TRST, sreda 5. februarja 1958
Leto XIV. . Št. 31 (3876)
PRIMORSKI DNEVNIK
Cena 25 lir
Tel. 91-638. 93.808, 37-338
Poštnina plačana v gotovini
UREDNIŠTVO:	UL. MONTECCHI St. 6, II. nad. — TELEFON 93-18* IN 94-63* — poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. M —	Tel.	MALI OGLASI: 30 Ut beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 3500. celoletno 4900 lir. - FLRJ. Izvod 10 meseč
st. 37-338 — Podrut. GORICA: Ul. S. Pellico l-II.. Tel. 33-83 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak	mm	PoStni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, ormna zaiozoa	707. Tr t
isine v Širini l stolpca: trgovski 80, finančno-upravn! 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm Širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60	din.	Ljubljana. Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60. KB. 1 - Z • 375 • izdata založništvo tržaškega i- a •
Po novem Bulganinovem pismu Eisenhowerju
Senator Humphrey poziva vlado na obnovitev razgovorov s SZ
Vprašanje prekinitve jedrskih poizkusov naj se loči od ostalih zahodnih predlogov - Mac Millan ne ho ob povratku obiskal Washingtona
^ASHINGTON, 4. — Predstavnik Bele hiše je danes Popoldne izjavil, da državnemu departmaju in predsed-Eisenhowerju ni nič znanega, da namerava Mac ^ulan ob svojem povratku iz Avstralije potovati skozi "ashington. Na neko vprašanje je predstavnik odgo-da bi bil Eisenhower seveda zadovoljen z Mac "Milanovim obiskom, če bi se ta odločil, da se bo ob P^ratku ustavi v Washingtonu.
tudi v Londonu je pred- -----------------------
^orei§n Officea iz-da mu ni nič znanega, o takem načrtu Mac Mil-n a- Omenjeni predstavnik 'Je izjavil, da se bo Ve-sv^.Britanija posvetovala s »ojimi zavezniki v zvezi -J^drtjimi Bulganinovimi predlogi o konferenci med ^višjimi.
Mac ?yQneyu pa je uradni javil ^ lanov predstavnik iz-Brsrt j “angleški ministrski o-.?.sednik nima sedaj v pro-jVasV*’ ^a k* ia mesec obiskal Vani mgton zaradi posveto-»a n ° ..morebitni konferenci *NimV'®ii' ravni». Dodal je;
nobenega namena
Kkingtorf V ’Anglii° skozi Wa"
^Mac Millan bo zaključil svo-(v Potovanje po državah
"il v°anWealtha in se bo vr"
<ien domovino prihodnji te-
?“>muStavnik je tudi izjavil,
kes
ni nič znanega o ka-
na razgovore z rit 701'verjem «v sedanji fa-čete j?ključil je; «Lahko re-p ’ da o tem ne vemo nič.)) je ti.aatavnik Foreign Officea
tudi
i°v*ga
izjavil, da Mac Mil-odgovora na drugo
Pogiji^movo pismo ne bodo 1,4 bo V Moskvo, dokler se •to - »elika Britanija ponov-Vtbiilr tovala s sv°iimi za-bo jT1'. V svojem odgovoru 'Udi 8‘eška vlada upoštevala ,l|,Vfr1!eb'no novega Bulgani-
JiakLPiSma-
0n'enii časnikarju, ki je »i a- ’ da nemško vprašanje P Bul«k°redu, ki ga predlagal, -]8anin, in ki ga je vpra-?ahteVaf-misli. Velika Britanija !anja vključitev tega vpra-Predstav delovni spored, je ntorenivnik odgovoril; «Ne s'b D Padati vsebine na-. yam mn gov- Toda znana .jo vP-kiti velika važnost, s"je »a a;lka Britanija pripisa	Nemčije.«
•»m.	drugo	vprašanjej
""Ulil
....im
""m n m n mm m m n imun m
Panes
narodi naj spu-ru>. rnYSemirje «satelit mi-#Blerfši7° 7e predlagal neki tal. Hr. \9eneral in je do-
«fa i
da bi
satelit s tern po-
n(gn	sistem	svetov-
je alV0rstva^ bera; ~~e na to, kaj je ge-
j pr' tem še vse mi-0 ra?„ eba poudariti, da nike znanosti in teh-Vrimi J-kor Prei ali slei lUrnevan^!!Uvni,ce na spora-*Jfcor -Je. tn sodelovanje, Ustrelit J° Poudarilo že *effa	prveqa sovjet-
C,0?“tnifca.
!en tren\n< Izbral prime-•derin ' ko je Eisen-n-j , Ponovno pozval, Pedlaon«an? na sklicanje ffiih. ,, ® konference naj-.jani/p :em v zvezi so se 9 nameri govorice, da ?°Vratkv a Mac MUlan ob Ti^ashir,ntLondon ustaviti 'j*ke *0}.°nu, da bi ame-
spre^ Je prepričal, i! e* To Tni* svoje sta-rn1** be»rfes£ so sicer zani-,% da dar Pa so pouda-sv }.e Mac Millan od-zato n govor Bulgani-.vd% Prouči tudi ele-
P‘
Shia 0 'm1 wda)» ”1 ffO" ^ku v . Millanovem
tu- Pa iP ®sflln9tonu, ven-l a,Jno iJrnan°, da je ta Wix>ljen ^ax>H- da je pri-Nt kamlPT?.Viti kar koli v. r koli, da pripo-
Vzhod°nnovitvi stikov S jePT i" Zahodom.
PosvJt verjetno, da > Bul°Varijih o odgo-
jq^a Pod p^tUk britanska njenega mifl 0Tn sv°je'
V »° tiiado ^ enja sm omeje t0tl<lonu “ opustijivost. je e(taj not 1° .junenja, da i^Padlo b°li prosta, ker sin n<*sprotn eriško načel-
4> Se takim
W.e a merilih 80 tudi, aa k satelit Pre~ do«mConu »m Mrategom v hUp velik !, 1 9lave in C«, držat,*, dHa Teii Belo
n0 Jp* obe uti, partTna in strai- ln % manjvredna e,na bi; / je obema Tp, pTavi fo« , ifco do te-H JaPh> donski ,Daily »s JJdjuig/t len zdaj lahko aja gy nt Pogajata
je predstavnik odgovoril, da v Londonu ni bil storjen noben posreden ali neposreden korak, da bi Velika Britanija priznala novo Združeno arabsko državo. Na vprašanje, ali se Angleži, Francozi in Američani posvetujejo s tem v zvezi, je predstavnik odgovoril, da ne.
Medtem ko v ameriških uradnih krogih trdijo, da novo Bulganinovo pismo ne vsebuje nobenih novih predlogov, razen pristanek na sporazum za nadzorstvo stratosferskega prostora, je ameriški poslanik v Moskvi Thompson obrazložil včeraj Dullesu svoje stališče do Bulganinove-ga pisma. Trdi se da je Thompson zagovornik «tajne diplomacije«. Njegovo mnenje je. da je ta metoda najboljša za pogajanje s Sovjetsko zvezo. Prepričan je baje tudi, da so sovjetski voditelji pripravljeni na omejen sporazum glede nadzorstva nad oborožitvijo, in namerava delovati v tem smislu ne glede na razvoj celotnih pogajanj.
Predsednik senatnega pododbora za razorožitev demokratični senator Humphrey pa je v senatu pozval ameriško vlado, naj se pogaja za sporazum o dveletni prepovedi poizkusov z jedrskim orožjem pod mednarodnim nadzorstvom. To vprašanje naj se loči od drugih predlogov o razorožitvi, ki jih vsebuje lanski zahodni načrt.
Senator Humphrey je izjavil, da imajo ZDA dolžnost izkoristiti vsako priložnost za obnovitev razgovorov o razorožitvi s Sovjetsko zvezo bodisi v okviru konference na najvišji ravni ali pa v OZN. Dejal je, da odklonitev vlade, da bi ločila vprašanje prepovedi jedrskih poizkusov od istočasne prepovedi izdelovanja atomskih in vodikovih bomb, ni realistična in je glavna ovira za plodna pogajanja s Sovjetsko zvezo o razorožitvi.
Humphrey je mnenja, da bi lahko znatno napredovali, če bi uspeli doseči s Sovjetsko zvezo ločen sporazutn vsaj o sledečem:	1. uvedba nadzor-
stva nad prenehanjem jedrskih poizkusov, 2. uvedba sistema inšpekcij nad ustavitvijo proizvodnje atomskih snovi v vojaške namene.
Zatem je Humphrey predlagal nekatere regionalne nadzorstvene ukrepe: 1. Na Srednjem vzhodu naj se prepove dobava orožja nad čemer naj OZN izvaja nadzorstvo. 2. V Evropi naj se proučijo konkretni načrti za umik čet iz Nemčije in iz Vzhodne Evrope; z obeh strani pa naj bi dali bolj realistične predloge glede združitve Nemčije. 3. V Aziji zmanjšanje oborožitve na Severni in Južni Koreji; poleg tega naj se upošteva udeležba Kitajske pri vsakem splošnem sporazumu o razorožitvi. 4. V Latinski Ameriki naj se znižajo vojaški izdatki in vojaška pomoč ZDA; napori naj se usmerijo na gospodarski razvoj teh dežel.
Senator Humphrey se je izrekel tudi za vsak program za razvoj osebnih stikov med ZDA in SiZ.
O možnosti konference med Vzhodom in Zahodom bodo razpravljali jutri na sestanku stalnega sveta NATO v Parizu. Francoski delegat bo poročal o stališču svoje vlade do zadnjega Eisenhowerjeve-ga pisma.
Na današnji seji francoske vlade so govorili tudi o tem pismu. Predstavnik francoskega zunanjega ministrstva je izjavil, da je francoska vlada pripravljena upoštevati novo Bulganinovo pismo kot »element celotnega vprašanja sklicanja konference med Vzhodom in Zahodom«. Za sedaj pa ostane francosko stališče nespremenjeno in je v glavnem enako ameriškemu stališču.
V poučenih krogih izjavljajo tudi, da bi francoska vlada želela predvsem ožje sestanke, bodisi med zunanjimi mini stri, kakor tudi pozneje, ko bi šlo za konferenco predsednikov vlad. V Parizu so namreč mnenja, da bi preveč številne konference okrepile tendenco dveh »največjih«, t. j. ZDA in SZ, da se predvsem pogajata med seboj.
Sovjetskemu poslaništvu v Atenah pa so danes izročili odgovor predsednika grške vlade Karamanlisa np dve Bulganinovi piami. Karaman-lis zavrača sovjetsdee obtožbe, da skušajo ZDA postaviti raketna oporišča daleč od svojega ozemlja, ter dodaja, da so bili sklepi na pariški konferenci NATO »sprejeti svobodno in se neposredno’ tičejo obrambe Zahodne Evrope, posredno pa obrambe £DA».
Zatem pravi Karamanlis, da bo Grčija katero koli odlo-
čitev sprejela «v tem duhu, in sicer da se Grčija ne bo nikoli udeležila napadalne vojne. Zaradi tega nima Grčija vzroka bati se nobene represalije«.
V Londonu čakajo z izjavo o Cipru
LONDON, 4. — V nekaterih krogih v Londonu že govorijo, da obstaja resna bojazen, da pride na Cipru do prave državljanske vojne med grškim in turškim tajnim gibanjem. Ce bi se to zgodilo, sodijo strokovnjaki v Londonu, bi bile potrebne na otoku tri ali štiri britanske divizije za «zagotovitev reda«. Te govorice popolnoma potrjujejo, da so Angleži že skoraj dosegli, kar so hoteli; najti kakršenkoli povod, da jim ne bo treba oditi z otoka.
Danes dopoldne je bila seja vlade, na kateri so razpravljali tudi o ciprskem vprašanju. Zunanji minister je baje poročal o svojih razgovorih v Ankari. Ne ve se pa še, kdaj bo vlada dala svojo izjavo o ciprskem vprašanju. Prvotno se je reklo, da se bo to zgodilo po obnovi parlamentarnega dela, to je po 21. januarju, potem pa se je odložilo, da se je prej vrnil Lloyd iz Ankare.
Turški zunanji minister Zor-lu je v soboto odpotoval v Istanbul, kjer bi se moral vkrcati ter skupaj s predsednikom Bayarjem odpotovati v Libijo. Včeraj zvečer pa se je nenadoma vrnil v Ankaro, kjer je takoj po prihodu imel enourni razgovor z britanskim veleposlanikom Jamesom Bow-kerjem. Baje sta se pogovarjala o Cipru, pred odhodom iz Istanbula se je Zorlu sestal s predsednikom vlade Menderesom, ter s turškima veleposlanikoma v Londonu in Beogradu, Zorlu bo sedaj odpotoval v Libijo kar z vojaškim letalom.
V Atene so prispeli iz Nikozije štirje grški sindikalni voditelji na Cipru. Sestali se bodo z nadškofom Makario-som ter z grškimi osebnostmi, da z njimi pretresejo položaj na otoku Cipru.
Obsedno stanje v Peruju
AREQUIPA (Peru), 4. — E-note vojske so danes ob podpori tankov zasedle vojašnice policije v Arequipi, katere pripadniki stavkajo. Del stavkajočih so odpeljali v Limo. V tem mestu je vlada proglasila obsedno stanje. V Arequipi pa je danes prišlo tudi do neredov, med katerimi so vojaki streljali na demonstrante. Bila sta dva mrtva in 11 ranjenih. Policija v Arequipi stavka z zahtevo za zvišanje mezd. Stavka okoli 50o policistov. Vlada je ugotovila, da ta stavka pomeni #upor», in
je poslala v mesto vojaštvo s tanki, ki je zasedlo vojašnice.
Kar se tiče današnjih neredov, se je zvedelo, da so vojaki streljali med demonstracijo, katere se je udeležilo večje število prebivalstva, da podpre policijske agente. Do neredov je prišlo potem, ko je vojska že zasedla vojašnice. Ko se je skupina policistov, ki je zbežala v neko cerkev, pripravljala, da cerkev
Ultimat predsedniku Sukarnu ?
«Ylada v Djakarti predstavlja samo Javo»
OSAKA, 4. — Indonezijski predsednik Sukarno je zanikal, da bi bil prejel od »skupine mladih polkovnikov« ultimat, da izključi komuniste iz indonezijske vlade. Priznal je, da se je včeraj v Tokiu sestal s polkovnikom Warou-wom, ki je vojaški ataše na indonezijskem veleposlaništvu v Pekingu, toda dostavil je, da je šlo le za vljudnostni obisk.
Po drugi strani pa prihajajo trdovratne vesti, da je »odbor polkovnikov« že sestavil svoj ultimat in ga tudi poslal Sukarnu. V sredo pa mu namerava izročiti dokončni ultimat, ki naj bi se opiral na sledeče štiri točke: 1. Sedanja centralna vlada y Djakarti, ki se oslanja na »vodeno demokracijo« Sukarna, je nelegalna in pomeni kršitev ustave. 2. Vlada v Djakarti predstavlja sedaj samo otok Javo. 3. Vlada v Djakarti je filo-ko-
zapusti, so začeli demonstran-, munistična. 4. Nova svobod-ti metati kamenje na vojake, na indonezijska republika se ki so odgovorili s streljanjem. 1 ne predstavlja kot separati-
stično gibanje, temveč bo združilo vse indonezijske otoke pod eno samo vlado.
Inspiratorji ultimata so baje predvsem polkovnik Simbo-lon (sev. Sumatra), polk. Husein (centralna Sumatra), polkovnik Barlian (južna Sumatra), polk. Sumual (vzhodna Indonezija), dr. Sjaffrudin, polk. Lubis ter dr. Sumitro, bivši finančni minister.
Po ultimatu naj bi Sukarno postavil novo vlado pod predsedstvom Mohameda Hat te. Predsedniku bodo pustili pet dni časa. Ce bi Sukarno ultimat zavrnil, potem bo proglašena 10. februarja nova «svobodna indonezijska republika« z glavnim mestom Bu-kittinggi (Sumatra).
Osebe, ki so blizu predsednika Sukarna, pa so tisku izjavile, da prejema predsednik dnevno poročila iz Djakarte in da ni zaskrbljen. Ostal bo še deset dni na počitnicah na Japonskem, 15. ali 16. februarja pa bo imel tiskovno konferenco.
V kratkem	n
z raketo «Vanguard»?
General Gavin predlaga, naj Združeni narodi izstrelijo esatelit miru*
WASHINGTON, 4. — Eisenhowerjev svetovalec za znanstvene zadeve dr. James Killiam je danes poročal predsedniku in republikanskim voditeljem kongresa o vprašanjih, ki so povezana s kozmičnim prostorom. Sestanek je bil v Beli hiši in je trajal dve uri. Senator Knowland je izjavil, da killiam pripravlja posebno poročilo za predsednika in za kongres, kako se bo program za vsemirske polete vključil v splošni obrambni program.
Senator je dodal, da bo
sredi marca predloženo kongresu podrobno poročilo v zvezi z Eisenhovverjevimi predlogi za reorganizacijo obrambnega departmaja. V tem poročilu bo tudi poročilo o vprašanjih, ki so povezana s kozmičnim prostorom.
Medtem poročajo iz Cape Canaveral, da je raketa «Van-guard« pripravljena na svojem podstavku m da vsak nip pričakujejo njeno izstrelitev skupno s satelitom.
V zvezi z «Explorerjem» pa je prof. Pickering, ki je na-
• IIIIIIIIINIIIIIIIIIIIIIIIItlltltlllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIUllllUtllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHUHUmtlllllllllllllllllHIIIIIIIIIimHlllltllllMIUinilllllllllllllllllHIMlIKHIUIIIIItlllllllllllllHIIIIIIIItllllllitllllHI
Včerajšnja razprava o zunanji politiki
Podtajnik E. Martino poudarja nujnost vzajemnega spoštovanja podpisanih pogodb
V palači Chigi sodijo, da je zadnje Bulganinovo pismo pozitivnejše od prejšnjih - Južnotirolski poslanci predlagajo nov ustavni zakon za večjo deželno avtonomijo - Volitve bodo konec maja?
(Od našega dopisnika)
RIM, 4. — Pred današnjim nadaljevanjem razprave o zunanji politiki je poslanec. Barbieri (KPI) sprožil vprašanje sodnega procesa proti škofu iz Prata, ki je bil tožen zaradi obrekovanja, ker je dva civilna po-ročenca zmerjal z »javnimi grešniki«. Podtajnik v no-
tranjem ministrstvu Saliz-zoni je odgovoril, da glede te zadeve vlada ne more dati nobene izjave', ker je proces v teku.
Za Andreottija pa, ki pa je v tej zvezi je že dvakrat ali trikrat branil škofa iz’ Prata, je podtajnik izjavil, da — je i-mel pravico to storiti, kar pa je brez dvoma v protislovju, s prejšnjo izjavo podtajnika.
O zunanji politiki so razpravljali poslanci popoldne. Govorili so najprej fašist Ro-mualdi, liberalec Badini-Con-falogneri in republikanski prvak Paeciardi. Prvi je zagovarjal vsestransko oborožitev, ostala dva pa sta v glavnem polemizirala z novim Saraga-tovim stališčem, ki je po njunem mnenju v prid Sovjetski zvezi. »Nevtralna Nemčija v srcu Evrope«, je dejal Pacciar-di, «bi bila nevarnost za Vzhod in Zahod.« Confalogne-ri pa je rekel, da bi »pomenilo izločenje Zahodne Nemčije iz NAJTO isto kot da bi bila prepuščena Rusiji brez enega samega strela.« Ne nasprotujeta pa morebitnim pogajanjem s Sovjetsko zvezo. »Nekaj je treba ukreniti, toda ni potrebno postavljati nesprejemljivih pogojev in tudi ne takih pogojev, ki bi bili od začetka ugodni za vzhodni ali zahodni blok,« je rekel
Paeciardi, Za konferenco najvišjih pa je dejal, da mora biti dobro pripravljena. Nato je imel dolg go,vor demokrist-janski poslanec Sdoardo Martino. Dejal je med drugim tudi nekaj, kar bi bilo dobro, da bi si zapomnili tržaški šovinisti, predvsem pa vodstvo tržaške odvetniške zbornice:
»Neobhodno potrebni pogoj za vsako mirno sožitje, za miroljubne odnose med državami, Je zaupanje in obojestranska zvestoba dani besedi. Kršiti pogodbe in jih enostransko razveljaviti, pomeni uničiti medsebojno zaupanje.*
Te besede Edoarda Martina, demokristjanskega podtajnika v Pellovem zunanjem ministrstvu, ne veljajo samo za vse bivše mednarodne pogodbe m za bodoče pogodbe o razorožitvi. temveč tudi za takšen mednarodni dogovor, kakršen je pred tremi in pol leti podpisani londonski Memoran. dum, katerega člen 4 italijanska vlada še vedno ni začela izvajati. Tudi on je polemiziral s Saragatom. Togliattijem in Nennijem. Jutri bo govoril Pella.
Južnotirolski poslanci Gug-genberg, Tinzl in Ebner 30 predložili poslanski zbornici osnutek ustavnega zakona, s katerim naj bi se izpremenila člena 113 in 116 ustave, poleg nekaterih sprememb deželnega statuta za Južno Tirolsko.
llllllllllllllltllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIMinilllllllllllllinilllllllIHtlllllllllllllllMIIIinUlltllllllllMIIIIIIIIIIMItIvilIHMI
Danes v Kairu in Damasku proglas začasne ustave
moji vladi ne bo komunistov Na vprašanje, če bi dovolil, da se Peron vrne v Argentino, je Frondizzi odgovoril, da odločitev o tem ne bi pripadala njemu temveč parlamentu in sodstvu.
Mikojanov poziv sveiovni javnosti
MOSKVA. 4. — Cejlonski poslanik v Moskvi je priredil danes sprejem ob prvi obletnici proglasitve cejlonske ne odvisnosti. Sprejema so se u-deležili številni člani sovjetske vlade.
Mikojan je v svojem govoru na sprejemu pozval svetovno javno mnenje, naj izvaja pritisk na vlade, ki se še protivijo, da pristanejo na sestanek najvišjih predstavnikov Vzhoda in Zahoda.
Ameriški opazovalci pri volitvah v SZ
WASHlNGTON, 4. — Ameri-
 _________________	 „____ ik-i	državi departma je'potr-
strani navdihuje s tistimi na- dil. da bodo trije ameriški o-
Točna vsebina predloga ni znana, komentator ANSE pa pravi, da bi hoteli južnotirolski poslanci doseči s svojim predlogom »avtonomno juznotiroi-sko deželo« in tudi »privilegij za manjšine nemškega jezika«. Člen 116 je važen, ker določa, da se poleg Sicilije. Sardinije, Južne Tirolske. Doline Aostr tudi deželi Furiamija-Juttjsika krajina dajo »oblike m posebni avtonomni pogoji na podlagi posebnih statutov«, ki i-majo veljavnost ustavnih zakonov.
Jutri bo seja vlade, na kateri bodo govorili o ureditvi ministrstva za državne udeležbe, o zunanji politiki pa ne, češ da ima Pella že od prej direktive za svoj jutrišnji govor in da bo zaradi tega vlada razpravljala o zunanji politiki šele tedaj, ko bo na vrsti odgovor na drugo Bulganinovo pismo. O tem je Pella verjetno že danes govoril z ameriškim veleposlanikom, Tudi ,za zadnje Bulganinovo pismo Eisenhovverju trdi neka poluradna nota. da bo «predmet diplomatskega posvetovanja med državnim departmajem in 'italijanskim zunanjim ministrstvom« ter da se «proučevanje, z italijanske
meščen v kalifornijskem tehnološkem zavodu, izjavil, da bi satelit utegnil ostati v svojem tiru tudi 12 let. Fiziki tega zavoda so tudi izjavili, da kozmični žarki niso nevarni za človeško življenje med vse-mirskimi po.eti. Nevarni pa bi utegnili biti sončni žarki. Jakost kozmičnih žarkov v vso-mirju je. samo 12, krat večja kakor na Zemlji.
Včeraj ie Pentagon sporočil, da je ogromni radijski oddajnik z veliko jakostjo oddajal znake proti Luni. ki so se nato od nje odbili; s pomočjo lega so lahko koordinirali postaje, ki sledijo poletu smer-škega satelita. Medtem ko : t se pripravljali na izstrelitev satelita, je ta radio od 14. do 28. januarja pošiljal znake pro ti Luni, zato da so se posia-šalna središča na zahodni polobli lahko ravnala po isti tre-kvenci. Ti znaki so tudi onu-gočili preizkus sistema računanja celome mreže postaj, ki sledijo satelitu.
Družba »Martin Co» pa je sporočila, da namerava letos preizkušati medcelinsko rak-’, to »Titan«, ki doseže razdalto 8000 kilometrov. Predsednik te družbe je izjavil, da bi rake^ «Tit»n» lahko nosila satelit, težak 450 kilogramov -n da bi lahko dosegla Luno.
Bivši načelnik raziskovalne-nega oddeika ameriške vojsk, general James Gavin je v pododboru za proračun v predstavniški zbornici predlaga naj Združeni narodi izstrelijo »satelit miru«, ki naj postane glavni instrument »sistema svetovnega nadzorstva«.
»Umetni sateliti, je dejal Ga vin, nudijo prvikrat človeštva unepje. da se ustvari sistem nadzorstva, ki lahko zajamč ohranitev miru.«
Zatem je general kritizira mnenje tistih vojaških predstavnikov. ki trdijo, da »moč ognja lahko nadomesti številčno mahjšo moč«. Dejal ie, da šteje ameriška vojska sedaj 14 divizij (pred 4 let j jih je ime la 26). medtem ko razpoiagt sovjetska Vojsika s 175 divizijam'.
Obsodba četnikov v Beogradu
Listi in radio že objavljajo glavne točke začasne ustave - Plebiscit za izvolitev novega predsednika bo 21. februarja
, KAIRO, 4. — Predsednik Naser bo jutri pred egiptovsko ljudsko skupščino proglasil začasno ustavo arabske združene republike. Isto bo napravil predsednik Kuatiy preo sirskim pari rmentom in obenem bo predlagal predsednika Naserja za kandidata na predsedniško mesto združene republike. V glavnih obrisih je začasna ustava označena v teh točkah: 1. Nova država je a-rabska, ustavna, demokratična in predsedniška republika. 2. Vse svoboščine so zajamčene. 3. Lastnina je sveta. 4. Usta. novila se bo »nacionalna unija«, ki bo imela za nalogo usmerjati napore vseh državljanov k izgradnji skupnosti. Nadalje določa začasna ustava, da bo Damask poletna prestolnica države
Ko bodo objavljeni rezultati plebiscita, s katerim bo izvoljen predsednik, bosta oba parlamenta poslana na počitnice, tuje diplomatske misiie. akreditirane v Egiptu in Siriji, pa se bodo morale primerno reorganizirati. V prehodni dob; bo poslovala ena sama zbornica; vsaj polovico njenih članov bo izbral sam predsednik Naser med poslanci dosedanjih parlamentov.
Egipčani in Sirci, ki bodo 21. februarja glasovali, bodo dobili dve glasovnici, ki Jih bodo morati vreči v volilno žaro. Na prvi glasovnici bo vprašanje:	«Sprejmete zvez.o
med Egiptom in Sirijo?« Na
drugi glasovnici pa bo slika Naserja, ki bo edini kandidat za predsednika. Na obeh glasovnicah bodo že natisnjen odgovori »Da« ali «Ne». Volivec bo samo prečrtal, kar bo nepotrebno. Vseh volivcev bo okrog 10 milijonov.
Fredsednik Naser bo prišel na obisk v Damask po 21. februarju.
Listi zagotavljajo, da se s-grarna reforma, ki v Egiptu postavlja mejo za količino zemljišča, k. sme pripadati eni sami osebi, na največ 200 akrov, v Siriji ne. bo izvajala. V Egiptu je namreč na 24 milijonov prebivalcev le šest milijonov akrov obdelane zemlje, medtem ko imajo 4 milijoni prebivalcev v Siriji kar 15 milijonov akrov obdelane zemlje.
V Damasku je neki sirski predstavnik povedal, da je oddelek 60 izraelskih vojakov po novno stopil na demilitarizirano področje, in sicer pod var stvom štinh avtoblind in reak cijskega letala. Štirje izraelsk' reakcijska letala pa so prelt-tela del sirskega ozemlja. Sir ske oblasti so v prvem primeru obvestile mednarodno komisijo za premirje, v drugem pa sirsko delegacijo pri OZN
Izvedenci ameriškega državnega tajništva so izrazili prepričanje, da je prišla pobuda za sirsko-egiptovsko zvezo od sirskih neaomunističnih vori’-teljev. Izrazili'so tudi upanje, da predsednik Naser ne bo skušal izvajati preveč gospo-
dovalnega vpliva na zvezo. Predstavnik državnega tajništva pa je izjavil, da ZDA še nimajo dovolj podrobnih podatkov o sirsko-egiptovski zvezi in da se zaradi tega ne marajo še izraziti.
Libanonski zunanji minister Malik je sprejel egiptovskega veleposlanika v Beirutu. Zdi se, da namerava Libanon priznati novo državo takoj po plebiscitu.
Sejk Hasan Bin Ibrahim, namestnik jemenskega zunanjega ministra, je uradno zanikal vesti o abdikaciji jemen skega imana Ahmeda v korist sina. Jemenska delegacija v Kairu pa'je sporočila, da princ prestolonaslednik El Badr še ni odšel na pot v Kairo.
KAIRO, 4. — Opravnik poslov Jemena v Kairu je danes zvečer sporočil, da pride jemenski prestolonaslednik Mohamed el Badr v Kairo jutri, in sicer zaradi razgovorov o pristopu Jemena k arabski združeni republiki .
Menšikov bo v sredo v Washingtonu
WASBINGTON, 4. — Državni departma javlja, da bo novi sovjetski poslanik v Wa-shingtonu Menšikov prišel v ZDA v četrtpk ob 22. uri s sovjetskim reakcijskim letalom »TU-194«,
čeli, ki so vedno vodila akcijo italijanske vlade, to je da se ne opusti noben poskus za zboljšanje mednarodnega položaja ob jamstvu za varstvo in varnost držav svobodnega sveta.« V italijanskem zunanjem ministrstvu pa menijo na splošno, da je zadnje Bul-ganfnovo pismo bolj pozitivno od prejšnjih in da nudi upanje za možnost, da bodo pogajanja globlja in v zboljšanem mednarodnem ozračju.
Glede razpusta poslanske zbornice krožijo danes govorice, da jo bodo razpustili v prvi polovici marca, tako da bi bile volitve konec maja po Gronchijevi vrnitvi z obiska v Angliji. Fanfani se vsekakor boji osamljenosti svoje stranke, g« bolj pa razdora v njej. Pravijo, da je zato obljubil mlademu ministru Del Boju, da bo poskrbel za revizijo kazni, s katerimi je rimska federacija KD kaznovala de-
mokristranske levičarje.
Prihodnji teden bo posebna sovjetska delegacija vrnila obisk Komunistični partiji Italije. Delegati bodo ostali v Italiji oikrog 20 dni in bodo izmetali izkušnje med obema partijama. Razgovarjali se bodo s Togliattijem, Longom, Pa. jetto, Amendolo in Ancato <n proučili tudi mednarodni položaj v okviru nalog, ki jih imajo prea seboj komunistične partije im delavska gibanja posameznih dežel.
A. P.
pazovalci odpotovali prihod nji mesec v Sovjetsko zvezo ob priliki volitev poslančev za vrhovni sovjet. Opazovalci bodo odpotovali v SZ na vabilo moskovske vlade v zameno za obisk treh sovjetskih o-pazovalcev v ZDA ob priliki predsedniških volitev 1. 1956. Imena opazovalcev bodo objavili v kratkem.
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 4.	—	Okrožno
sodišče v Beogradu je obsodilo danes zaradi sovražnega delovanja prot' državni m družbeni ureditvi v Jugoslaviji člane četniške skupine u-pokojenca Bogdana Krekiča na 7 let strogega zapora, bivšega beograjskega advokata Aleksandra Pavloviča na 8 let in 6 mesecev strogega zapora in prof. pravne fakultete dr. Milana 2ujeviča na 4 leta strogega zapora.
V obrazložitvi obsodbe poudarja okrožno sodišče, da sta Krekič in Pavlovič skupno z obtoženim Stranjakovičem. ki bo sojen pozneje, organizirala skupino, ki se je povezala s sovražnimi begunskimi skupinami v inozemstvu in vršila sovražno delovanje z name-
nom, da krši' ljudsko oblast in razbije narodno enotnost. Za uresničenje svojega cilja je skupina računala tudi na pomoč iz inozemstva. Svoj cilj so obtoženi prikazali v programu in knjigi «Lik Titove Jugoslavije«, v kateri lažno prikazujejo gospodarske in družbene razmere v Jugoslaviji in potvarjajo zgodovinska dejstva o borbi juogslovanskih narodov za osvoboditev. Dalje se trdi, da jugoslovanska vlada onemogoča sporazum med Vzhodom in Zahodom, da je delavska samouprava samo prevara, da sindikati zlorabljajo delavsko ime in da je 'Jugoslaviji nastalo novo plemstvo, novi baroni. Obtožena Krekič in Pavlovič sta s posredovanjem Zujeviča stopila v stik z begunsko skupino v Parizu, kateri sta poslala program. Skupina je prav tako po Pavloviču skušala zainteresirati za svojo akcijo neko tuje veleposlaništvo. Zu-jevič, ugotavlja sodišče, je prejel od Stranjakoviča program in ga izročil glavnemu ljudskemu sovražniku mlademu Zujeviču v Parizu, Po vrnitvi iz Pariza je obvestil skupino, da je četniška organizacija v inozemstvu sprejela program.	•
B. B.
 «»-------
Novi poizkusi z vodikovo bombo na Božičnih otokih?
HONOLULU, 4, — Domnevajo .da bo Velika Britanija napravila v kratkem nov jedrski poizkus na Božičnih o-tokih. V četrtek bo namreč prispelo v Honolulu 900 vojakov, ki prihajajo s poizkusnih oporišč in bodo nadaljevali pot v Anglijo. Tudi pred zadnjim poizkusom na teh o-tokih so opazili tak prehod britanskih čet, ki so se vračale v Anglijo, ko so končale priprave na Božičnih otokih.
‘Eisenhevrcr prehlajen
WASH(NGTON, 4. — Predstavnik Bele hiše Hagerty je sporočil, da se je predsednik Eisenho\ver «rahlo prehladil« in da ga nekoliko boli grlo, zaradi česar je nekoliko hripav. Vendar pa nadaljuje svoje delo v Beli hiši. Zdravniki so sklenili, da bo Eisenhower lahko imel jutri svojo običajno tedensko konferenco.
Tudi državni tajnik Dulles je že drugi dan ostal v svojem stanovanju, ker se je prehladil ob povratku iz Ankare. Zaradi tega ni imel danes tiskovne konference. Uradno so sporočili, da se bo lahko vrnil na delo v sredo. Ta mesec bo Dulles imel 70 let.
BEOGRAD, 4. — Jugoslovansko podjetje Jugoeksport je sklenilo te dni v Kairu pogodbo za dobavo 60.000 ovac Egiptu.
 «»--------
LJUBLJANA, 4. — y Ljubljani bodo 8, februarja odprli mednarodni sejem konfekcije modnih tkanin in usnjenih izdelkov. Razstavljalo bo 81 podjetij iz Jugoslavije in inozemstva, med njimi iz Zahodne Nemčije, Italije in Avstrije. V
Stavke v Argentini kljub vladni prepovedi
BUENOS AIRES, 4. — Stavka bančnih in zavarovalnih uradnikov se nadaljuje pc vsej Argentini že šesti dan. Vlada hoče stavko z nasiljem zatreti in policija je že aretirala 43 sindikalnih voditeljev. Razen tega so nagnali na delo razne funkcionarje in upokojence.
Arturo Frondizzi, predsedniški kandidat levih radikalov, je formalno zanikal, da bi bil sklenil tajni volilni sporazum z bivšim predsednikom Peronom. Glede sklepa komunistične partije, da bo podprla njegdvo kandidaturo, pa je izjavil, da niti njegova stranka niti on sam nista imela direktnih ali indirektnih stikov s komunistično partijo. Ce bom izvoljen, je dostavil, v
okviru sejma bodo vsak dan tudi modne revije.
■iiiiiiiiiimiiiiiiiiitiiiiiHtiiiiitimiiiiiiiiiitiiiiiiuHitiiiiitiiiiiHiiiiiiiiitMMiHHMmimmiiKAiiiiiiiitiHiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinHiiiiii
Nov napad alžirskih borcev na vlak s saharsko nafto
Povečana dejavnost osvobodilne vojske povzroča Francozom velike izgube - Zaskrbljenost zaradi položaja v afriških kolonijah • Demonstracije študentov v Parizu
COSTANTINA, 4. — Skupina pripadnikov alžirske osvobodilne vojske je včeraj pognala v zrak francoski vlak, ki je prevažal petrolej iz Sahare. To je že tretji napad Alžircev v manj kakor enem mesecu na naftovod «n na železnico, ki prevažata saharski petrolej v sredozemsko prista. nišče Philippeville.
Po prvih vesteh je pri eksploziji mine, ki je uničila lokomotivo, zgubil življenje ea vojak, druga dva pa sta bila ranjena. Vlak se je iztiril in ostali vagoni so bili hudo poškodovani.
Nekaj ur pred tem atentatom pa je bil v Costantini izvršen atentat na mo3t Rum-mel, pod keterega so borci postavili tri bombe velikega kalibra. Eksplozija je povzročila veliko škodo.
Sinoči se je zvedelo tudi, da je pred nekaj dnevi skupina borcev napadla francoski vojaški oddelek, pri čemer je padlo 14 francoskih vojakov, 15 pa jih je bilo ranjenih.
Alžirska osvobodilna vojska je že v začetku januarja začela večje splošne napade. Sedaj pa je francoski štab V Al-žiru priznal, da je samo v sedmih zasedah v januarju padlo 75 francoskih vojakov, medtem ko jih je bilo 142 ranjenih in osem ujetih.
V presledku dveh dni so AL žirci prejšnji teden obstreljevali z minometi osem mest,
kjer so razmeščene močne posadke francoske vojske. Ta 0-fenziva Alžircev je odgovor na izglasovanje francoskega »okvirnega zakona« za Alžir, k, odreka Alžircem sleherno pravico do samoodločanja in neodvisnosti ter poudarja, da je Alžir «sestavni del francoskš-ga ozemlja«.
V zadnjih 24 urah ni bilo drugih večjih vojaških operacij. Največja bitka je bila vče. raj v bližini alžirsko-tunizij-ske meje, bitka je trajala več dni. Na os'aleim ozemlju pa so bile manjše prask*.
Francijo jia zaskrbljajo tudi Vesti, ki prihajajo iz ostalih francoskih ozemelj v Afriki. Ozemlje Senegal zahteva popolno avtonomijo še letos, ter opozarja, da namerava pozneje zahtevati neodvisnost. Znaki nezadovoljstva in gibanja za večjo avtonomijo oziroma neodvisnost se kažejo tudi r Gabonu, v Srednjem Kongu in drugod. V Dahomeyu je prišlo 24. januarja do incidentov med stavko, ki so jo organizirali z zahtevo za izboljšanje položaja delavcev. Mej incidenti sta bila dva mrtva in 6 ranjenih. Po teh incidentih ie vladni svet odstopil.
Kakor rečeno, so francoski politični krogi vedno bolj zaskrbljeni. Francosko javno mnenje, ki ga tisk obširno obvešča o dogodkih, pa se zaveda, da bo Francija prej ah slej zgubila tudi te svoje kolonije. Kolonialisti zato opo-
zarjajo vlado, naj «nujno» nastopi.
V Parizu so mnenja, da je položaj v Alžiru vplival na vsa gibanja v ostalih francoskih kolonijah. Kar se tiče okvirnega zakona, v okviru katerega naj bi se urejeval po. ložaj francoskih afriških koio-nij, je znano, da ga tako Al-žirci kakor prebivalstvo ostalih francoskih kolonij zavrača. Stranke v Senegalu so na skupni konferenci zavrnile zakon in zahtevale takojšnjo notranjo avtonomijo kot prvi Korak do neodvisnosti ter ureditve novih odnosov tako s Francijo kakor z drugimi državami sveta na podlagi enakopravnosti in samoodločanja.
Voditelj afriškega demokratičnega zbiranja minister za zdravstvo Houphonet je v zvezi s lem pozval vlado, naj ra*. mišlja o ustanovitvi francosko, afriške skupnosti na federalni podlagi. Voditelj UDSR Mit-terrand pa je predlagal sklicanje konference za ustanovitev «francosko-afriške skupnosti«. Namen konference naj bi bil urediti politični položaj a-friških ozemelj in njih odnosov s Francijo.
V Parizu pa je danes večja skupina študentov demonstrirala proti razpustitvi »Splošne zveze alžirskih muslimanskih študentov«. Pri tem je pri-šlo do spopadov med levičarskimi in desničarskimi študenti. Nastopila je policija, ki je aretirala 80 študentov.
PRIMORSKI DNEVNIK
— 2 —
Vreme včeraj: Naj višja temperatura 8, najmžja 2,3, ot> 17. uri 6,8, zračni tlak 1027,4, pada, vlaga 86 odst., veter 5 km severozahodni k, nebo pooblateno, morje skoraj mirno, temperatura 8,4.
Tržaški dnevnik
Danes, SREDA, 5. februarja
Agata, Anda Sonce vzide ob 7.23 in zatone ob 17.15. Dolžina dneva 9.52 Luna vzide ob 19.08 in zatone ob 7.33. Jutri, ČETRTEK, 6. februarja Doroteja, Dortslava
Živahna dejavnost v okviru tržaške trgovinske zbornice
Zasedanja v zvezi s
sekcij trgovinske zbornice predsednikovim poročilom
Delavska zbornica CGIL se strinja s kritikami, ki jih je izrekel prof. Luzzatto-Fegiz na račun vlade - Brzojavka predsednika pokrajine ministru Togniju
Včeraj so zasedale tri sekcije tržaške trgovinske zbornice, in sicer sekcije za zunanjo trgovino, kmetijstvo in industrijo. Ze pied tem pa so zasedale sekcije za pomorstvo, promet, obrtništvo in bankarstvo, medtem ko se bo danes sestala sekcija za notranjo tigovino. Člani sekcij trgovinske zbornice niso izvoljeni, kot to predvideva zakon (katerega v celotnem povojnem razdobju ne izvajajo), temveč jih še vedno na osnovi starega fašističnega zakona i-menujejo oblasti in jih je v Trstu imenoval vladni generalni komisar. Vendar pa je pri tem imenovanju, izrečenem pred dvema letoma, vladni generalni komisar v glavnem upošteval zahteve prizadetih gospodarskih kategorij, tako da trgovinsko zbornico sestavljajo kvalificirani zastopniki vseh panog gospodarstva in predstavlja najresnejšo izjemo le kmetijstvo, kjer velika večina kmetovalcev ni zastopanih po svojih predstavnikih. Poleg tega v trgovinski zbornici tudi ni predstavnikov delaycev, kar predvideva o-menjeni zakon. Člani izvršnega odbora in člani omenjenih osmih sekcij pa sestavljajo pokrajinsko gospodarsko kon-zulto, na zasedanju katere je izrekel predsednik trgovinske zbornice znano ostro kritiko vladi.
Na zasedanjih vseh sekcij sta bili na dnevnem redu dve vprašanji: prvič poročilo predsednika in drugič, *li naj dosedanji predsednik trgovin
ku bi moralo po napovedanem programu slediti zasedanje izvršnega odbora in nato tudi novo zasedanje pokrajinske gospodarske konzulte.
Tudi Delavska zbornica CG IL je zavzela in objavila svoje stališče glede poročila predsednika trgovinske zbornice prof. Luzzatta Fegiza. Izvršni odbor Delavske zbornice CG IL poudarja v svojem poročilu, da kritike, ki jih je izrazil prof. Luzzatto Fegiz. odgovarjajo kritikam in pripombam, ki jih je že pred časom izrazila Delavska zbornica CG IL. Čeprav ponovno obsoja diskriminacijsko izključitev njenega predstavnika v trgovinski zbornici in se ne strinja z nekaterimi točkami predsednikovega poročila, ki med drugim ne omenja važnosti in vloge državnih in poldržavnih podjetij, Delavska zbornica CGIL energično obsoja strankarsko in protiustavno ravnanje tistih, ki bi ho-
rio Alberto Coppini. Uradni ceremoniji sta med drugim prisostvovala minister za delo Kui ter glavni direktor ustanove za Socialno skrbstvo dr, Carapezza. Prof. Cop-pini je nasledil v tej funkciji prof. Petrillija, ki je bil imenovan za komisarja v Evropski ekonomski skupnosti.
 «» -----
Obvestilo državljanom FLRJ
Državljani FLRJ, ki prebivajo stalno na konzularnem področju generalnega konzula, ta FLRJ v Trstu se lahko vpišejo v volilne imenike za volitve v Ljudsko skupščino FLRJ na generalnem konzula, tu v Trstu do 8. februarja 1958 (dnevno od 8.30 do 14. ure . Po tem dnevu bo vpisovanje v imenike za volitve 23. marca 1958 zaključeno.
Nadaljevanje pogajanj v Rimu
Ministrstvo za delo vsiljuje kompromis
Vodstvi CRDA in arzenala nočeta popustiti - Danes se razgovori nadaljujejo
Sinoči so se v Rimu na ministrstvu za delo nadaljevala pogajanja za rešitev spora v CRDA in arzenalu. Skupnemu sestanku med predstavniki vodstev omenjenih obratov ter člani sind-kalnih delegacij je prisostvoval podtajnik Delle Fave. Razgovori se bodo nadaljevali danes; toda že sinoči je slabo kazalo, ke.r je še vedno velika razlika med stališči delodajalcev in sindikatov. Podtajnik ministrstva je predlagal naj bi najprej raizpravljali o vprašanju Tržaškega arzenala; pa se tudi o tem niso mogli dogovoriti spričo trme vodstva tega podjetja. Nato se je Delle Fave razgovarja 1 (oceno z delodajalci, kasneje pa s sindikalnimi zastopniki, katerim je izrazil svojo zaskrbljenost in jih obvestil o stališču vodstev CRDA in arzenaia. Ponudbe delodajalcev se niso prav nič spremenile, le glede poviška doklade za zdravju škodljiva dela bi bilo nekaj upanja na abližamje. Osnovna vprašanja pa so še vedno sporna točka in jih je nemogoče rešiti. Delle Fave je zaradi te-
ga vprašal sindikaliste, če bi lahko spravili z dnevnega reda vse zahteve normativnega značaja ter vprašanje ureditve akordnega aela. Sindikalisti so to seveda odklonili in poudarili, da bi prekinili pogajanja, če bi take pogoje postavili predstavniki CRDA in arzenala; če pa namerava ministrstvo vsiliti tako rešitev, oziroma kompromis, se bodo sindika'1 borili, da čimveč pridobijo za delavce.
Danes otvoritev razstave
A. Lukežiča
Danes ob 18. uri bo v občinski galeriji otvoritev, razstave slikarja Avrelija Lukežiča. Razstava bo odprta do 17. februarja, in sicer od 10. do 13' in od 17. do 20. ure. ob delavnikih ter od 10. do 13. ure ob nedeljah. Naši javnosti toplo priporočamo ogled razstave.
Iz poročila tržaške trgovinske zbornice
Neugodne možnosti za zaposlitev številnih brezposelnih delavcev
Poročilo dokumentirano ugotavlja, da brez korenitih gospodarskih ukrepov, ne ho mogoče bistveno znižati visokega števila brezposelnih
ske zbornice še nadalje osta- , pobudo predsednika pokrajine ne na svojem mestu.	[	so poslali podobne brzojavke
O zaključkih, do katerih so tudi pokrajinski predsedniki iz prišle	posamezne	sekcije, do	Vidma	in	Benetk	ter župan
sedaj	trgovinska	zbornica še	jn	predsednik	trgovinske zbor-
ni izdala nobenega uradnega poročila in bodo	ti zaključki
prišli	uradno na	dan verjet-
no šele na zasedanju pokrajinske gospodarske konzulte, ali pa jih bo posebej objavil izvršni odbor trgovinske zborni-
teli na razne načine zadušiti
glas, ki svobodno in resnično timmnmiiutiiinimm m HimHiMmuiMUHHiHmMHllimiHumitmiin imunim minimumu miimmmmmmimmmiimmmmmiim
ter utemeljeno razkriva nevzdržne razmere našega mesta, ki jih ekonomski krogi, zlasti pa tržaški delavski razred ne morejo več prenašati.
V petek pa bo napovedano zasedanje ministrov, ki naj bi sprejeli nekatere ukrepe v korist Trsta. Predsednik pokrajine prof. Gregoretti je v tej zvezi poslal ministru za javna dela Togniju in podtajniku Spallinu brzojavko, v kateri podčrtuje važnost gradnje avtomobilske ceste Trst - Benetke in Videm - Trbiž. Na
Ni pa nobenega dvoma, da izvajajo vladni krogi na pobudo lokalnih demokristjanov oster pritisk na posamezne člane sekcij zato, da bi obsodili izjave predsednika trgovinske zbornice in da bi istočasno sprejeti njegovo ostavko. Težko je sedaj dokončno reči, kam se bo nagnila tehtnica, vendar pa se zdi, da večina članov vztraja in kljub temu pritisku še nadalje podpira predsednika.
Tako se je do sedaj izvedelo, da je samo znani demokristjan Delise v sekciji za zunanjo trgovino nastopil proti predsedniku, da pa je ostal v manjšini in je sekcija odobrila poročilo, medtem ko ni hotela zavzeti nobenega stališča glede vprašanja predsedniškega mesta. Podobno »nevtralno* stališče so menda zavzele še nekatere druge sekcije, verjetno pa je najvplivnejša sekcija industrialcev (Confindustria) še vedno na-starih pozicijah in je odobrila predsednikovo poročilo.
Dokončno stališče trgovinske zbornice torej še ni povsem določeno in bo prišlo do pomembnejših novosti verjetno šele v četrtek, ko se bo vrnil v Trst predsednik trgovinske zbornice prof. Luzzatto Fegiz, ki je sedaj zadržan v Milanu. Njegovemu povrat-
nice iz Vidma.
—«»-----
V CRDA V TRZICU
Poskusna vožnja «Esso Argentine»
V ladjedelnici CRDA v Tržiču je včeraj končala poizkusno vožnjo 36.000-tonska su-percisterna «Esso Argentina)), katero so zgradili v tej ladjedelnici za pomorsko družbo »Panama transport conipany».
4. številka Uradnega vestnika
Izšla je 4. številka Uradnega vestnika vladnega generalnega komisariata, ki vsebuje »Predpise glede osebja upravne policije in civilne policije v službenem odnosu s tržaško občino«, »Dopolnilo k upravnemu pravilniku industrijskega pristanišča v Trstu«, ukrepe, ki imajo veljavo na Tržaškem o-zemlju ter odlok, ki razveljavlja predpise bivše Zavezniške vojačke uprave.
Novi predsednik ustanove
Tajništvo ustanove INAM v Trstu sporoča, da je včeraj nastopil svoje službeno mesto novi vsedržavni predsednik ustanove INAM prof. Ma-
Podatki o gospodarskem položaju v decembru
Občutno znižanfe indeksa industrijske proizvodnje
Povečane kupčije v trgovinah na drobno zaradi 13. plače in božičnih praznikov
Zanimivo je vedeti, kako gleda «Zbornica za trgovino, industrijo in kmetijstvo« na perspektive zaposlitve brezposelnih delavcev na našem področju. V obširnem poročilu o gospodarskem položaju Trsta in o ukrepih, ki jih predlagajo gospodarske kategorije, je tudi posebno poglavje, ki obravnava to važno vprašanje. V tem poglavju je rečeno, da dosedanji izsledki o razvoju in sestavi prebivalstva ne povedo mnogo o bodočih možnostih zaposlitve, ki so odvisne zlasti od števila razpoložljivih delovnih mest, kar pa je seveda obenem odvisno od gospodarske konjunkture.
Na osnovi splošnega proučevanja sedanjega stanja in najbližjih . perspektiv glavnih gospodarskih področij lahko izločimo samo nekatere okvirne ugotovitve.
Po podatkih borze dela je bilo na celotnem področju 31. decembra leta 1956 skupno 309 tisoč prebivalcev. Tedaj je bilo na borzi dela vpisanih skupno 108.000 delavcev (brez ti-
mest, če niso prav nujno potrebna. Tudi manjša mehanična industrijska podjetja delajo zadovoljivo. Obenem pa imajo zelo malo možnosti, da bi povečale število delavcev. Isto velja za druge industrijske panoge, tudi za najbolj aktivne, kot so na primer gradbeništvo, kemična, metalurška, prehrambena, destilacijska in druge industrije. Glede metalurške industrije pa moramo poudariti, da so v železarni ILVA pred dnevi odpustili 60 starih delavcev in da jih nočejo nadomestiti z novimi mladimi delavci. To pomeni poslabšanje stanja zaposlitve v metalurški industriji.
Trgovinska zbornica nato u-gotavlja, da vlada med indu-strijci prepričanje, da bo mogoče povečati proizvodnjo in hkrati zvišati število zaposlenih delavcev, samo če bodo sprejeli zahtevane ukrepe in če bodo uveljavili davčne, zavarovalne in carinske olajšave.
Tudi trgovina na debelo in
vid. Giordano Divo, 54 let star delavec Tržaškega arzenala je moral prvi oditi po zdravniško pomoč v bolnišnico, kjer so ga pridržali na okulističnem oddelku. Mož je izjavil, da je še pred osmo uro začel popravljati pokvarjen stroj. Med delom je stegnil roko, da bi vzel z neke police steklenico žvepleno kislino, a ta mu je padla z rok. Iz razbite ste klenice je kislina brizgnila v zrak, pri čemer je nekaj kapljic priletelo Divu v desno oko.
Hill IIIIII tftl III Hill IIOIIIIIII
  um  ..........................................................
Po dveh letih, odkar so načeli vprašanje
Kdaj bo rešeno vprašanje proste izbire zdravnika?
S prosto izbiro zdravnika bi odpadle vse dosedanje nevšečnosti in bi se zmanjšal birokratski aparat ustanove INAM
Vprašanje proste izbire zdravnika je še vedno pereče, čeprav ni o tern zadnje čase dosti govora. Vse kaže, da nekateri krogi nameravajo stvar spraviti v ozadje, toda zavarovalci občutijo ta problem zlasti v zimskem času, nujbolj pa v primeru š‘evilnih obolenj, kakor pred meseci, ko je razsajala gripa. Kakor je znano, je v drugih italijanskih pokrajinah že v veljavi prosta izbira zdravnika, medtem ko v Trstu veljajo glede tega še stgri predpisi. Obe sindikalni organizaciji, zdravniška zbornica ter pokrajinski odbor, se strinjajo glede uvedbe proste izbire zdravnika; temu pa se upirajo osrednje vodstvo INAM ter delodajalci. INAM se opravičuje, češ da tržaški zavarovanci že uživajo boljše pogoje glede zdravil, bolniške oskrbe itd. kot v drugih italijanskih pokrajinah in da bi z uvedbo izbire zdravnika imela prevelike stroške. Delodajalci pa se upirajo, ker bi z uvedbo proste izbire zdravnika bile socialne dajatve povišane. Toda poudariti je treba, da bi bil ta povišek zelo majhen, namreč 0,4 odstotka Zdi se nam, da je tako stališče delodajalcev neopravičljivo, posebno če po; mislimo na ugodnosti, ki bi jih zavarovanci imeli v primeru bolezni.
Omenimo naj še, da se je že pred leti pokrajinski odbor I NAM obvezal, da bo vložil vse svoje sile za	**:
ga vprašanja in je bilo tudi sklenjeno, da bodo pozvali prizadete stranke na pogajanja na mmiMrstvo »• delo. Pre
tekli pa sta že dve leti, a
zadeva še vedno spi.
Sindikalni zastopniki in zavarovanci, tako delavci kot nameščenci in njihovi svojci, zahtevajo, da se tudi na Tržaškem uvede prosta izbira zdravnika;, toda pod pogojem, da ostanejo v veljavi dosedanje ugodnosti glede zdravil in bolniške oskrbe.
Kako je utemeljena in upravičena zahteva po prosti izbi ri zdravnika, lahko vsakdo razume. Najbolj pa bi se prepričal, če bi le nekaj ur prisostvoval zdravniškim pregle-
Tržaška gospodarska agencL ja ASTRA je objavila podatke o tržaškem gospodarskem položaju v zadnjem mesecu preteklega leta. Gre za redne mesečne podatke, ki jih zbira tržaška trgovinska zbornica in ki se nanašajo na razne sektorje gospodarstva.
Industrija: Indeks industrijske proizvodnje, katerega računajo za celotno ozemlje na osnovi povprečnega stanja leta 1938, je padel na 175,8, medtem ko je dosegel v novembru 180,5 (v decembru 1956 je znašal 167,7). V podjetju rLVA so’ proizvedli v decembru 1957. leta 8.733 ton surovega železa (11,8 odst. manj kot prejšnji mesec), 4.721 ton jekla (9,9 odst manj) in 4.823 ton jeklenih plošč (1,6 odst. manj . V vsem letu 1957 pa so proizvedli (med oklepaji podatki za leto 1956); 85.457 ton surovega železa (117.938 ton), 68.271 ton jekla (75.402 ton) in 48.345 ton jeklenih plošč (39.012 ton). Podatki o proizvodnji v podjetju ILVA so torej neugodni razen podatkov o proizvodnji jeklenih plošč. katere rabi ladjedelniška industrija. Ti podatki potrjujejo stališče gospodarskih krogov, da je treba korenito prenoviti podjetje ILVA ki bo obsojeno na pogin, če ne bodo povečali proizvodnje do 500.000 ton letno, razširili obrat za polni ci- I klus in prenovili naprave.
Tržaške čistilnice mineralnih olj so v decembru predelale 98 858 ton surovih mineralnih olj in je bila njih proizvodnja za 16,6 odst. višja kot v novembru. V letu 1957 pa so predelale 1.088.036 ton mineralnih olj in je bila njih proizvodnja za 6,8 odst. višia kot leta 1956. Napredek je zadovoljiv, zlasti če pomislimo, da je lani prišlo do sueške krize in je bil promet s surovim mineralnim oljem skozi Sueški prekop za več mesecev ustavljen. Kljub temu pa se je čistilnicam posrečilo zagotoviti potrebne količine surovin tako, da v praksi proizvodnja ni trpela.
TryOvina: Trgovina na debelo je zabeležila ugodnejše kupčije z maščobami, svinjskim mesom, jajci in vinom zlasti zaradi prazničnega razdobja in ugodne sezone. 7,a ostale vrste blaga pa niso zabeležili novosti.
Prazniki, 13 plača in ugodnejša sezona so zlasti vplivali na trgovino na drobno, ki je zabeležila proti koncu leta prvikrat po dolgem času naval na nekatere trgovine. Precej je k temu prispeval tudi videmski sporazum, saj so v decembru zabeležili izredni dotok obiskovalcev s sosednjih področij, pa tudi tujih turistov ni bilo malo.
Trp z nepremičninami; Zabeležili so 304 kupoprodajnih pogodb v prijavljeni vrednosti 431,4 milijona lir. V de-
decembra 1957. leta 17.062 in
je njih število naraslo za 299 oseb odnosno za 1.8 odst. v primerjavi z novembrom, ko
je bilo brezposelnih 16.763.
Prijavljeni tatvini
Brezposelni mehanik Emi-lio Štirn iz Ul. S. Davis je pred dnevi srečal neko žensko, ki je imela dvakrat več let kot on, in z njo je prebil nekaj uric v stanovanju, V jutranjih urah je ženska prijazno pozdravila gostitelja in se oddaljila. Sele tedaj pe mehanik spoznal, da mu je ženska ukradla iz žepa par rokavic.
Štirn je dobro vedel, kje je mogoče najti tatico in tako se je odpravil na cesto, prepričan du jo bo našel. In res je žensko našel v baru na glavni železniški postaji, od koder jo je odpeljal na policijo, kjer jo je obtožil tatvine. 2enska, ki so jo identificirali za 42-letno Amalijo Can-dido iz Rigolata pri Vidmu, mu je namreč že med potjo priznala, da je ukradla rokavice, a da mu labko vrne samo eno; drugo je namreč iz-
Isto je priznala tudi pred
preiskovalnimi organi, ki so jo poslali v zapor in jo prijavili sodišču. Zanimivo je, da je Candidova imela v torbici nekaj žigov ACI iz Vidma. Tudi te je ukradla iz pisarn u-stanove.
Neznani tat je predvčeraj dopojdne izrabil trenutno odsotnost prodajalke in ukradel iz izložbe trgovine z optičnimi predmeti 42.000 lir vreden fotografski aparat. Lastnik trgovine Alfonso Mottola iz Ul. Kolonja, je tatvino prijavil policiji, ki je uvedla preiskavo.
Radioaktivna zajca
Pozor na radioaktivne zajce! To je opozorilo, ki ga je poslala kvestura iz Parme vsem policijskim poveljstvom. 29. januarja so namreč tatovi u-kradli iz avta dr. Giacoma Bassanija, ki je stal nedaleč od nekega zdravstvenega zavoda, dva zajca. Ta dva sta bila radioaktivna, ker so ju zdravniki uporabljali za poizkuse s kobaltom. Zato kvestura opozarja, da predstavljata zajca za morebitne kupce precejšnjo nevarnost. Pozor torej!
stih ki delajo na svojo roko I na drobno, obrtništvo, pomor-’............................. "	stvo,	prevozna	podjetja,	turi-
zem itd. za sedaj ne nudijo skoraj nobene možnosti večje zaposlitve. Na tem področju ni mogoče pričakovati učinkovito izboljšanje brez dejanskega gospodarskega napredka, ki je odvisen samo od u-resničitve zahtevanih ukrepov.
Po drugi strani pa je treba pri obravnavanju perspektive popolne zaposlitve upoštevati poleg koristi, ki bi jih lahko imeli z uresničitvijo zahtevanih ukrepov, tudi na zmanjšanje naraščanja števi; la prebivalstva, in to zlasti zmanjšanja števila priseljencev in povečanega števila izseljencev. Obenem pa umrljivost stalno narašča in presega število rojstev.
Iz tega poročila trgovinske zbornice lahko zaključimo, da sedaj ne obstaja nobena dejanska možnost zaposlitve več jega števila delavcev. To je žalostna, toda resnična ugotovitev. Žongliranje s številkami in primerjava med številom zaposlenih oktobra ali novem bra leta 1954 in sedaj, kot to dela vladni komisar in kar ponavljajo demokristjani, ne rešuje kronične brezposelnosti-Ce je bilo v teh letih zaposlenih nekaj tisoč delavcev več v produktivnih panogah, je tudi res, da je na tisoče delavcev zapustilo Trst in se izselilo v tujino. Kljub temu pa se število brezposelnih ni spremenilo in se še vedno giblje med 17.000 in 20.000. V tem številu niso upoštevani tisoči mladincev, ki niso bili še nikoli zaposleni in se še niso prijavili uradu za delo
in ki jih je okrog 25 tisoč). Od omenjenih vpisanih delavcev na borzi dela je bilo tedaj 20.000 brezposelnih. (Sedaj se je to število znižalo za nekaj tisoč, kar pa je v glavnem posledica revizije seznamov brezposelnih delavcev). Iz poročila trgovinske I zbornice sledi, da je bilo od ■ 88.000 dejansko zaposlenih o-seb, 35.642 zaposlenih v industriji, 23.054 v javnih službah, kar seveda predstavlja še vedno preveliko število v odnosu na število prebivalstva in na število zaposlenih osetj v gospodarskih panogah, 15.212 v trgovini, 5.360 v obrtništvu, 4.425 v pomorstvu (kot torej vidimo, se je pomorstvo v našem mestu, ki je vedno predstavljalo eno najpomembnejših gospodarskih, dejavnosti spremenilo v nepomembno panogo za zaposlitev delavcev in je število zaposlenih padlo izpod števila zaposlenih v obrtništvu), 2.523 v bančništvu in v zavarovalnih Ustanovah, 1 tisoč 595 pri SELAD in pre-kvalifikacijskih tečajih, 136 v kmetijstvu. Poročilo trgovinske zbornice poudarja, da ti podatki niso popolnoma točni, vendar nudijo vsaj približno sliko položaja, ki nas ne more zadovoljiti.
Po mnenju trgovinske zbornice, se glede na glavne sektorje dela lahko pripomni sledeče:
Najvažnejša industrijska panoga, ladjedelstvo, je sedaj zaposlena. Toda ta panoga občuti breme visokih cen surovin in socialnih dajatev. Da bi se lahko uspešno borili z mednarodno konkurenco, se mora usmeriti na strogo pro-duktivistične kriterije. Iz tega izvirajo težnje, da se zmanjša na minimum število zaposlenih delavcev, kar onemogoča ustvaritev novih delovnih
Nezgoda na delu
Žveplena kislina in apno sta spravila včeraj v bolnišnico dva delavca, ki bosta po mnenju zdravnikov Izgubila
gubila.
 ..........................................................................  mi.......iiiiiiiiiiiiIiiiiiiiiiiiiiiitiiiii...imunim!...........................................................................
Izpred prizivnega sodišča
SNG
v TRSTU
DANES 5. t.m. ob 18. uri v Avditoriju v Trsti premiera
Rdeča kapica
vesela pravljica v treh dejanjih Spisal DANILO GORINŠEK Režiser JOŽKO LUKLS Scenograf JOŽE CESAR Osebe: Majda, imenovana Rdeča kapica - Neda Mijot; Jera; njena mati -Štefka Drolčeva; Str'c Matic, čevljar . Dani’o Turk; Strina Mina - Leli Nakrstova; Boter Bode/, krojač - Silvij Kobai; Babica - Ema Starčeva; Lovec - Miha Baloh; Volk . Stane Raztresen; Medved - Julij Guštin; Lisica - Bogdana Brati-ževa; Žaba - E-dvard Mart.nuzzi; Dobra vila .
Zlata Rodoškova. Prodaja vstopnic v Trž. knjigarni, Trst, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 37-3-38 ter eno uro pred pričetkom predstave v Ul. Ro. ma 15-11.
V DVORANI ZAKURJENO!
Znižane Kazni nekaterim obsojencem medtem Ko so drugim potrdili obsodbe
Odložena ruzpruva proti šoferju Irak tor ju, kretničarju in strojevodji, ki so skupno z upravo Javnih skladišč in državnih železnic obloženi nenamernega umoru
dom pri ustanovi INAM. O, oembru 1956 so zabeležili 234 tem bi lahko napisali celo vr-1 Pogodb v prijavljeni vredno-sto člankov in navedli kon-
kretne primere: površni pregledi, čakanje, nepotrebno romanje od urada do urada, razne formalnosti itd.
Pa ni krivda le na zdravnikih ,ki so včasih zares prezaposleni, toda bolniki izgubljajo potrpljenje, njihovi svojci se jezijo in večkrat nastanejo prepiri. Upoštevati je tudi treba razpoloženje in psihologijo bolnika, zlasti v hujših primerih, ko igra veliko vlogo zaupanje pacienta v zdravnika, od katerega je odvisno njegovo življenje.
V manj resnih primerih pa marsikateri bolnik niti ne gre k bolniški blagajni na pregled, ker je preveč opravka, poti in formalnosti.
S prosto izbiro zdravnika bi bile vse te nevšečnosti odpravljene in ustanova INAM ne bi več potrebovala takšnega birokratskega aparata. Spričo tega je pbtrebno, da se o tem vprašanju spet razpravlja in da se ga končno reši.
sti 284 milijonov lir.
Turizem: Zabeležili so 29.312 nočnih italijanskih in 9831 nočnih tujih turistov. V primerjavi z decembrom 1956 so zabeležili za 7,8 odst. znižanje števila nočnin italijanskih in povečanje za 13.4 odst. nočnin tujih turistov.
Finance,- Skupna vsota vplačanih davkov na poslovni pro. met je dosegla v decembru 605 milijonov lir (od česar IGE 352 milijonov lir), medtem ko je dosegla v decembru 195C. leta 755 milijonov lir (od česar IGE 537 milijonov lir). To znižanje ne gre na račun stvarnega znižanja števila kupčij, temveč od junij* pobirajo finančni uradi v Milanu del IGE. katerega so do sedaj pobirali v Trstu.
Zaposleni in brezposelni: 31. decembra je bilo vpisanih za; poštenih oseb 89.478 in torej 427 oseb ali 0,5 odst. manj kot v novembru, ko je bilo zaposlenih 89.905 oseb. Brezposelnih pa je bilo 31.
Vladimir Malalan iz Alpinske ulice na Opčinah je 5. novembra lani toliko zaslužil s prodajo nekaterih reči, ki jih je našel na smetišču pri Trebčah, da si je hotel privoščiti dobro malico in okusno večerjo. 500 lir je zapravil doma, ostalih 900 lir pa je hotel porabiti za večerjo v Sežani. Ni pa imel dokumentov za prehod meje, a Malalan ie sklenil iti preko ilegalno. To je tudi storil, a še istega večera so ga zasačili v neki sežanski gostilni. Vse do 14. istega meseca je moral presedeti v zaporu in ko so ga izročili tukajšnjim obmejnim organom, je izvedel da ga je večerja drago stala. Prijavili so ga namreč sodišču, ki ga je 21. novembra lani obsodilo na 4 mesece in pol pritvpra in na 30.000 lir denarne kazni. S prizivom, ki ga je Malalan vložil proti obsodbi pa je dosegel, da so mu sodniki sedaj znižali kazen za poldrugi mesec pripora in za lO.OOo lir.
* * *
Tudi Carlo Brancato iz Ca-tanie je vložil priziv proti prvotni razsodbi, na osnovi katere bi moral presedeti v zaporu 3 mesece zaradi ilegalnega prehoda meje in prav toliko zaradi kršitve zakona, ker se ni vrnil z izgonskim listom domov.
Brancato se j« ilegalno izselil v Francijo, a že deset dni kasneje so ga izročili italijanskim organom. Kvestura v Sanremu mu je dala izgon-ski list in 4 dni kasneje bi se moral javiti policijskim organom v rojstnem kraju.
Brancato pa ni šel domov, temveč je prišel v Trst. Policijskim organom je pojasnil, da je že dalj časa brez dela in da je od bratrunca ki je bil pri državnih železnicah na Opčinah, pričakoval kako zaposlitev. Toda na Opčinah je izvedel, da so bratranca premestili v Verono. Ni mu preostalo drugega kot oditi. Toda kam? Med potjo je srečal nekega moža, ki mu je rekel, du gre v Tržič. Sel je
poti, ni bil pri pravi pameti, i hitro vozil in da ni dal pred
Jugoslovani so Brancata po- nost pešcem. Toda vespist je slali ponovno čez mejo, kjer so ga tukajšnje oblasti prevzele v varstvo in ga prijavile sodišču. Čeprav se je izgovarjal, da je nehote šel preko meje. ga je sodnik prvič ostro obsodil. S prizivom pa je Brancato dosegel, da so m\i znižali kazen za ilegalni prehod meje od 3 na 1 mesec pripora. Ostali del razsodbe pa so mu prizivni sodniki potrdili, kar pomeni, da znaša skupna obsodba 4 mesece pripora.
* * *
Decembra meseca 1955. leta je 45-letni Albin Taučer iz Ul. Campanelle, ki je bil v službi kot šofer pri civilni policiji, med vožnjo z avtom po Ul. Revoltella podrl na tla 31-letnega Franca Misleja iz Ul. del Rivo, ki je skupno z nekim beguncem nakladal bla-na ročni voziček. Misleja
go ______________    .
so morali sprejeti v bolnišni co in posledica je bila, da se je moral Taučer zagovarjati pred sodiščem zaradi obtožbe nenamerne povzročitve telesne poškodbe. Taučer se je izgovarjal, in priče so to potrdi; le, da ga je naproti vozeči avto oslepil z močnimi lučmi, zaradi česar je Misleja zagledal šele v razdalji dveh metrov. Čeprav je zavrl in zavil na stran, ni mogel preprečiti, nezgode, še posebno ker je bila cesta mokra in spolzka.
Na prvi razpravi je Taučer dosegel oprostitev le zaradi pomanjkanja dokazov, medtem ko je s prizivom dosegel popolno zadoščenje; sodniki so namreč ugotovili, da krivda ne pade nanj, zaradi česar so ga oprostili, ker dejanje ni kaznivo.
* * ■*
Nasprotno pa je 34-letni Dui-lio Maiola iz Ul. Diaz dosegel le dvoumno oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov. Novembra 1954. leta je namreč med vožnjo z vespo po mostu čez kanal podrl na tla Angelo Roso Palmisano por. Scarafile, z njim in kmalu se je znašel i ki je z možem in drugimi onkraj meje v Jugoslaviji. Te- j pešci takrat prekoračila ce-daj je spoznal, da možakar, s j sto.
katerim je prehodil lep kos 1 Maiolo so obtožiji, da je pre-
odgovoril, da je bila njegova hitrost zmerna in da je z zvočnimi signali opozoril pešce na nevarnost. Vsi so se umaknili, le ženska je oklevala in prav zaradi tega je tudi prišlo do nezgode.
* * *
Pierina Guzič iz Koronejske ulice, ki se je morala včeraj zagovarjati zaradi tatvine, se je rešila kazni samo zato, ker je v času, ko se je pripetil dogodek, živela s sinom okre-denca. 24-letno dekle je namreč delalo v gostilni «Smec» v Skednju in oktobra meseca 1956. leta naj bi vzela iz blagajne 1.000 lir. Zato so jo prijavili, a sodišče jo je o-prostilo obtožbe, ker si je Gu-zičeva prisvojila denar s privoljenjem osebe, ki je imel« do njega pravico.
* * *
Ugodna prilika, da si za nekaj tisočakov kupi 5 rjuh in nekaj prevlek za blazine, je premamila Emilijo Ribarič vd. Ferluga iz Ul. F. Severo. Zenska je segla v torbico, plačala in vesela odnesla domov nakupljeno blago. Prav gotovo ni pričakovala, da se bo morala zaradi tega zagovarjati pred sodiščem pod ubtož-bo nakupa ukradenega blaga. To se ji je sedaj pripetilo, a je imela srečo, ker so ji sodniki spremenili obtožbo v nepreviden nakup, zaradi česar se je rešila s 5.000 lirami denarne kazni, brez vpisa v kazenski list.
* * *
Novembra lani je sodišče obsodilo 24-letnega Renata Cher-maza iz Ul. Bonomea zaradi pijanosti in spolzkih dejanj na 4 mesece zapora in na mesec dni pripora. Kot vsak obsojenec je tudi Cherma/ vložil priziv, ki mu ni prinesel nobenih olajšav razen priznanja pogojnosti kazni.
• * *
Včeraj bi se moral začeti pred kazenskim sodiščem proces, kot odmev hude nesreče, ki se je pripetila 25. septembra 1956. letu v novem delu pristanišča, pri kateri je Komaj 22 let stari Pietro Žara iz Ul. sv. Frančiška izgu-
bil življenje. Zara je sedel na zadnjem blatniku traktorja, ki je prečkal železniški tir ravno v trenutku, ko je v vozilo treščil konvoj vagonov. Pri tem se je Zara hudo ranil, tako da je tri dni kusneje podlegel poškodbam.
Po sodni preiskavi so obtožili krivde za smrt mladega delavca šoferja traktorja 30-letnega Massima Suspiza iz Ul. Moreri, 56-letnega kretničarja Javnih skladišč Giuseppu Cres-sija iz Ul. Campanelle in strojevodjo lokomotive 60-letnega Ruggera Damata iz Ul. Loren-zutli. Vsi trije so obtoženi, da so zakrivili nesrečo in bodo morali odgovarjati skujmo z upravo Javnih skladišč in državnih železnic za Zarovo smrt. Sorodniki pokojnega delavca so se namreč prijavili kot zasebna stranka pod pokroviteljstvom odv. Annoscie, Sferca in R. Camberja. Obtožence in upravi Javnih skladišč ter železnic pa zastopajo odv. Antonini, odv. A. Cam-ber in pravobranilec odv. Pa-cia.
Razpravo so odložili na 18. februarja.
GLASBENA MATICA TRST
V SOBOTO 8. II. 1958 ob 21. uri v dvorani m stadionu «Prvi maj«
PLES
THST 1.
14.30 Tretja stran; 16.50 Franco Russo pri klavirju; 17.30 »Aida*. opera v štirih dejanjih, izvaj* Tržaški filharmonični orl<est5! pod vodstvom dirigenta Antoniča Votit-a; 18.55 Iz Avditorija v W-T. Romano: «Pesmi brez bese®'
KOPER 257 m, 1169 kHz Poročila v slov.: 7.00 , 7.30, 13,36, 15.00.
Poročila v ital.:	6.30,	12-3#i
17.15, 19.15, 22.30.
5.00-6.15 in 7.00-7.15 Prenos Rb,
7.15 Glasba za dobro jutro, vrne* ob 7.45 Jutranji koledar; 8.00-12.® Prenos RL; 12.05 Opoldanski koktajl); 13.40 Kmetijski nasveti: Kako obvarujemo gozd pred gozdnimi škodljivci; 13.45 Od melodije do melodije: 14.30 Sola in žaljenje: O Prešernu (ob slovanskem kulturnem prazniku); 1456 A. Dvorak:	Karneval, uvertura,
op. 92;	15.10 Zabavna glasba,
vmes reklame; 1525 V ritmu pob ke in valčka; 15.40 Zaključek. 15.40-17.00 Prenos RL; 17.00 Rt™; in popevke; 18.15 Lahka glasba, 19.30-22.15 Prenos RL; 22.40 Glasba za lahko noč.
SLOVENIJA 327.1 m, 202,1 m, 212,4 m
5.00-8.00 Pisan glasbeni spor«. 8.05 Pisana paleta (spored oP“" ne in solistične glasbe Bacha, PJ" libesa, Beethovna, Mascagruja, Straussa, Cilee in Brahmsa),
9.00 Prof. dr. Mirko Rupel: JJJ zikovni pogovori (ponovitev); 9.1» 30 minut za ljubitelje domač?' pesmi in napevov; 9.45 Vese* godala; 10.10 Iz kraljestva btnih pravljic in legend — N" kolaj Rim-.ki-Korzakov: Car S**; tan:	Anatol Ljadov:	Kikimor*;
Antoni« Dvorak:	Povodni mCh
11.00 Zabavna matineja: 11.35 tk' daja za šolarje — Riko Pa vi'6-Beg iz taborišča smrti; 12.05 M** li koncert solistične glasbe: F** štora le (Caupertn), Menuet (Mozart), Pesem brez besed (Čajkovski), Tango (Poldowsky), Me1?; dija (Grieg), Španski ples l« Falla), Etuda št. 6 (Liszt); 1*-*" Kmeiiiskj nasveti — Mr. ph. nez Kromar: Pridelovanje zdr-J vilnih in dišavnih rastlin; 12-* Skladbe Benjamina Ipavca IP* Mariborski instrumentalni ansoro-bel. sodelujejo sopranistka N«?* Zrimšek, tenorist Boško LukeS 1 baritonist Miro Gregorin; 133 Pesmi in plesi jugoslovanskih a*; redov; 14.05 Oddaja za šoiafJS Pripovedka o sreči; 14.35 N*? poslušalci čestitajo in pozdravi j*-jo; 15.15 Zabavna glasba, vtn® reklame; 15.40 Pri klasičnih mojstrih — Sie.an Zrcmski: Tab*-
16.00 Koncert po željah: 17.15 Sestanek ob petih; 17.35 MelodU se predstavljajo (igra Hans CaJjj s'e s svojim orkestrom); 1°_7 Kulturni pregled; 18.15 Dve skl*" bi za harfo (izvaja harfistka -oj lica Pertot - Portograndi); l*jv Glasba narodov sveta — IV. F°J' ske narodne pesmi; 20.00 Giusfej pe Verdi: Traviata, opera v dejanjih; solisti: Licia Albah®' Maxine Stelman. Johanne Mom-land, Robert Merili; Jan Per :' John Garris, Arthur Nevvm** George Cehanowsky in Paul Pfr nis, zbor i,n NBC simfonični kester:	dirigent	Arturo i°S
nini; 22.15 Ali bi zaplesali?
TELEVIZIJA 13.25 Eurovisione:	Svet°2!
smučarsko prvenstvo v Ba»?t ste in n, — moški veleslalom; 1?
18.00 Spored za otroke: Saltan*3*’ tino:	18.30 Televizijski dnevn1*' 18.45 Carlova teta (BrandotlčL komedija v treh dejanjih); 20-, Deset min-ut z Arturom
jem: 21.10 Pisma Luisi: 20.30 1 ievizijs-kj dnevnik; 20.50 j selloa: 21.00 Pesmi za vse: **gj Bitke za petrolej: 22.40 Oči, . ne vidijo; 23.10 Televizijski 6n ni k.
V NEDELJO 9. II. 1958 ob 20. uri v Avditoriju
veseli večer
Sodeiujejo:
KVINTET AVSENIK Milčinski — Ježek in Kovič ter pevski duet
Prodaja vstopnic in rezerviranje miz v Tržaški knjigarni v Ul. sv. Frančiška 20, tel. 37338 od srede 5. t. m. dalje ter eno uro pred pričetkom Dri blagajni dvorane odnosno dve uri pred prired t-vijo v Avditoriju v Ul. Roma 15-11.
V NEDELJO 9. II. 1958 ob 16, uri v dvoram Ljudskega doma v Križu
veseli popoldan
s sodelovanjem Kvinteta Avsenik, Ježka, Koviča in pevskega dueta. Vstopnice bodo na razpolago eno uro pied pri-četkem pri blagajni dvorane.
H A D 1 O
( OLEPAHSČA
VERDI
V petek ob 20.30: Musorgs^ »Boris Godunov«. Abonffl8^ za parter m lože ter A galerijo. Dirigent Rich* ^ Kraus. Tretja predstav*, ^ kateri nastopajo isti iSr8 kot doslej.
TEATRO NUOVO
V petek in soboto ob 21- uifl,
»Misterij rojstva, trplJ^j. in vstajenja (našega da».
KINO J
 ,
r
C, .-
Ezcelsior. 16.00: »Nocoj alL|ai-kdar«, J Simmons, P. Dou* Cinernascope.	^ #0vi>-
Ce<"“'
Fenice. 16.00: »Ljubezen ih *'rvi, rice«, V. De Sica, G.
ub°«J
M, Allasio, M ro-ervuU),
Supcrciuema. 16.00: »Gusa
M.
Carla Gravma,
Nazionate. 16.00: »Lepe, a Arena,
. ....................... r#jf
klad«, L. Čhaney, J. B-rOh“
c>-
ld-
SREDA, 5. februarja 1958
TRSI POSTAJA A
7,00 Jutranja glasba: 11.30 Brez-obvezno, drobiž od vsepoviod in... Zena in dom, obzornik za ženski svet; 12,10 Za vsakogar nekaj; 12,45 V svetu kulture; 12.55 Orkester Armando Sciascia; 13.30 Lahka glasba; 17.30 P,-sna čajanka; 18.00 Koncert Tržaške filharmonije; 18.40 Joss Baseili . s svojim ansamblom Mu.seti e; 18.55 Male vc-kalne zasedbe; 19 15 Sola in vzgoja: «Vzgojni pomen potovanj«, predava dr. Ivan Lasič;
19.30 Pestra glasba; 20.00 Spori;
20.30 Zbor Slovenske filharmonije; 21.00 lika Vasletova: »Visoka pesem« igra v 5 dej.; igrajo člani Radijskega odra; nato melodije iz revij; 23.00 VValdteuflovi valčki; 23.30 Nočni ples.
IIIIHIIIIIIHHIIIIIIIIIIMIItlltlllllHIItlllllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin,,!!,!,,,,,,!,, m||,|,,n,,imun,,||
Technicolor.
Fllodrammatico. 15.00:	^	,
nad Nagasakijem«, J. Mac K. Ke-ko.	.	imit^
Giattacieto. 16.00:	»Off «“ J-
(«Vojakom prepovedano« n
Lemi/on in K. Grant. p* Arcobaleno. 16.00:	»DvoboJ |(,
Atlantiku«. Cinemascop*-Mitchum in C. Jurgens. -uS8 čstra Rojan. 16.00: kralj«, K. Grayson. Visla technicolor.	. res?
Capitol. 16.00: »Sisl, mladA 0uK-K. Schrielder, tectjy poF
K-
Q u
inf'
OD VČERAJ DO DANES
[ KAžIA OHVKHUI.A j
Sej* SPDT. Danes ob 21. uri bo redna seja SPDT v društvenih prositorih v Ul. K. Manna 29-11.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 4. februarja 1958 se je rodilo v Trstu 8 otrok, umrlo Je 13 oseb, 1 mrtvorojen otrok, poroke ni bilo nobene.
UMRLI SO:	74-letn! Antonio
Giuseppe Montagnari, 82-letna Lulgia Toffoli vd. Fiuretto, 82-letni Giuseppe Bartassl, 47-letna Cannela Tassa n - Zaniri, 80-letna Olga De Mori vd. Tu!liani, 75-lema Katarina Poj.ar vd. l*ožar, 58-letni Carlo Miadovan, 82-let.nl Giuseppe Colonibo, 64-letna Anita CirllM vd Uiorgetti, 77-lelna l.ucia Degrastl rojena Dellore, 69-letni Ernest TrebSe, 86-letnl
Glovannl Bachi, 63-letna Orsola Metlika vd. Sa-rtori.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Barbo-Carnlel, Trg Garibaldi 5; Benussi Ul. Cavana 11; Al Ga-leno, Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan); Atla Minerva, Trg S. Francesco’ 1; Ravasi-ni, Trg Libertit 6.
Valute
	Milan	Rim
Zlati funt . .	5.900,—	6.100 —
Marengo	4.775 —	4.900 —
Dolar ....	623.—	627.—
Frank franc.	127.—	132.—
Frank Švicar.	145 50	147.—
Sterling . . .	1.620,—	1 690 —
Dinar . , . .	80,—	85.—
Šiling ...	23 50	24,25
Zlato ....	707.—	710.—
Zah. n. marka	146,—	148.—
rica«,
Cristallo. 16.00: »Odisej«, glas, S. Mangano in A-Technicolor.	pi0f
Alabarda. 15.30: »Tisti, ki ^(r-umreii«, J. Servais, M. conzi. Cmeniascope	,,	r
Atdebarar 16 00: »Kožuh zaina«, G. Halli, R. H1'5,,	*?
Ariston. 15.00:	«Cerou*f'Ji C>‘
Kae, S. Jones, C. Mdri16 nemascope, lechmcolor. v0df*' Armonia. 15.00:	«Grenke ^ v1'
Le-pa pesem, velik fllh1-tale. Nov variete.	zah!®
Aurora. 1600: »Poljubi gad*' cincmascope, teohnlcoio'-dan	tr
Garibaldi. 16.30:	M	*
teor«, Grant VVIIliarns, briht.	.,	j	J*1
Ideale. 16.00: «Na vzhodu ra«, H. Krahl, I). Wic^>l)< Impero. 16.00; «Mamui J er** ček«, M. Arena, I.
Halla. 15 30: »Sanje v P‘
Lea Ms-jsari, E. Pa*»0';. v«. Moderno. 16 00: »Vam®«1.!, Dri, lja«, H. Donlevy in f., Glfj. S Marco. 1600: »Zgofto* jn M Ih—Ja», J. Stevvart. AHyson.	.j	}te5„.
Savona 16.00: «Dunja. hc' M' Eva Bartok, Ivan D*9	^j
doletnini prepovedano. pr Viale. 16.00:	»Dober o«'intPj
ljubezen«, C. Viha, R-ta' g (d* Vltt. Venelo. 16 00: «Da' general«, S. Uavvvard ^ Helvedrre. 15 30: «ProSto‘ tirjeni«. Technicolor. n)*1 Marconi. 16 00: «PrPPln '	..ji
krni In tista tairi« ^ ^ “
Mastimo. 1600: »Alibi*- m, in Eva Ingeborg	r
A*'-
ff
.miti-
»Gr na
ngeborg ®NG,va Novo cine. 16.00: «V»I£R Derutis Pri er.
Odeon. 16.00; «BHI deo Nazzarl.	liiiit’*
Radio. 16.00:
Kelly. Mladoletnim
pr'
JAROSLAV HASEK
KAJA
nnTTrrnTTTTTTTTTTTTTTrTTTrTTTTTTTTTTTnnTTTTTTTTTTTTrrTTTTTTTTTTTTTTTTTl
Kaju Antoniju Trosulu je bil« poverjena važna naloga. Pod morilčevo sekiro je moral prignati večje število o-seb in njihova imena napisati na proskripcijski seznam. Kaj Pa bi morali storiti ti ljudje, da bi njihove glave visele nad vrati mesta Aretiuma v Etruriji? Odvraten! Crimen laesae maestatis, zločin žalitve veličanstva, zločin žalitve nekolikokrat presvetlega cesarja — rimskega cesarja — Tiberija.
Antonius Trosulus je bil Poveljnik tajnih liktorjev, ki so bedeli nad varnostjo rimskega cesarstva. Nekoč je bil razbojnik v Trenianiji, nad reko Tifernum, nato je planinskim plemenom v Umbriji ugrabljal dekleta, pozneje pa Se je ukvarjal s krajami na račun siromašnih kmetov v v-olatiiumu, kakih 450 stadiev °d Rima, Svojo sedanjo častno dolžnost je mogel vršiti raradi svpjih bogatih izku-*enj, ker se je kot star mori-ec, lopov in razbojnik znal atnorkoli prikrasti. Zakaj pa le sedaj moral začeti svojo ejavnost vprav v etrurskem Aretiumu?
Za boga! Kdo od Rimljanov ve, da bodo čez nekaj dni jmarčeve ide# m da bo pri-
šel
v Aretium cesar Tiberij,
a bi sj umil noge v reki Arji0' ki teče kakih 50 tisoč nnskih korakov daleč. Kdo Plmljanov ne ve, da are-^Umska občina postavlja sla-, ke vse od Corlonuma do
tiM*iUma in da dela'° sužnH 04 'n dan, da bi mogli ob
, su Postaviti svečane ste-re? Po vsej Etruriji se širi as' da bo to stalo mnogo anaria in da se bo po teh Ik' tih treba lotiti ropar-pohoda v Umbrijo, da ^ se s tem krili stroški. 'To-,, P°lkrat presvetli cesar, po-davljen!
N trii'
,t ‘IJe ljubijo: s svečanih nji r°V 'K,do zaplapolali og-( ’n načelnik mestnega sve-)*A ret ium bo s tremi Pre!arn* vojakov pozdravil v Ve'lega. In tedaj se bodo gre es'nem cirkusu začele i-' kjer se bo nekaj na smrt
^al vidi da ga poto-mci E-r‘ie ljubijo:
Pc,-°nlh lopovov med seboj sar 'al° in v smeri proti ce-jUrj 1 loži vzklikalo: ((Morijo ** s°lutant!» »Pozdravlja-0nee °ni. ki gredo v smrt!* bo omU Pa od razbojnikov, ki svet]Stal živ, bo petkrat pre-CjeSg tcesar oprostil. «Salve In ' ^
Trosio310 130 seda.i Antonius s krožil po mestu in 5can 0Val razgovorom me-ke ' ki občudujejo slavolo-kaku .* zanimanjem motrijo, rajg0 0 napreduje. In v te
tekeTl*V' ^°rie onemu, ki bi
Ni Lda Tiberius norec! volj ba niti'
r°tUlu
?*lu*k‘,
- ik!" se bo vmešaval tu-)ikt<jrj^iUlus' Poveljnik tajnih *” " je onemu, ki bi Tiberius norec!
j»	da to reoe' do"
•voj. ’ da *e Pomisli. S tem
^zrofeUSOde ne bo izboljšal.
in ge 1. b» javnim liktorjem
prihociZ1V POlit s smolo bo ob
Večern i ces'aria in ob zvokih
tlim ni *r°bent gorel z moč-
krat an,®nom v slavo pet-
Dovo,?SVetlpga cesarja.
dvjg^. ie.’ če reče, da je
Post. slavolokov neum-
Poslai, e ga bodo liktorji
iti siron^^ mofilčevo sekiro
ha poti 'alta bodo razčetverili
da't2a ^"Uftono. Ce pa re-
*akoti ir|VV^U^,tV0 v bed' in ’ke^a , da se mnogo ljud-ličeVan.^narja meče za pove-
tedat ?a4asne slave cesar-uaJ bo
Poti da Živi
, toti in J
skeKa i da.
*i°evanienar''a mec-e za ia. tedaj ?aiasne slave *&n na nesrečnik razko-bo ljf1L,<Ik” vprav tpdai' veselo vzicli-,akih n Ve, caesar!*. Kotiko iuS aabel^une4ev bo Trosu-« 1 s°znam.l L a Proskripcij-Uloga in je odvisno od oniii- 2ato se bo Caius
Kajtj ki, j!h di, ® *i' tani
untotiius' na‘° .
--0|P' ki m, apot'l k slavolo-ti giej p<>s,avljRjo sužnji. “' ki opa;„am ie mnogo lju-T<*la nK to delo!
'^fega ^ onem stebru na
r-t. SH lirun^l
Zele
Prupoljejo vence
tl ia _	______
ntoii sumli,UJnbrijskih planin, °>inim obr m0iSl,<t z nezado-P ‘Up*f a!?"1 lr- v umaza-baai' ta čin 'Us Trosulus
m V'aV °;;k- S'eda.
^šnega ,,0dec *re za si,ro-h8* uvečka, ki mtsn.
®fari« ’..ko bi imel toliko
*večar, kor s,an Traz
e en sam
zgradil hišico
k olegove sand ,Jeireru Tm »	■	Ali »m	So	,um-
lB post , nakd(>' ki »Pacanje svečanih
»le
'teh
Smo "k*141 Potrgane' san-SetainU uhaia t!. 61ovek, ka-InPi°h "tialiT V °bU‘eV'
5 tu;,pu>ibh,n'0"iu'Trosuius
,* u»tih, ,t ' ,a z nasmeškom
^41)iVo rečLmUDna Prst iD . ?til* le: »Prijatelj, o-
Pr^čam
it'Iate|j. kav PH)atelj- Da, ‘obril, * uko visoki so tl
»Visok,
5W*nanec ^	visoki.*
iim' bUže v m nasmehne in t v Pr'iateli !,'>su,UsU: «M-t ar takniu' 8 ljudstvu
fldil;
G
»Tj
taki
T.-o
<>!»
to
lep "A Prpd ttl!***’ da. si P0"
Vidiš7 St°'i' 'zdaja-
tiin
ej
men»š. da ljudi
stvu to ni pogodu? Tudi jaz mislim, da ni...»
«Cemu pa misliš, da ni, če cesar...#
«Kaj cesar, kako to misliš... Ti stebri so tako visoki, lahko pa bi bili še višji...#
Aha, pomisli Trosulus, nočeš v zanko! Toda videli bomo!
«Misliš, da je to caesarju vseeno? Ali morda da je vseeno ljudstvu?#
Neznancu so se oči čudno zasvetile:
((Ljudstvu? No, to stane mnogo denarja. Ali misliš, da to ne stane mnogo?#
«To stane zelo mnogo, saj niti sužnji niso zastonj,# odgovori Trosulus v upanju, da se bo siromak vendarle ujel.
Okoli njiju so se začeli zbirati ljudje.
»Stebri so lepi,# pravi neznanec, ((morda misliš, da niso dovolj lepi za petkrat presvetlega?#
((Petkrat presvetli bo vesel nad temi stebri, toda ljudstvo...#
((Prijatelj, kaj misliš, da bo ljudstvo.... Tudi ljudstvo se bo prav tako veselilo, ker ljudstvo svojega cesarja ljubi.#
«Cemu se smeješ?#
«Tako. Mislim na cesarja. Kakšen človek je to!»
Trosulus prav tako bušne v smeh.
«He, he, caesar! Kakšen je ta petkrat presvetli človek!# «Žakaj bi ne mogel biti presvetli?# vpraša neznanec smehljajoč se in pazljivo spremljajoč vsako besedo Ca-ia Antonia.
«No, mislim, da je tudi sonce prav tako preveč svetlo, toda caesar je še bolj — presvetel.#
Neznanec se odhrka.
«S'once in caesar, oba nas grejeta.#
Trosulus zamahne z glavo in pomisli; ta nesrečnež prav gotovo ne bo padel. Zato stopi bliže k njemu in mu šepne v uho:
«Se ti ne zdi, da sta tako ljudstvo, ki slavoloke postavlja. kakor tudi caesar Tiberij norca?#
«Ce misliš tako ti, potem bo že res.# mu šepne veselo v uhd neznanec in nato u-kaže:
((Liktorji! Hej, liktorji, sem!#
»Liktorji! Hej liktorji, sem!# vzklikne hkrati tudi Trosulus.
Držala sta drug drugega za vrat in oba kričala:
»Ti si izvršil zločin — crimen laesue mnestatis. Ti si žalil petkrat presvetlega!# «Nisem! Ti ne veš, kdo sem!#
»Niti jaz nisem. Ti ie manj veš, kdo sem jaz!#
Prihiteli so liktorji.
«Ta je rek“l», — je kričal Trosulus — »da sta caesar in ljudstvo norca.#
»Ta prekleti človek# — je kričal neznanec — «je rekel, da sta ljudstvo in cezar norca!«
«Jaz sem Caius Antonius Trosulus. Poveljnik aretiem-skih tajnih liktorjev, kdo pa si ti, izdajalec?#
«Jaz sem Marcus Juliut Placentius, poveljnik rimskih tajnih liktorjev...#
Za medsebojno predstavljanje pa je bilo že prepoAio. Gorje onim, ki izvše zločin: crivien laese maestatis.
Caiusa Antoniusa Trosulusa so razčetverili na poti za Cortono, Marcusa Juliusa Pla-centiusa pa so živega razse-kli na gričku, v času, ko je petkrat presvetli Tiberij vkorakal v mesto etrurskih potomcev in ko je ljudstvo gromovito vzklikalo: «Salve, caesar!*
In ko so zvečer pripovedovali petkrat presvetlemu o tem dogodku, se je smejal do pozno v noč... Pozdravljen bodi, caesar!
NJIHOVA MORALA
memorajmm
PINTESA
COMMENTO Al FATTI DEL GIORNO
— Peeeato ehe pošto mostrare una lingua solu...
Odgovorna urednika «Cittadeile» (in z njima »tržaški* MSi) se držita starega pregovora »Fatta la legge...*, ker bi sicer ne bila v ponedeljek objavila kaj takega čez celo prvo stran
svojega tednika
Pisma uredništvu
Spoštovani gospod urednik!
Uradni list italijanske republike je v svojih številkah: 9 z dne 13. 1. 58, 12 z dne 16. 1. 58 in 18 z dne 23. 1. 58 prinesel pet odlokov goriškega prefekta Nitrija, s katerimi se petim mladim slovenskim redovnicam v šolskem kolegiju in zavodu «Nostra Signora# v Gorici, Ul. S. Chiara 14 spet povrnejo, na njihovo prošnjo, priimki v italijansko obliko (riduzione del cognome in forma italiaoa).
Običajno vlagajo takšne prošnje za povrnitev priimkov v italijansko obliko italijanski begunci iz Dalmacije, Istre in z Reke, ki imajo skoro vsi slovanske priimke. Tu pa tam vloži kakšno prošnjo za italijansko obliko priimka tudi slovenski že poitalijančeni mestni človek, ki dlje časa živi v Trstu, Gorici ali pa v kakšnem drugem mestu. Dobi se tu pa tam tudi kakšen slovenski človek, ‘kii prosi, da mu vrnejo njegov slovenski priimek. Priznati pa je treba, da se niti z italijanske niti s' slovenske strani ljudje ne pehajo preveč na prefekturi s svojimi prošnjami za spremembo priimkov. Slovenci zato, ker se boje zamer v službah in pred očmi oblasti, italijanski ezuli pa zato, ker so njihovi sicer slovanski priimki starodavni, ki so jih iz roda v rod ohranili do današnjega dne, ker je to nekaj, kar spada k njihovi družini. V Južnem Tirolu so samo Nemci, ki v»agajo prošnje, da jim vrnejo nemške priimke, ki so jih imeli pred fašističnim zakonom o priimkih iz leta 1936. V vseh teh letih
iiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiHiitiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiHiiiniiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiimiitiiiiiiiuiiiiiiiiHiitiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiii
POL LETA NEODVISNOSTI MALAJSKEGA POLOTOKA
Dežela kavčuka in kositra
Z neodvisnostjo Malaje v preteklem avgustu se je, razen manjših kolonialnih oporišč, vsa južnovzhodna Azija osvobodila tuje nadvlade - Domače, pretežno kmečko prebivalstvo je v manjšini; najšte-vilnej ši je priseljeni kitajski element, ki se je uveljavil v industriji
Od konca 18. stoletja, ko 1 stališče angleških kolonizatorja Angleži prvič prodrli v jev, ki so se zaradi svojih Malajo, se je proces koloni-1 političnih ciljev opirali v zacije nadaljeval nepretrga-j glavnem na malajske fevdalno in je v začetku 20. stoletja prišlo do popolne zasedbe malajskega ozemlja.
Malajo, zlasti pa Singapur, so Angleži v začetku uporabljali kot vzhodno pristanišče za trgovino z južnovzhodno Azijo. Sele pozneje je postala Malaja zlasti privlačna za tuje kolonizatorje zaradi kavčuka in kositra.
Do 19. stoletja je bila Malaja naseljena s pretežno malajskim prebivalstvom (tedaj je štela komaj 300.000 prebivalcev; leta 1911 jih je imela 2,5 milijona, lani pa že 7.5 milijona). Ker so se pečali pretežno s poljedelstvom niso imeli zadosti delovne sile za razvoj proizvodnje kavčuka in kositra. Zato se je v začetku 20. stoletja začelo množično naseljevanje kitajskega in indijskega prebivalstva, ki je znatno vplivalo na narodnostni , sestav malajskega prebivalstva. Leta 1921 pa so bili Malajci še vedno v večini, toda pozneje so prišli v manjšino, zlasti v Singapuru, ki je postal pretežno kitajski.
Tako so postali Kitajci najštevilnejši element v deželi, kljub temu pa niso večina. To pa zaradi znatnega pritoka indijske delovne sile. Tako močno priseljevanje v relativno kratkem razdobju je zaostrilo nacionalno vprašanje, hkrati pa kompliciralo borbo proti kolonialni vladavini. Kitajci so hitro razvijali svoje posle in so zaradi svoje podjetnosti in ugodnih razmer, ki jih je ustvarjal nagel razvoj industrije kavčuka in kositra, postali nova mlada buržoazija. Ti kitajski kapitalisti so se morali spopasti z malajskimi fevdalci.
Ta nasprotja je še povečalo
V predvojni Malaji, ki je štela okrog pet milijonov prebivalcev, so obstajale tri različne vrste kolonialne vladavine, ki so bile odvisne zlasti od značaja interesov, ki so jih Angleži imeli v tem delu malajskega ozemlja.
Malaja je ena od najbolj razvitih dežel južnovzhodne Azije. Nacionalni dohodek na prebivalca znaša 250 dolarjev, kar pomeni, da je pet-<rat večji kot v Indoneziji in vsaj triki «t večji kot v Indiji. Na hiter razvoj te dežele je v znatni meri vplival nagel razvoj industrije motorjev v Evropi in Ameriki. Bogata s prirodnimi bogastvi in ceneno delovno silo je Malaja nudila ugodne pogoje za velike profite. Leta 1937 so skupne tuje investicije znašale 575 milijonov dolarjev, od česar je ena tretjina odpadla na proizvodnjo kavčuka, šestina pa na proizvodnjo kositra. Do leta 1941 je pretežni del teh investicij bil angleškega izvora (70 odst.), zaradi česar je Velika Britanija imela prevladujočo vlogo in nadzorovala poljedelstvo, rudarstvo, trgovino, bankarstvo in industrijo. O-stale investicije so pripadale ameriškemu, holandskemu in pred vojno japonskemu kapitalu. Kitajski kapital, ki je .znašal okrog 200 milijonov dolarjev, je bil vložen predvsem v proizvodnjo kositra
Kljub temu pa je Malaja o-stala pretežno poljedelska dežela (61 odst. prebivalstva se peča s poljedelstvom); toda kljub temu je morala uvažati 50 odst. riža za prehrano (67 odst. orne zemlje zajema-
lllllllll IIIHIHIH HI HHH*MlttHIMIIItltlllM|||||iMIIMIIIIMIIIHIIMMIIHIIHII!MlllltllllllllllM|||t|||||imimm|||||||||||mi|||||||||||||mi||||| imun,mi
GOVORICA AMERIŠKEGA SATELITA
Gornji grafikon, ki so ga zabeležili v prisluškovalni postali ameriške mornarice v Hlossom Poinlu, laiku ne pove nič. .Strokovnjaki pa iz njega razberejo vazna poročila, ki J1I1 odda Ja ameriški umetni satelit tz visoke ionosfere
jo kulture kavčuka, riž pa vsega 15 odst.).
Posebno mesto v malajskem gospodarstvu ima Singapur (nad milijon prebivalcev). Zaradi svojega strateškega in trgovskega pomena se je Singapur razvil v eno najpomembnejših luk britanskega Commonwealtha. Ze v 19. stoletju je imel Singapur o-gromen pomen kot naravno pristanišče, kjer so se zbiral; surovine iz posameznih azilskih dežel, hkrati pa so preko njega šli evropski izdelki za južnovzhodno Azijo. S časom je postal njegov pomen vedno večji, ker se je pretvoril v pomembno bankarsko in borzno središče. Poleg tega so v Singapuru zrasle industrije za predelovanje kavčuka in topilnice kositra. Singapur je spričo tega tudi največje delavsko sredisce dežele.
V talcih političnih; nacionalnih in gospodarskih pogojih se je razvijala borba za neodvisnost Malaje.
Komunistična partija Malaje, ki je bila ustanovljena leta 1925, je bila dolgo edina protikolonialistična politični organizacija. Odigrala je pomembno vlogo tudi v borbi proti japonskim okupatorjem. Proti koncu vojne so Angleži Sodelovali z armado MPAJA pod poveljstvom Cing Penga, sedanjega tajnika KP Malaje, tako da je oddelek te armr. de celo sodeloval tudi na «Povorki zmage# v Londonu.
Po izgonu Japoncev so Angleži ponovno vzpostavili svojo oblast. Toda stanje je bilo spremenjeno. KP Malaje se ni mogla sprijazniti z vrsto britanskih poskusov, da bi obdržali oblast z raznimi u-pravnimi reformami, ki so vse imele za cilj, da bi Malajo obdržali v sklopu britanskega Commonwealtha. Tako je Malaja postala dejansko britanski protektorat, medtem ko je Singapur še nadalje ostal kronska posest Velike Riita-nije.
Nove upravne reforme niso rešile notranjih problemov. Kljub temu da so Angleži obljubljali vrsto reform, jih niso uveljavili, tako da so tujci še nadalje obdržali močne gospodarske pozicije. Položaj kmetov se je še nadalje poslabšal. To gospodarsko in politično nezadovoljstvo je bilo glavni razlog, da je Kp Malaje začela z oboroženo borbo proti angleškim četam. V Malaji je bilo proglašeno obsedno stanje. Toda Kp ni u-spelo ustvariti neke širše platforme, okrog katere bi se zbrali vsi napredni elementi v borbi za osvoboditev dežele in njeno obnovo. V deželi, kjer so bila nacionalna nasprotja precej ostra, je bila KP sestavljena predvsem iz Kitajcev, in to pretežno delavcev. Zlaradi tega se je KP znašla v precej resnem položaju. Ko je končno Velika Britanija ponudila neodvisnost, je sekretar KP Cing Peng pristal na pogajanja z Abdul Rahmanom, vodjem vladajoče Združene malajske
nacionalne organizacije. Tako so se proti koncu decembra 1955 sestali v Balingu Abdul Rahman, David Marshall, glavni minister kolonije bingHpur iri Cing Peng. Na tem sestanku pa je Abdul Rahman postavil vrsto nesprejemljivih zahtev in tako so se razili brez rezultata.
Tako sta v Malaji obstajali dve stranki z različnim pojmovanjem borbe za osvoboditev od kolonializma. Sredi avgusta lanskega leta je s proglasitvijo neodvisnosti Malaje dejansko zmagala koncepcija Malajske nacionalne organizacije; toda ne glede na resen položaj komunistov, ki so še vedno pod crožjem v malai-skih džunglah, moremo reči, da je njihova borba vendarle pospešila dosego neodvisnosti.
je bil samo en primer, da je nekdo na Južnem Tirolskem zaprosil zg spremembo priimka v italijansko obliko in še ta ni bil tam doma, temveč jo je primahal iz naših jadranskih krajev. Toda tudi na Južnem Tirolskem je le bolj malo prošenj za spremembo priimkov. Ljudje smo pač že taki, da se brez posebnega pritiska in prav intenzivne propagande ne zganemo zlepa, da bi tekali z nekimi prošnjami po nekih uradih.
Kaj pa je vendarle nagnalo kar pet mladih slovenskih redovnic izza njihovih konvik-tovskih zidov v Ul. S. Ohiara, da so vložile prošnjo?
Vseh pet ima že svoja redovniška imena: 34-letna Valenčič Vladimira iz Ilirske Bistrice je Maria-Consolata, 32-letna Mafta, najbrž njena sestra, je Maria-Ester, 30-letna Germe]; Viktorija iz Kobjeglave je Maria-Fidelis, 27-letna Rebek Marija iz Černič je Ma-ria-Gabriela in 28-letna Ger-mek Albina iz Kobjeglave je Maria-Berr.ardetta.
Svojih priimkov redovnice ne smejo rabitj in čemu ngj jim služijo italijanski priimki Valenti, Germelli in Rebecca, ko pa nimajo ne družine ne lastnega premoženja in zaradi tega tudi ne dedičev, da bi morale kot mi navadni posvetni ljudje tekati za vsako figo po dokumente na anagrafski urad ali pa na kvesture in komisariate. Ce pa morda nastavljene na šolskem zavodu «Nostra Signora* kot učne moči, se morajo bržčas spričo veljavnih zakonitih predpisov podpisovati s svojimi prejšnjimi civilnimi priimki na šolska spričevala. Ne razumemo, zakaj ne bi bila spričevala za naprej veljavna, kot so bila doslej, s joodpisi priimkov Valenčič, Germek. Rebek.
Ali se Vam ne zdi, spoštovani gospod urednik, da gre pri »povrnitvi priimkov* mladih slovenskih redovnic tudi za globoko moralno vprašanje? Vseh pet ima čudovito lepe slovenske priimke, ker so pač iz Ilirske Bistrice, Kobjeglave in Črnič, to je iz takšnih slovenskih krajev, ki so bili ne samo od pamtiveka, temveč tudi po vseh italijanskih resnih in neresnih zgodovinskih bukvah zmeraj stoodstotno slovenski. Sprašujem se, kako so mogla ta mlada redovniška dekleta po svoji vesti vložiti prošnje, naj jim povrnejo v italijansko obliko njtihove slovenske priimke. Pisana prošnja ni samo pisani birokratski akt, temveč prav tako kot izgovorjena beseda resnična ali neresnična izjava. Ali je sploh v zvezi s kakršnokoli pa še tako medlo resnico izjava, naj se na primer Germek iz Kobjeglave povrne v italijansko obliko Germelli? In mislim, da bi moralo biti ravno pri redovnicah resnicoljubnost aks-'om vsega njihovega dejanja m nehanja. Sicer pa itak vemo, da so bile njihove prošnje še manj prostovoljne kot na pr. naše davčne' »'rijave, da vodstvo šolskega zavoda «Nostra Signora# ne trpi nobenih slovenskih priimkov na dokumentih, ki jih izdaja zavod, in ne redovnic s slovenskimi priimki, ter da tega vod-
stva ne bo pekla vest, ker je zaukazalo slovenskim redovnicam dejanje, ki ne temelji na resnici, da morajo namreč zaprositi za nekaj, kar bi resnicoljubni ljudje nikdar ne napravili.
Zavod «Noetra Signora# se je nekoč imenoval s francoskim nazivom «Notre dame* in je imel sloves bolj «nobel» šole, kamor *o tudi številne premožnejše slovenske družine na Goriškem pošiljale svoje hčerke, da se nauče ne samo francoščine in drugih jezikov, temveč tudi strogega, moralnega in predvsem resnicoljubnega življenja. Redke so sedaj slovenske družine, ki zaupajo svoje hčerke zavodu v Ul. S. Ohiara v Gorici. Ne domišljamo si, da zaradi tega, ker nori vodstvo zavoda za nekimi nacionalističnimi frazami.
Zal mi je za vseh pet Marij: za Consolato, za Ester, za Fideliš, za Gabrielo in tudi za sestro Bernardetto, da se bodo morale zaradi stroge redovniške ubogljivosti najbrž podpisovati na šolska spričevala svojih nedolžnih učenk s priimki, kjer ni vse v redu, vsaj s strogo moralnega, resnicoljubnega stališča.
Ne zamerite, dragi gospod urednik, da sem prinesel za Vaš list malce prenadolgo to množično prekrščevanje v nečistih vodah konviktovskega nacionalizma.
Rad bi tudi vedel, gospod urednik, ali mislite, da takšno brezpotrebno množično spreminjanje priimkov mladih slo-ven.-,icih redovnic dobro vpliva na katoliško moralo slovenskih katoliških krogov pod I-talijo?
Ali pravilno sodim, da se Vaše uredniško srce ne smeje škodoželjno zaradi tega, ker je moralo pet redovniških ovčic zato zamenjati svoje slovenske priimke, da bi se pri »Nostri Siignori# v Gorici u-stvaril za ne vem katere namene — na vsak način ne Bogu dopadljive — videz, da nimajo pri »Nostri Signori# slovenskih redovnic, torej nekaj, kar ni v zvezi z resnico. Dober Slovenec mora to samostansko prekrščevanje smatrati za zelo žalosten dogodek med Slovenci, tem bolj, ker se dogaja med samostanskimi zidovi. In k tem dobrim Slovencem prištevam tudi Vas, u-rednika »Primorskega dnevnika#, ki mu prav nekateri verski krogi očitajo neresnico-Ijubnost.
Kaj se Vam zdi, ali je spiritualno vodstvo pri »Nostri Signori# v Gorici dobilo navodilo za to neresnicoliubno počenjanje od višjih cerkvenih krogov ali pa je samo skuhalo '„o nekrščansko čorbo a la Aldo Pizzagalli, prekrščevalne. ga vzornika iz fašističnih časov?
S prav lepimi pozdravi
A. R.
Na zadnje vprašanje, naj bi odgovoril gospod odgovorni u-rednik «Katoliškega glasaa, ki so mu te in take razmere v Gorici prav gotovo zelo dobro znane. Ne bi bilo prav, če bi ostal neobčutljiv spričo tako važnega vprašanja. Nikakor ni namreč izključeno, da gre za nasilno prekrščevanje. pa čeprav se dogaja med samostan-skimi zidovi.
ODG. UR.
 ............................................ m,
REŽISER	JUAN	BARDEM
Lucia Bose in skupaj v filmu
njen mož
«Zver»
Pred tremi leti se je znana filmska igralka Lucia Bose poročila s španskim bikoborcem Luisom Domingui-nom. Takrat sta si vzajemno obljubila, da Lucia ne bo več nastopala v filmu, Luis pa, da ga v arenah ne bodo več videli. Sedaj pa je nenadno prišla vest, da se Lucia vrača k filmu skupno s svojim možem. Kje moramo iskati razlog, da je Domin-guin premagal svoj kastilski ponos?
Najprej si oglejmo film, v katerem bosta nastopila Lucia Bosč in njen mož. Gre za film «Zver» v režiji španskega režiserja Juana Barde-ma, ki ga je general Franco pred časom vtaknil v zapor zaradi njegove protifalangi-stične dejavnosti.
Film nam bo pripovedoval o življenju bikoborca od začetka njegove kariere do vrhunca slave in končno njegov propad. V tem filmu ne bo šlo za stereotipno legendo o bikoborcih, kakršne smo že siti gledati, ampak nam bo film razkril pred -vsem mahinacije organizatorjev bikoborb.
Ustrezno pogodbo sta Lucia in Dominguin podoisala pred dnevi v Parizu, kjer sta prebila tri dni. Ni treba posebej poudariti, da sta bila v Parizu predmet pozorno-sli in zavistne radovednosti vseh tistih krogov, ki jim je baje edini življenjski cilj sti-ksti za podrobnostmi zasebnega življenja svojega, bližnjega. Pri Luciji Bosč in nje-neir možu pa je ta radovednost delno upravičena vjirav ziradi tega, ker sta si ob
poroki obljubila, da se bosta povsem posvetila družinskemu življenju. Tako je Dominguin. ki je bil edon največjih bikoborcev in že tekmec velikega Manoleteja, obljubil svoji ženi, da se *ic bo nikoli več spopadel z bikom v areni, Lucia Bose, ki je takrat tekmovala s Silvano Mangano in Sophio Loren, pa je prisegla možu, da se odpove kinu in gledališču.
To je bilo februarja 1955. Od takrat sta se oba zaprla v »Villa Paz#, ogromno posestvo, ki je Dominguinova last v okolici Cuence v Andaluziji, kjer Dominguin goji kakih 300 bikov.
Nekaj časa je to življenje še nekako šlo: Luis se je brigal za svoje bike, Lucia pa je pletla ali hodila na lov v okolico. Toda nekega dne, bodisi zaradi dolgočasja, verjetno pa pod pritiskom finančnih potreb je Dominguin prelomil prisego in za nagrado petih milijonov frankov ubil dva velika bika v areni «Plaza» v Oranu. To se je zgodilo 7. oktobra 1966. Od tedaj je Lucia toliko pritiskala na moža, da se je končno vendarle vdal in ji dovolil, da se ponovno vrne k filmu. Ta trenutek je izrabil režirer Juan Bardem in predložil obema svoj načrt filma, ki nam bo pokazal socialno plat, ne pa legendo španskih Bikoborcev. «Kar me zanima,# je izjavil Bardem v Parizu, »so odnosi med človekom, bikom in publiko: od teh treh, kdo je zver?»
Brezdelje na Dominguino-vem posestvu pa je Lucia
Bose izrabila tudi za slikanje. Najprej se je s slikanjem pečala samo iz dolgočasja, pozneje pa jo je prevzela strast, in tako je nadaljevala s slikanjem tudi pozneje, ko jo je mož osvobodil prisege in pristal na to, da se ponovno vrne k filmu. V kratkem (datum še ni znan) bo Lucia Bose prišla v Milan, baje samo zato, da bi si ogledala neko slikarsko razstavo. Ta razstava pa je zanjo še posebno zanimiva, ker gre za njene slike. Tisti, ki so imeli priliko videti te njene slika, pravijo, da so polne barve in izpričujejo čut za kompo zicijo.
PETA PREMIERA SNG
Vesela pravljica »BDEČA KAPICA*
(Za stare in mlade)
Vsako sezono pripravi naše gledališče posebno presenečenje tudi za najmlajie o-biskovalce. In izkušnje «#* uče, da so se te predstave močno priljubile tudi odraslim spremljevalcem. Na predstavah imajo namreč dvojno veselje: mladinska zgodba jih zaziblje v mladostne spomine, ki jih vsak hrani globoko v srcu kot svojo ezlato» in najlepšo življenjsko dobo, poleg tega pa so srečni, ker so nudili svojim malčkom dve uri sproščenega zadovoljstva in omogočili, da se je duševni svet otroka obogatil z novimi spoznanji.
Od začetka delovanja do danes je Slovensko narodne gledališče uprizorilo že lepo število mladinskih iger. Čeprav je težišče izbire mladinskih del bilo usmerjene med dela naših domačih, slovenskih mladinskih dramatikov, je uspelo predstaviti tudi nekatera mladinska dela iz tujih slooste«. Tukaj bi o-pozorili na lanski slovenski krst eSrebrne lilije#, ki jo i-ma tržaški ansambel še vedno na repertoarju.
Nekatera dela pa, med njimi tudi «Rdeča kapica#, ki skupaj z nekaterimi mladin-
Neda Miot kot Rdeča kapica
skimi pravljicami tvorijo večni zaklad prvih pravljic, s katerimi se naši malčki seznanjajo v najnežhejši mladosti, se pa že desetletja vračajo v enakomernih presledkih na oder. Tako se bodo nekateri gotovo še spomnili naše prve uprizoritve «Rdeče kapice» pred leti. Morda se bo ob tej priložnosti marsikdo melanholično zavedel, da letu vendar tečejo... Pri ta-k rutni uprizoritvi, ki jo je pripravil pokojni režiser Milan Košič, so sodelovala tudi dekleta iz Harkovelj... danes bi lanko marsikatero med njimi srečal na univerzi... Med podobne mladinske pravljice sodijo tudi »Sneguljčica«, ki smo jo tudi že dvakrat uprizorili, pa ((Janko in Metka* in še marsikaj, kar čaka na ponovitev pred novo generacijo, ki se trenutno še krčevit o drži mami-činega krila...
Zgodba o mali deklici, ki jo vsi imenujejo Rdeča kapica, o hudobnem volku, o dobri babici in o lovcu, ki ju reši, je v Gorinškovi igri spretno in domiselno izpeljana, Poleg že znanih oseb iz Grimmove pravljice je pisatelj v igro vključil vrsto novih komičnih figur. To so plaši,jivi krojaček — boter Bodež, debeli čevljar — stric Matic in naglušna strina Mina. V gozdu pa bomo našli poleg hudega volka še do-brodušrepa medveda, zapeljivo lisičko in zeleno žabico. Vse te živali žive složno, rajajo in igrajo karte na gozdni jasi — začarala jih je namreč dobra vila, ki vlada gozdnim prebivalcem. Na gozdni jasi, kamor privede pot tudi Rdečo kapico z njenima spremljevalcema botrom Bodečem in stricem Maticem, se dogodijo čudne reči — Bodež in Matic zbežita pred požrešnim volkom na drevo, ta pa — za čudo, nič zlega ne stori Rdeči kapici. A to le v gozdu! Toda doma, pri bolni babici b" vse drugače.
 ................................................................................      urnim
— Gre za darilo, torej ceno izbrišem...’
— Seveda, toda le zvrha, le malo, da ve, koliko me njen god stane.,
PRIMORSKI DNEVNIK
— 4
5. februarja 1954
C«orlško-benešlki dnevnik
Zaradi finančne politike države
Danes zaprti vsi goriški kinematografi
Lastniki kino dvoran so najbolj nezadovoljni s takso na predstave, ki jim pobere velik del dohodkov
Danes bodo zaprti vsi goriški kinematografi. Lastniki so proglasili enodnevno stavko, da bi pokazali javnosti, predvsem pa višjim oblastem, v kako slabem gmotnem položaju so, odkar plačujejo državi visoke dajatve v obliki davkov.
Najhujše breme predstavlja davek na predstave, ki znaša od 15 do 60 odstotkov in ki je lani vrgel državi 30 milijard lir, davek za dohodek je prinesel državi 2,6 milijardi lir itd.
Kinematografi pa so zašli ▼ krizo tudi zaradi velike medsebojne konkurence, ker je njihovo število izredno veliko, zaradi televizije in velikih stroškov.
Vsa ta dejstva, predvsem pa povišanje državne pristojbine na vstopnice, so pripravila tudi goriške lastnike kinematografov, da se pridružijo splošnemu ogorčenju svoje kategorije, ki je s stavkami v Rimu, Trstu in drugih mestih pokazala, da je nezadovoljna s finančno politiko, ki jo država vodi do njih.
Pokrajinski odbor pregledal sklepe občinskih svetov
Na zadnji seji odbora pokrajine so odobrili več sklepov raznih občinskih svetov v naši pokrajini.
Gorica; prispevek občine go-riškemu Zelenemu križu za nakup tretje ambulante, povišanje trošarin za blago proste cone.
Steverjan; občinske trošarine za leto 1958.
Sovodnje; občinske trošarine za leto 1958 in odobritev načrta ter stroškov za delovni center.
Doberdob: spremembe v obračunu za leto 1957.
Folja-n - Redipulje; doklada
izvozili za 38.898 lir dežnikov in nadomestnih delov. V Indijo so poslali za 125.685.000 lir avto-cistern, v Jugoslavijo za 577.800 zračnic, v Somalijo pa za 1.116.546 lir čokolade, karamel in konfetov.
IZ S5TANDREZA
9. februarja občni zbor
zavarovalnice goveje živine
Odbor standreške zavarova'-niče za govejo živino obvešča vse svoje člane, da bo prihodnjo nedeljo 9. februarja ob
10. uri v gostilni pri Turiju redni občni zbor zavarovalnice.
Hujša nezgoda delavca občinskih podjetij
Pri delu v plinarni se je močno opekel
Zagonetni padec moža v Drevoredu XX. Settembre Nezgoda mladeniča s kolesom
Včeraj se je v občinskem podjetju za preskrbo mesta s plinom pripetila huda nesreča 46-letnemu uslužbencu občine Ermenegildu Visintmu iz Moše. Visintin je pregledoval neko plinsko cev v podjetju, ko mu je nenadoma butnil v obraz in gornji del telesa močan plamen, ki ga je hudo opekel. Njegovi delovni tovariši so takoj poklicali avto Zelenega križa, ki je Visintina odpeljal v bolnišnico pri Rdeči hiši, kjer so mu ugotovili opekline prve in druge stopnje. Ker je bila zdravniška pomoč zelo hitra bo nesrečni Visintin verjetno ozdravel že v 10 dneh.
V bolnišnico Brigata Pavia pa so pripeljali ob 11. uri 58-letnega Lodovica Fomasa-rija iz’Gorice, katerega so našli bolničarji Zelenega križa ležečega na tleh v Drevoredu XX. septembra. Ni znano iz kakšnih vzrokov je padel mož
  mimn milim   mmimimmimimi
Lepa priložnost za goriške smučarje
V eni uri na snegu
Ob nedeljah in praznikih odpelje avtobus iz Rožne doline ob 6.15
V soboto 15. februarja
friedfiudbU ftled
v Prosvetni dvorani v Gorici
za kruh delavcem v delovnih centrih, spremembe v obračunu za le»o 1957. Poleg teh je pokrajinski odbor odobril še manjše sklepe nekaterih drugih občin v pokrajini.
Iz poročila trgovinske zbornice v decembru
Avtoprevozniška podjetja zabeležila večji promet
V Indijo so iz goriške pokraji. ne izvozili v decembru za 125 milijonov avto-cistern
Po poročilu trgovinske zbornice je bilo v decembru mesecu opazili občutno povišanje dejavnosti avtoprevoznikih podjetij, kar si lahko obrazložimo z vedno večjim povpraševanjem prevozniških uslug po cestah v Italiji nasploh. Tudi trgovina na debelo in drobno je dosegla vrhunec prav v decembru mesecu lanskega leta, bodisi zaradi izplačila 13. plač, kakor tudi povečanega obiska jugoslovanskih državljanov tik pred prazniki.
Stanje izvoza je bilo v decembru sledeče: v Avstrijo so izvozili nekaj volnene konfekcije, prav tako so izvozili volnene artikle v Nemčijo, kamor so poslali še za 537.668 lir marmornatih plošč. V Grčijo pa so goriški podjetniki
Sonce se je v nedeljo pravkar pokazalo izza Faitjega hriba, ko se je s smučarji naložen avtobus počasi pomikal proti Lokvam. Gorica je bila še v prvem jutranjem mraku, po avtobusu pa je veselo odmevala prvenka letošnjega samremskega festivala «Nel blu dipinto di blu».
Lokve! Sneg; Samo eno uro poti iz Gorice. Kakšno zado-
januarja, pripravljeno povišati delavcem, ki delajo po odstotkih, prejemke za 3 odst., prav tako je bilo pripravljeno prilagoditi. akorde, kar pa je veliko premalo, da bi se spor pravično rešil.
Minister Delile Fave, ki je bil doslej bolan, pa je včeraj, ko so se pogajanja obnovila, prisostvoval sestanku, od katerega delavci pričakujejo, da
volj st vo ob misli, da bi se do I bo ugodil upravičenim zahte-
1 vam vseh delavcev. CRDA v Trstu in Tržiču
Prihodnjo nedeljo
Trbiža, Sappade in drugih smučišč vozili po štiri ali pet dragocenih ur.
Iz Gorice. Nove Gorice, Šempetra in Solkana je bilo za
dva avtobusa smučarjev. Več,	.
desetin pa jih je prišlo tudi j gOSp. fflZStčlVd V J (Ulil j (lil
Kot smo naknadno izvedel;, v nedeljo ni bilo v. Jamljah gospodinjske razstave, o čemer
smo pomotoma obvestili nase
z avtomobili iz Gorice, predvsem pa iz Trsta. Smučarski tereni so za vse okuse; z a začetnike in zahtevne smučarje. Sneg je idealen. Za začetnike deluje smučarska šola, ki je dobro obiskana. Prijave sprejema uprava hotela na Lokvah,
Novogoriški smučarji si vroče želijo «potegavščine», ki bi prihranila hojo navkreber. Skupno s turističnimi, planinskimi in gostinskimi organizacijami si prizadevajo, da bi v prihodnji sezoni uresničili ta svoj sen. Z vzpenjačo bi še bolj pritegnili pozornost smučarjev; privabili pa bi številne smučarje iz Gorice, za katere so dobro opremljena oddaljena smučarska središča v Karniji edini kraji, kjer se lahko nadričajo do sitega.
Naj spregovorimo še nekaj besed o postrežbi in o cenah? Ne bo treba! Hoteli bi, da bi se čitatelji o tem sami prepričali in postali redni obiskovalci tega prelepega kraja, ki je na samem pragu našega mesta.
Za povratek je potrebna še kakšna urica poti. Kogar smučanje ne bi utrudilo, ima še vedno dovolj časa, da se pripravi za kino in si ogleda predstavo ob 20. uri.
IZ TR2ICA
Nadaljevanje pogajanj v Kirnu o sporu v CRDA
Sindikalna stroka kovinarjev (FlOM) je razširila med delavci tribiške ladjedelnice ie-tak, v katerem poroča o položaju, ki je nastal po pogajanjih med predstavniki sindikalnih organizacij in ravnateljstvom CRDA na sedežu ministrstva za delo v Rimu. Ravnateljstvo je bilo na pogajanjih, ki so bila 29., 30. in 31.
čitatelje. Gospodinjski tečaj, ki-ga pridno obiskujejo jamelj-sika dekleta in žene se bo zaključil šele ta teden in za ključna svečanost bo prihodnjo nedeljo 9. februarja v poslopju, kjer ima svoje prostore tudi osnovna šola. Tečajnice bodo priredile posebno gospodinjsko razstavo, na kateri bodo pokazale dela, ki so jih na pravile v tečaju.
Nesreča Sovodenjke v tekstilni tovarni
Z rešilnim avtom so ob 20. uri pripeljali v bolnišnico Brigata Pavia 36-letno Ivano Cotič iz Sovodenj — Ul. 24. maja, ki je zaposlena v tekstilni tovarni v Podgori. Na delu si je poškodovala levo roko. V bol-nišnici so j: obvezali rano, nato pa je lahko odšla domov.
Nesreča smučarja na Črnem vrhu
V nedeljo je 21-letni Giovan-ni Cernoia iz Sovodenj v Benečiji odšel na smučanje na Črni vrh. Nesreča pa je hotela, da je tako nesrečno padel, da si je zlomil desno nogo. Odpeljali so ga v čedad-sko bolnišnico. Ozdravel bo v 30 dneh.
 «#-----
DEŽURNA LEKARNA
Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Kuerner, Koi-zo Italia 4. tel. 25-76.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj je bila v Gorici najnižja temperatura ob 6. uri zjutraj in sicer —5,8 stopinje C ter najvišja ob 13. uri 11 stopinj C.
na cestni tlak, toda domnevajo, da je pregloboko pogledal v kozarec. V bolnišnici so ga pregledali in našli več poškodb po telesu, tako da bo moral ostati nekaj dni na zdravljenju.
Ze v ponedeljek zvečer se je v Lečniku ponesrečil 34-let-ni Giuseppe Mian iz Ločnika. Mladenič se je zvečer vračal domov s kolesom, pa se je nekaj metrov pred vasjo zaradi na novo nasutega gramoza prevrnil s kolesom. Ker njegove poškodbe niso bile težje narave ni hotel takoj v bolnišnico, toda ponoči se je počutil slabše in včeraj zjutraj je bil primoran klicati goriški Zeleni križ, ki ga je odpeljal v bolnišnico Brigata Pavia, kjer mu bodo verjetno stavili desno stopalo v mavec.  «»----------------
Pogreb slikarja Giovannija Urgosa
Včeraj so pokopali v Moši goriškega slikarja Giovannija Urgosa, ki se je rodil pred 60 leti. Umrl je zaradi srčne kapi. Pokojnik Je bit znan po svojih krajinah, ki jih je slikal v akvarelu in olju. Študiral je v Florenci, bival in razstavljal pa je na Češkem in Poljskem.
Darovi za podporno društvo
Podpornemu društvu v Gorici so darovali: A. T. v počastitev spomina prijatelja Ludvika Brešana 200 rir, v po. častitev spomina Rudolfa Sakside pa so darovali: Ciril Bu-dihna 500 lir, Ivan Bric 500 lir, Marija Bogataj 500 lir, Mara Cigoj .>00 lir, Franc Komel 500 lir, Cvetko Hlede 500 lir, družina Škrk 400 lir, Angel Kodrič 200 lir in Marija Bi težnik 100 lir.
Pri prometni nesreči si je pretresel možgane
On 18. uri je postal žrtev prometne nesreče, ki se .je pri petila v Farri, 36-letni Anton Visintin iz Ločnika. Pobil se je po glavi in dobil pretres možgan. Z rešilnim avtom so ga pripeljali v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so ga obdržali na opazovalnem oddelku.
1Č7
Po včerajšnjem prostem dnevu v Badgasteinu
Danes je na vrst bodo A vstrijci ponovili
Priprave Italijanov in Jugoslovanov za svetovno prvenstvo v nordijskih disciplinah v Lahtiju od 1. do 9. marca
BADGASTEIN, 4. — Tretji dan svetovnega smučarskega prvenstva v alpskih disciplinah je bil formalno posvečen počitku, dejansko pa marljivemu treniranju in še bolj marljivim diskusijam o izrednem in prav toliko nepričakovanem uspehu Norvežanke Bjornbak-ken in njenih rojakinj, ki sta se uvrstili na 4. in 7. mesto. 24-letna plavolaska, ki je včeraj osvojila svetovno prvenstvo v slaic.mu, je skupno s svojima rojakinjama namah povzdignila ime države oz. naroda, ki vse od takrat, ko je zapustil bele proge sloviti Stein Eriksen, v alpskih disciplinah ni pomenil nič ali pa le bore malo.
Bjornbakkenova doslej v svoji karieri ni imela nekih izrednih uspehov. Na olimpia-di v Cortin: je bila šesta v slalomu, v Kitzbuehlu pa peta v isti disciplini. K njenemu podvigu je nedvomno mnogo pripomoglo dejstvo, da je progo za slalom trasiral Norvežan Andersen, ki je dobro poznal sposobnosti svojih tekmo, valk. V isti meri kot je or. svojim rojakinjam koristil, pa je Avstrijec Oberaigner. ki je tudi trasiral progo, v dobri veri škodoval svojim, ker je napačno računal, da bo po letih starejšim in manj prožnim Avstrijkam, bolj prijala lahka proga.
V italijanskem taboru vlada seveda veselje zaradi dobrega plasmaja Polomijeve in Jerte Schir, ki sta s 13. m 21. mestom zmanjšali razočaranje za. radi neuspeha Marchellijeve m Vere Schenone.
Avstrijci so spričo dvojnega uspeha v moškem slamrnu nekoliko laže prenesli razočaranje v ženskem slalomu, kot bi ga sicer, povrhu pa sedaj že računajo na uspeh tudi v veleslalomu, ki bo na programu jutri. Avstrija bo poslala v borbo Zimmermana, ki bo startal s št. 3, Riederja s startno št. 4. Sailerja s st. 5 i; Moltererja s št. 13. Od tega poslednjega pričakujejo, da se bo rehabilitiral za nedeljski neuspeh v slalomu. Favorit je seveda trikratni olimpijski zmagovalec Toni Sailer, kateremu veleslalom še posebej «leži».
Najresnejši konkurenti Avstrijcem bodo Amerikanec Werner, Francoza Bozon in Duvillard, ki bo startal prvi in Švicar Staub. Amerikanec Corcoran, Švicar Sforrer, Francoz Bonlieu, Japonec Igaya m Italijana Alberti in Milianti pa bodo lahko računali na ostala
najboljša mesta.
Milianti bo startal s št. 7,
Alberti s št. 19, Burim s št. 21 in Siorpaes s št. 29.
Proga za veleslalom bo dolga 2800 m s 582 m višinske razlike rn precej težkim spustom.
K * *
Čeprav je svetovno prvenstvo v alpskih disciplinah v središču zimskošportnega zanj. manja, pa se specialisti za nordijske discipline že pripravljajo za svetovno prvenstvo, ki bo v Lahtiju na Finskem od 1. do 9. marca.
Italijanska smučarska zveza je na osnovi rezultatov v okviru državnega prvenstva sklenila, da bodo na Finsko odpotovali; Compagnoni, Sche-natti, Fattcr, De Dorigo, Vue-rich, Steiner in brata De Flo-rian. Zveza pa si je tudi pridržala pravico, da po vojaškem prvenstvu, ki bo od 10. do 16. febr. v Bardoneechii, vključi v reprezentanco še Za-nollija in Chatriana.
iiiiiiuiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiaimiiiiiiiiiiumitiHiiiiiiiiiiiiiiiiitiiitiiiiniiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiHiiiiiiiiiiHiiiN
Italijanska reprezentanca Do
odpotovala v Lahti 10. febr. iz Zuericha takoj po končanem tekmovanju za pokal Ku-rikkala, kjer bodo nastopile tu. di tekačice Bellone, Platter, Romamin in Bottero.
Po svetovnem prvenstvu v Lahtiju pa se bo izbrana italijanska ekipa udeležila tudi mednarodnega smučarskega tedna v Zakopanih na Poljskem.
# * *
Za prvenstvo v Lahtiju se pripravljajo tudi v Jugoslaviji. Zvezni trener tekačev Gregcr Klančnik je po zaključenem di. žavnem prvenstvu v Delnicah dejal, da bodo v Lahti skoraj gotovo oupotovali Hlebanja, brata Pavčiča, Seljak in- Ro-bač, od žensk pa Rekarjeva in Belajeva. Še prej pa bodo navedeni tekmovalci skupno z mladinci Juhartom, Kobentar. jem in Kecerinom odpotovali v Francijo na tekmovanje za srednjeevropski pokal Kurik-kala.
NOGOMET
Urugvajski predlog za turnir štirih
Urugvaj - Italija . Španija-Portugalska
LIZBONA, 4. — športni list »Mundo Desportivo« piše, da je Urugvajec Lorenzo Podesta, iki je tudi član izvršnega sveta FIFA, izjavil, da je v proučevanju izvedba nogometnega turnirja mea Urugvajem, Španijo, Italijo in Portugalske. Podesta, ki na poti v Stockholm, kjer bo v soboto žrebanje nasprotnikov v finalu svetovnega prvenstva, je dejal, da bo predlog za ta turnir predložil FIFA. potem ko bo zvedel za stališči Italije in Španije. Tekme bi bile v Evropi in v Urugvaiu.
Predsednik FIGC ing. Baran. si je v zvezi s to vestjo izjavil, da ni prejel nobenega ofi-cialnega predloga v tem smislu, da pa načelno takemu turnirju ne nasprotuje. Vse je seveda odvisno od tega. če bo S. Irska odpovedala udeležbo na svetovnem prvenstvu in če bo namesto nje vključena v finale Italija.
ATLETIKA
LENINGRAD, 4. — Sovjetska atletinja Taisa Scerscik je v okviru zimskega prvenstva športnih društev «Burevest-nik« skočila v višino 1,75 m, kar je najboljši rezultat na svetu v zaprtih prostorih.
Italijansko košarkarsko prvenstvo
Pomembna zmaga ekipe Stock nad solidno vrsto Oransode
Obe tržaški ženski vrsti zmagali: Stock v Turinu, CMM doma
lllllllllllllllllllllllimillllllllllllllllHIIIIimiMItlllllllllllMIIIMIIHIIIIIIIIItlllllllllllllllltllllllllllt
Za evropsko prvenstvo srednjelahke kat,
Visintin	izzval
zmagovalca nad Marconijem
Če Waterman izziva ne sprejme, bo Visintin odpotoval v Avstralijo
RIM, 4. — Luigi Proietti, prokurator boksarja Bruna V. sintina, nedavnega zmagovalca nad Belgijcem Dussartom, je danes predložil italijanski boksarski zvezi v imenu svojega varovanca poziv Angležu Wa-termanu na dvoboj za evropsko prvenstvo srednjelahke kategorije. Waterma-n je ket znano — osvojil naslov z nedavno zmago nad Italijanom Marconijem.
Proietti je tudi povedal, da se pogaja za povratek Visintina v Avstralijo, od koder je dobil ugodne ponudbe. Znano je, da se bo tudi Waterman v kratkem odpravil v Avstralijo, kjer se bo pomeril s prvakom britanskega imperija Georgom Barnesom. Avstralski organizatorji so Proiettiju zaradi tega predlagali, da bi se Visintin, katerega v Avstraliji že poznajo in ki je tam tudi že premagal Barnesa, srečal z zmagovalcem dvoboja Waterman-Barnes. Pred vsako odločitvijo glede tega predloga pa bo Proietti počakal kak-
šen bo Wf.lermanov odgovor -na Visintinov izziv. Ce bo Wa-terman ta izziv sprejel, potem seveda z Visimtinovo turnejo v Avstralijo ne bo nič. Ce pa Waterman izziva ne sprejme, potem bo Visintin zelo verjetno odpotoval v Avstralijo in se tam tudi pomeril z Water-manom, če bo ta premagal Bar. nesa, vendar pa bi njun dvoboj ne veljal za nasiov.
Finalni borbi v srednjclahki kat.
NEW YORK, 4. — Včeraj so v New Yorku izžrebali nasprotnike za poslednji dve borbi za svetovno prvenstvo srednjelahke kategorije. V prvem dvoboju se bosta pomerila Kubanec Logart in Amerikanec Akins, v drugem pa se bo zmagovalec tega dvoboja pomeril z Amerikancem Marti-nezom. Zmagovalec tega dvo boja bo novi svetovni prvak.
Košarkarsko prvenstvo Prve serije, ki je prejšnjo nedeljo počivalo zaradi mednarodne tekme Italija — Madžarska. se je nadaljevalo s 14. kolom. V vseh šestih srečanjih so zmagale domače ekipe, kar je skoraj že pravilo. Vir-tus je imel razmeroma lahek posel š predzadnjo Romo, vodeči Simmenthal pa se je moral precej potruditi, da je odpravil trdoživo Giro, ki je končno ' klonila le s 5 koši razlike. Se težjo borbo je vodila ekipa Motomorini priti Ignisu Varese, kar dokazuje že sama razlika treh košev.
V derbjju zadnjih je Livorno brez težav odpravil Pavio, ekipi Benelli in Oranso-da pa sta morali — kljub u-godnejšemu položaju na lestvici — prepustiti zmagi Stelli Azzurri oz. Stocku v Trstu. Posledica prav teh dveh rezultatov je, da se je položaj na sredini lestvice zgostil.
Tržaška ekipa je v nedeljo zaigrala zelo dobro in je zmago proti renomiranemu nasprotniku zaslužila, čeprav je morda glede na dejansko i vrednost obeh ekip, nekoliko I previsoko izražena. Najboljši i med domačini je bil mladi Bianco. Cavazzon je igral zelo borbeno in dinamično in tudi Natali in Montgomery nista zaostajala. Damiani je bil nekoliko nervozen, Por-celli je odlično razdeljeval u-porabne žoge, Cescutti pa je bil v igri le malo časa. Med gosti se je odlikoval Amerikanec Vlastelica, ki je svoje moštvo povedel takoj v vodstvo s 5:0 in nato z 9:2. Pri tem stanju se je položaj bistveno spremenil. Domači so prevzeli pobudo in zaključili polčas 23:22, V drugem polčasu je ekipa Stock povečala rezultat do dvajset košev razlike in šele v zaključni fazi so gostje omejili poraz na 15 točk.
Rezultati: »Virtus — Roma 65:54, »Simmenthal — Gira 75:70, »Motomorini — Ignis Varese 67:64, »Stella Azzur-ra —Benelli 66:56, *Stock — Oransoda 66:51, »Livorno — Pavia 76:50.
Lestvica:	.
Simmen.
Virtus Motomori.
Benelli Oransoda Gira
Ignis Var.
Stock Stella A,
Pavia Roma Livorno
V ženski A seriji sta bili obe tržaški ekipi uspešni in sicer Stock v Turinu proti vrsti Au tonemi z rezultatom 35:28, CMM pa doma proti Mantovi z visokim rezultatom 71:50.
Tržačanke so briljirale v prvem polčasu, ki so ga zaključile z rezultatom 21:9. Ko se je že zdelo, da so domačinke popolnoma razorožene, pa so v drugem delu prevzele iniciativo in zmanjšale razliko na bore 4 koše. Gostinje so reagirale šele malo pred koncem ir bi s Tarabocchio in Magrisovo zagotovile zmago.
Dekleta Krožka trgovske mornarice so si z zmago nad Mantovankami močno popravile položaj, ki je bil po vrst: neuspehov precej slab. Največ zaslug za uspeh je imela Baii-zova, ki se je po daljši odsotnosti vrnila v ekipo.
Rezultati: »CMM - Mantova 71:50, Stock - »Autonomi 35:28, Fiat - »Chiorodont 43:29, »Udi-nese - Mcssina 56:34, ‘Omsa Faenza . Standa 43:31.
Lestvica:
13 12 13 11 13 10 13 9
*S. Agoslmo - DtAlessandro 42:38.
Lestvica:
D’Alessandro	11	9	2	561	471	20
Don Bosco	11	7	4	582	516	18
S. Agostino	10	7	3	475	442	17
Safog	10	6	4	523	504	16
Ferrara	11	5	6	508	558	16
Acegat	11	4	7	592	523	15
Zandonai	11	4	7	454	536	15
Bassano	10	4	6	477	490	14
Sangiorgese	11	2	9	509	633	13
Pokrajinski nogomet
IV. SERIJA
Rezultati 16. kola: »Poflk' none - Belluno 0:0, *Vittori® Veneto - Crda 2:1, »Chieti Falk Vorbano 2:2, »Marzoli Forli 3:2, »Ozo Mantova -glia 4:0, Pescara . »AnconitsM 2:1, »Hellas - Pro Gorizia 4:t Treviso - »Travalim Dolo J®
Lestvica:
Mantova Treviso Anconitana Hellas Pordenone Pescara Chieti Marzoli V. Veneto Crda Moglia P. Gorizia Forli Dolo Vobarno Belluno
II. KATEGORIJA
Rezultati 16. kola: »Sava * Aurora 2:0, »Ponte S. Piefro • Bassano 7:1, »Ponziana - CW* 'dalese 2:1, Merano-*Clodia »Bolzano - Pelizzari 2:0, Porl°| gruaro . »Saici 2:1. Schi« # »Audace 2:1, »Rovereto - Tre" to 3:2.
16	10	5	1	32	11	25
16	8	7	1	23	10	23
16	8	4	4	26	13	20
16	7	6	3	23	16	20
16	6	7	3	23	17;	It
16	6	6	4	22	17	18
16	5	8	3	21	18	19
16	6	5	5	26	24	u
16	5	4	7	25	31	]I
16	4	6	6	17	22	11
16	5	4	7	15	22	u
16	5	3	8	12	18	13
16	4	4	8	18	25	1!
16	4	3	9	16	28	11
16	2	6	8	17	26	m
16	1	6	9	12	27i	8
Lestvica : Sava Schio Bolzano Bassano Rovereto Trento Mera.no Pellizzari
16 9	4	3	27	15
16 8	5	3	22	13	ji
16 9	2	5	31	16	f.
16 8	4	4	21	13	S
16 8	3	5	21	25
16 7	4	5	25	21	1*
16 6	4	6	21	21	j
16 6	4	6	19	20	V
P. S. Pietro 16 6 3 7 19 Audac«
Saici Aurora Ponziana Portogruaro Cividalese Clodia
12 Ijj
16 5	5	6	18	20	V
16 5	4	7	18	18	j
16 4	6	6	14	17	J:
16 5	4	7	20	24	*
16 5	3	8	18	26
16' 4	4	8	13	25	1{
16 2	3	11	12	29	*
DILETANTI
Rezultati zaostalih tekem j®' kola: »Edera - Fortitudo »Libertas - Cormonese 1' CRDA . »Muggesana 1:0, Ita“] »Mossa 2:1. Silver Romana ' Istria 2:0, »Cava Romana močo 3:0.
Lestvica:	•
Fortitudo 18 1 3 2 3 55 23 2
. - . » - . . A 17 2«
2t
Edera	18	12	2	4	44	M	5
Libertas	17 10 4 3 31 l8 „
S. Giovanni 17 9 5 3 23 17 S
BOKS
14	14	0	1022	763	28
14	13	1	981	739	27
14	8	6	868	800	22
14	8	6	846	827	22
14	8	6	95(2	945	22
14	8	6	84«	849	22
14	7	7	917	895	21
14	7	7	866	869	21
14	5	9	812	871	19
14	2	12	676	846	16
14	2	12	684	873	16
14	2	13	704	899	16
Stock Udinese Fiat.
Faenza Autonomi CMM Standa Mantova Chlorodont 13 P. Messina 13
1 660 433 25
2 618 506 24
3 539 432 23
4 436 441 22 7 6 431 384 20 4 9 555 578 17 4 9 475 541 17 3 10 428 534 16 3 10 457 575 16 2 11 443 617 15
V moški A ligi je ostal vrstni red po 12. kolu nespremenjen. Goriziana je z zmago nad Livornom še vedno v vodstvu, Reyer, ki je tokrat premagal močno ekipo Petra rca, pa zaostaja za njo samo zaradi slabšega količnika v koših.
Rezultati:	»Ravenna	- Riv
Torino 62.60, ‘Reyer . Petrar-ca 56:36, 'Reggiana-Tosi 48:43, »Goriziana - Livorno 57:42 Tekma Udinese - Itala je bila preložena.
Lestvica:
Goriziana	12	9	3	653	578	21
Reyer	12	9	8	650	593	21
Udinese	11	7	4	562	515	18
Petrarca	12	6	6	593	536	18
Reggiama	12	6	6	570	624	18
Ravenna	12	5	7	570	578	17
Legnano	12	5	7	593	634	17
Itala	11	5	6	505	518	16
Riv Torino	12	4	8	621	678	16
Livorno	12	3	9	547	607	15
V moški B ligi je poskrbela za presenečenje vrsta S. Agostino, ki je premagala vodilno ekipo D’Alessandro. Tržaška vrsta Don Bosco je doma visoko porazila Sangiorgese, druga tržaška ekipa Acegat pa je nezasluženo izgubila v Pesaru.
Rezultati:	»Zandonai-Acegat
54:51 »Don Bosco-Sangiorgese 83:57, »Ferrara - Safog 68:59,
Kdo so izzivalci svet. prvakov ?
Mltšja kat.:	Prvak	Pascual
Perez (Arg ); izzivalci: 1. Ra-mon Arias (Ven.), 2. Dommy Ursu (Filip.), 3. Young Martin (Sp.).
Petelinja kat.:	Prvak Al.
phonse Halimi (Fr.); izzivalci: 1. Mario D’Agata (It.), 2. Raal Macias (Meh.), 3. Leo Espino-sa (Filip.)
Peresna kat.:	Prvak	Hogan
Kid Basse (Nig.); izzivalci: 1. Cherif Hamia (Fr.), 2. Gabriel «Flash» Elorde (Filip.), 3. Da-vey Moore (ZDA).
Lahka kat.:	Prvak Jo?
Brown (ZDA); izzivalci:	1.
Duilio Loi (It.), 2. Kenny Lane (ZDA j, 2. Ralph Dupas (ZDA).
Srednjelahka kat.: Naslc v prost. V teku' je izločilni turnir.
Srednja kat.: Prvak Carmen Bastlio (ZDA); izzivalci:	1.
Ray Robinson (ZDA), 2. Ger.o Fulmer (ZDA), 3. Charles Hu. mez (Fr.).
Srednjetežka kat.: Prvak Ar-chie Moore (ZDA); izzivalci: 1. Harold Johnson (ZDA), 2. Yolande Pompey (Trin.), 3. Yvon Durelle (Kan.).
T^žka kat.: Prvak Floyd Pat-terson (ZDA); izzivalci: 1. Ed-die Machen ZDA), 2. Zora Foi-ley (ZDA), 3. Willie Pastrano (ZDA).
Ronchi
Itala
Cava Rom.
Muggesana
Istria
CRDA
Cormonese
18
18
17
18
17
18 17
8	5	5	38	31	jJ
8	4	6	32	21'
7	5	5	26	27	J
9	1	8	25	2«	>|
7	3	7	26	18	i
7	3	8	23	21	!
4	8	5	16	17	j
Silver Rom. 18 6 4 8 23 35 5 3 1023 32 5 3 10 35 47 4 4 10 29 35 4 4 10 16 35 J 4 3 10 21 3« ,
4 3 11 17 38 1
SanfAnna Juventina Mossa Amoco P. Romans S. Caociano
18
18
18
18
17
18
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT
KINO PROSIK-KONIOVR
predvaja danes 5. t. f0; ob 19.30 uri Metro barv®1 film:
preti c:l
Igra ROBERT TAYLOfl
Jviiio v Krjžu
predvaja danes 5. t. ^ ob 20.30 uri film:
"DhlRganie trdnjave Poinl'
(L’assedio di Forte Poin^
Igrajo: RONALD R®A' GAN in R. FLEMIN«
predvaja danes 5. t. m. z začetkom ob 1*. uri fil®1
CER VAISE
Igrajo:	MARIA	SCHELL in FRANCOIS PERIER
Mladini pod 16. letom vstop prepovedan
FITZROY MACLEAN h
VOJNA jm BALKANU
Nekaj izbranih poglavij
Tokrat je bil namen teh manevrov, da bi sestavili vlado, ki bi se na kakršen koli način sporazumela s Titom, še preden ne bo prepozno. Na nekem banketu v Londonu sem se seznanil z enim od protagonistov te nove zamisli. To je bil dr. Ivan šubašič, bivši hrvatski ban. Vprašal me je za mnenje, kaj sodim o tem. Odvrnil sem mu, da bo vsakršno pogajanje s Titom v tem času precej enostransko delo. Zdelo se mi je, da to dr. šubašiča ni prav nič motilo. Bil je človek srednje rasti, razmeroma klavrnega izgleda, ščetinastih las in malih nemirnih oči. Rumenkasta koža mu je visela z lic, kot da bi mu bila prevelika. Bil je videti politik od glave do pete. Sicer pa tudi mora biti, sem pomislil, če namerava rešiti vsaj enega od teh brodolomcev.
Med bivanjem v Angliji sem se sešel tudi z nekaterimi' britanskimi častniki, ki so bili svoj čas dodeljeni štabu generala Mihajloviča. Po mnogih pustolovščinah so jih pred kratkim vendarle evakuirali in sedaj so se vrnili v Anglijo.
Tem sestankom v Chequersu je predsedoval sam g. Churchill. Ugotovil sem, da so se dejstva, ki smo jih vedeli vsi, prav malo razlikovala. Obe stranki sta bili povsem prepričani, da so četniki, četudi sicer naklonjeni Veliki Britaniji, mnogo manj učinkoviti od partizanov. Tudi ni nobenega dvoma o tem, da so se nekateri Mihajlovičevi poveljniki sporazumeli s sovražnikom. Zanimivo je bilo, da so imeli nekateri izmed častnikov o Mihajloviču kot voditelju zelo slabo mnenje. Poznali so ga zelo dobro.
Sodili so, da bi sorazmerno slabotni četniški odredi pod drugim in odločnejšim vodstvom ter ob boljši disciplini lahko prerasli v silo, ki bi odigrala pomembno vlogo pri osvoboditvi dežele, če že ne drugje, pa vsaj v Srbiji.
Toda za nekaj takega je bilo sedaj že prepozno. Pred
dvema letoma bi morda lahko še kaj dosegli, če bi se dovolj
zgodaj pravilno lotili problema, bi se morda partizani in
četniki združili v enotno odporniško gibanje. Sedaj je bil Tito
v položaju, da lahko postavlja svoje pogoje. Edini pogoj za
sodelovanje, katerega je bil pripravljen ponuditi četnikom, je
bil ta, da jih sprejmejo v partizanske vrste. Sicer pa so se tej
ponudbi mnogi četniki že tako odzvali.
* • '
Nekaj dni pozneje so mi telefonirali iz Buckinghamske palače, da me želi videti kralj Jurij VI. ter prejeti poročila iz prve roke o položaju v Jugoslaviji. Presenetilo me je. Zdelo se mi je nenavadno, da se celo Nj. veličanstvo zanima za stvari, ki so slednjič sorazmerno drobno politično vprašanje v primerjavi z ogromnimi vprašanji tistih dni. še bolj sem se začudil, ko sem takoj ob pričetku najinega raz-
govora ugotovil, da pozna kralj jugoslovanske probleme vsaj tako dobro, če ne še bolj, kot ljudje, s katerimi sem se menil po vrnitvi v Anglijo. Razen tega so bili kraljevi nazori do tega vprašanja povsem realistični. Vendar ga Je najbolj zanimala vojaška stran mojega delovanja. Imel sem vtis, da bi se kar sam rad preizkusil v neregularnem vojskovanju.
Kmalu naju je razgovor tako zaplel, da sem čisto pozabil, kje sem in s kom se menim. Tedaj sem se hipoma zresnil in spomnil, da je človek živahne zunanjosti, ki mi sedi nasproti v naslanjaču na drugi strani kamina, angleški kralj. Odšel sem z globokim vtisom.
Dva ali tri dni pozneje sem končal svoje posle. Ravno sem se pripravljal na vrnitev, ko so mi izročili novico od Viviana Streeta. Bila je kratka in jedrnata,, ofcjjegfja je le dva ali tri stavke. Imela je vsa znamenja prednosti. Pa saj je tudi bila ena izmed tistih novic, zaradi kateriO vam lahko zastane dih v prsih! Vivian mi je sporočil, da’ "e sovražnik napadel partizanski vrhovni štab s pomočjo padalskih in jadralskih čet; da so partizani imeli hude izgube, četudi sodijo, da je Tito na varnem; in da se je misiji posreMlč izogniti se ujetništvu, četudi ne ve, kako dolgo bo vse to>, rajalo. Partizani so spet v gozdovih. Povsod okrog njih se sovražnik pripravlja na obkolitev.
V skrbeh smo čakali novih vesti. Ko so prispele, so bile le nekoliko boljše. Vivian in njegovo spremstvo sta se pridružila Titu in preživelim pripadnikom partizanskih štabnih čet. Toda še vedno beže, ker spremlja padalsko-jadralske operacije splošna nemška ofenziva.
Potem ko smo sprejeli to vest, smo poslali poveljstvu RAF
v Italijo ukaz, naj čimprej in čimbolj podpre partizane ^ zraka. Nekaj dni zatem je bil položaj že dovolj trden, se na zasilno letališče lahko spustila letala ter evalcd,M|c® Tita, njegov štab in člane britanske, ameriške in sovjet^ vojne misije.	^
V tem času sem prispel v Italijo in sem prvič slišal ce 1° popis tega dogodka.
• • •
v^ll
Nekaj dni po Vivianovi vrnitvi v partizanski vrhovni ^ se je pripetil dogodek, ki je vzbudil v njem sum. Nekega J ^ s® je pojavilo nad dolino letalo. Namesto da bi odvrglo in streljalo iz strojnice, kot so navadno delali taki zr ^ gosti, je počasi letalo pol ure, morda pa še celo več, sen\^j(» tja v višini kakih šest sto metrov. Vsakokrat je natanj^ preletelo hišo na najini vzpetini pred vasjo, v kateri je stan. Vivian z ostalimi našimi ljudmi. Ti so prav tedaj stali v ^G»li njaku na toplem pomladanskem soncu in gledali v zrak. so razpravljati o tem, kako naj si pojasnijo ravnanje let Prišli so do zaključka, da fotografira teren.
Brez dvoma Nemci tega ne delajo brez določenega ^ mena. Vivian je sodil, da je letalo napovedalo uvod v p zračni napad na Drvar, ki bo prekosil vse dotedanje. poiskal Tita v votlini in mu dejal, kaj sodi o vsem tem. ° je tudi, da se bo zaradi tega premestil malo dalje. Tjvjjj' popoldneva so se on in ostali člani misije z radijskim £^u, nikom in spremstvom vred preselili v malo hišo na & kaki dve milji od vasi.
(Nadaljevanje
sle#*