PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
Cena 90 lir
Leto XXIX. Št 231 (8633)
TRST, sreda, 3. oktobra 1973
PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
STOPNJEVANJE PROTILJUDSKE REPRESIJE V ČILU
TAJNIK ČILSKE KP LUIS CORVALAN PRED SODIŠČEM ZARADI IZDAJSTVA»
Vojaško sodišče bi ga utegnilo obsoditi na smrtno kazen - Val eksekucij po vsej državi - Pretresljiva pričevanja beguncev
Luis Corvalan
SANTIAGO DE CHELE, 2. -Pred vojaškim sodiščem v Santiago se je že začel proces proti glavnemu tajniku čilske komunistične partije Corvalanom. Obtožen je veleizdajstva, ker da je: «sledil tujim doktrinam», poleg tega pa še kršitve zakona o posesti orožja, prevratniške dejavnosti in prevar. Če bi ga vojaško sodišče, ki zaseda v poslopju vojaške akademije v čilski prestolnici, priznalo za krivega, bi ga lahko obsodilo celo na smrtno kazen.
Kot je znano, je bil Luis Corvalan aretiran pretekli teden v San-tiagu, kjer se je skrival po državnem udaru 11. septembra. Skupaj s tajnikom socialistične stranke Al-tamiranom je bil Corvalan na čelu seznama «najbolj nevarnih elementov», ki ga je objavila vojaška jun-ta. Za Corvalana se je v preteklih dneh zavzel CK sovjetske KP, ki je objavil poziv vsem demokratičnim silam sveta, naj si prizadevajo, da bi preprečile izvedbo «fizičnih represalij» proti komunističnemu voditelju. Podoben poziv so danes objavile komunistične partije Jordanije, Alžirije, Sudana, Sirije, Iraka in Libanona. Arabske KP so
.......................
AVSTRIJSKI KANCLER NI POPUSTIL IZRAELCEM
Jalovo srečanje na Dunaju med Meirovo in Rreiskim
Zbirno središče v Schonauu bi lahko obdržali samo, če bi prišlo pod upravo OZN
DUNAJ, 2. — Izraelska ministrska predsednica Golda Meir je dopotovala iz Strasbourga na Dunaj, kjer se je sestala z avstrijskim zveznim kanclerjem Brunom Krei-skim, s katerim se je pogovarjala, kot je sama izjavila, preden je odšla iz francoskega mesta, o vprašanju prehodov židovskih emigrantov iz Sovjetske zveze v Izrael čez avstrijsko ozemlje.
Odločitev avstrijskih oblasti, da ukinejo zbirno središče za židovske emigrante v gradu Schonauu, so izraelske oblasti ocenile kot popolno kapitulacijo pred izsiljevanjem dveh arabskih teroristov, ki sta pred dnevi zajela skupino Židov, ki so pravkar dopotovali iz Sovjetske zveze v Avstrijo. Meiro-va je izjavila, da ne more predvidevati, kako bo potekal pogovor med njo in Kreiskim.
Srečanje med Goldo Meir in avstrijskim zveznim kanclerjem je trajalo kaki dve uri. Udeležila sta se ga z avstrijske strani minister za notranje zadeve Rdsch ter namestnik zunanjega ministra Kirch-schlagerja Marquet. Z izraelske strani sta bila prisotna veleposlanik na Dunaju Patish ter osebni svetovalec Golde Meir.
Po podatkih iz neuradnih krogov naj bi bil pogovor med izraelsko ministrsko predsednico in Kreiskim dokaj hladen. Kreisky je vztrajal pri svojem stališču in dejal, da je odločitev njegove vlade, da privoli v pogajanja z arabskima teroristoma bila v tistih dramatičnih trenutkih najboljša rešitev. Dodal je, da je Avstrija odločila, da ukine zbirni center za Žide v gradu Schoenauu, da bi zagotovila varnost za Žide same. Po končanem
pogovoru je Meirova zapustila palačo Ballhaus, kjer je bil sestanek med njo in Kreiskym po stranskih vratih, kar povezujejo z izrednimi ukrepi, ki so jih sprejeli, da bi zagotovili njeno varnost. Kaže tudi, da je Kreisky predlagal, da bi pokroviteljstvo nad zbirnim središčem v Schoenauu sprejela Organizacija združenih narodov. O tej možnosti bo avstrijski zunanji minister Kirch-schlàger govoril s predstavniki OZN.
O odločitvi avstrijske vlade v zvezi s prehodom Židov po njenem o-zemlju, je govoril danes tudi glasnik ameriškega zunanjega ministrstva, ki je izjavil, da se ameriška vlada ne strinja z njo. Po njegovih besedah je ameriška uprava izrazila svojo zaskrbljenost tako avstrijski kot izraelski vladi
Kairski dnevnik «Al Abram» piše danes, da bo egiptovski minister za turizem Ismail Fahmi kaj kmalu odpotoval v Avstrijo, kjer bo izročil prijateljsko poslanico predsednika Sadata kanclerju Kreiskemu. V poslanici naj bi Sadat izražal svoje zadovoljstvo spričo odločitve avstrijske vlade, da prepove prehod čez svoje ozemlje skupinam židov-
pozvale vse komuniste in demokrate, naj sodelujejo v kampanji, katere cilj je rešiti življenje Cor-valanu.
Toda fašistična junta se očitno ne boji reakcij v tujini, ampak neusmiljeno nadaljuje krvavo represijo. Junta sama je v potrdila, da so v zadnjih dneh izvršili celo vrsto usmrtitev brez vsakršnega procesa. Po uradnih poročilih so v noči med nedeljo in ponedeljkom v predmestni četrti Santiago Barrancasu ustrelili devet civilistov, ki naj bi napadli neko policijsko patruljo. Civiliste so ustrelili kar na mestu napada. V zadnjih urah pa šo v vsej državi ustrelili, prav tako brez procesa, petnajst «marksističnih ekstremistov». Šest «ekstremistov, kot so uradno sporočili, so ustrelili v Iquiqueju na skrajnem severti Čila, ker so skušali zbežati iz koncentracijskega taborišča v Pisagui. Drugih šest moških so usmrtili v Santiagu, ker so se uprli vojakom, ki so «čistili» neko mestno četrt.
Kanellopulos in Mavros odklonila vstop v novo grško vlado
ATENE, 2. — Mandatar za sestavo nove grške vlade Spiros Markezinis je začel posvetovanja za izbiro novih ministrov, pri tem pa je naletel na odklonilen odgovor tradicionalnih političnih strank. Voditelja desnice in sredine Kanellopulos in Mavros sta namreč zavrnila sodelovanje v novi vladi, češ da ne gre za politično spremembo, temveč samo za poskus, da bi dali videz zakonitosti vojaški diktaturi. Voditelja desničarske «radikalne unije» in centristične stranke sta mnenja, da sestava nove vlade ne bo zmanjšala vpliva oboroženih sil na politično življenje ter da bo predsednik Papulopolos ostal slej ko prej «absolutni urejevalec avtoritarnega sistema».
Voditelja obeh strank sta celo zagrozila, da bosta bojkotirala parlamentarne volitve, ki bi morale biti prihodnje leto, češ da ne more biti svobodnih volitev, dokler bo režim i-mel v svojih rokah ves državni aparat, prefekte in župane.
V sodnih krogih grške prestolnice se je danes izvedelo, da je bil Stat-his Panagulis, brat Aleksandra Pa-nagulisa, ki je leta 1968 skušal izvesti atentat na Papadopulosa, ponovno aretiran. Kot je znano, je bil Stathis izpuščen iz zapora šele pred dobrim mesecem po amnistiji, ki jo je Papadopulos razglasil ob referen-
Končno so v čilskem glavnem me- ‘ dumu za uvedbo republike. Po osvo-
stu ustrelili tri moške, ki so kljub policijski uri krožili ponoči po mestu ter baje niso ubogali policistov, ki so jim ukazali, naj se ustavijo. Končno je junta še sporočila, da so v mestu Punta Arenas, južno od Santiaga, ubili nekega delavca, ki je skušal zbežati, potem ko ga je policija aretirala.
Tudi uradne vesti torej potrjujejo, da je v državi v teku pravi množični pokol in da imata policija in vojska pooblastilo, da streljajo na vse, ki bi se kakorkoli zdeli sumljivi. Toda poročila, ki jih dajejo begunci iz Čila, so še bolj pretresljiva. «Vse, kar bi lahko rekli o terorju v Čilu, bi bilo premalo», je dejal neki begunec dopisniku argentinskega dnevnika «La Razon». «Ustrelili so tudi otroke in noseče ženske. Za nikogar ni bilo usmiljenja». Begunec, ki ga citira argentinski list in čigar imena niso sporočili, je prispel v Buenos Aires s skupino argentinskih in čilskih državljanov, ki so se po državnem udaru zatekli v argentinsko veleposlaništvo v Santiagu. V tem poslopju je našlo zatočišče okrog 650 oseb, od katerih je doslej samo 220 lahko zapustilo Čile. Prav zato pa begunci nočejo dajati izjav o položaju v Čilu, da ne bi škodovali tovarišem, ki še niso mogli zapustiti države. Begunci iz Čila pa so napovedali tiskovno konferenco, ki jo bodo priredili, čim bodo vsi njihovi tovariši prispeli v Argentino.
Nova vlada je medtem devalvirala eskudo za kar 143 odstotkov. Po uradni kotaciji je odslej dolar veljal 350 eskudov, sedaj pa velja 850 eskudov. To je drugi važni u-krep fašistične junte na gospodarskem področju po zamrznitvi plač, ki bi jih morali po programu Al-'lendejeve vlade s 1. oktobrom povišati za okrog 250 odstotkov. Poviški so bili nujni zaradi narašča-oče inflacije, zaradi katere je čil-ki denar izgubil celih 300 odstotkov voje kupne moči.
Včeraj je prispela v Čile, kjer
boditvi je moral mladenič služiti vojaški rok. Sedaj so ga ponovno zaprli pod obtožbo, da se je uprl vojaškim oblastem.
OBISK ITALIJANSKEGA PREDSEDNIKA V FRANCIJI
PISMO II RIMA
Drugi dan uradnih razgovorov Ljudje in miši med Leone jem in Pompidoujem
■iiiiiiiiiiiiiimnmuiiiiiifiHMiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiuNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
V ZVEZI Z ZADNJIMI VLADNIMI UKREPI
Resolucija komunističnega vodstvu o trenutnem gospodnrskem položaju
KPI ugotavlja, da je zvišanje cene petrolejskih proizvodov v nasprotju z dosedanjo protiinflacijsko politiko vlade
skih emigrantov, kar je utrdilo | se bo ustavila štiri dni, delegacija prijateljska čustva arabskega ljud- j socialistične internacionale, v ka-stva do Avstrije.	teri je tudi predstavnik PSI Craxi.
RIM, 2. — Vsedržavno vodstvo KPI je danes objavilo resolucijo o gospodarskem položaju ter o predlogih za premostitev krize. V dokumentu pravijo komunisti, da se je položaj po izboljšanju, ki je sledilo padcu Andreottijeve vlade, zopet poslabšal. Vlada je zvišala ceno petrolejskih proizvodov v nasprotju s protiinflacijsko politiko, ki jo je do sedaj vodila, prav v delikatnem trenutku prehoda od politike zamrznitve cen k politiki demokratičnega nadzorstva. Obenem ni sprejela nobenih ukrepov za zvišanje najnižj;h dohodkov, podražitev pa je prizadela predvsem majhne in srednje industrije. Epidemija kolere je pokazala ves dramatični družbeni in politični položaj na Jugu.
Resolucija KPI ugotavlja, da je treba deflacijsko politiko, ki bi povečala in postavila na isto raven razne vrste javnih izdatkov, vsekakor zavrniti, ker bi v kali zatrla vsako znamenje gospodarske obnove, preprečila bi investicije ter spravila v precejšnje težave mala in srednja podjetja. K temu bi se pridružila gospodarska stagnacija.
V resoluciji je nadalje rečeno.
da je KPI odločno za resno proti- Čilu na 10. kongresu KPK. Kot po-
SPORT
KOŠARKA
NA EVROPSKEM PRVENSTVU
Š« dve točki za ekipi Italije in Jugoslavije
BARCELONA, 2. — Na evropskem košarkarskem prvenstvu v Barceloni je po poslednjih kvalifikacijskih tekmah Italija premagala Bolgarijo z 69:58, Jugoslavija pa Francijo z 80:70.
V A skupini kvalifikacij je zmagala Sovjetska zveza, ki je premagala tudi Romunijo (98:84), v B skupini Pa Jugoslavija. V polfinalu se bo Jugoslavija srečala s ČSSR, SZ pa s Španijo. Jutri bodo ekipe počivale, Polfinale pa bo na sporedu v četrtek.
BOKS
V DVOBOJU ZA NASLOV
Bugncr premagal Rosa
LONDON, 2. — Madžar (in naturalizirani Anglež) Joe Bugner je danes ohranil naslov evropskega prvaka težke boksarske kategorije. V Londonu je premagal izivalca Italijana Bepia Rosa po točkah v 15 krogih.
Razgovor med Goldo Meir in kanclerjem Kreiskim na Dunaju
miiiifiiiiiifiiuiuuioiiiuimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiinniniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiunuiiiti
šanje minimalnih pokojnin, najnižjih dohodkov, družinske do-
Čilske fašistične oblasti so postavile komunističnega voditelja Luisa Corvalana pred vojaško sodišče pod izredno hudimi obtožbami, kot so «izdajstvo», «prevratniško delovanje» in podobno, za katere predvideva vojaški zakonik možnost smrtne obsodbe. Junta je medtem priznala, da so v zadnjih dneh po vsej državi brez vsakršnega procesa ustrelili vrsto ljudi, ki jih uradna poročila označujejo za «marksistične ekstremiste».
Danes bo italijanski predsednik Leone zaključil svoj obisk v Franciji. Včeraj je imel drugi razgovor s francoskim predsednikom Pompidoujem, ki je bil pretežno posvečen vprašanjem Evrope in
DANES
Sredozemlja.
Vsedržavno vodstvo KPI je objavilo resolucijo, v kateri ugotavlja, da se je gospodarski položaj v Italiji, po izboljšanju, ki je sledilo padcu Andreottijeve vlade, z zadnjimi vladnimi ukrepi o zvišanju cene petrolejskih proizvodov, spet poslabšalo. Treba je postaviti, pravijo komunisti, nekatere prednostne cilje, med katerimi je v prvi vrsti vprašanje Juga ter jih postopoma rešiti. Komunisti obenem zahtevajo zvi-
klade in doklade za brezposelnost. Če bo vlada pozitivno rešila vse te družbene zahteve, so komunisti pripravljeni pristati na -anjšanje nekaterih javnih izdatkov.
Na Dunaju sta se srečala izraelska ministrska predsednica Golda Meir in avstrijski zvezni kancler Bruno Kreisky. Srečanje med obema je bilo dokaj hladno in kaže, da Kreisky ni odstopil od svoje odločitve, da ukine zbirno središče za izraelske emigrante v gradu Schoenauu. Nakazal pa je možnost, da bi središče preselil pod upravo visokega komisariata za begunce OZN.
inflacijsko politiko, s katero bi zavr-li inflacijo. Zaradi družbenih, gospodarskih in političnih razlogov je KPI mnenja, da je treba razločevati med dohodki kmetov in delavcev ter med dohodki priviligira-nih plasti. Zato je treba postaviti po mnenju KPI nekatere nred-nostne cilje ter jih postopoma uresničiti.
Prednost mora vsekakor imeti vprašanje Juga, kjer je treba izvesti agrarno reformo ter razviti so dobno kmetijstvo, živinorejo ter predelovalno industrijo za kmetijske pridelke. Na Jugu je nujna reforma javnih prevoznih sredstev, rešiti je treba vprašanje onesnaženja, vprašanje šole in javnih gradenj.
Komunisti pravijo v svoji resoluciji, da reforme niso nikakor v nasprotju z razvojem, še več, če je njihov namen razširiti področje proizvodnje ter zadostiti velikim družbenim potrebam, so pogoj za uravnovešen in trajen razvoj.
Po mnenju vodstva KPI je mogoče zagotoviti si sodelovanje ljudskih množic pri prehodu od politike zamrznitve cen k politiki demokratičnega nadzorstva, seveda s pogojem, da gre res za novo politično linijo. Preiti pa je treba z birokratskega nadzorovanja nad prodajalci na drobno k resnemu nadzorovanju procesa, po katerem se cene višajo. Sprejeti je treba tudi politično ceno za nekatere proizvode, kot so moka, kruh, testenine, mleko, plin, električna energija in plinsko olje.
Potem ko ugotavlja, da bo dosledna politika lahko zavrla inflacijo, četudi je ne bo mogla preprečiti, resolucija KPI zaključuje z zahtevo po obrambi najnižjih dohodkov, ponavlja zahteve pò zvišanju najnižjih pokojnin, družinskih doklad in doklad za brezposelnost. Če bo vlada uresničila te cilje, je KPI pripravljena proučiti možnost skrčenja javnih izdatkov, tudi tekočih. Dosledno s tem se bosta ravnali tudi komunistični skupini v parlamentu ob razpravi o proračunu za leto 1974.
Shultz v Moskvi
MOSKVA, 2. — Ameriški minister za zaklad George Shultz nadaljuje pogovore s sovjetskimi voditelji o ameriško - sovjetskem gospodarskem sodelovanju. Včeraj se je pogovarjal z ministrom za trgovino s tujino Patoličevom, danes pa sta ga sprejela predsednik in podpredsednik vlade Kosigin in Novikov.
Kitajska skupščina se bo spet sestala po devetih letih
PEKING, 2. - Kaže, da bo kitajska ljudska skupščina, ki se ni sestajala približno devet let, zasedala spet od 4. novembra. O tem, da se bo skupščina začela spet shajati, je poročal kitajski ministrski predsednik čuenlaj v svojem poro
ročajo iz Pekinga, naj bi se delo pripravljalnih komisij zaključilo 29. septembra. V pristojnost skupščine sodi imenovanje predsednika republike ter članov vlade. Govorijo tudi o možnosti, da bi odobrila novo ustavo, ali pa uvedla nekaj sprememb v ustavo iz leta 1954.
Sestanek o vprašanju državnega ladjevja
RIM, 2. — Na sedežu ministrstva za trgovinsko mornarico je bila seja, ki so se je udeležili minister Pieraccini, predsednik Fin-mare Crociani, ravnatelj Cossetto, predstavniki sindikalnih organizacij pomorščakov CGIL, CISL, UIL ter odv. Boyer, ki je zastopal Inter-sind. Na dnevnem redu so bila vprašanja v zvezi z državnim ladjevjem. Ponovno srečanje o tem vprašanju bo v sredo, 10. oktobra, ko se bo sestala posebna tehnična komisija. Srečanje bo tudi takrat na sedežu ministrstva za trgovinsko mornarico.
PARIZ, 2. — Predsednik republike Leone, ki se mudi na tridnevnem uradnem obisku v Franciji, je imel danes drugi politični razgovor s francoskim predsednikom Pompidou jem. Po prvem srečanju na štiri oči sta se nato sestanka udeležila tudi zunanja ministra Moro in Jo-bert z uradnima delegacijama. V središču razgovora so bili predvsem evropski problemi s posebnim poudarkom na graditvi evropskega združevanja.
Poudarjena je bila potreba po koordinaciji evropske politike med državami članicami EGS ter po ureditvi odnosov med «deveterico» in dru gimi državami na organski način. Govor je bil tudi o odnosih z ZDA: obe strani sta soglašali, da je sodelovanje z Združenimi državami bistven element političnega in gospodarskega ravnotežja. Članice EGS morajo zato voditi z ZDA odprt in iskren dialog na enakopravni rav ni in ob spoštovanju recipročnih interesov. Glede odnosov z Vzhodom je bila poudarjena potreba po nadaljevanju procesa pomirjevanja v konstruktivnem duhu.
Leone in Pompidou sta posvetila posebno pozornost vprašanjem sodelovanja in varnosti na Sredozemlju, ki so tesno povezana z varnostjo in sodelovanjem v Evropi. Francija in Italija imata veliko obvez in interesov na tem področju ter sta zato zelo pozorni na dogajanja na Sredozemlju. Obe strani se zavedata, da pomeni mirno sožitje in sodelova nje med vsemi sredozemskimi državami jamstvo za pomiritev in razvoj na tem področju. Obe strani sta ponovno izrekli željo po mirni rešitvi bližnjevzhodne krize. Leone je tudi povabil francoskega predsednika, naj obišče Italijo.
(Na sliki Leone in Pompidou s soprogama med gledališko predstavo v Versaillesu).
Moč statistike! Izvedenci rimske občine so s pomočjo te (skoraj) eksaktne vede sporočili meščanom — z upravičenim ponosom zaradi opravljenega dela — da število miši v Rimu (od hišnih mišk do podgan) znaša dvajset milijonov. Datuma mišjega štetja niso sporočili, čeprav lahko domnevamo, da gre za september 1973. Vsekakor pa gre za hudo pomanjkljivost glede na izredno hitrost, s katero se te Hvalice razmnožujejo. (Enciklopedija Treccani se takole izraža: brejost traja 18 do 20 dni. Število mladičev gre od štiri do deset za vsak porod. V enem letu lahko samica rodi tudi do šestkrat.)
Rimska uprava stoji torej pred alternativo: ali nenehno obnavljati popis, tako da bi bil na tekočem o eksplozivnem demografskem raz. voju miši, ali pa te živalice uničiti. Seveda pa je treba naglo ukrepati, kajti drugače bi lahko vsak načrt šel po vodi zaradi silovitega porasta mišjega prebivalstva Rima. Občina je izbrala drugo alternativo ter je s hvalevredno naglico že izdala prvi odlok, s katerim je namenila eno milijardo operaciji. Če se spet poslu-žimo statistike, in če upoštevamo, da ima Rim tri milijone prebivalcev, lahko izračunamo, da vsak Rimljan razpolaga približno s sedmimi mišmi. In če nadaljujemo z računanjem, izvemo, da bo vsaka mrtva miš stala približno 50 lir, kar znaša okrog 350 lir stroška za vsako osebo. Na družino pa bo poprečni strošek znašal od 1.200 do 1.500 lir. Ne gre za vsoto, ki bi jo lahko ocenjevali kot pritisk k inflaciji, vseeno pa je nakazilo za «operacijo miš» znatno, če uvo-števamo strahoten deficit rimske občine (če se ne motim, okrog 3 tisoč milijard).
Gre pa za nujno potrebno operacijo, če poleg statistike o miših uvoštevamo še neko drugo statistiko, o kateri sem vam že govoril pred nekaj meseci: gre za statistiko o tifoidnih okužbah. To je bolezen, ki ni povzročila vanike in preplaha, kot se je zgodilo za kolero, saj kaže, da so se ljudje nanjo privravili. To pa je mogoče tudi vzrok, da trna Italija nič kaj zavidljiv rekord smrtnih primerov zaradi tifusa. Po podatkih svetovne zdravstvene organizacije so leta 1971 zabeležiti v Neaplju 1.684 primerov tifusa. Istega leta je bilo v Rimu 553 primerov, kar pomeni 138 več kot v vseh ZDA. Vemo pa, da je glavni nosilec okužbe prav miš, tako da nam nedavna statistika rimske občine jasno pove, kateri je poglavitni vzrok okužb v prestolnici in v drugih mestih Italije.
Seveda pa to nikakor ni opravičilo: potrebna je bila epidemija kolere — s prav:m Manzonijevim valom kolektivnega strahu — da je prišlo na površje vprašanje drugega nadvse plodnega rimskega prebivalstva, ki se ie doslej nemoteno razvijalo. Sedaj imamo eno milijardo na razpolago za boi proti mišim in podganam, toda koliko bo ta denar koristil? Glede na stante kanalizacije, na smetišča, ki obdajajo mesto, na birokratsko počasnost, na zapleteno tehnično proceduro za deratizacijo, ne moremo biti gotovi, da bo boj uspešen.
K sreči pa je Rim večno mesto. Vprašanje je le, če je večno za ljudi, ali pa za miši.
MARIO DEZMANN
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifitiiiiiiiiiHiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitniiMiiiiininiiiiiiiiiiiiiiit
Rumor sprejel voditelje sindikata italijanskega tiska
RIM, 2. — Predsednik vlade Rumor je danes sprejel v palači Chigi izvršni odbor vsedržavnega združenja italijanskega tiska. Delegacijo časnikarskega združenja sta vodila predsednik Falvo in tajnik Ceschia. Časnikarji so se zahvalili predsedniku Humorju za zanimanje, ki ga je vlada pokazala za probleme informacije in tiska, izrazili so zaskrbljenost zaradi pojava koncentracije dnevnikov ter izrekli željo, da bi se parlamentarna preiskava čim prej zaključila, tako da bi lahko vlada ustrezno ukrepala. Predsednik Rumor je potrdil obvezo in interes vlade na tem delikatnem in važnem sektorju, ob popolnem spoštovanju avtonomije in svobode tiska.
Pred sestankom pri predsedniku Humorju so predstavniki italijanskih časnikarjev obiskali ministra za delo Bertoldija, ki so ga opozorili na sindikalne spore v številnih založništvih ter mu izrazili zaskrbljenost vse kategorije zaradi nepopustljivega stališča založnikov. časnikarji so tudi izrazili popolno pripravljenost sindikata za ustrezno rešitev sporov ter seznanili ministra s sklepi nedavnega zasedanja vsedržavnega sveta časnikarske zveze. Minister Bertoldi in predstavniki časnikarskega sindikata so soglašali o potrebi o čimprejšnjem zaključku parlamentarne preiskave ter o nujnosti pobud za radikalno reformo RTV. Izvršni odbor časnikarske zveze je danes sprejel tudi minister za pravosodje 2agari.
V RIMU SREČANJE VLADA- DEŽELE
Predsedniki dežel danes pri Rumor ju
Sestanka se bo udeležil tudi predsednik deželnega odbora Furlanije-Julijske krajine Comelli
RIM, 2. — Jutri bo v Rimu srečanje, o katerem je minister za dežele Toros govoril že pred časom, med predsedniki deželnih odborov in vlado. Srečanja, ki se ga bo udeležil tudi predsednik avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine Comelli, bo vodil predsednik vlade Rumor. Govor bo o vprašanjih v zvezi s splošno zakonodajo, v katero se vključuje dejavnost dežel. Predsedniki dežel bodo orisali izkušnje, ki so jih imele posamezne deželne uprave na u-pravnem in zakonodajnem področju.
Namen srečanja je tudi začrtati najnujnejše posege v prid deželam ter določiti, v skladu z različnimi pristojnostmi in odgovornostmi, prednostno lestvico pri sprejemanju ukrepov ter zakonskih in upravnih določil, ki so potrebna za izvajanje načrta, ki ga je orisal predsednik vlade Rumor v poslanski zbornici in senatu.
Odkrita zarota proti iranskemu šahu?
TEHERAN, 2. — Iranski varnostni organi naj bi odkrili zaroto, ki I naj bi jo pripravljali člani neke I skrajno levičarske skupine, katerih
namen je baje bil umoriti ali ugra biti iranskega šaha Rezo Pahlevi ja ter nekatere druge člane cesarjeve družine. O tem poroča vladni glasnik, ki tudi pravi, da so areti rali dvanajst oseb, med katerimi sta tudi dve ženski. V načrtih teroristov naj bi bila tudi ugrabitev nekega veleposlanika, čigar imena niso sporočili, domnevajo pa, da bi to utegnil biti ameriški veleposlanik v Iranu in nekdanji šef zloglasne ameriške vohunske agencije CIA Richard Helms.
Teroristi naj bi priznali, da so hoteli umoriti šaha, njegovo ženo Farah Dibo, prestolonaslednika Rezo Čira ter druge člane cesarjeve družine. Po drugih vesteh pa naj bi nameravali teroristi ugrabiti cesarico in prestolonaslednika ter zahtevati, v zameno za njuno osvoboditev, osvoboditev nekaterih političnih jetnikov. Med aretiranimi so nekateri novinarji ter filmski umetniki. Do ugrabitve pa bi baje moralo priti med nagrajevanjem na festivalu otroškega filma.
RIM, 2- — Predsednik ustavnega sodišča Bonifacio je sprejel zjutraj predsednika kasačijskega sodišča Fluoreja, s katerim se je zadržal dalj časa v prisrčnem pogovoru.
TRŽAŠKI DNEVNIK
(v Bi
3. oktobr» 1973
S SINOČNJE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
I Posredovanje staršev zaradi
OBSODBA VOJAŠKEGA UDARA V ČILU- "
IN POZIV K AKTIVNI SOLIDARNOSTI
Predlog, da bi v Trstu poimenovali ulico po Allendeju
Župan Spaccini in vsi predstavniki demokratičnih strank, z izjemo — seveda — fašistov, so ogorčeno obsodili državni udar izdajalskih generalov v Čilu in pozvali k protifašistični budnosti ter aktivni solidarnosti z bojem čilskega ljudstva proti diktaturi.
Uvodoma je župan Spaccini, po krajšem spominskem govoru za umrlim polkovnikom Fonda - Savi-jem, opozoril na potrebo, da vsi demokrati razmišljajo, brez polemik, o tragediji čilske demokracije, kjer so oborožene sile zadušile svobodo. Spomnil se je padlega predsednika AUendeja in pesnika Pabla Nerude.
Za njim so povzeli predstavniki posameznih skupin. Monfalcon (KPI) je ožigosal odgovornosti čilskih demokristjanov, pri tem pa poudaril, da se strinja z županovim pozivom k čuječnosti antifašistov. Izrekel je prepričanje, da bo boj čilskega delavstva zmagovit, obenem pa po-sval demokrate, naj se zavzamejo za politične zapornike in naj italijanska vlada ne prizna pučistov.
Monfalcon je dejal tudi, da se strinja s predlogom socialistov, ki ga je pozneje orisal Giuricin (PSI), naj bi v Trstu poimenovali po junaško umrlem Allendeju eno mestno ulico. Giuricin je dejal tudi, da nas Čile uči, da se desnica sicer sklicuje na red in zakonitost v državi, je pa vedno pripravljena zasaditi nož v hrbet svobodi v trenutku, ko so prizadete njene koristi. Polemiziral je tudi z liberalcem Traunerjem, ki je na splošno obsodil nasilje v Čilu in skušal vzpo-rediti s tem tudi zadevo preganjanih izobražencev v SZ. Giuricin je tudi povedal, da je bila Allendeje-va vlada pripravljena urediti v Evropi luško skladišče za svoi baker in za to predlagala Trst. Tako je vojaški puč dvakrat prizadel naše mesto.
Demokristjan Richetti je prav tako kot drugi obsodil vojaški udar in se poklonil spominu predsednika AUendeja, pri tem pa se odločno distanciral od stalič čilske KD. Enako sta govorila Gargano (PRI) in Danza (PSDI), medtem ko je indi-pendentist Marchesich vnletel v razpravo vprašanje «cone Bx>.
Povsem osamljen v svojem govoru, v katerem je neprikrito izražal zadovoljstvo za to, kar se je zgodilo v Santiagu, je misovec Giacomelli citiral skoraj v celoti članek poluradnega glasila tržaške škofovske kurije «Vita nuova», ki grobo žali spomin AUendeja in kaže neprikrito simpatijo za vojaški udar. Pri tem si je Giacomelli drznil zaključiti z mislijo, da je «čile opozorilo tudi za Italijo».
Po tem je občinski svet potrdil nad sto sklepov, ki jih je odbor sprejel med počitnicami.
poročilu Zorka Kareja ter tajniškemu poročilu Draga Štoke je — kot je rečeno v sporočilu za tisk — sledila debata o bližnji preveritvi na ravni levosredinskih strank v tržaški pokrajini, o stanju v devinsko-nabrežinski občini, o katerem je poročal župan Legiša ter o vprašanjih, ki so povezana s položajem slov. otroških vrtcev, slovenskih o-snovnih srednjih in šol. Posebno pozornost je svet posvetil preveritvi na pokrajinski ravni levosredinskih strank in izdelal predloge, ki jih bo delegacija Slovenske skupnosti iznesla na bližnjih sestankih z o-menjenimi strankami. Kar zadeva položaj v Nabrežini je svet Slovenske skupnosti odobril poročilo, ki ga je podal Drago Legiša, potrdil stališče svetovalske skupine Slovenske skupnosti in ji naročil, naj si prizadeva za čimprejšnjo rešitev težav, ki so nastale v okviru občinske uprave. Svet je glede šolskih vprašanj poudaril potrebo po odprtju še enega razreda na osnovni šoli pri Korošcih in sklenil intervenirati v ta namen na pristojnih mestih. Prav tako je razpravljal o položaju na osnovni šoli v Boljun-cu in izrazil solidarnost materam, ki so zasedle tamkajšnjo šolo. O problemu italijanskega otroškega vrtca pri Sv. Ivanu, ki naj bi se delno preselil v prostore otroškega vrtca v Lonjerju, je svet na koncu poudaril potrebo, da tržaška občina vzame v pretres celotno vprašanja šol pri Sv. Ivanu.
S SEJE RAJONSKE KONZULTE
Ugodno mnenje za italijanski vrtec v lonjerju
Sinoči je bila pri Sv. Ivanu seja
so posegli predstavniki raznih strank, so soglasno odobrili resolucijo, v kateri izražajo ugodno mnenje, toda s priporočilom, naj občinska uprava upošteva pritožbe Lonjercev in čimprej reši pereče vprašanje šolskih prostorov za ves okoliš rajonske konzulte. Podrobneje bomo še poročali.
• Odbornik za kmetijstvo Tripani si je včeraj ogledal sedež deželne ustanove za razvoj kmetijstva ER SA v Gorici. Ob tej priložnosti se je pogovarjal s predsednikom ustanove Lucco in z ravnateljem Bel-lavitom o organizacijskih in razvojnih vprašanjih ustanove.
‘M znanstvenem liceju
V zvezi s pomanjkanjem šolskih prostorov na znanstvenem liceju «France Prešeren» v Trstu je združenje staršev ponovno posredovalo pri šolskih oblasteh za rešitev nastalega problema. Zadeva postaja zaradi povečanja števila dijakov iz leta v leto bolj pereča ter je bo treba nujno rešiti. Letos so namreč že štirje razredi nameščeni v zasebnih prostorih.
Zaradi obolelosti šolskega skrbnika je sprejel predstavnike staršev namestnik šolskega skrbnika dr. Condorelli, ki je v prijateljskem pogovoru obljubil, da se bo skrbništvo ponovno pozanimalo pri pokrajinskih pristojnih uradih glede izvedbe predlogov o zvišanju sedanjega poslopja za eno nadstropje ter za graditev nove primerne telovadnice.
• Podjetje ACEGAT sporoča, da bodo 4. oktobra uradi odprti samo od 7.30 do 10.30.
DANES OB lo. URI V RIŽARNI
ZAKLJUČEK POTOVANJA PO POTI MUČENIŠTVA
Skupina mladincev iz vse Italije obiskala največja koncentracijska taborišča
Kakor smo že poročali v petkovi številki, se bo danes popoldne z obiskom v Rižarni in sprejemom na županstvu zaključilo potovanje po «poti mučeništva evropskih narodov», na katero je 19. septembra odšla iz Rima močna skupina mladincev, sinov in hčera uslužbencev ENEL, iz raznih krajev Italije. Potovanje po Evropi z ogledom največjih koncentracijskih taborišč v Avstriji, Nemčiji, na Poljskem in češkoslovaškem, za zaključek pa v Rižarni, je bila nagrada na natečaju za sestavke o odporniškem gibanju. Natečaj je razpisalo prosvetno združenje ARCA (ENEL), s sodelovanjem borčevskih in drugih antifašističnih organizacij.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifmiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiii
VČERAJ V DEŽELNEM SVETU
Skupščina je soglasno sprejela štiri nove zakonske osnutke
Določena večja finančna sredstva za pomoč civilnim invalidom
Deželni svet je na včerajšnji seji obravnaval štiri zakonske osnutke: vse so ob koncu ustrezne razprave sprejeli soglasno. Čeprav je šlo za norme, ki v večini primerov nimajo posebno velikega dometa, je vendar vredno omeniti, da se je včerajšnja seja uvrstila med redke primere, ko je bila na njej dosežena enotnost gledišč s strani pripadnikov raznih političnih skupin, ki so prisotne v zakonodajnem organu naše dežele.
Pred začetkom razprave o posa-
krajšem govoru orisal lik poaoj-nega senatorja, po političnem prepričanju socialdemokrata, ki se je rodil v Furlaniji in ki se je v svoji karieri povzpel do mesta podtajnika na ministrstvu za javna dela. V tem svojstvu je Attilio 7an-nier večkrat sodeloval tudi z našo deželo, in to zlasti pri reševanju nekaterih vprašanj s področja prometa. Tako je Zannier med drugim načeloval skupini italijanskih izvedencev, ki se je svoj čas pogajala z Avstrijci za gradnjo nove ceste
Ugodno učilnic za
Takojšen in energičen nastop bo-Ijunskih mater, ki so v ponedeljek zasedle prostore osnovne šole v znak protesta proti krivični in zgrešeni razporeditvi učilnic za slovensko in italijansko osnovno šolo, je pripomogel, da je bilo vprašanje hitro in pravilno rešeno. Slovenska šola bo imela vse svoje učilnice v šolski stavbi, italijanska pa v občinski hiši. Zaradi spora je odpadel le en dan pouka. Učenci, ki obiskujejo italijansko šolo, so imeli šolsko mašo včeraj, slovenski učenci pa jo bodo imeli danes in se bo takoj nato začel reden pouk. Slovenska osnovna šola v Boljuncu ima zdaj pet razredov, ker zaradi večjega števila učencev ne bosta več združena, kot prej, četrti in peti razred.
Boljunske matere so zasedle šolo že v ponedeljek zjutraj in je niso zapustile do včeraj dopoldne, ko jim je župan, takoj po ogledu šolskih prostorov sporočil sklep posebne komisije. Ob 9. uri, kot je bilo napovedano, so namreč prišli nadzornik za slovenske šole Oskar Bole, didaktični ravnatelj za dolinski šolski okoliš Stanislav Škrinjar, nadzornik za italijanske šole Renato Petracco in didaktični ravnatelj za italijanske šole Giordano Sattler. Spremljala sta jih dolinski župan Dušan Lo-vriha in zastopnik slovenskih staršev Marino Pečenik. Najprej so si ogledali prostore v občinski hiši, nato pa v šolski stavbi, pred katero jih je pričakala večja skupina bo-Ijunskih mater in šolskih otrok. Matere so bile odločne, in so to tudi jasno povedale, da bodo vztrajale, dokler ne bo zadeva pravično rešena. Kaže, da potem ni bilo velikih zapletljajev, ker je bil kmalu dosežen sporazum. Verjetno, tako smo vsaj slišali včeraj dopoldne med pogovorom z boljunskimi materami, bodo v kratkem ustanovili v Boljuncu združenje staršev, kar bi
------	_.. ------ --j-	meznih zakonih na dnevnem redu, j č®2 Pre^az Monte Croce Cannco.
rajonske konzulte, ki je razpravlja- je predstavnik PSDI prof. Lonza Spominu sen. Zanniera, Furlana, la o ustanovitvi italijanskega otro- j predlagal, naj bi deželni svet v pri- partizana in domoljuba —- je za-škega vrtca v Lonjerju, kamor naj j merni obliki počastil spomin ne- ključil dr. Berzanti — se zato kla-bi vozili 30 italijanskih otrok od Sv. i davno preminulega poslanca Zan- njamo v svesti, da njegov trud za Ivana. Po dolgi diskusiji, v katero niera. Predsednik Berzanti je v življenja ne bo ostal brez ustreznih
rezultatov za celotno deželno prebivalstvo.
Prvi zakon, ki ga je deželni svet sprejel v nadaljevanju seje, je svoj čas predlagal v razpravo deželni odbor. Gre za normo, ki v bistvu pomeni pristanek deželnega sveta na odlok, s katerim je predsednik deželne vlade 8. avgusta letos dovolil črpanje finančnih sredstev za kritje nepredvidenih stroškov iz razpoložljivosti deželnega proračuna za letošnje leto. Dežela je namreč nakazala 100 milijonov lir za vrsto posegov v korist kmetovalcev, ki so jih v poletnih mesecih prizadele vremenske nesreče.
Drugi zakon, ki ga je skupščina prav tako odobrila soglasno, vnaša vrsto sprememb v deželni normi štev. 2 iz leta 1964 in štev. 5 iz leta 1967. Predlog zakona so vložili svetovalci Del Gobbo (KD), Pitto-ni (PSI), Colli (KPI), Lonza (PSDI), Berteli (PLI) in Morelli (MSI), Člani deželne komisije, pristojne za ;sjr , probleme predsedstva, za krajevne m j ustanove, finance in proračun. Nor-M ma se nanaša na nekatere odškodninske postavke za delovanje svetovalcev in njihovih skupin v okviru deželnega sveta.
Glede na to, da se oba nanašata na skoraj isto tematiko, je deželni svet obravnaval nadaljnja dva zakona skupno. Gre za normi, ki določata nova finančna sredstva za izplačevanje dodatne deželne podpore civilnim invalidom oziroma civilnim slepcem in gluhonemim. V prid civilnim invalidom je dežela leta 1971 nakazala 600 milijonov lir, znesek pa je naslednje leto povečala še za 100 milijonov. Medtem ko je sprva kazalo, da je takih invalidov v naši deželi okrog 5.000, je njihovo število pozneje močno narastlo, tako da bi ustrezni strošek bremenil deželni proračun za nadaljnjih 150 milijonov na leto. Omenjeni znesek je zdaj nakazan po soglasni odobritvi novega zakona. Za dodatno mesečno podporo civilnim slepcem in gluhonemim pa je dežela leta 1969 nakazala 250 milijonov lir na leto. Tudi ta znesek se je pokazal za nezadostnega, novi zakon zato določa nadaljnjih 50 milijonov lir.
V razpravo o dveh novih social-
Seja sveta Slovenske skupnosti
Svet Slovenske skupnosti se je v ponedeljek sestal in obravnaval številna pereča vprašanja, ki zadevajo slovensko narodnostno skupnost na Tržaškem. Predsedniškemu
.................i.lili....................................
PO ODLOČNEM NASTOPU B0UUNSKIH MATER
ipiiiili
Željam boljunskih mater (na sliki med sestankom z županom) so včeraj
ugodili
rešen spor glede porazdelitve slovensko in italijansko šolo
Vsi slovenski razredi v šolski stavbi, italijanski pa v občinski hiši - Županovo sporočilo
bilo potrebno in koristno po vseh večjih vaseh.
V zvezi z vso zadevo nam je včeraj dolinski župan Dušan Lovriha poslal za objavo naslednje tiskovno sporočilo, ki ga v celoti objavljamo.
«Dolinski župan Lovriha se je danes zjutraj srečal z ravnateljema in nadzornikoma slovenskih in italijanskih šol in jim orisal predlog občinske u-prave za razmestitev italijanske, oziroma izpopolnitev slovenske osnovne šole v Boljuncu.
Ta predlog je župan orisal že prejšnji večer staršem v zasedeni šoli. Tedaj je župan staršem slovenskih otrok povedal, da je z nameni občinske uprave bil že pred časom seznanjen ravnatelj italijanske osnovne šole v Boljuncu. Dolinski župan je na sestanku v zasedeni šoli izrazil prizadetim staršem svojo solidarnost in obljubil, da bo posredoval za pravično rešitev nastalega spora.
Ravnateljema in nadzornikoma je župan predlagal, naj bi italijanske razrede namestili v občinskem poslopju v Boljuncu, kjer sta na razpolago dva razreda, en večji prostor za rekreacijo in vrt. Tako bi slovenska šola imela v svojem poslopju vseh pet razredov, kolikor jih sedaj potrebuje.
Kljub nasprotovanju učiteljice in pomislekom ravnatelja italijanske osnovne šole je bil, po daljšem razgovoru, sprejet županov predlog. Italijanska osnovna šola se je tako preselila v novo poslopje že danes popoldne, medtem ko je župan sporočil staršem v boljunski šoli razveseljivo vest. Takoj zatem je župan Dušan I-ovriha imel daljši razgovor s starši otrok, ki obiskujejo krajevno italijansko osnovno šolo. Starši otrok, ki obiskujejo krajevno italijansko osnovno šolo so izrazili razumevanje za napore občinske uprave in izjavili, da se strinjajo s predlagano rešitvijo vprašanja».
O stanju v boljunski šoli govori
tudi vprašanje dolinskih demokr-ščanskih svetovalcev Gerlija, Fu-manija, Gombača in Bevilacque, ki želijo izvedeti od župana, če je občinska hiša primerno opremljena za šolo in predlagajo, naj bi občina raje premestila otroški vrtec v drugo stavbo, ker bi prisotnost slovenske in italijanske šole v isti stavbi pripomogla k sožitju državljanov obeh narodnosti.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiuniiiiiimiimiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiHtiiiiiiimiiiiiinniiiiiiHiiiti
ODPRTO VPRAŠANJE STABILNOSTI POSLOPJA
Izvedenci so si ogledali otroški vrtec v Lonjerju
Občinska komisija ho preizkusila vzdržnost poda in tramovja
Včeraj zjutraj je komisija izvedencev tržaške občine pregledala poslopje, v katerem je slovenski vrtec za otroke iz Lonjerja in s Ratinare. Komisijo so, na lastno pobudo pospremili rajonska svetovalca KPI Sergij Pečar in Liliana Creva-tin ter občinski svetovalec Spetič. Prisoten je bil tudi rajonski svetovalec MSI, ki je zadnje čase kazal veliko zanimanje za premestitev italijanskega otroškega vrtca v Lonjer.
Člani tehnične komisije so izmerili prostore in izrekli mnenje, da bi «zadostovali za namestitev nadaljnjih 40 otrok», seveda, če bi se izkazalo, da je poslopje trdno.
Ker so prebivalci Lonjerja in Ka tinare opozorili na dejstvo, da je prav občinska uprava prepovedala nedeljsko versko službo, češ da je poslopje nestabilno, je tehnična komisija sklenila, da preizkusi prosto-
re v prvem nadstropju s težo e-ne tone (25 kilogramov za vsakega otroka) in da poskusi, s sondažo, tramovje poslopja.
Komisija se je namreč lahko takoj prepričala, da se ob skoku e-ne same osebe pod v prvem nadstropju trese tudi več sekund. E-nako je komisija ugotovila, da je treba v vrtcu popraviti sanitarije v prvem nadstropju.
Na vprašanje, kakšno bo mnenje komisije, so tehniki odgovorili, da spada premestitev italijanske sekcije otroškega vrtca v Lonjer «v pristojnosti političnih organov občine». Tehniki bodo poročali samo o strukturi poslopja, ne bodo pa se jena družinska grobnica na nabre-spuščali v oceno tega, kako naj bo j žinskem pokopališču. Ob odprtem izkoriščeno in za koga.	;	------
Tehnične izvide bo osebje tržaške občine opravilo v najkrajšem
nih normah so posegli svetovalci Štoka (SS), Trauner (PLI), Lonza (PSDI), De Ferra (MSI), Volpe (PSI), Bergomas (KPI), Ermano (PSI), Chinellato (KD). Ginaldi (KD) in Persello (KD) kot poročevalec. Raznim pripombam, ki so jih izrekli svetovalci, je na koncu odgovoril odbornik za socialno skrbstvo Romano, ki je med drugim naglasil, da je deželna uprava doslej sprejela 6.909 prošenj za podporo, v 494 nadaljnjih primerih pa čakajo sprejete prošnje na ustrezna finančna sredstva. Večje število prošenj pa čaka še na ustrezno rešitev. Pri tem je odbornik Romano dejal, da so bile svoj čas ustanovljene posebne pokrajinske komisije za zdravniško pregledovanje prosilcev, zdravnikom pa je bil pri tem priznan določen honorar. Kaže pa ,da so zdravniki povsem pozabili na svoje poslanstvo in socialno dolžnost, kajti izkušnja uči, da niso pripravljeni sodelovati za skromen denar, ki ga za to prejemajo in onemogočajo reden razvoj postopka za ugotavljanje invalidnosti posameznih prosilcev, tako da se ustrezne prošnje rešujejo z veliko zamudo.
K obema zakonoma so svetovalci predlagali skupno štiri popravke, ki so bili soglasno sprejeti, kakor so bile sprejete tudi tri resolucije, nanašajoče se na zakon o deželni pomoči za civilne'invalide. Dve resoluciji, predložili sta ju komunistična in večinska skupina, obvezujeta deželne organe, da zahtevajo od vlade, naj tudi sama primerno poveča socialno pomoč invalidom, tretja resolucija, ki so jo vložili predstavniki PLI, pa obvezuje deželo, da bo poskrbela za hitrejše reševanje prošenj za deželne podpore. Kakor smo že omenili v začetku, sta bila tudi oba socialna zakona sprejeta soglasno. Deželni svet se ponovno sestane danes dopoldne.
Skupina, v kateri je skoraj 100 fantov in deklet, bo prišla v Rižarno ob 15. uri. Po ogledu Rižarne bo zaključna svečanost na županstvu.
Organizacijski odbor vabi antifašiste, bivše borce in deportirance ter mladino, da se udeležijo zaključnih svečanosti.
DREVI V ŠEMPOLAJU
Nagrajevanje razstavljavcev domačih vin v Nabrežini
Drevi ob 19.30 bo v gostilni Gruden v Šempolaju nagrajevanje razstavljavcev vin, ki so se udeležili XR. razstave domačih vin v Nabrežini.
• Deželni odbornik za promet Co-cianni se je v imenu deželne uprave udeležil 30. konference o prometu v Stresi. V razpravi na temo «Promet v mestnem okolju» je odbornik orisal položaj v naši deželi.
• Odbornik za higieno in zdravstvo Nardini se je udeležil strokovnega posvetovanja o decentralizaciji zdravstvenih storitev, ki ga je v Perugii organiziralo tamkajšnje sperimentalno središče za zdravstveno izobraževanje.
• V soboto, 6. t.m. bo gostovala v gledališču Rossetti kulturna skupina iz Indonezije, ki bo predstavila občinstvu narodne pesmi
Razna obvestila
šahovski odsek kulturnega krožka Devin - štivan obvešča vse člane in simpatizerje, da se nadaljujejo ša hovska srečanja vsak četrtek v društvenih prostorih v Devinu. Mladinski odsek obenem vabi vsak torek zvečer v šempolaj.
Jutri, v četrtek, 4. oktobra, ob 20. uri bo v Bazoviškem domu seja glavnega odbora Tržaškega partizanskega pevskega zbora. Zaradi važnosti naj se je udeležijo vsi odborniki.
Šolske vesti
šolski patronat Devin - Nabrežina (Trg sv. Roka št. 105 — 34011 Nabrežina) obvešča osnovnošolske učitelje, ki nameravajo poučevati na šolah s pošolskim poukom, da zapade rok za vlaganje tozadevnih prošenj 31. oktobra t. 1.
Razstave
V	Tržaški knjigami je razobesil svoje najnovejše slike Boris Zuljan. Vljudno vabljeni na ogled razstave, ki bo trajala do konca oktobra.
Tržaški slikar Giovanni Duiz razstavlja v občinski galeriji. Razstava bo odprta do 6. oktobra.
V	galeriji «Cartesius» v Ul. Marconi 16, bodo do 12. oktobra imeli v gosteh dela argentinskega slikarja, prvenstveno grafika. Carlosa Pacheca.
V	galeriji «La Lanterna» v Ul. sv. Nikolaja 6, razstavlja svoja najnovejša dela tržaški slikar Federico Righi, ki sicer živi in ustvarja v Rimu in ki nikakor ne more pozabiti svojega mesta, saj je od časa do časa gost bolj izbranih tržaških galerij. Razstavljal bo do 19. oktobra.
Galerija «Forum» v Ul. Coroneo 1, je začela novo sezono z razstavo, ki jo pripravlja umetniška skupina «2x GO». Gre za skupino slikarjev iz stare in Nove Gorice, ki skupno prirejajo podobne manifestacije emirat na tej drugič na oni strani meje.
RAZSTAVA OLJNATIH SLIK S KRAŠKIM MOTIVOM
V Katoliškem domu v Zgoniku razstavlja Robert Daneu. Razstava bo odprta do 10. oktobra vsak dan od 15. do 20. ure.
Izleti
IZLETI Z «flURORO»
9 13. in 14. oktobra avtobusni izlet na Krk. Cena 11.500 lir.
•	21. oktobra avtobusni izlet v Zagreb na nogometno tekmo Jugoslavija - Španija Cena 10.000 lir (vključno vstopnice in sedež na centralni tribuni).
•	Od 22. do 29. oktobra izlet v Španijo z letalom in avtobusom (Madrid, Sevilla, Granada, Malaga, Gibraltar). Cena 120.000 Ur.
•	Od 2. do 4. novembra avtobusni izlet na MaU Lošinj. Cena 20.000 Ur.
Informacije in prijave pri potovalnem uradu « A u r o r a », Trst, Ul. Cicerone št. 4, telefon 29-243.
iiiiiiiiiiimMiminitiiiiimiiiiiiiiiiifiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiminiii
ZADNJA POT PIE GERMANIJEVE
Včeraj je številna množica spremila na zadnjo pot tragično preminulo Pio Germanijevo, mlado tajnico devinsko - nabrežinske občine.
Žalni sprevod je krenil iz mrtvašnice tržaške bolnišnice, kjer se je pokojnica 12 dni borila s smrtjo. Poškodbe, ki jih je zadobila pri prometni nesreči, ko se je, po o-pravljeni službi, vračala proti domu, pa so bile prehude. V Ulici Pietà se je zbrala včeraj množica prijateljev in znancev Germanijeve ter njene družine. Kolona avtomobilov je nato krenila v Nabrežino, kjer je v župni cerkvi opravil pogrebne svečanosti škedenjski kaplan Jakomin. Žalni sprevod se je razvil po Nabrežini, od cerkve proti občini, ki jo je Germanijeva v kratki dobi, ko je bila tu zaposlena, srčno vzljubila. Krsto so nosili uslužbenci devinsko - nabrežinske občine; prav tako so občinski u-službenci nosili venca občinske u-prave in uslužbencev.
Pri nabrežinski osnovni šoli se je žalni sprevod ustavil, razvila pa se je druga, še daljša kolona avtomobilov do sesljanskega pokopa lišča, kjer so položili krsto začasno v grobnico, dokler ne bo ure-
času, bržkone še pred koncem tega tedna.
DRUGE VEST! NA ŠESTI STRANI
grobu je spregovoril župan dr. Legiša, ki je v kratkem, a ganljivem govoru orisal lik pokojnice in se ji še zadnjikrat zahvalil za vse, kar je v tem kratkem času storila za občinsko upravo.
Sekcija PSDI v Miljah proti gradnji rafinerije
Vodstvo sekcije PSDI v Miljah se je po posvetovanju s pokrajinskim tajništvom stranke odločno izreklo proti gradnji nove petrolejske čistilnice pri Orehu. Sekcija PSDI iz Milj poziva predstavnike stranke, da se z vsemi sredstvi upro proti novim petrolejskim napravam, ki bi porušile že tako ogroženo ekološko ravnotežje in onesnažile okolje v škodo zdravja prebivalstva.
PD «Ivan Grbec» v Skednju priredi 7. oktobra izlet v Pulj in okoUco. Vpisovanje vsak dan od 17. do 18. ure v društvenih prostorih.
Prosvetno društvo «Tabor» Opčine priredi v nedeljo, 7. oktobra izlet v Beneško Slovenijo. Vpisovanje v trgovini s pohištvom Rener, Proseška ulica, od 2. oktobra dalje. Odhod izpred Prosvetnega doma.
Slovensko planinsko društvo Trst, priredi 14. oktobra t. 1. izlet v gore Hrvaškega primorja na Platak. Nepla-ninci se bodo lahko ustavili v planinskem domu «Partizan» na Plataku, 1111 m nad morsko višino. Za planince bosta dve varianti:
1.	dve uri hoda od Pia taka na Snježnik 1.506 m;
2.	avtobus bo peljal še 3 km naprej do Snježnika. Od tu 4 ure hoda čez Gušnice in Medjuvrh na Snježnik s povratkom na Platak. V primeru slabega vremena bo ogled jezer pri Lokvah na Hrvaškem. Informacije pri tov. Norči v Ul. Geppa 9.
Včeraj-danes
Danes, SREDA, 3. oktobra TEREZIJA
Sonce vzide ob 6.06 in zatone ob 17.42 — Dolžina dneva 11.36 — Luna vzide ob 13.04 in zatone ob 21.49.
Jutri, ČETRTEK, 4. oktobra FRANČIŠEK
Vreme včeraj: najvišja temperatura 22,5, najnižja 15,4, ob 19. uri 19,9 stopinje, zračni pritisk 1020,7 mb rahlo narašča, veter 6 km na uro vzhodni, vlaga 66-odstotna, nebo 2/10 poobla-čeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 19,6 stopinje.
Gledališča
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Prosimo lanske abonente, da potrdijo abonma še danes, 3. oktobra. TEATRO STABILE V teh dneh se v gledališču Rossetti pospešeno nadaljujejo priprave za uprizoritev Zuckmayerjevega dela «Il Capitano di Kopenick». To delo bodo danes, 3. oktobra, prikazali na pobudo Nemškega kulturnega instituta tudi v filmski verziji. Film «Kopenick» so namreč predstavili pred mnogimi leti na bienalu v Benetkah. Za dramsko uprizoritev, ki bo 16. oktobra pa je vodstvo tržaškega «Teatra stabile» povabilo na premiero avtorja dela Karla Zuckmayerja.
Pri osrednji blagajni v Pasaži Prot-ti pa se medtem nadaljujejo rezervacije abonmajev.
Kino
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
A. Barbo, Trg Garibaldi 4, Di Gret ta, Ul. Bonomea 93, Godina A11TGEA, Ul. Ginnastica 6, S. Luigi, Ul. Fellu-ga 46 (Sv. Alojzij).
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) All'Alabarda, Ul. Istria 7, Al Galeno, Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan), de Leitenburg, Trg S. Giovanni 5, Miz-zau, Trg Venezia 2.
BANCA DI CREDITO DI TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA TRST %UL, F^FILZl' 10	t*® 38-101. 30-045
URADNI TEČAJI Ameriški dolar Funt šterling Švicarski frank Francoski frank Nemška marka Avstrijski šiling Dinar: debeli drobni
BANKOVCEV
591,50
1.428.—
197.—
137.—
245.—
32,90
40,—
40,—
MENJALNICA
vseli tujih valut.
Cirkus Medrano — Naselje sv. Sergija — tel. 824060. Danes dve predstavi ob 16.30 in 21.30. Obisk zoološkega vrta vsak dan od 10. ure dalje.
Nazionale 16.00 «L’amante giovane». M. Gyobert. Barvni film.
Excelsior 15.30 «Una breve vacanza». Barvni film. Fiorinda Bolkan, Renato Salvatori.
Grattacielo 16.00 «Un ufficiale non si arrende mai nemmeno di fronte all’evidenza, firmato colonello Buttigliene». Barvni film.
Fenice 15.00 «Tony Arzenta». Igra A-lain Delon. Barvni film.
Eden 16.30 «La ragazza fuori strada». Igra Zeudi Araya. Barrai film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Ritz 16.00 «Valdez il mezzosangue». Igra Charles Bronson. Barvni film.
Aurora 16.30 «Prendi i soldi e scappa». Igra Woody Allen. Barvni film.
Capitol 16.30 «Malizia». L. Antonelli. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Cristallo 16.30 «L’Iguana dalla lingua di fuoco». Barrai film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Impero 16.30 «Sbatti il mostro in prima pagina». Barrai film. G. Maria Volonté.
Filodrammatico 16.30 «Mia moglie un corpo per l’amore». Barrai film. Antonella Mursa. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Moderno Zaprto.
Vittorio Veneto 16.30 «Gli eroi». R. Schiaffino, R. Steiger, R. Taylor. Barvni komični film.
Ideale 16.30 «C’era una volta il West». Barrai film. C. Cardinale. H. Fonda, C. Bronson.
Abbazia 16.00 «C’era una volta un commissario .. .». Michel Costantin in Mireille Dare.
Astra 16.30 «Ivanhoe». Barrai zgodovinski film. Igrata: Robert Taylor in Elizabeth Taylor.
Mali oglasi
Iščemo šoferja s poznavanjem diesel motorjev. Zaželjeno je znanje srbohrvaščine. Oglasiti se na Universal-macehine, Dolina 195, vsak dan v de-
lovirO uvali.
Prispevki
Namesto cvetja na grob Albine Blo-kar roj. šahar poklanjajo Dijaški matici Albina Fonda 1.000 lir, Tonka Ko-lerič 1.000, sošolka Pavla Kolerič
1.000	lir.
Namesto cvetja na grob pok. Pie Germani daruje N.N. 10.000 lir za PD «Ivan Grbec».
Namesto cvetja na grob pok. Pie Germani daruje Sheila Lavrenčič in družina 10.000 lir za sklad prof. Andreja Budala.
Namesto cvetja na grob pok. Franca Košute daruje Adriaimpex 10.000 lir za Dijaško matico.
V	isti namen daruje Milan Čebulec in družina 10.000 lir za spomenik padlim v NOB v Križu.
V	počastitev spomina dr. Pie Germani daruje dr. Egon Floridan 20.000 lir za Dijaško matico.
Ob prvi obletnici smrti dragega bratranca darujeta Cveto in Elda Ukmar
5.000	lir za ŠD Primorje.
Namesto cvetja na grob pok. ravnatelja inž. Iva Sosiča darujejo starši otrok iz Padrič 10.000 lir za šolo «S. Kosovel» na Opčinah.
SOŽALJE
Profesorji srednje šole «Srečko Kosovel» z Opčin izražajo svoje globoko žalovanje ob izgubi drage kolegice
dr Pie Germani
Sinoči so na nevrokirurškem oddelku tržaške bolnišnice sprejeli 22-letnega študenta Carla Pelando iz Ul. Zorutti 21. Po nabrežju je vozil svoj motor, ko je pred njim nenadoma o-bmila v levo mini minor 1000, ki jo je upravljal 22-letni Ponceta Claudio iz Ul. Piccardi 68. Zaradi udarcev po vsem telesu se bo moral Pelando zdraviti 8 dni, njegovi sopotnici, 20 letni Ani Pertot iz Nabrežine pa so nudili prvo pomoč in jo nato odpus tili iz bolnišnice.
Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in nono
FRANC KOŠUTA
Pogreb dragega pokojnika bo danes, 3. oktobra ob 14.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče v Sv. Križ
žalujoči žena, sinova Julijan in Lucijan z družinama ter drugo sorodstvo
Sv. Križ, Trst, Opčine, 3. oktobra 1973
GORIŠKI DNEVNIK
3. oktobra 1973

Odpravljen nevaren ovinek nad Ricmanji
RAZVESELJIVI PODATKI OB NOVEM ŠOLSKEM LETU
Skoro 50-odstotno povečanje števila dijakov na srednjih šolah v zadnjih petih letih
412 dijakov na naših šolah - Prvič popolna trgovska šola
Ostrega, ozkega in nevarnega o-
ta-adBo^tanai v^P^:	™ ZADNJIH UKREPIH OBČINSKE UPRAVE
met je te dni že stekel po razširjeni cesti, glavno delo je že oprav-1 Ijeno, odstraniti pa je še treba ma- j terial ob cesti in postaviti cestne j
znake.	j	__ #
.Xli,«VT»^r'c,e,k,'te;0|Prometa v mestnem središču
trošila 80 mil. lir. Razen novega i
ovinka, za katerega je bilo treba j Tržačani so se že privadili na novosti - Predlogi za sprostitev prometa ob
precej kopati v hrib, so cesto po-1 - -	-	- -
ravnali na nekaterih predelih in položili novo asfaltno prevleko. Ta dela pa še niso popolnoma dokončana, novo asfaltno prevleko bodo podaljšali proti Borštu in Boljun-cu, popravili pa bodo tudi del cestišča, ki so ga pokvarili tovornjaki, s katerimi so prevažali material za gradnjo tovarne Velikih motorjev.
Štokovi interpelaciji predsedniku Comelliju
Deželni svetovalec SS Drago Sto-
no ukrepati, saj bo sicer promet postal tako kaotičen kot je bil prej. Tu mislimo predvsem na Ul. Roma in Korzo Saba, kjer so skoraj staino parkirana vozila. V Ul. Ro-ka^le^ nasloviT naT predsednika de- ima redarji pogosto ukrepajo, tega želnega odbora Comellija interpe- Pa ni mogoče trditi za Korzo Sa-lacijo, v kateri sprašuie deželno ! ba, kjer je vrsta parkiranih vo-vlado, po kakšnih kriterijih so bili 'z .dllpva v dan daljša, izbrani pevski zbori, folklorne sku i Sproščeni promet pomeni res lupine in godbe, o katerih poroča | trejso vožnjo, vendar pa nikakor deželna publikacija .Ricreazione e	fWm;’ V mestu vella
Kritične pripombe k ureditvi
obali - Zastoji na ključnem križišču na Trgu Dalmazia in v Ul. Battisti
Tržačani se počasi privajajo na I sedaj, ko so že v teku. Predvsem novo ureditev prometa v mestnem ' se nam zdi, da je posebna steza središču. Mnogo pa je še takih, ki za avtobuse in taksije v Ul. Carducci med Trgom Dalmazia in Trgom Oberdan preširoka. Res je sicer, da vozi tam openski tramvaj, njegova vožnja pa bi se lahko semaforsko uredila in bi imeli dneh omejevali na opozorila, je se- j avtomobili na razpolago nekoliko daj že skrajni čas, da začnejo res- širšo cesto. Upoštevati moramo
kdaj pa kdaj oklevajo in sredi glavne ulice iščejo pravo smer. Preveč je tudi parkiranih vozil na ulicah, kjer je parkiranje prepovedano; če so se mestni redarji v prvih
cultura popolare». Štoka v tej zvezi
opozarja, da. je..nekateri avtomobilist ponatis publikacije, in sicer očitno nrpHs,avl.fl npvarnost
z namenom, da bi pooravil napake prve izdaje. V tej je bilo med drugim govora tudi o nekih zborih, folklornih skuoinah in godbah, pripadajočih «dialektom slovenskega in avstrijskega izvora».
V drugi izdaji publikacije te žaljive definicije sicer ni, ne manj-
ne pomeni drvenja. V mestu velja namreč še vedno omejitev hitrosti na 50 km na uro, ki pa se je pre-ne drži. To predstavlja nevarnost predvsem za pešce, ki se ponekod še niso navadili, da lahko prečkajo ulico le pri semaforskem prehodu, marsikje pa
namreč, da se po tistem odseku vozijo vsi, ki so namenjeni po o-balni cesti proti Sesljanu, po Furlanski cesti na Kras, po Ul. Commerciale na Opčine, dalje vsi prebivalci Rojana in končno še tisti, ki so namenjeni v Terezijansko četrt ali v Staro mesto in se iz kateregakoli razloga niso poslužili Ul. Valdirivo. K tem moramo dodati še veliko število avtobusov, namenjenih na Trg Libertà, ki jih je po premestitvi postaje s Trga Stare mitnice zelo dosti.
Ko smo že pri Trgu Dalmazia naj povemo, da so postavili dva precej velika «otoka», ki ju pravkar cementirajo. Pred leti sta stala tam dva otoka posejana s cvetjem in
semafori še ne delujejo. Med temi ' travo, sredi njiju pa je vozil tram-
prehodi sta dva v višjem delu Kor za Italija, ki sta zelo nevarna in večkrat prisilita avtomobiliste k hitremu zaviranju. Delno je temu kri-
kajo pa številne druge napake in j va prehitra vožnja, delno nepazlii-pomanjkljivosti. Tako je v njej-zla- vost pešcev,- v veliki meri-pa že sti opaziti, da mso navede.ii ste- precej zabrisane črte zebrastega
vilni pevski zbori, godbe in folklorne skupine, ki se sicer redno udejstvujejo v okviru slovenske manj-
prehoda.
V glavnem moramo poudariti, da je promet v mestnem središču pre-
šme v deželi. Stoka zato predlaga, | cej	izjemo predstavlja ključ-
naj bi deze.ni odbor poskrbel za | no krjz^Ce na Trgu Dalmazia, ki izdajo tretje, iz”opo n ene in oo-^k- ^ ga jreioa nujno preurediti, tivne verzije omenjene publikacije j^ov prometni ustroj, ki ga na tem
svetovalce se nadalje zavzema za primerno omembo kulturnega življenja Slovencev v predgovoru k omenjeni publikaciji in končno za to, da se k sestavljanju tekstov, knjig in drugega materiala deželnega interesa povabijo tudi slovenski strokovnjaki iz Furlanije-Julij-ske krajine.
Dr. Štoka je naslovil na deželni odbor tudi drugo vprašanje, v katerem se zavzema za pravočasno zamenjavo dotrajanih avtobusov, ki jih družba «La Carsica» uporablja na progah med Trstom in podeželjem in zlasti na progi Trst-Barkov-Ije-Prosek. Zaradi neustreznih vozil — pravi svetovalec Štoka — so potniki v stalni nevarnosti. Rešitev tega problema naj bi po možnosti soupadala s publicizacijo prog, ki jih vzdržuje «La Carsica».
področju še niso dokončno vpeljali predvideva, da bodo vozila, ki privozijo v mesto po Videmski ulici ali po Ul. Commerciale, zavila po Ul. Rittmeyer do Ul. Ghega in ne več po Ul. Martiri della Libertà, ki bo tako postala enosmerna navzgor, medtem ko bo Ul. Rittmeyer enosmerna navzdol. To je trenutno najnujnejši ukrep, ki po našem mnenju ne terja veliko dela in bi ga zato 'morali občinski upravitelji čimprej izvesti. Drugi potreben ukrep pa je dolga naramnica do Ul. Teatro Romano naravnost po Ul. Filzi do Ul. Martiri della Libertà, to pa bo mogoče šele, ko bodo končali dela na plinovodu v Ul. Filzi.
K novim ukrepom imamo seveda nekaj pripomb; gre za manjša dela, ki jih je bilo moč opaziti šele
niiuiiiiMiuiiiiiiiiMiiiiiiiimiiHiiiiiifiiHiiiiminmmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiHiiiniiinHiiaiiiiuttMiiiiiiiiii»
PATRONAT INAC
34133 Trsi, Ul. Cicerone 8/h
OBVESTITA Telef. 62785
ZAHVALA	I Če še niste uveljavili ti dobi v
Patronat INAC in Kmečka zveza 1 tem primeru Vam zato lahko poskr-
se zahvaljujeta vsem upokojencem, ki so podpisali pooblastilo in peticijo za povišek pokojnin in so s tem pripomogli za širši razvoj obeh organizacij.
VPRAŠANJA Nemogoč odgovor «Sem invalidski upokojenec zavoda INPS z minimalno pokojnino. Pred upokojitvijo sem delal vsega skupaj štiri leta, po upokojitvi pa vsega skupaj še kaki dve leti. Razen tega bi lahko računal še na tri leta vojaščine in poldrugo leto par-tizanščine. Rad bi vedel, kakšna bo moja pokojnina čez nekaj let, ko bom šestdesetletnik».
J. S. — Zgomk * # *
Pred odgovorom na Vaše vprašanje bi radi prosili vse naše čita-telje, ki nam želijo pisati za razna vprašanja, da nam navedejo točne j-še podatke.
Pri Vašem vprašanju bi vas prosili za naslednje podatke. Ste delavski invalidski upokojenec ali invalidski upokojenec kake druge kategorije (kmet, obrtnik ali mali trgovec itd)? Zdi se nam tudi čudno, da imate minimalno invalidsko pokojnino, ko je treba za to pokojnino najmanj pet let plačanih prispevkov, to je pet let dela. V tem primeru je morda Vaša pokojnina tpri-viligirana invalidska pokojnina»? Iz Vaših podatkov ne zvemo, če ste v prošnji za invalidsko pokojnino navedli, da imate tri leta vojaščine in poldrugo leto partizanščine in če imate sploh ti dobi uveljavljeni.
bimo pri našem Patronata. Vsa ostala pojasnila Vam lahko damo tu na patronatu.
Družinske doklade in šolska potrdila «Sem kmet in imam dva otroka. Eden od teh je še mlad, ima komaj tri leta, drugi pa je že v drugi višji šoli. Medtem ko sem že dobil prvo vsoto za družinske doklade, pa za drugih šest mesecev še nisem dobil denarja. Kaj moram napraviti?»
B. Z. — Trst
* # #
Če ste dobili vsoto za prvih šest mesecev, je torej bila Vaša prošnja sprejeta. Da boste lahko dobili vsoto za drugih šest mesecev, pa boste morali takoj napraviti pri šolskem uradu potrdilo, da se je Vaš starejši sin vpisal za to šolsko leto na višjo srednjo šolo. Šolsko potrdilo pa boste morali odposlati na INPS. Le tako boste lahko dobili tudi vsoto za drugih šest mesecev.
Obveščamo vse upravičence družinske doklade, in sicer tiste, ki imajo sinove starejše od 14 let in ki so redno vpisani v šolo. da si nemudoma poskrbijo šolsko potrdilo in da tega vložijo pri INPS. Sicer pa ta potrdila lahko prinesejo kar na naš patronat, ki bo poskrbel za vložitev pri INPS.
Za vsa pojasnila se lahko obrnete na naš Patronat INAC, Ulica Cicerone 8/b, tel. 62-785. Urnik: vsak dan od 8.30 do 14. ure in v četrtkih od 15.30 do 18. ure. Ob sobotah od 8.30 do 13. ure.
vaj. Ali ne bi bilo mogoče tudi tokrat predvideti «zelenih otokov», ker je cementa v mestu že itak preveč?
Promet se zelo počasi odvija tudi v Ul. Battisti, kjer so štirje semafori, ki niso sinhronizirani. Tako se morajo dolge kolone avtomobilov na sorazmerno kratkem odseku ustaviti kar štirikrat. Razumljivo je, da pride zaradi tega do zastojev, ki povzročajo voznikom precej preglavic. Deinj povzročajo zastoje tudi popravila na mestni kanalizaciji in treh stavbah v Ul. Battisti. Voznikom zato svetujemo, naj se raje poslužujejo Ul. Coroneo in Ul. Rismondo, v nasprotni smeri pa Ul. Rossetti in Ul. Ginnastica.
Pred nekaj dnevi so začeli delovati tudi sinhronizirani semafori v Ul. Carducci. Delujejo zelo dobro, na žalost pa smo v soboto zvečer ugotovili, da je v poznih večernih urah utripala le rumena luč. Menimo, da bi morali semafori delovati tudi v nočnih urah, vsaj ob sobotah in nedeljah, saj takrat vozila drvijo skozi središče in kdor prihaja v Ul. Carducci iz kake stranske ceste nikoli ne ve, če bo odnesel zdravo kožo. če ni posebnih tehničnih ovir, bi bilo torej potrebno, da bi semafori delovali še v zgodnjih nočnih urah.
Po Korzu Cavour in po obali so uvedli nekaj novosti, ki bodo v veljavi verjetno le dokler ne bo tudi po tej cesti dovoljena le enosmerna vožnja. V glavnem gre za ukrepe, ki ne povzročajo večjih zastojev. Razen enega. Tu mislimo na semafor v višini Trga Tommaseo, ki je po našem mnenju napačno postavljen. Predvsem bi morali u-vesti zeleno puščico za vozila, ki prihajajo od postaje in so namenjena ob Trgu Unità pa obali naprej; kar pa je najhujše je precejšen zastoj za tiste avtomobile, ki prihajajo od postaje in so namenjeni na Korzo Italija. Najprej morajo čakati pri semaforu, 50 metrov dalje pa pustiti mimo kolono, ki vozi v nasprotno smer. Mnenja smo, da bi s precej enostavno semaforizacijo to lahko drugače u-redili, še predvsem, ker bo verjetno treba še precej čakati, pre-
PO KOROŠKEM
Uspel Izlet sekcije PSI za vzhodni Kras
Sekcija PSI za vzhodni Kras je priredila v nedeljo avtobusni izlet v Celovec, katerega se je udeležilo 120 ljudi. Izletniki so si kljub slabemu vremenu ogledali vojvodski prestol na Gosposvetskem polju taer cerkev Gospe Svete. Nemogoče si je bilo ogledati Vrbsko jezero zaradi velikega naliva. Kosilo je bilo v Domu sindikatov v Celovcu. Na povratku so se izletniki ustavili v Bilčovsu, kjer so imeli vaščani ljudski praznik v gostilni slovenskega deželnega svetovalca O-grisa. Izletnike je pozdravil tudi predsednik domačega prosvetnega društva, kateremu se je zahvalil pokrajinski odbornik Lucijan Volk. den bodo dokončno uresničili načrt o sprostitvi prometa, to je, preden bodo po obalah uvedli enosmerno vožnjo, ki bo verjetno zadnji ukrep v okviru omenjenega načrta.
Že več let ugotavljamo, da se število dijakov v slovenskih srednjih šolah v Gorici veča. To velja tudi za letošnje šolsko leto. število dijakov v vseh štirih slovenskih srednjih šolah v Gorici je letos preseglo štiri stotine, lahko beležimo 412 dijakov, kar je kar 22 več kot lani. Vse šole beležijo porast in če je ta v nižji srednji šoli ter na učiteljišču minimalen, imamo pa precejšnji porast na klasični gim-naziji-liceju in na trgovski šoli. Za porast na višjih srednjih šolah se je treba v precejšnji meri zahvaliti dejstvu, da smo imeli lani precej dijakov v tretjem razredu nižje srednje šole in da se je več kot polovica malih maturantov vpisala v višje slovenske srednje šole. Nekateri so si izbrali za nadaljnje šolanje take italijanske šole, kjer ni vzporednih slovenskih zavodov, drugi pa so si poiskali zaposlitev.
V trgovski šoli imamo letos prvič peti razred, ki omogoča bodočim maturantom ne samo diplome za morebitno nadaljnje šolanje na univerzi. V peti razred imamo sicer vpisanih samo pet dijakov, enako kot lani v četrtem. Malo dijakov pa je v četrtem razredu te šole-samo 2 od skupno 11 dijakov, ki je lani obiskovalo tretji razred. To je znak, da je večina tistih, ki so spomladi dosegli prvostopenjsko diplomo, našla zaposlitev v raznih trgovskih podjetjih.
Naše šole se tudi letos borijo s starimi, več let trajajočimi nerešenimi problemi. Novih stavb ni na vidiku, zaradi tega bodo dijaki nižje srednje šole še vedno v Malem in Novem domu v Ulici Randaccio, dijaki liceja in učiteljišča še ved-' no v Šolskem in Gregorčičevem domu v Ulici Croce, dijaki trgovske šole pa v nunski stavbi v Ulici Vittorio Veneto. Telovalnice ni, stavbe so zastarele, s prostori za nižjo gimnazijo je stiska. V Ulici Randaccio imajo tudi letos trinajst razredov (štir orve, štiri druge, pet tretjih), vendarle se en razred stiska v risalnici. Na tej šoli upajo, da bodo dobili čez teden ali dva še eno učilnico, saj bosta tu na razpolago dve učilnici, v katerih je doslej bilo urejeno stanovanje šolskega sluge. Eno učilnico bo zagotovo dobila tam nastanjena osnovna šola, vendarle smo šlisali za zahtevo, da bi bilo treba dodeliti slovenski osnovni šoli v Ulici Ran-
daccio še peto učno moč in bi bila i tretji razred 7 dijakov (lani 3, pred-zaradi tega potrebna še ena učil- lanskim 2); četrti razred 3 dija-nica.	ki (lani 3, predlanskim 10).
Kar se tiče ravnateljskih mest Slovenska, trgovska šola; prvi
je bilo v glavnem zadoščeno potrebam slovenskih šol. Poleg redne ravnateljice prof. Rožice Simčc-Lojkove na nižji srednji šoli «Ivan Trinko», imamo letos redne ravnatelje na obeh šolah v Ulici Croce. Klasični gimnaziji - liceju «Primož Trubar» je bil dodeljen prof. Boris Tomažič, učiteljišču «Simon Gregorčič» pa prof. Jože Seražin. Trgovska šola je imela doslej začasno ravnateljico (prof. Simčičevo), letos pa bo po vsej verjetnosti začasni ravnatelj prof. Mihael Rosi, ki je sicer redni ravnatelj na neki šoli v Vidmu in ki je do lani b ! za ravnatelja na liceju in na učiteljišču. Prav bi bilo, da bi šolska oblast tudi za to šolo imenovala rednega ravnatelja in da ne bi na to odločbo šolske oblasti čakali še dolga leta.
Iz podatkov o vpisu v slovenske srednje šele v Gorici v zadnjih letih je razvidno, da se je število dijakov na naših šolah v šestih letih povečalo za skoro 50 odstotkov. To je zelo razveseljivo in prepričani smo, da bo tako tudi v prihodnjih letih, saj nam poprečno veliko število dijakov v vseh treh razredih nižje srednje šole že vnaprej zagotavlja, da bomo imeli na višjih srednjih šolah v prihodnjih letih precejšen priliv.
V posameznih razredih naših šol je številčno stanje dijakov v tem šolskem letu naslednje:
Nižja srednja šola «Ivan Trinko»: 4 prvi razredi 93 dijakov (lani 101, predlanskim 112); 4 drugi razredi 99 dijakov (lani 109, predlanskim 80); 5 tretjih razredov 96 dijakov (lani 75, predlanskim 80). Pet paralelk imamo samo v tretjem razredu, ker je bil tak položaj pred tremi leti. Za peto paralelko v o-staiih razred h pa bi bilo treba še nekaj dijakov.
Klasična gimnazija - licej «Primož Trubar»; četrti razred gimnazije 14 dijakov (lani 10, predlanskim 6); peti razred gimnazije 10 dijakov (lani 5, predlanskem 10); prvi razred liceja 5 dijakov (lani S, predlanskim 5); drugi razred liceja 8 dijakov (lani 4, predlanskim 4); tretji razred liceja 4 dijaki (lani 4, predlanskim 6).
Učiteljišče «Simon Gregorčič»; prvi razred 7 dijakov ( lani 16. predlanskim 14); drugi razred 13 dijakov (lani 7, predlanskim 3);
novimi. Dodal je, da je to najvažnejša kulturna manifestacija v Gorici. Začetna negotovost marsikoga je bila premagana s poznejšim razvojem ideje, ki je prodrla tudi v javno mnenje. Navdušenje in zaupanje nekaterih redkih pionirjev sta spravila na dan in uveljavila kulturo človeškega sožitja, ki se je zdelo skoro nemogoče, da bo zopet oživelo.
Gorica se čuti pripadnica tega sožitja in zaupa svoj prestiž pred-vsèrti napredku kulture in kulturni ter človeški solidarnosti. Letošnja tema, katero, so obravnavali na zborovanju Srednje Evrope je jasno in pogumno prikazala način in mero, s katero je treba obravnavati srednjeevropsko idejo.
Včeraj dopoldne je, kot rečeno, sledila še zadnja debata, pri ka-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiuitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiii,milil,iiiimiiiinm
Šolsko leto	68/69	69/70	70/71	71/72	72/73	73/74
Nižja srednja šola	213	i 2’9	243	274	285	288 -
Klasična gimnazija-licej	26	28	32	31	32	41
Učiteljišče	32	28	24	29	29	30
Trgovska šola	10	25	39	41	44	53
Skupno	281	300	338	375	390	412
razred 23 d;jakov (lani 16, predlanskim 16); drugi razred 11 dijakov (lani 12, predlanskim 12); tretji razred 12 dijakov (lani 11, predlanskim 13); četrti razred 2 dijaka (lani 5, predlanskim razreda ni bilo); peti razred 5 dijakov (razred je letos prvič).
Pouk se je včeraj pričel na vseh omenjenih šolah. Imeli so le dve uri, danes jih bodo imeli tri, v naslednjih dneh pa se bo pouk redno nadaljeval. Letos bo, po predpisih ministra za prosveto in šolstvo, manj počitniških dni kot lani.
m. w.
S SEJE OBČINSKEGA ODBORA V GORICI
V PETEK PONOVNA RAZPRAVA 0 USTANOVITVI RAJONSKIH SVETOV
Zadnja beseda pripada občinskemu svela
Na seji v petek zvečer se bodo odborniki občine Gorica pogovorili o predlogu za ustanovitev rajonskih svetov. O njem so politične skupine sestavile več dokumentov, med njimi tudi pravilnik o delovanju teh decentraliziranih oblastvenih teles, ki jih morajo predložiti v odobritev občinskemu svetu. Za takšen sklep so se odborniki dogovorili na zadnji seji, ki so jo imeli prejšnji dan. Na njej so med drugim analizirali izid potovanja župana in nekaterih odbornikov na pogovore v Rim s predstavniki pristojnih ministrstev, da bi dosegli odobritev ugodnejšega zakona o prosti coni, ki zapade konec tega leta. Odborniki so nadalje razpravljali o javnih delih, financah, vzgoji, mladini in socialnih vprašanjih.
Hkrati so preučili rezultate srečanj delegacij mladih med pobrate-
nima mestoma Gorico in Venlom ter rezultate kulturnih srečanj med dijaki Gorice in Reke, posve* čenih pesništvu in slikarstvu.
Sestanki članov KPI v Gorici
Na sedežu goriške federacije KPI so se sinoči sestali člani celice okrajev Podturn in Sv. Ana. Poleg splošnih vprašanj so imeli na sporedu debate še zdravstveni položaj v tem mestnem okolišu in stanje cest in otroških zabavišč.
Pred nekaj dnevi so se, prav tako na sedežu KPI v Gorici, sestali člani štandreške celice, ki so razpravljali o splošnem političnem položaju in o domačih problemih.
ZAKLJUČEK MITTELEUROPE V GORICI
Župan: «Prestiž Gorice sloni na napredku kulture in solidarnosti»
Predstavnik i Reke o popolni enakopravnosti treh narodov v Istri in o uvedbi dvojezičnega pouka
Včeraj dopoldne je bil v palači Attems v Gorici zaključni del zborovanja predstavnikov sedmih držav Srednje Evrope, na katerem so podali še zadnji govorniki svoja poročila ali obvestila. Ob 12.30 so se udeleženci zbrali na goriškem županstvu, kjer se je v imenu mestne uprave poslovil od njih župan De Simone.
Letošnje osmo Srednjeevropsko zborovanje v Gorici, je poudaril župan v svojem poslovilnem govoru, je bil prijeten sestanek med sta-
teri je prvi govoril delegat z Reke Lucifero Martini, glavni urednik revije «Panorama» z Reke in podpredsednik Italijanske kulturne unije v Jugoslaviji. Obravnaval je temo «Italijanska narodna manjšina v Jugoslaviji v poslanstvu izmenjave in spoznavanja». Obravnaval je predvsem položaj prebivalstva treh narodnosti, Hrvatov, Slovencev in Italijanov v Istri pred in po vojni, omenil nacionalšovini-stično politiko Rima pred vojno na tem področju z zatiranjem slovan-
biža, ki je bil v blagajni. Na srečo niso v predalu našli denarja, ki je služil za plače prodajalk.
Nezadovoljni s plenom so tatovi vlomili še v tri avtomobile in iz njih odnesli razne predmete.
rimi delegati iz prejšnjih let in, ske večine. Šele v socializmu po
SEJA ODBORA ZA USMERJANJE POTROŠNIKA
Na pokritem trgu potrebujejo hladilnik za shrambo rib, sadja in zelenjave
Precejšnje razlške v cenah mesa med posameznimi veleblagovnicami in tudi med mesnicami
Na zadnji seji odbora za usmerja- lečje zrezke po 4.000, v drugem pa domačega pevskega zbora. Pripra-
nje potrošnika, odbora, ki deluje pri "	’	'	1.......
goriški občinski upravi in ki ga vodi odbornik Fantini, so se seznanili s sedanjim položajem, ki je nastal in še vedno traja z zamrznitvijo cen blaga široke potrošnje. Pri obravnavi gospodarskih, finančnih in preskrbovalnih vprašanj so se prisotni sporazumeli o potrebi namestitve hladilnika na pokritem trgu za shrambo rib, sadja in zelenjave in o poverjanju večje pristojnosti pokrajinskemu odboru za cene.
Odborniki so nato primerjali cene sedmih mestnih veleblagovnic s poprečnimi, najnižjimi in najvišjimi cenami desetih trgovin s prodajo na drobno, ki so jih tako izbrali, da predstavljajo celotno maloprodajno mrežo. Trgovine so izbrali iz mestnega središča ter četrti Podturen,
Placuta, severni kvart (Svetogor-ska cesta), Stražice, območje Fate-benefratelli, Sant’Anna, Ločnik in Štandrež. Odborniki so ob primerjavi cen spoznali, da prodajajo trgovci nekatere vrste blaga po dokaj različnih cenah. V nekem supermarketu prodajajo prvovrstne te-
•miiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimnumiiniiiniiHiiiiiiiinimmuiniHnnHimuiiumiiiunuiiii
VČERAJ PONOČI V KRMINU
Požar v tovarni stolic:
30 milijonov lir škode
Požar je verjetno izbruhnil zaradi kratkega stika
vojni so uvedli popolno enakopravnost vseh treh narodnosti in u-vedli tudi v šole dvojezičnost, zaradi česar obvladajo vsi Istrani oba jezika.
Prof. Marko Pozzetto iz Turina, ki je znan tudi po svoji knjigi o goriškem arhitektu Fabianiju, je govoril o filozofskih prispevkih Sem-perja in o jezikih v Srednji Evropi. Dunajski delegat Matulla je govoril o «Poslanstvu dunajske secesije «d 1897 do danes». Goriški profesor SeFgio Tavano, ki poučuje slovansko in bizantinsko umetnost na univerzi v.Trstu, pa, je obravnaval «Probleme kulturne in umetniške enotnosti v Srednji Evropi». Prof. Pocar iz Milana je obravnaval «Idejo Srednje Evrope v avstrijski socialdemokraciji», pisatelj Principe iz Milana pa nekatere druge značilnosti srednjeevropske ideje.
I. M.
po 3.400 lir kg, v neki mesnici pa 3.800, v drugi pa po 3.500 lir. V supermarketih prodajajo drugovrstno telečje meso po 3.200 in po 2.580 lir, v mesnicah po 3.200 in po 3.000. Tretjevrstno telečje meso (prša) prodajajo v supermarketih po 1.980 in po 1.480 lir, v mesnicah pa po 2.000 in po 1.600 lir. Večje tele ali govedo (izbrano stegno) prodajajo v nekem supermarketu po 2.780, v drugem pa po 2.480 lir, v mesnicah pa po 2.900 in po 2.700 lir. Drugovrstno meso s 25 odstotki kosti prodajajo v su permarketih po 1.560 in po 1.280 lir, pri mesarjih pa po 2.000 in po 1.30 Olir. Prvovrstno svinjsko meso prodajajo v supermarketih po 2.600 in 2.280, v nadrobni prodaii. v mesnicah, pa po 2.800 in 2.200 lir.
Nocoj v Štandrcžu seslanck pevcev
Drevi ob 20.30 se bodo na sedežu prosvetnega društva «Oton Župančič» v štandrežu zbrali pevci
V noči med ponedeljkom in torkom je približno ob 2. uri izbruhnil velik požar v tovarni stolic v Krminu. Plameni so najprej zajeli notranje prostore tovarne v Ul. Gorizia 44, last bratov Cecot-ti, nato pa so se ognjeni jeziki razširili tudi na višje prostore in uničili nekaj kvadratnih metrov strehe.
Vzrok požara je treba verjetno iskati v kratkem stiku. Goriški gasilci, ki so hitro prihiteli v Krmin, so se trudili tri ure, preden so pogasili plamene, ki so v tem času
uničili več strojev za izdelavo stolic in več stotin že pripravljenih stolov, škode je približno za 30 milijonov lir.
Virginja Štrukelj, 74Tetna upokojenka iz Gorice, Ulica Boschetto 14, se je včeraj opoldne ponesrečila s kolesom v Ulici Virgilio. Ženska je namreč nerodno padla z vozila ko je skušala preprečiti trčenje v avtomobil.
V bolnišnici so ji dali le prvo pomoč zaradi odrgnin na obeh kolenih.
vili bodo načrt za delo v novi sezoni, sestavili seznam vaj zbora, seznam nastopov in sploh vse dejavnosti. Po sestanku bo družabni večer. Vodstvo društva vabi na nocojšnji sestanek vse dosedanje pevce in vse tiste, ki bi se radi pridružili v tej sezoni zboru ter ga tako ojačili.
Še dve vesti iz Štandreža. Na sedežu društva «Oton Župančič» sprejemajo vpisovanja za sobotno in nedeljsko ocenjevalno avtotekmo ter za nedeljsko otroško kolesarsko tekmo.
Šahovski tečaj za učence in dijake se nadaljuje na društvenem sedežu. V teh dneh imajo zaključne tekme notranjega turnirja. Najbrž bodo nagrade porazdelili v nedeljo na domačem prazniku, ki bo na Pilošču.
Prosveta
V okviru akcije «Planinstvo in šport za vsakogar» bo jutri ob 20.30 v prosvetni dvorani na Verdijevem korzu, večer namiznega tenisa in bližanja.
V Podgori so kanali polni umazanije
Domačini v Podgori se pritožujejo da je občina, kljub večkratnim zagotovilom goriškega župana, skoro pozabila na to delavsko predmestje. Položaj se je poslabšal po zadnjih nalivih, ko so se odtočni kanali napolnili z zemljo in odpadki in je tako voda nemoteno tekla po ulicah. Kanali so polni odpadkov, ob pločnikih na cestah raste precej trave in robide. Prav bi bilo, da bi se občinski delavci pojavili kdaj pa kdaj tudi v Podgori in očistili ulice, pločnike ter odtočne kanale.
«Noč tatov» včeraj v Tržiču
Včeraj ponoči so v Tržiču tatovi — verjetno gre za isto skupino — vlomili v neko stanovanje, nato v trgovino plastičnih izdelkov in v tri avtomobile.
Najprej se je skupina malopridnežev lotila stanovanja dr. Nicola Scampicchi ja v Ul. Piave 24. kjer so odnesli iz neke torbe zlatnino in druge starinske predmete v vrednosti več milijonov lir. V stanovanje so prišli skozi stranska vrata v nekem zaboju so našli torbo z dragocenimi predmeti in jo odnesli.
Malo pozneje je ista skupina tako vsaj mislijo preiskovalni organi, vlomila v trgovino «Plasticasa» v Ul
Z mopedom se je včeraj ob 15. uri ponesrečila na Tržaški cesti 20-letna delavka Grazia Chermaz por. Millia iz Gorice, Tržaška ulica. Žensko so v bolnišnici pridržali za 15 dni na zdravljenju zaradi poškodbe na kolenu.
Izleti
SPD iz Gorice priredi v nedeljo, 7. oktobra izlet z lastnimi sredstvi na Razor planino, vzpon na Vogel in tolminski Kuk v okviru proslav kmečkih tolminskih puntov. Zbirališče ob 6. uri na italijanskem prehodu pri Rdeči hiši. Udeležba bo veljala za «Planinstvo in šport za vsakogar». Prijave do petka, 5. oktobra, na sedežu v Ul. Malta 2.
Kino
Gorica
VERDI 17.00—22.00 «Alla ricerca del piacere». H. Granger in Barbara Bouchet. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
CORSO 17.15—22.00 «La corsa della lepre attraverso i campi». J. L. Trintignat in L. Massari. Barvni film.
MODERNISSIMO 17.15-22.00 «Guardami nuda». U. Pagliai in P. P. Buc-clii. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. leto n.
VITTORIA 17.15—22.00 «La salamandra del deserto». E. Mammì in L. Nanni. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
CENTRALE 17.15-21.30 «Il lungo duello». Y. Brinner in T. Howard. Barvni film.
'Tržič
EXCELSIOR 17.30—22.00 «Malizia». Barvni film.
PRINCIPE 17.30—22.00 «Neo patacca». Barvni film.
AZZURRO 17.30—22.00 «I giochi proibiti dell’Aretino Pietro». Barvni film.
Nora Gorica
SOČA «Rančecji napadajo», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA «Vrni se ljubezen moja», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE «Prekleta Marija», francoski barvni film ob 20.00.
PRVAČINA Prosto.
RENČE Prosto.
KANAL «Inšpektor Perak», francoski barvni film ob 20.00.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči ie dežurna lekarna Alesani, Ul. Carducci 38, tel. 2268.
Roma, kjer je odnesla nekaj dro-1 tel. 72341.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči ie dežurna lekarna Centrale, Trg Repubblica,
V Kulturnem domu v Sovodnjah so v soboto zvečer proslavili 30 letnico goriške fronte. Pobudo za obuditev spomina na ta pomembni vojni in politični dogodek, ki je imel globoke ugodne posledice za mednacionalne ia meddržavne odnose na našem kakor tudi na širšem prostoru, so dali sekciji ANPI Peč, Rupa, Gabrje in Vrh ter sovodenj ka občinska uprava. Na sliki občinstvo v Kulturnem domu	(Foto M. Kuzmin)
Iz
sosedne
Avstrije
Koroški Slovenci odločno odklanjajo ugotavljanje manjšine
Nedolgo tega je na Dunaju spet zasedala tako imenovana ekspertna komisija, ki jo je kancler Krei-sky imenoval lani za obravnavanje vprašanj 3. odstavka člena 7 državne pogodbe. Ker še ni uspela odstraniti vseh nesoglasij, bo komisija 22. oktobra nadaljevala razpravo, vendar je že zdaj postalo marsikaj znanega, kar se kuha v teh krogih.
Avstriji očitno gre predvsem za to, da bi našla neko pot, po kateri bi ugodila zahtevam nemških nacionalistov po ugotavljanju manjšine, ne da bi zaradi tega povsem izgubila obraz v mednarodni javnosti ter se razkrinkala s svojo protimanjš nsko politiko. Iz-gleda, da vidijo tako možnost v obliki posebnega popraševanja, pri katerem bi ugotavljali «družinski jezik» vsega koroškega prebivalstva. Na podlagi takega ugotavljanja bi potem določili, v katerih občinah oziroma krajih naj velja manjšinska zaščita po čleu 7. Med razpravo v komisiji je bilo zastopano mnenje, da bi tako ugotavljanje izvajali v krajših presledkih, namreč vsakih pet let, medtem ko predvideva zakon redna ljudska štetja le vsakih deset let. Po časopisnih vesteh pa so v komisiji obravnavali tudi vprašanja nove občinske strukture na Koroškem ter so se strokovnjaki izrekli za to, da je pri izvedbi člena 7 treba upoštevati občinske meje iz leta 1955.
V zvezi z zasedanjem komisije je bila od strani urada zveznega kanclerja objavljeno, da glede oblike ugotavljanja še niso sprejeli nobene odločitve in da bo komisija zato 22. oktobra nadaljevala toza-
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiimiiiiiHiiiiiiiiiima
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ne zanašajte se preveč na nasvete drugih ali na tujo naklonjenost.
Svoje načrte boste spremenili.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Vaše delo bo precej razgibano, zaradi česar se raje izogibajte nevšečnostim, da ne boste zabredli v težave.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.)
Dan ne bo primeren za ambiciozne osebe. Kljub težavnemu položaju boste rešili svoje probleme.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Bolje bo, če pregledate neko vprašanje in začnete s pogajanji. Zdi se, da boste končno dosegli sporazum.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Če boste v sebi zatrli pretiran ponos, boste lahko na miren način rešili neki problem, ki je za sedaj nprpšl ii v
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Mnoge bo razveselilo neko presenečenje. Preživeli boste lep večer v prijetni družbi prijateljev.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Upoštevajte zanimive predloge in mnenja, ki vam bodo v kratkem prav prišli. Ne razburjajte se.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.)
Z večjim navdušenjem se lotite svojega dela in se ne zanašajte na to, da bodo vaš posel opravili sodelavci.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.)
Vaša zaskrbljenost se bo razblinila, ko boste dosegli manjši uspeh. Najavlja se vam prijetno presenečenje.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.)
Ne bodite preveč zadržani, če želite skleniti neko prijateljstvo, ki naj bi se razvilo v čustveno vez. Nervoza.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Sodelavec, ki se je zaradi manjšega nesporazuma oddaljil od vas, vam bo pomagal do uspeha.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Po nekem dogodku se boste spomnili minulih dni z obžalovanjem. Bodite previdni v izražanju.
•iiiiiiiiiiiMHiiiiOTiimiiiitiniiiimiiiMiiimimiiti111*111111
devno razpravo. Nato bo svoje zaključke predložila kontaktnemu komiteju, v katerem so predstavniki zvezne in deželne vlade ter osrednjih organizacij koroških Slovencev. Zanimiva je izjava, da bo kontaktni komite obravnaval vsa vprašanja slovenske narodnostne skupnosti, medtem ko ekspertna komisija razpravlja samo o vprašanjih, ki so povezana s 3. odstavkom člena 7 državne pogodbe.
Seja ekspertne komisije je torej spet postavila v ospredje vprašanje ugotavljanja manjšine. Pri tem je vsekakor značilno, da je najnovejši predlog ekspertne komisije pozdravila ravno F P O. Hkrati je po svojem koroškem predsedniku kot «povsem nesprejemljivo» odklonila teritorialno načelo, v katerem koroški Slovenci po besedi in duhu državne pogodbe vidijo edino sprejemljivo podlago za izvajanje določil člena 7 in zato dosledno odklanjajo vsakršno obliko ugotavljanja manjšine. Stališče svobodnjakov nikakor ne preseneča, saj se FPO že vsa leta poleg tako imenovanih «domovinskih organizacij» najbolj odločno zavzema za preštevanje koroških Slovencev.
Novo tudi ni mnenje FP6 o vprašanju ugotavljanja manjšine, pač pa je treba odločno zavrniti Bacherjevo skoraj že grozilno zahtevo, da mora manjšina pokazati
«pripravljenost za kompromise». V konkretnem primeru to namreč pomeni, da bi morali koroški Slovenci sprejeti in morda celo pozdraviti vsiljeno ugotavljanje, s tem pa priznati in potrditi «uspehe», ki jih je dosegla Avstrija s polstoletnim prakticiranjem politike raznarodovanja in neizpolnjevanja mednarodnih obveznosti.
SPO se o vprašanju ugotavljanja, v katerem je doslej zavzemala odklonilno stališče, še ni izjasnila. Vendar pa izjava novega predsednika Wagnerja, češ da bodo socialisti skušali v tem vprašanju doseči sporazum z drugimi strankami, ob znanih stališčih OVO in FPO nakazuje možnost, da se bo tudi SP o oddaljila od svojega dosedanjega načelnega stališča in se bo v duhu «kompromisne pripravljenosti» znašla na skupni liniji s tistimi, ki hočejo narodnostno vprašanje še naprej obravnavati po stari preizkušeni praksi, ko je v krogu pristojnih poleg vlade in deželnega zbora vedno zavzemal enakopravno in navadno najbolj odločilno mesto Hei-matdienst s svojimi priveski.. Dejstvo, da je kancler Kreisky konec predpreteklega tedna, tako rekoč na predvečer zasedanja ekspertne komisije, sprejel predsednika Hei-matdiensta, v tej zvezi vsekakor dobiva posebno obeležje.
(Iz «Slovenskega vestnika»)
S proslave goriškc fronte v Sovodnjah
Na levi zgornji sliki Nonet iz Sovodenj, ki je pod vodstvom Zdravka Petejana zapel Žrtvam pri spomeniku padlim. Pod njo meški pevski zbor pod vodstvom Zdravka Klanjščka, ki je nastopil v Kulturnem domu. Zgoraj članica stalnega gledališča iz Trsta, Leli Nakrstova, med recitacijo
| NA FILMSKIH PLATNIH |
Izredno dober film Josepha Loseya «A DoWs House» (Casa di bambola)
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiniiiiiiiiintiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiii|imillMI,,lllll,llll,ll,lll,lll,i,ll>illil>*
10. mednarodni gorski velesejem
V Turinu je minister Coppo v soboto dopoldne, 23. t.m., otvoril, Salon tehnike. Obenem se vrši v velesejemskih prostorih tudi 10. mednarodni gorski velesejem, ki prvi daje napotke in prikazuje ljubiteljem gora novosti bližojoče se zime. Razdeljen je na osem oddelkov in obravnava vsa področja gorstva, od literature, alpskega cvetja in visokogorskega živalstva, do raznih smučarskih vlečnic in kabin. Obiskovalce seznanja tudi z gorskimi organizacijami, ledeniškimi, plezalnimi, smučarskimi itd. Velike novosti sicer ni bilo opaziti. Najbogatejša je bila razstava letošnje zimske mode. Uveljavljajo se enodelne smučarske obleke, barve pa predstavljajo pravo odkritje, očala so razdeljena na štiri barvne pasove z ogledalom od zunaj. Sniučarske čepice so pisane in prav takšne so tudi vetrovke. Čeprav so lansko leto tovarne usnja veliko zapravile za reklamo usnjenih čevljev, se je na tem velesejmu pokazalo, da jim to ni uspelo. Tovarne sučarskih čevljev so namreč razstavile skoraj izključno plastične čevlje, ki bodo brez dvoma zadovoljili še tako zahtevnega smučarja. Poleg tega stanejo najboljši takšni čevlji 50.000 lir in so torej pravo nasprotje z ostalimi športnimi artikli, ki imajo prav vrtoglave cene. Med smučmi so bile zastopane vse tovarne razen tovarne Fischer. Novost predstavljajo per-senico «formula uno» in «numero uno» ter že lanskoletne Rossigno-love smuči rock 550 in 650.
Razstavljena je bila seveda tuta in aerodinamična čelada s posebnimi palicami. Vojaško osebje je razstavilo helikopter s šotori in opremo gospoda Manzina, s katero je italijanska himalajska odprava zavzela najvišjo goro sveta. Na odprtem sta bili prikazani še nekakšna alpska telovadnica in pa smučarska plastična proga.
L. I.
V Milanu sem videl premiero filma, ki še ni izšel v Trstu in za katerega se bojim, da bo moral precej čakati na tržaško premiero. Gre za zadnje delo režiserja Josepha Loseya «A DolTs House» (Casa di bambola, 1973).
Po splošno priznani mojstrovini «The Go - Between» (Messaggero d’amore) je Losey režiral film, ki ni navdušil kritike, a je po mojem mnenju prav takšna mojstrovina. Mislim na «The Assassination of Trotsky» (L’assassinio di Trotsky). Med pripravljanjem ekranizacije Proustove «Recherche», za katero pripravlja scenarij najboljši Lo-seyev sodelavec - scenarist Ha-rold Pinter (pregledal ga je že Proustov učenec Samuel Beckett), je Losey režiral to ekranizacijo Ibsenove «Nore». Poslužil se je zanjo nekaterih sodelavcev filma «The Go - Between»: Gerryja Fischerja za fotografijo, Michela Le-, gronda za glasbo, Edwarda Fora
za interpretacijo (medtem ko je Delphine Sevrig že nastopala v nekem prejšnjem filmu, «Acci-dent»). Scenarij je tokrat pripravil David Mercer. Ostali igralci so Jane Fonda, David Warner, Tre-vor Howard.
«A Doll’s House» je kritika sprejela še bolj negativno kot film o umoru Trockega. Tudi tokrat menim (in s tem se strinja najbolj občutljiva francoska kritika), da je Loseyev film, če ne med najboljšimi režiserjevimi, vsekakor mojstrsko, zelo pomembno delo.
Losey se je odločil za čim zvestejšo ekranizacijo Ibsenovega dela, odpovedal se je vsakemu poskusu takojšnje aktualizacije. Zato njegova Nora ni predhodnica ženskega upora, je le občutljiva in sladka ženska, ki se iz osebne izkušnje približa k zavesti omejenosti družinske ustanove. Losey hoče tako rekoč izvleči iz Ibsenovega teksta, brez interpolacij, pri-
kaz realnosti, ki velja še danes in je obenem točno historiciziran. Mnogi so zato kritizirali zasedbo Jane Fonda; Losey sam je priznal, da je Fondava drugače pojmovala Noro kot on, videla je v njej upornico, kakršna je sama. Zato občutimo v interpretaciji Jane Fonde nekaj zatrtega, Losey jo je verjetno marsikje brzdal. Gre vendar po mojem mnenju za zelo vitalno protislovje, ki film še bolj obogati.
Presenetljivo je, kako je Loseyu uspelo brez forsiranja izvleči iz Ibsenove igre toliko motivov, ki so od vselej prisotni n njegovem opusu. Gre predvsem za tri motive: življenje para oziroma odnos med moškim in žensko ter z njim povezana rivalitela med moškimi; ekonomska odvisnost posameznika, se pravi njegova razredna pripadnost; motiv smrti. Vse to doživi v tem filmu razvoj z ozirom na prejšnji Loseyev opus, doživi pa predvsem predelavo v bolj umirjenem tonu, kot smo ga poznali n.pr. v «The Go - Between». Film ima morda tri ključne momente: odkritje prikrite ljubezni (ki jo vendar le občutimo) družinskega zdravnika Torvalda do Nore in njegov samoten umik v smrt, potem ko se za Noro z odkritjem nič ni spremenilo (njen mož pa ob doktorjevem umiku čuti, kako samota in smrt pretita vsakomur, ter se hoče prepričati, da ga odnos z Noro rešuje samote); odločitev Kristine in Krogstada (D. Seyrig in E. Fox), da se spet vežeta v odnos, kar predstavlja menda varianto «zavesti v starosti» protagonista v «The Go - Between»; in končno moment, ko Nora odloči, da zapusti moža (tudi tu se pojavi želja po preroditvi, katere je izraz prej omenjeni odnos).
Ti trije momenti, vključeni v splošno umirjeni ton filma, daje-
jo zadnjemu Loseyevemu delu pomembno vlogo v okviru sodobne kulture. Po filmih, v katerih je največ občutil vpliv dekadence («La scogliera dei desideri/Boom» in «Cerimonia segreta»; «Caccia sadica / Figures in a Landscape» predstavlja prehod k nadaljnji fazi), je Loseyeva umetnost prevzela bolj empirično dimenzijo. Če je «The Go - Between» razredno utemeljeval toliko motivov sodobne u-metnosti (od alienacije do osrednje vloge ljubezenskega izkustva), če je «Umor Trockega» namigoval na preseganje razdora med utopijo in konkretno realnostjo, predstavlja morda «A DolVs House» trezno, skrajno racionalizirano (v najboljšem pomenu besede) prikazovanje različnih možnosti razvoja osebnih doživetij v sodobni realnosti.
Pomanjkanje «nezavestne» komponente, ki je po mnenju nekaterih značilna za Ibsena in za vso literaturo prejšnjega stoletja, je verjetno potrebna značilnost te faze Loseyevega ustvarjanja (čeprav je Losey skušal razviti vse potencialnosti Ibsenove drame, vključno njene nezavestne prvine, vključno tudi njeno erotično silo). Kakšna bo po tem filmu Loseyeva ekranizacijo Proustove «Recherche»?
SERGIJ GRMEK
Jane Fonda, David Warner, Trevo r Howard in Delphine Seyriq prizoru Loseyevega filma «A Doll’s House»
........................................................................................................................................................................
Elisabeth Taylor prodaja velik, 69 karatni diamant, ki ji ga je za njen 40. rojstni dan poklonil njen mož, Richard Burton. Za dva milijona dolarjev ga želi kupiti e-den od največjih pariških draguljarjev, Carter, ki je diamant Burtonu tudi prodal, vendar za dvakrat manjšo ceno. Prodaja diamanta naj bi bila ena največjih spornih točk med Burtonom in Liz, ki se nameravata ločiti.
JANKO JERI - GORAZD KUSEJ :
Slovenska narodnostna skupnost v Italiji
Nekatere prvine njenega pravnega položaja, tudi v primerjavi s položajem nemške in franeoske manjšine
Očitno so torej skušali že vnaprej «zavezati roke» deželi, da bi lahko širše ukrepala v prid narodnostnega varstva slovenskih deželanov. Tako torej posebni statut dežele Furlanije - Julijske krajine pravno v ničemer ni prispeval k posebnemu varstvu slovenske narodnostne skupnosti ter «njenih etničnih in kulturnih značilnosti». Italijanski izvedenec za ustavno pravo L. Paladin mpd drugim ugotavlja, da se «ratio» obravnavanja posebne Aoste, kjer je na primer že 38. člen statuta (ustavni zakon št. 4, z dne 26. februarja 1948) določa, da je francoski jezik izenačen (pacificato) z italijanskim in da so lahko javni dokumenti napisani v enem ali drugem jeziku z izjemo aktov sodnih oblasti. Poleg tega nalaga državni administraciji obveznost, da zaposli v deželi funkcionarje, ki so od tod po rodu in ki znajo francoski jezik. Poleg tega vsebuje še druga poroštva, posebej na šolskem področju, saj 39. člen za šole vseh stopenj y deželni pristojnosti uvaja paritetno podlago pouka (polovico v italijanščini). 40. člen pa dolo-
ča, da je treba učne programe prilagoditi lokalnim potrebam. U-stavni zakon (št. 5, z dne 26. februarja 1948) za Tridentinsko -Zgornje Poadižje pa celotno deseto poglavje (členi 84, 85, 86 in 87) posveča uporabi nemškega oziroma ladinskega jezika in u-strezne toponomastike. (26).
Že iz teh delnih primerjav je razvidno, da so imeli državni zakonodajni organi že pred petindvajsetimi leti, ko sta bila sprejeta ustavna zakona za Dolino Aoste in Tridentinsko - Zgornje Poadižje, politično in pravno sorazmerno dokaj jasno opredeljene nazore glede uveljavitve šestega člena ustave republike. Sicer pa so italijanski uradni krogi ob sprejemanju «južnotirolskega paketa» med drugim opozorili, da to ravnanje ni nemara nekakšna izjema, marveč njihovo načelno stališče v odnosu do «jezikovnih manjšin» in da s tem pravno uveljavljajo 3. in 6. člen sedanje ustave italijanske republike, ki se je zavezala, da bo med drugim z ustreznimi predpisi (con apposite norme) ščitila jezikovne manjšine. Predsednik vlade E. Colombo je še posebej opozoril,
da ti ukrepi niso v nasprotju z enakopravnostjo, marveč da uveljavljajo načelo stvarne enakopravnosti (eguaglianza sostanziale). (27) Če sprejmemo načelo (pač ni razloga, da bi ga zavračali) o «nedeljivosti» manjšinskih pravic, se ni mogoče sprijazniti s kakršnimkoli «klasificiranjem» manjšin, in torej pravno in moralno niso dopustne kvalitete (vsebinske) razlike med posameznimi etnonimi skupnostmi ne glede na njihovo številčnost, kolikor gre za uživanje poglavitnih manjšinskih pravic, kakršne so med drugim avtonomno šolstvo v materinem jeziku, vestransko zagotovljena pravica do uporabe lastnega jezika v javnosti, ustrezen, se pravi v primerjavi z večinskim narodom nediskriminiran gospodarsko socialni razvoj, poroštva za ohranitev naselitvenega prostora, kulturnih in drugih etnično samobitnost ohranjujočih izročil. Kolikor bi skušali poprek oceniti prakso ustreznih italijanskih organov glede ravnanja z manjšinami po koncu zadnje vojne, pa je predvsem značilno, da je državni zakonodajalec že takoj po koncu vojne (1945), upoštevajoč zunanje in notranje dejavnike menil, da je potrebno, da s posebnimi zakonodajnimi ukrepi zaščiti državljane «francoskega nemškega in ladinskega jezika» in da torej segajo zametki dvojnega ravnanja v škodo avtohtonega slovenskega prebivalstva že skoraj trideset let nazaj, pri čemer pa se je ta «dvojnost» z leti slabšala in je šele v zadnjem času (kot pomembnejšo prelomnico je mogoče vzeti leto 1965) bolj prijaznih deklaracij prišlo tudi do nekaterih ukrepov, ki kažejo več posluha, da se Slovencem v Ita liji zagotovi narodnostna enaka
pravnost. (28).
Italijanska ustavnopravna teorija in praksa ustavnega sodišča temeljita na načelu, da je izključno v pristojnosti državnega zakonodajalca, da oblikuje in nadrobneje določa varstvena poroštva «jezikovnim manjšinam». Glede tega so značilna stališča ustavnega sodišča v zvezi z deželnima ureditvama Doline Aoste in Poadižja, ko je tema deželama večkrat oporekala pravico, da bi smeli mimo izrecnih, v njunih statutih danih pooblastil za tovrstno zakonodajo ustvarjati no ve načine ali spreminjati obstoječe načine varstva prizadetih manjšin, pri čemer so na primer značilne odločbe ustavnega sodišča št. 32 z dne 18. maja 1960, dalje št. 1 z dne 11. marca 1961 in št. 46 z dne 11. julija 1961. (29). Tako tudi snov, zadevajo ča uporabo slovenskega jezika v uradni javnosti ni med zakonodajnimi upravičenostmi dežele Furlanije - Julijske krajine in deželi torej ni dopuščeno, da bi to uporabno urejala bodisi na področju toponomastike, bodisi glede poslovanja svojih lastnih ali odvisnih uradov, čeprav sodi siceršnje urejanje teh zadev v njeno zakonodajno pristojnost. (30). Bistveno značilna pa je sodba u-stavnega sodišča št. 14 z dne 12. marca 1965, v kateri je zavzelo stališče, da deželni svet kot predstavniški in zakonodajni organ dežele Furlanije - Julijske krajine ni upravičen izdati nikakršnih norm v varstvo etnično - jezikovnih manjšin (.. . mentre spetta e-sclusivamente allo Stato dettare norme sulla tutela delle minoranze etnico • linguistiche ed il relativo potere.. .) (31) niti s poslovnikom, ki ureja njegovo notranje delo in ki sicer sodi v nje-
govo pristojnost, (32) zaradi česar je razveljavilo prvotni 2. odstavek 23. člena tega odstavka, ki je določal, da lahko sestavlja skupino svetovalcev «tudi en sam svetovalec, če je izbran na listi slovenske etnične manjšine». U-poštevajoč vse to je pač utemeljena splošna ugotovitev, da Posebni statut dežele Furlanije - Julijske krajine pravno v ničemer ni prispeval k posebnemu varstvu slovenske narodnostne skupnosti ter njenih «etničnih in kulturnih značilnosti», čeprav ga je italijanska republika dolžna žago loviti — po samem 6. členu ustave, pa tudi po 3. členu posebnega statuta dežele, saj ta prav republiko obvezuje, da izdaja u-strezne zakone ali primerne izvršilne odloke predsednika republike, s katerimi se uveljavlja ta statut kot ustavni zakon.
26)	Art. 85 — 1 cittadini di lingua tedesca della Provincia di Bolzano possono usare la loro lingua nei rapporti con gli organi ed uffici di pubblica amministrazione situati nella Provincia o aventi competenza regionale.
Nelle adunanze degli organi collegiali della Regione, delle Provincie e degli enti locali può essere usata la lingua tedesca.
Gli organi e gli uffici, di cui al comma precedente, usano nella corrispondenza e nei raparti orali la lingua del richiedente. Ove sia avviata di ufficio, la corrispondenza si svolge nella lingua presunta del destinatario.
Art. 86 — Nella provincio di Bolzano le amministrazioni pubbliche devono usare, nei riguardi dei cittadini di lin-
gua tedesca anche la toponomastica tedesca, se la legge provinciale ne abbia accertata 1’esistenza ed approvata la dizione.
Art. 87 — E’ garantito Tinse-gnamento del ladino nelle scuole elementari delle località ove esso e parlato.
Le Provincie e i Comuni devono altresi rispettare la toponomastica, la cultura e la tradizione delle popolazioni ladine.
27)	«Tale sistema, del resto, non è contrario al principio di e-guaglianza, come è stato affermato; esso, invece, vuole essere un mezzo riclresto da specifiche esigenze locali — di attuazione di principio di eguaglianza sostanziale il quale può ben fare corrispondere a situazioni differenziate norme anch’esse diverse rispetto alla disciplina generale». (Iz govora E. Colomba).
28)	Prim. Janko Jeri, Turi manjšinske svoboščine so nedeljive, Sodobnost, št. 4, 1973.
29)	Gl. Livio Paladin, Commento allo statuto della Regione Friuli - Venezia Giulia, Udine 1969, str. 19 in druge.
30)	Gl. št. 19, 5. člena (toponomastica) in št. 1, 4. člena (ordinamento degli Uffici e degli Enti dipendenti dalla Regione e stato giuridico ed economico del personale ad essi addetto).
31)	L’ordinamento della regione Friuli - Venezia Giulia, Bolzano 1970, str. 545.
32)	21. člen (Il Consiglio regio naie approva, a maggioranza assoluta dei consiglieri assegnati alla Regione, il prò prio regolamento interno).
(Nadaljevanje siedi)
SREDA, 3. OKTOBRA 1973
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
17.00	Program za najmlajše I MONTI DI VETRO TV film
Tretje nadaljevanje
17.30	Napoved časa DNEVNIK
17.45	Program za otroke
GIRO DEL MONDO IN 7 TV: CANADA Addio, vento della prateria Tretje nadaljevanje
19.45	ŠPORTNE VESTI
Napoved časa, Italijanske kronike. Vremenska slika
20.30	DNEVNIK
21.00	JEZIK, BRANJE IN PISANJE
Razvoj italijanskega jezika kot ga prikazujejo Tullio De Mauro, Umberto Eco in Piero Nelli.
Četrto nadaljevanje
Glede spektakularnosti bo to morda najbolj zgoščeno nada 1 jevanje celotnega ciklusa. «Pripoved» o italijanskem jeziku, ki jo vodi Piero Nelli s Tulliom De Maurom, Umbertom Ecom in Enzom Sicdliancm, prehaja v XX. stoletje. Smo v prvi svetovni vojni: na fronti, v okopih žive, trpe in umirajo skupaj Italijani iz najrazličnejših pokrajin. Zapreko narečij je težko premagati, pojavi se celo povsem nov besednjak, v katerem je naleteti na besede kot «naia» «ghirba», «imboscato». Častniki pogostoma le s težavo uspejo, da jih vojaki razumejo. Edinole pesmi združujejo vse, zakaj v njih so prepro ste italijanske besede, ki jih razumejo vsi. Popolnoma dru gačna je vojna, kot jo opevajo nekateri pesniki, zlasti D’Annunzio. Jezik začenja postajati «rimski», z «imperialnim» prizvokom, nastopilo je fašistično obdobje.
22.00	ŠPORTNA SREDA
23.00	DNEVNIK
Napoved vremena in šport
DRUGI KANAL
21.00	DNEVNIK
21.20	RICORDO DI UN MAESTRO: JOHN FORD Sfida infernale
Film v režiji jóhna Forda. Igrajo Henry Fonda, Linda Dar-nell, Victor Mature, Walter Brennan, Tim Holt, Ward Bond, Cathy Downs, Alan Mowbray, John Ireland in Jsme Darwell. Režiser John Ford v tem westemu iz 1. 1946, ki ga smatrajo za enega njegovih najboljših, znova poudarja svojo privrže-nosi kroniki in folklori ameriške epopeje «velikega pohoda» proti zahodu. Zanima ga glasba, ne samo pesem, po kateri je film naslovljen, in zanimajo ga dogodki tega obdobja, osebnosti. Dogodek, na katerem sloni film, je avtentičen. Cre za zelo znan0 in krvavo zgodbo spopada, do katerega je prišlo pri O.K. Corrai v Tombstonu, v Arizoni.
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
8.30, 11.00 TV v šoli 16.40 Otroški spored
16.55 Zasedanje splošnega zbora skupščine SR Slovenije ob 30 letnici zbora odnesi ance v slovenskega naroda v Kočevju — Prenos iz skupščine
18.10	OBZORNIK
18.25	NA SEDMI STEZI Športna oddaja
18.45	ARHITEKTURA IN DRUŽBA:
Stanovanje
19.20	KAJ HOČEMO:
Ob ustavnih in kongresnih razpravah
Oddaja bo tokrat posvečena kongresni tematiki, ki se povezuje tudi z ustavno razpravo. Obravnavan bo tisti del kongresne tematike, ki govori o potrebi večjega uveljavljanja znanosti v praksi. Prvi del te oddaje bo obsegal pogovore v nekaterih delovnih organizacijah, v drugem delu pa bosta dosedanjo prakso in naloge za prihodnje komentirala članica ZKS Danica Jurkovič in predsednik razisko vaine skupnosti Slovenije dr. Pirkmajer.
19.45	KOZMETIČNO OGLEDALO Barvna oddaja
20.00	TV DNEVNIK 20.35 Film tedna:
Z MAČETAMI V NAPAD
Režija Manuel Octavio Gomez. V glavnih vlogah nastopajo: Idalia Aurens, Miguel Benavidas, René de la Cruz in Adolfo Liaurado.
Po poletnem, bolj lahkotnem programu, je za jesenske srede zvečer jugoslovanska televizija pripravila izbor filmov pod nas'ovom Film tedna. Programsko izhodišče za ta izbor je izjemna kakovost. Prikazana bodo klasična dela sedme umetnosti, dela manj znanih kinematografij kot latinskoameriške, azijske, afriške, skandinavske, vzhodnoevropske.
Kot prvi bo kubanski film, ki je pri nas skoraj neznan; sicer pa že kar nekaj časa na različnih festivalih opozarja na svoje posebne, za male kinematografije značilne lastnosti, ki jih označuje navdušenje za delo, zagnanost, s katero nadomeščajo pomanjkljivo znanje in pomanjkljivo tehnično opremljenost.
22.10	GLASBENI NOKTURNO M. Ravel: Bolero
22.25	POROČILA
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
20.00 Risanka
20.15	POROČILA 20.30 Nogomet
Mednarodno srečanje
22.15	Narodna glasba Ansambel B-ano Hronec
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 18.30 Koncert; 18.55 Blues melodije, 19.10 Higiena in zdravje; 19.20 Zbori in folklora; 20.00 Šport; 20.35 Simf. koncert; 22.25 Zabavna glasba.
TRST
12.10 Plošče; 12.15 in 14.30 Deželne kronike: 16.05 Koncert; 19.30 Deželne kronike.
KOPER
7.30,	8.30, 12.30, 14.30, 17.30, 18.30, 21.30, 23.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 9.10 Orkestri; 9.30 Glasbenogovorni spo red; 10.00 Program za otroke; 10.35 Glasbeni intermezzo; 10.45 Vanna; 11.45 Orkester Raul Ca-sadei; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Aktualnost; 14.10 Plošče;
14.40	Mini juke box; 15.00 Znanstvena oddaja; 15.15 Simf. skladbe; 15.55 Plošče; 16.40 Vrstijo se pevci; 17.00 Ansembli in pevci narodnozabavne glasbe; 17.45 Mladi izvajalci; 18.00 Popevke na tekočem traku; 19.00 Iz priljubljenih oper; 19.30 Prenos RL; 20.00 Dober večer v glasbi; 22.00 Pop jazz; 22.35 Glasba za lahko noč.
NACIONALNI PROGRAM
7.00. 8.00, 13.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 11.30 Četrti program ; 13.20 Glasbeno govorni program; 15.10 Popevke za mlade; 17.05 «Sončnica»; 18.55 TV glasba; 20.20 «Andata e ritorno» z Mino.
II. PROGRAM
7.30.	8.30, 13.30, 19.30 Poročila;
7.40	Vanna Brosio in New Trolls;
8.40	Kako in zakaj?; 8.55 Resna
glasba; 9.50 Amore e ginnastica — nadaljevanka; 10.35 Na vaši strani; 12.40 Opravljivci; 13.50 Kako in zakaj?; 14.40 Popevke;
15.00	Plošče; 15.40 Glasbeno-go-vorni spored; 17.50 Chiamate Ro ma 3131; 20.55 Nogometna tekma.
III. PROGRAM
10.00 Koncert; 11.40 Sodobna ital. glasba; 13.30 Glasbeni intermezzo; 14.30 Portret avtorja;
19.15	Večerni koncert; 21.30 Na sporedu je Bach.
SLOVENIJA
8.00, 9.00, 10.00. 13.00, 14.00,
15.00,	17.00, 18.00, 19.30, 20.00,
23.00,	24.00 Poročila in vremenska napoved; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Nenavadni pogovori; 9.25 Mladinski zbori pri nas in po svetu; 9.40 Zgradba marksističnega mišljenja; 20.15 Za mlado in staro iz pravljičnega sveta; 11.00 Turistični napotki za naše goste iz tujine; 11.20 Z nami doma in na poti; 12.10 Melodije za opoldan; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Poje Ženski kvartet; 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo ; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Majhen recital flavtista Borisa čapme; 16.00 «Loto vrtiljak»; 17.10 Operni koncert; 18.20 Listi iz pop albuma; 18.45 Naš gost; 19.00 Lahko noč, otro ci! ;19.15 Glasbene razglednice;
20.00	Koncert Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana (stereo) — dirigent Samo Hubad, solist Walter Kamper - klavir; 21.30 Vedno lepe melodije; 22.15 Revija popevk; 23.05 Literarni nokturno: E.B. Browning: Portugiški soneti;
23.15	Plesni zvoki.
SPORT SPORT SPORT
DANES EVROPSKI POKALI
Milan starta v Zagrebu z dvema goloma prednosti
Tudi v povratnem kolu ne bi smelo priti do večjih presenečenj
Danes bo na sporedu povratno kolo velikih evropskih nogometnih turnirjev. Potem ko ni pred dve-nia tednoma prišlo do prevelikih presenečenj, bi tudi tokrat moralo iti vse po predvidevanjih in bi morale napredovati tiste ekipe, ki so že zmagale v prvem srečanju.
POKAL PRVAKOV
Italijanski Juventus je v prvi tekmi proti Dinamu iz Dresdena doživel nepričakovano visok poraz in bo tokrat s precejšnjo težavo nadoknadil zamujeno. Italijani sicer polagajo vse svoje upe v napad, predvsem pa v Anastasija, vendar je le malo verjetno, da jim bo u-spel lanskoletni podvig, ko so se prebili do finala z Ajaxom; Crve-na zvezda pa je proti Stal Mielecu iz Poljske zmagala s tesnim izidom 2:1. Vseeno pa bi morala premostiti to zapreko.
POKAL POKALNIH PRVAKOV
Najzanimevejši za nas bo prav gotovo dvoboj med Milanom in zagrebškim Dinamom. Italijani so odpotovali v Zagreb z dvema goloma prednosti, kar jim zadostuje za vstop v višje kolo. Trener Rocco je že zagotovil, da se bo Milan predstavil z obrambno taktiko in bo poleg tega skušal zabiti vsaj še en gol. Jugoslovani pa so trenutno v dobri formi in bodo skušali pred domačim občinstvom popraviti spodrsljaj iz Milana.
POKAL UEFA
Mostarski Velež je praktično že izločen, saj mu je Tatran nasul v prvem srečanju kor štiri gole v mrežo. Zanimivo pa bo, če bo u-spelo Beogradu ponoviti rezultat iz Aten, ko je z golom razlike odpravi! Panathinaikos.
Od italijanskih ekip je miren edinole Lazio, ki je premagal Dion s 3:0 in bo povratna tekma le sprehod po igrišču. Fiorentina, ki je v prvem nastopu izsilila neodločen rezultat proti Universitatei, bo i-mela težko delo, saj bi morala na vsak način zmagati. Torino bo moral proti Lokomotivi nadoknaditi gol zaostanka, Inter pa bo igral doma proti dunajski Admiri, ki ga je premagala z golom razlike^ Milančani, ki so v prvem srečanju popolnoma razočarali, obljubljajo tokrat nekoliko več napora za dosego zmage.
TOURS, 2. — Na klasični kolesarski dirki Pariz — Tours je zmagal Belgijec Rik Van Linden.
MODELARSTVO
V NEDELJO V TREVISU
Dober nastop Vižintina (Adria)
V nedeljo je na kolesarski dirki veteranov v Trevisu predstavnik A-drie iz Lonjerja Bruno Vižintin zasedel dobro trinajsto mesto. Proga je bila zelo naporna, saj je po večini potekala po goratem področju. Zmagal je kolesar Carlo Rovida iz Brescie, ki si je prvo mesto zagotovil v zadnjih kilometrih. Med tržaškimi kolesarji se je dobro odrezal tudi Bartoli, ki se je uvrstil na šesto mesto. Vižintin pa je zmagal na osmih (vseh) letečih ciljih in tako dokazal, da je trenutno najboljši sprinter, škoda le, da ni mogel" v letošnji sezoni nastopati na vseh dirkah, saj bi drugače lahko dosegel precej dobrih uvrstitev. V finalu pa je moral podleči zaradi utrujenosti v sprintu skupine petnajstih kolesarjev, ki so prispeli na cilj za Rovido.
Radi
NA MLADINSKIH IGRAH ZA DEŽELNO TROFEJO F-JK
TESNA ZMAGA TRSTA PRED VIDMOM
V ostrem boju za 3. mesto prevladala Gorica pred Pordenonom
Letošnje druge deželne mladinske igre so prinesle velik uspeh v odbojki mladinkam našega mesta. Tržaška reprezentanca, ki so jo v večini sestavljale slovenske odbojkarice, je v Vidmu dosegla povsem zasluženo prvo mesto. V skupnem spopadu je premagala Goričanke, ki so- lani prav v Trstu izbojevale prve mesto v naši deželi.
V prvem izločilnem srečanju so Tržačanke odpravile izbrano vrsto Vidma razmeroma lahko, saj so ji v dveh setih prepustile le bore tri točke. Ta začetek je obetal več kot dober konec. Goričanke so i-mele razmeroma lahko pot do finala, ker zastopnice iz Pordenona sploh niso smele nastopiti zaradi pomanjkanja ustreznih osebnih dokumentov. To lahko pripišemo samo pozabljivosti ali morda kakšnim drugim spletkam, kar za odbojkarice iz Pordenona ni nobena novost. To pot pa jim ukana, kot v preteklosti, ni uspela. Ne glede na to pa sta se ekipi vseeno spoprijeli in Gorica je slavila zmago. To je bila le prijateljska tekma, ki ni imela nobenega vpliva na končni vrstni red.
Največje zanimanje je vladalo za finalno srečanje med Gorico in Trstom. Ti dve izbrani vrsti sta imeli odprt račun. Prvi set je bil izredno izenačen in se šesterki nista mogli odlepiti ena od druge. Izje-
iiiiimiiiiiiiiimiimimiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiuiniiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiuiiiuiiiifiiii
SMRT LEGENDARNEGA ŠPORTNIKA V HELSINKIH
Paava Normi ja ni več
Bivši večkratni olimpijski zmagovalec je po dolgi bo-lezni preminil v starosti 76 let . 20 svetovnih rekordov
HELSINKI, 2. — V Helsinkih je danes umrl legendarni jinski tekač Paavo Nurmi. Star je bil 76 let in je bil že dolgo časa zelo bolan. Bil je ne le največji jinski športnik vseh časov, ampak tudi eden največjih v zgodovini svetovne atletike, saj je zrušil kar 20 svetovnih rekordov in je na srednjih ter dolgih progah povsem prevladoval v obdobju od leta 1920 do 1930. V tem času se je udeležil treh olimpijskih iger in se je vrnil domov z nič manj kot 9 zlatimi in 3 srebrnimi olimpijskimi kolajnami.
Vedno je tekel s kronometrom v roki ter je sam nadzoroval ritem svojega teka.
Njegove kariere je bilo konec le-
ta 1932, ko so ga (brez preiskave in procesa) obtožili profesionalizma.
Svoj zadnji tek pa je opravil pred 20 leti v Helsinkih, ko je pred 80.000 gledalci pritekel na stadion z bak-Ijo v roki, kot zadnji član olimpijske štafete in prižgal ogenj v žari. To je bila rehabilitacija starega športnika, ki je ganila ves stadion.
Nurmi je bil po poklicu učitelj, po zaključku svoje športne kariere pa je postal premožen poslovni človek.
V analih svetovnega športa bo o-stal kot pionir sodobne atletike. Z njegovo smrtjo odhaja s svetovnega športnega odra ena najbolj legendarnih osebnosti.
Ena zadnjih slik pokojnega Paava Nurmija (levo) ter prizor z nekega tekmovanja, ko je bil na vrhunca svoje športne slave (desno)
ma je bil samo začetek, ko so Goričanke povedle z 8:2. Po izredno lepi in učinkoviti igri so Tržačanke izenačile, v odločilnih posegih pa so nasprotnice le osvojile set (na razliko). Po tem neodločnem začetku so zastopnice našega mesta dobesedno dobile krila. Goričanke so se borile na vse kriplje toda proti razigranim nasprotnicam so bile dobesedno brez moči. Proti dobro zasnovanim in še bolj učinkovito zaključenim akcijam ni pomagalo prav nič. Varovanke trenerja Neubauerja so s pospešenim korakom hitele zasluženi zmagi nasproti. V drugem setu so se morale nasprotnice zadovoljiti s sedmimi točkami v tretjem pa so bile še za tri slabše.
Po končanem tekmovanju so odbojkaricam našega mesta vsi čestitali, kot tudi trenerju Neubauerju, saj je bila zmaga več kot zaslužena, prikazana odbojka za tako mlada dekleta pa izredna.
Barve Trsta so branile naslednje igralke: Nadja Rupel, Evjana Štoka, Denis Daneu in Arjana Kapun (članice Kontovela), Ana Čuk, Mira Grgič in Suzana Benčina (Sloga) ter Giuliana Amadei, Elena Lu-chesi in Maria Gabriella kot članice OMA.
Pri odbojkarjih so bili prvi Vi-demčani, ki so premagali Porde-nončane. V izločilnem delu so prvi odpravili Gorico, drugi pa Trst. V malem finalu je tržaška vrsta odpravila goriško z 2:0 in tako osvojila tretje mesto.
Plavalci Trsta so bili prvi pred Vidmom, Gorico in Pordenonom.
Strelke našega mesta so bile tudi prve, pred sovrstnicami iz Vidma, Pordenona in Gorice.
Hitrostno kotalkanje je spet prineslo še eno prvo mesto Trstu, sledijo Gorica, Pordenon in Videm.
Tudi floretisti Trsta so bili prvi v obeh konkurencah.
V	judoju je bil vrstni red nekoliko drugačen: zmagal je Videm, Pordenon je bil drugi, Gorica tretja in Trst zadnji, četrti.
V	skupni lestvici tenisa (v obeh konkurencah) je tudi slavila zmago reprezentanca Vidma, pred tržaško, ki je dosegla enako točk toda Vi-demčani so dosegli več posameznih zmag, kot igralci iz Trsta in je po propozicijah iger pripadalo prvo mesto njim.
Končni zmagovalec letošnjih drugih deželnih iger je Trst, ki je zbral skupno 63 točk, Videmčani so zaostali samo za tri točke. Gorica in Pordenon sta zbrala 42, oziroma 40 točk.
G. F.
NOGOMET
V ZAHODNI CONSKI LIGI
Vozila zopet zmagala
VOZILA - TRŽIČ	2:0
VOZILA: Vuk, Žižmond, Korpar, Bučan, Pikula, Marušič, Gulin (Hvala), Klanjšček, Pini, Leban (Gorjan).
STRELCA: v 12. min. Marušič, v 71. min. Leban.
SODNIK: Blaževič (Ljubljana).
GLEDALCEV: 1200.
Že začetek tekme je bil silovit in veliko število gledalcev je upravičeno pričakovalo veliko borbo o-
luiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiuiii
OBVESTILA
Jutri, v četrtek bo ob 16. uri na stadionu «1. maj» v Trstu sestanek staršev otrok, ki obiskujejo pri Boru tečaj miuibasketa za letnik 1962 in mlajše. Na sestanku bo Borovo vodstvo skupno s starši obravnavalo razna vprašanja v zvezi z odsekom miniba-sketa.
Istočasno vabi ŠZ Bor vse starše, ki bi radi vpisali svoje otroke na tečaj minibasketa, da to store čimprej in se po možnosti
udeleže sestanka.
# * #
ŠD Breg sklicuje vse tiste, ki se zanimajo za predsmučarsko telovadbo, da se zbero jutri, v četrtek ob 20.30 v občinski telovadnici v Dolini.
♦ * *
SPDT obvešča mladince, ki bodo obiskovali predsmučarsko telovadbo v Križu, da je vpisovanje vsak dan do sobote, 6. t.m. od 17. do 18. ure v domu «A. Sirk».
beh enajsteric, ki se po 4. kolu nahajata na vodilnih mestih. In res so doma,čini zaigrali že v prvih minutah hitro, napadalno in bor beno.	,
Prvi gol je dosegel najboljši klubski strelec Marušič že v 12. minuti, ko je izvajal prosti strel z roba kazenskega prostora gostov iz Tržiča. Po tem nepričakovanem zadetku pa so domačini po krilih zaigrali izredno, toda žoga ni in ni hotela v mrežo. V tem delu sta imela Leban in Klanjšček izredni priložnosti, vendar ju nista znala izkoristiti. V drugem delu pa so domačini (ki so bili prikrajšani, ker se je Gulin poškodoval že v prvem polčasu) zaigrali še bolj požrtvovalno in so si ustvarili nekaj izrednih priložnosti za gol. Igra, ki jo trenutno igrajo Vozila, je izredno lepa. Škoda, da svoje premoči ne znajo izraziti z večjim številom golov.
V 71. minuti pa je vratar gostov še enkrat klonil, ko je zopet izvrstni Marušič zaposlil Lebana in temu ni bilo težko potisniti žoge v mrežo. S to zmago pa se je moštvo Vozil še bolj trdno usidralo na prvem mestu.
Rajmund Kolenc
V prijateljskem mednarodnem srečanju B reprezentanc je v Luksemburgu Švica odpravila Luksemburg s 3:0.
V MLADINSKIH NOGOMETNIH LIGAH NA TRŽAŠKEM
SAMO BREG IN UNION USPEŠNA
Lep uspeh Podlonjercev v tekmi s Cremcaffejem
MLADINCI Breg — Campanelle
BREG:	Ota, Pavletič,
2:1
Slavec,
Košuta, Strnad, Sovič, Štrajn (Zobec), Lovriha M., Lovriha P., Br-žan, Jež.
STRELEC: Lovriha Pavel (2).
GLEDALCEV: 50.
Bregovi mladinci so tokrat prvič igrali na domačem igrišču proti krepkim Campanellam. Postava ■tplavih» je bila okrnjena zaradi odsotnosti Samca (ki je nastopil s 1. postavo) in izključenega Žafrana. Tekma je bila za Brežane bistvene važnosti, saj so hoteli z vsemi silami popraviti negativna nastopa iz prejšnjih kol. Po dveh letih je zopet nastopil Pavletč, ki se je zelo dobro izkazal. Gostje so stopili na igrišče z namenom, da odnesejo točko, zato so posebno okrepili sredino igrišča. Brežani so se takoj po začetnem žvižgu pognali v napad, toda gostje so se redno branili. Igra se je razvijala na sredini igrišča, kjer je bilo precej zmešnjave. Sredi polčasa so gostje prodrli v Bregovo obrambo, Sovič se je dotaknil žoge z roko in sodnik je pravično dosodil enajstmetrovko, s katero so Campanelle prve povedle. Naši fantje so zelo zagrizeno reagirali in pred koncem polčasa izenačili s silovitim strelom Pavla Lovrihe.
iiiiiimiiimimiHiimiiiiiiiliiiiiiiiiHiiiiimiiminiiiiiimiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiimimiiiifiiiiimmiiiiiiiifiii
NA ZAHODNOKRAŠKEM PODROČJU 13. SŠI
Prepričljiva zmaga Vesne nad šesterko Kontovela
Danes nadaljevanje tekem v odbojki, jutri pa v igri med dvema ognjema
V	ponedeljek zvečer je bila na Kontovelu na sporedu prva tekma v ženski mladinski odbojki v okviru področnega tekmovanja 13. SŠI. Na zahcdnokraškem področju so se v mladinski kategoriji prijavile tri šesterke, in sicer Kontovel (ki je tudi organizator področnega dela). Sokol in PD Vesna. Kvalifikacijske tekme bi morale biti na sprredu že prejšnji teden, vendar je bilo tekmovanje preloženo zaradi slabih vremenskih pogojev.
V	ponedeljek je bilo na sporedu le eno srečanje med domačim Kon-tovelom in mladinsko šesterko PD Vesna. Mlade Križanke, ki so nastopile z odlično Kati Kostnapfel na čelu, so si zagotovile prepričljivo zmago, saj so odpravile svoje nasprotnice v samih dveh setih. Kvo-tirane Kontovelke, ki so predvsem V zadnjem obdobju dosegle nekaj zavidljivih uspehov in so bodisi Kot ekipa, bodisi kot posameznice vidno napredovale, so zašle tokrat v slab dan in jim nikakor ni šlo cd rok. Prvi set ne pocrebuje komun tarja, saj so predstavnico Ve«ne prevladovale po mili volji in so nasprotnicam prepustile le bori dve točki. Tudi drugi set se je pričel v znamenju premoči Križank, ki so vodile že z 8:1. Ostra reakcija Kon-tovelk in delno podcenjevanje nasprotnika s strani Vesne je dopustilo Kontovelu, da je izenačil na 14:14, v odločilnih trenutkih pa je Vesna ohranila mirnejšo kri in zasluženo osvojila gladko zmago.
S to zmago je Vesna postavila resno hipoteko na končno prvo mesto na področnem tekmovanju. Mlade Križanke morajo odigrati še tekmo s Sokolom, vendar če bodo prikazale tako igro kot proti Kontovelu, bi njihova končna zmaga ne smela biti v dvomu.
Izid: Vesna — Kontovel	2:0
(15:2, 16:14)
VESNA:	Sirk, Kati in Marija
Kostnapfel, Verginella, Lozar, Bogateč in Tretjak.
KONTOVEL: Denis in Katja Danieli, Štoka, Kapun, Rupel, Majevski, Černjava, Emili, Ban in Semec.
SODNIK: Norci Zavadlal.
Drevi se bodo nadaljevale tekme v ženski odbojki, ki bodo v telovadnici v Nabrežini. Ob 20. uri se bosta pomerili v ženski mladinski odbojki šesterki Vesne in Sokola. Sledili bosta polfinalni tekmi v kategoriji članic Kras — Kontovel in Vesna — Sokol.
Spored:
DANES, SREDA, 3. oktobra v telovadnici v Nabrežini: 20.00: Vesna — Sokol
(odbojka mladinke)
20.30: Kras — Kontovel (odbojka članice)
21.00: Vesna — Sokol (odbojka članice)
JUTRI, ČETRTEK, 4. oktobra v Zgoniku:
15.00: igra med dvema ognjema.
Sodelujejo: Vesna, Kraški dom, Kontovel A in B ter Kras A in B pri dečkih; Kras, Vesna, Kontovel A in Kontovel B pri deklicah
— b s —
V	drugem polčasu so «plavi» na-
padali bolj organizirano in so si ustvarili nekaj dobrih žog (po nemarnem zapravljenih), toda v 24. min. je sodnik dosodil penai za Breg, po prekršku v kazenskem prostoru nad Bržanom. Realiziral je P. Lovriha in tako zapečatil rezultat. Po golu so Campanelle napadale, toda obramba z odličnim Slavcem in Košut«; ni zgrešila ničesar. Vsi Brežani zaslužijo pohvalo.	Jolo
NARAŠČAJNIKI
UNION — CREMCAFFÈ 3:0
UNION: Čepar, Deros, Del Bosco, Benčič, Ballarin, Turk, Ancona, Koc, Colja, Krevatin.
STRELCI: v 70. min. p.p. Ancona, v 23. min. d.p. Koc, v 25. min. d.p. Colja.
V	nedeljo so naraščajmki Uniona dosegli svojo letošnjo drugo zmago proti tržaški ekipi Cremcaffè. Podlonjerci so se predstavili na i-grišču v desetih, in sicer brez vratarja Dussija (in brez br;»iilca Malalana).
Takoj so prijeli vajeti igre v svoje roke in so s hitrimi akcijami ogrožali nasprotnikova vrata. Že v prvem polčasu so dosegli dva lepa zadetka z Ancono in Kocem. Cremcaffè je z redkimi akcijami ogrožal podlonjerska vrata, kjer se je prav dobro izkazal čepar, ki igra običajno drugo vlogo in je prvič stopil na igrišče kot vratar. Unionovi igralci so v nedeljo dokazali, da je bil za izgubo dveh točk prejšnjo nedeljo kriv samo sodnik, ne pa igralci.
Mauro
Breg — Tergeste	0:2
BREG: Krmec, Novello, Grizo-nič, Krevatin, Kuret, Klun, Kalin, Perosa, Polese.
TERGESTE: Sabadin, Dau, Luglio, Vascotto, Le Rose, Botteri, Savron, Castellarin, Possega, Pre-stifilippo, Giulivo, 12 Grossi, 13 Pe-
schÌ6i*.
STRELCA: Savron in Possega.
SODNIK: Sarti.
GLEDALCEV: 40.
Naraščajniki Brega so doživeli na domačih tleh drugi zaporedni poraz. «Plavi» so stopili na igr šče v devetih, kar je znak neresnosti nekaterih igralcev, ki nimajo čuta dolžnosti do soigralcev. Naši fantje so se (kljub številčni premoči gostov) zelo dobro izkazali. Pokazali so izredno voljo in veselje do igre. Tekma je bila precej zanimiva, posebno v prvem polčasu, ko je bila igra enakovredna. Gostje so lepo napadali in naši fantje so redno odgovarjali s hitrimi protinapadi, katerih pobudniki so bili
Novello, Kuret in Krevatin. Tergeste je prišel do gola šele v zadnjih minutah polčasa s Savronom, k! je po lepi osebni akciji neubranljivo ukanil Krmeca. Po odmoru so Brežani zbrali moči, da bi prišli do remija, a so se preveč odkrili v obrambi, tako da so Tržačani s hitrim Possego v protinapadu kmalu podvojili. Po tem golu ni tekma nudila nič zanimivega. Naj pohvalimo vse Brežane, ki so se zagrizeno borili prav do konca.
Jolo
ZAČETNIKI
Breg — Soncini	0:2
BREG: Mauri, Mahnič, Grizonič, Klabjan, Lovrečič, Divis, Viola, Ražem, Prašelj, Sancin, Kocjančič.
SONCINI. Berlocchi, Allegretti, Armene, Perossa, Stoch, Guglia, Ridolfo. Orsini, Ridolfo, Corenica.
STRELCA: Guglia in Ridolfo.
Zcpetni spodrsljaj Bregovih začetnikov je pokazal, da zelo pomlajena postava «plavih» in neizkušenih igralcev ne more kljubovati starejšim, in predvsem takim, ki so doslej že večkrat nastopali. Vsekakor so se naši branilci izkazali zelo dobro, če upoštevamo, da so bili skozi vso tekmo pod stalnim pritiskom. Zmago so sicer zasluženo osvojili gostje, čeprav so imeli pri prvem zadetku dobršno mero sreče, kar je po našem mnenju odločilno vplivalo na celotno srečanje. Naj omenimo, da sta tokrat prvič nastopila najmlajša igralca Mahnič in Viola, ki sta se odrezala zodovoljivo. Menimo, da bi bil potek srečanja drugačen, če bi tokrat nastopil Kralj, ki je najučinkovitejši napadalec. Vsi nastopajoči zaslužijo pohvalo, ker so se borili vztrajno od začetnega do končnega žvižga.
Jolo
OLIMPIJSKE IGRE
VARNA, 2. - V Varni se je danes nadaljevalo delo desetega olimpijskega kongresa. Druga točka na dnevnem redu zasedanja je bilo sodelovanje med mednarodno olimpijsko zvezo in nacionalnimi zvezami. Razpravljali pa so tudi o pojmu amaterstva ter o zahtevi, naj bi v olimpijski komite sprejeli tudi Ljudsko republiko Kitajsko, ki naj bi prevzela mesto Formoze. Posebno živahna je bila razprava o pojmovanju amaterstva, v katero je posegel tudi Stanley Rous, predsednik mednarodne nogometne zve-ze, ki je precej realistično ocenil položaj v amaterskem športu.
Uradno kandidaturo za organizacijo ohmpijskih iger leta 1980 je vložila Moskva.
Iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia
KOŠARKA
KVALIFIKACIJE 13. SŠI
Kontovelci zmagali v obeh konkurencah
V minibasketu visoka zmaga Sokola nad drugo postavo Kontovela
Na zahodnem Krasu so zaključili košarkarski kvalifikacijski turnir v okviru 13. slovenskih športnih i-ger. Odigrali so dve tekmi.
MINIBASKET
SOKOL - KONTOVEL B 55:19 (27:6)
SOKOL: Katonar 20, Gruden 30, Pupis 2, Terčon 2, Sosič, Stanisa 1.
KONTOVEL B: Černoli 12, Ukmar 1, Briščik, čuk, Sedmak, Štoka 5, Daneu 1, Starc.
SODNIK: Starc.
Zmaga Sokola ni bila nikoli v dvomu, za kar je kriva kontovel-ska obramba, ki je puščala nasprotniku preveč praznega prostora. Odlični Gruden in Katonar sta to dobro izrabila in zadevala koš za košem. Kontovelci so bili tudi v napadu premalo odločni, da bi dosegli kaj več.
V drugem polčasu pa sta Černoli in Štoka dosegla nekaj lepih košev, ki so navdušili gledalce in delno ublažili pekoč poraz.
Končna lestvica je taka:
1.	Kontovel	A	2	0	2
2.	Sokol	1	1	2
3.	Kontovel	B	0	2	0
MLADINCI
KONTOVEL B - SOKOL 58:30 (29:20)
KONTOVEL B: Majovski 2, Nabergoj, Bukavec S. 2, Starc 38, Ban 8, Bukavec P. 2, Prašelj, Štoka 6.
SOKOL: Katonar, Sanna 9, Per-tot 4, Devetak 1, Terčon 8, Gruden B. 8, Gruden.
Sodnik: Zavadlal.
Zadnja kvalifikacijska	tekma	je
potekala med mladinci Kontovela in Sokola.
Priča smo bili lepi in zanimivi košarki. To velja predvsem za prvi polčas, ki je bil stalno izenačen. V nadaljevanju pa so Kontovelci le nadigrali žilave nasprotnike.
Pohvaliti moramo Starca in Bana, ki sta bila najzaslužnejša, da je zmaga pripadla Kontovelu. Pri Sokolu pa so dobro igrali Sanna, Terčon in Gruden.
Končna lestvica je	po	tej	tekmi
sledeča :
1.	Kontovel A	2
2.	Kontovel B	1
3.	Sokol	0
0
1
2
H.
2
2
0
L.
ODBjOJKA Ì
V osmini finala za JP
Fužinar danes v Kanalu proti ekipi Salonita
S pokalno tekmo proti Fužinarju odpirajo odbojkarji kanalskega Salonita novo tekmovalno sezono. Samo štiri dni pred prvim spopadom za točke bodo Kanalci danes gostili ravenskega Fužinarja. Muhasti žreb je namreč hotel, da se v zaključnem delu tekmovanja za jugoslovanski pokal v osminki finala srečata v Kanalu dve trenutno najboljši slovenski moštvi.
Čeprav so Kanalci pred kratkim v Bovcu varovance trenerja Filipančiča premagali in bo današnja tekma na domačem igrišču, pred svojimi gledalci, je izid srečanja negotov.
Kako resno so tekmo vzeli na Ravnah, govori že dejstvo, da je Fužinar pripotoval že v nedeljo popoldne v Kanal, kjer se je intenzivno pripravljal do danes.
Zmagovalec tega nedvomno kakovostnega srečanja se bo uvrstil med osem najboljših moštev v Jugoslaviji. Morebitna zmaea domačinov bi pomenila novo veliko afirmacijo kluba in hkrati velik uspeh novogoriškega športa sploh.
Zanimivo srečanje bo v kanalski telovadnici v sredo, 3. oktobra s pričetkom ob 17 uri. Organizatorji pričakujejo, da bo telovadnica tudi tokrat premajhna.
E. Hvalica
SPECI ATOR:
MAFIJA
VČERAJ in DANES
Toda veliko več indic je v tem:
«Il giornale di Sicilia» je list družine La Loggia. Uredništvo je prejelo po umoru dve anonimni pismi, v katerih nekako opozarjajo uredništvo, da je umor delo policijskega poročnika Zur-rie zaradi vloma v blagajno v uradu policije. Eno izmed na roko pisanih pisem so grafologi pripisali Leili Tandoj, drugo, natipkano, pa je prispelo iz kraja Cefalu, ter je bilo oddano na pošto 25. aprila, prav takrat, ko je bil tam profesor La Loggia. Napisano je bilo s pisalnim strojem ojivetti, ki so ga našli v njegovem stanovanju. Očitno so stonici, to je naročniki umora, hoteli s tema anonimnima pismoma odvrniti preiskavo od sebe.	*_ .*
To niso vse indice, policije ima zagotovo tudi močnejše dokaze, toda še vedno jih noče objaviti. Da ima dokaze, je razvidno iz dejstva, da so izvedli aretacije in da so zadevo ze
izročili javnemu tožilcu.	.. . .
Rečeno je, da pa vendar samo zato, da bi zadrzal ljubico, La Loggia tega umora ne bi organiziral. La Loggia je hotel uničiti nevarnost, ki jo je zanj predstavljal prevarani Tandoj. To Pa le v zvezd z mafijo in politiko. Tandoj je zagrozil La Loggi, da ga bo razkrinkal. Šlo pa je za nekaj skrivnostnih umorov v
tekUčeprav sto v pokrajini Agrigento, kot v vsej Siciliji, tako
mafija kot demokrščanska stranka zelo močni, obstaja vendar tudi določeno disidenstvo ali razne struje v mafiji, kot so tudi podobne znane struje ali koterije v demokrščanski stranki, kar se odraža v krizah vlade v Rimu zaradi spopadov med desnico, centrom in levico in še cela vrsta podstruj. Medtem ko se vse to v Rimu izživlja v manevrih, padcih in spodtikanjih, dobiva vse to na Siciliji sicilijanske oblike in rešitve.
Leta 1948, med volilno kampanjo, je bil ubit pokrajinski sekretar demokrščanske stranke v Agrigentu, kandidat na volitvah. Leto 1951 so ubili demokrščanskega občinskega načelnika v kraju Alessandria della Rocca. Lete 1955 je bil ubit deželni sekretar demokrščanske stranke, kandidat za rimski parlament. Vedno je bil umor iz zasede, očitno torej delo mafije. Toda po naročilu! čigavem?
Komisar Tandoj je vodil preiskave. Bil je odličen policaj. Toda nikoli ni mogel ali pa ni smel objaviti rezultatov.
Toda to ni še vse. Bila je tudi še množica drugih stvari, drugih preiskav, ki so se zataknile, ker so se morale zatakniti zaradi interesa nekoga, na željo nekoga, pod pritiskom nekega mogočneža.
Italijanski tisk piše, da je bil Tandoj zagrozil, da bo vse, kar ve o mračnih manevrih profesorja Maria La Loggie, verjetno pa tudi njegovega brata, povedal na visokem mestu, pa so omenjali tudi generalnega sekretarja demokrščanske stranke v Rimu Alda Mora, s čigar prijateljstvom se je profesor La Loggia hvalil. Moro Je imel zares zveze z njim in ga je nedolgo pred samim umorom obiskal v Agrigentu. Razkrinkanje profesorja Maria, pa tudi celotne družine La Loggia, ki je v družinskih zvezah s prvim svečenikom Sicilije, mogočnim kardinalom Ruffinijem, bi pomenilo resnično katastrofo. Toda ni tudi izključeno, da je Tandoj do takšnega sklepa o razkrinkanju svojega tekmeca prišel tudi zato, ker je imel vpogled v razkrojene razmere in spopade med različnimi strujami demokrščanske stranke v Agrigentu in se je v boju proti La
Loggi nameraval nasloniti na eno izmed teh struj. La Loggia, kateremu je bil Tandoj vrsto let prijatelj, v nekem smislu pa tudi «hišni policaj» in morda celo pomagač v velikih intrigah, tudi onim, na temelju mafije, je postal nevaren in je La Loggia sklenil, da ga je potrebno likvidirati.
Odkrili so še neko pomembno dejstvo. Tistega dne, ko je bil ubit, je Tandoj dostavil La Loggi večjo vsoto denarja, ki mu jo je dolgoval, da bi tako ne imel do njega nobenih obveznosti ko bi ga razkrinkal kot lopova.
Mario La Loggia je seveda angažiral mafijo za umor. Obrnil se je na mafijo v nekem oddaljenem kraju, v Favari, ne pa na kake svoje bližnje ljudi. Tam je našel Salvatora Pirrero, ki je umor organiziral. Njemu je dal La Loggia revolver berretto, s katerim je bil Tandoj ubit. Streljal je Salvatore Cala-cione, prav teko iz Favare.
Policija in tožilec sta imela mnogo pismenega gradiva, pa tudi nekatere dokumente, ki jih je bil Tandoj pripravil za razkrinkanje La Loggie.
Profesor psihiatrije Mario La Loggia je jokal na pogrebu komisarja Tandoj a in tolažil vdovo pod črno tančico in s črnimi očali.
Zdaj pa poglejmo, kako se je Aldo Tandoj spoznal s to svojo lepo ženo.
V minuli vojni je bil oficir. Nekega dne ni dobil pošte. Oficirjem, ki niso dobili pošte, so izročali pisma deklet ali žena, ki so se ponujale kot «vojne botre». Tako je oficir Tandoj prejel pismo takrat osemnajstletne Leale Motta in se začel z njo dopisovati, iz česar se je razvila ljubezen, pa tudi poroka po vojni — z epilogom v Agrigentu.
Profesor doktor La Loggia, lepa vdova Leila Tandoj in oba dozdevna atentatorja Calacione in Pirrera so odležali v preiskovalnem zaporu osem mesecev. Končno so jih izpustili na prostost 2. decembra 1960 na temelju člena 269 kazenskega zakonika, ki predvideva oprostitev, če preiskava v določenem
času ne more najti dokazov niti dovolj indicij, da so aretirani zares storili zločin.
je ostal sum. Naslednji dve leti bodo zaznamovani in sodne oblasti se bodo še ukvarjale z njimi. Čeprav ni bilo proti njim novih elementov, je 19. decembra 1961 državni tožilec zahteval, naj vse štiri izročijo sodišču. Toda 11. januarja 1962 je preiskovalni sodnki Tumminello znova ugotovil, da ni dokazov proti njim. Nategovanje se je nadaljevalo polni dve leti, dokler niso na koncu sklenili, da je treba morilca iskati nekje drugje.
• Graf°:ogl so _ dokazali, da La Loggia ni pisal nekaterih pisem, ki so vsebovala indicije, da ni poslal nekih sumljivih brzojavk, da v korespondenci med njim in Leilo, pa čeprav moto3 n^e®OVa gubica, ni sledu namernega umora njenega
to m mogel biti on, ker lluu more teči. Tudi Pirrera je dokazal svoj alibi

številni so bili razočarani, ker so pričakovali velik pro-ces, enega izmed tistih processi passionali, kakršne imajo v Italiji pogosto, pritegujejo pa s pikantnimi podrobnostmi. Ni bilo torej posredi ljubezni v tem skrivnostnem slučaju.
Družina La Loggia, ugledna, ekonomsko in politično močna, si je končno oddahnila. Profesorjev brat, poslanec Giuseppe La Loggia, je lahko spet dvignil glavo. Polna tri leta je vodil veliko bitko, da bi rešil brata, da bi ga izvlekel iz strašnega položaja. Končno si je oddahnil in govoril :
«Tandoja je ubila mafija, imela pa je dva cilja. Prvi cilj je bil seveda nesrečni Tandoj, drugi cilj pa sem bil jaz sam Mojega brate je izbrala mafija, ki je vse inscenirala teko, da bi izpadel kot morilec ali naročnik umora Tandoja, seveda iz ljubezenskih razlogov.	(Nadaljevanje sledi)
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70
Podružnica
GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180,— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220,— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
Stran 6
3. oktobra 1973
Za SFRJ	Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361
«ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/II nad. telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno •
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I.
Glavni urednik Stanislav Renko
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	Izdaja in tiska ZTT • Trst
NAPET POLOŽAJ V PARMSKI KAZNILNICI
Luciano Lutringz dvema talcema zabarikadiran v svoji celici
«Solist brzostrelke» italijansko sodstvo ne
mu
grozi, da bo ubil sojetnika in se obesil, ce zagotovi, da ga ne bo izročilo francoski policiji
PARMA, 2. — Položaj v parmski kaznilnici postaja iz ure v uro bolj dramatičen: znani bandit Luciano Lutring se je zabarikadiral v celico z dvema jetnikoma in grozi, da ju bo ubil, sam pa se bo obesil, če pristojni organi ne bodo ugodili njegovi zahtevi, naj ga ne izročijo francoski policiji. Da bi podkrepil z dejstvi svojo grožnjo je bandit obesil na okno svoje celice zanko, ki grozljivo binglja v opomin policiji.
Lutring se je zabarikadiral v celico včeraj. Po pogovoru z javnim tožilcem dr. Cilentom in s svojim odvetnikom Deciom Bozzinijem (ki ga brani skupaj z odvetnikom Mariom Leone jem) je kazalo, da se je zapornik nekoliko umiril. Danes pa se je položaj spet zaostril, saj Lutring zavrača dialog z vsakomur. Iz ure v uro pričakujejo v parmski kaznilnici banditovo ženo Elso Candido Lutring, na katero je jetnik zelo navezan. Vodstvo kaznilnice upa, da ga bo prisotnost soproge vsaj delno pomirila in da ne bo u-resničil svoje grožnje.
Luciano Lutring, «solist brzostrelke», je bil obsojen v Franciji na 20 let zapora zaradi ropanja in poskusa umora. Konec pomladi so ga francoski policisti izročili ita-
lijanskemu sodstvu, da bi lahko prisostvoval prizivnemu procesu zaradi roparskega podviga v mestecu Salsomaggiore.
Sodišče je pred časom obsodilo bandita na devet let zaporne kazni v njegovi odsotnosti. Junija letos pa je prizivno sodišče razveljavilo razsodbo prvostopnega sodišča in izročilo dokazno gradivo parmskemu porotnemu sodišču.
«Lutring — je dejal časnikarjem odvetnik Mario Leone — se noče vrniti v Francijo. To ponavlja odkar se je vrnil v Italijo in za to se boriva skupaj s pariškim kolegom Hugom. Njegovo ravnanje pa je nerazumljivo, saj bo ostal v Italiji, dokler se ne bo zaključil proces, kar pomeni dve ali tri leta».
«Medtem — je poudaril odvetnik — bi Lutring že presedel polovico zaporne kazni. Po določilih francoskega kazenskega zakonika bi ga zato izgnali pod pogojem, da se ne vrne več v Francijo. Prav zato ne razumem vzroka njegove protestne akcije in predvsem njegovih groženj».
Ta ni prva protestna akcija «solista brzostrelke». Komaj so ga pripeljali v Italijo je v kaznilnici v Bologni začel gladovno stavko, da
bi se ne vrnil v francoski zapor, češ da hoče biti bliže ženi in staremu očetu.
•iimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiniiimtimiiiiimvinitiiiiiiiimiiiiHiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
PRVIČ PO 13 DNEH
Še en primer okužbe odkrit v Neaplju
Po mnenju zdravstvenih oblasti je kritična faza epidemije kolere mimo
NEAPELJ, 2. — V Neaplju so ugotovili še en primer obolenja za kolero. Gre za 36-letnega kmeta Nicolo D’Aiella. katerega so sprejeli v bolnišnico za kužne bolezni Cotugno v nedeljo. Po izjavi zdravnikov kaže, da se je v teh dneh bolnikovo zdravstveno stanje znatno zboljšalo.
število ljudi, ki so zboleli za kolero, je tako naraslo na 127 od 859 ljudi, ki so se od začetka epidemije zatekli v bolnišnico. Od teh je 19 pacientov umrlo, 761 pa je okrevalo. Med 80 pacienti, Id so še v neapeljski bolnišnici za nalezljive bo-ležni je tudi 11 zdravih nosilcev vi-briona kolere.
Kljub novemu primeru kužnega o-bolenja pa je po mnenju neapeljskih zdravstvenih oblasti kritična faza e-pidemije mimo. D Aiello je prvi primer obolenja za kolero, ki ga zabeležijo v Neaplju od 15. septembra. Najbolj pereče je še vedno vprašanje, zdravih nosilcev, katerih ni tako lahko odkriti in pravočasno zdraviti. V ta namen so uslužbenci občinskega u-rada za zdravstvo analizirali ne kaj vzorcev odplak. Dejstvo, da niso našli vibriona kolere je po mnenju zdravstvenih oblasti nadobudno, kar
naj bi pomenilo, da so zajezili epidemijo.
Zadeva Watergate
NEW YORK, 2. — Bivši odvetnik ameriškega zakladnega ministrstva Donald Segretti je pred wasbing-tonskim okrajnim sodnikom priznal, da je kriv rovarjenja in deljenja protizakonitih političnih dokumentov.
Leta 1971 je Segretti postal funkcionar Nixonovega volilnega odbora. Najel ga je predsednikov osebni tajnik Dwight Chapin, plačeval pa Nixonov osebni odvetnik Herbert Kalmbach. Leto dni pozneje ob priliki primarnih volitev v Kaliforniji je skupaj z mladim aktivistom republikanske stranke delil med vo-lilci ponarejeno pismo, v katerem naj bi demokratični senator Mus-kie blatil svoja demokratska tekmeca Humphreya in Jacksona. Tako sta skušala prikazati volilcem Muskieja, ki so ga republikanci i-meli za najnevarnejšega Nixonovega tekmeca, kot izprijenega politika ki se je poslužil katerega koli orožja, da bi zmagal.
Suša preti Sahelu
VATIKAN, 2. — Na pobudo vatikanske «Caritas Internationalis» je bila v Vatikanu tiskovna konferenca, na kateri sta načelnik vatikanske organizacije za pomoč nerazvitim državam pater Henry De Riedmatten in temnopolti duhovnik Johanni Nana, govorila o nevarnosti suše in pomanjkanja, ki preti šestim državam Sahela (Niger, Visoki Volta, Mali, Mavretanija, Senegal in Čad).
Doba deževja se je zaključila in čez nekaj mesecev bo skoraj polovica prebivalcev Sahela brez hrane, ker je nekajmesečna suša uničila žetev. Najhujše bo po predvidevanju izvedencev v obdobju marec -april prihodnjega leta, ko se bodo morali ljudje vrniti na delo na polja.
Vlade držav Sahela so pripravile kratkoročne in dolgoročne načrte za poseg v korist prizadetega prebivalstva, toda vremenske razmere vsekakor niso ugodne in bo treba že sedaj pripraviti načrt za mednarodno pomoč Sahelu.
Tatvina slik v ccdadski cerkvi
ČEDAD, 2. — Neznanci so včeraj ponoči ukradli v cerkvi sv. Silvestra in Valentina majhno oljnato sliko iz 18. stoletja, ki jo pripisujejo Novelliju. in krilo «Marijino materinstvo» zeneto - furlanske šole 16. stoletja.
Po prvih ugotovitvah preiskave kaže, da so se tatovi poskrili v cerkvi, preden je snoči cerkovnik zaklenil vhodna vrata. Tatvino je odkril danes zjutraj župnik Mesaglio.
Eksplozivno pismo počilo v oglasnem oddelku «Corriere della Sera»
MILAN, 2. — Eksplozivna poštna pošiljka je počila danes na oglasnem oddelku milanskega lista «Corriere della Sera». Pismo, ki je i-melo žig poštnega urada v Signah pri Firencah, je bilo naslovljeno na «Corriere 83 N», siglo, ki je o-značevala oglas neke tovarne, ki
TRŽAŠKI DNEVNIK
Kitajska navezuje stike z EGS
BRUSELJ, 2. — Po vesteh iz obveščenih bruseljskih krogov kaže. da je navezala LR Kitajska neuradne stike s funkcionarji EGS v Bruslju, da bi ustanovila kitajsko predstavništvo pri Evropski gospodarski skupnosti.
Diplomati kitajskega veleposlaništva v Bruslju sicer niso hoteli komentirati teh govoric, vsekakor ko-jih niso demantirali. V bruseljskih krogih celo menijo, da bo Peking prej zastopan v EGS kot Sovjetska zveza. V tej zvezi tudi pripominjajo, da so bili vsi stiki med SZ in EGS na strogo neuradni ravni.
SENATORJEVA DIETA
Med razpravo o vrtoglavem naraščanju cen v Kaliforniji je neka ženska nepričakovano vstala in izzvala predsednika odbora, senatorja Johna Tun-neya, ki je vodil razpravo: «Dovolj z besedičenjem. Poskusite najprej vi živeti nekaj časa s 700 lirami na dan. šele nato bomo lahko nadaljevali z razpravo.»
Vestni Tunney je sprejel priporočilo in je odločil, da bo za dva tedna skrbno spoštoval dieto. Pripravil je majhen proračun in sestavil seznam jedil za vsakodnevni «menu»: margarina, jajca, vampi. Odpovedal se je dragim pijačam kot vino, pivo in kava. Prijateljem je tudi sporočil, da ga za dva tedna ne bo na spregled, saj si človek s 700 lirami na dan ne more privoščiti večerje v restavraciji.
KAZEN ZA ZAMUDO
Kaj vse se lahko primeri, ko nekdo zamuja. Zadnji, nazorni dokaz je bil magnetoskopski posnetek košarkarske tekme Jugoslavija-Bolgarija, ki ga je RTV Ljubljana predvajala z več kot dvanajsturno zamudo. Reporter Mito Trefalt je vseskozi stregel s pesimističnimi komentarji, vsi gledalci pri sprejemnikih pa so vedeli za thappy-end»!
PREPOVEDANI KLIK
«Slikali ste brez dovoljenja pristojnih organov, zato vas aretiramo!» Tako so orožniki karabinjerske postaje v vasi Mussameli utemeljili aretacijo 20-letnega geometra Francesca Amica, tajnika krajevne mladinske federacije ZKMI, ko so ga zasačili kako je fotografiral vrt, prekrit s smrdljivimi odpadki.
Formalno je poseg karabinjerjev opravičljiv: v enotnem besedilu zakona o javni varnosti je namreč člen, ki določa, da državljan nima pravice fotografirati, če nima ustreznega dovoljenja. «Gre za tako brezsmiselno pravilo — poudarja Amicov branilec — da ga doslej nihče ni vlekel na dan». Pretor v Mussomeliju pa ni bil istega mnenja in je poslal Arniču sporočilo o sodnem postopku.


je iskala specializirane delavce.
Uradnik, ki je prijel pismo, ga je odprl, čeprav je bilo nenavadno težko: komaj je začel parati kuverto pa je pismo eksplodiralo. Na srečo je radovedni uradnik odnesel celo kožo.
Po mnenju policije je atentat delo neuravnovešenca, ki je pred kratkim poslal eksplozivni pošiljki filmskima umetnicama Lauri Antonelli in Mariangeli Melato.
..............................................umil...................
PO mnenju znanstvenikov mednarodne ustanove za napredek
Olje učinkovito orožje proti prodiranju puščave
V zadnjih 50 letih je puščava požrla 250.000 kvadratnih milj obdelovalne zemlje
RAZGOVOR Z RAVNATELJEM SREDNJE ŠOLE «F. LEVSTIK» PROF. MAMOLOM
Šola s celodnevnim poukom mora biti tesneje povezana z družbenim okoljem
Nov učno-vzgojni prijem bodo začeli uvajati že v letošnjem šolskem letu
WASHINGTON, 2. - Politi pesek z oljem se bo lahko zdelo marsikomu le nepotrebno tratenje dragocenega goriva in finančnih sredstev, ki bi jih lahko s pridom uporabili na marsikaterem področju, kaže pa, da je to morda edini sistem, da se zaustavi hitro prodiranje puščave, ki je v tem stoletju «požrla» že veliko hektarjev obdelane zemlje, Edini način bonifike, s katerim so znanstveniki dosegli delne uspehe, je politi pesek s tenko prozorno plastjo olja ali sintetične gume, zgradili skladišča za odpadke in zgraditi asfaltno podlogo za peščena tla.
Vprašanje, ki mu še znanstveniki niso našli odgovora, ni če bo v tem načrt za bonifiko puščave izvedljiv, pač pa ali se izplača. Puščava se je širila dolgo vrsto let in pregnala nomadska afriška plemena vedno bolj proti jugu. Nomadi sami so delno omogočili prodiranje peščenih sipin ker so uporabili tistih bore malo rastlin, ki so zajezovale napredovanje dun, kot gorivo.
Urad za znanost in tehnologijo mednarodne ustanove za razvoj je pripravil izčrpno študijo o tem vprašanju in objavil rezultate v po ročilu afriškemu odboru za zunanje zadeve.
Po tej študiji število ljudi, ki se seli in išče novih obdelovalnih površin, stalno narašča. Prav zaradi tega je treba izkoristiti na pol puščavske predele ob puščavah in jih spremeniti v obdelovalno zemljo. Po računih znanstvenikov je puščava v zadnjih 50 letih «požrla» 250.000 kvadratnih milj polpuščavske zemlje, ki bi jo bili lahko izkoristili za intenzivne kulture.
nje puščave povzročilo veliko škodo, je zelo dolg: Libija, Egipt, Alžirija, Maroko in Tunizija v severni Afriki, Peru, Bolivija in Čile v Latinski Ameriki, Turčija in Afganistan na Bližnjem vzhodu in še Avstralija, jugozahodni predeli ZDA, južna Indija in države ob južnih mejah Sahare. Najbolj značilen primer pa je še vedno srednja Afrika, kjer Sahara napreduje s hitrostjo 48 km na leto na 3.800 km dolgi fronti.
Vzrokov tako poraznega položaja je veliko: v prvi vrsti intenzivno izkoriščanje polpuščavskih področij, ki je izsrkalo borne zaloge vode; uvajanje monokultur in pomanjkanje rotacije. Ob tem gre omeniti odgovornost evropskih kolonialistov, ki so neusmiljeno krčili savane za svoje donosne nasade bombaža in ki so zemljo prepustili puščavi, ko jo je nekaj let intenzivnega izkoriščanja izčrpalo. Delno je na porazen položaj vplivalo tudi izkopavanje vodnjakov, ki so porušili naravno ravnovesje vodnih rezerv.
Čeprav ne manjka težav tehniškega značaja, vojna s puščavo še ni izgubljena pod pogojem seveda, da človek poseže pravočasno. Tunizija na primer je začela zelo intenzivno obdelovati področja, od koder ji je uspelo «izgnati» pesek. Te kulture so zdaj močen jez proti prodiranju puščave. Nekatere petrolejske družbe pa so se lotile reševanja tega zapletenega problema po drugi poti. Vprašanje, ki so si ga postavile, ni bilo toliko kako odpraviti pesek, pač pa kako zajeziti prodiranje puščave in stabilizirati dune. Rešitev? Posaditi dune z grmičevjem in prekriti pesek s tenko plastjo olja. Prednost tega sistema je tudi, da se omeji izhlapevanje vode, tako da
količina dragocene tekočine v tleh. Ta rešitev terja seveda izdatne stroške, je pa cena, ki jo je vred-
IIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIimilHIIIIIIIUIIUIIIIIIIII
Seznam držav, ki jim je prodira-1 ostane praktično nespremenjena
WASHINGTON, 2.	— Ugledni
washingtonski list «Washington Post» piše v svoji današnji številki, da je sovjetska zveza prodala Iraku deset nadzvočnih bombnikov TU-22. To naj bi bilo prvič, da SZ proda tuji državi tako moderna letala
* * #
LONDON, 2. — Od jutri dalje bo tudi v Veliki Britaniji bencin dražji. Od sedanjih 38 pennyjev za galono (126 lir za liter) bo cena narasla na 39 pennyjev na galono (140 lir na liter).
« * «
BUENOS AIRES, 2. — Adelino Romero, voditelj sindikata za tekstilno industrijo, je bil včeraj izvoljen za generalnega tajnika sindikata CGT. Nasledil je Joseju Ruc-ciju, ki je bil ubit pred nekaj dnevi.
• » «
PARIZ, 2. — Danes je v Parizu umrl André Lefrancois, 40-letni kmet, kateremu so v soboto presadili srce.
« « »
DAR ES SALAM, 2. — Tanzanijski predsednik Julius Njerere je sporočil, da Dar Es Salam v kratkem ne bo več tanzanijska prestolnica. Nova prestolnica bo postalo mesto Dodoma.
no plačati, saj je protiutež lakoti, revščini in izredno visokemu odstotku smrti med prebivalci polpuščavskih področij.
Vedno znova se pri obravnavanju narodnostnih problemov in splošne družbeno - politične stvarnosti na tem našem koščku zemlje srečujemo z vprašanjem šolstva. Poleg velikih vprašanj, kot so šolska reforma ali globalno reševanje šolskih problemov slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, je še cela vrsta drobnejših vprašajev, ki jih narekujejo specifične zahteve posameznih šol. Razprave se še posebno razvnamejo ob vsakem začetku šolskega leta, ko vedno znova ugotavljamo, da nam v tem ali onem kraju manjka otroški vrtec, da v tej ali oni osnovni šoli manjkajo učilnice, da na tej ali oni srednji šoli še niso rešili staleža nekaterih profesorjev itd.
Kaj nam bo novega prineslo letošnje šolsko leto? S tem vprašanjem bi bilo treba pravzaprav do vseh naših šolnikov, ker je tudi in predvsem od njih odvisna usoda naše šole. Ker so v letošnjem šolskem letu predvidene največje spremembe na Državni nižji srednji šoli «Fran Levstik» na Proseku, smo obiskali najprej ravnatelja te šole, prof. Humberta Mamola, ter mu zastavili nekaj vprašanj.
V pr.: šola «Fran Levstik» se je preselila v nove prostore. Kako ste razporedili učilnice-
Odg.. Pri preseljevanju v novo poslopje smo se še srečevali z nekaterimi težavami glede opreme. Podjetja, ki bi nas morala oskrbeti z vsemi potrebščinami so bila namreč nekoliko prepočasna pri dobavljanju te opreme, vsekakor pa težava ni postavila v dvom naše pripravljenosti, da začnemo novo šolsko leto v novih prostorih. Te prostore smo si z italijansko šolo prijateljsko razdelili z vertikalno delitvijo poslopja. Slovenski razredi bodo v južnem delu poslopja, italijanski v severnem, vendar bo zaradi tega italijanska šola razpolagala z učilnico več. Za nas je to dobra rešitev, tudi če upoštevamo razmerje vpisa otrok na eni in drugi šoli. Na naši šoli bo namreč letos 99 dijakov, na italijanski pa 147. Skupno ima torej slovenska šola na razpolago šest navadnih učilnic, ki so zelo prostorne in sončne, dve posebni učilnici, ki ju bomo uporabili za tehnično vzgojo in druge predmete, poleg tega pa so še trije dodatni prostori, ki jih bomo uporabili po potrebi. Telovadnica, ki je zelo prostorna, je skupna za obe šoli in bo v kratkem popolnoma opremljena, tako da bo čez približno dva tedna popolnoma fuk-cionalna. Poleg pokrite telovadnice bosta šoli razpolagali z lepim zunanjim igriščem.
Vpr.: Druga novost na prvseški nižji srednji šoli bo uvedba celodnevnega pouka. Kdaj in kako boste začeli s tem novim učno - vzgojnim prijemom?
Odg. : Glede uvajanja celodnevnega pouka na našo šolo moram najprej pojasniti, da smo od ministrstva za šolstvo prejeli odgovor šele 14. septembra, zaradi česar je še nekoliko prezgodaj za določevanje datumov, čeprav smo v mejah naših možnosti pripravljeni čim prej začeti s tem poskusom. Šola s celodnevnim poukom je namreč nekaj novega tudi za nas, zato se moramo nanjo še temeljito pripraviti. Poleg tega pa pričakujemo v teh dneh odgovor ministrstva za šolstvo glede predloženega programa za šolo s celodnevnim poukom. Ko bo vse to rešeno in razčiščeno bomo lahko začeli z delom. Vsekakor bo to že v letošnjem šolskem letu.
Vpr.: Kako si danes zamišljate nižjo srednjo šolo s celodnevnim poukom?
Odg.: Prvi namen takšne šole je,
da omogoči dijaku, da opravi vse, j Za kar je koristno in njegovo izobrazbo in vzgojo, v šolskem okolju.
Zato mora šola poskrbeti za vse tiste učno - vzgojne prijeme, ki ustrezajo potrebam dijakov in so koristne za njihov razvoj. Predvsem pa je za takšno šolo poglavitno, da se tesneje poveže tako z družino kot z ostalim družbenim okoljem, ki jo obkroža, šolska skupnost — to se pravi ravnatelj, profesorski zbor, upravno osebje in dijaki — mora sodelovati s starši in s prosvetnimi ter športnimi organizacijami. Raznolikost nazorskih pogledov različnih organizacij ne sme predstavljati ovire pri iskanju tega sodelovanja, kot ni ovira raznolikost gledanja posameznih profesorjev. Nasprotno, ta raznolikost je lahko samo koristna, če spremlja pri tem tako šolnike kot starše in zunanje okolje osnovna želja in skrb za otrokov blagor. Glede sodelovanja z zunanjim okoljem ima naša šola že določene pozitivne iskušnje, s stiki, ki jih je imela na športnem in kulturnem področju z društvom Prosek - Kontovel.
Vpr.: Kako boste dejansko izkoristili čas in možnosti, ki jih daje šola s celodnevnim poukom?
Odg.: V programu, ki smo ga poslali v proučitev ministrstvu za šolstvo, smo predlagali ustanovitev raznih krožkov. Upam ,da bomo to lahko tudi realizirali. Ti krožki naj bi bili : krožek za kulturno - izo-blikovalno dejavnost, v okviru katerega bi se dijaki ukvarjali z živimi vprašanji družbe in okolja, tiskali svoj časopis itd., tehnološki krožek, pevski krožek, športni krožek in gledališki krožek. Pri telesni vzgoji bomo poleg rednega pouka telovadbe uvedli še športno udejstvovanje in korektivno telovadbo. Vsekakor je to okvirni program, ki ga bomo po prvih izkušnjah spreminjali in izpopolnjevali.
to računamo tudi na pomoč potrebno za j staršev.
* Obenem bomo skušali vnesti tudi nekatere novosti v urnik pouka. Ker se bo število šolskih ur od sedanjih 43 ur še povečalo, smo razmišljali, da bi posamezne šolske ure zmanjšali na 45 minut ter da bi obenem uvedli kratek teden. Mimogrede pa naj omenim še to, da bomo dokončno ukinili jesenske popravne izpite ter uvedli v dijaško življenje neke vrste samoupravljanje. Dijaki bodo namreč volili svoje predstavništvo, ki bo prinašalo profesorskemu zboru predloge dijakov, skrbelo za red in avtodi-sciplino itd.
Vpr.: Kot ravnatelj se srečujete s specifičnim vprašanjem potreb slovenske šole. Kako ocenjujete potrebe in vlogo slovenske šole v tem našem splošnem dogajanju?
Odg. :	SlovensKe šole se pojav-
ljajo v državni skupnosti kot povsem naravna posledica tistih u-stavnih načel, ki zagotavljajo vsaki narodnosti pravico, da svojo mladino šola v materinem jeziku in ki so v skladu z izjavo samega ministra za šolstvo, naj narodi organizirajo med seboj take odnose, da bodo resnično vzpostavljali, gojili in utrjevali takšno sodelovanje, ki je za skladno medsebojno sožitje nujno potrebno. Zaradi teh ustavnih načel imajo naši učenci pravico ,da obdržijo svoje naravne bitnosti, da kot del naroda še nadalje razvijajo svoj jezik in etnične posebnosti. To pomeni, da naše šole ne smejo biti odgovarjajoči prevod italijanske šole. Nam vsem je naložena dolžnost, da zagotovimo našim dijakom svobodo našega narodnostnega in kulturnega razvoja. Še več — s poučevanjem slovenščine in italijanščine zavestno vplivamo na strpnost, na prepletanje dveh kultur in tudi na rast splošnih kulturnih prizadevanj.
D. KALC
Sklep devinsko - nabrežinske občine
Razpisana dražba za javna dela za 189 milijonov lir
Občinski odbor devinsko - nabrežinske občine je na svoji zadnji seji 24. septembra odobril razpis dražbe za izvršitev javnih del za skupnih 189 milijonov lir.
Največjo vsoto bodo namenili delam za kanalizacijo. Za to bodo porabili 117.600.000 lir. Gradnja očiščevalnih naprav za greznično napeljavo v Ribiškem naselju bo stala 52.969.280 lir. Te naprave so nujno potrebne, saj so tam velika gojišča klapavic (pedočev) in je kanalizacija onesnaževala morsko vodo. Podobne naprave bodo zgradili tudi v Devinu, za kar je predvidena vsota nad 46 milijonov lir. 18 milijonov in pol pa bo občinska uprava potrošila za razširitev in ureditev kanalizacije v Nabrežini.
Med drugimi deli, ki so jih dal! na dražbo, je treba omeniti razširitev pokopališča v Šempolaju (10.080.000 lir), okrepitev vodovodne napeljave v Vižovljah (16.682.400 lir) in gradnjo cestne povezave pri nadvozu nad železnico Trst — Trbiž v Vižovljah. Za to cesto bodo porabili nad 44 milijonov lir, medtem ko bo stroške za nadvoz krila železniška uprava. Nadvoz bo nadomestil nevaren prehod z zapornicami.
Trčenje v Ul. Commerciale: mladenič s Cola ranjen
Včeraj popoldne so sprejeli na ortopedski oddelek tržaške bolnišnice 16-letnega Ratka Guština s Cola pri Repentabru. Ko je s svojim motorjem vozil navzdol po Ul. Commerciale, je trčil v pred njim vozeči fiat 125, ki ga je upravljal 44-letni Alberto Bellini z Opčin. Bellini je nenadoma zavrl in mladi Guštin se ni mogel izogniti trčenju. Z avtomobilom RK so ga prepeljali v bolnišnico, kjer se bo moral zaradi zloma desne noge zdraviti 30 dni. * * *
Turinčan Marco Deninato se bo še dolgo spominjal, kdaj je odšel na lov. Včeraj so ga z rešilnim avtomobilom pripeljali iz Lendave v tržaško bolnišnico. Med lovom je namreč nerodno padel, pri čemer se je sprožila puška in v stegno se mu je zarilo več šiber. Na srečo ni bilo hujšega od malo bolečin in strahu, saj bo v bolnišnici ostal le kakih 20 dni.
.................
— VOZNI RED VLAKOV—,
Veljaven od 30. septembra dalje
lil
SUPERSTAVA SISTEMIST0V ENALOTTO
Če boste igrali sistemske stave od 1. do 13. oktobra 1973, boste, poleg možnosti za zmago z 10, 11 ali 12 točkami tudi sodelovali 17. oktobra pri žrebanju zlatih žetonov v sorazmerju š IteviInom igranih stolpcev.
Poleg tega boste sodelovali pri žrebanju avtomobilov ter radio - stereo -televizijskih aparatov.
Zmaga se vedno z 10, 11 in 12 točkami
Igra se celo leto
.1' ...... ................. ■
GLAVNA POSTAJA V TRSTU
Trst - Benetke - Rim * Turin -Genova
ODHODI
6.07	R	Benetke	-	Bologna	-	Firence (*)	(skozi Benet-
ke) - Milan - Genova (*) (skozi Mestre)
6.18 L Portogruaro (1)
6.56 D Benetke - Turin . Rim (skozi Benetke) - Milan (skozi Mestre)
8.03	DD	Benetke
9.30	R	Benetke	.	Rim (*)
9.44 DD (Direct Orient) Benetke - Milan - Domodossola . Pariz - Calais (spalni vagoni za Atene, Istanbul Pariz) - Bren-ner - Miinchen - Putt-garden
10.53	L	Portogruaro
12.58	R	Benetke
13.45	L	Portogruaro
14.33 DD Benetke - Milan - Turin 17.10 L Portogruaro (ne vozi ob praznikih ter 24. in 31. dec. 1973)
17.25	R	Benetke (brez	vmesnih
postaj) . Milan - Geno va (*) (ne vozi 25.12.1973 in 1.1.1974)
18.04	L	Portogruaro
18.55 DD (Simplon Express) Benetke Rim	■ Milan
Lambrate . Domodossola - Pariz (spalni pogradi I. in II. razreda Trst - Pariz, spalni vagoni Benetke	Pariz,
spalni pogradi	Beograd
-	Pariz in Benetke -Pariz, spalni vagoni Moskva - Rim) (a)
19.32	L	Portogruaro
20.28 D Benetke - Bologna - Lecce (skozi Mestre) (spalni pogradi Trst - Lecce)
22.25	DD Benetke - Milan - Turin
-	Genova - Marseille (spalni vagoni in pogradi Trst - Genova in Trst -Turin) skozi Mestre -Bologna - Rim (spalni vagoni in pogradi Trst -Rim, samo ob petkih vagon Moskva - Turin)
PRIHODI
6.25	L Cervignano (ne vozi ob
praznikih ter 24. in 31. dec. 1973)
7.25	L Portogruaro
7.50 DD Marseille - Genova - Tu rin - Milan (spalni vagoni in pogradi Genova -Trst in Turin . Trst) Rim - Bologna (spalni vagoni in pogradi Rim Trst), (spalni vagoni Turin - Moskva, samo ob nedeljah)
9.15 D Benetke 10.09 DD (Simplon Express) Pariz
-	Domodossola - Milan Lambrafe - Rim - Benet-
ke (spalni pogradi Pariz - Trst in Pariz -Beograd), spalni vagon Rim - Moskva (b), lecce - Bologna (spalni pogradi Lecce . Trst)
11.09	R	Milan - Benetke S. L.
(Benetke - Trst brez vmesnih postaj) (ne vozi 25.12.1973 in 1.1. 1974)
12.10	DD	Benetke
13.40	D	Milan . Benetke
13.58	L	Cervignano (1)
15.10	DD	Benetke
17.02	D	Turin - Milan (skozi
Mestre) in Benetke 18.39	R	Firence - Bologna - Be-
netke (*)
19.17	L	Portogruaro
19.34	DD	(Direct Orient) Calais -
Pariz - Milan - Benetke (spalni vagon Pariz - A-tene - ali Istanbul) -Puttgarden - Miinchen -Brenner
20.58	R	Milan (skozi Mestre)
Rim - Benetke (*)
22.55	L	Benetke
23.28	DD	Turin Milan - Rim -
Benetke
Samo I. razred z obveznim prednaročilom
Zoži ob ponedeljkih, sredah, sobotah in nedeljah Vozi ob ponedeljkih, torkih, sredah in petkih Ne vozi od 23. do 31. 12. 1973 in 1. 1. 1974
Trst - Opčine • Ljubljana - Beograd • Budimpešta • Moskva
ODHODI
0.02 D Opčine - Ljubljana - Zagreb
7.10 D Opčine - Ljubljana 10.29	DD	(Simplon Express) Op-
čine - Ljubljana Zagreb . Beograd . (spalni vagoni Rim Moskva) (a) Budimpešta (spalni vagoni Turin - Moskva ob nedeljah)
13.10	L	Opčine - Ljubljana (1)
18.15	L	Opčine (2)
18.47	D	Opčine . Ljubljana (1)
20.09	D	(Direct Orient) Opčine
-	Ljubljana Skopje -Beograd - Atene . Istanbul - Thessaloniki (spalni vagoni Pariz - Atene in Istanbul)
20.35	L	Opčine
PRIHODI
5.00	D	Zagreb - Ljubljana . Op
čine
7.10	L	Opčine (2)
8.25	D	(Direct Orient) Thessalo-
niki - Istambul • Atene
-	Beograd • Skopje -Ljubljana - Opčine (spal ni vagoni iz Aten ali Istanbula in Beograda ter spalni pogradi Bea grad Trst)
9.10	D	Ljubljana . Opčine (1)
13.35 D	Ljubljana - Opčine (1)
18.34 DD	(Simplon Express) Beo-
	grad - Zagreb - Ljubljana - Budimpešta - Opčine - (spalni vagoni Mo-
	skva - Rim (b), spalni vagon Moskva . Turin ob petkih)
20.03 D	Ljubljana - Opčine
21.38 L	Opčine
(1)	Ne vozi ob nedeljah (2)	Ne vozi ob prazniki ter v	
dneh	24., 27., 28., 29. in 31.
12. 1973	
(a) Vozi	ob ponedeljkih, torkih,
sredah in petkih	
(b) Vozi	ob ponedeljkih, sredah,
sobotah in nedeljah	
Trst - Videm - Dunaj - Salzburg •	
Miinchen - Stuttgart	
ODHODI	
3.40 L	Videm - Pordenon (ne vozi 25. in 26. 12. 1973 in 1. 1. 1974)
5.29 L	Videm
6.13 D	Videm - Trbiž
6.25 L	Videm
7.18 D	Videm _ Trbiž - Dunaj
10.08 L	Videm
12.25 D	Videm
J2.43 L	Videm
14.00 DD	Calalzo (1)
14.10 D	Videm
14.22 L	Videm
16.45 L	Videm - Trbiž
17.53 L	Videm (ne vozi ob praznikih ter v dneh 24. in
	25. decembra 1973)
19.10 D	Videm
20.02 L	Videm
20.50 D	(Italien - Òsterreich Express) Videm Trbiž - Dunaj	Strattgart (spalni pogradi za Stuttgart)
22.40 L	Videm
(1) Vozi	samo v predprazničnih
dneh od 7. 12. 197* do 16. 2. 1974 (ne vozi 24. in 31. 12. 1973)	
PRIHODI	
0.33 L	Videm
6.50 L	Videm (ne vozi ob praznikih)
7.36 L	Videm
8.12 D	Pordenon . Videm
8.50 L	Videm
9.00 D	(Osterreich - Italien Express) Stuttgart Dunaj - Trbiž - Videm (spalni pogradi iz Stuttgarta)
12.05 L	Trbiž - Videm
14.05 D	Videm
15.04 L	Videm
18.08 L	Videm
18.55 DD	Trbiž . Videm
19.44 L	Videm
21.09 L	Pordenon - Videm
22.20 L	Videm
22.45 D	Dunaj - Trbiž - Videm
23.43 DD	Calalzo (2)
(2) Vozi samo ob prazniki od 9. 12.	
1973	do 17. 2. 1974 razen v
dneh	23., 25. in 30. decembra
1973