'»^SgSiVSSS* Cena 90 lir Leto XXVII. Št. 207 (7995) TRST, nedelja, 5. septembra 1971 treba jim je dopovedati Jp**n bi si zatiskali ušesa /^krikom iz Bazovice, prav Jl0®8, še vedno nas opozarja, jJ® fašizem stvarnost, s ka-J'* Moramo obračunati, in da ^Popad še ni končal. , protifašist pa pomeni v®deti, kaj je bil in kaj fra v CS ^a^’zem. P°d kakšni-l krinkami se pojavlja, ka-taktike se od časa do ča-H Poslužuje. Skratka slediti u Pioramo, ker ga le tako jj?® v primernem trenutku J®jerno k tlom in poteptamo. llil)1'*'^0 0i 56 če bi mi- da je mogoče ves pojav b0j.eša fašizma zaokrožiti v m I a'l manj organizirane sku-5U0?6 mladih zlikovcev, ki za 'ir plačila mažejo spome-jo ’ dvojezične napise, meče-. Zažigaine bombe ali prete-J® dijake v drevoredu XX. jjr^bra. To so le smeti, cj ^'kdaj le topi uresničeval-v^^rtov, za katere sami ne ji ®’ Sai se le izživljajo v svo-iJ^ladostni in perverzni pre-jU^tosti misleč, da v teh svo-Jajj °očnih pobalinskih akci-Dl Premagujejo svoje kom-ic 9® manjvrednosti ali dru-1jq ke težave. Dokaz, da je ta-1^ daje tudi tista peščica tJjoljencev slovenske narodih. > ki so disciplinirano spre- jeli Pase usodo janičarjev in 'toni es z bedast'm nasme' iHj Pa ustih pljuvajo na spo-6 staršev in lastno kri. fašizma, tudi pri nas prArstu, je glob ji in se raz-haimo uradnih strank v CPia velikih finančnih j|stRb’ cerkven0 hierarhijo m V kroge v državni birokrat ilj, ki jim sproščanje medijskih in mednacionalnih C°s°v tu ob meji ruši privi-tJ6’ od katerih so živeli. V vLa je žal še danes biti šo-y ^ ali fašist tudi dobičko- Sioilija poklic in predstavlja na-bjjg ^ko se lahko nekdo preiti*,.7 višje kroge politike in aPske družbe. ist^tljivi položaj ob meji Je ^ arii v Trstu pogoje, ki so Kadili obstoj «centra za toj^kacijeo, ki služi kot delt) ^r v kritičnih trenutkih. torej, če je Bor-zbiral svoje pajdaše v Pa večer pred znanimi tjT^dmi izgredi in če je kdo tl) ^ai. da bo iz Trsta ustva-Itti^drugo Reggio Calabrio« v «svete vojne za cono po daljšem zatišju, ko n rnanj ših prask, vse °> da je tržaška fašistično CePtrala spremenila takti-lahko spet priča kon-j^aivi škvadrizma in izza-Od Sovodenj do Koro-'P Podlonjerja tja do pretep. v drevoredu XX. sep-tt j in zažigalni bombi proso ^dežu KPI, vse kaže, da ^a^zem vra^a k s'arl si 9^ ^ je spremenilo? Ne bi sjal trditi, da je nekajme-i]j 0 zatišje v Trstu bilo zad-š!^Skus kritja visokih dr-lltf, , funkcionarjev, ki se zaradi neprevidnosti -ll Položaj- P®6 Pa ^ittf °’ da je treba iskati Pij ? v pripravah na 13. ju-tp g1 volitve na Siciliji, nato Wv Pripravah novembrskih j* v Trstu. ]{ ^ Siciliji je MSI zbrala več-glasov z gesli o reda» in «veliki kon-itV/ Vni desnici«, ne s škva-‘Pom! Morda bi na to stru-fj^JPgrala tudi v Trstu, toda \ je morala na druge, ^ J1'6- dejavnike. Predvsem skj ""ožaj v sredinski večin-V.tran;ki, ki je — kot do-lovišče des- tijtegija desnice v našem V U je lahko računala na v {jihožnosti: prva: premiki j/3- ki bi jih povzročila a desnica (od tod go-0 Pritiskih cerkvene hie-V(jJe ln o kandidaturi odv. HiaSa Albertini j a ter vzpo-tWf klevetniška kampanja Vv Sedanjemu županu, ki je >>’ da se je udeležil zna-j ®ije) t>r°tifašistične manifesta Druga možnost: močna ®arska kampanja, katere M hžJ. Vrasti isti KD glasove nezadovoljnih iredentistov in nepomirljivih šovinistov. Vse kaže, da se je ((centrala)) opredelila za drugo možnost, ki pa jo je treba skrbno zrežirati. V Trstu ni napetega ozračja, odprta meja hi napredek demokratičnih sil sta odpravila z njim tako, da ga morajo fašisti umetno oživljati. Od tod izzivanja, katerih, cilj je doseči nasprotno reakcijo. Demokratične sile bi se morale spoprijeti z ostanki fašizma na terenu, ki so ga oni izbrali. Polemike bi šle v drugo smer, ustvaril bi se manevrski prostor, ki bi ob radikalizaciji političnega položaja omogočil fašistom in njihovim prijateljem preboj iz popolne izolacije, v katero jih je pahnil Trst od decembra dalje. Vsak njihov poskus pa bo jalov, če bomo znali, vsak in vsi, pravilno in dosledno rea^ girati na izzivanja. Zatreti jih je treba v kali, ker nam to veleva ponos in protifašistična zaveza, in se pri tem zavedati, da opravljamo državljansko dolžnost, ki nam jo narekuje duh listine, na kateri temelji republiška ustava. V naših vaseh, pred našimi spomeniki, v sedežih, gostilnah - povsod moramo mirno, hladno a učinkovito trdo dokazati pobalinom, da zanje ni prostora in da Slovenci ne bomo dopustili, da bi se obudila šovinistična in protislovenska kampanja. Ne pozabimo, končno, da bi nekdo rad kalil vode prav v izredno občutljivem trenutku, ko se Slovenci v Italiji pripravljamo na sestanek s predsednikom italijanske vlade, kar teremu bomo orisali svoje temeljne zahteve. To srečanje je, končno, tudi posledica pomiritve v naših krajih, ki so jo izbojevale napredne in protifašistične sile, in v prvi vrsti prav Slovenci. Nikakor ne smemo dopustiti, da bi kdorkoli skušal vnašati v nastali položaj zmedo. Dopovedati jim je treba, da je tudi tem spletkam že zdavnaj konec. STOJAN SPETIČ DRŽAVA BO ZVIŠALA POŠTNE, TELEFONSKE IN ŽELEZNIŠKE TARIFE Splošna zaostritev draginje v Italiji posledica «uvoza» ameriške inflacije CGIL, CISL in UIL napovedujejo stavkovne akcije, če se bo nadaljevalo nebrzdano naraščanje cen - Izjava poslanca Bertoldija (PSI) RIM, 4. — Posledice krize svetovnega denarnega sistema, posebno še «uvoz» ameriške inflacije z zahodnoevropske države, se iz dneva v dan čedalje bolj čutijo, predvsem pri cenah blaga osnovnih življenjskih potrebščin. V Italiji rastejo cene že dalj časa, vendar tako splošnega vzpona cen vseh vrst blaga kot zadnje dni nismo že dalj časa zabeležili. Jestvine, sadje, zelenjava in druge potrebščine so se podražile na tržiščih velikih italijanskih mest za kakih 10—20 odstotkov, pri nekaterih vrstah blaga pa še v večji meri. Istočasno pa se državni organi pripravljajo na splošno povišanje cen za svoje storitve. Predvideni so poviški za poštne tarife, telefonske, železniške itd. Na ta način je država spodbudila splošno zaostrevanje draginje in izzvala pri sindikalnih organizacijah prve reakcije. Vod- stva CGIL, CISL in UIL so namreč že dala razumeti, da bodo delavci sprožili niz sindikalnih akcij, če vlada ne bo segla po razpoložljivih sredstvih in zaustavila pretirano hitro naraščanje splošne draginje. V sindikalnih krogih menijo, da gre pripisati tako močne poviške cen za nekatere osnovne državne storitve predvsem želja vladnih krogov, da bi z novim razpoložljivim denarjem krili izredne stroške za podporo industrijskih panog, ki jih je prizadela ameri- HONECKER 0 PODPISI) SPORAZUMA 0 BERLINU Zahodne velesile priznale NDR Komentar moskovske «Pravde» BERLIN, 4. — Glavni tajnik vzhodnonemške komunistične partije E-rich Honecker je danes izjavil v intervjuju partijskemu glasilu «Ne-ues Deutschlancb, da štiristranski sporazum o Berlinu predstavlja o-krepitev mednarodnega položaja Nemške demokratične republike. Honecker poudarja, da so s podpisom sporazuma tri zahodne velesile prvič vzele na znanje v mednarodnopravnem dokumentu, obstoj Nemške demokratične republike, kot suverene države. V sporazumu o Berlinu, je dejansko večkrat omenjena Nemška demokratična republika in ne, kot so jo doslej imenovali zavezniki, »sovjetsko zasedeno ozemlje«. Poteg tega Honecker podčrtuje, da so tri zahodne države prvič juridično priznale, da zahodni Berlin ne pripada Zvezni republiki Nemčiji in ni pod oblastjo bonske vlade. Štiristranski sporazum — naglaša Honecker — bo prispeval k popuščanju napetosti, miru in evropski varnosti. Hkrati pa naj bi sporazum ustvaril ugodne pogoje za ratifikacijo pogodb, ki jih je Bonn podpisal s Sovjetsko zvezo in Poljsko, ter omogočil dialog med Zahodno in Vzhodno Nemčijo. Moskovska «Pravda» objavlja danes obširen članek posvečen ......................................... DELEGACIJA DRUŠTVA «WEČflN» PRI STOPPERJU Deželni odbornik zagotovil da bo Colombo še ta mesec sprejel delegacijo Slovencev V petek, 3. avgusta ob 20.30 zvečer je sprejel dr. Nereo Stop-per na sedežu deželnega odbora v Trstu, v odsotnosti predsednika Berzantija, sedemčlansko delegacijo kulturnega društva «Re-čam u Ljes. Za sprejem je zaprosilo že pred časom vodstvo društva in je bila prošnja s podpisi naslovljena na predsednika deželnega odbora dr. Alfreda Berzantija. Delegacija društva «Rečan», v kateri so bili poleg drugih predsednik Mario Ber-njak, župnik don Azzeglio Ro-manin, vnž. Fabio Bonini, odvct-nik dr. Aldo Gus in bivši predsednik društva računovodja Aldo Klodič, je podrobno seznanila odbornika Stopperja, kako je prišlo do znanega obžalovanja vrednega dogodka v Hlodiču preteklega 1. avgusta ko so šovinistični prenapeteži s silo preprečili nastop pevskega zbora «Re-čan». Na sprejemu, ki' je potekal v prijateljskem in prisrčnem ozračju so postavili člani delegacije tudi zahteve po rešitvi nekaterih manjšinskih problemov. Odbornik Stopper je pazljivo poslušal izvajanja posameznih članov delegacije. Obljubil je, da bo dal odgovor na ta dogodek v deželnem svetu, kjer so predložili interpelacije predstavniki raznih strank. V zvezi z drugimi manjšinskimi problemi, ki so bili načeti, pa je rekel, da njihova rešitev ni v pristojnosti dežele Članom delegate ie povedal, da se bodo o njih pogovarjali še ta mesec v Rimu, kjer bo sprejel delegacijo slovenske manjši ne v Italiji predsednik vlade Colombo. Povedal jim je tudi, da bosta v tej delegaciji dva beneška Slovenca, eden duhovnik in eden laik. V razgovoru z raznimi člani delegacije smo ugotovili, da so bili z obiskom pri Stoppeirju delno zadovoljni. Naj tu omenimo, da bo v zvezi z dogodki1 v Hlodiču ista delegacija kmalu sprejeta na videmski prefekturi. (Podrobno poročilo o dogodkih v Hlodiču berite na 3. strani). Izidor Predan V Pekingu se zanimajo za letalo «concorde» LONDON, 4. — Predstavnik družbe cBritish Aircraft Corporation* je danes izjavil, da bo kmalu odpotovala v LR Kitajsko franco-sko-britanska delegacija družb, ki gradijo nadzvočno letalo «concorde». V Pekingu se bodo pogovarjali o možnosti prodaje letal «concorde» Kitajcem. Gospodarska delegacija Lit Kitajske v Švici ŽENEVA, 4. — Gospodarska delegacija LR Kitajske, ki jo vodi glavni ravnatelj pekinškega urada za telekomunikacije, je prispela danes v Ženevo. Delegacija je bila že v Veliki Britaniji in Franciji. V Švici se bodo Kitajci zadržali en teden Obiskali bodo nekatera švicarska industrijska podjetja, ki gradijo naprave za satelite in telekomunikacije in se bodo sestali s Švico rskim ministrom za promet in telekomunikacije. podpisu sporazuma o Berlinu. V njem pravi, da je sporazum o zahodnem Berlinu nedvomno temeljni kamen na poti uveljavitve trajnega miru v Evropi in utrditve varnosti na kontinentu. «Prav-da» nadaljuje, da so udeleženci pogajanj podpisali sporazum o najbolj zapletenem mednarodnem vprašanju no vojni. Nato pravi, da gre največja zasluga Sovjetski zvezi za rešitev spora okrog bivše nemške prestolnice in poziva Zahodno Nemčijo, naj ratificira pogodbi s Sovjetsko zvezo in Poljsko ter nai se skliče evropska konferenca o miru. »Pobudo za štiristranska pogajanja o zahodnem Berlinu — poudarja «Pravda» — je dala Sovjetska zveza. To je prepričljiv dokaz, dosledne politike naše države, Nemške demokratične republike in drugih držav socialistične skupnosti za pomiritev in za trajen mir*. »Pravda* ugotavlja da so bili s to pogodbo premagani »revan-šisti in neonacisti*. Zatem izraža zadovoljstvo Sovjetske zveze za dosežen sporazum in doda.ia, da sovjetski narodi in druge socialistične države vidijo v sporazumu potrditev svoje skupne politike za dosego pozitivnih sprememb evropskega položaja. Komunisti menijo, pravi »Pravda*, da je sporazum uspeh sil miru. Potem ko moskovski časnik poudarja. da sporazum o Berlinu izhaja iz dejanskega obstoječega stanja v Evropi in iz spoštovanja suverenih pravic in koristi miroljubne nemške socialistične države. Nemške demokratične republike. naglaša. da je popolnoma nesmiselno iskati, »kdo ie zmagal in kdo je bil poražen*. Zmagali so vsi tisti, pravi »Pravda*, ki hočejo utrditi mednarodni mir in ki želijo povečati zaupanje in sodelovanje med državami, ki hočejo na poštenih osnovah reševati važna vprašanja. ška dodatna taksa na uvoz. Sindikati trdijo, da se na ta način ustvarjajo parazitama gospodarska področja, istočasno pa zaostrujejo notranja protislovja v italijanski družbi. Izhod vidijo sindikalna vodstva v uresničenju reform, ki naj omogočijo kakovostno drugačno gospodarsko ekspanzijo ki naj sloni na polni zaposlitvi razpoložljive delovne sile in razširitvi italijanskega tržišča. Oglejmo si še, kateri poviški bodo največ prizadeli naša družinska gospodarstva. V prvi vrsti skorajšnja podvojitev telefonskih tarif. Nato podražitev cene vozovnic na vlakih za 20-25 odst. Končno predvidevajo še občutno povišanje ostalih poštnih tarif. Ker bodo povišali tudi tarife za poštne pošiljke in prevoz blaga na vlakih, bo to povzročilo nov porast cen nekaterih vrst blaga, predvsem onih, pri katerih so prevozni stroški pomemben sestaivni del tržne cene. O gospodarski in politični krizi je včeraj govoril tudi načelnik socialistične poslanske skupine Bertoldi. Dejal je, da bo PSI preverila dobro voljo vlade v prvih jesenskih mesecih, ko bo parlament moral dokončno odobriti tri reforme: stanovanjsko, davčno m univerzitetno. Takrat se bo pokazalo, trdi Bertoldi, kdo je za reforme in kdo ne. Poudaril je še potrebo, da bi italijanska vlada pokazala več samostojnosti v svojih pobudah ob krizi dolarja. Dejal je, da je sicer potrebno uskladiti težnje evropskih držav, istočasno pa mora Italija skrbeti tudi za svoje gospodarstvo, posebno sedaj, ko ji grozi draginja. V zvezi s povišanjem cen je zavzelo združenje potrošnikov ostro stališče. Drugače misli socialdemokratski prvak Orlandi, ki je pripisal sedanjo krizo politiki »naprednejših ravnotežij*, stalnim stavkam in, končno, tudi krizi dolarja. O krizi dolarja je razpravljalo tudi tajništvo CGIL, ki je kritiziralo vlado, ker se ves čas posveča stranskim vprašanjem, ni se pa še spoprijela s temeljnimi vprašanji, ki so: zaposlitev, vprašanje južnih predelov države, podpora p-oizvodnim panogam gospodarstva, srednji in mali industriji. /1 97 A Eden izmed naiih mladih tržaških sotrudnikov nam je prinesel gornjo risbo rekoč: »Tako globoko so pognale in tako na široko so se razrasle korenine, ki jih je v 41 letih pognala žrtev naših štirih bazoviških mučencev in junakcv.» (Objavljamo risbo z njegovim pristankom) ..................................................................................................................... Schiller na razgovorih v Rimu pred sejo EGS o denarni krizi Razgovarjal se je z ministrom Ferrari Aggradijem in predsednikom vlade Erich Honecker RIM, 4. — V italijansko prestolnico je prispel na uradni o-bisk nemški minister za gospodarstvo Schiller, kd se je srečal s predsednikom vlade Co-lombom in ministrom Ferrari -Aggradijem. Tako italijansko vladno delegacijo, kakor nemško so spremljali strokovnjaki' za denarna vprašanja. Razprava je stekla predvsem o vprašanjih, o katerih bodo govorili na seji ministrskega sveta EGS v Bruslju 13. septembra. Karl Schiller, ki je prispel na rimsko letališče iz Bonna že v dopoldanskih urah, se je po kosilu srečal z zakladnim ministrom Ferrari - Aggradijem. Spremljala sta ga podtajnik za finance v nemški zvezni vladi Schollhom in nemški veleposlanik v Rimu Lahr, na italijanski strani pa so bili še guverner državne banke Guido Carli, minister za načrtovanje Giolitti in drugi'. O čem so se razgovarjali in sploh, če je med njimi prišlo do kakega sporazuma, ni še znano. Kot poročajo tiskovne agencije, so po razgovoru izdali zelo skopo in informativno tiskovno sporočila, v katerem je rečeno samo, da je pogovor stekel okoli medevropskih odnosov v tem «prehodnem trenutku*, kakor tudi o odnosih evropske skupnosti do ZDA in drugih svetovnih industrijskih držav. Dotaknili so se tudi vprašanja obnovitve svetovnega denarnega sistema. O zadnjem vprašanju se je Schiller razgovarjal tudi z italijanskim predsednikom vlade Emiliom Co-lombom, ki se jim je pridružil zvečer, malo po 19. uri. V svojih izjavah so oboji, tako nemški, kakor italijanski zastopniki, zatrjevali, da so bila trenutna gospodarska in finančna vpra- šanja rešena zadovoljivo, a le za prehoden čas. Odprto pa ostaja vprašanje splošne reforme svetovnega denarnega sistema, ki naj okrepi težnje po blagovni izmenjavi in trdnost evropske skupnosti. Glede sestanka 13. septembra sta oba, tako Colombo, kakor Schiller mnenja, da je sestanek važna etapa, da pa ne bo zaključni. Iz zadnjih besed bi se dalo sklepati, da je Schiller ponovil znana nemška stališča, zaradi katerih se razvija spor s Francijo in je sploh skupno stališče evropskih držav nemogoče. Ceausescu: «Berlin odprl pot evropski konferenci o varnosti» BUKAREŠTA, 4. — Na svečanosti v čast tajniku španske komunistične partije Carillu je predsednik romunske republike in tajnik KPR Nicolae Ceausescu ocenil tudi sporazum o Berlinu in položaj v mednarodnem komunističnem gibanju. Dejal je, da sporazum o Berlinu »odpira pot evropski konferenci o varnosti, ki naj ozdravi položaj na evropski celini*. Zavzel se je tudi za »enotnost socialističnih držav ne glede na razlike v pogledih, katere so vse premostljive*. Nixonov odposlanec v Zagrebu in Beogradu BEOGRAD, 4. — Danes je prispel v Beograd član ameriškega parlamenta Cederberg, ki se bo kot posebni odposlanec predsednika Nixona udeležil letošnjega je senskega zagrebškega velesejma. Svojo misijo na zagrebškem velesejmu je Cederberg izkoristil za obisk Beograda, kjer se bo sestal in razgovarjal s članoma zveznega izvršnega sveta dr. Antonom Vratušo in Muhamedom Hadžičem, s podpredsednikom zvezne skupščine Josipom Djerdjo in z zastopniki zvezne gospodarske zbornice. Poleg Beograda bo gost iz Washingtona obiskal Novi Se*’, kjer se bo razgovarjal z zastopniki pokrajine. MOSKVA, 4. — Pakistanski zunanji minister Mohamed Kan je danes prispel v Moskvo na pogovore s sovjetskimi državniki. TRIPOLIS, 4. — Svet poveljstva libijske revolucije je odobril statute in ustavo Konfederacije a-rabskih republik. 6. septembra obišče Jugoslavijo gospodarska delegacija LR Kitajske BEOGRAD, 4. — Na vabilo zveznega izvršnega 3veta bo 6. septembra prispela v Jugoslavijo kitajska vladna gospodarska delegacija pod vodstvom ministra za lahko industrijo čijančihko-anga. Med večdnevnim bivanjem v Jugoslaviji se bodo zastopniki Ljudske republike Kitajske pogovarjali z jugoslovansko delegacijo pod vodstvom tajnika za gospodarstvo Dimitrijevičem. Kitajska delegacija bo poleg tega obiskala več jugoslovanskih podjetij in zagrebški velesejem, na katerem Kitajska po 16 letih ponovno razstavlja. PROCES PROTI ZAROTNIKOM Devetim obtožencem v Kairu grozi smrtna kazen KAIRO. 4. — Na začetku današnje sodne obravnave v Kairu proti dvanajstim glavnim zarotnikom, je državni pravdnik zahteval smrtno kazen za devet obtožencev, ki iih dolžijo, da so pripravljali zaroto proti predsedniku Sadatu. Za ostale tri obtožence ie državni pravdnik zahteval obsodbo na dosmrtno prisilno delo. Smrtno kazen ie zahteval za: bivšega podpredsednika vlade in notranjega ministra Saruia Go-mo, bivšega ministra za predsedniške zadeve Samija Šafara, bivšega ministra za informacije Mohameda Fayeka. bivšega podpredsednika republike Alija Sabrija. bivšega tajnika arabske socialistične zveze Abdela E) Nura, bivšega predsednika oarlamenta Labiba Šukeirja, bivšega člana izvršnega sveta socialistične zveze Diaedina Dauda, bivšega ravnatelja za informacije Ahmeda Amena in bivšega odgovornega funkcionarja za socialistično zvezo v gizahofi guberniji Farida E-rima. Ostali trije obtoženci, za katere ie državni pravdnik zahteval dosmrtno prisilno delo. so: bivši minister za stanovanja Sad Zaved, bivši minister za električno energijo Helmi Said in bivši minister za prevoze Ali Abdin. Po govoru državnega pravdni-ka. ki ie obrazložil svoje zahteve, se je obravnava nadaljevala, za zaprtimi vrati. Ostalih 79 obtožencev. med katerimi ie tudi bivši obrambni minister Mohamed Fav-zi, bodo sodili pozneje. Tajnik KP Španije v Jugoslaviji BEOGRAD, 4. — V Beograd danes prispel generalni tajnik K Španije Santiago Cariglio, ki I imel med bivanjem v Jugoslav; razgovore z zastopniki predsedst\ Zveze komunistov Jugoslavije. pJimoiS^nevnik TRŽAŠKI DNEVNIK 5. septemb'"® OB PRECEJŠNJI UDELEŽBI IZ ZAMEJSTVA, MATIČNE DOMOVINE IN ZDOMSTVA PRIČELI SO SE ŠTUDIJSKI DNEVI SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV V DRAGI Poalrav deželnega odbornika Stopperja - O 5. septembra, ob 16. uri, bo pri spomeniku na bivšem strelišču v Bazovici, SPOMINSKA SVEČANOST ob 41. OBLETNICI USTRELITVE ANTIFAŠISTOV BIDOVCA, MARUŠIČA, MILOŠA in VALENČIČA s polaganjem vencev, komemorativnima govoroma in nastopom bazoviškega pevskega zbora PD UPA. Prav tako danes ob 10. uri dopoldne polaganje vencev in cvetja na grob žrtev na pokopališču pri Sv. Ani. ODBOR ZA PROSLAVO BAZOVIŠKIH ŽRTEV ANPI gorčenje nad dejstvom, da se fašistični prenapeteži še vedno nemoteno potepajo po mestu in ogrožajo s svojimi kriminalnimi dejanji tudi varnost nedolžnih meščanov, Tržaški komunisti zato pozivajo vse tržaške antifašistične sile, naj zaostrijo nadzorstvo in obenem zahtevajo naj oblasti končno kaj ukrenejo, da bi izročile roki pravice fašistične zlikovce. V zvezi s temi dogodki, ki so vznemirili napredno in demokratično javnost v našem mestu, je komunistični senator Paolo Šema poslal notranjemu ministru pismeno vprašanje, v katerem ga vprašuje, če so mu znani zadnji primeri fašističnega nasilja v Trstu in kako namerava ukrepati, da se fašistični izgredi končno in dokončno zadušijo. MIRAMARSK1 PARK. (Luči in zvoki*. Predstave Danes ob 21.00 (Der Kaisertraum van Miramare* v nemščini; ob 22.15 (Massimiliano e Carlot-ta» v italijanščini. Ponedeljek: ob 21.00 (Maxlmilian of Merico* v angleščini; ob 22.15 (Massimiliano e Carlotta* v italijanščini. Prevozna sredstva: avtobus (6* in proga (M* od Barkovelj do Mira-mara. Čudoviti Beethoven v čudoviti izvedbi pod Kurajanovim vodstvom Sinoči je gledališče Rossetti po zaključnih akordih Beethovnove (Pete simfonije» spet preplavilo navdušeno in dolgotrajno ploskanje — še enkrat je tržaško občinstvo s tem izrazilo svoje zadovoljstvo in hvaležnost dirigentu Herbertu von Karajanu in članom Berlinskega filharmoničnega orkestra za neponovljivo doživetje, ki so ga bili po njih zaslugi deležni. Celoten večer je Herbert von Karajan posvetil tokrat svojemu najbolj priljubljenemu skladatelju — Ludurigu van Beethovnu. Zavzetim poslušalcem je posredoval ouverturo tCoriolam, Šesto simfonijo (Pastoralno» in najbolj popularno uKarajanovo» simfonijo, «Peto simfonijo». Nedvomno bo vsem poslušalcem še zelo dolgo zvenela v ušesih čudovita izvedba vseh treh del. o katerih je težko reči, da bi nas eno izmed treh bolj navdušilo — večer se ni stopnjeval, kot se na večini koncertov dogaja, ampak je že pri začetnih taktih tCoriolana» občinstvo popolnoma osvojil ter držal njegovo pozornost prav do poslednjega akorda blestečega finala (Pete simfonije». Tak večer bo skupno s prejšnjim Ka-rajanovim koncertom ostal zapisan z zlatimi črkami v albumu koncertnega življenja v našem mestu. «itiUMHNiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHi|iiiiiiiiUfim.■■■•iiiimiiuuuauu*...................................... USPEŠNO DELO LABORATORIJA ZA HIGIENO Nazionale 15.30 (Gli ammutinati del Bounty», Marlon Brando, Trevar Hovard, Richard Harris. Fenlce 15.30 (Attacco a Rommel*, Richard Burton. Technicolor. Eden 15.00 (Bella di giorno, moglie di notte*. Nino Castelnuovo. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Grattacielo 16.00 (Quattro sporchi ba-stardi*. Ann Margret in Joe Na-math. V barvah. Excelsior 15.30 dl provinciale*. Gian-ni Morandi, M. G. Buccella. Technicolor. Ritz 15.00 (Io sono Valdez*. Technicolor. Burt Lancaster. Alabarda 15.00 (La volpe dalla coda di velluto*. Jean Sorel. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom. Filodrammatlco 15.00 (Arriva Sabata*. Technicolor. Aurora 16.00 (Anonimo veneziano*. To ny Musante, Florinda Bolkan. Impero 16.30 (L’uccello dalle piume di cristalio*. Tony Musante, J. Kendall. Prepovedano mladini pod 12. letom. Cristalio. Dvorana s klimatskimi na pravami. 16.00 (Agente 007 licenza di uccidere*. Sean Connery. Technicolor. Capltol 15.30 (Billy Jack*. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 15.00 (L'arciere di fuoco*. Giuliano Gemma in Silvia Dionisio. Technicolor. Vittorio Venelo 15.15 (Colpo da 500 mPioni al National Bank*. Technicolor. Ideale 15.00 dl re delle isole*. Charl-ton Heston, Geraldine Chaplin. Technicolor. Astra 16.00 Walt Disneyevi filmi (Dumbo*. d.a balena ugola d'oro» in (Penna bianca*. Ahhazia 15.00 (Le casfagne sono buo-ne». Oianni Morandi, Stefania Ca-sini. Technicolor. ŠOLA GLASBENE MATICE TRST Vpisovanje v glasbeno šolo traja do 14. septembra od 10. do 12. ure v pisarni Glasbene matice, Ul. R. Manna 29, tel. 29779. Vpisovanje v Nabrežini bo v torek, 7. 9. od 10. do 12. ure v prostorih šole Glasbene matice: na Proseku v torek, 7.9. in v petek, 10. 9. od 18. do 20. ure v PD (Prosek Kontovel*; v Trebčah v petek. 10. 9. ob 18. uri v Ljudskem domu: v Dolini v torek, 7. 9. od 9. do 12. ure v PD (Valentin Vodnik*. Pouk se bo pričel v sredo. 15. septembra 1971. Ravnateljstvo Razna obvestila Slovensko amatersko gledališče v Trstu obvešča svoje odbornike, da bo prva odborova seja v petek, 10. t.m. ob 20.30 v prostorih p. d. (Ivan Cankar*, Ul. Montecchi 6. Prosimo za točnost in udeležbo vseh odbornikov! O S M I C A pri MIRKOTU RADOVIČU Nabrežina 67. Šolske vesti V torek slavita 40. obletnico poroke ANICA in DORČE TERČON Vse najboljše jima želijo otroci z družinami in drugo sorodstvo. Z rednim analiziranjem vode rešujejo vprašanje onesnaženja Tega vprašanja ne bo mogoče rešiti, dokler ne bo občinska uprava rešila vprašanja izlivov mestne kanalizacije v morje Rešitev vprašanja onesnaženja morja, ki je povzročalo in še vedno povzroča toliko zaskrbljenosti, je bila od vsega začetka letošnjega leta glavni namen dejavnosti zdravni-ško-mikrog-afskega in kemijskega oddelka pokrajinskega laboratorija za higieno in profilakso ter občinskega urada za higieno. Kot je znano, je omenjeni oddelek začel, na zahtevo ministrstva za zdravstvo ter s posredovanjem odbornika za zdravstvo in higieno Bruna Lo-vera, strogo preiskavo, da bi določili stopnjo onesnaženja mo" j a v našem zalivu. Prve analize so res pokazale, da je stopnja onesnaženja morja v nekaterih krajih nad dovoljeno mejo. Od vseh zbranih vzorcev morske vode so bili le popolnoma čisti, drugi so bili delno onesnaženi, precej pa jih je bilo popolnoma onesnaženih. Dokončne izsledke teh anaiiz bodo objavili na koncu letnega ciklusa opazovanj. Prve znanstvene ugotovitve so seveda povzročile preplah, obenem pa je pokrajiaski laboratorij za Iii-| gieno in profilakso sprejel prve ukrepe. Najprej je prijavil pristojnim oblastem vse hotele, tovarne in druge obmorske objekte, ki so spuščali v morje umazanijo, nakar so začeli graditi v teh objektih novo kanalizacijo, ki ne bi dovajala umazanije v morje. Omenjeni laboratorij analizira od tedaj vsak teden 50 vzorcev morske vode ter približno 12 vzorcev iz mestne kanalizacije. Vse izsledke tedenskih analiz posreduje nato pokrajinskemu zdravniku, ki obvešča o tem pristojne pokrajinske in deželne oblasti. Seveda pa je dokončna rešitev vprašanja onesnaženja morja še daleč in sploh ne bomo mogli govoriti o popolnoma čistih vodah, dokler ne bo rešeno vprašanje dovodov mestne kanalizacije v morje. To mnenje je sprejel tudi tržaški občinski odbor in je v ta namen imenoval posebno študijsko komisijo, ki naj bi določila stopnjo onesnaženja v mestni kanalizaciji ter predlagala način za njeno čiščenje. Analizirali so vode Moščenice, potoka Ospa, Glinščice, površinske vode pri Miljah in Devinu ter dovode štivanske papirnice in raznih tovarn z industrijskega področja. Poleg tega so pregledali vode v bližini gojišč klapavic, da bi obvaro- vali prebivalstvo pred morebitnimi zastrupitvami. Za sedaj torej ni mogoče trditi, da je naše morje očiščeno, vsekakor pa je pokrajinski laboratorij s svojimi ukrepi dosegel vidne uspehe, ki bi se morali v bodočnosti še stopnjevati. Laboratorij sodeluje že skoraj eno leto tudi z občinsko klavnico, kjer proučuje razne vzorce govejega mesa, da bi določil morebitne škodljive snovi v mesu, ki jih marsikateri brezvestni gojitelj goveda pritakne svojim živalim, da bi se hitreje m bolj zredile. Doslej pa so vse analize pokazale ugodne rezultate. Tudi mleko je stalno pod nadzorstvom. Zdravstveni agenti namreč skrbno pazijo, da ne bi bili v mie-ku kakšni ostanki antibiotičnih snovi. Na koncu naj omenimo še dnevni pregled vzorcev vode, ki teče i>o ceveh bodisi Acegata bodisi kraške-ga vodovoda. Delo pokrajinskega laboratorija za higieno in profilakso je vsekakor zanimivo, tako s tehničnega kot s socialnega vidika, čeprav bi bil s sodobnejšimi napravami in z večjimi sredstvi njegov prispevek lahko še uspešnejši. Danes, nedelja, 5. septembra LOVRENC Sonce vzide ob 6.30 in zatone ob 19.37. Dolžina dneva 13.07. Luna vzide ob 19.33 in zatone ob 6.41. Včeraj-danes Jutri, ponedeljek, 6. septembra LJUBA Vreme včeraj: najvišja dnevna temperatura 27,1, najnižja 17,8, ob 19. uri 26,3 stopinje. Zračni tlak 1020,6 neredno stanoviten, veter 8 km na uro, zahodnik, vlaga 36-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mimo, temperatura morja 23,3 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 4. septembra 1971. se je v Trstu rodilo 15 oseb, umrlo 13 oseb. UMRLI SO: 6 dni star Andrea Murennu, 76-letna Giuseppina Škerl por. Bartolotti, 67-letni Mario De-grassi, 59-letni Natale Krečič, 69-letni Edoardo Snaier, 49-letna Darinka Stocca por. Ferraro, 76-letna Maria Pravisani vd. Zecchini, 62-letna Maria Pavone, 60-letni Er-mando Del Piero, 71-letna Giusep-pina vd. Dean, 8 ur stara Mirella Del Ben, 68-letni Giovanni Tutta. 62-letni Antonio Lafratta. OKLICI: Nameščenec Sergio Li-curgo in nameščenka Giueppina Ber-tossa, geometer Luigi Tramontini in knjigovodkinja Mirna Križaj, študent Roberto Dambrosi in štu- dentka Maria Antonia Gabelli, univerzitetni študent Lino Paschini in univerzitetna študentlca Graziella Maria Grafitti, častnik trgovske mornarice Gianfranco Badina in u-čiteljica Rosa Aiborino, kurjač Vittorio Blasutti in gospodinja Antonia Gropazzi, kurjač Antonio Far-za in gospodinja Maria Tagliolato, univerzitetni študent Nello Mazzega in univerzitetna študentka Maria Luisa Richi, finančni stražnik Igi-no Sierri in gospodinja Giuliana Arienti, nameščenec Livio Simbuta in gospodinja Luciana Voch, natakar Umberto Pregelj in učiteljica Marialuisa Ortolani, inštalater Mario Zaira in gospodinja Fiorella Nn-vacco, delavec Adriano Zattin in SKBOKLEX VSE 'ZA KINO IN FOTOGRAFSKI MATERIAL trst, Ul. Mazzini 53. Tel 733-361 Prijatelje ln znance naprošamo da nas obiščejo prodajalka Rita Bernardom, nameščenec Antonio Vittorio Peres in tkalka Caterina Babic, trgovec El-maro Tancon in univerzitetna študentka Franca Mirolo, izvedenec za letalstvo Giovanni Meniš in prodajalka Nives Valvason, uradnik Mario Cuggiari in gospodinja Anto-nietta De Santis, nameščenec Nevio Coslovi in gospodinja Maria Nevia Pernich, uradnik Danilo Bevilacqua in uradnica Onorina Lonzar, šofer Nicolč Cavallaro in trgovka Savina Di Tommaso, uradnik Giuliano Ri-catti in gospodinja Omella Ghezzo, risar Adriano Michelazzi in prodajalka Nelia Zuballi, delavec Clau-dio Croce in estetistka Neona Eli-sabetta Pellati, strojni delavec Pie-tro Cemivani in uradnica Marisa Zanier, električar Giovani Sossi in bolničarka Graziella Novacco, u-radnik Luigi Vascotto in uradnica Maria Cristina Fonda, trgovec Fran-cesco Petronio in frizerka Giuliana Rasman, delavec Bruno Furlani in prodajalka Marina Bianchi, častnik trgovske mornarice Marino Sossi in univerzitetna študentka Dela Del Oro, šofer Lucianu Stefani in prodajalka Luciana Ferluga, radioteh-nik Giorgio Stefani in uradnica Ire ne Zogani, inženir Gualtiero Bian co in učiteljica Daniela Arcobelli, učitelj Giorgio Ferletti in učiteljica Chiara Bressani, delavec Alessan-dro Pecikar in prodajalka Ameba Decolle. BARI CAGLIARI FIRENCE GENOVA MILAN NEAPELJ PALERMO RIM TURIN BENETKE LOTERIJA 14 70 46 42 84 23 68 36 66 59 11 74 50 17 5 87 69 86 66 6 83 61 35 11 65 ENALOTTO 1XX 212 X 2 X 1 IX KVOTE: 12 točk — 7.591.000 lir, 11 točk - 194.600 Ur, 10 točk — 20.500 Ur. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) A. Barbo, Trg Garibaldi 4, Dl Gret ta, Ul. Bonomea 93. Godina, A11TGEA. Ul. Ginnastica 6. S. Luigi, Ul. Fellu-ga 46 (Sv. Alojz). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Ali'Alabarda, Ul. tstria 7. Al Ga leno, Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan), de Leitenburg, Trg S. Giovanni 5, Miz zan, Trg Venezia 2. KINO «|RIS» PROSEK predvaja danes ob 16. uri Technicolor film: TESTA O CROCE Igrata Johnson Erikson in Daniela Surina. O S M I C A Vincenc Pangerc — Dolina St. 92 — je odprl o s m i c o, kjer reže prekajeno panceto in toči domačo belo in črno kapljico. O S M I C A JOSIP LAURIHA, Dolina 233 toči črno in belo kapljico. Razstave V galeriji Tergeste v Ul. Battisti 23 razstavlja do 17. septembra Italo Rossi. V umetnostni galeriji Mlgnon na Korzu Italija razstavlja do 15. septembra Silvio Pagan. V občinski umetnostni galeriji na Trgu Unita dTtalia razstavlja do 11. septembra tržaški slikar Alfredo Se-riani. V galeriji Rossont na Korzu Italija 9 bo od 11. do 20. t.m. razstavljal tržaški sUkar Pino Caldarulo. V Tržaški knjigarni razstavlja do konca septembra slike In grafike Demetrij Cej. Mali oglasi ■UITHUENa — mehanična delavni ca Sanunttanl in Miceu in prodaja nadomestnih delov (JI. Hlttmeyer la IMATE KESEN NAMEN, da Sl po IŠCete ŽIVLJENJSKEGA OKUUA/Ml* osamljeni, pogrešate toplih besed in družine/ Se želite izogniti avanturam neresnic, m izKurišCanju. neugledne, tnu spoznavanju oa cestah tn po io-Kal Ih/ Hišite nam. ali pa nas obiščite Pri naših odgovorih — na Kuverti m oznake našega podjetja. Tajnost vam je zajamčena. PUM KEL>( J V ALNI CA ZA ZAKONSKE ZVEZE. Ljubljana. Pie. teršmkova 'M a. NA OPČINAH ob Narodni ulici v bližini odcepa za Kepentabor so v gradnji dvo- tri- ln večsobna stanovanja v vrstnih blšab. informacije na gradbišču od 13. do 16. Gradbeno podjetje Petra, tel. 008-21. GOSPODARSKO DRUŠTVO KONTOVEL razpisuje mesto gostilničarja, ki bi moral nastopiti 30. oktobra 1971. Pismene ponudbe pošljite na odbor društva Kontovel št. 152. D A L M A T E X, Via Trento 7, IŠČE dekleta z znanjem slovenščine. Plača po dogovoru. KUPIM PREDVOJNE otroške časopise: TOPOUNO, AVVENTUROSO, AU-DACE in druge tistega časa. Bollini Via Losanna 16, Milano. OTROŠKO NEGOVALKO IŠČEMO, ki bi bila pripravljena se-Uti se v Milan. Najboljši pogoji. Takojšnji nastop. Pisati avv. ARNO’ - MONFALCONE, Via Acque Gradate 8. Ravnateljstvo Državnega znanstvenega liceja (France Prešeren* obvešča, da se pričnejo vsi popravni izpiti v jesenskem izpitnem roku šolskega leta 1970-71 na znanstvenem liceju, višji gimnaziji in klasičnem liceju, jutri, 6. septembra 1971 ob 8.30 s pismeno nalogo iz slovenščine. Razpored ostalih pismenih in ustnih izpitov je objavljen na oglasni deski šole. Didaktično ravnateljstvo v Nabrežini sporoča, da je vpisovanje otrok v vse razrede osnovne šole vsak delavnik od 9. do 12. ure do vključno 15. septembra na šolskih sedežih. Ravnateljstvo Državne srednje šole «S. Gregorčič* v Dolini obvešča, da se pričnejo popravni izpiti v jesenskem roku šolskega leta 1970-71, v ponedeljek, 6. septembra 1971 ob 8.30 s pismeno nalogo iz slovenščine. Razpored ostalih izpitov je objavljen na oglasni deski šole. Darovi in prispevki ,0k. Namesto cvetja na grob (t Čoka daruje Viktorija čok din za Dijaško matico. V spomin prijatelja Klavdija ^ jeta Divna in Drago 10.000 lir *Bre8>’ fflin»e Drago Sedmak daruje v spo®^ a pozabne Silve Bogateč 10.000 novi spomenik padlim kriški® tizanom. V počastitev spomina pok- ^ Smerkolj daruje P. D. 3.000 PD (Barkovlje*. počastitev spomina P0*1' m Srebotnjaka darujeta Poldi ® Mir» ' matic0' Furlan 5.000 lir za Dijaško Ob četrti obletnici smrti ^v.a° Otrooi rije Kralja darujejo žena ® 5.000 lir za Dijaško matico- ^ V počastitev spomina nelj?ar)eu8i staršev Antonije in Silvestra o n • m cmrti ob 27. in 19. obletnici smrti hčerke 3.000 lir za Dijaško ®a . prera1*’ Namesto cvetja na groo v $ umrle Silve Bogateč darujejo ^ menik padlim v Križu: A1°J ^ mak 1000 lir, Viktorija Košu lir, Adelina Guštin 1.500 Urin Božka d^jdj- Dušan Košuta in Božka . 10.000 lir za spomenik Pal)*in:1 | žu, 5.000 lir za pevski zbor in 5.000 lir za kriško godbo. ^ Ob obletnici prerane smrti br . ^i ^ Tence daruje Francka Sedn»^ y ^ Ur za spomenik padlim v K jj- ^ isti namen darujejo: Josip ^ \ 2.000 lir, Anton Košuta 1000 Ur, ^ ko Žerjal 5.000 lir, Marčeto * t 5.000 lir. Ivan Kocjančič 10.00« ' sip Bogateč 5.000 Ur. a,. kojne/1’ V počastitev spomina PoKOJ ^ vice Smrkolj darujejo sestrično ka, Marija, Milka in Kristina 6.000 lir za Dijaški dom. ^ Za PD (I. Grbec* v Skednju Adalgisa Biekar 500 Ur v P° ^ joO spomina pok. Alojza Kodri«® Ur v počastitev spomina P0*1' Pižona. „„ # Ob prvi obletnici smrti ža Karla Volka daruje šena ^1-5.000 Ur za spomenik padlim nju. , yra # V isti namen daruje sin Volk 5.000 lir. . .io5.# Drago Grilanc iz Saleža daride lir za ŠK (Kras*. ^0ti Ob 19. obletnici smrti mame 2.000 ' Didaktična ravnateljstva pri Sv. Ivanu obveščata, da bo vpisovanje v osnovno šolo v Trstu do 15. septembra vsak dan od 9. do 12. ure. Otroci rojeni leta 1965, ki se morajo vpisati v I. razred, naj predložijo potrdilo o cepljenju in po možnosti rojstni Ust. Didaktično ravnateljstvo na Opčinah sporoča, da je v teku vpisovanje v I. In ostale razrede na vseh šolah dnevno od 9. do 12. ure. Ljudska prosveta Pevski zbor (Jacobus Gallus* obvešča svoje člane, da se pričnejo redne pevske vaje jutri, 6. t. m. ob 20.30 v društvenih prostorih. Priporočamo točnost in udeležbo vseh članov. Pevski zbor (IGO GRUDEN* vabi vse pevce in ljubitelje zborovskega petja na vajo jutri, 6. t. m. ob 20.30 v prostorih p. d. (Igo Gruden*. Prosvetno društvo (Slovenec* iz Boršta obvešča, da bo vaja pevskega zbora v ponedeljek, 6. t. m. ob 21. uri. Vabimo tudi mlade pevke in pevce. Odbor lije daruje Tončka od Banov ^ za spomenik padlim na OPcl ^ Luin Mario daruje 5.000 menik padlim partizanom na ZAHVALA Toplo se zahvaljujemo vse'”'nlili s« Lupiu se zaiivcujujcu"' pwjjji z nami sočustvovaU in sp [11aif(l večnemu počitku našo drago sestro, teto in nono Ivano Kobau žup®*111 Posebna zahvala g-vsem darovalcem cvetja- ge#tr* Žalujoči sin z družino, braL ter drugi sorodu® 1971 Sv. Križ. 5. septembra ZAHVALA „ Vsem, ki so z nami so^ust,g0 d$ spremili na zadnji poti na mamo in nono Marijo Sardoč roj. Pirjavec li- se iskreno zahvaljujemo. Bo-® jKem11 ki s0 hvala dr. Ukmarju. pevsKt'""_ in drugim domačinom, stali ob strani. sorol*!Sl len4. • 10 tf7l Družine Sardoč In drug* 51 , c Prosek, Nova Gorica. *7- 4. septembra nas Je zapustila naša ljuba DARINKA FERRER0 roj. ŠTOKA ovel^ Pogreb bo v ponedeljek, 6. t.m. ob 17. uri iz kontov farne cerkve. Pepk*1 Žalujoči: hči Xenia, mama ^ brata Sveto in Miro z druž® Trst, Kontovel, 5. septembra 1971 ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem, ki so spremili k večnemu počitku nepozabno ženo, hčer, sestro, mater in nono na® SILVO BOGATEČ zbor1 Posebna zahvala darovalcem vencev in cvetja, pevskem0 p Vesna, godbi ter vsem, ki so na kateri koli način počasb spomin. ati<>’ žalujoči mož, mati, sestra z sin ln hči z družinama ter sorodstvo Sv. Križ, 5. septembra 1971 ZAHVALA 30. avgusta t. L smo spremili k zadnjemu počitku našo in nepozabno ženo, mamo in nono MARIJO ŠKABAR m -»”£ Prisrčna hvala vsem, ki so z nami sočustvovali magali. Posebna zahvala sorodnikom, darovalcem cvetja te ki so na kateri koli način počastili njen spomin. žalujoči: mož, hčerki, sinova, snaha ® Repentabor - Sežana, 5. septembra 1971 l^jse začne tretji Kraški te-;i v Oprave so v polnem teku L/epentabrski občini imajo vsi (o J dela, da bosta Repen in L. 2adobila tistQ obličje, ki je .značilno za ta teden. Možje ^ antje postavljajo slavoloke, ^ *n dekleta so že pripravila “ ' s katerimi bodo opletla bri-n "a slavolokih, domača dvori-i, 8e čistijo, pripravljajo se kleti indice, gostilničarji nabavljali430 in jedačo, občina bo po-.za razsvetljavo na repen-i(v trgu, pripravlja se oder za ijjf. ■e. — skratka dela je za vse luJ ln še preveč, kot tožijo ne- tretjega Kraškega te-1 °° 'Utri ob 20. uri na dvorišču hiše v Repnu, kjer bo WTufa slovesnost združena z o-k razstave «Kmetijstvo na fcj1* in nastopom domačega >, teSa zbora. Še pred tem se gastronomski natečaj, ki aial do sobote. Posebna ko-k- )» jutri opoldne ocenila 1 jedila, ki jih bo pripravila ^Ta Križman v Repnu, v to-Vin L,na vrsH gostilna Simonič na * pau> v sredo Zadružna gostilna !;_yabrovcu, v četrtek gostilna ir v Repnu in v petek bo t^^nski natečaj za plaketo IjjJ^ljše kraške kuhinje v letu j zaključila gostilna Leban u azovici. Jutri zvečer se bodo %vi .^Uck prve osmice in ob-) jValci se bodo lahko prepričali Vi n* domači kapljici, ki bo Jes toclen na razpolago. Naj edaj omenimo, da ne bo manj-nit' domačih klobas niti zelja, ij|0J Pršutu in kuhanih štrukljih ne govorimo. Kraškega tedna je že % Vendar naj še enkrat ome-ijj. Slavne prireditve in zaseda-i' v torek bo na repenskem trgu avila samostojni koncert pro-a godba na pihala, v sredo bo W>ču Kraške hiše v Repnu ‘ P‘l pevski zbor «S. Kumar* 9r°dnih nošah, v četrtek bo PRIPRAVE V REPENTABRSKI OBČINI SO V POLNEM TEKU htri začetek 3. «Kraškega tedna» ^ razstavo «Kmetijstvo na Krasu» Tudi letos gastronomski natečaj za plaketo «najboljše kraške kuhinje v letu 1971» ■ Godbeni in Pevski koncerti * Jugoslovansko-italijansko zasedanje o «Kmetijstvu na Krasu» - Zasedanje občinskih upraviteljev s Krasa, iz Karnije in Piemonta - V nedeljo krona tedna - četrta kraška ohcet Mia kratau paru vsako leto, tako je tudi kraški par, ki se bo po-ohp Prihodnjo nedeljo na kraški š-1 *• deležen številnih daril, so prispevali. ^'na Repentabor — Narodno C80 za nevesto 2vet>ska kulturno - gospodarska ria — Narodno nošo za že-1, a *°vina Malalan — čevlje za C6 noši ruga Naš Kras — Poročna Vdh- rna Svagelj — Poročni Potoncek za nevesto terfVa^ni uracl Aurora —1 Eno-K-^sko poročno potovanje Malalan — Zlato broško f(|Ja Škabar — 15 kg kon- V^*Ca in PesejUulua na Op- 2tatl — Darilo v vrednosti 400« lir pH ~~ Enoletno naročnino na ^°to rp>0rskr dnevnik fjj ,g°n — Album za fotografu6 ln okvir Čok — Svatovski kolač Venk« knjigama — Zbirko slo- *V)i leposlovnih knjig to s°r želi še kaj darovati, naj >ie„"°r°či na uredništvo Primor-a dnevnika, telefon: 93-808. Poziv nošam za Kraško ohcet Zadruga »Naš Kras* vabi vse, ki imajo narodne noše, da se udeležijo »Kraške ohceti*, ki bo v nedeljo, 12. septembra na Re-pentabru. Zbirališče noš bo ob 10. uri pred repentabrsko cerkvijo. Po poroki bo običajna zakuska v Furlanovi restavraciji. Noše, ki bodo ostale na prireditvi tudi popoldne, bodo prejele bon za jedačo in pijačo. Ker bo ljubljanska televizija snemala letošnjo »Kraško ohcet* v barvah, prosimo še posebej za čim večjo udeležbo. za ples igral ansambel »Kras*, v petek se bo začelo jugoslovan-sko-italijansko zasedanje o »Kmetijstvu na Krasu*, v soboto bo zasedanje občinskih upraviteljev Krasa, Karnije in Piemonta, kjer bodo govorili o zaščiti naravnega in človeškega okolja. Ta dan bo tudi prevoz bale s Cola v Repen, ples na skednju in ples na repenskem trgu, kjer bo igral Janez Jeršinovec s svojimi planšarji. Glavna slovesnost pa bo seveda v nedeljo, 12. septembra, ko se bo Kraški teden zaključil s kraško ohcetjo, ki bo letos že četrta po vrsti. Dopoldne bo poroka, povorka narodnih noš in potem poročno kosilo, popoldne pa bo prava ljudska veselica, kjer bo za ples in zabavo skrbel Lojze Slak s svojimi fanti. Kar zadeva jugoslovansko-itali-jansko zasedanje o kmetijstvu na Krasu so svojo udeležbo kot poročevalci najavili ugledni strokovnjaki in znanstveniki iz Slovenije in dežele Furlanija-Julijska krajina. Tako se bodo zasedanja gotovo u-deležili prof. dr. Vladimir Klemenčič, direktor Geografskega inštituta ljubljanske univerze, prof. dr. Jakob Medved, predstojnik oddelka za geografijo filozofske fakultete v Ljubljani, dr. inž. Albin Stritar, docent biotehnične fakultete v Ljubljani, dr. Milko Matiče-tov, višji znanstveni svetnik Slovenske akademije znanosti in u-metnosti, dr. Boris Kuhar, ravnatelj. Slovenskega etnografskega muzeja v Ljubljani, prof. Bdriit' Ingolič in dr. Matjaž Jeršič, svetovalec Biroja za regionalno prostorsko planiranje v Ljubljani. Z naše strani se bodo zasedanja udeležili arhitekt dr. Giorgio Bemi, Lucijan Volk, ravnatelj Kmetijskega nadzorništva dr. Fioravante Bucco, dr. Vladimir Vremec, predsednik ustanove ERSA, dr. Mario Lucca, poslanec Mario Lizzero in inž. Giorgio Tombesi. S tem pa seveda seznam ni izčrpan, saj se bodo v razpravi oglasili še mnogi drugi, ki se na en ali drug način ukvarjajo s kmetijstvom na Krasu. Tudi delegacija iz Langhe Pie-montesi je že najavila svoj prihod, kot je to storil tudi predsednik Karnijske skupnosti. Vse torej kaže, da bosta obe zasedanji lepo uspeli in da bomo od tega imeli tudi določene koristi. Zadruga »Naš Kras*, ki prireja Kraški teden v sodelovanju z re-pentabrskimi občani in repentabrsko občino, pa vabi okoličane in meščane, da se v čim večjem številu udeležijo prireditev v okviru Kraškega tedna, zlasti pa po- Vodstvo kulturnega krožka »Rečan* iz Ljes nam je posredovalo nekatera pojasnila v zvezi z znanimi dogodKi v Hlodiču 1. avgusta letos, ko so trikoloristi preprečili nastop pevskega zbora «Rečan» na manifestaciji, ki jo je priredila vsedržavna zveza alpdncev ANA. Že decembra 1970 je kulturni krožek «Rečan» sklenil prirediti v Klo-diču festival beneške pesmi. Februarja so izdali prve letake, ki so vabili na udeležbo, medtem pa so bile predložene že prve popevke. V začetku maja je prirediteljski odbor festivala v Hlodiču, kateremu je krožek poveril vso organizacijo festivala, najel orkester iz Ponte-acca, ki je navdušeno sprejel vabilo. Istočasno pa se je sprožil o-gromen oviralen stroj, ki so ga pognale dobro znane šovinistične sile. Orkester je bil prisiljen u-makniti svojo udeležbo na festivalu, medtem pa so izvedli pritisk na pevce in skladatelje, naj bojkotirajo festival. S tem v zvezi je zanimivo, kar je napisal list župnije Brišče-Podbonesec «La domenka* v svoji 288. številki dne 4. 7. 1971. «Kulturni krožek «Rečan», piše avtor članka, «bo v kratkem priredil festival slovenske pesmi. Sam sem lahko videl skladbe. Vse o-značuje izredna preprostost in povečini so jih zložili domačini, ki se nekaj spoznajo na poezijo in glasbo. Namen te pobude je izključno folklorističen in predpostavlja to, da bi festival povzdignil moralne lastnosti in etnične značilnosti prebivalstva iz teh krajev. Ostali nameni, ki bi si jih morebiti kdo zamišljal, niso v nobenem primeru v sorazmerju s številom nastopajočih ljudi in z razpoložljivimi sredstvi, ali z eno besedo, z duhom prireditve. Kljub temu pa se je sprožil ogromen oviralen stroj, ki si ga lahko obrazložimo samo z dejstvom, da je dobro znana skupina ljudi začutila potrebo, da bi si prislužila nekaj denarja s tem specifičnim delom. » '"'im...................im..................................................i Podpolkovniku Ivanu Čoku v slovo fr novno vabi narodne noše, da se udeležijo Kraške ohceti, ki bo letos posneta na barvni filmski trak za ljubljansko televizijo. Opozorilo gobarjem GOBARJI, bodite previdni! Letos je ob izredni suši zakasnila rast mnogih vrst gob. Tudi morilke iz gozdov, ZELENA MUŠNICA (Ama-nita phalloides) se je pojavila šele konec avgusta, skoraj z dvomesečni) zamudo! Zaradi ugodnih pogojev rasti v sedanjem obdobju (sept. okt.), je pričakovati obilnejšo rast teh smrtnonevarnih gob. Navadno jih dobimo v hrastovih gozdnih sestojih, ali mešanih, kjer je tudi hrast. Sedaj so se pojavile že prve KONIČASTE MUŠNICE (Amanita virosa) prav tako smrtno nevarne gobe, ki so povsem bele, le da so v naših krajih razmeroma redke. Dobimo jih v smrekovih gozdnih sestojih, ali mešanih, kjer je tudi smreka. Nabiralci zelenkastih golobic, cigančkov in kukmakov (šampinjonov), dobro se prepričajte, če imate v vaših košarah pravo bero!!! Mikološko društvo Slovenije Včeraj, malo pred poldnem, je 16 letni Roberto Grandi iz Ul. Roma-gna 34 vozil svoje motorno kolo po Miramarskem drevoredu proti mestnemu središču, ko je pri po-slopju s hišno št. 11 zbil na tla 72-let-nega Giuseppa Maticicha iz občinskega prenočišča v Ul. Gozzi 5, ki je pravkar prečkal na prehodu za pešče omenjeni drevored. V Repnu pripravljajo slavoloke PISMO UREDNIŠTVU Toponomastičrm komisija ne spi, Trst, 1. sept. 1971 Spoštovani Primorski dnevnik Na vaš članek z dne 27. avgusta t. 1., kjer so omenjeni sestanki o toponomastiki v avgustu 1. 1969, vam sporočamo: Dejstvo, da predlogi prebivalcev domačinov čakajo na odobritev dve leti, še ne pomeni, da komisija spi. Njena vnema je potrjena, njeno delovanje vidno. Pri Sv. Ivanu v Bregu (nekdaj Starembregu), sedaj Ul. Damiano Chiesa desno, so lani poimenovali dve še skoro ne povsem rojeni ulici: 1. Leopoldo Metlicovitz ,+. 1944 «cartellonista» 2. Marcello Dudovich 1878 - 1962 »cartellonista* Ko smo si napisa ogledovali, nas je vprašala stara ženica: «Kakšne svetnike suo pej tje?» To so zaslužni možje! Smo jo poučili. Pej kej suo nardile? Saj piše, »cartellonisti* so bili! Pej kej če reč tu? Je silila v nas, ker smo se ji zdeli izobraženi. Na to zadnje vprašanje pa nihče od prisotnih ni znal odgovora, četudi je eden imel fakulteto, trije pa višjo srednjo šolo. Sram nas je bilo, zatekli smo se k nekomu na dom in brskali po več besednja- .......mm.............................i......m...i.................................................................. BENEŠKI DNEVNIK Še o fašističnem napadu na pevski zbor «Rečan» Obrazložitev vodstva beneškega prosvetnega društva «Rečan» i |w'las je prizadela novica, da (Sce al° biti še eno plemeni fra, ’ Srce podpolkovnika Ivana fc^-jjsslužnega voditelja v preko-lov, partizanskih enotah in JLA. k tisti? Ivan Čok je bil pripad-1 le ,, Primorske generacije, ki kVi' a fašizmu takoj po prvi vojni. Rodil se je 26. de-^1 j? ,l902 v Lonjerju pri Trstu, rta j7- napredne delavske in za-1° (p °Venske družine. Osnovno t te i, °biskoval na Katinari in J Ut3* 2610 mlad zaposliti, da \ vPomagal preživljati šte-5% j^žitK), saj je njegov oče Ali *eta 1914 kot avstroogrski ■! vli iši brat Pa ie prav ta' pti. 31 na fronto. Tik pred kon-ri ,l'Ve svetovne vojne se je od-niizarsk;, poklic in obrtno NI. y 1° je uspešno končal leta k te v,,napredno delavsko gibanje 'bil .If^čil v zgodnji mladosti in Nli Q°v *e*a 1921 član mladinske .Vlij st*čne organizacije pri Sv. v Trstu. Zaradi fašističnih ^ že maja 1921 moral v k1* v „etn,gracijo iin se je na-«" s,,,, Mariboru. Kmalu nato je ff*to * , v podoficirsko artile-|N .fr0*0 v Kragujevcu. Od leta t jp„ 1935 je kot podoficir biv-«. aI°vanske vojske služboval V leLa<*U’ Zagrebu in Kragujev-k Kpaa 1934 je v vojaških zavodih lUo *evcu uspešno končal e-. “Mo za vojaške usluž- tfUov ične stroke m Je nato k' iwa' v vojaškega uslužbenca Jhii^da. Od leta 1935 do 1941 lS9 Sa'adiščnik v kmramdi gar- K t.?. ^'beniku in je tu doča-ap,tulacijo Jugoslavije. V 46 ie vključil že leta 1941 in je delal na področju Šibenika. Meseca junija 1943 mu je uspelo vstopiti v splitski partizanski odred, od koder ga je nato borbena pot vodila v posebno skupino u-darniih bataljonov, nato v slavno 1. proletarsko dalmatinsko brigado, v kateri je bil komandant 2. bataljona. Ob reorganizaciji naših enot na otoku Visu je bil določen za komandanta 3. bataljona XII. dalmatinske brigade. Oktobra 1943 je bil sprejet za kandidata za člana KPJ, decembra istega leta pa je že bil sprejet v vrste KPJ. Njegov prihod na otok Vis v jeseni 1943 sovpada s prihodom treh prekomorskih 'brigad in začetkom formiranja artilerije pod vodstvom generala Karla Levični-ka. Tovariš Ivan Čok je bil kot artilerijski strokovnjak določen za pomočnika komandanta artilerije v 26. diviziji, ob prihodu Vš na otok Vis junija 1944 je bil postavljen za pomočnika šefa oborožitve VŠ NOVJ. Oktobra 1944 je sodeloval pri osvobajanju Beograda in je bil nato določen za šefa artilerijskega skladišča v Beogradu. Po vojni je ostal v aktivni službi1 JLA in je bil na zelo odgovornih položajih v komandi artilerije JLA in v inšpekcijskih službah artilerijske tehnične službe. Za izredne zasluge v NOB je bil odlikovan z Redom za hrabrost, Redom partizanske zvezde, Redom bratstva in enotnosti. Redom zasluge za narod in drugimi' vojaškimi odlikovanji. Tovariš Ivan Čok je na otok Vis pripeljal v partizane 13-letno hčerko Zvonimiro, ki je bila bolničarka v saniteti artilerije 26. divizije in 12-letnega sina Stanislava, ki je bil prav tako v štabu 26. divizije kot kurir. Leta 1956 je bil s činom artilerijskega podpolkovnika upokojen. Takoj po prihodu v Izolo se je vključil v delo družbeno - političnih organizacij. Bil je vrsto let predsednik odbora SZDL, član o-balnega odbora ZZB NOV, član o-balnega odbora ZRVS in drugih družbeno - političnih organizacij. Ob salvah častne enote JLA, ža-lostiinkah pevskega zbora iz Izole, so se od zaslužnega borca poslovili v imenu področnega sekretar-jata ZKS Jože Bole, občinskega odbora ZZB NOV Ivan Škerjanc in odbora SZDL Jože Buh. Nekdanjim udeležencem NOV še zlasti borcem artilerijskih prekomorskih enot, ter vsem tistim ki smo ga poznali in sodelovali z njim, bo ostal v trajnem spominu kot zaslužen borec za priključitev Primorske Sloveniji in novi Jugoslaviji Njegovi ženi Dori, sinu Stanislavu in hčerki Zvonimiri ter o-stalim sorodnikom izrekamo izra ze našega globokega sožalja. K. A. Nobenega drugega razloga ni, ki bi opravičil ta obstrukcionizem, če ne podel poklic v korist sistema, ki je bil sodoben mogoče pred petdesetimi leti in ki ga nihče ni prilagodil načelom demokratičnega sožitja. Vsi ti ljudje so samo slepi izvajalci programov, ki jih nihče več ne upošteva, a jih kljub temu izvajajo tam, kjer v resnici nimajo nobene dejanske koristi. Meni samemu so svetovali, naj ne sodelujem na festivalu in moja odklonitev me bo gotovo stala pcecej, kajti na ta način bodo odrekli razne podpore. Kljub temu pa bom, s tem, da izkoristim svoj položaj, obsojal to samouničujočo spiralo, ki duši vsako možno osveščanje krajevnega prebivalstva. Z druge strani sem globoko prepričan, da bi tudi atmosfera popolne svobode ne bila več zadostna za dvig tega področja, ker je prebivalstva premalo in ni zato možna izbira zmožnih elementov. Poleg tega pa odrežejo peruti vsakomur, ki hi poskušal nekaj narediti, gospodarstvo je pomanjkljivo, objekti nezadostni itd. Ob tem bi bil potreben nastop državne skupnosti, ki bi omogočila razne pobude in vlila s tem upanje po razvoju.* Organizacijski odbor festivala je nato ponudil skupini ANA v Grmeku sodelovanje, združenje pa je odgovorilo, da to ni mogoče. Kmalu zatem se je izvedelo, da je združenje ANA iz Čedada organiziralo štafetni tek prvo nedeljo po festivalu. Zanimivo je, da to združenje ni nikoli prej priredilo podobnih tekmovanj. Po vseh teh dogodivščinah je končno prišel dan festivala, ki je povsem uspel. Združenje ANA je tedaj začelo pripravljati program za naslednjo nedeljo ter se je pri tem poslužilo že obstoječega prireditvenega odbora, ki je pripravil festival. Društvo «Rečan* je med drugim ponudilo svoj pokal in kolajno, a je bilo vsako sodelovanje grobo zavrnjeno. Nato je odbor tiskal lepake, na katerih je bilo naznanjeno, da bo ob 20. uri nastopil pevski zbor »Rečan* in združenje ANA je v to privolilo. V nedeljo zjutraj pa so se začela nasprotja. Razni elementi, ki so prišli iz drugih krajev, so zahtevali, naj se plakati raztržejo. Odbor se je temu uprl in tedaj so se začele širiti govorice, da bodo nastop za vsako ceno preprečili. Zvečer, ko je zbor zapel šele prvo pesem, so ga razgnali z izgovorom, da je njegov čas za nastop mimo in da je na vrsti ples. Na ta način so trikoloristi uspeli v svoji podli nameri. Dogodek je imel razumljivo velik odmev po vsej deželi in oglasile so se tudi razne politične stranke in kulturni krožek »Rečan* je z zadovoljstvom vzel na znanje njihova odločna stališča, ki so obsodila trikoloristično početje v Hlodiču. Dve nesreči z motornim kolesom Včeraj popoldne se te 18-letai Attenasio Zeghinis iz Ul. Palestri-na 12 peljal s svojim motornim kolesom »ciao* po državni cesti 58 proti mestnemu središču, ko je nenadoma iz nepojasnjenih vzrokov izgubil nadzorstvo nad lahkim vozilom in treščil v skalnati usek na desni strani ceste. Z rešilnim avtom RK so ranjenega motociklista odpeljali v bolnišnico, kjer so ga zaradi odrgnin po obrazu in lažjega pretresa možganov sprejeli s prognozo okrevanja v 10 dneh na patološko - kirurškem oddelku. Žrtev prometne nesreče z motornim kolesom «lui» je postal tudi 19-letni Roberto Flego z Lonjerske ceste št. 66, ki se bo na ortopedskem oddelku bolnišnice zaradi rane po desnem kolenu in rami moral zdraviti dva tedna. Flego je malo pred 15. uro vozil svoje lahko vozilo po Ul Donadoni proti Ul. Piccardi. ko je na križi- šču z Ul. Petronio trčil v fiat 1100. Šofer avta. 25-letni Ezio Alini iz Trsta, se je tedaj privozil iz Ul. Petronio. namenjen v Ul. Piccardi. Novi uradi it. bančnega zavoda Podžupan Lonza je sprejel ravnatelja italijanskega bančnega zavoda Queriola, ki ga je seznanil z odprtjem uradov zavoda v Trstu dne 6. septembra. Sedež u-radov bo v Ul. Santa Caterima. Akontacija pri pokojnini MARIJA V. (TRST): «Čez dve leti bom dopolnila 55 let in bom tako imela pravico do pokojnine. Trenutno pa sem v finančno zelo slabem položaju. Nekdo mi je povedal, da je izšel zakon, po katerem bo INPS na željo izplačal nekaj na račun pokojnine. Ali je to res?* * # * Vaše vprašanje je povsem upravičeno. kajti vsakdo bi imel pravico. da nekaj let pred pokojem dobi akontacijo na svojo pokojnino. Plačeval je namreč doklade 15 let in več. Kdo mu bo v bistvu zagotovil, da bo nato. ko bo enkrat v pokoju, prejel to, kar je vložil? O tem in drugih socialnih vprašanjih se govori in govori že dolgih sedem let. Predloženih je bilo skoraj trideset zakonskih osnutkov. V bistvu pa je ostalo še vse po starem. Minimalne pokojnine so še vedno zares minimalnem, za rešitev enostavnih prošenj čakajo upokojenci leto in več. IIIIIMMIIIIUHIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIMlIllIllIlimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiHiiiiiiiiiiiiii Z DRUGE SEJE KONZULTE NA PROSEKU Občinska uprava še ni rešila vprašanja slovenskega tolmača Razprava o programu del, ki bi jih občinska uprava morala opraviti v Križu, na Proseku in Kontovelu Kljub vztrajnim zagotovilom ob- vseh treh vasi zahodnega zgornjega tinskih upravnih organov, da bodo področja tržaške občine. Prihodnja imenovali v vse krajevne konzulte tržaške občine slovenskega tolmača, kot to določa statut, ni bilo pred-sinočnjim na Proseku, na drugi seji konzulte za področje zahodnega Krasa, ne duha ne sluha o slovenskem uradnem tolmaču. Za silo je sicer posege slovenskih svetovalcev prevajal nameščeni tajnik konzulte, a njegovo prevajanje še zdaleč ni zadostno, ker mora, kot je na seji sam izjavil, voditi tudi zapisnik seje. Ta pomanjkljivost je prišla posebno do izraza, ko so brali zapisnik zadnje seje samo v italijanščini in je komunistična svetovalka Gherlani zahtevala prevod v slovenščino. Njene želje tajnik ni mogel izpolniti, ker to zahteva precej časa in predvsem boljše obvladanje jezika. Gher-lanijeva je zato zahtevala, naj občinska uprava čimprej določi slovenskega tolmača. S tem so se strinjali vsi prisotni, celo misovski svetovalec, čeprav je tudi dejal, da je ta zahteva nesmiselna, ker vsi prisotni obvladajo tudi italijanski jezik. Kot je predvideval dnevni red so nato razpravljali o programu najnujnejših del, ki bi jih bilo treba opraviti v Križu, na Proseku in Kontovelu. Prvi in najizčrpnejši program je predložil komunistični svetovalec Faggin. Med drugim je predlagal zgraditev slovenskega otroškega vrtca v Križu, prehod avtobusne proge pod občinsko upravo, postavitev avtobusnih postajališč v vseh treh vaseh, izboljšanje vodne napeljave, ki je posebno v poletnem času zelo pomanjkljiva, namestitev dvojezičnih tabel na cestah, ureditev smetišč, popravilo cest in še nekaj drugih del. Za njim je spregovoril socialistični svetovalec Maganja, ki se je tudi zavzel za ureditev slovenskega otroškega vrtca v Križu, kjer je doslej kar 36 otrok imelo na razpolago samo eno sobo v razsežnosti 60 kvadratnih metrov. Kot njegov predgovornik je omenil ije vprašanje avtobusnih postajališč ter vprašanje ceste v Križu, ki vodi k zdravniški ambulanti in je v zelo slabem stanju. V razpravo so posegli še De Carli (KD), Nait (KPI) in nekateri drugi, ki so se strinjali s predlogi Fag-gina in Maganje ter predlagali, da bi iz vseh predlogov izluščili najvažnejše in jih predložili uradu za decentralizacijo tržaške občine. Konzulta se je tako obvezala, da bo čimprej posredovala občinski u-pravi nekatere zahteve, kot sp popravilo poljskih cest, ki vodijo v vinograde in so trenutno v takem stanju, da se jih vinogradniki ne morejo posluževati. Nadalje bodo posredovali vprašanje kriškega otroškega vrtca, ureditev avtobusne proge in nekaj drugih problemov, ki so velike važnosti za prebivalce seja konzulte za to področje bo 15. septembra. Prekopi grobov Na glavnem občinskem pokopališču pri Sv. Ani bodo po odredbi občinske uprave prekopali grobove vseh, ki so bili tam pokopani pred desetimi leti. V ta namen občinska uprava obvešča vse svojce umrlih, ki bi radi premestili posmrtne ostanke svojih dragih v druge grobnice, naj se zglasijo za izvršitev zadevnih formalnosti neposredno pri čuvajih pokopališča v Istrski ulici 203 ali pa pri odseku za pokopališča petega občinskega upravnega oddelka Svojci vseh, ki so bili pokopani od 27. junija 1958 do 29. novembra 1960 v petnajstem predelu pokopališča, v vrstah, ki gredo od številke 12 do številke 18, se morajo zglasiti na omenjenih naslovih v roku od 18. oktobra do 18. decem bra letos. V roku od 18. oktobra do 29. oktobra se morajo prijaviti svojci tistih, katerih posmrtni ostanki ležijo v 36., 37. in 38. grobnici drugega pokopališčnega predela in so bili pokopani od 8. avgusta 1961 do 3. oktobra 1961. Nadalje bodo prekopali tudi grobove v IV. predelu, in sicer od številke 1 do številke 1152, v katerih ležijo posmrtni ostanki u-mrlih od 24. septembra do 12. marca 1962. Svojci, ki bi radi premestili posmrtne ostanke, se bodo morali zglasiti v sledečem zaporedju: od 8. novembra do 19. novembra 1971 za umrle, ki ležijo v grobovih od št. 1. do št. 192 in so bili pokopani od 24. septembra 1961 do 2. novembra- 1961. Od 9. decembra 1971 do 24. decembra 1971 za umrle, ki ležijo v grobovih od št. 193 do št. 384 in so bili pokopani od 3. novembra 1961 do 5. decembra 1961. Od 3. januarja 1972 do 14. januarja 1972 za umrle, ki ležijo v grobovih od št. 385 do št. OT6 in so bili tam pokopani od 6. decembra 1961 do 2. januarja 1962. Od 31. januarja 1972 do 11. februarja 1972 za umrle, ld ležijo v grobovih od št. 577 do št. 768 in so bili tam pokopani od 2. januarja 1962 do 26. januarja 1962. Od 21. februarja 1972 do 3. marca 1972 za umrle, ld ležijo v grobovih od št. 769 do št. 960 in so bili tam pokopani od 27. januarja 1962 do 20. februarja 1962. Od 13. marca 1972 do 31. marca 1972 za umrle, ki ležijo v grobovih od št. 961 do št. 1152 in so bili tam pokopani od 20. februarja 1962 do 12. marca 1962. To je žal stanje glede socialnega skrbstva pri nas. draga gospa Marija. Kaj pa še, da bi govorili o akontaciji! Sicer pa informativno: predložen je bil zakonski osnutek za plačilo na račun (akontacija) pokojnine. To pa le za uslužbence državnih in poldržavnih ustanov. Vsak tak u-službenec. ki ima pravico do pokojnine. to se pravi 19 let. šest mesecev in en dan službe, bo lahko zaprosil za akontacijo na pokojnino. Seveda ta znesek bodo na to odšteli, ko bo uslužbenec dobil svojo «končno» pokojnino. Prostovoljne dajatve ANTON D. (DOLINA): »Delal sem 13 let pri neki tržaški firmi. Nato pa sem končal z delom in sem vložil prošnjo za plačevanje prostovoljnih doklad. Prošnjo so mi ugodno rešili in trenutno plačujem te doklade. Ko bom dopolnil 60 let, bom imel pravico do dveh pokojnin? « « • Ne boste imeli pravice do dveh pokojnin, kajti plačevanje prostovoljnih doklad je le nadaljevanje plačevanja obveznih doklad. Dobili boste torej le eno pokojnino, ki pa bo — seveda — zajela celotno do bo plačevanja doklad, obveznih in prostovoljnih. • • • V zvezi s tem bi hoteli obvestiti naše čitatelje na važnost plačevanja prostovoljnih dajatev Judi za kmete neposredne obdelovalce. Večina naših ljudi namreč, ko se iz raznih razlogov izbriše iz kmečke blagajne, ne vloži prošnje za plačevanje prostovoljnih dajatev. S tem seveda izgubijo, v primeru da niso plačevali 15 let doklad, vsako pravico do pokojnine. S plačevanjem teh doklad pa doba za pokojnino dozoreva. Plačilo pa je skromno: 100 lir na teden. Torej ne pozabite na to možnost. Dve pokojnini? BORIS 2. (DOLINA): »Imam invalidsko pokojnino že precej let. Katere dokumente moram predložiti, da bi lahko dobil tudi starostno pokojnino? Žal vam moramo sporočiti, da nimate pravice še do druge pokojnine, kajti invalidska pokojnina in starostna pokojnina sta nezdružljivi (tinkompatibilnh), če ste že svoj čas prenehali delovno razmerje. Za sedaj vam ostane minimalna kvota (24.000 lir od 60 do 65 leta in nato 28.000 lir mesečno). « « • Za pojasnila o socialnem zavarovanju lahko pišete na naslednji naslov: «Socialna vprašanja — Primorski dnevnik — Ulica dei Mon-tecchi 6 - 34137» ali pa se kar neposredno posvetujte pri patronatu Kmečke zveze »INAC* Ulica Geppa 9 - 34132 Trst - tel. 35458». b. L kih, pa nismo nič izbezali. Toda biti »cartellonista* mara biti nekaj zelo važnega. To je razvidno iz tega, da je bila Dudovichu podeljena ulica komaj osem let po njegovi smrti, kar je menda navskriž z zakonom. Nikar ne objavite tega v Primorskem dnevniku, da se Trst ne bo smejal nam in naši globoki nevednosti. Samo poučite nas, prosimo vas. Vnaprej hvaležni Svetoivanski radovedneži Hvala vam za vašo prijazno opozorilo. Res smo se prenaglili v naši trditvi, da komisija za toponomasti-ko spi. Sedaj vidimo, da dela z vso vnemo in da se res trudi, da bi novo nastajajočim ulicam našla primerno pomembna imena s primerno pomembnimi zaslugami. Če pri tem ne upošteva predlogov domačinov, kadar gre seveda za slovenske domačine, ima za to gotovo svoje razloge. Prav jim je, tem domačinom, če ne znajo izmed Slovencev predlagati niti enega samega *cartellonista», pač pa samo kakšnega pesnika ali pisatelja, umetnika, zaslužnega zdravnika, dušnega pastirja, učitelja in sploh samo kakšnega javnega delavca ali pa, kar je seveda še slabše, kakšnega zaslužnega protifašističnega in partizanskega borca-junaka, in spravljajo s svojimi predlogi komisijo samo v zagato, ker nihče od teh ni (vsaj kot postranski poklic) bil tudi €cartdlonist». Tudi ni res, kar pišete, da tega poklica ni najti v nobenem italijanskem slovarju. Res je, da skoraj v vseh piše, da je *carteilone» - plakat, v nekem itedijamko - hrvaškem slovarju pa smo le zasledili tudi točno navedbo, da pomeni *cartel-lonisla» izdelovalec plakatov (ali tudi gledaliških listov). Ne preostaja nam drugega, kot da svetoivanskim slovenskim domačinom svetujemo, naj hitro pregledajo zgodovino svojega kraja in za božjo voljo staknejo med zaslužnimi svetoivanskimi Slovenci nekoga, ki je bil tudi rcartellonista», če že hočejo za vsako ceno imeti kakšno ulico poimenovano po zaslužnem Slovencu. Svetujemo hkrati obema tržaškima slovenskima občinskima odbornikoma, da pri tem nelahkem trudu našim Svetoivančanom učinkovito pomagata. tiiadka knjigama ŽE SPREJEMA PREDNAROČILA ZA ŠOLSKE KNJIGE ITALIJANSKE za osnovno šolo ☆ VSE POTREBNE za nižjo in višjo srednjo šolo ☆ UČENCEM IN DIJAKOM SO TUDI NA VOLJO VSAKOVRSTNE ŠOLSKE POTREBŠČINE, SKRATKA VSE ZA ŠOLOI TRST — Ul. n. Frančiška 20 Tel. 61792 TRST Ul. Boccaccio 3 Telefon 414161 POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI V vse kraje tudi t Inozemstva ZAUCHI AVTOMOBILISTI! Želite, da bo vaš avtomobil udoben, eleganten In brezhiben Obrnite se z zaupanjem na ZA1CHI AUTOFORNITURE TRST Via del Coroneo 4 ZAICHI Našli boste v«llko Izbiro vseh najnovejših in praktičnih avtomobilskih potrebščin Velika zaloga Izdelkov za karoserijo Dodatna kristalna stekla «VIS» Vsa pojasnila tudi v slovenščini in srbohrvaščini GORIŠKI DNEVNIK | —J F7 ^ngggpi NEDEUA 5. SEPTEMBRA TRST A 8.15, 13.15, 14.15, 20.15, 23.15 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja, 9.00 Maša; 9.45 Glasba za orgle; 10.15 Poslušali boste; 10.45 Za dobro voljo; 11.15 Naskok na gorske velikane; 11.50 Vesele harmonike, 12.30 Za vsakogar nekaj, 13.30 Glasba po željah; 14.45 Glasba z vsega sveta; 15.30 Radijska igra, 16.15 Jazz; 16.30 Parada orkestrov, 17.30 Revija zborovskega petja, 18.00 Podobe in glasba; 19.00 Lahka glasba iz naših studiov: 19.30 Motivi iz filmov, 20.00 Šport; 20.45 Ljubezenska lirika; 22.00 Športna nedelja; 22.10 Sodobna glasba; 22.25 Zabavna glasba. TRST 8.30 Kmetijska oddaja, 9.00 Glasba za godala, 9.30 Maša, 10.30 Tržaški motivi. KOPER 8.00, 11.30, 12.30, 15.30, 20.15, 23.00 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.10 Jutranja glasba; 9.30 Glasbena matineja; 12.00 Glasba po željah; 14.15 Ansambli; 14.30 Pogovor s poslušalci: 14.40 Glasbeni cocktail; 15.40 V ritmu polk in valčkov; 15.50 Dre-ja in Vane; 16.00 Glasba po željah; 17.10 Poje moški pevski zbor iz Mirna; 17.40 »Ali so ob sobotah vsa šolska vrata zaprta;; 18.00 Plošče; 19.00 Srbske pesmi; 19.30 Parada orkestrov; 20.30 Prenos RL; 23.20 Plesna glasba. NACIONALNI PROGRAM 8.00, 13.00, 15.00, 20.00, 23.00 Poročila; 7.00 Jutranja glasba; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Glasba za godala; 9.30 Maša; 10.15 Vi in jaz; 12.00 Plošče; 12.30 Hit parade; 13.15 Glasbena oddaja: 14.10 Italijanski Zibaldone; 15.10 Epored z Enricom Montesanom; 15.45 Popoldan z Mino; 17.21 Glasbena oddaja; 18.15 Nedeljski koncert; 19.30 Odlomki iz operet; 20.25 Variete z Ginom Bramie-rijem; 21.20 Koncert zborovskega petja; 22.05 Radijska igra. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30, 20.30, 32.30 Poročila, 7.40 Jutranje pesmi; 8.40 Plošče; 9.35 Veliki variete; 11.00 Glasbena oddaja; 12.30 Spored s Franco Valeri; 13.00 Kvizi narobe; 13.35 Alto gradimento; 14.30 Ansambli; 15.00 La corrida; 15.40 Pesmi; 17.30 Glasba in šport; 20.10 Superso-nic; 21.30 Veliki ameriški predsedniki; 22.00 Plošče; 22.40 Stare pesmi, 23.00 Lahko noč, Evropa. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.15 Koncert za orgle; 11.50 Ljudska glasba; 13.00 Medigra; 14.20 0-pera; 15.30 Radijska igra; 19.00 Tečaj italijanščine, 19.15 Vsako-večemi koncert; 20.45 Glasba po svetu; 21.30 Evropska grafika na beneškem bienalu. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.00, 20.30, 23.00 Poročila; 9.00 Mednarodni pristaniški koncert Portorož — Duisburg; 10.30 Z orkestrom Carmen Dragon; 11.05 Se pomnite, tovariši...; 11.25 Pesmi borbe in dela; 11.45 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 14.15 Zabavna glasba; 14.30 Nedeljska reportaža; 14.50 Z domačimi ansambli; 15.05 Slovenske narodne pesmi v raznih izvedbah; 15.30 IIf in Petrov; Velik zamah; 15.50 Kitara v ritmu; 16.05 Igramo za razvedrilo; 17.00 Franck: Nevarna igra; 17.58 Glasbena medigra; 18.05 Nedeljsko športno popoldne; 20.00 Lahko noč, otroci!; 20.15 Glasbene razglednice; 21.00 «V nedeljo zvečer*; 23.20 Plesna glasba; 00.05 Literarni nokturno; 00.15 Jazz za vse. ITAL. TELEVIZIJA 10.20 Svetovno prvenstvo v kolesarstvu; 11.00 Maša; 12.15 Kmetijska oddaja; 13.15 Svetovno prvenstvo v kolesarstvu; 15.15 Prenos športnega dogodka; 18.15 TV za otroke; 19.50 Športni dnevnik in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Arsen Lupin; 22.10 športna nedelja; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 18.15 Prenos športnega dogodka; 21.00 Dnevnik; 21.15 Glasbena oddaja; 22.20 TV priredba. KOPRSKA BARVNA TV 16.55 Balkanske igre; 20.15 Te-lefilm; 21.00 Robin Hood in pirati. PONEDELJEK 6. SEPTEMBRA TRST A 7.15, 8.15, 11.30, 13.15, 14.15, 17.15, 20.15, 23.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Šopek slovenskih pesmi; 12.10 Pomenek s poslušalkami; 12.25 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Sagredov orkester; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Deželni skladatelji; 19.10 Odvetnik za vsakogar; 19.45 Zbor Jacobo Tomadini; 20.00 Šport; 21.00 Pripovedniki naše dežele; 21.45 Slovenski solisti; 22.10 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran 15.10 Ansambli; 15.30 Pregovori 15.45 Pesmi s festivala v Pra-damanu. KOPER 6.30, 7.00, 11.00, 12.30, 14.00, 19.15, 22.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.10 Jutranja giasba; 9.30 Glasbena matineja; 12.00 Glasba po željah; 14.05 Športni ponedeljek; 14.15 Ansambli; 14.30 Današnji gostje; 15.00 Strani iz albuma; 15.40 Zabavna glasba; 16.00 Prenos RL; 16.30 Naši zbori pojo; 17.00 Primorski dnevnik; 17.20 Popevke; 17.40 Iz zakladnice primorskih skladateljev; 18.10 Vaši pevci: 18.45 0-troški kotiček; 19.00 Glasbeni klasiki, 19.30 Plošče; 20.30 Prenos RL; 23.20 Orkestri; 23.35 Znani izvajalci. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 20.00, 22.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje pesmi; 9.15 Vi in jaz; 11.30 Poje tenorist Michele Fleta; 12.10 Plošče; 13.15 Hit parade; 14.10 Italijanski Zibaldone; 15.10 Radijska priredba; 16.00 Oddaja za otroke; 16.20 Za vas mlade; 19.00 Ce bi...; 19.30 Neapeljske pesmi; 20.20 Glasbena oddaja. II. PROGRAM 7.30, 8,30, 13.30, 16.30, 1930, 22.30 Poročila; 7.40 Jutranje pesmi; 8.40 Barve in zvoki orkestra; 9.50 Radijska igra; 10.05 Popevke; 10.35 Otto piste; 12.30 Alto gradimento; 14.05 Plošče; 15.00 Ne vse, toda o vsem; 16.05 Popoldanski spored; 18.15 Plošče; 19.00 Popotovanje v evropske prestolnice; 20.10 Spored s Corradom; 21.30 Kvizi narobe; 22.00 Revija mladih izvajalcev; 22.40 Radij ska igra; 23,05 Uhka glpsfea. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 10.25 Mahlerjeva glasba; 11.45 Italijanska sodobna' gimttr W.t» 'Medigra; 14.30 Včerajšnji in današnji izvajalci; 15.300 Opera; 17.35 Jazz; 18.05 Lahka glasba; 19.15 Vsakovečemi koncert; 21.30 Radijska igra. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 11.00, 13.00, 17.00, 20.30, 24.00 Poročila; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Pisan svet pravljic in zgodb; 10.30 Lahka glasba jugoslovanskih avtorjev; 11.15 Pri vas doma; 13.10 Igor Stravinski: Koncertantni plesi za komorni orkester; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Pihalne godbe na koncertnem odru; 14.15 Zabavna glasba; 14.30 Priporočajo vam...; 15.10 Iz partitur skladateljev; 15.30 Pet minut za EP; 15.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.55 Pet minut za EP; 16.30 Glasbeni intermezzo; 16.40 Poje zbor »Srečko Kosovel*; 17.00 »Vrtiljak*; 17.40 Z orkestrom dunajske narodne Opere; 18.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne; 19.35 Z ansamblom Moj-mira Sepeta; 19.45 Kulturni globus; 20.00 Lahko noč, otroci!: 20.25 Pet minut za EP; 21.00 Albert Lortzing: Odlomki iz opere «Divji lovec*; 21.50 Od melodije do melodije; 23.15 Za ljubitelje jazza; 00.05 Literarni nokturno; 00.15 Slovenski pevci za bavne glasbe. ITAL. TELEVIZIJA 18.15 TV za otroke; 19.45 Športni dnevnik in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Film; 23.00 Dnevnik II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Mi in drugi; 22.15 Revija zborovskega petja. KOPRSKA BARVNA TV 17.45 Jugoslovansko prvenstvo v plavanju; 20.00 Dokumentar; 21.00 Dnevnik; 21.10 Glasbena oddaja; 22.00 Dokumentar. MEDNARODNO TEKMOVANJE PEVSKIH ZBOROV V GORICI Sinoči nagrade za polifonsko glasbo nocoj zaključek s folklornimi pesmimi V poUtonski glasbi zmagala dva zbora iz Bolgarije ter eden z Dunaja Največ nagrad doslej dobil zbor iz Assisija - Slovenskih zborov na letošnjem tekmovanju ni, češki zbori pa se niso uvrstili med najboljše Mednarodno tekmovanje pevskih zborov bo danes doseglo na treh prireditvah, zjutraj, popoldne in zvečer, svoj višek, ko bodo pevski zbori iz raznih dežel peli narodne pesmi, t.j. pesmi, ki so vsakemu pevcu kot članu določenega naroda najbolj pri srcu. Že pri včerajšnji popoldanski prireditvi je bilo vzdušje bolj živo kot na tekmovanjih poli-fonske glasbe v prvih dveh dneh tekmovanja. Sodeč po dosedanjih rezultatih po-lifonskega tekmovanja so po mnenju žirije najboljši na letošnjem tekmovanju pevci »Cantori di Assi-si» iz Assisija, ki jih vodi P. Evangelista Nicolini. Dobili so nagrade v vseh treh kategorijah polifonske glasbe, in sicer drugo mesto je dosegel moški zbor (92,6 točke), tretje mesto so dosegle ženske (91,8 točke), spet drugo mesto pa je dosegel mešani zbor (94 točk). Rezultati tekmovanja mešanih zborov, ki je bilo v petek zvečer, so naslednji: 1. »Kammerchor des Mu-sikgymnasium Wien» z Dunaja, pod vodstvom Friedricha Lesskyja, 95,2 točke; 2. »Cantori di Assisi*, 94 točk; 3. »Chor der Gesamtschule Marktoberdorf* iz Marktoberdorfa v Nemčiji, 93,1 točke; 4. »Balassa Ba-lint Enekkara* iz Esztergoma na Madžarskem, 87,6 točke. Včeraj zjutraj so se pevci zbrali v dvorani v dolini Korna, kjer so jim izročili razna darila. Na sporedu so biii nekateri priložnostni govori, oglasil se je tudi goriški župan Martina, ki je pevcem povedal nekaj besed o zgodovini našega mesta, istočasno pa je zaželel, da bi odnesli na svoje domove najlepše vtise o Gorici. Tekmovanje se bo nadaljevalo in zaključilo danes. Zjutraj ob 9.30 bo prvi koncert, na katerem bo nastopilo dese.. zborov, popoldne ob 15. uri pa bo drugi koncert, na katerem bo nastopilo dvanajst zborov. Zvečer ob 21. uri bo nagrajevanje z nastopom zmagovalcev. Na jutranjem koncertu nastopijo naslednji zbori: 1. Zbor »Moša Pijade* iz Zagreba (Jugoslavija), ki ga vodi Emil Cossetto, bo zapel St. M. Gajdo-va »Što mi je milo*, Z. Grgoševiča »Pjesma orača* 'in E. Cossetta »Svatovska iz Hrvatske*; 2. «Aquilee» iz Basiliana (Videm), vodi Arduino Fabris (G. Justulin »Pal mont», L. Garzoni »In che sere* in L. Mar-zuttini »Ce biele lune*), 3. »Corale Pisana* iz Piše, vodi Bruno Pizzi (Bruno Pizzi »Storia*, »Babbo non vuole* in »La 'Omacchia*); 4. »Pic-colo coro Padovano* iz Padove, vodi Giuliana Sacchetto (S. Cestaro »Traiti fur», »La Bergere des ara-vis* in »La Pastorale*); 5. »Loren-zo Perosi* iz Fiumicella (Videm), vodi Secondo Del Bianco (Cecilia Seghizzi »Binidizions*, Rodolfo Ku-bik »Biele di voi* in C. A. Seghizzi «3.a Gotis di rosade*); 6. zbor »S. Ambrogio* iz Tržiča, vodi Pietro Poden (B. Pratella »La vien da la montagna*, L. Castelazzi »Tutte le funtanelle* in Cecilia Seghizzi «Quant che a sere*); 7. »Koninkli-ke Zangvereniging Venlona* iz Ven-la (Holandska), vodi Ger Withag (W. Geyr »Piet Hein», H. Strate-gier »Daar was e wuf die spon* in »Komt, vrienden in het ronde*); 8. «G. Tartini* iz Trsta, vodi Licio Declich (Claudio Noliani »Canzone Monferrina*, Giuseppe Radole »La pastorella* in Giulio Viozzi »Chi no ga bori no ga remission*); 9. »Balassa Balint Enekkara* iz Esztergoma (Madžarska), vodi Tibor Szabo (Zoitan Kodaly «Egyetem-Begye-tem», Lajos Bardos »Hoch ist die Raute* in Zoltan Kodaly »Tanz-lied»); 10. »Mannerchor Millstadter-see* iz Millstadta (Avstrija), vodi Sepp Kolbitsch (narodna «In die Berg», P. Keimjak «Ich und mein Weinglass» in A. Kubizek »Krako-wiak»). Popoldanski spored pa je naslednji: 1. Zbor »Rondinella* iz Padove, ki ga vodi Dian Checchetto-Morello, bo zapel sledeče pesmi: L. Cola-cicchi <11 ragno e la mosca*, L. Pigarelli »Ninna nanna Trentina* in A. B. Michelangeli »Le soir e la montagne*; 2. »Balassa Balint Enekkara* iz Esztergoma (Madžar- JUG. TELEVIZIJA OD 5. DO 11. SEPTEMBRA 1971 NEDELJA, 5. septembra 10.30 Po domače z ansamblom Franca Flereta in kvartetom Do; 11.00 Otroška matineja; 11.50 Oči Sutjeske — glasbena oddaja Rudolfa Bručija; 12.05 Prenos proslave ob 30-letniri revolucije na Tjentištu; 14.00 Mestece Peytan; 15.45 Državno prvenstvo v vodnem smučanju 16.45 Balkanske atletske igre — prenos - do 19.00; 20.00 Vohun pride ob sedmih — češki film; 21.00 TV dnevnik; 21.35 Melodije, ki ste jih imeli radi; 22.35 Glas na obisku: Mar-malade - JRT; 22.50 Poročila: 23.05 Športni pregled. PONEDELJEK, 6. septembra 10.35 TV v šoli; 11.30 Angleitt-na; 12.00 Osnove splošne izobrazbe; 15.40 TV v šoli; 16.35 Angleščina; 17.05 Francoščina; 17.40 Drejček in trije Marsovčki; 18.00 Državno prvenstvo v plavanju; 19.15 Obzornik; 19.30 Od zore do nffaka: Jaz T-55; 20.05 Maksime-ter; 21.00 TV dnevnik: 21.35 W. Shakespeare: Konec dober, vse 23.00 Srečanje I Jožetom 23.35 Poročila. dobro; Ciuho; TOREK, 7. septembra 10.35 TV v šoli; 11.40 Ruščina; 12.00 Osnove splošne izobrazbe; 15.45 TV v šoli; 16.35 Ruščina; 16.50 TV vrtec; 17.10 Angleščina; 18.50 Prijatelj Ben; 19.15 Obzornik; 19.30 Poje Nana Mouskouri; 20.05 Zdravilne vode; 20.30 Zgodovina kozmetike; 21.00 TV dnevnik; 21.35 Dvanajst jeznih mož; 23.10 Malo za šalo, malo za res. SREDA, 8. septembra 9.15 TV v šoli; 18.50 Erazem in potepuh; 19.15 Obzornik; 19.30 Glasba za staro in mlado; 20.05 Na sedmi stezi — športna oddaja; 20.30 Risanke: 21.00 TV dnevnik; 21.35 I. Štivičič: Kam gredo divje svinje; 22.36 Računi raču nalnikov; 23.20 Jazz na ekranu; 23.45 Poročila. ČETRTEK, 9. septembra 10.35 TV v šoli; 11.30 Nemščina; 11.45 Angleščina; 12.00 Francoščina; 15.45 TV v šoli; 16.40 Nemščina; 16.55 Angleščina, 17.10 Osnove splošne izobrazbe; 18.55 Jurij Muri v Afriki — glasbena pravljica; 19.15 Obzornik; 19.30 Družina; 20.05 Enkrat v tednu; 20.20 Vse življenje v letu dni; 21.00 TV dnevnik; 21.35 XXI. stoletje; 22.25 Maupassantove novele; 22.50 Jadranska srečanja. PETEK, 10. septembra 10.30 TV v šoli; 12.00 Angleščina; 15.40 TV v šoli; 17.10 Osnove splošne izobrazbe; 18.50 Potujmo v naš svet; 19.15 Obzornik; 19.30 Glasbena oddaja; 20.00 Mestece Peyton — serijski film; 21.00 TV dnevnik; 21.35 Dekleta — ameriški film; 23.15 Sami na svetu. SOBOTA, 11. septembra 10.35 TV v šoli; 17.35 Motorne dirke za prvenstvo Jugoslavije; 19.20 Andaluzijski plesi; 19.45 Obzornik; 20.00 Bratovščina sinjega galeba; 20.30 TV kažipot; 21.00 TV dnevnik; 21.35 Zabavno - glasbena oddaja »Zlati delfin*; 22.35 Cirkus; 23.05 Nikoli grde besede: 23.40 Poročila. ska), vodi Tibor Szabo (Zoltan Ko daly »Der Zigeuner ist den Quark», »Abendlied* in Lajos Bardos »Von Szeged har»); 3. »F. Corradini* iz Arezza, vodi Fosco Corti (neznani avtor iz XV. stoletja »Gesu sommo conforto*, »Donne venite al ballo* in G. Brahms «Nella notte tran-quilla»); 4. «Karola Kurpinskiego* iz Poznanja (Poljska), vodi Marian Nagorski (A. Koszevvski »Trittico di grande Polonia*, K. Symanowski »Chi dunque bussa* in S. Wiecho-wicz »Sul vašo di terracotta*); 5. »Antonio Illersberg* iz Trsta, vodi Mario Strudthoff (G. Radole »Na bela quaia», Claudio Noliani »Ninna nanna Friulana* in L. Gagliar-di »Canti de 1’amor tradi’*); 6. «Komomi Sbor University J. E. Purkyne» iz Brna (Češka), vodi Mi-losrav Buček (Petr Eben «0 vla-stovkach a dlvkach*, R. Wunsch »Pesem črnega dekleta* in E. Suchon »Slovaška narodna*); 7. »Kammerchor des Musikgymnasiums Wien» z Dunaja (Avstrija), vodi Friedrich Lessky (Waldemar Bloch »Heisa, Kathreinerle*, R. Schmid «Washat die Nachtigall* in «Wie scheinst Du, Liebste mir*); 8. »Emanuil Manolov* iz Gabrova (Bolgarija), vodi Chri-sto Aristirov (Dobri Hristov »Dafi-no vino*, Filip Cutev »Salibih si edno libe* in Ljubomir Pipcov »Giud-noto Horo»); 9. »Učiteljice iz Sofije* iz Sofije (Bolgarija), vodi Lidia Assenova Dimitrova (Nikolai Kaufman »Žara, moje dekle*, Krassimir Kiurkciiski «Jana nelle tenebre* ’n Gheorghi Dimitrov »E' fiorito il ou-caneve*); 10. »Suceava* iz Bukarešte (Romunija), vodi Stefan Pinti-lie (Dariu Pop «Mare hiba i la Ji-bou», G. Dima «Fintina cu trei iz-voare* in G. Danga «Sirba pe loc»); 11. »Gesamtschule Marktoberdorf* iz Marktoberdorfa (Nemčija), vodi Arthur Gros (H. Distler »Im Ma-ien*, H. Bergese »Romledon* in L. Hahn «Schwabenliesl»); 12. »Ermes Grion* iz Tržiča, vodi Aldo Policar-di (Mino Bordignon »Valcamonica*, F .Mignozzi «Staimi atenz* in Claudio Noliani »Tre canti della Val Rendena*). INTERPELACIJA SVETOVALCEV KPI Pokrajina naj bi podprla revizijo vojaških služnosti Zakonske osnutke so predložili poslanci večine in opozicije - Nezadovoljiv odgovor obrambnega ministra Tanassija Komunistični pokrajinski svetovalci Poletto, Menichino in Jarc so poslali pokrajinskemu predsedniku interpelacijo v kateri omenjajo odgovor, ki ga je dal obrambni minister Tanassi na razne interpelacije poslancev v zvezi z novico o atomskih minah na Krasu. Odgovor je po mnenju interpelantov vznemirljiv. Svetovalci omenjajo razne zakonske osnutke, ki so jih predložili poslanci KPI, KD in PSI za omi-Ijenje vojaških služnosti v naši deželi. Ker je odgovor ministra precej v nasprotju z omenjenimi zakonskimi osnutki večinskih in opozicijskih poslancev, menijo imenovani svetovalci, da bi morala pokrajinska uprava podpreti omenjene zakonske osnutke. Podtajnik PSI Mosca govori danes v Vilešah Danes zjutraj ob 10.30 ho na sedežu federacije PSI v Gorici sestanek aktivistov in upraviteljev stranke. Sestanku bo prisostvoval vsedržavni podtajnik PSI poslanec Giovanni Mosca. iHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiu V OKVIRU PRIJATELJSKIH STIKOV Na partizanskem srečanju v Metliki je prisotna delegacija iz Doberdoba Na sinočnji prireditvi sta nastopila tudi godba «Kras» in zbor «Jesero» - Okrog sto Doberdobcev je šlo na izlet v Metliko Številnim prijateljskim stikom, ki jih .je navezalo od svoje ustanovitve doberdobsko prosvetno-kultumo društvo «Jezero» s prosvetarji iz Slovenije, se je včeraj in danes pridružil še eden z borci in kulturnimi delavci iz Metlike. Tokrat zastopajo kraško občino v zamejstvu poleg omenjenega društva »Jezero* še godba na pihala «Kras» in člani domače občinske uprave. Vabilo je posredovala skupščina občine Metlika, katera ie tudi srečanje priredila skupno s krajevnim odborom ZZB NOV in družbeno političnimi organizacijami iz Metlike Manifestacija, ki nosi naslov «Sre Čanje borcev, aktivistov in vseh drugih prijateljev gostoljubne Bele Krajine* se je pričela včeraj popoldne s startom prve etape mednarodne kolesarske dirke po Beli Krajini. Množično slavje se je pričelo ob 17. uri na Pungartu, kjer so se zbrali nekdanji borci in aktivi; sti NOV, ld so se bojevali v Beli Krajini. Slavnostni govor je imel predsednik metliške občine Ivan Žele, poleg doberdobskega zbora »Jezero* in godbe na pihala »Kras* so nastopale še razne folklorne in igralske skupine iz Metlike. Zvečer je bil na Veselici kres. Srečanje se nadaljuje danes zjutraj z položitvijo vencev k spomeniku ustanovitve XV. SNOUB. Na Pungartu pa bo koncert godb na pihala iz Vevč, Trebnja. Metlike in Doberdoba. Letak, ki vabi na srečanje v Belo Krajino, zaključuje program z pestro ljudsko zabavo na Pungartu in Veselici, kjer bodo gostom nudili pristne domače jagenjčke in odojke ter točili metliško črnino. Za to srečanje vlada v Doberdobu veliko zanimanje. Včeraj zjutraj je odpotoval avtobus z godbo in pevskim zborom. Odpotovalo je tudi veliko bivših partizanov z lastnimi avtomobili. Škoda, da .je iz Metlike prišel poziv, da primanjkuje prenočišč zaradi ogromne udeležbe iz vseh koncev Bele Krajine. kar je onemogočilo Doberdobcem, da bi naročili še drugi avtobus. j. Praznik bo tudi v mestu, v Ulici Colobini. Za organiziranje skrbi odbor rajona «Borgo Castello*. No coj imajo na sporedu ples. Na nogometnem igrišču pri Ma-donnini je v teku praznik komunističnega lista »Unita*. Danes popoldne je na sporedu tekma v bri-školi, zvečer bo ples. Tu deluje tudi fotografska razstava «Gorica-most*. Deluje dobro založen bife. Podoben praznik je v Vilešah, ki ga prireja socialistični list »Avan-ti». Dopoldne bo koncert godlje iz Turjaka, vmes bo priložnostni govor, zvečer bo ples,, ob 23. uri pa tombola. Praznik je tudi v Fari, kjer je prireditelj domače športno društvo. Mosca bo danes zvečer ob 18.30 govoril na javnem shodu v Vilešah, v okviru krajevnega raznika socialističnega tiska. Pogreb Roberta Remca Včeraj zjutraj so na goriškem pokopališču položili v grob 12-letnega slovenskega dijaka Roberta Remca, ki se je pred nekaj dnevi utopil v Soči. Poleg sorodnikov in prijateljev so bili na pogrebu še slovenski skavti, šolski prijatelji ter profesorji slovenske srednje šole. Srečanje županov iz Gorice in Venla Župan Martina je včeraj zjutraj na županstvu sprejel župana iz Venla na Nizozemskem dr. Th. Gijsena, ki ga je spremljala mestna odbornica g. Vas Soest. Župana pobratenih mest sta se prijateljsko pogovarjala. V teh dneh, ko se v Gorici odvija mednarodno pevsko tekmovanje, so v naših gosteh tudi pevci mesta Venilo. Prijava starega vina Rok za prijavo starega vina, pridelka iz leta 1970 In prešnjih let, zapade dokončno jutri, 6. septembra Prijavo je treba napraviti pri pristojnem občinskem trošarinskem uradu, na posebnih obrazcih, ki jih prizadeti lahko dobijo pri teh u-radih. Opozarjamo vinogradnike in vse druge, ki imajo še staro vino, da morajo na pravdi prijavo v omenjenem roku, ker bodo sicer plačali globo. Naši vinogradniki se glede te prijave lahko obrnejo na Kmečko zvezo v Gorici, Ul. Malta 21. kjer bodo dobili brezplačno vso potrebno pomoč in navodda Danes se poročita v Štan-dreiu MILOJKA MOREL in BORIS PINTAR Sorodniki, prijatelji in znanci jima iskreno čestitajo. Zadnje vaške «šagrc» danes v raznih krajih V raznih krajih na Goriškem so na sporedu zadnji poletni prazniki. Brez dvoma bo precej ljudi šlo danes v Koprivo, kjer bo tradicionalna šagra, ki bi bila morala biti že prejšnjo nedeljo, pa je zračni vrtinec popolnoma razdejal veselični prostor. Prireditelji si nadejajo, da bo želja po obisku ponesrečenega kraja privabila precej ljudi. nillimillHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIimilllllllllllllllllllllllllllllllMlIHIIIIIIIIIIIIIlUIUIIIIIIIIIIIMIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIII PRIREDITEV BO V NEDELJO, 12. SEPTEMBRA V teku so živahne priprave za «Avtotekmo dveh Sovodenj» Tekmovalna pot bo povezala Sovodnje ob Soči s Sovodnjami ob Nadiži - Tekmovalci bodo vozili skozi številne slovenske vasi - Na razpolago so številni pokali in druge nagrade Prihodnjo nedeljo 12. septembra se bodo avtomobilista spet potegovali za nagrade na poteh Goriške in Beneške Slovenije. Tekmovalci bodo štartali v Sovod-njah ob Soči, kjer so tudi prireditelji to avtotekmo, ki je letos dobila naziv »Avtotekma dveh Sovodenj*, potovali bodo skozi razne slovenske kraje in vasi in dosegli Sovodnje ob Nadiži, t. j. drugo vas z enakim imenom. Sovodenjski prosvetarji in športniki so lani priredili avtotekmo po iimiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifniiiiimiiiiiiiiiiiiMiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiniiuuiiiuiniiinii!,,,,! V Šentmavru umrl Ivan Figelj it- 'v- miš*- \ *> - ; V ’ V Šentmavru je umrl zadnji dan letošnjega avgusta, v starosti 82 let. domačin Ivan Figelj. Pokopali so ga dan pozneje ob prisotnosti velikega števila domačinov ter ljudi iz drugih krajev, zlasti bivših partizanskih borcev. Domači pevci so mu ob odprtem grobu zapeli žalo-stinko v poslednje slovo. Ivan Figelj se je kot mladenič zaposlil pri avstrijski železnici in delal nekaj let na tedanji postaji v šentmavru poleg solkanskega mosta. V letu 1911 so ga vpoklicali pod orožje in služil je avstrijskemu cesarju dolgih osem let. Bil je na raznih frontah, v Karpatih in na Tirolskem. Po vojni se je spet zaposlil pri železnici, vendar le do leta 1930. Takrat je fašistična o-blast premestila slovenske železničarje v notranjost države, naš Fi-geli na ni hotel z doma, zaradi tega so ga odpustili iz službe. Začel je delati na majhnem kmečkem posestvu v domači vasi. Zavedno je vzgojil svojih sedem otrok. Dva sta mu umrla že pred vojno; na Sabotinu je eksplodirala mina iz časov prve svetovne vojne in mu ubila hčer in sina. Dva sinova sta padla v partizanih. Jožef je bil borec 1. prekomorske brigade (3. četa) od decembra 1943 do septembra 1944, ko je padel; imel je 24 let. Ivan va je bil borec 17. brigade «S. Gregorčič» od septembra 1943 do 15. aprila 1945. t.j. tik pred osvoboditvijo, ko je nadel v borbi na Otelci. Imel je komaj 21 let. Od ostalih treh je: hči Marica poročena v Jugoslaviji, sin Franc kmetuje in živi v Šentmavru. kjer stanuje tudi sin Anton, ki je v službi na aoriški občini. Naš Ivan Figelj je bil veselega značaja, pevec, ki je rad prepeval slovenske pesmi tudi ko so bile prepovedane, bil je zelo priljubljen ter ob vsaki priložnosti pomagal domačinom in ostalim. V letih tik po vrvi svetovni vojni je bil odbornik posojilnice v Pevmi, med zadnjo vojno je bil član odbora za pomoč partizanom in član odbora OF v Šentmavru. Nabavil je in izročil veliko blaga za partizane. Bil je tudi več kot petnajst let mež-nar v Šentmavru. Pridno je prebiral že od vsega začetka »Sočo*, ^Primorski dnevnik» ter slovenske knjige in revije. Prizadeti družini izrekamo naše sožaljt. tržaških vasrti. Letos so izbrali pot po beneških vaseh. Namen prirediteljev je na eni strani spoznavanje krajev v Beneški Sloveniji, na drugi pa neposreden stik s tamkaj živečimi beneškimi Slovenci. V pripravah za avtotekmo so sovodenjski prireditelji že imeli razgovore z zastopniki beneški! Slovencev. Ti so obljubil? svojo pomoč. Zaradi’ tega prireditelji pričakujejo, da se bo pomoči pri kontrolah pridružilo tudi prosvetno društvo »Ivan Tritiko* iz Čedada. Prireditelji so zaprosili razne u-stanove in posameznike, da bi prispevali za uspeh tekmovanja Pokale, razna darila ali pomoč v denarju so prispevali >bčina Sovodnje, trgovec Darko Šuligoj, Primorski dnevnik, tvrdka Tekno-mec, Pokrajinska turistična ustanova, Kmečko - delavska posojilnica, Slovenska prosvetna zveza, gostilna »Rubijski grad*, tvrdka Ciemme, trgovec Danilo Nanut, podpredsednik pokrajine Marko Wal-tritsch, tvrdka Viviex, tvrdka Paolo Gratton, Pokrajinska uprava, Krašček Jožko in Grafica Gori-ziana. Obljubljenih pa je še precej nagrad, tako da bo za zmagovalce kar precej pokalov in drugih nagrad na razpolago. Vpisovanje je na sedežu društva vsak večer od 20.30 do 22.30, prijaviti pa se je mogoče tudi na se dežu SPZ v Gorici (Dino Roner) in v gostilni Rubijski grad ter pri posameznih članih prireditvenega odbora. Proga ocenjevalne avtotekme je naslednja: Sovodnje ob Soči, Rubije, Peč, Rupa, Gorica, Podgora, Števerjan, Jazbine, Plešivo, Dolenje, Mimik, Praprotno, Čedad, Ažla, Sovodnje ob Nadiži, Matajur, Sovodnje ob Nadiži, Ažla, Špe-ter Slo venov, Čedad, Gagliano, Como di Rosazzo, Brazzano, Kr-min, Moša, Ločnik, Gorica Štan-drež, Sovodnje ob Soči. Danes v Gorici ptičji sejem Danes bo v parku županstva t Gorici tradicionalni sejem ptič«*. ki ima v Gorici že dolgoletno tra dicijo. Ob 4. uri zjutraj se bodo v par ku zbrali lastniki ptičev, ob 6. uri bodo park opdrli občinstvu, žirija bo ob 7.30 opravila prvi pre gled. Ob 11.30 bodo tekmovanja ptičarjev, ob 13. uri bo prvo na grajevanje, drugo pa ob 16. uri. Zvečer ob 18 uri bo folklorna prireditev, ob 20. uri bodo park zaprli. Na razpolago so številne nasra de, v parku bodo tudi prodajali razne ptiče in vso opremo za pti-čerejce. Prireditelj je Pro Loco. Razna obvestila Klub »Simon Gregorčič* priredi tečaj za šahiste - začetnike od 8. leta dalje. Vpis je mogoč na sedežu SPZ, Ul. Malta 2, tel. 24-95. Kmečka zveza v Gorici javlja, da bo avtobus odpeljal izletnike v soboto 11. septembra v Zagreb na ogled velesejma in nato k Pli-tvičkim jezerom, ob 5. uri s Pal-kišča v Dolu, ob 5.10 iz Rupe in iz Sovodenj, ob 5.20 iz Štandreža, ob 5.30 z Oslavja. Priporoča se točnost. Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi v soboto 11. in v nedeljo 12. septembra ob dnevu planincev vzpon na Lepeno, h Krnskemu jezeru in na Bogatin. Vpisovanje in podrobnosti na edežu SPD, Ul. Malta 2, tel. 24-95. SPD javlja, da je že zaključilo z vpisom za izlet na otok Krk. Šolske vesti Ravnateljstvo Dijaškega sledeči rmr Gorici je objavilo za vpis v Dijaški dom. 1. Starši, ki nameravajo svoje otroke v šolskem leto J. v Slovenski dijaški dom k® rajo ne ali zunanje gojence, ^ vložiti prošnjo za sprejem ® ujij sebnih tiskovinah, ki jih 3 tl pri upravi zavoda; 2. sprejem v dom je mogoče .J, a« vseh razpelo ^ ostala poja*“3 f ™gJ5f do zasedbe mest; 3. vsa navodila prejmejo pj pravi doma v Ulici vsak delavnik od ^ v !)»• štev. 12. V slovenska, otroška vrtca ci Croce in v Ulica R®®. „ ki ju upravlja goriška ob® ^ vpisovanje od 9. do 15- ^ bra vsak dan od 9. do D- ^ Vpišejo se lahko otroci ■ jž 5 leta. Občina vabi stari ^ Š°ntmavra, da bi svoje otro* šali v vrtec v Ulici RandaC*'^ Vpisovanje v slovenske °s° šole na Goriškem bo tr#J od 9. do 15. septembra vs . 9. do 12. ure na posameznih Popravni izpiti na nižji 9* g j) se pričnejo jutri zjutraj 00 s pismeno nalogo iz ‘J alijan*^ ŠOLA GLASBENE MATIC® GORICA šolo V glasbeno ]() 14. septembra 00 Vpisovanje traja do do 12. ure v prostorih Sole v Gorici, U! Malta Pouk se bo pričel v sred°' septembra 1971. RavnatellstTn ka Rosa Sgubin. <-^8 OKLICI: delavec Galliano ^ in učiteljica Rita MighaCC •' ’ hanotehnik Renato Leban gn*° jenka Majda Kogoj: uradni* de Canussio in profesorica de Galateo; zidar Gino in vajenka Sandra Bregant- gjp nik Ivan Tomšič in delav*adei8f Vidoz; šofer Glmo Milani p>zio P’ ka Rina Pozzar; električar .■^filmu in vajenka Marisa Ma mizar Sergio Visintin in Ana Figelj. g (g* 4. septembra se je rodim ena oseba je umrla. ROJSTVA: Matteo Maria no, Eleonora Zenero, Vane«sargctf Arianna Figallo, Alessandro ni .David Coceani. , „ SMRT: 92-letna upokojen«8 nia Pirghouli vd. Schnau®* CORSO 16.00-22.00: »Morire “ re», A. Girardot in B. Pra je v barvah. m dr. VERDI 16.00-22.00: «L'uomo lejP ne dal nord», P. 0'Toole-film v barvah. fit ^ MODERNISSIMO 16.00-22 °°: ^ jtif la del ragno*, G. Johns i® ner; film je v barvah. jje'8 * CENTRALE 16.00—21.30: Smith*, S. McQueen in K- * m13' kinemaskopski film v ®arV , dini pod 14. letom preP°Vnte \ VITTOR1A 16.00-21.30: y i" licenza di uccidere*, S. L° U. Andres; angleški film v 1* I rzio AZ/, Pluto piem di sole*, J. 15.30-22.00: «Due g. Agre® Cord, kinemaskopski film v w PRINCIPE 16.00-22.00: »Ca®8® D*r' D. Gaubert in N. Castel®® vm film. n. «<3^ SAN MICHELE 15.00—22-00' rjJ** trill, il ribelle*, nato fi'®13 ka. >om (ioricu i (N. Gorica): »Butch ^3vni 1^ SOČA ---------- Sundance Kid», ameriški - ob 16., 18. m 20. SVOBODA (Šempeter): _ tirji*, ameriški barvni 11 16.. 18. m 20. nS!ii ^ RENČE: «Maškerada», 3l°ve .. ni film - ob 17. in 20. ^li/ KANAL: »Ljubezenska ‘^r3,’jo 20- u ski barvni film — ob .talija® ŠEMPAS: »Da, gospod*. ^ u barvni film — ob 17- in PRVAČINA: »Zlata vdova*. ^ barvni film — ob 17- inr$d ' DESKLE: «Waterloo», a1®3 vni film - ob 17. In zu' DEŽURnTHlEKARNJ V GORICI je» <£ Danes ves dan in P°n„vieJ?, 8 rici odprta lekarna KUB zo Italija 10, tel. 2576. V TRŽIČU Danes ves De Nordis. Ul. Rosselli 23, 1 DEŽURNA CVETLtfA^V® Danes je v Gorici odprto na GORIAN RENATO, št. 9, te! 2628. fr**' v V ču odprta lekarna Al PRIZNANO MEDNARODNO AVTO PHEVOZNIŠKD PODJETJE LA GORIZIAN^ UUKIGA - UL Unca d'Aosta imo - let at-tt PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA KULTURA 5. septembra 1971 *i dnevni !}D VČERAJ SNEMANJE V KULTURNEM DOMU Tri dela SG za slovensko TV 'Antigona* • režija Mile Korun, TV realizacija Marija Šeme, 'Raffaele* in «Moč teme* • režija in TV realizacija Jože Babič di Poletne počitnice so pri kraju tu-za naše gledališke igralce in jjo nove sezone ni več tako daleč. Otvoritvena premiera je namreč določena že za 8. oktobra, ko nam o°do v Kulturnem domu uprizorili ddajše Brechtovo delo »Bobni v noči» v režiji Mileta Koruna, Mojstrskega kreatorja »Antigone* na našem odru. Vaje za to otvo-jdtveno predstavo se bodo začele v '®>n tednu, za predsezono pa je 5® sedaj na programu nastop na-Se8a gledališča v petek v Piranu * komedijo »Raffaele*. Seveda bomo lahko pisali o celotnem repertoarju za sezono 1971-1«72 kaj več, ko ga bo vodstvo “G objavilo. Baje bo to v kratkem. z* danes pa lahko pišemo v zvezi * našim gledališčem o nečem dru-®etn> namreč o snemanjih za ljubljansko televizijo, ki so že v teku °d včeraj in ki se bodo predvidoma zaključila v sredo. Res je si-I\er’ da je naše gledališče za ljubljansko televizijo že snemalo, toda vadno v njenih studiih oziroma v •tudiih filmskega servisa v Pira-?u- Studijsko je na primer že pred eti posnelo na filmski trak Sve-j0vo »Zenovo izpoved*, v novej-. •t' času štokovo »Moč uniforme* n Silonejevo dramo »Prigoda ubo- kristjana*, ki je doživela iz-neden uspeh ne samo v slovenskem, aniveč tudi na jugoslovanskem te-evizi iškem zaslonu, izrecno za te-ey>zijo in po njenem naročilu pa Minio svojih repertoarnih del še 7° eno Pirandellovo in Ottolenghi-!evn enodejanko. ^°krat pa snema naše SG prvič svoji domači dvorani in na domačem odru Kulturnega doma, kar ™uieni, da se je morala preseliti to priložnost v Trst celotna ealiTatorska in snemalna ekipa "Pijanske televizije z vsemi apa-aturami. Do tega neposrednega sne-anja z odra bi moralo priti si-!T že prej, a so nastale neke teh-'čne težave. Pri tem pa je treba 11'l' priznati, da so oblasti poka-. e tokrat veliko razumevanje, saj J* bilo ustrezno dovoljenje za pri-ljubljanske ekipe RTV v Trst adano brez odlašanj s hitrostjo, ki p doslej nismo bili vajeni. Snemanje in sicer magnetofonsko ??, Je pričelo včeraj in se nada-Jnje danes, prva pa je na vrsti ra »Antigona*, seveda tudi ■eziji Mileta Koruna, medtem ko f* televizijsko realizacijo odgovar-J® Marija Semetova. Jutri bo na '?sti snemanje Brancatijeve kome-®le »Raffaele*. v torek in v sre-Pa Tolstojeve drame »Moč te-/M*; Tako režija kot televizijska f**Uzacija sta pri obeh delih v ro-Jožeta Babiča, kar je povsem **umljivo, saj se Jože Babič že **aj let z enakim uspehom udej- stvuje kot gledališki in filmski oziroma televizijski režiser. V vseh treh delih bodo nastopili isti igralci kot pri lanskih odrskih realizacijah. Razumljivo pa je, da nudi televizijsko snemanje znatno večje in predvsem drugačne možnosti optične realizacije za televizijski zaslon, saj je s kamerami mogoče zelo učinkovito približevati tako imenovane »prve plane* in obračati gledalčevo pozornost izključno tja, kjer je trenutno središče odrskega dogajanja, izmenično pa zajemati tudi celotni oder in po potrebi še avditorij. Tako bo tudi naša dvorana prišla še na poseben način do svoje polne valorizacije. Vodstvo gledališča šteje dejstvo, da je ljubljanska televizija zaupala prav našemu gledališču kar tri dela za svoj ekran, za velik uspeh, prav tako pa ima za pomembno dejstvo, da prihaja ljubljanska RTV prvič takorekoč uradno na snemanje v Trst ker vidi v tem uveljavljanje enotnega kulturnega prostora tudi na področju, ki je spričo svoje komunikativnosti najbolj učinkovit posredovalec kulturnih vrednot najširšemu krogu potrošnikov kulturnih dobrin. j. k. Zbor «Jacobus Gallus» na pragu nove sezone Zakaj zbor letos ni nastopil na tekmovanju «Seghizzi» v Gorici - Bogata in uspešna pretekla sezona ■ Načrti za novo sezono ■ Zbor namerava posneti gramofonsko plošča Giuseppe Capogrosso — »Površina štev. 75» (kamenotisk) Po končanih počitnicah in z nastopom prvih, nekoliko znosnejših temperatur, se v septembru tudi prosvetni delavci že pripravljajo na novo sezono. Razmišljajo o organizacijskih problemih, o novih načrtih in pobudah. Tudi zbor Jacobus Gallus bo z rednim delom začel jutri, 6. septembra. Že nekaj let po vrsti je zbor svolo delavno sezono začenjal z nastopom pri tekmovanju C. A. Seghiz-zi v Gorici. Letos se tega tekmovanja ne bo udeležil. Na tako odločitev je deloma vplival prezgodnji datum teh tekmovanj, saj bi morali pevci, če bi se hoteli dostojno pripraviti, imeti intenzivne vaje prav v najbolj vročem avgustu; odločilna pa je bila obvezna pesem za mešane zbore, ki je bila v umetniškem pogledu neustrezna. Zbor je sicer nameraval vseeno konkurirati vsai s folklornimi pesmimi, a so letos organizator ji prvič postavili pogoj, da ne more konkurirati samo v folklori zbor. ki ne nastopa tudi v polifoniji. Tako se ie zbor tekmovanju odrekel. Sicer pa je zbor v pretekli sezoni nastopil kar na treh tekmovanjih in vsakokrat prepričljivo uveljavil svoje kvalitete. Pri lanskem tekmovanju »Seghizzi*. ki ie bilo od 18. do 20. septembra, je zbor v hudi mednarodni konkurenci dobil četrto nagrado za folklo-in osmo mesto v polifoniji. 1 Pred njim so bili izključno ino- zemski zbori ie Bolgarije, Češkoslovaške in Grčije. Kot najboljši zbor dežele Furlanije - Julijske krajine ie dobil še posebno nagrado. Že konec oktobra ie spet tekmoval v Mariboru s pevskimi zbori Slovenije in dobil — kakor zbor Tone Tomšič iz Ljubljane — zlato plaketo. Tretjič je tekmoval 9. maja v Ajdovščini in edini osvojil prvo mesto. Seveda je zbor nastopal tudi ob drugih priložnostih. Tako ie 27. novembra imel celovečerni koncert v Novi Gorici v zvezi s proslavo dneva republike. 3. decembra le registriral na Radiu Trst A devet pesmi; 13. decembra je imel samostojni koncert v Marijinem domu pri Sv. Ivanu; 14. februarja je izvajal celovečerni program v okviru Finžgar-jeve proslave v Finžgarjevem domu na Opčinah; 13. marca je nastopil v Kulturnem domu v Trstu v okviru revije »Primorska poje*; 25. aprila je imel samostojni koncert v Nabrežini in ob tej priložnosti posnel za nemško televizijo eno pesem. V preteklem letu se je precej utrdil stalež pevcev, tako da ie na zadnjem tekmovanju nastopilo kar 37 pevcev in pevk. Večja stalnost v sestavi zbora je seveda koristila njegovi homogenosti in obenem omogočila utrditev in povečanje stalnega repertoarja. V takih pogojih se zbor nodaja v novo se- MEDNARODNA GRAFIČNA RAZSTAVA V LJUBLJANI ZAKLJUČENA Nad tisoč grafičnih listov najbolj znanih umetnikov V 16 razstavnih prostorih in dvoranah je razstavljalo malone 400 umetnikov iz 48 držav Najbolje je bila zastopana Jugoslavija - Častno premijo je dobil Riko Debenjak Pred dnevi, v torek, 31. avgusta se je v ljubljanski Moderni galeriji zaključila 9, mednarodna grafična razstava, ki poznamo tudi pod imenom ljubljanski grafični bienale. Je to prireditev, ki spada med najpomembnejše tovrstne prireditve v Evropi in na svetu. V malo manj kot treh mesecih, kajti razstava je bila odprta 5. junija, je skozi 16 dvoran in razstavnih prostorov šlo mimo tisoč sto razstavljenih del okoli 6.000 oseb. med katerimi je bilo sorazmerno veliko tujcev, turistov, ki so namenoma imiiiii„i„„iiiiil„iiiiil!iiiiiiiiiiiiiinmniiminiim.....iiimiii................imunimi,....................mirnim......mmimmmmmii.............. V ZALOŽBI aaaaiiaiiiiiiaaiiiim«itiaiiaiiiaaiiaiiiiiiaiiiaiiaaaaaiaiaiiiiiaaiBiaiaaia*aiaiaiaiiiaiiiiM«naiiiiiaiiaiaiiaaiiiiBiiaa«iiiiiiiaaaivuaaiiaaaaiiiaiaiiifiiaa RAZMIŠLJANJE Gorje zelenemu drevesu Prebereš knjigo človeka, ki ti je bil profesor, povrh je to dnevnik iz let. ko je pred tabo sedel za katedrom, pa si jo vzel v roke tudi. ker hočeš iz neke vrste radovednosti (in morda kritikar-stva) zvedeli, kaj je tista oseba takrat mislila, brala, delala. Presenečenja (tega bi si namreč pričakoval). vsai velikega, ni bilo, saj so se tista maturantska leta sukala tam okoli Senčnega plesa, ki nam je bil že precej povedal. Pa ne gre samo za tako radovednost. Rebula ie pač tako zanimiv človek, da že njegovemu maturantu ne zadostuje samo. pa naj še tako suvereno, predavanje iz grške književnosti ali poglabljanje v Evripidovega Kik iopa in Ciceronovo Naravo bogov. Človek bi ga bil že takrat rad slišal spregovoriti tudi o Leopardiju ali Foscolu. kot intelektualca pač, ki se otepa abstraktnosti in literarnosti ter stalno išče novih utemeljitev za svoi svetovni nazor. Zakaj spregovoriti zna in še z veliko emocionalno silo povrh. Po drugi strani pa. če ie vprašanja manjšinskega intelektualca v zamejstvu dovzetno tudi širši publiki, mora dnevnik, ki je stalno in Leri (marsikatera misel, ki jo Rebula izraža, prenekateri njegovi dvomi in bojazni so danes stvar splošne diskusije) svoj čas zoreti. Zdaj je tudi maturantovi radovednosti zadoščeno, ko gleda Rebulo, ki s polnim prgiščem zajema življenje, tisto, ki je več vredno, se pravi harmonični odnos človeka do narave in okolja, poglabljanje v bogastvo svojega notranjega sveta in sprejemanje svojega človeškeaa položaja. Tako z globokim čustvovanjem raste obujanje spominov na osebe in dejstva, kontrast med tem človekom in kričečimi pojavi današnje družbe, tiho veselje nad stvarmi, posebno nad takimi, ki jim botrujeta preprostost in prisrčnost. Takega Rebulo poznamo sicer že od prej. pa nas vseeno še vedno očara njegova intimnost, resničnost njegovih čutenj obenem z rahlo ironijo. ki skoraj vselej zakriva nekaj, kar boli. Intelektualec brez odmevnosti bi bil kvečjemu dober delavec: idej in ran bi bilo pri njem bolj malo. Ko bi Rebula govoril danes o ekologiji in o nasprotju med civilizacijo mesta in kulturo podeželja, bi verjetno ne povedal dosti novega. No. pa govori o čem takem deset let prej! Pisatelj ni ekolog, tudi urbanista ni v njem: kakšen prepričljivejši dokaz za to, da je pri reševanju velikih problemov človeštva potrebno imeti v sebi pesniško občutljivost in kritičnost ter globoko ljubiti svet, na katerem živimo. Nočem drezati v delo. vendar se mi zdi tudi, da naš avtor poaostoma ne stoji daleč od Italijana Tecchijo: potreba po filozofski dimenziji o kulturi, obenem va vo pieteti, po ljubezni do predmeta, po nepro-vincialnosti (oh. Slovenila naša!), vse to ga spravlja v stik z njim. Naj mi bivši profesor ne zameri. če sem stikala za njegovo o-sebnostjo: na koncu vsake kritike. preko vsakršne ideologije o-stane vedno avtentičen intelektualec. Mara Poldini Debeljuh zono. Izdelal si ie program, ki ga bo skušal kar najbolje uresničiti. Zavedati pa se je treba, da zbor Gallus nima za sehgj ni-kakega prosvetnega društva. Gallus je pevski ansambel, ki samostojno deluje v samem centru Trsta. Pevci prihajajo od vsepovsod, iz mesta in okolice, in povečini so že vsi člani kakega drugega društva. Cilj našega delovanja ie petje in nastopanje. Ker na nimamo za seboj nobenega društva ne krožka, ves trud organizacije odpade na zbor sam. Koliko truda. koliko časa zahteva organizacija vsakega nastopa, večera ali koncerta! Zato ni čudno, da včasih kak načrt izpodleti ali da zbor ne utegne uresničiti vsega. kar si je zamislil. Na drugi strani pa se pevci zbora Gallus zavedajo važnosti svojega delovanja. Kot najboljši zbor v deželi ima Gallus dolžnosti, da slovensko pesem kar najbolje uveljavlja in io oo možnosti posreduje tudi svojim sosedom, da bodo spoznali vsai del naše slovenske kulture Kulturne vezi med narodi so trdnejše in. vsai zgodovina tako uči, tudi dali časa vzdržijo kot ekonomski in politični dogovori. Zato namerava zbor izkoristiti svoi obširen program s koncerti v raznih centrih Furlanije - Julijske krajine in po možnosti tudi Italije. Seveda ne bodo manjkali nastopi na Primorskem in povsod, kjer živiio Slovenci. V Trstu samem pa namerava pripraviti kombiniran koncert s Tržaškim oktetom. Na koncertu bodo ločeno nastopili mešani zbor Jacobus Gallus. Tržaški oktet in združeni moški zbor. v katerem bodo sodelovali pevci okteta in Gallusa. V letošnji sezoni namerava zbor uresničiti še en načrt, ki si ga je zastavil že pred leti, a ga iz tehničnih razlogov ni mogel izvesti, to je posneti gramofonsko ploščo. Umapo, da se nam bo letos ta želia izpolnila. Vse to bo pa seveda možno, a-ko bodo zboru ostali zvesti vsi dosedanji pevci in snet pristopili vsi oni. ki so svoie sodelovanje že obljubili, tako da bomo razpolagali z dobro ubranim mešanim Zborom s preko štiridesetimi pevci in pevkami. Ob vstopu v novo sezono se zbor zahvaljuje vsem svojim podpornim članom, poslušalcem in simpatizerjem in upa, da bodo še v bodoče s tako pozornostjo sledili njegovemu delovanju. Svoje pevce in pevke pa obvešča, da bo jutri, 6. septembra, prva redna vaja. Odbor zbora J. Gallus Od 14. do 18. t. m. v Bovcu 18. kongres jugos lovanskihJ folkloristov Od 14. do 18. t. m. bo v Bovcu 18. kongres Zveze društev folkloristov Jugoslavije, ki ga organizira Slovensko etnografsko društvo v Ljubljani. Temi kongresa bosta dve: 1. etnografski prikaz gorenjega Posočja in Beneške Slovenije in 2. etnografski pojavi ob slikališču raznorodnih jezikovnih skupin. Obe temi sta za nas. na narodnostnem robu izredno zanimivi, saj obravnavata podorčji, na katerih živimo in probleme, ki smo jih doživljali v preteklosti in imajo svojo odmevnost v današnjem času. Posebno pomembno pa je. da bodo na kongresu govorili o Beneški Sloveniji, deželi, ki jo žal premnogi Slovenci vse premalo poznajo. ki pa zasluži, da pride končno v zavest slovenskih ljudi. Na kongresu bodo z znanstvenimi razpravami nastopili številni ugledni slovenski, jugoslovanski in tudi znanstveniki in strokovnjaki za različna področja etnografije in folklore iz drugih držav, zlasti iz Italije in češkoslovaške. V okviru prve teme, t. j. o etnografskem prikazu gorenjega Posočja in Beneške Slovenije, so najavljeni naslednji referati: 1. D. Marušič (Nova Gorica) — Bovško, zemljepisno-zgodovinski pregled: 2. A. Baš (Ljubljana): O materialni kulturi v gorskih soseskah gorenjega Posočja in v kobariškem kotu; 3. M. Matičetov (Ljubljana); Duhovna kultura gorenjega Posočja; 4. P. Merki) (Trst); Iz ljudske kulture Beneške Slovenije. Temu delu kongresa bo predsedoval dr. prof. Niko Kuret. V okviru druge teme, t. J. o etnografskih pojavih ob stikališču raznorodnih jezikovnih skupin, pa bo referatov precej več. saj jih je najavljenih kar 29 poleg njih pa še 10 ekspozejev v sekcijah za ljudsko glasbo, ljudske pesmi in ljudsko prozo. Naj navedemo le nekatere splošne teme: S. Vilfan i* Ljubljane bo govoril o naslovni temi. M. Gavazzi iz Zagreba o temi »Tradicijske kulture in meje*, G. Perussini iz Vidma o temi »Etnološki problemi na obmejnem pod-ročju*. Z. Kumer iz Ljubljane o temi: »Posledice vpliva soseščine jezikovno različnih narodov na njih pesemsko izročilo. V. Vodušek o temi: »Slovenska ljudska glasba ob dotiku s kulturami sosednih narodov*, H. Hrovatin iz Ljubljane o temi: Rastoči ritem v pesmih na furlansko-slovenskem mejnem področju* itd. O delu kongresa bomo še poročali. |. k. pfffi^ssrssvnifc Deveti ljubljanski bienale zaključen (Nadaljevanje s 5. strani) bila tudi Kurt Inaerl in Valentin Oman. Prvi je bil zelo zanimiv s svojima dvema litografijama »Sonce* in *Križ». drugi pa s svojo jedkanico tSkice». ki se na prvi pogled zdi preprosta študija, ki pa je zelo dobro delo. Belgijo bomo omenili le zato. ker je njeno grafično umetnost predstavljal med drugimi tudi Maurice Pastem nak s svojo rženo v vijoličastem». Menimo, da bi se morali ustaviti pri sleherni pomembnejši državi oziroma pri njeni umetnosti, ki je pritegnila našo pozornost, toda predaleč bi prišli In vendar ne moremo mimo nekaterih, ki zaslužijo posebno pozornost. Bolgarija na primer zasluži poseben poudarek, ker ima dobre umetnike. Med njimi je tudi znana Anastasija Panagotova. Lepo, celo odlično se je izkazala Brazilija s svojimi Luizom Arthurjem Pizajem. Rivalom Ramozo in drugimi. Češkoslovaška je znana kot pomembna sila na tem področju in to dokazujejo Jiri John, Eu-gen Weidlich in drugi pomembni ustvarjalci. Posebno zanimiva se nam je zdela na pr. vertikalna kompozicija Eugena Weidlicha, kot je vzbudilo naše zanimanje tudi «Arktično mesto» finskega umetnika Lina Hannule, pa čeprav je ta slika nekaj, kar spada na skrajno drugo stran od pravkar omenjenega Čeha Weid!icha. Francoska grafika, kot francoska likovna umetnost nasploh, je bogata zaradi domačih in mnogih doseljenih likovnikov. Zato ni nič čudnega, da je predstavljalo v Ljubljani francosko grafiko kar 27 likovnikov, med katerimi je bil tudi Goričan Zoran Mušič, ki je razstavil tri odlične jedkanice z naslovom tNismo poslednji». Zares plastično prikazan trpeč, umirajoč in mrtev človek. Druga skrajnost v načinu izražanja je bila rRdeča suita» Jeana Clauda Reyna’a, tretja bolj zanimiva kot prepričljiva skrajnost pa so bili barvni sitotiski Francoza Vasa-relyja. Ko smo tako na hitro odpravili Francijo, se bomo ustavili pri Grčiji, in tu smo mi Vas-su Katrakiju. ki je razstavil dve veliki podobi, ki se nam zdita simbolični za sedanjo Grčijo, za polkovniško Grčijo. Gre za dve po obsegu in vsebini veliki deli. Prva prikazuje par. moškega in žensko, druga pa samo neko telo. fci bi lahko bilo le deblo s prežaganimi vejami ali pa tudi moški torzo. In tako na prvi kot na drugi sliki so liki oviti z bodečo žico... Madžarska je zanimiva le deloma. Pozornost pritegne njen Gross, ki je zanimiv po svojih miniaturno izdelanih motivih. In če nam Vzhodna Nemčija res ni veliko povedala, se nam je zdela Zahodna Nemčija bogata, v nekaterih primerih izrazito drzna. Našo pozornost so pritegnila dela Thomasa Bagrla, Klausa Moritza, Reinerja Schtvarza in tudi Gerda Winnerja, ki je pred letom dni — če nas spomin ne vara — razstavljal tudi pri nas v razstavišču nekega inštituta. Japonska ie znana kot ena najpomembnejših grafičnih velesil na svetu. Na ljubljanski razstavi je sodelovalo kar 21 japonskih umetnikov, med katerimi so bili tudi Ikeda Masuo, Yukihisa Isoba s svojo rStučtijo za padalo», pa tudi Tetsupa Noda s svojimi protestnimi »Dnevniki» iz ZDA. da ne govorimo o Konsuki Kimuru, ki je letos dobil veliko premijo — Le Grand Prir — ljubljanske grafične razstave (poldrugi milijon din). Grafiko Sovjetske zveze je letos predstavljalo 21 sovjetskih u-metnikov. Za razliko od prvih grafičnih razstav, na katerih so se pokazali tudi sovjetski umetniki. je bilo letos še izraziteje kazno, da je v SZ vedno več tistih umetnikov, ki ne gredo več po stopinjah tako imenovanega socialističnega realizma, ki je bil in je še vedno v Sovjetski zvezi nekakšna obvezna izraznost vseh umetnikov. Ne moremo mimo Velike Britanije. ki se je zelo lepo odrezala. Navzoč je bil tudi znani Ceri Ri-chards. Med osemnajstimi Američani pa sta posebno pozornost vzbujala VHlliam Anderson ter še bolj znani Robert Rauschenberg, ki smo ga mogli temeljiteje spoznati letos poleti tudi v Trstu, ko je razstavljal v občinski galeriji. ie nekje v začetku smo rekli, da so na ljubljanski razstavi sodelovali umetniki iz 48 držav. Doslej smo se ustavili pri nekaterih umetnikih in njihovih domovinah. ki slovijo kot bogatejše na tem področju. Naše merilo pa ni merodajno, ker menda ga ni danes človeka, ki bi mogel biti edini in zares nepristranski sodnik. Zato smo večkrat ponovili, da navajamo to. kar se je nam zdelo zanimivo, lepo ali omembe vredno. Zato s tem svoje poročilo tudi končujemo, pa čeprav vemo. da nismo dali niti medle slike tega, kar je v resnici predstavljala letošnja razstava v ljubljanski Modemi galeriji. Ker bo čez dve leti že deseti, to se pravi jubilejni tbienale», smo prepričani, da bo še boljši, kot je bil letos, pa čeprav smo nekje tudi rekli, da je preobsežen, tako velik da človeka, ki nima veliko časa na voljo, tudi utrudi. TARZANOVA DRUŽICA LEPA KETTY SWAN SE JE HUDO OPEKLA V' Črnogorski invalid skuša pomagati filmski lepotici V dveh mesecih se je njeno zdravje veliko izboljšalo - Potrebna pa bo, seveda, tudi pomoč strokovnjakov za plastično kirurgijo - Lepa Ketty ve, da ne bo več igrala ALMERIA, 4. — Italijanski filmski umetnik Remo Capitani se .je ponesrečil. Med snemanjem filma «Ben and Charlie* se je vnela jeklenka plina in ogenj ga je oplazil in hudo opekel, raje bd rekli ožgal. Zadeva sicer ni kdo ve kako huda, toda zdravnik je Capitanija poslal na zdravljenje. Tako pravi prva vest, ki nas je navedla na to. da se ustavimo pri veliko hujšem primeru dansko - italijanske filmske umetnice Kristen Svvanholm, ki je v umetnosti bolj znana pod imenom Kitty Swan. Lani zadnji dan oktobra je ta filmska umetnica, ki je stara 27 let, doživela pravo življenjsko tragedijo. Ko so v nacionalnem parku na Floridi snemali film — iiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiHiiMiuiiiiiifiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimimiiiiiiiiiimiiimmiH KAJ VSE NAM KREATORJI PRIPRAVLJAJO ZA ZIMO Zima sicer ie ni pred vrati, toda modni ustvarjalci ali kot jim tudi pravijo kreatorji, pripravijo nove kroje dolgo pred novim letnim tatom. Tako smo med modeli za prihodnjo zimo videli tudi gornjega, kjer je Mercier pokazal, kaj zna enega izmed tolikih filmov o Tarzanu, v katerem je ona igrala vlogo Tarzanove družice — ie bilo treba povzročiti tudi požar, torej večji ogenj, sredi katerega bi se morala znajti glavna igralca — Tarzan in njegova družica. Tehnično osebje ekipe pa verjetno ni poznalo filmskih u-metelnosti in namesto da bi «u-prizorilo« nenevaren plamen, ki ga po navadi delajo z raznimi kemikalijami, je polilo prostor z bencinom. In Kitty Swan ter Ste-we Havvkes sta se znašla sredi resničnega velikega ognja. Vtem ko je Stewu Havvkesu uspelo s skokom priti iz ognjenega kroga. je filmska umetnica utrpela velike opekline, tako da je ponekod imela tudi opekline tretje stopnje. Ker je ta filmska umetnica vse do tedaj slovela kot ena najlepših. pa čeprav ne najboljših filmskih umetnic, so opekline postale zanjo tragedija. In to ne glede na to da so spravile v nevarnost njeno samo življenje, pač pa tudi zato, ker ji .je možnost nadaljnjega filmskega uveljavljenja za vedno onemogočena. Ko so dek^e rešili iz ognja in ji nudili prvo zdravniško pomoč, je iskala nadaljnjo pomoč v eni izmed specializiranih ameriških bolnišnic za opekline, in sicer Gussvillu. Tu so ji zdravniki pomagali kolikor so pač mogli, nato se je vrnila v Rim. kjer ima svoj dom. Upala je. da bo tu nadaljevala z zdravljenjem, toda medicina ji ne more več vrniti tega, kar ji je vzel ogenj. Posledice opeklin se vidijo po vsem telesu, na obrazu, na rokah, na nogah, na prsih. Roke je imela tako ožgane, da ni mogla stisniti pesti, koža na nogah se je po opeklinah tako skrčila, da je stežka hodila. Vrh tega pa so jo opekline po vsem telesu tako mučile, da ni mogla spati. Reševala se je s svojim značajem in se tolažila, da vendarle še živi. Vsi zdravniki, strokovnjaki za plastično kirurgijo so skušali dekletu pomagati, toda vsai za leto dni. so rekli, ji ni pomoči. Šele pozneje se bo mogla Kitty morda lotiti počasnih in postopnih operacij s presaditvami kože. In vtem je prišlo do nekega dogodka. ki bi ga ne bil nihče pričakoval. Vtem ko ie Kitty razmišljala ,_ka.i naj v življenju tako iznakažena počne, je dobila pismo. v katerem jo .je bivši partizan, vojni invalid Jovan Šaljič iz črnogorskega mesteca Ivangra-da povabil, naj pride v Ivangrad, da ji pomaga. Bilo je to letos prve dni julija. In Kitty Swan, katere pravo ime je Kristen Swanholm. se ni obotavljala. Prišla je v črnogorsko mesteco k Jovanu šaljiču, ki ji je obljubil, da ji bo pomagal. Bivši partizan in vojni invalid ni zdravnik, pa tudi ne kak mazač. Enostavno pozna določeno mazilo za opekline. To mazilo sestavlja sam po določeni formuli in pomaga vsem, ki so se opekli. In ko so se po skoraj dveh mesecih zdravljenja pojavili pred bivšo lepotico, pred nesrečno Kit-ty, časnikarji in jo vprašali, kako zdravljenje napreduje, je rekla: »Prav lepo Brazgotine postajajo vedno tanjše in mehke in tudi bapa kože se menjuje in postaja prirodna. Opažam, da vsi skrbijo zame in zato sem tudi sama dolžna skrbeti zase, da bi čim prej premagala težave in se vrnila domov*. Jovan Šaljič, ki pomaga nesrečni filmski umetnici, oa je na podobno vprašanje rekel takole: »Glede na to. da se Kitty razmeroma malo časa zdravi, je njeno stanje zadovoljivo. Točneje, tkiva, ki so se po kirurških posegih napela in brazgotine ali ka-loidi. ki so nastali in se razbuh-teli, postajajo čedalje tanjši. Prav tako se sproti menjuje tudi barva polti, ki se ie na nekaterih mestih približala že normalni barvi kože. In tudi gibi njenih rok in nog. ki sicer še niso pravilni, so znatno izboljšani, na vsak način vsaj za 50 odstotkov boljši. Brazgotine na rokah so vsaj za 40 odstotkov tanjše. Bistvo vsega pa je, da zdravljenje napreduje in da se tudi njeno psihično stanje boljša.* Kakor le povedal črnogorski »ljudski zdravnik*, vstaja Kitty zgodaj in najprej telovadi doma v sobi nakar sledi kratek počitek, nato je na vrsti masaža: liiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNi Ne Branko Miljuš pač pa de Gironcoli Ko smo v torek. 31. septembra na 4. strani poročali o letošnjem «ex tempore* tekmovanju v Piranu, smo pod reprodukcijo slike na vrhu zapisali, da je to slika, ki jo je predložil' Branko Miljuš, medtem ko je šlo v resnici za sliko Soriškega slikarja Luciana de Gironcolija. ki ie dobil drugo nagrado. Goriškemu u-metniku se za napako opravičujemo. • •• Doslej neznano platno slovitega španskega umetnika iz XVII. sio-letja Velasqueza so po naključju odkrili v neki cerkvi v Malagi. Slika je velika in meri 2 metra in pol za 1 meter in pol. Na njej je upodobljen španski kraJij Filip IV. na konju. Seveda se je našel nekdo, ki mu Velasquezova slika ni bila pogodu, kajti kaj nai hi počel v cerkvi kralj in ta tenkovestnež je dal preslikati Filipov obraz. sledi nato zajtrk in za zajtrkom počitek, nakar je na vrsti mazanje z Jovanovim mazilom, nakar mora Kitty za dve uri v posteljo. Kmalu popoldne sledi drugo mazanje. Proti večeru gre dekle na vrt ali na sprehod. Tretje mazan.je pa ni vsak dan. ker ga kak dan preskočijo, da bi koža laže dihala. Tako je razložil terapijo Jovan Šaljič, Kitty pa je mnenja, da ie doslej že veliko dosegla, da pa se bo še trudila, da bi to zdravljenje čim več zaleglo. Seveda ve, da s tem ne bo vsemu konec in da se bo morala podvreči še plastičnim operacijam. V ta namen bo odpotovala v Francijo, kjer bo poklicala na pomoč najboljše francoske strokovnjake. Toda že sedaj «se počutim povsem dobra, sprehajam se po mestecu in po njegovi okolici, odhajam v trgovine, igram na kitaro in tenis in počnem že marsikaj, kar je bilo še pred nedavnim le moja daljna želja.* Dekle bo ostalo v Črni gori še nekaj časa, dokler »bo imela še potrpljenja*, kot je rekel Jovan Šaljič. Kitty pa se zaveda, da je z njeno filmsko kariero konec. Posvetila se bo kakemu drugemu poklicu morda časnikarstvu. V začetku smo omenili Steve-ja Havvkesa, ki je s Kitty doživel nesrečo pri snemanju filma o Tarzanu. Stewe ni nič drugega kot prav navaden »balkanski* Stevo. In tudi priimek Hawkes je izposojen, kajti Stewe Havvkes ni nihče drug kot Stevo Šipek, ki je pred nekaj leti iz vasi Rakitje pri Zagrebu odšel v «beli svet*, v ZDA, kjer že več časa igra v filmih, predvsem Tarzana. Stevo Šipek je eden izmed številnih Tarzanov, ki so se po slovitem Nemcu Weissmtillerju zvrstili na filmskem platnu v filmih s temo »dobrega heroja* iz džungle. KRIŽANKA r* n n n r- L j i 8 n r r ir r- M Vi i5~ 17 iT 19“ 20 g 21 —— W~ 23 Ut J TT 56 27 r n r~ 29 30 31 c t n 32 33 ES M 35 k S 37 36 ES IT r M ES w~ 51 n 53 5~ _____ r ■ 1 i b __ VODORAVNO: 1. odlično kurivo, 7. hudič, zlodej, 12. sol silicijeve kisline, 14. ime indijskega politika Menona, 15. zapreka, 16. kotač. moped, 18. arabski žrebec, 19. ime slovenskega slikar ja Globočnika, 20. umazana pega, 21. pesem junaške vsebine, 22. vulkan na Havajih (Mauna), 23. ribiška potrebščina, 24. pribežališče političnih beguncev, 25. sto kvadratnih metrov, 26. veliko listnato drevo. 27. želatina iz alg, 28. letalo, 30. čistilno sredstvo, 32. delavec v oljarni. 34. svit, 36. sinjska viteška igra, 37. pravoslavna svetniška podoba, 39. kemični znak za nikelj, 41. preprosta vodna rastlina, 42. hrib pri Beogradu. 43. majhno naselje. 44. v grški mitologiji mati vseh bogov, 45. pokrajina v severni Španiji, 46. gosta svilena tkanina, 47. tukaj, 48, čer, 49. opozorilo. 50. predstavnik rimskega imperija v Siriji in Palestini, 52. glavna ženska vloga v Verdijevem »Trubadurju*, 54. tropska ovijalka, 55. glavno mesto Armenske SSR. NAVPIČNO: 1. kletvica. 2. morska obala z razvitim turizmom, 3. izbrana družba. 4. ime slovenskega telovadca Cerarja. 5. pritok Volge, 6. kemični znak za galij, 7. tanek led, ivje, 8. gorovje v Shari, imenovano tudi Asben, 9. kratica za »tenično lo», 10. veletok v vzhodni Sibm ’ 11. pokrajina v Južnoafriški rep. bliki, 13. hipnozi podobno stany 14. gora nad Ogulinom, 17- 8 riški dramatik (Clifford), 20. j* ka koža, opna. 21. stara eU'l gotovo pripeljala do cilja. K8 težava v domačem krogu. w°*0 celo z osebo, ki vam je P05 j„ pri srcu, toda s trezno PreSj/ razmer in z odkritim srcem do tudi ti nesporazumi odstrani ni. Malo nervoze. RIBI (od 20. 2.. 20. 3.) Mirno obdoW • JfcAki se je razmero1^ r - T dolgo zavleklo. prenehalo. Zavihati y treba rokave, n8p,(j vse umske aii fizične sile. k8,,: otefri1. edino tako boste voz -spet na cesto. Morebitno pom*1 prvenstveno mi poiščite med svojci jatelji. Zdravje bo odlično. idealnega značaj8 ojci ali ožjimi dar ne pretiravajte ne v ne nri nijači. delu TOME SVETIKA 176. VIIANA DRUGA KNJIGA Jelena je Imel rad. Pogovor z njim ga je pomirjal. Jelen ga m dolžil. Smilil se mu Je, ker je vedel, da se mu ponoči večkrat blede in da sam sebe krivi, ker je bil ob napadu izgubil glavo. Tudi Jelena so ponoči obiskovale grozljive sence med plameni, tudi on je včasih tuleč planil kvišku in vpil; jutro pa ga je vedno ozdravilo. Ostala sta sama. Gaber se je bil Izgubil. Pomešal se Je med borce in legel. Tam ga je odkrilo Jelenovo oko in ga budno motrilo. Po stezi iz bohinjske strani je prišel kurir. Prinesel je Svarunovo pismo. Poročal je, da se je ustavil z brigado na planini Suhi, uro hoda daleč. S svojimi da se je zadrževal na tej strani gorovja in ni imel nobenih težav s sovražnikom. Zdaj pa morajo po nalogu divizijskega štaba nemudoma na Primorsko, kjer divja nemška ofenziva. Cadasti stebri nad pokrajino so se razrasli. Njihov duh je borcem segal v duše. Jih navdal z nemočnim srdom in z željo po maščevanju. Dren je vstal. Obrisal si je potno čelo, kot bi hotel zbrisati zle spomine. «13ataljon, naprej!« Je ukazal. Njegov pogled pa se je ljubeče spojil z belimi snegovl Triglava in zelenim morjem pod njim. n. Šelestenje plamenov je bilo podobno ihtečim sunkom vetra. Polovica vasi je bila že v ognju in dimu. Med jokanje otrok, krike žena in mukanje živine so udarjala rezka nemška povelja. Požigali so, plenili imetje, odganjali ljudi in živino... V vas je vdrt kraškl policijski bataljon SS, za njim pa četa idrijskih gorskih lovcev. Med prvimi je bil feldvebel Werther s svojim vodom. Podvig, M ga je bil napravil z Valjhuncm, mu je pripomogel k napredovanju. Neznansko je bil ponosen, da so mu dodelili vod vojakov. Prvikrat je poveljeval v boju. Zato se Je hotel izkazati in čamprej uveljaviti. Pretepanje ujetnikov lin urjenje psov mu ni prineslo zaželene bojne slave. Dobro si je zapomnil besede svojega nekdanjega poveljnika v podoficirski šoli, da se morajo nemškega podoficirja vojaki bolj bati kot sovražnika. Zdaj je besnel, ker ni mogel nenadoma zablesteti. Zavzeli so vas, ki je ni nihče branil. Brigada, ki je imela položaje na južnih obronkih, ni vzdržala močnega pritiska in se je umaknila. Preden je bataljon krenil iz Idrije, je Werther razvrstil svoj vod in zavpil «mimo». Potem se je naduto izprsnil in vojakom s kratkim govorom, ki se ga je bil naučil na pamet in se pripravljal nanj teden dni, izprašil riti, kot je sam imenoval to vzgojno lekcijo. ((Poslušajte z vsemi odprtinami svojih teles! Kar vam bom povedal, naj vam za večno obleži v glavah in trebuhih. Teh besed se spomnite vsak dan vsaj enkrat, na vojnem pohodu pa jih imejte nenehno pred očmi. Hočem imeti najboljši vod v tem bataljonu! Zato vas bom ustrojil kot mehove in napravil iz vas vzorne vojake. Ne zijajte vame tako neumno! če kdo dvomi o teni, kar govorim, naj stopi Iz vrste čvrsteje pritisnite svoje tace k bedrom! Bolj se izprsite in bodite ponosni nase! Iz banditov bomo delali zrezke in klobasice! In naše prsi se bodo svetlile od odli- kovanj! Disciplina, disciplina, disciplina in še enkrat disciplinal To je prvo, kar bom zahteval od vas. Kdor misli drugače, naj se spremeni v glisto! Zdelal ga bom, da ga lastna mati ne bo spoznala. Kadar bom zavpil, tekmujte, kdo bo prvi, ker gorje zadnjemu! V boju nisem sentimentalen tip. Tudi od vas vseh zahtevam pogum in krutost! če se boste dobro borili, boste lahko plenili po miili volji In pobijali vse do kraja. Zavedajte se, da sovražnikov velikega rajha ne bo zmanjkalo tako kmalu. V tej deželi so vsi banditi. Tudi otroci, ženske in starci! Ne slepite se z usranim obzirom in nevojaškimi predsodki! Zavedajte se, da sam beležim pobite. Gorje tistemu, ki ga ne bom mogel vpisati kot uspešnega strelca! Štejem vse, kar pade. Pravzaprav vse, kar je lazilo po dveh nogah. Tako bog z nami in mi s firerjem! Sieg Hedi! Do končne zmage!« je zaprl slinasta usta. Njegovih šestintrideset vojakov, med katerimi je bilo precej novincev, ga je poslušalo, ne da bi kdo trenil z očesom ali premaknil prst v čevlju. Pogled na njegovo konjsko glavo z vodenimi očmi jim je to odsvetoval. Ko je čez čas rezko vprašal: «Ste me razumeli, možje?« so vsi v en glas zatulili: «Da, gospod feldvebel!« lo mu Je gčdilo. še bolj bi mu bilo všeč, če bi ga nazivall ((gospod poročnik«. Hlepel je za oficirskim činom. Odkar se je začela vojna in se je vpisal v nacionalsocialistično stranko, je gojil željo, da bi pustil sajenje zelja, korenja in cvetlic ter postal poklicni vojak, po zmagi pa gazda kakšnega velikega posestva, kjer bi pod njegovim bičem garali slovanski sužnji. Rdeče nebo nad gorečo vasjo in zadušljivi dimi so razdražili njegov ubijalski bes. Zaman je iskal kaj živega, ka mor bi sprožil rafal. S kozavim Korošcem in še nekaterimi je pridrvel do cerkve, ki so jo že lizali plameni. Pod noge se jima je zakadila jata kokoši in komaj sta se ognila po- divjani kravl, ki je ušla pleniteljem. Med vpitjem, cviljenjem, lajanjem psov In mukanjem živiijp je zaslišal harmo- niko. Melodija se mu je zarezala do kosti, nakrem& obraz, kot bi mu vrtali v koleno luknjo. ] ((Kakšna svinja pa to igra?!« je zaklel. Zapodil * ^ skozi zaveso dima čez cesto in velel svojim vojakovimi sledijo. k< Na pragu hiše je sedel sivolas starec, z nogo &Cgrf leno. Nategoval je harmoniko, kot bi igral na svatbi' ‘Vff cem v brk je igral pesem «Hej brigade, hitite«. Na zu mu je ležal drzno blažen smehljaj. VVerther se je razkoračil pred njim. Ob zvokih ^(l krat preklete pesmi so med mitralješkim ognjem P* ] mine na Idrijo, slišal jo je ponoči, podnevi, pelo J jjl drevje, kamenje, ruševine, zrcalila se je v očeh piet * ič in umirajočih, kričala jo je vsa prostranska bandit5** p mlja Toliko da ni ponorel spričo takšne predrznost ,j gledal se je v prste, ki so se igrali z gumbi, kot bi P^d v vetru, in izvabljali iz meha to vražjo komunistično nico. Starčev obraz je bil upadel, prosojno bled. kim čelom se je skrivalo dvoje temnih udrtin, iz 10 so polzele solze. Bil Je slep. ^ (.Prenehajte, vi, stari neumni osel!« se je zadrl z ji kim, hreščečim glasom, da se mu Je ob zadnjih * letelo. Najprej ga je hotel ukrotiti. Starec pa je z večjim ognjem. Slepi obraz je zamaknjeno strmel njega v modrino neba. (»Nehati! Jaz streljati!« se je Werther zadrl po sWv — teh besed se je naučil od belogardistov. )9i ® Starcu pa so se usta ukrivila v prezirljiv smebU .jji se rahlo zganila, kot bi hotel reči: «Slep sem! Ne V-eid vas pobijati z mitraljezom, zato naj vas ubija moja P*^ vleče naj vas v dno pekla!« «Tu Imaš, stari norec!« Werther Je pritisnil na in držal tako dolgo, da je brzostrelka utihnila. Vseb trideset krogel Je izstrelil v harmonikarja. , tfl>‘ Po bledem čelu, na licih in srajci so vzcveteli krva^ deži. Mož se je zgrbil. S poslednjimi močmi je stisnil *^ harmoniko, kot bi lovil svojo dušo, da mu ne bi VoXfi' 1 sEn&Svnfk ŠPORT ŠPORT ŠPORT 5. septembra 1f71 ■Z ORGANIZACIJI združenja slovenskih športnih društev Uavni pravilnik 12. slovenskih športnih iger - Trst ■tor, namen, sodelovanje (UT* 80 manifestacija pripad-‘feni zarrbeJsWh Slovencev, ki jih Združenje slovenskih ] TOh društev v Italiji. %e ‘fšijo predvsem za množi č-£ delovanjem vseh zamejskih iit , .v v športu ter rekreacij-11^1 ^javnostih in to v čimvečjem d u. Panog. lahko sodelujejo tudi _ drugih narodnostnih VniT’, če primemo obvladajo ^ezilc- Občevalni jezik na lp slovenščina. Prireditelj si pravico, da iz arganiza- *itiriJe s*ovenščina. Prireditelj si .pavico, da iz arganiza-C ^ drugih vzrokov prijavo 1 *• » tem primeru vrne pri- Posameznikov lvnino. 'NUf, lojfc^dišče imenuje ZSŠD. Razlili “na pet članov, eden od biti član ZSŠD, vendar »Cr^šču ne sme opravljati vlo- , wedsednika. "I«v. b5a. SŠI lahko sodeluje vsak, k .^Potojuje določila čl. 1. in ijl^avnal tekmovalnino. Ta je k tw!a 113 lir na osebo in jo Itijiv * • P°ravnati ob vpisu. Akt l| rJ* ie vpis v prijavno polo W ^oava tekmovalnine. V pri-Sa °ds°tnosti tekmovalca ali od-WSe tekmovalnina ne vrne. k J5 Posameznik se lahko prijavi ■ le v štirih panogah. 0 tkj“ nastopov v posameznih di-Pa odloča komisija, ki Wj ^a^tekmovanje v odgovarja- uv* *kip pipnih športih prijavijo dru-število sodelujočih ekip, e^p P® Pojavijo tik pred W)0n:l- Isti tekmovalec pa ne Jj^nastopiti v isti disciplini ali , *a več kot eno ekipo. -k le ,v»ak eno ekipo. M eno društvo ^stori Posameznik lahko na igrah •lip?3 le za eno samo društvo f-« S ludi brez društvene oznake, ^»ale društvi prijavita istega tek-tiovjjp’ Potem mora prizadeti tek-Hitju' Pismeno izjaviti za koga ^ ali pa v nasprotnem pri-°dloča prvi nastop. y|i v° nastopajočih 'i ^ Pa*togah ali disciplinah, kjer ^Prijavila le dva tekmovalca Si j11*121 ®li eden, ne bo tekmo-itjliiBfci - Prireditelj vrne prijavnino. ^ Ven 8tevllo za nastop je tri, k J'?ia tudi v primeru, če bi *** Ita^0 tri ali več tekmoval-s« odzvala vabilu za 1%? le dva ali manj. V tem »m11 se prijavnina ne vrne. T>ve N imata pravico do nastopa. ^ Prijavi le eno, se tekmovala ®vede in prijavnina se vrne. 1 ** k**eflorlje •k^ejpajoči so razdeljeni v na-»la^kategorije: *£* CMO) (ŽE) O® l) '"admke (ME) t) ^čajniki (NI) tj ^čajnice (NE) (O) """"uiiii V skupinah pod c, č, d in e je možna v določenih športih podka-tegorija »starejši* ali «mlajši*. Te kategorije in podkategorije določajo komisije za vsak šport posebej in tudi določajo starostne meje. Pripadniki starejše starostne ne morejo nastopati v mlajši starostni kategoriji, mlajši pa obratno lahko v starejši, vendar le v sosednji. Tako n. pr. c) lahko nastopa tudi v kategoriji a), ne more pa v d). Toda d) lahko nastopa v kategoriji c), ne pa v a). Tekmovalci pod c, č, d, e in f morajo ob prijavi pisati tudi rojstno leto in ga na zahtevo organizatorja ali sodnika v kateremkoli trenutku tudi dokazati z veljavnim dokumentom. Sistem tekmovanja 9. Sistem tekmovanja v vsaki disciplini ali panogi določi odgovarjajoča tekmovalna komisija sama. Komisije bodo obvezno izpeljale tekmovanja tako, da bo mogoče po koncu nastopov sestaviti prednostno lestvico za vsaj prva tri mesta, po možnosti pa za vsaj prvih šest. Nosilci skupin 10. Prireditelj si pridržuje pravico, da za posamezne panoge in discipline določi nosilce skupin po lastni presoji. Panoge 11. Organizator določi število disciplin in panog SŠI po lastni presoji in uvidevnosti. Urniki 12. Vsi časovni termini (tekmovanj, nagrajevanja itd.) bodo pravočasno javljeni v dnevnem tisku. Tekmovalna pravila 13. V mejah možnosti se bodo vsa tekmovanja odvijala po določilih mednarodnih športnih pravilnikov, ki so veljavni pri italijanskih športnih zvezah, včlanjenih v CONI. Točkovanje 14. Prireditelj bo po zaključku tekmovanja v vsakem športu sestavil lestvico za točkovanja. Vsakega zmagovalca posameznika bo nagradil s 6 točkami, drugouvrščenega s 5 itd. Za ekipe se število točk podvoji. Prireditelj bo po zaključku tekmovanja nagradil: a) vse posameznike in ekipe, ki se bodo uvrstile na prva tri mesta v vsaki disciplini ali panogi z diplomami. b) najbolje uvrščene ekipe ali posameznike z nagradami, ki jih bodo prispevale razne ustanove ali posamezhiki. Za podelitev teh nagrad ho veljal poseben pravilnik. Zamude tekmovalcev 15. Tekmovalec ali moštvo, ki se ob razpisani uri ne bi javilo na kraju tekmovanja sodnikovemu pozivu za nastop, izgubi pravico do nadaljnjega nastopanja v isti disciplini ali panogi. Kazni 16. Vsak tekmovalec se mora podrediti določilom organizacijskega odbora ter je dolžan vesti se šport- no in vljudno do soigralcev, nasprotnikov, sodnikov, organizatorjev in občinstva. V primeru nešportnega obnašanja ali drugih prekrškov, bo dobil prizadeti v prvi stopnji opomin, v drugi pa bo izključen iz vseh tekmovanj SŠI in bo črtan iz seznama udeležencev z vsemi posledicami. V hujših primerih bo takoj izrečena kazen druge stopnje. Kazen izreče ZSŠD na predlog sodnikov ali po lastnem preudarku. V ekipnih športih lahko komisije uvedejo po lastnem preudarku in po odobritvi ZSŠD tudi sistem denarnih kazni, za katere pa mora biti sestavljen in objavljen poseben pravilnik. Pritožb« 17. V primeru tehničnih, organizacijskih ali sodniških nepravilnosti in drugih spornih vprašanj, sprejema zastopnik ZSŠD pritožbe v prvi stopnji le 30 minut po koncu tekme, na katero se nanaša pritožba, v drugi stopnji pa razsodišče le 30 minut po odločitvi zveze o prizivu. Vsaka pritožba mora biti pismeno obrazložena, s priloženo kavcijo 5.000 lir, ki se v primeru zavrnitve pritožbe ne vrne. Organizator in razsodišče odgovorita na pritožbo pismeno. Odločitev razsodišča je dokončna. Stroiki 18. Prireditelj ni dolžan povrniti nobenih stroškov, ki bi jih imela društva in posamezniki z nastopom na SŠI. Poškodbe in škoda 19. Organizacijski odbor ne odgovarja za nobeno morebitno poškodbo ali materialno škodo, ki bi jo utrpeli nastopajoči pred, med tekmovanjem in po njem. Vsakdo nastopa na lastino odgovornost. Sprememba pravilnika 2U. Organizator si pridržuje pravico, da določila zgornjega pravilnika po svoji uvidevnosti spremeni, če se pokaže za to potreba, vendar mora prizadete obvestiti o sprememoi vsaj 31) minut pred začetkom tekmovanja. PRAVILNIK MOŠKEGA ODBOJKARSKEGA TURNIRJA 12. SŠI 1. Moiki odbojkarski turnir organizira ŠD POLET z Opčin. 2. Tekme bodo na igriščih Prosvetnega doma na Opčinah. 3. Do četrtfinala se bo tekmovalo po izločilnem sistemu. Štiri e-kipe, ki bodo zmagale v četrtfinalu, bodo odigrale zaključni del turnirja po sistemu «vsak z vsakim.* 4. Tekme bodo potekale po pravilih italijanske odbojkarske zveze. Igralo se bo na dva osvojena seta. 5. Ča bo vač ektp imelo ob koncu tekmovanja enako itevilo točk, bo o uvrstitvi odločalo razmerje v setih, oziroma v točkah. 6. Ekipa, ki sa na bo prijavila sodniku 15 minut po najavljenem začetku tekme, bo izgubila b. b. 7. Ča bo isto društvo nastopalo ..........................................................................................miti............................ NOGOMET V BAZOVICI IN PADRIČAH £ez teden dni turnir Zarje k ^topilo bo osem enajsteric - Zaključek turnirja 26. t.m. 6k ^aria iz Bazovice bo organi- J, l ( tem mesecu nogometni tur-3: i, e8a se bo udeležilo osem "% p® na, Ponziana. Inter SS, Primorje, Primorec in ”?lj Ibarja. Prvo kolo bodo odi- VC m. in sicer bodo na naslednje tekme: ^RTNO IGRIŠČE padriče ld'„” ~~ Vesna — Ponziana - Inter SS - CMM (*!) lin O IGRIŠČE BAZOVICA ■DO Breg — Primorje 16.00 — Zarja — Primorec 19. septembra bodo odigrali polfinalni tekmi, finale pa bo teden dni kasneje, 26. septembra. Turnir bo potekal po iztočnem sistemu. V primeru, da bi bil izid ob koncu tekme neodločen, bodo streljali enajstmetrovke, po pet na vsaki strani in vsako bo maral streljati drug nogometaš, če bi tudi v tem primeru ne izsililo zmage nobeno moštvo, bodo izmenično streljali enajstmetrovke toliko časa, da bo eno ali drugo moštvo doseglo gol prednosti. Med tekmo bodo lahko moštva zamenjala vratarja in dva igralca. Ekipe bodo morale nastopiti brez sposojenih igralcev, torej le s svojimi. V finalni tekmi bodo enaj-saerice v primeru neodločenega izida odigrale tudi dva podaljška po 15 minut. Igralec, ki ga bo sodnik izključil iz igre, ne bo mogel več nastopiti na tem turnirju. z več ekipami, bo o razdelitvi igralcev v posamezne e-kipe odločal zapisnik prve o-digrane tekme. Kdor bo nastopal v dveh ekipah, čeprav istega društva, bo kaznovan s prepovedjo igranja v naslednjih tekmah, tekmo bo dobila nasprotna ekipa z izidom 2:0 in ekipi se bo odvzela ena točka na lestvici. 8. Organizator si pridružuje pravico določiti nosilce skupin in spremeniti zgornji pravilnik. 9. Organizator ne odgovarja za škodo ali poškodbe, ki bi jih kdorkoli utrpel v okviru tekmovanja. 10. Za kar ni predvideno v tem pravilniku, velja splošni pravilnik SŠI. Albanije ne bo na evropsko prvenstvo Albanija se ne bo udeležila letošnjega evropskega odbojkarskega prvenstva. Albanci bi se marali v svoji skupini v Fort i ju pomeriti namreč tudi s Sovjeti, vendar albanske državne oblasti niso dovolile, da bi prišlo do tega srečanja. * * * Na evropskem mladinskem odbojkarskem prvenstvu v Barceloni je Italija premagala Nizozemsko s 3:0 (15:8, 15:11. 15:8). KONJSKI ŠPORT Angleška princesa Ana, hčerka britanske kraljice, je na konju Dou-blet osvojila naslov evropske prvakinje v dresuri v Burghleyu. Drugi je bil Sovjet Muhin na Refeder-.ju. OBISK PRI RENSKIH NOGOMETAŠIH KLUBA TVD PARTIZAN Ustanovitev nogometnega kluba v Renčah pomembna za razvoj te panoge na Goriškem V okviru društva TVD Partizan mu zastavili nekaj vprašanj: | tudi za razvoj nogometa na Go- »Kaj mm je bil o glavno vodilo pri ustanavljanju nove sekcije v okviru vašega društva?* «Že precej časa opažam tako v Renčah, kot v okoliških krajih precejšnje zanimanje za nogomet, vendar možnosti za oraganizirano igranje te izredno popularne igre v klubu do sedaj ni bito. Pomemben razlog za ustanovitev nove sekcije je bilo tudi dejstvo, da je renski šport, če izvzamemo poletni panogi, plavanje in vaterpolo, nekako v mrtvilu. Mislim pa tudi, da je u-stanovitev našega kluba pomembna UDELEŽENKE ŽENSKEGA ODBOJKARSKEGA TURNIRJA ZARJE V BAZOVICI Renče, ki je bilo doslej znano predvsem po svojih prizadevnih plavalcih in vaterpolistih, je bila pred kratkim ustanovljena tudi nogometna sekcija TVD Partizan Renče. Ustanovitev nove sekcije pomeni nedvomno korak naprej v razvoju nogometa na Goriškem, saj sta doslej delovala na tem področju le dva kluba: mirenska Adria in novogoriška Vozila. Glavni pobudnik za ustanovitev nogometne sekcije TVD Partizan Renče je bil Branko Turel, ki je postal tudi vodja odseka. Te dni smo ga obiskali in bR^G BOR i luui za razvoj nogomeui na uv I riškem, zlasti pri vzgoji novih domačih kadrov, ki bodo v prihodnosti morda prišli prav tudi drugim klubom.* «Kakšne načrte imate v svoji prvi tekmovalni sezoni?* »Nastopali bomo s tremi ekipami: člani bodo igrali v Primorsai ligi, (prvo tekmo kot domačini 19. septembra s Transportom iz Ilirske Bistrice), mladinci bodo sodelovali v mladinski ligi goriške nogometne podzveze, pionirji pa v občinski ligi iste podzveze.* *Kako je z igralskim kadrom in pripravami na prvenstvo?* «Na razpolago imamo okrog 18 igralcev za člansko ekipo in okoli la mladincev, treniramo pa dvakrat tedensko: ob torkih in petkih. Zaenkrat smo odigrali le eno trening tekmo in sicer s kombinirano ekipo Bilj (rezultat 4:5). Treninge sem doslej v glavnem vodil sam, upam pa, da mi bo v bodoče pomagal nekdanji trener mirenske Adrie Sandi Petejan.* »Kje boste igrali prvenstvene tekme?* »Glavna dela pri gradnji našega igrišča v Renčah smo sicer že opravili, vendar pa v jesenki sezo-ru se ne bo nared za igranje tekem. Tako bomo zaenkrat »gostovali* na igrišču v Biljah, kolikor pa se sporazumemo z mirensko A-drio, bomo kako tekmo lahko odigrali tudi na njenem igrišču. V zvezi s tem pa moram omeniti še en problem: pri žrebanju parov za novo prvenstvo smo želeli dobiti tak razpored tekem, da bi igrali, kadar igra bližnja Adria doma, md zunaj, in obratno, vendar nismo uspeli. Tako bomo morali, kolikor bomo želeli igrati na mirenskem igrišču, svoje tekme igrati kot predtekme srečanj Adrie, kar pa vsaj za prva prvenstvena kola, ko je v zgodnjih popoldanskih u-rah še precej toplo, tako ne pride v poštev. Ko smo že pri igriščih, moram poudariti še to, da smo veliko dela pri gradnji našega igrišča opravili sami s prostovoljnim delom igralcev in funkcionarjev, pomagale pa so nam tudi nekatere gospodarske organizacije, kot anhovski Salonit, SGP Gorica in Goriške opekarne. Zahvaliti pa se moramo tudi renski krajevni skupnosti in njenemu predsedniku Cotiču, ki ima veliko zaslug, da smo dobili zemljišče za igrišče. »Problemi?* »Naš glavni problem so nedvomno finančne težave. Začeli smo praktično iz nič, porabili pn smo že veliko sredstev pri gradnji i-grišča in nabavi opreme. Za rešitev tega problema računamo na pomoč gospodarskih organizacij in občinske zveze za telesno vzgojo. »Želje?* »Najprej naj povem, da bo naš klub deloval čisto na prostovoljno amaterski bazi (celo nogometne čevlje so si igralci kupili sami), v svojem prvem prvenstvenem nastopu pa nimamo nobenih velikih ambicij. Želimo si kake zmage na domačem igrišču, ki bo za nas že pomenila uspeh. Od drugih klubov, predvsem Adrie in Vozil, pa pričakujemo razumevanje in sod^V -mje. P. B. PRIMOREC GAJA KOŠARKA Od 10. do 17. septembra bo v Vidmu seminar za italijanske košarkarske trenerje A lige. Vodil ga bo a-meriški trener Bernard »Red* Sa-racheck. OBVESTILA ZSŠI obvešča, da se bo molki odbojkarski turnir pričel 16. septembra 1971. # • * Teniški klub Gaja obvešča člane In prijatelje, da je teniški nčltelj na razpolago vsak dan od 13. do 16. in od 18. do 22. ure. Za prijavo telefonirati vsaj 24 ur prej aa štev. 22-61-36, ob torkih pa na štev. 22-61-61. se je zvalil m obraz in harmonika je bolestno zaječala... Stoj te no predrznega psa! To staro svinjo!« se Je suho ... ibj^-Hal Werlher in premenjal šaržer. Potem je stopil k \ zazibal nogo z gorskim okovanim čevljem in z vso frcnil liaimoniko. Deščica je zahreščala, starčeva roka -i-iui liaimoniko. uescica je zanrescaia, suaiueva rosa i J? Je bila v smrtnem krču tako oklenila harmonike, da mu >*zbii iz rok. Vn v divji jezi drugič zazibal nogo, mu je padla na \ ° te2ka roka. Jezno se je ozrl, da bi preklel predrzneža. 'o i-, 8°vim hrbtom je stal stotnik Kndeoke in ga poroglji-siedai, v5ai pa ste tako pobesneli, dragi mož?« 1(1] ®rtherju se je odgovor zaletel v grlu, stotnik pa Je na-kot bi rezal z britvijo: W .Ustite mrtve! To niso več sovražniki! Ne trošite svoje brez potrebe. Kaj pa vas je prijelo, da ste nas 1 i ob tako imenitno glasbo? Neznansko sem užival! Kon-(.,pk takih kulisah je redkost.« nori pes je igral šlager brigad. Komunistični muzikant!« e norite! In kaj potem? Saj ga ni nihče učil, naj nam Lili Marlen ali pesem o Waterlooju. Ali ni tako, moj V VfBfthrf? Slep je bil. Kaj je mogel za to, 6e je po s.“e3i igral novim gostom. Navadna pomota! Slep človek 4 Vo7ražnik. Zavoljo takšnih se bo svet vrtel, kot se vrti, \ Jne ne bo niti en dan prej konec, če pobijemo vse slepce Hje Sveta> ee pa jih ne pobijemo, ne bo trajala niti en dan je namenjeno.« «r>tern se Je st°tnikov glas še bolj ohladil. Ostro je pribil: ^hra ^ ne napišete tega v vojno poročilo! Sit sem laži, i V J, gre na bruhanje. Zdaj pa naprej! Pojdite z vodom ven ^i, 5 to ni naše delo. Mi smo vojska. Ne konkurirajte poli-ter ji ne boste kos!« " >i° ^ J® vod izgubil v dimu, se je stotnik obrnil k cerkvi, je cesto in se napotil k vratom. Bila so na stečaj od-strešje je dogorelo in v ladjo so padala goreča bruna, ^ e so se klopi. Dal je roke na hrbet in se zamaknil v Svetnikov na oltarjih, v križanega in like svetnikov ■4 na stenah. Davno religiozno čustvo mu je vzbudilo vizijo pekla. «Pekel je na zemlji! Pripravlja ga človek samemu sebi, odkar se je dvignil na zadnje okončine, vzel kamen ali kre-peloe v roke in nebu ukradel ogenj... Tako gori človeštvo. V plamenih zavisti... dobičkarstva... težnje po zatiranju in oblasti... Tako smo nedovzetni za pametne reči, kot te od življenja odtrgane sohe bogov, ki oglene v plamenih.* Obrnil se Je in se napotil skozi gorečo vas. Odkar ni bilo Wolfa v Idrijo, se je Kniecke dolgočasil. Z oficirji garnizije se ni zbližal. Nekateri so ga imeli za čudaka, drugi za gestapovskega podrepnika. To mu je bilo malo mar. 2ar njegovega vojskovanja za veliki rajh je ugašal, čeprav je na videz še vestno izpolnjeval povelja. Iz lastnega nagiba ni poslal iz garnizona niti patrulje, nikar da bi se sam kam premaknil! 2e tako Je poveljstvo gorske lovce preveč gonilo v hribe. V vsaki ofenzivi jih je poslalo tja, kjer Je predvidevalo več žrtev. Vedel je, da se jim jih zdi manj škoda ko policistov SS; tudi to se mu je zdelo za malo, Začutil je, da se spreminja proti lastni volji. Od leta do leta se mu je bolj gabil vojaški poklic. V vojno akademijo Je prestopil iz visoke šole za telesno vzgojo; alpskim lovcem so ga dodelili kot plezalca. Ljubili Je tveganje in doživetja z močno vsebino. Zdaj je bilo vsega tega preveč. Tisto, na kar je bil sprva ponosen, se mu je zdaj že gabilo. Vsega se je prenajedel ko pečenke ali vina, ki bi ga moral piti dan na dan namesto vode. Pod Wolfovim vplivom Je začel kritično misliti. Prosti čas je uporabljal za branje, pred povprečno družbo pa se je zavaroval s prezirom. Na Lavro se je resno navezal. Prirastla mu Je k srcu. Zastrupila je njegovo telo in dušo. Vse, kar je bilo po njej in pred njo, ni bilo nič vredno. Večkrat ga Je obiskala. Čeprav Je zaznal sumljive spremembe v njenem vedenju, se mu ni zdelo vredno, da bi vohunil za njo. Misel, da Je padla v roke sovražniku in postala orožje, ki je menjalo lastnika, Je zavrgel, čeprav so jo nekateri že sumili. Kadar je dalj časa ni bilo, je tešil svojo slo s perico, čeprav « je prepričal, da je na sovražnikovi strani. Z rokami na hrbtu je prišel na sredo vasi, kjer je s plamenicami gospodarila vojska SS in požigala domačije. Iz hlevov so vlačili krave, prašiče, lz hiš posteljnino in vse, kar je bilo kaj vrednega. Nehote se je zamislil. «Ali me more ljubiti dekle, zrastlo na tej zemlji, ob vsem tem, kar tu počenjamo? Ce kaj misli In čustvuje, če je kaj dobrega v njej, gotovo ne... To nd več vojna, to je navaden kriminal, ki ga nisem nikoli dopuščal svojim vojakom. Nikoli nisem želel, da bi nas uporabljali za požiganje in kazenske ekspedicije.« Njegovo pozornost je zmotila skupina esesovcev in oficirjev, ki so obkrožili gručo civilistov. Med njimi je zagledal visokega, belolasega starca, žensko, ki se je obupana držala moža, golobradega fanta, skoraj otroka, lepo mlado dekle in še nekaj starejših ljudi. Tedaj je zagledal še filmskega reporterja in njegovega pomočnika. Spomnil se ju je, saj sta bila pred pohodom v kasarni. Zvedel je, da lovita originalne prizore s partizanskih bojišč na Balkanu. Vodil Ju je major SS z oglato glavo, podoben kazniškemu pazniku. Kniecke sl je bil takoj na jasnem, da so tem tipom na čast zažgali in izropali to vas, iz katere ni padel niti en sam strel na nemško vojsko. Pa tudi če bi — kaj morejo tl polpismeni kmetje, Id niti elektrike ne poznajo in morajo hoditi oel dan in še več, če hočejo videti vlak, Je pomislil in Izpljunil slino z okusom po pepelu in sajah’. Radovednost ga Je gnala, da se je pridružil skupini. Ko ga je major zagledal, so mu zažardle pijane oči. »(Pozdravljeni, stotniki Pogrešali smo vas.» Obrnil se Je k reporterju, rekoč: »Tu imate enega Izmed poveljnikov gorskih lovcev, pravega predstavnika našega germanskega plemena!« Kniecke je bdi plavolas, od sonca ožgan, z zavihanimi rokavi In šmajserjem ob boku. Prava estetska poslastica za filmske podgane! Režiser in snemalec sta se mu vljudno poklonila, potem pa sta nadaljevala razgovor s pijanim majorjem. Razgovarjali so se, kako bi razpostavili vojsko in civiliste, da bi bil ((prizor iz borbe z banditi« čimbolj originalen Kniecke je vedel, da bd bilo vsakršno razpravljanje s pijanim esesovcem norost, zato Je malomarno stopil v ozadje in opazoval. Major je ((improviziral« napad na gorečo vas, ki so ga že posneli. Zdaj so želeli posneti še podrobnosti. Medtem ko so prebivalce iz treh vasi, ki so jih belogardisti označili za rdeče, pobijali pred kamero, je skupina esesovcev odvlekla lepo mlado dekle v prazno hišo. Belogardisti so jo izdali, češ da je mladinska voditeljica v tem gorskem zakotju in vaška učiteljica. Zajeli so jo bili v sosednji vasi. Pri njej so dobili samo knjigo — slovenski abecednik. 2e ko so jo prijeli, jih je praskala in grizla, tolmaču pa je pljunila v obraz. V prazni izbi so jo podrli na tla, ji strgali s telesa obleko in jo drug za drugim posilili. Stotnik Kniecke je to videl skozi okno. Imelo ga je, da bi snel brzostrelko in jih pobil vse po vrsti do zadnjega! Toda ukrenil ni ničesar. Brez moči je strmel v priane klade, v sonarodnjake, ki so se s svojimi voditelji sprei -nill v stekle pse. Prav dobro je vedel, da bi bilo posredo »inje zaman. Samo zamišljeno jih je gledal, ko so dekle pripeljali vso raztepeno ven in jo vlekli k filmski ekipi. Režiser je namreč potreboval lep in grozljiv obraz, nekaj takšnega, kar se ne da igrati. Dosegel je svoj cilj. Dekle ga je oplazilo s pogledom, ki je izražal pogum in grozljivo sovraštvo. Sovraštvo, ki ga niti stoletja ne bodo zacelila! Iz teli oči je prežala smrt... Kmalu Je zabrnela kamera in posnela dva vojaka, se rujeta s komunistko. Ko je odigrala, so jo peljali med sadno drevje in Jo ustrelili. Major Je menil, naj nekaj trupel ostane za svarilo na tleh okoli poslopij. Potem so šli k dvema hišama, v kateri so bili navlekli slame. Sivolasega starca so peljali v hišo in mu dali v roke prazno Italijansko puško. Ko so zažgali slamo ta je buhnii iz oken, so ga nagnali skozi vrata. (Nadaljevanje sledi J llredniitvo TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638 Podružnica GORICA Ul 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Uprava TRST Ul Montecchi 6/II Telefon 95 823 Naročnina Mesečno 1.100 lir — vnaprej, polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir. s/ SFRJ posa- mezna Številka 1,— dinar, mesečna 14,— din, letna 140,— din, Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 8 5. septembra 1971 Za SFRJ Tekoč račun pri Narodni banki v Ljubljani 501'3,2/ofl} «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon B" Oglasi Za vsak mm v vISini enega stolpca: trgovski 200, finen^sii upravni 300, legalni 400, osmrtnica in sožalja 200 lir. »Mali 09 , 50 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societž PubblicItA 1,81 Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdala In tiska tP . Trli NAPETOST MEH NA DRŽAVLJANSKO VOJNO Ponovni bombni atentati v Ulstru povzročili smrt vojaka in civilista Londonski dnevnik «Times» prvič upošteva možnost priključitve Ulstra Irski republiki ŠPORT ŠPORT ŠPORT BELFAST, 4. — Prejšnjo noč je prišlo v Severni Irski do hudih incidentov v katerih sta izgubili življenje dve osebi. Ena izmed dveh žrtev je angleški vojak, ki je skupaj z dvema tovarišema na »land-roverju» patruljiiar mejo z Irsko republiko. Vozilo je naletelo na mino in se je razletelo na koščke. Vsi trije vojaki so dobili hude poškodbe in eden je po nekaj urah umrl. Druga žrtev je civilist, ki je živ zgorel v požaru neke trgovine v Newryju. Požar je povzročila za-žigalna bomba. Nekaj vojakov je skušalo priskočiti možu na pomoč, vendar jih je ustavila množica, ki se je zbrala pred trgovino. V Belfastu so celo noč odmevali streli iz vseh mestnih četrti. Nekaj angleških vojakov je bilo lažje ranjenih v spopadih z demonstranti. Ponoči in v prvih jutranjih urah je bilo v Belfastu ranjenih osem policijskih agentov in funkcionarjev vsled eksplozij v katoliški četrti Crumlin road, kjer so ljudje napadli vojaško avtoblindo in kjer je eksplozija razdejala ter skoraj porušila neko policijsko postajo. Včeraj zvečer so imeli v Belfastu shod pripadniki bivše zloglasne policije »B specials*, ki so sklenili, da bodo rekrutirali prostovoljce za «obrambo ustave*. Po vsem Irskem je včeraj žalostno odjeknila vest o smrti 17-mesečne deklice. Voditelj radikalne skupine «provisionals» Roy Bra-dy je danes izjavili, da je otrokova smrt zelo žalostno dejstvo, ki ga je pa treba upoštevati v okviru političnega položaja v Ulstru. Voditelj je dodal, da predstavlja o-trokova smrt eno izmed nevarnosti mestne gverile. Radikalna organizacija «provisio-nals* je danes v proglasu opozorila vse ulstrske prebivalce naj ne obiskujejo javnih lokalov, hotelov in trgovin, ki jih po navadi uporablja angleška vojska in naj se ogibajo vseh poslopij, kjer so nameščeni javni uradi1, da ne bodo izpostavljeni nevarnostim. Poveljstvo angleške vojske je demantiralo trditve mladega dezerterja Desmonda Pearsona, ki je včeraj izjavil, da je zapustil vojsko, ker je videl kako surovo ravnajo angleški vojaki s katoliškimi ujetniki. Predstavnik poveljstva je izjavil, da Pearson ni nikoli služboval v kakem taborišču. Angleški tisk je danes prvič obravnaval možnost priključitve Ulstra lirski republiki. V uvodniku, ki' ga je danes objavil londonski dnevnik »Times*, obravnava pisec položaj v Severni Irski', v okviru obiska irskega ministrskega predsednika Jacka Lyncha. Dnevnik trdi, da Anglija ne sme podleči1 na-silju, ki se izvaja v tej provinci, vendar na drugi strani je položaj tako kritičen, da je neka rešitev neobhodno potrebna. Kriza se je že tako razvila, da uvedba državljanskih rv-avic, izboljšanje ulstrske ekonomije in demokratizacija uprave in politične strukture, ne zadostujejo več za rešitev severnoirskega vprašanja. »Times* trdi, da je potrebno preveriti voljo prebivalstva za združitev z Irsko republiko. Če bi bila večina prebivalstva za to rešitev, bi bilo treba vzeti resno v poštev to možnost. Dogodki1, ki so se zvrstili v Ulstru od avgusta 1969 dalje, oddaljujejo to rešitev, vendar, če bi prišlo do ustavnega odpora v Severni Irski, bi morale angleške oblasti sprejeti združitev irskega otoka. Preprosto povedano, angleški dnevnik pravi ulstrskim odpornikom naj se odpovedo nasilju, ker bo v tem primeru zagotovljena možnost pogajanja med angleško vlado in odporniškim gibanjem. Ni še znano v kakšni meri ponazarja «Timesov» uvodnik mnenje angleške vlade in britanskega javnega mnenja, vendar je zelo zgovorno dejstvo, da je angleški dnevnik omenil možnost priključitve Ulstra Irski republiki, čeprav noben Anglež ne omenja možnosti take rešitve, opazovalci menijo, da se je v javnem mnenju že u-stalilo prepričanje, da bo treba prej ali slej zapustiti severnoirsko pokrajino. Seveda se bodo ulstrski oltranzisti borili z vsemi močmi proti tej odločitvi, vendar se ji sami ne bodo mogli dolgo upirati1. Kar se godi v Ulstru po eni strani oddaljuje rešitev problema, po drugi pa kaže, da je ta rešitev nujna. Paradoksna državljanska vojna vedno bolj loči katoličane od protestantov, na drugi strani pa jih tesno združuje. ttniiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiHiiiiimimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiii NA 17. VINSKEM SEJMU V LJUBLJANI Zlate in srebrne kolajne tudi našim vinogradnikom Sejem je sinoči odprl podpredsednik mestne skupščine Ljubljana Sergej Vošnjak • Letos sodeluje 22 držav Na 17. mednarodnem sejmu vin, žganih pijač in sadnih sokov, ki so ga odprli sinoči na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, sta se uveljavila tudi dva vinogradnika iz naše dežele: Silvester Primožič z Oslavja je prejel zlato kolajno za briški merlot 1970 ter srebrni kolajni za ribo-lo 1970 in za briški pinot 1969, vinarsko podjetje Bader iz Romansa ob Soči pa zlato kolajno za merlot 1970 in srebrno priznanje za kabernet 1968. Komisija za ocenjevanje vin, ki so jo sestavljali strokovnjaki iz 12 držav, je opravila tudi letos veliko delo. Ocenila je 837 vzorcev vin ter podelila 330 zlatih in 453 srebrnih kolajn ter oddala 20 pismenih priznanj. Letošnji »šampioni* so Sauvignon iz Znojma (Češkoslovaška), letnik 1969, traminec iz Kalstadta (Zah. Nemčija). pozna trgatev 1969, Tamiioasa Romaneasca in merlot 1966 (Romunija) ter Setflbal Roxo letnik 1935 la okolice Lizbone (Portugalska). Med italijanskimi razstavljavci so prejeli po več nagrad zlasti vinogradniki iz Tridentinskega-Gomjega Poadižja in iz Piemonta. Vinogradnik Antonio Valla-na iz Maggiore (Piemont) je na primer poslal v Ljubljano 10 vzorcev barbere ter prejel devet zlatih in eno srebrno kolajno. Med žganimi pijačami (176 vzorcev) jo prejel Grand prix liker Cointreau iz Pariza, letnik 1971, priznanje šampion pa hruškovo žganje Tališ (Maribor), vinjak Župski rubin (Kruše-vac), vinjak Istravinoexport (Reka), liker Grande Mamier-Cordon Rouge ter konjak Samus Napoleon (Francija). Med sadnimi sokovi (77 vzorcev) pa je 18 vzorcev prejelo zlato kolajno. Na vinskem sejmu In na vzpored- nem 6. sejmu gostinske, turistične, kletarske iir vinogradniške opreme nastopa skupno 22 držav. Na otvoritveni slovesnosti sta spregovorila generalni direktor Gospodarskega razstavišča Karel Kušar in podpredsednik mestne skupščine Ljubljana Sergej Vošnjak, ki je tudi uradno odprl sejem. Med prisotnimi gosti so bili podpresednik zvezne skupščine dr. Marjan Brecelj, član IS in predsednik komiteja za kmetijstvo pri IS ing. Milovan Zidar, predsednik gospodarskega zbora pri slovenski skupščini Anton Bole, predsednik Gospodarske zbornice SR Slovenije Leopold Krese, tržaški občinski odbornik Dušan Hreščak za župana ing. Spacci-nija, odbornik tržaške trgovinske zbornice dr. Chiriaco za predsednika dr. Caidassija, zastopnika koroške deželne vlade dr. Buergel in dr. Kestnig ter številne druge osebnosti. Avstrijka I. Gusenbauer 192 cm v skoku v višino Tudi Sovjetinja F. Melnik je postuvilu svetovni rekord (v disku): 64,88 m DUNAJ, 4. — Na neki atletski prireditvi v Pratru na Dunaju, je postavila Avstrijka Rona Gusenbauer pred 10.000 gledalci izreden atletski dosežek: v skoku v višino je preskočila 192 cm visoko letvico in je s tem popravila za en cm deset let stari svetovni rekord Romunke Jolande Balas. Gusenba-uerjeva je postavila svetovni rekord v prvem poskusu. # # * MUENCHEN. 4. — Na mednarodni atletski predolimpijski prireditvi v Muenchnu je Sovjetinja Faina Melnik zalučala disk 64,88 m daleč, in je s tem popravila svoj lastni. niti dva meseca stari svetovni rekord za 66 om. Melnikova je stara 26 let, visoka je 172 cm, tehta 80 kg. po rodu pa je Armenka. Nogometaši Brega zaposleni v Sežani Danes bo na naših nogometnih igriščih dokaj živahno. Pred vrati so namreč razna nogometna prvenstva in ekipe se vestno pripravljajo nanje. Skoraj vse ekipe so že začele s treningi, na vrsti pa so tako razne prijateljske tekme, s katerimi bodo trener ji preskusili nove in stare sisteme igre. predvsem pa formo igralcev. Članska ekipa in narašča.jniška ekipa Brega bosta danes zaposleni v Sežani, kjer se bosta pomerili z obema postavama Tabora. Ob 16.30 bodo najprej stopili na igrišče naraščajnik Tekma bo gotovo zanimiva, predvsem za mlade Brežane, ki bodo tako v letošnji sezoni prvič nastopili v prijateljski tekmi. Ob 17.30 pa se bodo člani Brega pomerili prav tako z ekipo Tabora. Za Brežane bo seveda to lepa priložnost. da preskusijo svojo formo pred bazoviškim turnirjem za trofejo Zarje, ki se bo začel prihodnjo nedeljo. 12. septembra. VESNA -TRIESTINA Seveda, najvažnejše srečanje dneva bo prijateljska tekma, ki bo v Križu ob 17.30, med domačo Vesno in Triestino. Kljub temu. da tržaška enajsterica ne bo nastopila s svojo najboljšo Dostavo, karti vsi najboljši igralci so nastopili včeraj proti Udineseju, pa bo to tehtna preskušnja za kriško moštvo, ki je letos znatno prenovilo svoje vrste. Trener Mandanicd ie že pred časom začel s pripravami. Fantje resno trenirajo in se tako vestno pripravljajo na bližnje prvenstvo druge kategorije. Tekma s Triestino, ki je postala že tradicionalna za Križane, bo gotovo (kot prejšnja leta) zvabila ob robove kriškega igrišča veliko število ljudi. Tokrat pa bo zanimivost toliko večja, kajti Vesna bo danes igrala svojo prvo, čeprav prijateljsko, uradno tekmo. VESNA «21» - PRIMOREC Zjutraj bo prav tako v Križu, in sicer ob 9.30, zaposlena druga po- stava kriške Vesne, »under 21». ki se bo spoprijela s Primorcem. Srečanje bo zanimivo, kajti tudi za ti ekipi bo ta tekma letošnji prvi nastop v letošnji sezoni. Za trenerja obeh moštev pa bo to lepa priložnost, da preskusita svoje igralce pred bazoviškim turnirjem za trofejo Zarje, ki bo prihodnjo nedeljo. 12. septembra. GAJA -CRDA Danes bo zaposlena tudi mladinska enajsterica Gaje, ki se bo na domačem igrišču v Padričah spoprijela z ekipo CRDA iz Trsta. Srečanje se bo začelo ob 10. uri. b. I. V nedeljo, 19. septembra Za dan planincev izlet na Nanos V nedeljo, 12. septembra, praznujejo že nekaj let v Sloveniji dan planincev. Navada je, da na ta dan vsa planinska društva organizirajo skupni izlet v naravo, tako da dostojno počastijo ta praznik. Tržaški planinci bodo ta dan proslavili teden pozneje, to se pravi v nedeljo, 19. septembra, zaradi istočasnosti planinskega praznika s tednom kraške ohceti, ki bo prav v tem času v občini Repentabor. Ob prazniku planincev bo pla ninsko društvo v Trstu organiziralo izlet na Nanos, z izhodiščem na več krajih. Za najmlajše in še neizkušene planince bo pot peljala na vrh mimo Razdrtega in cerkve svetega Hieronima, ali pa preko strme poti po Nosu. Za izkušene planince in planinke pa bo izhodišče na Vipavskem, kjer bodo preko Gradiške ture po zavarovani Tominškovi poti dosegli vrh z nasprotne strani. Da bi dan planincev tudi tržaški planinci dostojno praznovali, vabi SPDT že sedaj vse planince in planinke, od najmlajših pa do najstarejših, da se izleta na Nanos polnoštevilno udeležijo. Planinka NA BALKANSKIH ATLETSKIH IGRAH V ZAGREBU Bakle cm manj od osmih metrov1 Jugoslovani pri moških še vedno v vodstvu - Zmaga Nikoličeve na 1500 n1 ZAGREB, 4. — Tudi v drugem dne- | vu balkanskih atletskih iger v Zagrebu je bilo več odličnih rezultatov, med katerimi moramo omeniti zlasti skok v daljino Jugoslovana Raka. Skok je bil le za cm krajši od osmih metrov. To je bil kajpak nov jugoslovanski rekord in rekord balkanskih iger. Z novim rekordom prireditve se je izkazal tudi Medjimu-rec v teku na 1.500 m, medtem ko se je pri ženskah Nikoličeva oddolžila za včerajšnji poraz na 800 m z zmago na 1.500 s časom novega državnega in balkanskega rekorda. Rezultati drugega dne: MOŠKI 1500 m 1. Medjimurec (Jug.) 3’42”8 2. Koprivica (Jug.) 3’43”5 3. Lupan (Rom.) 3’43”7 kopje 1. Milanski (Bol.) 74,40 m 2. Petra (Rom.) 71,68 m 3. Gliigorac (Rom.) 71,10 m 4. Primorac (Jug.) 70,96 m hoja 20 km 1. Staicu (Rom.) 1.3617’’ 2. Zukev (Bol.) 1.37’55”6 3. Čovič (Jug.) 1.37’56”6 7. Pupavac (Jug.) 1.43’33”2 daljina 1. Rak (Jug.) 7,99 m 2. Jurca (Rom.) 7,70 m 3. Zaharia (Rom.) 7,59 m 4. Košutič (Jug.) 7,53 m krogla 1. Ivančič (Jug.) 18,96 m 2. Stoev (Bol.) 18,25 m 3. Loukas (Gr.) 17,66 m 4. Jocovič (Jug.) 17,59 m 3.000 m zapreke 1. Želev (Bol.) 8’30” 2. Tihov (Bol.) 8’30”6 3. Cefan (Bol.) 8’31” 6. Jokič (Jug.) 8’51”2 7. Tomič (Jug.) 9’11”4 4x100 m 1. Jugoslavija 40”3 2. Grčija 40”7 3. Romunija 41” 4. Bolgarija 41”3 5. Turčija 42"8 deseteroboj 1. Bogdan (Rom.) 7.548 točk 2. Djurov (Bol.) 7.451 3. Sepci (Rom.) 7.302 7. Zezjak (Jug.) 6.790 mmimmrrm daniš v novi gorki Bodo padli novi rekordi? Nova Gorica bo danes prizorišče vsakoletnih velikih motociklističnih dirk, ki so se v zadnjih letih uveljavile kot ena največjih tovrstnih prireditev v Jugoslaviji. Včeraj, po zno popoldne, so imeli udeleženci, ki jih je nad 100 (iz dvajsetih evropskih in izvenevropskih držav) uradni trening, na katerem so ob ugod nih vremenskih prilikah dosegli na tri kilometre dolgi progi številne dobre rezultate. Povsem upravičeno je pričakovanje, da bodo na današnjih tekmah porušili absolutni rekord pro ■iiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiimiuimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiniiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiinHiiiiiiHiiiiiiiiiHiitiiiiiiiiHmiHMiiiiiimiiiimiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin NA SP V CESTNI VOŽNJI (AMATERJI) Ovion in Konkina Danes na vrsti profesionalci MENDRISION, 4. - S silovitim sprintom v zadnjih 150 metrih si je Francoz Regis Ovion priboril danes naslov svetovnega amaterskega kolesarskega prvaka v kolesarski vožnji. Lestvica tega tekmovanja je namreč taka: 1. Ovion (Fr.), ki ie prevozil 168 km dolgo pot v 4.03’54” s D.h. 41,328 km na uro. V njegovem času so prispeli na cilj šet 2. Maertens (Bel.) 3. Viejo (Šp.) 4. Szurkovvski (Pol.) 5. Koslar (Z. Nem.) 6. Vanderlinden (Bel.) 7. Gusjatnikov (SZ) itd. Najhitrejši Italijan. Moser. .ie bil 13. z zaostankom 39 sekund. * # * Med ženskami je zmagala Sovjetinja Ana Konkina. 50,400 km dolgo pot je opravila v 1.24’02” s p.h. 35,785 km na uro. V njenem času sta se uvrstili tudi Italijanka Tartagni in Nizozemka Haghe. ki sta osvojili srebrno, oz. bronasto kolajno. • • • Jutri bo na vrsti poslednja disciplina letošnjega svetovnega kolesarskega prvenstva, cestna vožnja za profesionalce na 268,800 km dolgi progi, na kateri bo tekmovalo 93 kolesarjev iz 14. držav. ODBOJKA Ženski turnir v Bazovici Brežanke osvojile pokal bazoviških žrtev Breg je osvojil trofejo bazoviških žrtev na ženskem odbojkarskem turnirju, ki se je zaključil sinoči v Bazovici. V finalni tekmi so Brežanke po Prvi treningi Borovega minibasketa dokaj izenačeni igri premagale Bor s 3:0 (15:9, 15:9, 15:10). V borbi za tretje mesto je Sokol odpravil Zarjo s 3:1 (15:13, 10:15, 15:13, 16:14). Tudi to srečanje je bilo zelo uravnovešeno in Bazovke bi vsekakor izsilile boljši izid, če bi ne bile tako živčne. Končni vrstni red: 1. Breg, 2. Bor, 3. Sokol, 4. Zarja, 5. mesto sl delita Primorec in Gaja. •iiiiimiiinnmiiiiiiitfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiimiuiHUMumiHHMmHimimiiiimitimiiiiimiiiHiiiiiii V Portorožu zbrana vsa padalska elita Dunes bodo na vrsti atraktivni skoki Treningi Borovega minibasketa so se začeli ta teden. Poleg lanskih igralcev, ki so trenerju Rudesu prinesli marsikatero zadoščenje, so se letos vpisali še nekateri drugi, ki bodo tako povečali to malo Borovo košarkarsko »družino* (ki je predvsem na lanskih turnirjih dosegla več uspehov). Na sliki, ki jo objavljamo, so košarkarji, ki so osvojili prvo mesto na turnirju v Skednju za pokal sv. Lovrenca. Z igralci je trener Andrej Rudes, ki bo tudi letos vodil tečaj minibasketa. Treningi so vsak torek in četrtek, in sicer po naslednjem sporedu: od 15.30 do 16.30 letniki 1962 in mlajši od 16.30 do 17.30 letniki 1960 in 1961 od 17.30 do 18.30 letniki 1959 Umike so tako razdelili, da bi dali možnost igranja več letnikom. b. 1. OBVESTILO športno društvo Sovodnje obvešča vse svoje nogometaše, mlade in stare, da se zberejo danes, 5. septembra ob 10. uri, na igrišču v Sovodnjah. Trener bo pričel s treniranjem za letošnje prvenstvo, Ob tej uri se lahko javi na igrišču vsakdo, ki bi se rad pogovoril s trenerjem ali z voditelji društva. V Portorožu je vse pripravljeno za začetek neuradnega svetovnega padalskega prvenstva, ki je letos že sedmi po vrsti. Na številnih mestih vihrajo zastave držav-ude-leženk, lepo pa ie okrašeno tudi sečoveljsko letališče, ki so ga za letošnji 7. jadranski pokal povsem preuredili. Letališče ima namreč zdaj 700 metrov dolgo asfaltirano stezo ter dvignjeno doskočišče, kar pomeni, da bo prireditev lahko tudi v primeru slabega vremena. Trenutno je v Portorožu zbranih okrog 100 tekmovalcev in tekmovalk iz 13 držav, v zadnjem trenutku pa bo verjetno prišla še ekipa Belgije. Vsi padalci, ki so danes imeli tudi uradni trening, so odlično razpoloženi. Sprejel jih je prelep sončen dan, zadovoljni so z letališčem, z bivanjem v novih hotelih in tudi z lepotami, ki jih je polna portoroška obala. Uradni začetek prvenstva bo danes ob 14. uri na sečoveljskem letališču. Udeležence bo pozdravil predsednik organizacijskega odbora Jakob Draksler, nato pa bodo sledile številne atraktivne točke, to se pravi za publiko najbolj privlačen del programa. V ponedeljek, torek, sredo in četrtek bo na sporedu tekmovalni del prvenstva za moške in ženske, medtem ko bodo v petek na spored skoki v morje. V tej točki so uvedli novost. Tekmovalec bo namreč moral po doskoku preplavati razdalio med eno in drugo točko. V soboto bo prost dan. v nedeljo pa bo slovesen zaključek prireditve. Naj omenimo, da čaka udeležence več lepih nagrad, zagrebški časopis Arena pa bo še posebej na gradil najmlajšega padalca I v- , JL 3$ V '-4C 'jM * »SiSM ■mi' pm IIP Ji. ge, ki ga ima s hitrostjo nekaj manj kot 106 km na uro italijanski tekmovalec Milani. Tekmovalci bodo nastopili v šestih razredih. V razredu do 50 ccm se obeta zagrizen boj med vozači na Kreidlerje-vih in Tomosovih motorjih, zlasti pa med zahodnim Nemcem Kunzem ter Italijanom Parlotijem, ki je bil zrna govalec v tem razredu zadnji dve leti. V razredu do 250 ccm zbuja največ pozornosti Švicar Marsowsky, ki je letos tretji najboljši tekmovalec v tem razredu na svetu. Med boljšimi tekmovalci v tem razredu je tudi Italijan Grassetti, ki pa je zadnji trenutek odpovedal udeležbo zaradi poškodb, ki jih je dobil na nedeljskem tekmovanju, na eni izmed dirk v Italiji. Med favoriti v najtežji kategoriji, do 500 ccm, pa omenjamo, poleg Mi lanija, še Avstralca Doddsa in Angleža Nelsona. V prikolicah pa bodo verjetno, kot v prejšnjih letih, odnesli najboljše čase Nemci. Organizatorji dirk so se tudi letos zelo [»trudili za varnost in splošno ugodno počutje številnega občinstva. Pričakujejo namreč da si bo ogledalo dirke nad 30.000 ljudi z obeh strani meje. Zavzemali so se za to, da bi dosegli na goriških mejnih prehodih med dirkami začasne sprostitve. Omenjali so na primer možnost odprtja prehoda na Gabrijelovi oziroma Erjavčevi ulici ter uporabo potnih listov na prehodu v Solkanu za gledalce iz Italije. Kakor smo zvedeli pa ne bo iz tega nič. Italijanske oblasti niso pristale na to željo. Omenimo naj, da bo za gledalce na razpolago okoli proge parkirnih prostorov za nad 10.000 osebnih avtomobilov. Enako je poskrbljeno tudi za pijačo in prigrizek. Kot že včeraj popoldne, bodo tudi danes zaprte za javni promet med 13. in 21. uro (po italijanskem času) Vojkova cesta, Kidričeva, Erjavčeva, Cankarjeva in Leninova ulica ter Ulica tolminskih puntarjev. Za voznike, ki bodo želeli od Rožne doline proti Tolminu bo obvozna cesta preko Ra-futa ali Kromberka, mimo kmetijskega zavoda in seveda obratno. V samo^ središče Nove Gorice pa bo mogoče tudi skozi predor, treba pa bo potem takoj zaviti na levo na Streliško ulico. Povemo naj še, da bo znašala vstopnina 15 dinarjev ali 600 lir. Organizatorji bodo prodajali ob vstopnini tudi propagandni material, z imeni in državami udeležencev tekmovanja ter podrobnim opisom proge in samega značaja tekmovanja. ATLETIKA Po prvem dnevu mednarodnega atletskega srečanja moških reprezentanc v Cagliariju vodi Italija proti Kanadi s 75,5—40,5. 8. Makarovič (Jug.) 6.769 ŽENSKE 200 m 1. Beufanu (Rom.) 23’’8 2. Goth (Rom.) 24"3 3. Tabori (Jug.) 24”6 4. Pavličič (Jug.) 24”6 krogla 1. Kristova (Bol.) 17,80 m 2. Cioltan (Rom.) 16,81 m 3. Salagean (Rom.) 15,65 m 6. Klaiš (Jug.) 13,68 m 7. Urbančič (Jug.) 11,51 m 1.500 m 1. Nikolič (Jug.) 4’16”9 2. Linča (Rom.) 4’19”5 3. Rajher (Jug.) 4’19’’6 400 m 1. Jordanova (Bol.) 54”9 2. Badeseu (Rom.) 55”2 3. Zlateva (Bol.) 55”5 4. Tabori (Jug.) 55”6 6. Bajič (Jug.) 56”3 peteroboj 1. Fočič (Jug.) 4.902 2. Angelova (Bol.) 4.782 3. Popescu (Rom.) 4.651 5. Leskovac (Jug.) 4.436 „ Ekipni lestvici po drug«10 MOŠKI 1. Jugoslavija 93 2. Romunija 84 3. Bolgarija 73 4. Grčija 56 5. Turčija 7 ŽENSKE 1. Romunija 78 2. Bolgarija 59 3. Jugoslavija 47 4. Grčija 5 5. Turčija 0 Tekmovanje bodo z: nes, ko bodo na sporedu nje discipline te prireditve- zaključil* d»’ A SPLOŠNA PLOVBA 'ess Piran-jugoslavija Zupančičeva 24 66330 Piran, pp 1 Telefon (066 ) 73-881 (10 linij) Telegram; Plovba Piran Mednarodni pomorski prevozi z modernimi ladjami nosilnosti 8.000 - 19.000 ton - LINIJA OKOLI SVETA - LINIJA JADRAN ZAHOD NA AFRIKA . JADRAN - PROSTA PLOVBA - POTNIŠKA SLUŽBA - SIMEX Ljubljana — samostojna enota za uvoz-lzvoz, grosistično trgovino in za. stopanje tujih firm Za vse informacije se, prosimo, obrnite na upravo podjetja v Piranu ali na naša predstavništva v Jugoslaviji in v inozemstvu. GOLF Hotel o H J CQ JUGOSLAVIJA «A» KAT. TEL. 77591 - 77504 Oglašujte o Primorskem dnevniku a lev tjublja"8 VOŠNJAKOVI TELEF. 310-5® Telegram LEVHOTEL Teiex 31350 KATEGORIJ* ‘A’ Sodobno opremljene so0> Apartmaji Restavracij Restavracijske terase " ^ clng kavama Zabavi** artistični program P na glasba Aperitiv J1® Razgledna terasa *e ^ za sončenje ■ Banketi*8^ konferenčne ivorane talnica Frizerski Menjalnica Taksi , Lasten parkirni ProSL«:-Prfstajališče za tiellkcPjL, Je • Boksi za pse • dllnica za divjačino. OGLEJTE Sl POSTOJNSKO JAM0 at* In VABIMO VAS » novi hotel * J A A® ^ GOSTIŠČE tODDlft Plošča toddihi :: Telečje^, prašičje krače V°.:« piščanci :: Soške postrvi _ vsa jedila po naročilo Domača briška vina » NOVA GORlCsf» TELEFON M Ob torkih PORTOROŽ PORTOROSE KOULETTE CHEMIN DE FER BAČEARA V HOTELU »PALAČE* PORTORO* Odprto vse leto HOTEL RIVIERAH Moderne sobe, moderna kuhinja, «GIRL BAR. z modernim programom odprt vso noč PARK HOTEL NOVA GORICA - TEL. MODEREN HOTEL 93 DERNA RESTAVRACIJA SOB :: 182 :: kavarna :: IUd LEŽIŠČ G># (