Leto VIII, št. 223 Liubljana. sreda 21. septembra 1927 Cena 2 Din mm tskaja ob 4. Stane mesečno Din «5-—; za ino-seaatvo Din ter— neobvezno. Oglasi po tarifo. Uredništvo 1 KnaHova ulica itev. f/L it. S07S in s8e4i peooH tadi it. S034. Rokopisi aa no vroAofo. Dnevnik prosveto in politiko PodraSald: MaHboc, Akku«kora it ts — Celje, Aleksandrova "ki V lana it. uj^a - Praha Oek> Wlen,-Nr. nsJ*t Vstop klerikalcev v radikalni klub Dr. Gosar postane danes radikalski minister za socijalno politiko SLS Je morala izpolniti svojo obvezo glede vstopa v radikalni klub, radikali pa so jim kljub tema mesto zagotovljenih dveh ministrstev odstopili samo eno, — Demokrati smatrajo imenovanje dr. Gosarja za interno radfkalsko zadevo in rekonstrukcijo vlade samo za provizorično Ljubljana, 20. septembra. Današnji dan je bil v zgodovini SLS najusodnejši, kar jih je ta stranka tekom svojih decenijev doživela. Poslanci SLS so se prijavili za vstop v radikalski poslanski klub g. Vukičeviča. Klerikalni Jugoslovanski klub je izbrisan iz seznama parlamentarnih klubov, dr. Korošec ne bo več vodja parlamentarne delegacije Slovenske ljudske stranke. Na program SLS izvoljeni poslanci so zapustili svojo stranko ter se utopili v «velesrbski» in «framazonski> radikaliji, kakor so sami ponovno označevali svoje sedanje tovariše. G. Korošec postane podpredsednik radikalskega Vukičevi-čevega kluba in vstop vesoljne SLS v NRS je samo še vprašanje nekaj tednov. Z višjega državnega stališča je treba z zadoščenjem pozdravljati koncentracijo političnih grup in prav je, da se ie SLS odločila z zavezanimi očmi skočiti v reakcijonarni tabor — g. Vukičeviča. Značilen je ta njen korak, ker dokazuje navzlic volilnemu uspehu neizmerno notranjo slabost SLS, ki je s tem v Jugoslaviji izgubila ves «raison d etre» za svojo samostojnost in mora iskati opore drugod. Operacija, ki jo je izvršil dr. Korošec na SLS, je silno težka in opasna. Za hip bo morda klerikalcem odleglo, ali gotovo je, da se bo v bodoče lahko reklo: operacija se je posrečila, pacijent je pa umrl. Prestop SLS v NRS vodi nujno in neizbežno k likvidaciji klerikalizma, ki je največje zlo na našem narodnem telesu. Morda imajo gotovi faktorji prav, ako menijo, da je SLS sedaj usmerjena na isto pot, na katero je bil speljan g. Radič, ko so ga povabili v vlado ter spravili v objem z radikali. Dr. Korošec pa je moral še precej dalje kakor g. Radič in pravilno se smatra njegova kapitulacija za mnogo večjo in popolnejšo, nego je bila svojčas kapitulacija g. Radiča. Utop-Ijenje SLS v radikalstvu g. Vukičeviča v Sloveniji ne more ostati brez močnega odmeva. Zanimivo je za mentaliteto g. dr. Korošca ter njegovo zanašanje na diktaturo g. Vukičeviča, da se je odločil pristopiti k njegovemu klubu v trenutku, ko ima g. Vukičevič ravno naijhujše skrbi, da uredi svoj položaj v radikalnem klubu. Radikalov je izbranih 113. Od njih je izrazitih pristašev g. Nasta-sa Petroviča najmanj 17, skritih pa še najmanj toliko. Dobro polovico ostalih tvori centrum, ki je po soglasnem mnenju političnih krogov še opasnejši za g. Vukičeviča. G. Vukičevič v radikal-skem klubu nima in ne bo imel večine. Tu odločuje centrum pod vodstvom gg. Uzunoviča in Maksrmoviča. Tu so še gospodje Miša Trifunovič. Vujičič in drugi starejši ugledni radikali. Njih razpoloženje proti g. Vukičeviču je znano. Ve se, da očitajo Vukičeviču težke po-greške na državi in lastni stranki in ga skušajo izriniti s političnega odra. Kriza radikalne stranke ni še prispela na vrhunec. Ona se bo reševala šele meseca oktobra. Kdo bo v tem kaosu zmagal, danes še ni možno videti. Največ izgledov ima centrum. Da pa g. Vukičevič ne bo prodrl kot vodja radikalov, to je danes bolj gotovo, nego kdaj poprej. Na tem tudi štirinajstdnevna podpora SLS g. Vukičeviču ne bo mogla pomagati. Na drugi strani pa stoji vsa država pod mogočnim vtisom snovanja demokratske fronte, ki je krepko na pohodu, dasi se g. Vukičevič na vso moč trudi, da bi jo zavrl, ker se dobro zaveda usodnih posledic, ki jih bo imel ta dogodek za njega in njegovo vlado. Po 5. oktobru, ko se sestane Narodna skupščina, bosta videla gg. Vukičevič in dr. Korošec, koliko je zanju ura bila. Kar bo medtem skušal g. Vukičevič lepiti na svoji koaliciji, bo le tola-žilen obliž; to bo vse le provizorno. kajti definitivna kombinacija brez gospoda Vtdeičeviča dozoreva in bo v prvi polovici oktobra tudi dozorela. Radič o novih volitvah Za&eb, 20. septembra, n. V današnjem • Narodnem Valu« objavlja Stjepan Radič uvodnik, v katerem naglasa, da so po nje« gevem mnenju verzije, da je dr. Marinko« vjč sklenil z g. Vukičevičem slioen pakt ka« kor dr. Korošec, popolnoma neresnične. Kdor pozna dr. Marinkovič« ve, da to ni tak človek, kakor je vodja slovenskih kle« r tkalcev. Vladni krogi govore, da bo Vuki« čevič v slučaju, da v Narodni skupščini ne bi imel potrebne večine, razpisal nov« vo« litve. »Samo izvolite, končuje Radič svoj uvodnik, vi vladni radikalni stvori in vi slovenski.....samo izvolite ponovno v vo« litve. izvolite priti pred narodno sodišče, pred sodišče naroda, ki ste ga vi tako drz» no opijuvali in tako globoko žalili! Narod vas čak*.» Beograd, 20. septembra, p. Odločen odpor demokratske stranke, da bi gospod Vukičevič uvedel v vlado kot tretjo skupino slovenske klerikalce, je prisilil dr. Korošca k popolni kapitulaciji. Prvotno je g. Vukičevič v smislu blejskega pakta zasigural SLS po volitvah takojšnji vstop v vlado in SLS bi morala v smisla tega sporazuma dobiti dva portielja. Ker bi značil vstop SLS kot samostojne politične skupine spremembo sedanje demokratsko-radikalne koalicije in so demokratski ministri v tem slučaju zagrozili s konsekvencami, doktorju Korošcu in g. Vukičeviču ni pre-ostajalo drugega, kakor da izvedeta že sklenjeno fuzijo obeh strank, tako da bi bil na ta način omogočen vstop klerikalcev v vlado kot sestavni del radikalne stranke. Zdi se, da je položaj klerikalne stranke silil dr. Korošca, da za vsako ceno stopi v vlado. Na drugi strani pa je tudi g. Vukičevič moral računati z razpoloženjem v radikalni stranki in tako je prišlo med njima končno do sporazuma v tem smislu, da dobe klerikalci samo eno ministrstvo, ker radikali niso hoteli niti slišati o tem, da bi sami odstopili svojim novim članom kar dve ministrstvi. G. Vukičevič si je danes ves dan neumorno prizadeval, da uresniči ta svoj načrt. Tekom dopoldneva je delj časa konferiral z zunanjim ministrom dr. Ma-rinkovičem, nato pa je odšel v avdijenco na dvor, kjer je ostal nad eno uro. Takoj za njim je bil sprejet v av-dijenci zunanji minister dr Marinkovič, nadalje minister prosvete dr. Perič in minister ver g. Obradovič. Ko so novinarji opoldne vprašali g. Vukičeviča, ali bo rekonstrukcija vlade in ali bo stopil dr. Korošec v vlado, g. Vukičevič ni hotel podati nikake izja/e. Popoldne so se vršile ponovne konference med gg. dr. Korošcem in Vukičevičem ter gg. Vukičevičem in dr. Marinkovičem. Vmes pa so se vršila neprestana posvetovanja radikalskih in demokratskih ministrov. Zvečer ob pol 7. se je doktor Korošec nonovno podal v ministrsko predsedstvo in ostal tam celo uro. Takoj nato je odšel g. Vukičevič ponovno na dvor, kjer se je mudil do pol 9. zvečer. Po njegovem povratku z dvora so se iz vladnih krogov razširile vesti, da je bil med g. Vukičevičem in dr. Korošcem dosežen sporazum glede vstopa SLS v vlada Obenem je g. Vukičevič obvestil demokratske ministre, da stopi dr. Korošec z vsemi svojimi poslanci v radikalni klub, tako da tvorita NRS in SLS skupno radikalno stranko. SLS dobi v vladi ministrstvo za socijalno politiko, ki ga bo prevzel dr. Gosar. Razen tega jim je obljubljeno mesto državnega podtajnika v ministrstvu prosvete. V zvezi z imenovanjem g. Gosarja se bo izvršila rekonstrukcija vlade, tako da bo stavljen sedanji prosvetni minister dr. Perič na razpoloženje. Ministrstvo prosvete prevzame dr. Kumanudi, ministrstvo za šume in rude pa sedanji minister socijalne politike Miiovič. Radikalni ministri so izjavili vašemu dopisniku, da bo g. Vukičevič jutri predložil kralju v podpis vse tozadevne ukaze. Tekom popoldneva je obvestil doktor Marinkovič o tem aranžmanu todi šefa demokratske zajednice g. Davidoviča ter mu obenem izjavil, da vstop SLS v vlado v okrilju radikalne stranke na koaliciji sami ničesar ne spremeni, ker smatrajo demokratski ministri to za Interno zadevo radikalne stranke. Izrecno pa je povdaril, da se bodo vsi važni politični problemi reševali šele po sestanku Narodne skupščine, ko bodo zbrani poslanski klubi, ki so edino me-rodajni za donošenje takih sklepov. Za ceno enega ministra... je SLS pristala na svojo likvidacijo in postala sestavni del radikalnega kluba, ki bo g. Korošca izvolil za svojega drugega podpredsednika Beograd, 30. septembra p. Današnji | no ne upajo priznati. Na vse moči sku dan je prinesel v razvoju notranje političnih dogodkov značilen preokret Dočim je še včeraj izgledalo popolnoma nemogoče, da bi klerikalci pristali na zahteve g. Vukičeviča glede njihovega vstopa v vlado, so dogodki današnjega dne dokazali, da so klerikalci popolnoma kapitulirali in za ceno enega ministrstva likvidirali svojo stranko, žrtvovali svojo politično samostojnost in se popolnoma vpregli v voz g. Vukičeviča. V demokratskih vrstah spremljajo te dogodke docela ravnodušno, ker vedo, da gre le za provizor-ni aranžma in da vstop dr. Gosarja kot eksponenta slovenskih klerikalcev v vlado v bistvu ni ničesar spremenil. Zunanji minister dr. Marinkovič je dal šefu demokratske zajednice g. Davidovi-ču zagotovilo, da so demokratski ministri pristali na vstop klerikalcev v vlado le pod pogoiem, da vstopijo klerikalci v radikalno stranko, tako da Jih Je smatrati za sestavni del radikalne stranke in njihov vstop v vlado za interno zadevo radikalov. Značilno je, da si klerikalci tega jav- šajo prepričati javnost, da ne more biti govora o njihovi fuziji z radikalno stranko, marveč da so se združili z radikali le v zajednico, siično oni, ki sta jo sklenila demokratska stranka in JMO. To se jim seveda ni posrečilo, ker je stališče demokratske stranke v tem vprašanju dovolj znano in je ta odpor demokratskih ministrov doslej tvoril glavno oviro za izvedbo blejskega pakta. Pristaši g. Vukičeviča so nocoj z zadoščenjem ugotavljali, da se je z vstopom klerikalcev v radikalni klub okrepila tudi pozicija g. Vukičeviča med radikali samimi. G. dr. Korošec bo postal drugi podpredsednik radikalnega poslanskega kluba. Za predsednika kandidirajo vladni radikali g. Vukičeviča samega, prvo podpredsedniško mesto pa naj bi zavzel kak centrumaš. V ostalem pa se v politični javnosti temu provizoriju ne pripisuje nikaka važnost, ker je jasno, da se bo položaj definitivno razčistil šele po sestanku Narodne skupščine. Protifašistična akcija v Italiji številne aretacije komunistov. — Vznemirjenje med iašisti Rim, 20. septembra d. Oblasti so v zadnjem času odkrile oelo vrsto tajnih protifašističnih organizacij, kar vzbuja v fašističnih krogih veliko vznemirjenje. Oblasti so napele vse sile, da ta pokret zaduše v kali. Tako je bilo v Ravenni v zvezi z napadom na tamošnjega fašističnega voditelja aretiranih nad 300 komunistov, pri katerih so našli mnogo propagandnega materij ila ter tudi večjo zalogo orožja in mttiicije. Tudi v Livornu ln v provinci je bilo odkritih več protifašističnih organizacij. Oblasti so to priliko izkoristile za obsežno akciio proti vsem protikomunisričnm elementom in aretirale 6 voditeljev prostozidarskih lož in socijalistične stranice. Kulturna svoboda v Italiji Gorica, 20. septembra o. Prefekt je razpustil še naslednja slovenska društva: pevsko ln bralno društvo v Šmarjah, bralno in prosvetno društvo v Cr-ničah in bralno društvo v Ljubki ju. Pogajanja z Madžarsko Beograd, 20. septembra, p. Danes bi se imela po prvotnem dogovoru pričeti poga« janja med našo državo m Madžarsko v svr« ho ureditve vseh še nerešenih vprašanj, zla« sti pa glede madžarskega tranzitnega pro» meta preko našega ozemlja na Reko. Ker pa se je madžarska delegacija zakasnila in dospe v Beograd šele jutri, se bodo pogaja« nja pričela bržkone šele pojutrišnjem. Na« ši delegaciji načeljuje dr. Milan Todorovič, profesor beograjske univerze. Priprave za proračun Beograd, 20. septembra, p. V vseh mini« strstvih se živahno pripravlja proračun. Ka» kor mano, morajo vsa ministrstva znižati svoje proračune za najmanj 10 odstotkov. Zatrjuje se, da bo najbolj reduciran proračun ministrstva za socialno politiko, ki znaša že sedaj manj nego vržejo dohodki invalidskega davka, ki bi se moral ves po« rabiti za podporo invalidov. Madžari vabijo lorda Rothermerea Budimpešta, 20. septembra, (bz). Nedav« no ustanovljena liga za revizijo trianonske mirovne pogodbe je oficijelno povabila lor« da Rothermerea, naj si ogleda madžarsko cbmejno ozemlje. Odmev vstopa SLS v radikalni klub« — Deiinitivne odločitv« padejo po sestanku Narodne skupščine. — Priprave za združeno demokracijo se bližajo zaključku. — Beograjski listi o združitveni akciji nosti, so listi navezani le na splošne konstatacije. Pisava listov pa je zanimiva tudi zato, ker odkriva razpolo- Beograd, 20. septembra p. Akcija za združitev demokracije se nadaljuje zelo živahno brez ozira na razvoj dogodkov v vladi, ki jo splošno smatrajo le še za provizorično. G. Vukičevič je ujel zadnji ugodni trenotek, da skusi izvesti pakt s klerikalci, računajoč s tem, da danes še ni zbrana Narodna skupščina kot edini forum, s kojim se more računati pri reševanju kriz. Demokratski ministri so obvestili g. Davidoviča, da vstop SLS v radikalni klub ničesar ne spremeni v položaju in da ostane v bistvu vse nespremenjeno do sestanka Narodne skupščine. G. Davidovič je sprejel to na znanje s tem, d« ima končno odločitev poslanski klub. ki je sklican za dne 3. oktobra. Med tem pa se akcija za snovanje enotne demokratske fronte Živahno nadaljuje, tako da se bodo do sestanka Narodne skupščine izvršile tudi že vse formalnosti in bodo padle definitivno odločitve takoj, čim se sestane Narodna skupščina. Danes so se nadaljevali sestanki med poslanci obeh demokratskih strank. Med drugimi sta se sestala k daljšemu razgovoru tudi gg. Ljuba Davidovič in dr. Kramer. Beograjski listi posvečajo akciji za združenje demokratskih strank vedno večjo pozornost Ker politiki, ki so pri tej akciji najbolj udeleženi, iz taktičnih razlogov seveda ne razkrivajo podrob- ženje širše politične javnost!.. Tako na primer piše današnja »Politikac: »Vesti o zedinjenju samostaine demokratske stranke z demokratsko zajednico v erotno stranko so izzvale veliko pozornost in zanimanje v vseh političnih krogih. Obveščeni krogi zatrjujejo, da je osnovanje demokratskega bloka že gotova stvaT in da se samo čaka še na ugoden trenutek, da se to tudi formalno izvrši. S strani vladnih radikalov se naglasa, da ie ta stvar tako važr.a, da se mora zanimati za njo tudi predsednik vlade. Vladni radikali zatrjujejo, da bi iih povratek skupine g. Pribičeviča v demokratsko zajednico samo veselil, ker bi na ta način prišlo do že dolgo potrebne pregrupacije strank in bi dobili kakor na Angleškem dve veliki stranki: radikale s klerikalci in zedinjeno demokracijo. Od tega pa bi imela država le korist.« Pod naslovom »bloki ali" spajanje strank« objavlja današnja »Pravda« uvodnik, v katerem med drugim naglasa: »Ta ideja je takoj zajela širše kroge. Ideja je bila simpatična, ker že rezultati zadnjih volitev naravnost silijo k taki politični formaciji. Ker so radikali stvarno ostali najmočnejša skupina, jih zamore nadvladati le enako močna parlamentarna formacija. Ne zadostuje pa samo blok, temveč je potrebna spojitev demokratskih elementov.« Sejm odklonil tiskovni zakon — Socijalisti zopet voditelji opo- Vlada v neprijetnem položaju ztetje Varšava, 20. septembra, d. Včeraj dopoldne se je pričelo zasedanje sejma. Sejo je otvoril maršal Rataj, ki je v zmernem govoru kritiziral način sklicanja sejma s strani vlade. Socijalisti so stavili predlog, naj sejm v posebnem sklepu izrazi svoj protest. Ta predlog je bil s veliko večino sprejet. Nato ie sledila razprava o tiskovnem dekretu vlade. Govor dr. Liebermanna^ je po-karal, da so prevzeli vodstvo opozicije zopet socijalisti Sejm je soglasno sklenil ukinitev tega dekreta. SploSno pozornost je vzbudilo dejstvo, da so za ta predlog glasovale tuli vladne stranke. Tndi desničarsko in levičarsko radikalne kmečke skupine so stavile zelo ostre predloge proti vladi. Nacijonalni demokrati so zahtevali, naj sejm prekliče vsa izredna pooblastila, ki jih je svoječasno dal vladi in naj dovoli samo za izredne slučaje vladi pravico, da se posluži izrednih mer. Popoldne se je ministrski predsednik maršal Pilsudski nepričakovano vrnil v Varšavo. Njegov namestnik mu je moral takoj po prihodu poročati o parlamentarnem položaju. Na dnevnem redu današnje seje je bil-j tretje čitanje socialističnega predloga glede razveljavljenja vladnih odredb. Predlog glede nezaupnice vladi danes Se ni prišel na vrsto.- Poročila komisij Društva narodov Včeraj se je zopet sestalo plenarno zasedanje, ki je vzelo na znanje poročila raznih odborov. — Razorožitveno vprašanje garancij proučiti odbor, ki pripravlja rar-orožitveno kooferenao, in ne poseben organ. Glede sporne točke v resoluciji, 2eneva, 20. septembra, (že-s-d.) Danes je pričela skupščina Društva narodov razpravljati o poročilih raznih komisij. Po govoru indijskega delegata Lythona je skupščina odobrila poročilo norveške dele-ga t in je gospe Larsen Jahn o delovanju posvetovalne komisije glede trgovine z opijem in drugim škodljivim blagom. Nadalje je odobrila poročilo češkega delegata Veverke o produkciji opija v Perziji. Skupščina je izrazila upanje, da bo perzijska vlada poročala Društvu narodov o napredku boja proti produkciji opija. Nadalje je priporočila skupščina drugim vladam, naj s primerno zakonodajo omejijo produkcijo adravju škodljivih tvarin in naj v tem oziru s posebnimi zakonskimi odredbami posnemajo perzijsko državo. Nato je skupščina vzela na znanje poročilo kubanskega delegata Portele o trgovini z ženskami in otroci. Na predlog angleškega delegata Lyteltona je skupščina sklenila naprositi tozadevno komisijo, da priporoči vsem državam odpravo tolerančnih hiš. Nadalje se je skupščina bavila z vprašanjem varstva otrok in je odobrila tozadevno poročilo belgijskega delegata Jansona. Nadalje i d odobrila poročilo danskega delegata rorchamerja o zaščiti žensk in dece na bližnjem vzhodu in izrazila svojo zahvalo gospe Jeppe za njeno požrtvovalno delo v teh pokrajinah. Skupičina se je nato bavila s poročilom italijanskega delegata Gallavresija o ponudbi italijanske vlade, da se ustanovi v Rimu vzgojni kinematografski inštitut in je izrazila italijanski vladi zahvalo za njeno ponudbo. Po poročilu angleškega delagata Elliothe-na je Društvo narodov sprejelo resolucijo, v kateri ugotavlja uspeh dela za bolgarske begunce in tozadevnega posojila in izraža upanje, da bo prihodnje leto to delo končano s popolnim uspehom. Skupščina je nato razpravljala o poročilu poljskega delegata Glivica o delu gospodarskega odbora v preteklem letu. Skupščina je z zadovoljstvom ugotovila, da je Svet Društva narodov napravil potrebne korake, da se oživotvorijo sklepi svetovne gospodarske konference. Skupščina je nadalje pregledala delo organizacije za higijeno. Odobrila je poročilo indijskega delegata Ayyara in ugotovila z zadovoljstvom razvoj njegovega delovanja na mednarodnem polju. Glede delovanja higi-jenske misije v deželah latinske Amerike je skupščina na predlog čilskega delegata Ma-ckenna sprejela resolucijo, v kateri ugotavlja uspešen razvoj higijenske organizacije v latinski Ameriki in prosi Svet Društva narodov, da podpira z vspmi sredstvi to akcij). Razorožitvena komisija je danes nadaljevala razpravo o resoluciji, ki jo je v imenu francoske delegacije predložil Paul Ron-court. Delegati so bili načeloma edini v tem. da mora vprašanje ustanovitve varnostnih bodo določbe glede obligatornih razsodišč in ustanovitve varnostnih garancij, ki jih vsebuje ženevski protokol iz leta 1924., bolj elastične in bolj proste, je izjavil angleški delegat Onslow, da je njegova delegacija načeloma pripravljena, pristati na izjavo, ki bi države vezala, da bi v določenih primerih stavile del ali vso oboroženo silo na razpolago Društvu narodov. Francoski delegat Boncourt je imel tekom dneva važen razg >-vor z nemškim zunanjim ministrom dr. Stre-semannom o vseh vprašanjih, ki se tičejo njegove resolucije. Poročilo o konferenci tiska odobrava priprave Sveta Društva narodov za znižan;e pristojbin za novinarske pogovore in novinarske brzojavke, za izboljšanje telefonskih in brzojavnih zvez, za olajšanje mednarodnega časopisnega prometa in uvedbo mednarodnih identitetnih izkaznic za novinarje. V poročilu se istočasno poziva Svet Društva narodov, naj že ob priliki svojega december-skega zasedanja podvzame primerne korake in opozori poedine vlade na sklepe konference tiska. Francoske lekcije Madžarski Pariz, 30. sesptembra. (pa.) Današnji «M 1« t i n« ostro napada Madžarsko saradi nje« nega nepomirijivega stališča v rpraianju madžarskih optantov v Rumuniji. Lfet očita Madžarski, da se od vojne ni ničesar na« učila in da skuša zanetiti konfflkta s soaed» nhni državami in voditi iredentiatifino poli« tiko, katero v praksi ni nikdar opuatik. Ma« džarska se naslanja na nekatere kroge Ion« donske citv in njene zahteve niso ničeaar druzega kot prikrite priprave za terkorijal* ne pridobitve. V interesu miru in mirovnih pogodb je bik) potrebno, cU je Svet Dru« štva narodov v tem vprašanju raztodil pra« vično. «P e t i t Parisien. pHe, da je odloči« tev Društva narodov velikanske važnosti in da je potrdila pravične romunske zahto. ve. Obžalovanja vredno je edinole, d« se Madžarska še nadalje upira tej odločitvi Gotovo je, da bo Društvo narodov napram Madžarski izvedlo potrebne sankcije, da pride njen sklep do vWj«ve. Zbližanje med Bolgarijo in Grčijo Atene. 20. septembra, (be.) V poikifoih krogih zatrjujejo, d« pride v kratkem med Bolgarijo in Grčijo tmUMnem ia gompot dar sitom ooru zbHžanja. Ekonomski privilegij in nacijonalna svoboda Propaganda proii političnemu stanja v srednji EVropi, kakor so ga ustanovile mirovne pogodbe po veliki svetovni vojni, se zdi, da se zadnji čas močneje razpreda. Akcija loTda Rothermerea, ki je vzbudila v podonavskih državah obilo pozornosti, Je vprižorjena sicer prenerodno in pieprozorno, tako da more povzročiti zmedo le med popolnoma neinformiranimi, ali zahteva vendarle energično protiakcljo. Češkoslovaška jo je vzela tako !n Je] je odgovorila s primerno stvarno kritiko, ki postavlja kot krivca baš ono državo, v katere korist se je oglasil Rothermere. Pokazalo se je, da je nastopil lord za koristi in morda vsega naroda ali države, marveč samo vladajoče fevdalne kaste, ki je v osvobojenih pokrajinah izgubita svoje velike politične in še boli materijalne privilegije. Da je briga za te materijalne privilegije poglavitna skrb sodobnega madžarskega nacijonalnega šovinizma, je pokazala prav tsedaj pred Društvom narodov razprava o madžarsko-rumun-skem sporu, ki se tiče madžarskih zahtev po odškodnini za one fevdalce, ki so radi rumimske agrarne reforme v Erdelju izgubili svojo dominantno pozicijo in svoje ogromne latiiundije. Celo Chamberlain se je obrnil proti pretiranim madžarskim zahtevam, ki bolj kot vse drugo karakterizirajo sedanjo budimpeštansko oligarhijo. Te dni se je objavilo poročilo Bea-tyja, ameriškega univerzitetnega profesorja, ki je v študijske svrhe prepotoval podonavske države ter referiral o svojih vtisih s pota. Ta gospod je v svojem poročilu izrekel o srednjeevropskih problemih sodbo, iz katere odseva, da je tudi on videl predvsem interese aristokracije, ne sicer fevdalne, kakor Rothtemere, pač pa denarne. Proiesor Beaty pravi, da mu ni niti v Avstriji, niti v Madžarski, niti v Češkoslovaški nihče dejal, da so razmere dandanes boljše nego pred vojno; nasprotno skoro vsakdo mu je izjavil, da so se neizmerno poslabšale. Avstrija Je odrezana od svojih tržišč in od morja; Madžarska ie prav tako odrezana bodisi od svojih produkcijskih središč za les in rude kakor tudi od morja; Češkoslovaška pa se je snovala v taki po-dolžni dimenziji, da povzroča uvoz Jabolk iz Amerike v Prago manjše prevozne stroške nego iz njenega vzhodnega dela. Posebno Madžarska, pravi Beaty, je užaljena po mirovnih pogojih, ki so se jih naložili, in vidi v njih pravo nasilje ter se bo gotovo maščevala, kjer in kadar se ji bo ponudila priliEa za to. Vsi Američani, ki se nahajajo v oficijelnih pozicijah v Avstriji in v Madžarski, so mu zatrjevali, pravi Beaty, da pomenijo mirovne pogodbe, ki so dale tema dvema državama nove meje. hudo stvar in so izrazili upanje, da se bodo s časom dosegle poprave. Nimamo na razpolago o tem drugega, kakor to. kar poročajo nemški listi; ni mogoče vedeti, kako je reke! Beaty o novem stanju z narodnostnega stališča. Iz navedenega je razvidno, da se je ustavil v pni vrsti pri ekonomskih problemih in da jih je motril s stališča predvojne situacije, s čimer se v osvobojenih narodnih državah nihče ne So sprijaznil. KakoT tudi so ekonomski momenti važni; osvobojeni narodi ne bodo nikdar pristali na to, da se smatrajo interesi nekdanjih finančno privilegiranih dežel za argument proti njihovi nacijonalni svobodi. Taki in slični pojavi pa pričajo, kako važna je še vedno propaganda za osvobojene narode v državah, ki stoje pod vplivom tradicije m enostranskih predsodkov. Težak problem v ruski cerkvi Te dni je zastopnik moskovskega trijarha rrritropolit Sergij objavil ff6-glas na ruško pravoslavno duhovščino, živečo v emigraciji. Ta proglas je za bodoče politične odnošaje med ru$ko emigracijo in za odnošaje med emigracijo in domovino izredno velikega pomena. V proglasu pravi mitropolit Sergij, da je borba, ki jo vodi ruska emigracija zoper sovjetsko oblast, vzrok, da je nastala v Rusiji zelo nezdrava atmosfera, ki težko tišči tudi pravoslavno cerkev. Dalje pravi Sergij, da še ima zahvaliti sovjetski oblasti za to, da je mogel skupno z ostalimi mitropolifi obnoviti sveti sinod. Obrača se zoper one, ki mislijo, da je današnji boljševiški režim v Rusiji samo prehoden. Poziva emigracijo, o so trato pa rusko duhovščino, ki je sedaj razkropljena po vsem svetu, da preneha s svojimi napadi proti zakonitemu sedanjemu stanju. Sklicujoč se na besede sv. Pavla, zahteva moskovski sveti sinod, da ruska dnhovščina v inozemstvu in prav tudi ostala emigracija vrši poleg svojih verskih obveznosti tudi svoje državljanske dolžnosti, in sicer ne samo iz strahu, marveč po svoji vesti. Naposled preti Sergij Z izključitvijo iz cerkve vsem onim duhov* nikom, ki ne bi v teku petnajstih dni pismeno izjavili sovjetski vladi, da opustijo vsako akcijo proti njej. Iz proglasa mitropolita Sergija odseva jasno, da dolžijo njegovi iničijatorji rusko emigracijo kot povzročiteljico onih ponavljajočih se napadov na sovjetske oblasti v Rusiji in da vidijo v njenem delovanju vzrok za ono nezdravo atmosfero, ki vlada danes v Rusiji. Treba je pripomniti, da so ta proglas podpisali oni arhijereji, ki so bili do nedavna internirani na /oloveckih otokih in ki jih. je vsa emigracija priznavala in globoko spoštovala. Sovjetske oblasti so jih- internirale, ker dolgo niso hoteli priznati sovjetskega režima «ne samo iz strahu, marveč tudi po vesti«, kakor so zahtevali boljševiki. To se je sedaj vendarle zgodilo, in mitropolit Sergij izjavlja z ostalimi arhijereji vred, da je sovjetska oblast, kakor tudi vsaka druga, od Boga in da jej je potemtakem cerkev dolžna poslušnost in spoštovanje. S tem se je ruska pravoslavna cerkev, ki je sedaj znova organizirala svoj sveti sinod, postavila nedvoumno, brez rezerve, «po vesti« v službo sovjetskega režima. To je težko izpodbijati z domnevo, da je mitropolit Sergij izdal proglas na posebno prigovarjanje sovjetske vlade ali celo direktno pod pritiskom. Interesantno in važno je sedaj, kaj bo na ta proglas storila ruska emigrantska duhovščina. Poroča se. da Je proglas med njo povzročil veliko razburjenje. Večina želi tak izhod iz situacije, ki ne bi imel_za posledico nov razkol v ruski pravoslavni cerkvi. Ruska duhovščina v emigraciji je organizirana v posebni emigrantski, ali tako imenovani žapad-noevropski cerkvi, ki ji je na čelu mitropolit Evlogij. Emigrantski časopisi razpravljajo sedaj o tem proglasu in povsod se vidi, kako smatra duhovščina stvar za resno. Po eni strani se naglaša, da noben ruski duhovnik v inozemstvu ne more iskreno in brez pridržka sprejeti onih državljanskih obveznosti. ki jih zahteva mitropolit Sergij, po drugi strani pa se povdarja prav tako soglasna potreba, da se na vsak način prepreči usodepolni riovi razdor v ruski pravoslavni cerkvi. Situacija pa je kočljivejša. ker je očitno, da se sovjeti in mitropolit Sergij ne bodo zadovoljili z nedoločnimi izjavami. -sss- Težave priključitvenega problema Vodja nemških nacijonalcev smatra priključitev Avstrije Nemčiji za žrvljensko potrebo nemškega naroda. — Ameriška propaganda za priključitev, — Zenačenje kazenske jurisdikcije BerHa. 20. septembra, d. Grof Westarp objavlja v -.Krem Zeiturur/ zaključni članek o Zunaftje in notranje - politični debati glede priključitve Avstrije k Nemčiji. Uvodoma povdarja. da še vedno velja nespremenjeno sklep glavnega odbora nemške nacionalne- ljodške stranke iz i. 1919. Priključitev je. kakor marsikatera druga živ-ljenska potreba nemškega naroda v sedanjem trenotku še vedno le samo idealni cilj bodočnosti, ki gii Nemifija proti volji svojih nasprotnikov ne more uresničiti, ker ji manj ka za to potrefcila sila, ki pa ga je treba trezno in v pravilnem razumevanju vseh težkeč pripravljati in dosledno zasledovati. Kar ima inozemstvo navado, da pripisuje Kemčiji zločinske in aneksijske namene, je vsekakor priporočljivo, da prepusti Nemčija v tem vprašanju glavno besedo Avstrijcem. Končno naglaša. da z državno politično priključitvijo Avstrije k Nemčiji, ali pa p v tom nemške carinske unije z Avstrijo še nikakor ne bo rešen srednjeevropski problem. Prijatelji priključitve, h katerim se prištevajo tudi nemški nacijonalci, se morajo zato zavedati, da bo težka doseči to priključitev in premostiti vse težave, ki se pojavljajo v tej zvezi, ne da bi se istočasno uredili tudi carinsko - politični odnošaji do ostalih sosednih držav. 5pwyor1t. 20. septembra, d. Univerza Co-litfnbia objavlja poročilo prof. .J. O. Beatva o itjesovin političnih opazovanjih v podunav-skih državah, ki jih je nedavno prepotoval. V svojem poročilu naglaša med drugim: Vsak posameznik, s katerim sem govoril v Avstriji, smatra priključitev Avstrije k Nemčiji za edini izhod iz sedanjega nevzdržnega položaja. Zatrjevali so Tli. da glasujejo vse sfraake za to. da pa vlada zaradi svojih moralnih obsežnosti do velesil zaenkrat ne more podvzeti nikakih korakov, da si zasigura podporo Društva narodov. Niti v Avstriji, niti na Madžarskem in ne na Če-šfcoelotaškeitt fiapram meni ni nihče trdil, da bi bile razm ?r£ sedaj boljše, kakor pa so bile pred svetovno vojno. Bas nasprotno skoraj povsod so me skušali prepričati, da se je vse neprimerno poslabšalo. Avstrija je odrezana od morja in od vseh svojih prejšnjih tržišč. Ravno tako je tudi Madžarska izgubila zvezo z morjem in svojih produkcijskih centrov za les in mineralije. Poleg tega se čuti Madžarska po obveznostih mirovnih pogodb razžaljeno in se bo gotovo ob prvi priliki skušala maščevati. Vsi Američani, ki se mude v Avstriji in na Madžarskem v tej ali oni oficijelni misiji, so n*. pritrdili, da so mirovni pogoji za obe državi pretrdi ter so izrazili upanje, da bodo sčasoma mogoče primerne korekture. Dunaj. 20. septembra, s. V parlamenta se je vršilo danes prvo čitanje osnutka kazenskega zakonika. Ta osnutek skuša, v kolikor je po državnih zakonih mogoče, zenačiti kazensko jurisdikcijo Avstrije z Nemčijo. Današnji seji parlamenta je prisostvoval tudi nemški pravosodni minister dr. Hergt. Anglija in Rusija London, 20. septembra, (lo.) Na konser« vativncm shodu v Dunrobinu je izjavil no» tranji minister Hicks, da je Anglija storila prav, da je prekinila diplomatske zveze z Rusijo in s tem pokazala, da hoče ostati gospodar v svoji hiši. Takrat je bila vlada cilj vehementnih napadov delavske stranke, ki je sedaj na kongresu v Ediirburghu sama sledila vzgledu vlade in prekinila vse Zve« ze z ruskimi delavskimi organizacijami. Velika poplava v Mehiki Mexico City, 20. septembra, (be.) Lerma je prestopila bregove. Pokrajine so poplavs ljene. 25.000 oseb je ostalo brez strehe. Po« možni vlak so odnesli valovi. Mesto Acam« bero ie poplavljeno. Zastrupljenje z gobami Berlin, 20. septembra, (be.) Z gobami se je zastrupila družica devetih članov. Štiri osebe so umrle. Strahovita klerikalna samoobsodba Kaj *6 pisali voditelj SLS o radikalih < Z radikali gredo ljudje brez prepričanja.* — «Radikalno stranko vodijo iraiBa20ni.» — «Kdor gre z velesrbsko centralistično radikalno stranko, bo no^il posledice sam!» V volilni brošuri «Sodite po delih!», ki jo je izdalo tajništvo SLS, natisnila pa Jugoslovanska tiskarna, čitamo o srbski radikalni stranki naslednje odstavke: ^Pečati se moramo tudi s srbsko radikalno stranko. Ta stranka je v zad-nem času spremenila svoje ime ter se odslej nazivlje narodna radikalna stranka. Sedaj posega tudi med Slovence in Hrvate. Med Slovenci in Hrvati seveda kot srbska stranka nikdar ne bo dobila posebne zaslombe. Ker pa je danes edino vladajoča stranka v celi državi srbska radikalna stranka, je umevno, da se bodo pri nas slfniK oMfog nje vsi tisti, ki so na prodaj vsaki stranki. To so ljudje brez prepričanja, prav za prav ljudje, katerih edino prepričanje je lasten protit. Iz teh in takih ljudi bi srbska radikalna stranka tudi na Slovenskem rada ustvarila svojo podružnico. Ta podružnica bo z denarjem, listi in obljubami potem lovila glasove volilcev na več ali manj srbski in balkanski način.» «Zato je potrebno pošteno slovensko ljudstvo seznaniti z nameni in metodami te srbske radikalne stranke, da bomo vedeli, kakšni so ti velesrbski prerdfei ...» «Srbskim radikalom, ki so vedno večji velesrbi. gre očividno za tem, da razbijejo vršte slovenskega ljudstva ter Pred enim mesecem in danes Pred emm mesecem je «Slovenec» prisegal, da se klerikalci ne bodo združili z radikali — danes je g. dr. Gosar radikalski minister. — Kako je SLS pred volitvami drzno varala svoje voliice ekapitulaciji in likvidaciji SLS», o «raz-pustn SLS in združitvi ž radikali«, o odpovedi svojemu programu itd. itd. — vse to spada v kraljestvo prevzhičene fantazije. Ne zdi se nam vredno in po- tako preprečijo slovensko samostojnost ... V ta namen snujejo svojo srbsko radikalno stranko na Slovefiškem, snujejo pa tudi druge stranke, da bi odcepili čim več glasov od enotne fronte slovenskega ljudstva. «Kaj hočejo srbski radikalci? — Rekli smo že, da so srbski radikalci velesrbi. Kot taki so centralisti. Znajo zelo lepo govoriti, toda svoje namene skrivajo kot kača noge.« «V Srbiji sploh ni nobene krščanske stranke. Kar pa se političnih strank tiče, so vse pod vodstvom In vplivom framazonstva, tudi radikalna. Ko so naši poslanci prišli v Beograd, se je zgodilo, da je vodilni radikalni politik prišel k našim možem in jih povabil v frama-zonsko ložo. Ko so mu povedali, da je framazonstvo za katoličane prepovedano, se je zelo čudil. Toliko o «krščan-stvu» srbske radikalne stranke.« «Ta stranka je tudi skrajno kapitalistična. Vse njeno delo je protisocljalno In kapitalistično.® «Korupcija, protisocijalnost, kapitalizem — to so nositelji te velesrbške centralistične radikalne stranke. Kdor od Slovencev hoče ž njo ,riaj žre. Posledice Bo nosil Sam!» Tako so pisali klerikalni voditelji o radikalni stranki: danes stopajo isti voditelji v isto radikalno stranko. Siiiočne vesti potrjujejo napovedi beograjskih in dfugih listov, da bo SLS v smislu blejskega sporazuma stopila v radikalno stranko, ker je šele potem mogoče imenovati kakega poslanca SLS za ministra. Klerikalci so se iz umljivih razlogov, zlasti iz strahu pred onimi volilci, pri katerih še vedno operirajo z vero, dolgo upirali zahtevi, da vstopijo v radikalni klub. Ko pa so videli, da drugače ne gre, so naposled vgriznili v kislo jabolko in pristali na likvidacijo svoje stranke. SLS preneha s tem samostojno politično življenje in mesto nje dobimo razširjeno radikalno stranko. To bo za razmere v Sloveniji velikega pomena. Dosedanja SLS se je namreč združila s pravoslavno stranko, med katere voditelji so tudi framazoni. V bodoče zato volilnih kroglic za poradikaljene klerikalce pač ne bo moglo več blagoslavljati Srce Jezusovo. Z vstopom SLS v radikalno stranko pa se zaključuje tudi volilna borba v Sloveniji, ki jo je dosedanja SLS vodila z demagogijo laži in zanikanja dejanskega položaja. SLS je šla v volilno borbo z izrecnim zagotovilom, da se SLS ne bo združila z radikalno stranko, marveč da gre samo za sodelovanje. Ko so prišla prva odkritja o blejskem paktu na dan in sta ta odkritja prva prinesla zagrebški <-Jutarnji list» in «Siovenski Narod*, je «Slovenec» dne 10. julija drzno Zanikal te vesti in napisal: «Kar govori « Jutami; list* in za njim seveda .) Od 25 le« tal, ki so zapustil« včeraj Spokane za po« let preko kontinenta je 12 dospelo v Chi« cago. Druga so se ustavila tekom noči v faznih mestih. Davi je drugih 15 letal za« pustilo Spokane za polet preko ameriškega kontinenta. Newyork, 20. septembra, s. Eno izmed 15 letal, ki so se danes dvignila za zračni der« by, se je pri poskusu, da bi preletelo Long Vallev (New Versev) prevrnilo in padk> na zemljo. Oba letaka sta mrtva. London, 20. septembra, (lo.) V nedeljo se bo vršila v Benetkah mednarodna tekma hi« droplanov za Schneiderjev pokal. Hidropla« ni bodo startali v presIecSrih petih minut. Anglija razpolaga z najmodernejšimi letali te vrste. Na zadnji tekmi je zmaga! itali« janski major de Bernardi, ki je dosegel na uro hitrost 2Š46 milj. Avstrijski manevri ia Italija Dunaj, 20. septembra, s. Kakor poroča korespondenca e Italija ob pri« liki manevrov avstrijske armade na sever, nem Tirolskem odposlala na mejo celo di« vizijo vojaštva. Fašistični parlament Rim, 30. septembra, s. »Giornale d' Ita» lia« poroča, da se bo zbornica sestala sredi oktobra Tr& kratko zasedanje, na katerem bo imela 15 sej. Končni rezultat irskih volitev London, 30. septembra.»(To.) Vlada razw> laga z 79, opozicija pa z 73 mandati Ii kraii i: Vprašanje reduciranih gimnazij Danes zvečer se vrši seja Profesorskega društva, ki je bila sklicana zaradi vprašanja reduciranih gimnazij v Sloveniji. Na sejo so povabljeni tudi zastopniki iz Maribora. Kot najvažnejše vprašanje se navaja vprašanje reducirane mariborske gimnazije, ki je tako z vzgojnega, kakor z nacijonalnega stališča najbolj pereče. Pa tudi vprašanje kočevske in ptujske gimnazije ni nič manj aktualno in povzroča ukinjenje višjegimnazijskih razredov težak udarec našemu nacijonalnemu življu na Kočevskem. V Ljubljani je z redukcijo III. gimnazije letos prizadetih 52 učencev in učenk, ki se morajo preseliti na sorodne zavode, kar pa je v obstoječih razmerah tudi združeno z velikimi zaprekami in težavami. Na mestu bi bilo, da se za reducirane gimnazije pobrigajo predvsem oni, ki so jih reducirali in kj so svoj pristanek na redukcijo slovenskih gimnazij združili s politično kupčijo z radikalno stranko. Klerikalci, ki imajo redukcijo slovenskih srednjih šol na svoji kosmati vesti, pa sedaj hinavsko molče; saj so dobili za škodo, ki so jo povzročili Slovencem z letošnjim proračunom od dobrega slovenskega ljudstva pri volitvah nele absolu-torij, marveč tudi še novo zaupanje. Sedaj SLS lahko mirno naprej uničuje slovensko kulturo, dokler ne bo vse ječalo pod krivo palico. _ Mariborsko delavstvo manifestira za stanovanjsko zaščito in gimnazijo Maribor, 20. septembra Nocoj se je vršilo na vrtu Gotzove pivovarne veliko protestno zborovanje mariborskega delavstva radi .grozeče ukinitve stanovanjske zaščite. Zborovanje so sklicali socijalisti Čeprav je šele komaj prenehala volilna borba, in so klerikalci že napovedovali v »Slovencu« slabo udeležbo,, se je vendarle zbralo okrog 1500 delavcev, ki so z živahnimi medklici spremljali govore svojih voditeljev. Posetao se je slišalo skoraj nepretrgane ostre in ogorčene klice proti klerikalcem. Ko ie eden govornikov vprašal med svojim govorom, kdo more danes plačevati 1000 Din mesečne najemnine, kakor se zahteva, je delavstvo skoraj enoglasno zaklicalo: Žebot in dr. Korošec. Lepemu shodu je predsedoval g. Krajnik. Narodni poslanec g. Petejam je nato obširno govoril o političnem položaju, oblastni poslanec g. Orčar v nemščini o stanovanjski zaščiti, ki jo zahteva še do 1. 1930, prof. Favai o stanovanjski stiski v Mariboru in občinski svetnik Batam v nesocijalni občinski politiki klerikalcev v mariborski občini. Prvič v Ljubljani! Veselo! Zaba v no1 Napeto! - .2, o* *«" ::r > ec 2 i; , je bila otvorjena v sredo, dne 7. septembra t. 1. Predsedstvo zahvala, da je predstavil češkoslovaški javnosti tako izbrano celoto novejšega slovenskega slikarstva. SVU «Manes» je priredil po otvoritvi razstave večerjo na čast slovenskim gostom; intimna dvorana v Obecnem domu se je napolnila s cvetom čeških umetnikov, ki so tekom prireditve pokazali velike simpatije, katere goje do naše države in posebej za slovensko umetnost. Gostom je napil pred- sednik «Manesa», arh. O. Novotny, kateremu se je zahvalil gosp. Zorman; sledil je kratek in zelo topel govor dr. V. V. Štecha ter nekaj glasbenih točk. Vezi, ki so pokazale ob priliki praške prireditve svojo trdnost, so naši kulturi v čast in bodo gotovo uvedle pogostejšo kulturno izmenjavo med obema narodoma. Bernauer - _Oesterreicher: cRajski vrt*. Ljubljanska drama je snoči otvorila svojo letošnjo predsezono z dokaj efektnim in spretno sestavljenim, toda literarno brezpomembnim delcem dveh nemških komedio-grafov, Bernauerja in Oesterreicherja, «Raj-skim vrtom}. Komedija je tipična oderska koncesija sodobni publiki, ki ne vpraša za ceno in resnost gledališča, ampak ji zadostuje zabavna produkcija. Predstava je bila precej hrupna in je zabavala občinstvo zlasti z učinkovito sklepno poanto. Za tako napol operetno robo je škoda ansambla z igralci, kakor sta n. pr. gg. Peček in Cesar. Obisk predstave je bil srednji, aplavz primeren razpoloženju gledalcev. 1. Okrepitev mariborske drame. Vodstvo mariborskega gledališča je angažiralo za gledališko sezono 1927/28 poleg režiserja Rada Pregarca tudi komika Jos. Daneša in karakternega igralca Vladimirja Skrbinška. Skladatelj R. Hindemith je pozvan na ba-denski konservatorij v Karlsruhe. Vlada mu je podelila naslov profesorja. Glasbenik je bil doslej angažiran v dunajski Državni Gseri. se esperanto širi, zlasti na Japonskem. Pri nas je zelo razširjen v Bosni in Dalmaciji. Kljub malemu posetu je bil Mali prateT včeraj popoldne in zvečer v polni akciji. Kako znajo fašisti loviti svoje žrtve iz naše države S Sušaka poročajo: Tukajšnje oblasti vodijo preiskavo o aferi, ki lahko rodi diplomatske posledice. Pred časom se je naselil na Sušaku neki bivši oficir fašistične milice ter otvoril tamkaj svojo trgovino. Fašisti bi ga za vsako cen6 radi dobili zopet v svoje roke. Ker se jim to ni posrečilo, so podkupili nekega Kodriča, ki je naš državljan, in reškega Italijana Taglia-nia, ki sta imela nalogo, da dotičnega oficirja kloroformirata ta ga v nezavestnem stanju na kakršenkoli način spravita na reško ozemlje. Policija pa je to zaroto pravočasno odkrila in oba b državni meji ne moremo ravno pozdravljati. Železnica sama pa pomeni vsekakor napredek za te od prometa odrezane kraje. Iz Celja e— Plenarna seia celjskega občinskega sveta. V petek, dne 23. t. m., ob 6. uri zvečer se vrši redna plenarna seia celjskega občinskega sveta. Na dnevnem redu so volitve v nekatere odbore in svete ter. poročila iz raznih odsekov. e— Iz srednješolske službe. Na državni realni gimnaziji v Celju je s pričetkom šolskega leta 1927-28 nameščena kot profesorica ga. Mara Milenkovič - Gašpar iz Karlovca. e— Sestanek članov krajevne organizacije SDS za mesto Celie se vrši danes zvečer v klubovi sobi Celjskega doma. Začetek razprav ob pol 21. Članstvo nai se tega sestanka udeleži polnoštevilno. e— Volitve v okoliški občini. Kakor se čuje, bodo v kratkem razpisane občinske volitve v okoliški občini. Vse stranke se že prav pridno pripravljajo in sestavljajo kandidatne liste. Letos :e leto volitev in ljudje So jih že prav siti. Tudi po ostalih Občinah se bodo v kratkem vršile volitve, ki bodo za nadaljnja tri leta odločile gospodarstvo v občinah. Upamo, da bodo naprednjaki uvideli vsepovsod, da je potrebna združitev vseh sil. ako hočejo zajezit! klerikalne ošabnost. Ze zadnje volitve v Narodno skupščino so pokazale, da živi klerikalizerti in se razširja edino le na račun razdvojenosti naprednjakov. e— Neumestno nadlegovanje občinstva. Pobiranje milodarov za razne dobrodelne namene je postalo v Celju in gotovo tudi po drugih večjih krajih Slovenije že prava nadloga. Neglede na tO, da ie občinstvo že itak silno obremenjeno z narodnim in kari-tatlvnim davkom, ki ie potreben za razna lokalna društva in ustanove, prihajajo ljudje s prošnjami od vseh strani naše države, so pa pri svojem Poslu še silno arogantni, če se jim da kaka malenkost. e— Vozite počasi! Celjske ulice so čb jutranjih in opoldanskih urah, ko prihaja šolska mladina v šolo in odhaja iz šole, najbolj živahne. Ze opetovano smo opozarjali kolesarje in avtomobiliste, da vozilo ob tem času počasneje in ne dirkajo ravno po najbolj prometnih ulicah kakor za stavo. Predvčerajšnjim ie neki pekovski vajenec povozi! šoloobvezno deklico. K sreči se ji ni drugega zgodilo, kakor da se je močno prestrašila. e— Iskala je boljšo oskrbo. V soboto 17. t. m. popoldne je skočila 64letna Frančiška Gajšek z Glavnega trga pred poslopjem celjskega srezkega poglavarstva pred konja, ki je bil vprežen v lahek voz. Starka se je nekoliko ranila na ojr.ici. Domneva se, da je Gajškova nalašč skočila pred konja, da bi se ranila in prišla v bolnico, kier so jo že dvakrat odklonili, češ da spada v hiralnico. Najnovejša moda Poudre Mon Parfum Bour jois Pariš. Iz Tržiča č— Skupščinske volitve so prinesle v na« še sicer jako mirno mesto precej razburje« nja, razpravljanja in govorjenja. V celem je bilo pet političnih shodov in ena konfe* renea, ki jo je sklicalo tržiško delavstvo za združitev slovenskega delavstva. Z uspe« hom je bil kronan edino shod g. dr. Zer; java, ki je s svojo mirno in nadvse dostoj« ro besedo pridobil med volilci simpatije in zato je dobila tudi njegova lista tako krasno število glasov. Vsi volilci. ki so sli« šali demagogije polni govor dr. Korošca, pa so se zgražali nad njegovo drznostjo, s katero si upa obdeiavati svoje politične somišljenike, katerih je z vsakim dnem manj. Kot načelnik največje slovenske stranke je govoril pač pod vsako kritiko Volilcem je pripovedoval stvari, ki bi ni« kdar ne smele preko ust človeka, ki hoče biti prvi voditelj svojega naroda. Svojega protikandidata naganjati s jo kot deležniki k zadrugi. Nabiranje deležni« kov je menda pri celi stvari najneprijetnej* ši posel, ki ga z največjo vnemo in prav dobrim uspehom vršita gg. Jelene, predSed« nik zadruge in Lajovic, njen nadzornik. Dom pa bo ponos cele Slovenije in države, ker bo to največja stavba v višini 1500 m nad morjem, ki bo leto in dan oskrbovana. Zato je nujno potrebno, da pristopi k za« drugi vsakdo, ki čuti v sebi trohico smisla za povzdigo tujskega prometa in propagan« do naših prirodreih krasot. Iz Kranja r— Kranjska skupina narodnih noš v Ljubljani. Na nedeljski reviji narodnih noš iz Slovenije na ljubljanskem velesejmu je vzbudila pestra in številna skupina gorenj« skih narodnih noš iz Kranja in okoliških vasi Primskovo, Gorenja vas in Straždšče največjo pozornost. Nad 50 oseb broječa skupina je štek 23 parov fantov m deklet pod vodstvom starejšine dr. Šemrova. Pri. obhodih skozi mesto in na sejemskem prostoru s svojim harmonikarjem so vzbujali prisrčno pozdravljanje od strani ljubi jan« skega občinstva. Kranjski pari so ob za« ključku nastopili na plesišču s kmečkim valčkom, ki je žel splošno priznanje. Kranj« ski skupini in njenim aranžerjem gre po« sebna hvala in priznanje. r— Prešernova koča na Stolu ostane od« prta do 10. oktobra. Druga postojanka kranjske podružnice SPD Valvazorjeva ko« ča pa ostane odprta in oskrbovana celo leto. r— Sreča v nesreči. Neki petnajstletni vajenec se je igral predvčerajšnjim popol« dne v tkalnici tukajšnjih tvornic Jugoče« ske okrog transformatorja. Nenadoma se je z iglo dotaknil transformatorja, ki ima napetost 380 voltov. Učinek je bil popolen. Pogorele so vse v objektu se nahajajoče zavarovalke in drugi električni spoji. Na vse začudenje pa se fantu ni pripetilo ni« česar. Radi popravila je počival v tem ob« jektu obrat dve uri. r— Krasni dobitki nedeljske ■tombole. Pravo senzacijo tvori moderna spalnica v izložbi »Mestne hiše», ki je določena kot glavni dobitek na tomboli domačega Pro« stovoljnega gasilnega in reševalnega dru« štva, katera bo v nedeljo 25. t. m. Poleg spalnice ima društvo še naslednja glavna (krila: novo moško kolo, kompletna ku« hinjska oprava, moderna kredenca, 2 vreči moke, tri zaboje mila, dva krupona usnja ter nad 200 izredno lepih in praktičnih do« bitkov. Iz Litije i— Litijski šahovski klub. Odbor litijske« ga šahovskega kluba sklicuje za petek zve« čer ob 20. sestanek vseh igralcev in prija« teljev šaha v običajnih igralnih prostorih opri Urški*. Istotam se bodo sprejemali igraki, ki žele na novo vstopiti. Poleg po« ročil starega upravnega odbora je volitev, oz. spopolnitev izpraznjenih odborniških mest. Ker je na razgovoru tudi podrobni načrt za zimsko sezono (klubov turnir, si« multanka z gostom tujega kluba, predvsem pa proslava klubovega jubileja) pričakuje« mo polnoštevilno udeležbe. i— Vandalizem. Uradništvo tuk. železni« žke postaje je lično uredilo na peronu cvet« lične grede, ki so pravi kras našega kolo« dvora. Potujoče občinstvo je dosedaj spo« štovalo tujo lastnino, in ni trgalo, cvetlic. V nedeljo pa so potniki nočnega vlaka (v smeri proti Zidanemu mostu) navalili v gručah na olepševalne nasade in kar s ko« renmami pulili cvetlice. Taki dogodki se pri polnočnem vkku ob nedeljah večkrat ponavljajo. Opozarjam na te slučaje tuk. pristojno oblast, da poskrbi na kolodvoru za red, sicer bodo nasadi vsi uničeni, urad« ništvu pa, ki jih goji iz dobre volje, bodo odvzeli veselje do zastonjskega dela. i— Nova elektrarna. Lesni veleindustri« jalec in izvoznik g. Ivan Rotar jo nabavil stroje za proizvajanje električnega toka na svojih žagah v Mošeniku pri Savi. Del stru« je bo uporabil sam, ostalo bo pa stavil na razpolago okolici, ki bo seveda znala ceniti podjetnost g. Rotarja, in si napeljala elek« trične žarnice v svojo domove. i— Za planince. Hausenbichlerjcva koča na Mrzlici se je zatvorila preteklo nedeljo. Vso zimo pa sta otvorjeni koči litijske po« družnice na Sveti Gori in na Sveti Planini, kamor turisti jeseni, ko se zapro ostale alp« ske koče, prav radi zahajajo. Na Sveto Go« ro je najbolj priporočljiva pot čez Tirno iz postaje Save. Čez Leše je radi nekaterih posekanih dreves markacija ovirana, pride pa v najkrajšem času v red. i— Obisk ljubljanske pokrajinske razsta« ve. Višji razredi naše osnovne šole pohite v petek na ljubljansko pokrajinsko razsta« vo. Gotovo bo akcija, ki jo je pokrenilo učrteTjstvo, našla med starši pritrjevalen odziv, mladini pa se bo s tem nudila naj« lepša prilika, da spozna obrt in industrijo Slovenije. Iz Trbovelj t— Shod bernotovcev. V nedeljo popol« dne so imeli bernotovci shod v Fortejevi dvorani Na shod je prišel tudi g. Bemot. Razpravljalo se je o davku na ročno delo. Ob tej priliki so padali ostri očitki na SLS, posebno na dr. Gosarja. Sklenilo se jc po« zviti vse poslance, da se potrudijo za uki« njenje skrajno krivičnega davka. Kot druga točka dnevnega reda je prišlo na razgovor imenovainje drugega uradnika pri Bratov« ski skladbici. Tukajšnji odbor je namreč stavil predlog, v katerem so bile predlaga« ne tri kvalificirane osebe, med njimi kot prvi g. F. To pa nekomu ni šlo v račun, pa se je skril za dekvce. Ker so g. F. na shodlu napadali, se je ta oglasil k besedi in i ako srečno ovrgel vse očitke, ki so pa« dali na njegovo osebo. G. Bernot je pri« znal, da je bil v tej zadevi mistificiran in sam javno obsodil tako postopanje. Tudi delavci so uvideli, da so nasedli. Drugič menda ne bodo več. Kot tretja je prišla na vrsto zahteva, da se izpkčuje zaslužek vsa« kega 1. in 15. v mesecu. Sprejete so bile zadevne resolucije. t— Roparski napad. Na cesti med Trbov. I jami in Hrastnikom je neznan moški napa« del neko žensko, hoteč jo oropati. Žena je klicala na pomoč. Ko je napadalec videl, da prihajajo ljudje, ie pobegnil. t— Hudournik Globošak. Mimo zemlji« šča. kjer gradi hišo g. Šetinc teče potok Globošak. V tej strugi se nabira vsa nesna« ga, ki okužuje celo okolico in je leglo vseh mogočih nalezljivih bolezni. Na podlagi komisijwiaInega ogleda je bilo sklenjeno, da se ta struga očisti vse nesnage in pokri« je s cementnimi ploščami. Stroški so pro« račun jeni na 30.000 Din. K stroškom bodo prispevati tudi najbližnji sosedi, gg. Šetinc in Hauck ter pivovarna Union. Z delom se bo takoj pričelo. Šport Motoctklis tlčne dirke na Teznu Preteklo nedeljo so se vršile na Teznu pri Mariboru velike motocikfetične dirke, katerim je prisostvovalo nad 5000 gledal« cev. Po pozdravni vožnji dirkačev so se pri« ček ob 14. tekmovanja: I. Tekma juniorjev (do 1000 ccm) 15 krogov: 1. Krainer (Moto^Guzzi) 11:523, 2. Uroič (BSA) 11:54.5. II. Motorna kolesa do 250 ccm: (10 kros gov): 1. Reiter 7:44.2, 2. Krainer 7:53.5, 3. Schnevveiss 8:1.6. III. Motorna kolesa do 500 ccm (15 kro* gov): L Mosfacher 10:10, 2. Štrban 10:31.7, 3. Messner 11:44.9. IV. Motorna kolesa do 175 ccm. (7 kro« gov): 1. Slavica Lothar (Gnome Rhone) 6:35.2, 2. Hans Sandler (radi defekta) 6:48.5, 3. Cerič 7:24.5. V. Motorna kolesa do 350 ccm: 12 kro« gov. Najzanimivejša točka prireditve. L wafk (New Hetdev) 8:57.4, 2. Schneweiss 9:6.1, 3. Hobel 9:9.6. VI. Motorna kolesa do 1000 ccm. (20 kro« gov): 1. Moslacher 14:53.2, 2. Štrban 15:3.1, 3. Pivec 16:3.1. Vil. Za prvenstvo Slovenije (20 krogov): 1. Štrban 14:56, 2. Pivec 15:35.9, 3. Uroič 16:0.9, 4. Babič 16:21.6. VIII. Za nagrado Motokluba Maribor (20 krogov): 1. Moskcher, ki je dosegel naj« boljši čas dneva 13:46 (nad 87 km na uro), 2. Strban 14:14.6. Kot zadnja točka zanimive prireditve je sledila tekma motorjev s prikolicami. — 1. Stuzri, 2. Jeglič, 3. František. Mednarodni Lawn-tenis turnir za prvenstvo Slovenije Podjetni La-wn«tenis odsek SD Raipida je priredil preteklo soboto in nedeljo na pro« štorih obeh tukajšnjih klubov tenis«turnir za prvenstvo Slovenije, ki je bil po mnogo« številni izvrstni zasedbi najjačji, kar jih je bilo v Sloveniji Udeležba, zlasti inozem« skih igralcev je bila jako razveseljiva, pa tudi domači se niso plašili konkurence, le žal, da sta iz Ljubljane prišla samo gg. dr. Hogler in Bleiweis. V naslednjem izidi iger: Gospodj" posamezno: 1. dr. Munk (Du« naj), 2. Hitzl (Maribor) m Geymeyer (Gra« dec), 3. Leyrer (Maribor). Dame posamezno: 1. dr. Krausova (Ma« ribor), 2. Schweickhardtova (Zagreb), 3. Malinger (Leoben), Stergar (Maribor). Gospodje v dvoje: Rieckh«Wolf (Gra« dec), 2. Leyrer«dr. Munk (Dunaj), 3. dr. Hog!eT«BIeiweis (Ljubljana) in Geymayer« dr.Badl (Gradec). Dame in gospodje v dvoje: 1. Jahn«Rieckh (Gradec), 2. dr. Krausova«dr. Munk (Dunaj) 3. Schweickhardt«dr. Badl (Gradec) in Zirn« gast«Kraus (Gradec). Iznenadil je poraz prvakinje Jugoslavije ge. Schvveickhardt. V odlični formi se je nahajal bivši avstrijski prvak dr. Munk. Nedeljski nogomet na Jesenicah. Šport« ni odsek Edinosti je porazil rezervo celov« škega «Sturma» s 3 : 0. Tekma ni nudila posebno mnogo. Dempsey in Tunney nastopita jutri v Chicagu v boksu za prvenstvo sveta v težki kategoriji. Zanimanje za to prireditev je ogromno. Službene objave LNP. Seja poslovnega odbora se vrši danes, v sredo ob 20. uri v posebni sobi kavarne «Evropa». Prihod« ivj o nedeljo, 25. t. m. se vrše prvenstvene tekme predvidoma v sledečem redu: igrišče Primorja ob 10. Jadran rez. : Primorje rez., ob 14.30 Jadran : Primorje, ob 16.15 Hermes : Slovan; igrišče Ilirije ob 10. Hermes rez. : Slovan rez., ob 14. Reka : Svoboda. Taj« nik II. Šah Ob otvoritvi igralne sezone v Ljubljani Ljubljanski šahovski klub otvori danes v svojem lokalu v kavarni Slon redno igral« no sezono. Pri tej priliki ne bo odveč malo obširneje razmišljati o tem, kako bi dvignili naš klub, ki bi moral priti po interesu za šah v Ljubljani in po doseženih uspehih, kjer ga je vodila trdna volja do zmage, na prvo mesto v naši državi. Oba momenta smo že srečali v klubu, a se nista obdržala. Prvemu je bil precejšen vzrok prenapeto držanje nekaterih repre« zentativnih igralcev do ostalih članov in nepotrebno omalovaževanje, kar se v bo« doče nc sme dogajati. Kajti ravno za izpol« nitev prve naloge je treba posvečati največ« jo pažnjo novemu čknstvu, ki ga moramo učiti, mu dati priliko igrati z vsemi, tudi najboljšimi igralci, ker le v takem slučaju more šahist napredovati. Na vsak način je potrebno, da se uvedejo v naš klub teore« tična predavanja, ki so velikega pomena za začetnike in vedno dobrodošle starejšim igralcem. Mislim, da glede predavateljev ne bi bilo posebnih težav, saj imamo zastopa« ne v lastnem klubu vse kategorije šahov« skih razredov. V tem pogledu bi bilo zelo hvalevredno, da bi nam šel na roko naš pri« ljubljeni mojster dr. Vidmar in sam prvi« krat predaval. Dalje iroramo v tej sezoni dati močan akcent esni igri. Priljubljeni naj postanejo dvo« in tromatehi, ki edini morejo postati merilo resnega udejstvovanj. v klubu. Br« ze partije naj se omejijo na minimum. S tem programom pa že povdiarjam pre« hod v drugi moment: vodilno stališče v Sa« vezu. Sem spadajo resno igrani turnirji, predvsem glavni, ki naj postane v klubu vrhunec treninga in discipline. Ravno te zadnje se je pogrešalo doslej pri mnogih poizkusih in prireditvah. Tu naj nas nič ne moti. da sestavljamo odbor sami mlajši, saj datira povzdig šaha in neštevilne prire« ditve šele od takrat, ko je ta generacija vstopila v klub. Da dokažemo, da smo sposobni, začnimo sežono s trdno voljo okrepiti naš klub in zmagati. Vse tiste tca. ki hočejo biti dc« ležni lepih in zanimivih prireditev in ki ho« čejo napredovati, vabimo v svojo sredo. R. M. Gospodarstvo Presenetljivi rezultati državmb financ Primanjkljaj dohodkov državnih podjetij večji kakor celoten primanjkljaj državnih dohodkov napram proračunu. Ljubljana, 20. septembra. Generalna direkcija državnega računovodstva je objavila izkaz državnih dohodkov in izdatkov za mesec marc L L Ker je bil marc zadnji mesec proračunskega leta 1936./27., nam je sedaj mogoče pregledati gibanje državnih financ v preteklem proračunskem letu in oceniti realnost tega proračuna. Iz omenjenega izkaza je razvidno, da, so znašali državni dohodki v proračunskem letu 1926./27. 10.906 milijonov Din, državni izdatki pa 10.335.4 milijona Din, iz česar sledi, da so dohodki v tem letu presegali izdatke za 570.6 milijona Din. Ta suficit v znesku preko pol milijarde Din pa je le navidezen, kajti v tem izkazu niso upoštevani državni dohodki in državni izdatki na račun namreč znatno večji kakor dohodki, če pa hočemo pravilno oceniti rezultat državnih financ za preteklo proračunsko leto, tedaj moramo upoštevati vse dejanske dohodke in iadatke ne glede na to, na račtm katerega proračunskega leta so bili vknjiženi. Državni dohodki so v preteklem proračunskem letu zi našali dejanske- 11 milijard 177.2 milijoBa Din (od tega 271.2 nrilijoua Din na račun proračunskega leta 1925./26,), državni izdatki pa 11 milijard 129.8 milijona Din (od tega 794.4 milijona Din na račun proračunskega leta 1925./26.). Državni dohodki so torej presegali izdatke le za 47.4 milijona Din, kar pomeni za državno blagajne malenkostno povečanje razpoložljivih sredstev, ne pa za preko pol milijarde Din, kakor bi bilo sklepati iz izkaza Generalne direkcije neposrednih davkov in kakor poročajo beograjski in zagrebški listi. Gibanje državnih dohodkov in izdatkov v posameznih mesecih preteklega proračunskega leta je razvidno iz naslednje tabele (v milijonih Din): dohodki izdatki april 1926 963.3 957.8 maj „ . 893.8 895.8 junij „ 852.1 847.8 julij „ 870.5 913.0 avgust „ 897.1 952.7 september 971.7 948.6 oktober „ 1.049.9 924.0 november „ 1.119.6 938.7 december ,. 1.042.9 863.0 1927 790.3 1.055.0 januar februar 769.0 956.9 789.2 1.044.2 1926-/27. 11.177.2 11.129.8 V gornji tabeli so za mesec april, maj, junij, julij in avgust upoštevani tudi dohodki in izdatki na račun proračunskega leta 1925./26., ki so bili izkazani v posebnih izkazih. Računsko leto 1925./26. je trajalo namreč 17 mesecev. Znaten dvig državnih dohodkov v zadnjih mesecih 1. 1926. je pripisati sezijskim izpre-membom, prav tako kakor nazadovanje v mesecih januarju in februarju. Primanjkljaj državnih dohodkov (v znesku 11.177.2 milijona Din) napram v proračunu predvidenim dohodkom (v znesku 12.504 milijona Din) je znaten in znaša 1 milijardo 326.8 milijona Din. Iz tega sledi, da je bil državni proračun za 1. 1926./27. prevelik. Za presojo realnosti tega proračuna je zanimivo preiskati, kateri državni dohodki so najbolj zaostajali za predvidenimi zneski. Če razdelimo državne dohodke v sploš.ie državne dohodke (posredne in neposredne davke), monopolske dohodke in dohodke državnega gospodarstva (državnih podjetij), pridemo do skrajno značilnega zaključka, da so dohodki posrednih, neposrednih davkov in monopolov, ki predstavljajo 62 vseh proračunskih dohodkov, celo prekoračili predvidene vsote in da je znašal primanjkljaj dohodkov državnega gospodarstva (državnih podjetij) napram proračunu vce kakor celoten primanjkljaj skupnih državnih dohodkov napram proračunu. Naslednja tabela na n prikazuje dejanske in predvidene dohodke neposrednih in posrednih davkov, monopolov in državnega gospodarstva (v milijonih Din) Dohodki dejanski predvid. nep. davkov 1892.4 1818.4 -f 44.0 carin 1669.1 1650.1 -4- 19.0 troš. in taks 1897.7 1870.0 4- 27.7 monopolov 2522.4 2424.5 -j- 97.9 skupaj 7981.6 7792.0 + 188.8 drž gosp. 3195.6 4712.0 —1617.4 Dohodki posrednih in neposrednih davkov ter monopolov so znašali torej 7 milijard 981.6 milijona Din in so prekoračili proračun za 188.6 milijona Din. dočim kažejo dohodki državnega gospodarstva v znesku 3 milijard 194.6 milijona Din napram proračunu primanjkljaj od 1 milijarde 617.4 milijona Din, torej več kakor primanjkljaj skup nih državnih dohodkov napram proračunu Narod je v polni meri izpolnil svoje lolž nosti napram državi, ker je dal državi več, kakor pa je bilo oredvideno, nasprotno pa država napram narodu ni izpolnila svojih dolžnosti. Naš proračun za leto 1926./27. bi fcil popolnoma realen, ko ne bi bil obremenjen s primanjkljajem dohodkov državnih podjetij. Rak - rana naših državnih financ je torej v slabem gospodarstvu pri državnih podjetjih, katerih izdatki namreč niso v isti meri nazadovali kakor dohodki. Ker pa r-e je moral deficit državnih podjetij kriti iz splošnih državnih dohodkov, so bili v preteklem letu znatno reducirani splošni držav- ni iadatki. Da lahko tako gospodarstvo dovede državo v brezupne razmere, menda ri treba posebej povdarjati. Za ilustracijo nerealnosti državnega proračuna za 1. 1926./27. giede na državna podjetja, navajamo nekaj podatkov e finančnem stanju državnih železnic, ki poleg državnih rudnikov izkazujejo največji primanjkljaj dohodkov napram proračunu. Dohodki ministrstva za promet so bili v proračunu predvideni s 3250 milijonov Din, dočim so da-jansko, skupaj z dohodki na račun proračunskega leta 1925./26. znašali 2060 milijonov Din. V proračunu predvideni dohodki železnic so bili torej ia. 1 milijard« in 200 milijonov Din preveliki. Prav tako so izdatki ministrstva za promet dosegli le 2522 milijonov Din napram 3011 milijonom v proračunu. Kar pa je za davkoplačevalca najvažnejše, je to, da se je pradvidjni suficit v znesku 239 milijonov spremenil v deficit, ki se je moral kriti iz splošnih državnih dohodkov. Ta deficit ministrstva za promet je v preteklem proraennskem letu znašal nič manj kakor 471.9 milijona Din. = Pobiranje davčne varščine. Ministrstvo linane je z razpisom od 5. avgusta 1927, št. 90.348 odredilo, da se odlok z dne 16. junija 1927, št 70.215, s katerim je bilo ukinjeno pobiranje 4 % davčne varščine, __ r.e nanaša na tuje podanike in na naše državljane, ki nimajo protokolirane izvozne ali uvozne tvrdke. Nekatere carinarnice so tolmačile pojem protokoliranje tako, da so zahtevale davčno varščino od vseh domačih podjetnikov, ki niso dogli dokazati, da je njihova firma sodno protokolirana. Ker je v Sloveniji dolžnost sodne protokokcije odvisna od obsega firme, odnosno od višine predpisanega davka, pri nas velik del podjetij ni sodno protokoliran, ampak samo prijavljen obrtnik oblastveni. Da se vsled tega v Sloveniji nastale neprilike pri pobiranju davčne varščine preprečijo, je Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani intervenirala na merodajnih mestih potom Centrale industrijskih korporaaij v Beogradu in dobila zagotovilo, da se izida v najkrajšem času pojasnilo, da se oprostitev od 4 % davčne varščine pri uvozu in izvozu nanaša na vsa podjetja, ki so prijavljena obrtnim oblastvom, čeprav niso sodno protokolirana. = Produkcija jajc za lokalni konsum. Zanimanje za intenzivno perutninarstvo kot več ali manj samostojno pridobitno panogo, se je tudi pri nas začelo buditi. Pohvaliti se moramo, da so k temu pripomogli tudi zadevni članki v našem listu. Perutninarstvo kot samostojen pridobitni obrat, je doslej bilo pri nas neznano, pojavljajo pa se že prvi začetki. Pod Rožnikom (Ljubljana) je to jesen nastala majhna farma z nekaj desetki kokoši, ki je v prvi vrsti urejena na produkcijo jajc za lokalni konsum. Pravi namen le farme je pridobivanje jajc v svrho takojšnje oddaje. Da je izkupiček za tako blago boljši, kakor pa glede na svežost nekontrolirano blago na živilskem trgu, je naTavno. Brez vsake reklame in obveščanja javnosti je deležno omenjeno podjetje povpraševanja za mnogo večje množine jajc, kakor jih trenutno sploh more producirati. Naročila si mora zabeleževati za tedne naprej. Pomladi se bo podjetje začelo povečavati. Doznavamo, da se ustvarja večja perutninska farma tudi v Preddvoru pri Kranju. V kakšno produkcijsko smer bo krenila, trenutno še ni znano. Pričakovati pa je, da bo predvsem produei-rala jajca za lokalni konsun in jih bo vnov-čevala sveža. Najbrže se bo pečala tudi z rejo plemenskih živali, z oddajo jajc za valjenje, z oddajo pasemskih živali za pleme in z valjenjem v večjem obsegu, seveda s stroji, s čimer bo podjetju omogočeno vzgoja in prodaja piščancev v poljubnem času in bo farma mogla uspeSno izkoristiti trg posebno v dobi. ko drugi producenti takega blaga sploh nimajo. = Pogajanja med avstrijsko in madžarsko mlinsko' industrijo in Jugoslavija. Kakor smo svoječasno poročali, so se zastopniki avstrijske in madžarske mlinske industrije dogovo rili glede ustanovitve kartela, ki bi madžarskim mlinom omogočil uvoz moke v Avstrijo tudi po povišanju avstrijske carine na moko na 7 zlatih kron. Ker avstrijska vlada ni pristala na ustanovitev takega kartela, so se nedavno znova pričela pogajanja, ki gredo za tem, da se na drug način zasigura Madžarski izvoz moke v Avstrijo. V zvezi s temi pogajanji so listi poročali, da so jugoslovenski mlini odklonili sodelovanje na teh pogajanjih, češ, da bodo jugoslovenski mlini tudi pri povišani carini na moko konkurenčno zmožni. Te vesti pa so docela tendencijozne. Nasprotno, zastopniki prizadetih jugosloven-skih mlinov so ob priliki V. gospodarskega kongresa v Beogradu ugotovili, da k pogajanjem med avstrijsko in madžarsko mlinsko industrijo sploh niso bili povabljeni. Tudi ne odgovarja resnici, da bi jugoslovenska mlinska industrija odobravala sklenitev avstrijsko - madžarskega kartela in da se noče na enak način vezati. Jugoslovenski mlini vidijo v nameravanem kartelu ali podobnem dogovoru veliko nevarnost in onemogočen ie izvoza jugoslovenske moke v Avstrijo. Z gotovostjo se lahko računa, da bodo jugoslovenske zveze mlinov podvzele vse potrebne korake, da se prepreči izigravanje interesov naše mlinske industrije. = Položaj na žateškem hmeljskem tržišču ugodnejši. Po poročilu Zadruge trgovcev s hmeljem in deželnimi pridelki v Žatcu (Češkoslovaška), je bila situacija na žateškem hmeljskem tržišču koncem preteklega tedna nekoliko prijaznejša. Zastopniki pivovarn ter 'nozemski izvozniki in komisijonarji živahno kupujejo hmelj od producentov ter ga plačujejo po 2200 — 2300 Kč, za izbrano blago bremensko ooročilo Meteorološki zavod » l.mhliam 20. septembra 1927. Višina barometra 30S.8 m Kraj Cas »pazovanju 7. Ljubljana 14. (dvorec) , > . 21. Maribor , < ■ Zagreb . , • > Beograd i » > & Sarajevo , • • Skoplje .... Dubrovnik • ( Split 1 Praha • • ■ • 2 s co Temper. 05 Of 55 1* Smer vetu ir brzini v metrih Oblačno 0—10 /58-8 17 9 85 mirno 10 768 7 21-4 7? SW 6 0 761 0 18-2 (=4 SW 3 10 756-9 190 75 W 4 0 75S-0 18-0 8- \V 10 10 758-0 190 74 mirno 9 760-1 150 78 mirno 9 /61-1 180 61 mirno 7 /6W 190 77 mirno 0 760-6 19 0 72 NE 1 0 7S4-3 14-0 - W 10 18 Padavine Vrsta dež ' mn t. m 95 Solnce vzhaja ob 5.43, zahaja ob 18.3, luna vzhaja ob 23.51, zahaja ob 16.0. Najvišja temperatura danes v Ljubljani 21.6 C, najnižja 17.1 C. Dunajska vremenska napoved za sredo: Spremenljivo in milo vreme bo trajalo dalje. Tržaška vremenska napoved za sredo: Lahki vetrovi z morske strani. Nebo spremenljivo, nekoliko dežja. Temperatura od 20 do 25 stopinj. Morje skoraj popolnoma mirno. pa po 2400 Kč za 50 kg (74.10 — 77.50 Din, odnosno 81.90 Din za kg). Srednjemu in ki-jemu blagu se je cena dvigoik za 100—150 Kč pri 50 kg; tako blago se plačuje po 2000 do 2150 Kč (67.40 — 72.50 Din za kg). Živahno nakupovanje od producentov se pri čvrsti tendenci nadaljuje. Opaža se, da producenti nočejo oddajati blaga po dosedanji^ cenah. ker hočejo ceno dvigniti. približnih cenitvah so dosedaj produeenti prodali okrog 60.000 starih centov hmelja. = Ustanovitev centralaeca »rada ta vse obrtniške iveze v Jugoslaviji. Na zadnjem kongresu Udruženja obrtnikov ia Srbije, kateremu sta prisostvovak tudi zastopnika hrvatskih in slovenskih obrtnikov, je bilo sklth njeno, da se ima ustanoviti "errtralni ur*f za vse obrtniške zveze v Beogradu, ki na* bi po potrebi opravljal najvažnejše posle v interesu obrtništva (internacije, predlogi merodajnih mestih itd.). Pokrajinske zveze bodo še nadalje ostale samostojne. Centralnemu uradu bodo torej prepuščeni le posli, ki se tičejo skupnih vprašanj in enotnega nastopa obrtniških zvez pri vladi. — Ogromni dobiček ameriške General Motor Corporation. Iz Newyorka poročajo, da izkazujejo avtomobilske tvernice General Motor Corporation za prvo poletje tekočega leta čisti dobiček v znesku 129.3 milijona dolarjev (7 milijard 330 milijonov Din) napram 93.3 milijona dolarjev v I. polletju 1926. Družba je v lem razdobju prodala 840.000 avtomobilov (lani 620.000) za 680.6 milijona dokrjev (535) Navzlic ogromnemu kapitalu, ki je vezan v podjetju, znašajo takoj razpoložljiva sredstva družbe 153.6 milijona dolarjev (osem in tri četrtine milijarde Din). General Motor Corporation je, kakor znano, največja konkuren-tinja Fordovim tvornkvam. = Italijanska zunanja trge vina kaže sicer prvih 8 mesecev tekočega leta zmanjšanje deficita na 4.3 milijarde lir napram 6.8 milijarde v istem razdobju 1. 1926., vendar pa je obseg zunanje trgovine občutno nazadoval. Vrednost izvoza je padk na 10.2 milijarde lir (napram 11.5 milijarde v prvih 8 mesecih 1926), vrednost uvoza pa na 14.5 milijarde lir (napram 18.3 milijarde). 20. septembra. Na ljubljanski devizni borzi je bil danes promet znatnejši. Narodna banka je morala intervenirati v devizah na Curih, London, Dunaj in Berlin. Deviza na Berlin, ki je včeraj nazadovala na 13.5175, je bik danes zopet zaključena po 13.535. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda danes zopet inatno dvignila, in sicer kar za 10—14 točk. Za promptno je bilo povpraševanje po 380 (včeraj zaklj. 370), kasa pa je bila zaključena po 384. Promet je bil majhen. Na ljubljanski efektni borzi dvig Vojne škode ni prišel toliko do izraza; zaključena je bila po 374 Na tržišču bančnih vrednot ni bilo posebnih izprememb. Prijaznejša je bila tendenca v industrijskih papirjih. Dvignile so se delnice Gutmann na 260 (zaklj.), Dubrovačka na 400 (zaključek) in Vevče na 140 — 150. Šečerana Osijek se je trgovala po KO, Isis po 45, Drava pa p) 570. Devize in valute. Ljubljana. Berlin 13.52 _ 13.56 (13.535), Curih 1094 - 1097 (1095.5), Dunaj 7.9925 do 8.0225 (8.0075), London 275.95 — 276.75 (276.35), Newyork 56.64—56.84 (56.74), Praga 168.04 — 168.84 (168.40, 168.45), Trst 308.25 — 310.25 (309.25). Zagreb. Amsterdam 22.77 — 22£3, Dunaj 7.9925 — 8.0225, Berlin 13.52 — 13.55, Milan 308.75 — 310.75, London 275.95—276.65, Newyork 56.63 — 56.83, Pariz 222 — 224, Praga 168.01 — 168.81, Curih 1094 — 1097; ameriški dolar 56.175 — 56.375. Beograd. Pariz 221.94 — 223.94, Newyork 56.61 — 56.8L Mikn 308.75 — 310.75, Dunaj 7.99 — 8.02, Budimpešta 9.93 — 9.96, Berlin 13.516 — 13.546, Bruselj 7.905 — 7.935, Bukarešta 35 — 35.5. Atene 75.16 — 75.66. Curih. Beograd 9.13, Newyork 518.56, London 25.22875, Pariz 20.3325, Milan 28.25, Praga 15.37, Budimpešta 90.70, Sofija 3.75, Bil-kflrcšts 3.21. Dunaj. Beograd 12.47125 — 12.51125. Berlin 168.67 — 169.17. Budimpešta 123.90 do 124.10, Bukarešta 4.41—4.43, London 34.4725 do 34.5725, Milan 38.6050 — 38.7050, Pariz 27.7850 — 27.8850, Newyork 708.20 — 710.70. Praga 20.9825 — 21.0625, Curih 136.55 do 137.06. Efekti. Ljubljana. Vojna škoda 374—374 (374), Celjska 164—0, Ljubljanska kreditna 140—0. Praštediona 850.— 0, Kreditni zavod 160—0, Strojne 0—80, Vevče 135—0, Ruše 260—270. Kranjska industrijska 400 — 0, Stavbna 56 — 0, šešir 104 — 0. Zagreb. Državne vrednote: Investicijsko 83.75—84.25, agrarne 53.5—54, Vojna škoda promptna 380 — 382, kasa 380 _ 382, za oktober 384 — 386, za november 385 — 387, tobačne srečke 70 — 82.5: bančne: Eskompi-na 91 — 92. Hipo 55 — 56. Kreditna Zagreb 91 — 93. Obrtna 39 — 40. Jugo 91 — 93, Praštediona 850 — 860. Ljubljanska kreditna 140 — 141. Narodna 5025 — 5100. Zemalj-ska Sarajevo 130 — 140; industrijske: Gutmann 255 — 260. Slaveks 100 — 115. Slavonija 9.5 — 11, Trbovlje 480 — 487.5, Mlinska 14.5 — 0. Union mlin 290 — 300, šečerana Osijek 552.5 — 555, Isis 45 — 46. Danica 165 do 175, Drava 565 — 570, Dubrovačka 390 do 400, Vevče 140 — 150. Blagovna tržišča Ljubljanska blagovna borza (20. t. m.) Les: Tendenca nespremenjena. Zaključenih je bilo 8 vagonov, in to 2 vagona tramov po noti kupca, fco vagon naklad, postaja po 250. 1 vagon tramičev. strogo po noti kupca, fes vagon meja po 310 in 5 vagonov bukovih drv, suhih, cepanice, do 10 % okrogljic, fco vagon naklad, postaja po 18. Deželni pridelki: Tendenca mirna, zaključen je bil 1 vagon turščice. Eksekutivno je bilo prodano: 2 vagona fižola, bokinca, fco vagon Postojna po 370 in 1 vagon fižola mandalo-na, fco vagon Postojna po 390. Cene so ostrile nespremenjene. Novosadska blagovna borza (20. t. m.) Pšenica: baška. 78/79 kg, 2 % 295 do 297.5; banatska, 78/79 kg, 2 % 290 — 295: sremska, 78/79 kg, 2 % 292.5 — 295. Tu r-ščica: baška 194 — 195; baška za december - januar 182.5 — 185: banatska 190 do 195. Moka: baška <0, 425 — 437.5; baška «2» 407.5 — 415; baška <5> 380 — 390: baška c6» 327.5 — 337.5; baška «7» 270 do 280; baška <8> 205 — 210. Dunajska borza za kmetijske produkte (19. t. m.) .Tendenca na dunajski borzi je bik kakor običajno v pondeljek reservirana. Na inozemskih borzah so cene znatneje popustile; v Budimpešti pa so tečaji nazadovali kar za 30 točk. Ponudbe so bile znatnf. Navzlic popuščanjem cen s strani ponudnikov ni prišlo do prometa. Celo eksekutivne prodaje so bile odložene. Uradne cene so ostale nespremenjene. Iz življenja in sveta Če se ženske sporečejo Odmevi umora dunajskega tenorista Trajaiia Grosavesca še vedno niso utihnili. Porota je Nelly Grosavescovo sicer oprostila, ni ji pa odvzela možnosti, da opravičuje svoj čin v očeh tiste javnosti, ki je z največjo naslado pobirala ocvirke iz njene juhe. Tako je po lastni krivdi obvdovela -NeBy Grosavescova jela objavljati svoje spomine v nekem dunajskem športnem tedniku. Izbrala si ga je zategadelj, ker se list tiska v veliki nakladi in ga v pondeljek čita skoraj ves Dunaj. Menila je, da bo lahko razkrivala svoje tajne čitajočerrru občinstvu brez kontrole ter vzbujala sočutje s svojo nesrečo. Dobila pa je srdito nasprotnico v osebi visokošolke O.lge Grosavescove, sestre umorjenega tenorista- Ta dama objavlja v drugem dunajskem ponedeljniku svoje spomine in skuša omiliti sliko pokojnika, ki se ne more braniti sam. Poročali smo že o tej interesantm obrambi, katero je Olga Grosavescova začasno zaključila, obenem pa obljubila nadaljevanje, ako bo Nelly Grosavescova nadaljevala svojo kampanjo. Bra-niteljica svojega pokojnega brata pripoveduje, da je bil Trajan poleg vsega drugega tudi žrtev denarnega pohlepa svoje žene in njenega očeta, svetnika Ko-vesdyja. Tast in zet sta kvartala po cele noči in sta igrala za visoke vsote. Ce se je zet igri kdaj uprl, je bil takoj ogenj v strehi. Kovesdy se je z Grosa-vescovim denarjem spretno okoriščal; obiral ga je za čedne vsote ter je nekoč v eni sami noči priigral tri milijone avstrijskih kron. Nelly pa se ni prepirala samo z možem, ampak tudi z očetom. Hotela je biti spiritus rector tudi v igri. Mož se priklanja pred ložo svoje žene. Grosavescu je bil pevec zlatega grla, so govorili na Dunaju. Žel je s svojimi nastopi velikanske triumfe. Kadar ga je občinstvo poklicalo pred rampo, pa ie imel vselej težko stališče, zakaj pravilo ie bilo. da se je moral najprej prikloniti svoji ženi. potem šele ostalemu avditoriju. NeHy je v loži prežala na vsako njegovo kretnjo in gorje mu, če je storil drugače kakor je bilo v navadi! Često se je tudi zgodilo, da so mlade dame. ki jih je očaralo tenoristovo petje. prišle za kulise ier so prosile pevca za cvetlico ali za avtogram. Grosavescu je moral po vsakem takem pripetljaju biti pripravljen na hude posledice. Žena ga je ozmerjala in spravila pokonci vso hišo. Traranova korespondenca je bila podvržena najstrožji cenzuri. Nešteto pisem Grosavescovih oboževalk je prestregla roka njegove žene. Večkrat je bil doma tak prepir, da je pevec zbežal na ulico. Iskal je zavetja celo pri svoji sestri, ki je morala v takih primerih prevzemati vlogo posredovalke med zakoncema. Tenorisiova sestra pravi, da ie bilo očitno, kakšen konec more vzeti ta zakon. Vendar pa ni povečevala razdora med bratom in svakinjo, marveč ie izglaje-vala spore. Ko pa je le prišla do prepričanja. da tako ne more iti dalje, je svetovala Nelly, nai se loči od brata. Nelly ji je odgovorila: «Ta bi pa bila lepa! Raz vedla sem se enkrat. Da se žena enkrat loči, ie čisto razumljivo. Ljudje ji odpuste. Če pa se ločitev ponovi. lete nanjo očitki in jo vsi obsojajo.® Tenorist je bil sam preverjen, da tako ne more iti naprej, in je ponujal Nelly veliko odpravnino za primer ločitve. Toda Nelly ni hotela pristati na nobeno ponudbo. Vztrajala ie v peklu in je muke svojega moža še stopnjevala. Nelly je bila grda! Na koncu svojih izvajanj omenja Olga Grosavescova tudi zunanjost Nelly. «Že narava ni dala Nelly lepote, ki bi bila posebno poželjiva. Bila ie celo zelo grda. Ni se pa mnogo brigala za to, ampak je še s svoje strani pripomogla, da je bila bolj odbijajoča. Tako je za-grenjevala Trajanu življenje. Prihajala je k obedu nepočesana in neumi-ta ter ie v tej pomanjkljivi toaleti sprejemala celo manažerje, ki so se prišli pogajat zaradi tenoristovega angažmana.» Pikanterij. zaključuje Olga Grosaves- cova svojo obrambo, ne bom priobče-vala. Trajan Grosavescu ni zaslužil takega konca. Bil je dober človek, kate-terega spomin je čist in ves drugačen kakor v očeh histerične ženske, ki hoče blatiti umorjenega moža celo potem, ko je že mesece pod zemljo. Hindenburgova osemdesetletnica Dne 2. oktobra stopi predsednik nemške republike maršal Hindenburg v svoje osemdeseto leto. To priliko hočejo porabiti Nemci brez razlike strank in veroizpovedovanja, da se staremu maršalu poklonijo ter si po možnosti izprosijo od njega to ali ono ugodnost. Že sedaj prihaja na Hindenburgov naslov mnogo daril. Poleg tega prejema prezident nešteto pisem, brzojavk in prošenj. Največ prosilcev prosi za denarno podporo. Moški se sklicujejo pri tem na usluge, ki so jih storili državi v svetovni vojni, ker mislijo, da bodo na ta način gotovo prejeli zaprošeno nagrado. Hindenburg si te pošte ne da predlagati osebno, marveč je uredil tako, da se prošnje dostavljajo ministrstvom, katerim je na prosto dano, da ukrepajo in jih rešujejo po lastni prevdarnosti. Veliko ie prošenj, ki prosijo za pomilo-ščenje. Posebno originalno darilo pa je poslal Hindenburgu Preiskegel iz Bavarske, ki že dolgo razpečava Hinden-burgove slike, s katerimi si je že pridobil lepo imetje. Kupil je Hindenburgu 50 cigar po 30 pienigov ter je prosil predsednika, naj njegovo darilo sprejme, ker se boji, da bi dne 2. oktobra sploh ne mogel pokaditi niti lističa njegovega tobaka. Neka starikava dama je poslala Hindenburgu čepico iz rdečkastega kitajskega krepa. V pospremnem pismu je prosila, naj Hindenburg sprejme to darilo in naj ga podari, če ne more čepice nositi sam. vsaj svojim vnukom. Največja senzacija pa se obeta Hindenburgu na 80. rojstni dan z bivšim inian-terijskim regimentom iz Oldenburga. Hindenburg je bil temu oddelku fnnogo let vojaški predstojnik. Regiment bo zbral vse stare sablje, po številu 100 mož. ter jih bo poslal v Berlin v starih uniformah od leta 1913. do 1914. Posebno zanimive bodo uniforme iz leta 1 S64_, 1S66. in 1870. Vsi veterani, ki so kdaj služili pod Hindenburgom, pridejo s svojimi starimi zastavami in bodo korakali na častnem mestu v sprevodu po berlinskih ulicah. Operacije na kuhinjski mizi Berlinsko policijo je pred kratkim spravil na noge kriminalen slučaj prav posebne vrste in izrednega pomena. Neki lažni zdravnik dr. Ernest Berg, ki je imel svojo zdravniško tablico v Vir-chovi ulici v Berlinu, ie izvršil trebušno operacijo na mladem dekletcu. Operi-ranko so napadle hude bolečine, katerih posledica ie bila smrt. Svojci in sorodniki so naznanili Berga redarstveni oblasti in izkazalo se ie, da doktor ni doktor, ampak čisto navaden slepar, kakršnih hodi dandanes vse polno po svetu. Berg je trdil, da je obiskoval medicinsko fakulteto v Greifsvvaldu in je tudi kazal diplomo, katero mu je izstavila imenovana univerza. Ko pa je prišlo vprašanje na dekana, je pojasnil, da »doktor* Berg ni bil nikoli vpisan na greifvvaldskem vseučilišču. Pač pa vsebuje seznam te univerze Bergovega brata Pavla, ki si je pridobil zdravniško diplomo 1. 1897. Ta brat pa je že mrtev. Ernest Berg je smrt svojega brata spretno izrabil Prisvojil si je njegovo diplomo ter ie začel »zdraviti* ljudL Prvotno je bil trgovec, notem se je s pomočjo nekega znanega medicinca vrinil v neki sanatorij, kier je začel izvrševati sleparsko zdravniško prakso. Seveda njegovo početje ni moglo ostati policiji dolgo časa prikrito. Razkrinkala pa ga je baš operacija na umrlem dekletu. Svojo žrtev je mazač rezal kar na kuhinjski mizi. vsled česar je pacijentka trpela neznosne bolečine in naposled podlegla konjederskemu nožu. Ženska logika in instinkt Proiesor Valentin, ki predava psihologijo v Lidsu na Angleškem, ni samo suh teoretik, ampak tudi dober praktik. Napravil je nešteto eksperimentov z ženskami in je potrdil staro domnevo, da je ženska logika slaba, zato pa da je njen instinkt ostrejši in jačji nego pri možu. Ženska, pravi učenjak, je mnogo odločnejša kakor moški. Že pri seznanjanju se lahko vidi. da ženska spregleda moškega prej nego moški žensko. Moški niha dolgo časa med dvema alternativama, preden se odloči za ali proti. Zato pa je njegov zaključek navadno pravilnejši od ženskega, ki nastane hitro in je zategadelj mnogokrat dvomljiv. Ženska ima svoj poseben značaj. Če ji moški ugaja, ga ima za finega, odličnega in vrednega človeka. Tako nastanejo često nepravilne sodbe o ljubezni in simpatiji, ki se nadaljujejo z zakonom-v katerem pa se mahoma pokaže, da stoje stvari drugače in da je bil prvi vtis samo — iluzija. Z mišljenjem profesorja Valentina se sklada tudi mnenje psihologa Bolvina, ki pravi: Jaz ne verujem v žensko logiko, smatram pa da je ženski instinkt na tako visoki stopnji, da ga moški nikoli ne doseže. Splošno mnenje je. da je moški jačji v logiki in razumu, ženska pa v intuiciji. Ta intuicija razloči vse tisto, kar moški premisli, prevdari in presodi. Ko bi ženska imela toliko pameti kot moški ier bi pri njej ostala nezmanjšana moč intuicije, potem bi moral moški pred žensko kapitulirati, postati nien hlapec in suženj. Svečanosti iegijonarjev v Parizu Spodaj: NVilliam B. Follet, podpredsednik »Ameriške legije*, ki je imela svoje leto« šnje zborovanje 19. septembra v Parizu. — Zgoraj: Miss Macaulev, predsednica «Po= možne legije*, ki šteje v svojih vrstah 260.000 ameriških žen in deklet, ki so v voj* ni stregle ranjenim ameriškim in antantnim vojakom. Porota Ljubljana, 20. septembra Inserate je nabiral Na porotni klopi sedi Urban N.. 341etni trgovski potnik iz Ljubljane. Obtoženec je bil lani v službi reklamnega podjetja M, ki je nameravalo izdati naslovnik Ljubljane in okolice ter je obtoženca namestilo kot akviziterja, ki naj bi zbira! inserate, za kar bi imel 15 •'/'« provizije. Lani do marca je obtoženec vršil služijo, a marca mu je tvrdka sporočila, da je njegov zaslužek zarobljen, in mož se ni več prikazal v službo. Pa je prišla obdolžencu nova ideja. Sam zase je »osnoval« družbo »Adresar« ki naj bi v nekaj mesecih izdala adresar, in sicer zbirko naslovov in oglasov podjetnikov Slovenije, saj je spoznal, da bi se na ta način najlažje kaj zaslužilo. Poleti lanskega leta je je! hoditi okoli z dvema štampiljkama, ki si jih je dal napraviti, obenem si je nabavil tudi nabiralne knjige. Hodil je po ljubljanski okolici, oziroma oblasti, ter je posetil Tudi nekatere štajerske okraje, kjer je poskušal svojo srečo zlasti pri malih trgovcih, gostilničarjih in mesarjih, sem in tja pa tudi pri večjih podjetjih. Nastop je imel zelo siguren, da rmi je marsikdo nasedel saj je vneto razlagal, kakšno korist bo vsak imel, če inserlra v »Adresarjtu. Naročnikom je sestavil oglase, jih opremil s štampiljko ter določal cene po velikosti Za male oglase je zahteval 75, za večje po 120 Din. Mnogo ljudi nru je precej plačalo skupno je- izvabil okrog 10 tisoč dinarjev. Ti inserati pa seveda niso bili nikjer priobčeni. Tudi pri sodišču je obtoženec nastopal zelo prepričevalno ter trdil, da on ni nikdar imel namena koga goljufati, češ: dražba je res obstoj-ila, on je jemal 15% zaslužek. a družba, ki obstoji iz višjih gospodov, ga je pustila na linm. Publika se je ves čas razprave dolgočasila in ie polagoma skoro popolnoma izpraznila dvorano čeprav je k razpravi prišla precej polnoštevilno. Poroti je predsedoval višji svetnik Mladič. državno pravdništvo je zastopal dr. Fellacher. a obtoženca je zagovarjal dr. Ko-kaU- Porotnikom je bilo stavljeno samo eno vprašanje o krivdi. Možje so potrdili to vprašanje z desetimi glasovi, da znaša povzročena škoda pod 10.000 Din. Sodni senat se je kmalu vrnil iz posvetovalnice in je predsednik na podlagi krivdo-Teka porotnikov obsodil obdolženca radi hudodelstva po paragrafih 197 in 200 k. z. na osem mesecev težke ječe s Doostreoiem. Krojač Albert in njegovo poslovanje 40 let je star in večkrat je bil že kaznovan. Mož je doma iz Ustja, ženo ima in S otrok. Obdolženca zastopa dr. Žužek. Albert se krojaštva ni učil, a bil je vendarle mojster še prej kakor pomočnik, saj je napravil pomočniški izpit šele leta 1925. vendar je dobro znal šivati ker se je navadil pri svojem očetu, ki je bil krojač. Albert je bil nekaj časa delavec v trboveljskem rudniku, nekaj časa .ie tudi delal hlače za tvrdko Vanič v Celju. Do leta 1912 pa je delal par let v Šmartnem pri Litiji, kjer je kupil 2 hiši. Ker si pa ni upal zmagati kupnine, je odšel v Francijo in odtod v Nemčijo. Njegovi hiši sta bili med tein prodani na javni dražbi. Ko se je. pričela vojna, je Albert Korin-šek spet prišel v Kamnik, kjer je šival in sleparij razne ljudi, da ga je zaprlo deželno sodišče na dve in pol leta ječe radi hudodelstva goljufije Kmalu po vojni, ko se je obdolženec vrnil od vojakov, je spei prišel v Šmartno pri Litiji, kjer je pričel od raznih tvrdk naročati blago v manjših količinah, a leto kasneje. ko je jel pjsečati sejme pa večje količine. kaierih ni plačeval in ie že tedaj napravil 25.000 Din dolga. Ko se ni več mogel ganiti, je predlaga! poravnavo in se poravnal, da plača 35 eo dolga v obrokih. Plačal pa je samo prvi obrok, ker ni imel denarja. Tud: do prisilni poravnavi, odobreni novembra 1924., je še vedno naročal blago. Septembra 1924 je začel zidati hišo. ki ga je stala okoli 80.000 Din. Hišo Da je vknjižil na ime svoje žene. Posledica vsega tega manipuliranja je bila. da se je mož znašel na porotni klopi, obdolžen da je goljufal razne tvrdke. pri katerih je naročal blago, za znesek nad 202 tisoč Din Obdolženec se je zagovarjal, da je popolnoma nedolžen, da ni nikoli mislil, da bo zašel tako daleč, da so mu mnogi odjemalci odnesli večje zneske, med njimi trboveljski rudarji, ki so odšli v Francijo, kakih 25.000 Din. Knjigovodstva ni vešč Porotnikom je bik) stavljeno eno glavno vprašanje, če je obdolženi kriv navedenih goljufij in jih je namenoma zagrešil. Pa se je zavzel za obtoženca njegov zagovornik in predlagal še eno vprašanje za slučaj, če se prvo zanika namreč vprašanje: če je kriv. da je od leta 1922 do 1926 v Ustju kot dolžnik več upnikov radi malomarnosti po- stal insolventen, ker je lahkomiselno izrabljal kredit in ni pravočasno predlagal otvoritve konkurza Porotniki so prvo glavno vprašanje soglasno zanikali, a drugo soglasno potrdili, nakar je bil obdolženec Albert Korinšek obsojen radi pregreška po paragrafu 486 št-1 in 2. k. z na 6 mesecev strogega zapora s trdim ležiščem. * Pri današnjem zasedanju je bi! nekoliko deležen strogosti Pravice tudi naš poročevalec. V poročilo o včerajšnji poroti je namreč vpletel dialog in navede! par postranskih vprašani, ki jih predsednik obtožencu ni staviL To je predsednik danes ugotovil in ga za kazen izključil iz poročevalske klopi. Zatorej je moral naš poročevalec danes sederi med ostalo publiko. Novo mesto. 22. septembra Nerešena zagonetka umora Fr. Škulce V tem porotnem zasedanju novomeškega sodišča je razpisanih več zelo zanimivih razprav, a najbolj zagonetni zločin so razpravljali danes, ko je stopi1 pred poroto 30-letni samski delavec Alb;n Plot rojen v Alb'. Plot Solgotarijanu na Madžarskem, prisiojen pa v Žužemberk. Obtožen je bil umora svojega gospodarja Franca Šktrice katerega je na veliko soboto 1922 našel nek! pastir umorjenega v neki kotlini pod cesto med Strugami in Žverčem. Ljudski glas je najprej osumil zločina nekega Jurija Raparja. ki ga je sodišče zaprlo, pozneje pa. ko se je izkazala njegova nedolžnost zopet izpustilo. Medtem se je ljudsko mnenje zopet spremenilo jn pojavili so se glasovi, ga utegne biti Skufcev morilec Albin Plot. Fant se je začel po umoru zelo čudno obnašati in tud: poizvedbe so ugotovile nekatera zanj obremenilna dejstva. Preden pa je orožništvo moglo Plota aretirati, je osumljeni mož že neznanokam izginil. Potikal se je nekaj časa po Julijski Krajini, končno pa največ po kočevskem okraju, kjer so ga letos S. marca izsledili. Osumljeni Plot je bil v vojni ranjen na glavi in je videti, da trpi na duševni omejenosti in na posledicah alkoholizma. Današnja razprava se je pričakovala z napetostjo, vendar pa zagonetka umora ni bila rešena in senzacijo je nastopila se tem. da je bil Albin Plot oproščen surrmie umora in obsojen na teden dni zapora radi malega prestopka. Senatu je predsedoval dr. Kuder. votama sta bila višja sodna svetnika dr. Foerster in dr. Kozina. Obtožnico je zastopal namestnik državnega pravdnika Kovač, zagovarjal pa je obtoženca dr. Zupančič. Ker se ie obtoženec zagovarjal da ie slaboumen sta bila zaslišana psihijatra dr. Gosti in dr Robida. Oba sta ga spoznala za duševno manj vrednega človeka. Porotnikom sta bili stavljeni dve glavni in eno dodatno vprašanje. Prvo vprašanje se je glasilo na roparski umor. drugo pa na prestopek tatvine. Porotniki so prvo vprašanje soglasno zanikali, dočim so drugo soglasno potrdili. Drdv-no vprašanje pa ni prišlo v poštev radi duševne zmedenosti obtoženca. Obsojen je bi! na teden dni zapora, ki ga mora prestati navzlic temu. da je sedel v preiskovalnem zaporu, ker je bila proti njemu izdana tiralica. Kočirvo v rašsnje: siao duh iz i st Miogi ga imajo a se ni'i ne zave l?,]o. Samo vedo, da dragi nend g vo:e ž njimi. Pebtco pasta za zrbe Vjs lega obvaiue U;tna duplina bo čista in sveža PEBECO, pasta za zobe. L. N. Tolstoj: Spokorni grešnik Narodna pripovedka. In dejal je Jezusu: Gospod, spomni se me, kadar prideš v ivoje kraljestvo. Jezus ipa mu reče: Resnično, resnično ti povem, še danes boš z menoj v raju. (Luka XXIII. 42, 43.) Nekdaj je bil na svetu človek, ki je dočakal sedemdesei let in je preživel vse svoje življenje v grehih. Ta človek le zbolel, ne da bi se bil spokoril. Ko pa je prišla ponj smrt, se je v poslednjem trenutku bridko razjokal ter vzdi-hnil: »Gospod, odpusti mi, kakor si odpustil razbojniku na križu.« Jedva je bil to izgovoril, je izdihnil. In duša tega grešnika je vzljubila Boga, se vdala v Njegovo milost ter prišla pred nebeška vrata. In grešnik jame trkati in prositi, nai ga vzamejo v nebesa. Tedaj pa se za nebeškimi vrati začuje glas: »Kdo je ta, ki trka na rajska vrata? Kakšna dobra dela ima ta človek v svojem življenju?« Nato se je oglasil sodnik, ki je naštel vsa zla dejanja, dobrega pa ni omenil niti enega. Kmalu potem se je slišalo za durmi: »Grešniki ne morejo v nebeško kraljestvo. Hodi odtod!« Človek pa je odgovoril: »Gospod, slišim Tvoj glas, ali obličja Tvojega ne vidim in imena Tvojega ne vem.« Glas pa mu je odgovoril: »Jaz sem-apostol Peter.« In grešnik ga milo poprosi, rekoč: »Usmili se me, apostol Peier, in spomni se slabosti človeških in dobrotljivosti božje. Kaj nisi bil sam Kristov učenec in nisi iz njegovih ust slišal Njegovih j naukov in na lastne oči videl Njegovega vzglednega življenja? Le spomni se dne, ko je bil Gospod do smrti žalosten in te je trikrat prosil, naj ne spiš, ampak moliš, ti pa si zaspal, zakaj tvoje oči so bile trudne, in trikrat te je našel spečega. Glej. tako je tudi z menoj. In pokliči si v spomin tudi to, kako si Mu zatrjeval, da Ga do smrti ne zatajiš in kako si Ga kmalu nato trikrat zatajil, ko so Ga vlekli pred Kajfeža. Tako je tudi z menoj.« »In še tega se spomni, da je nato zapel petelin, ti pa si šel venkaj in si se bridko razjokal. Tako je tudi z menoj. Ne moreš tega, da me ne bi spustil noter.« Glas za rajskimi vrati je nato utihnil. Čez nekaj časa je jel gješnik spet trkati in prositi, naj ga spuste v nebeško kraljestvo. Izza rajskih vrat se je tedaj začul drugi glas, rekoč: »Kdo je ta človek? Kako Je živel na svetu?« In spet je sodnikov glas naštel vsa zla dejanja, a dobrega ni omenil niti enega. Nato je dejal glas za durmi: »Pojdi odtod! Taki grešniki ne morejo biti z nami v raju.« Grešnik pa je rekel: »Gospod, tvoj glas slišim, ali obličja tvojega ne vidim in imena tvojega ne poznam.« Tedaj pa odvrne glas: »Jaz sem kralj in prerok David.« A grešnik ni obupal in ni šel izpred rajskih vrat, ampak je poprosil: »Usmili se me, kralj David, in spomni se slabosti človeških in usmilienosti božje. Tebe je Bog ljubil in te je zato poveli-čal bolj od drugih ljudi. Imel si vsega dovolj. Imel si kraljestvo, slavo, zaklade. ženo in otroke, ali ko si nekoč ugledal s strehe svoje hiše zalo ženo preprostega človeka, te je venCarie premotila skušnjava in ugrabil si Uriju ženo, njega samega pa si potolkel z mečem amonitskim. Čeprav si bil sam bogatin, si vzel siromaku zadnjo cvco iz hleva, njega pa si usmrtil. Glej, tako sem delal tudi jaz. In spomni se tudi, da si se pozneje spokoril in si dejal: .Priznam svojo krivdo in se kesam svojih grehov.' Tako rečem rudi jaz. Ne moreš tega storiti, da me ne bi spustil noter.« In glas za vrati je utihnil. Malo pozneje začne grešnik vnovič trkati in prositi, naj ga vzamejo v nebeško kraljestvo. Izza duri se tedaj začuje tretji glas. rekoč: »Kdo je ta človek in kako je živel na svetu?« Odgovoril je sodnikov glas. ki je v tretje naštel grešnikova zla dejanja, a dobrega ni omenil ne enega. In tedaj je dejal glas za vrati: »Hodi odtod! Grešnik ne more priti v nebeško kraljestvo.« A grešnik mu de nato: »Slišim tvoj glas, ali obličja Tvojega ne vidim in imena Tvojega ne poznam.« Glas pa mu pravi: »Jaz sem Janez Evangelist Kristov ljubljenec.« Tedaj pa se je grešnik zelo razveselil in je dejal- »Ni mogoče, da mi zdaj ae bi odprli nebeških vrat Peter in David mi morata zdaj odpreti Že zaradi tega, ker tudi sama poznata človeške slabosti in božjo usmiljenost ti pa me spn-stiš noter zato, ker si poln ljubezni. Ali nisi, Janez Evangelist sam nekje zapisal v svojih knjigah, da je Bog sama ljubezen, in da kdor ljubiti ne zna. tudi Boga ne pozna? Saj si v svojih starejših letih sam učil ljudi: ,Bratje, ljubite se med seboj!' Kako bi mogel zdaj mene sovražiti in me poditi odtod? Ali za-vržeš svoje lastne nauke, ali pa se me usmiliš ier me spustiš v raj.« Tedaj so se odprla rajska vrata in Janez je objel spokornega grešnika ter ga povedel v nebesa. Prevel K. K. Sajboljst. -.ijirpeinejše zato najcenejše. Sokol Sokol II. javlja, da imajo vsi oddelki redno telovadbo v telovadnici realke po sledečem rodu: CIani v pondeljek, sredo in petek 'A 9- do ;410., moSki naraščaj iste dneve od 7. do* 8. zvečer; članice ob torkih in četrtkih od S. do j410.. ženski naraščaj kot članice od 7. do 8. zvečer; moška deca v torek I ii petek od 6. do 7., ženska deca v pondeljek in čotrtpk od 'A 6. do %7. zvečer. Bratje in sestre, naša 201etnica je pred durmi! 1404 SokoI>ka žiipa Ljubljana priredi v nedeljo dne 9. oktobra t. 1. tekmo moškega in ž?nskega naraščaja na letnem telovadišču Ljubljanskega Sokola. Tekma se bo vršila na podlagi okrožnice TO št. 1 razpisa za tekmo dne 20. maja in okrožnice TO št. 2, ki jo bodo društva prejela v par dneh. Tekma se bo vršila ob vsakem vremenu in se prične ob pol 9. dopoldne. Vožnja po železnici je polovična. Izkaznice za znižano vožnjo izstavijo društva za svoje udeležnike sama. Društva naj prijavijo do 30. t. m. svoje tekmovalce in sodnike. Zdravo! — Tehnični odbor. opisi HRASTNIK. (Koncert pevskega društva »Ljubljanski Zvon« v Hrastniku.) V zadnjem času opažamo v pevskih društvih na deželi nekako mrtvilo. Ni več onega zanimanja za lepo pesem kakor v prejšnjih letih in nehote se mi vsiljuje vprašanje, kaj bi bilo temu vzrok. Starejši pevci se izgovarjajo na mlajše, ti pa seveda nimajo ne časa nc volje, ker se jim zdi, da vrše bogve kakšno kulturno misijo, če ves svoj prosti čas žrtvujejo svoji ljubljeni žogi. Pa bodisi že -tako ali drugače, dejstvo je, da obstojajo v Hrastniku štiri pevska društva, ne deluje pa nobeno. Da pa imamo tudi mi včasi priliko slišati našo lepo pesem, za to skrbi agilno pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«, ki prireja že nekaj let v dvorani Narodnega doma koncerte. Tak konceTt se je vršil v nedeljo, dne 18. t. m-, in so bile na bogatem sporedu same narodne pesmi. Baš s tem sporedom so »Zvonašu na mah osvojili srca vseh poslušalcev. Saj ravno ona pesem, ki prihaja iz naroda ogreje dušo naroda. Prve štiri točke je podal moški zbor v resničnem, narodnem tonu. Nadvse ljubko je zapela gdč. Špelca Ramšakova nekaj samospevov s spremljevanjem klavirja. Za svoje izvajanje je prejela od hvaležne publike šopek cvetja. Drugi del sporeda so obsegali mešani zboTi, ki so občinstvo tako navdušili, da kar ni hotelo zapustiti svojih sedežev. Priljubljeni pevci so morali še peii in peti. Obisk je bii dober, vendar bi zaslužila taka prireditev nabito polno dvorano. Sa.i bi pa gotovo tudi bila, če bi ne bile isti dan v Hrastniku kar štiri veselice Za izredni užitek bodi izrečena »Ljubljanskemu Zvonu« najtoplejša zahvala. Pridite zopet, vedno vam bomo hvaležni! SEMlC. Društvo »Sokol« v Semiču priredi v nedeljo, dne 25. septembra veliko vrtno veselicq z bogatim sporedom pri br. Bukovcu. Začetek ob 3. popoldne. Z vlakom so zveze ugodne. Vabijo se vsa bližnja društva in prijatelji Sokolstva. da nas posetijo in se razvedrijo ob lepem jesenskem dnevu pod krasnimi semiškimi goricami. Ogledate si lahko tud; tri četrt ure oddaljeni hrib »Smuk«, znamenite krajske razvaline in kapelo nekdanjih grofov Lichtenber-gov. Odtod je tudi krasen razgled po vsej Beli Krajini vseskozi do sivega Velebita. 1407 JESENICE. Danes, v sredo, dne 21. t. m. priredi dramski odsek na sokolskem odru dramo v treh dejanjih »Vstajenje". Sodeluje orkester društva »Edinosti«. Mladini do 16. leta vstop ni dovoljen. Vstopnice v nred-prodaji se dobijo v trgovini br. Mežika. K obilni udeležbi vabi odbor. JESENICE. Zadnje volitve za Narodno skupščino so pokazale razveseljiv pojav: klerikalizmu je na Jesenicah precej odklen-kalo saj niso spravili kljub vsemu obletava-nju hiš in volilcev niti toliko glasov skupaj za svojo listo, kakor druge stranke. Razmerje je 506 proti 542 glasovom, ki pripadajo naprednim strankam. In če bi ne bilo tukajšnjih »spačkov« radikalov, bi bila slika za klerikalce še bolj žalostna. Te volitve nudijo lepo prognozo za bodoče volitve v občinski zastop. Če se strnejo vse napredne vrste k enotnemu nastopu, prav lahko iz-tirgaio občinsko upravo iz klerikalnih rok. Klerikalci se tega dobro zavedajo, zato jim ta možnost poleg ogromne jeze dela tudi hude skrbi, fn sklenili so. da poskusilo pred slovesom še naskok na žepe davkoplačevalcev. Če se posreči, dobro, če se pa nc posreči, tudi nič hudega. Vsako društvo ima pravico in še celo dolžnost, da si zgradi svoi dom. Ali da bi se angažirala občina v prid čisto strankarske organizacije, pustila ostala nujna dela na strani in žrtvovala za to organizacijo nemale vsote to ne gre. Ta cesta, pravijo, se bo gradila na ra-čvtn kaldrmine. Da bi se pa občina pobrigala za to, da vsaj kolikortoliko omili stanovanjsko bedo. na to ne inislMiihče od sedanjih gospodov odbornikov. Še nekaj! Cesta bo. kakor je bila trasirana 13. t. m., uničila edini nasad na Jesenicah, pred ljudsko . šolo, ki ga je sedanji šolski vodja s toliko ljubeznijo iti potrpljenjem ustvaril na skali. Cesta bo šla tik poleg šole; dvomimo, da bo to v prid šolskemu pouku. Če povemo še, da že pvlje na bodočo Orlovino lepa cesta, ki se da brez večjih stroškov primerno razširiti smo povedali dosti in prosimo samo odgovorne faktorje, da ne puste, da bi se občinski denat nepremišljeno razmetaval. Preklic Nisem plačnik za dolgove, katere bi even tuelno napravil moj sin Franc. 1406 IVAN BRESKVAR. Naši onstran granic Reško „italijanstvo" Tujec, ki pride na Reko, opazi že takoj pri prvih svojih korakih no mestu, da se — ne nahaja v Italiji. Sliši vse mogoče jezike, toda italijanščine zelo malo, vidi vso silo napisov, toda imena so večinoma ne-italijanska, in če ne naleti ravno slučajno na kake južnoitalijanske privandrane pri-tlikovce, se mu zdi, da mora izhajati reško prebivalstvo ali iz bližnje kršne Istre, ali pa tam nekje iz Like alt Dalmacije. Reka nima na sebi prav čisto nič italijanskega, ako ji vzamete fašistične črnosrajčnike, karabini-ierje in iinančne stražnike. To vse čutijo le predobro tudi Italijani sami in te dni ie giavno glasilo primorskega fašizma.. »II Popolo di Trieste«, objavilo članek »Za italijansfvo Reke«, ki je najsiiajnejši dokaz, da resničnega italijan-stva v Reki sploh ni. člankar toži, da v Reki stalno prebiva veliko število tujcev, ki govore svoje jezike. Govori se italijanski — seveda na prvem mestu! — hrvatski, nemški, madžarski ter angleški in francoski. Mnogo teh tujcev ima celo italijansko državljanstvo, a prišli so v Reko še pod habsburško vladavino, si pridobili domovinsko pravico v Reki ter so tako postali potem italijanski državljani. Ali mnogo jih .ie, ki so v resnici tujci, ker so ali madžarski, avstrijski, češkoslovaški, poljski, jugoslovenski državljani itd. Člankar pravi, da sc ti tujci ne smeje zamenjavati z »druzorodci«, kakor so n, pr. Slovani na Primorskem ali Nemci v Tren-tinu. Reški tujci da do leta 1918. niso govorili italijanski in so sploh z zaničevanjem gledali na vsak pojav italijanstva ob Kvarnemu, a danes da se hočejo imenovati »dru-gorodni Italijani« ali pa kar naravnost Italijani, si prisvajajo pravico, da govore svoje eksotične iezike, in zavzemajo vodilna mesta v industriji, trgovini in celo tudi v pomorski plovbi. Pravi Rečani, domačini so pa seveda prisiljeni, da se ravnajo po njih. Taki tujci in po njih se ravnajoči domačini seveda ne znajo »po italijansko« prenašati sedanje reške gospodarske krize, h kateri se pridružuje še tudi kriza, ki je nastala vsled revalorizacije lire. Naj se govori s komerkoli, zlasti pa z glavnimi pred-stavitelii reških gospodarskih krogov, se ta kriza opisuje tako črno, tako obupno, da so članki v francoskih listih in listu italijanskih prebegov, »II Corriere degli ita-liani«, v primeri s temi opisi še pravcati slavospevi. »Vsak voditelj industrijskega podjetja v Reki si vsake pol ure sega v lase in vzklika obupno: kam smo prišli!« In ta obup vsled sedanjega položaja in domo-tožja po prejšnjem blagostanju prehaja seveda na vse ostale sloje prebivalstva, ki se je vdalo nekakemu fatalizmu in neizvest-nemu upanju, kakor da bi bili v zraku neki znaki neke bodoče izpremembe, nekega osvobojenja. Rečan ima tajinstven občutek, da se zgodi nekai, toda kaj. kako in ketfaj. ne pove nihče. Voditelji reškega fašizma poznajo točno ta položaj, toda nimajo nikake direktne možnosti, da bi ga izpremenili. Na vsa vodilna mesta v industriji, trgovini in pomorski plovbi treba postaviti prave Italijane, fašiste, ne po državljanstvu ali izkaznici, temveč po krvi, prepričanju in srcu! Reko je treba vzgojiti v šoli požrtvovalnosti, da bo znala »po italijansko« prenašati svoie bridkosti in težave, brez joka in stoka za prostostjo. ki se ne more vrniti več, ter brez pritožb in očitani. Toda. kakor pravijo fašisti, se ne da storiti nič, dokler je toliko tujcev in potujčenc.ev na Reki. Fašisti morejo kvečjemu protestirati in delovati na moralno in politično vzgojo reškega prebivalstva. Dogaja se, da ravnatelj industrijskega podjetja Italijanu, ki se, proseč službe, sklicuje na svoje fašistično delovanje, odgovarja, da naj ne politizira, ker industrijalec mora hoditi svoio pot. pa naj je na .vladi Peter ali Pavel. V industrijskih podjetjih se daje prednost Hrvatom in proti--fašistom: ta ali oni ravnateli venomer proslavlja Angleže in Nemce in tako dela protiitalijansko propagando med nameščen-^ stvom; marsikatera tovarna, ali pa vsaj tajništvo ali arhiv tovarne je v sobah Hrvatov z one strani mosta: če hoče biti Italijan sprejet v službo mora imeti priporočilo od tujca, kajti če bi predložil oriporočilo fašija, mu je zaprta vsaka pot. Voditelji fašizma izjavljajo, da čutijo, kako fim zmanjkuje tal pod nogami, če pomislijo, kaj se dogaja v Reki. Vsemu temu so krivi oni »italijanski državljani«. ki so roieni ali pa do pokoleniu Dunaičanic. Budimoeštanci. Lvovčani itd. in dajejo vse podatke za protiitalijansko delovanje onim, ki so pravno ostali tujci. Storiti pa se jim ne more nič, ker iih ščiti italijansko državljanstvo. Seveda pa imajo, kar se tiče protifašizma. velik vpliv tudi sušaški Hrvati s svojimi znanstvi, gospodarskimi zvezami in še tembolj, ker jim je vedno svobodna pot čez most. Domači fe-ški Italijani pa se navzemajo te tujske du-ševnosti in se poraja v niih prepričanje, da je italijanska oblast v Reki tamo — začasna! -- Tako je torej »italijanstvo« Reke po najzanesljivejših italijanskih, fašističnih virih. Vsak dodatek je pač odveč, ker bi le kvaril to tako resnično sliko dejanskega položaja v Reki. p— Zanemarjena Opatija. Tržaški novi; nar Mario Nordio se je mudil v Opatiji in piše glede na sedanje tamošnje razmere v <:Piccolu» to»le: «Ne sme se dovoliti, da bi tujci primerjali prejšnjo cvetočo, najrednej so in najčistejšo Opatijo s sedanjo, ki je v mnogih ozirih pomanjkljiva... Treba je mnogo storiti. Tu so nujni problemi, ki se ce dajo odlašati, kakor problem škandalom ne ceste in vodovoda, komunikacijskih ovir, poštno in telefonske službe, kar ne dopu» šča nobenega odlašanja®... Ker ni več prej šnjega dotoka tujcev, je rekel reški fašisties ni konzul Host*Venturi, da naj začno Ita* lijani računati ha svoje lastne moči. Iz sta« rih provinc prihajajo gostje in v enem sas mem hotelu je naštel 170" italijanskih držav* ljanov. V Opatiji že prevladujejo italijan= ski tujci in verjetno je, da bodo kmalu tam Italijani lepo sami med seboj, k večjemu ie v družbi budimpeštanskih Židov. p— V Vipolžah v Brdih je umrl g. baron Rudolf Teuffenbach, ki je bil pred vojno V politični službi v Gorici, po vojni pa se je posvetil svojemu lepemu posestvu. Po» kojnik je bil dober človek. p— Za ves obširni tolminski okraj poslus je sedaj en sam sodnik, ki ne ve, ali bi vzel v roke kazenske ali civilne zadeve. Posla je ogromno, zastanki strašni, ljudje trpijo ve« liko škodo. Pravi kaos je na tolminskem so* dišču pa tudi še na marsikaterem drugem v deželi, ne izvzemši Gorico. p— Tržaški promet. Po poročilu tržaške* trgovske zbornice je bilo v avgustu v trza* škem pristanišču skupnega prometa 3 mili* jone 887.789 kvintalov, lani 3,725.255. Prvih 8 mesecev letos je bilo prometa 32,028.836, lani 32,032.934. Ako so številke prave, bi se znatno boljšal položaj tržaškega prista* nišča. Do zadnjih mesecev so izkazovali samo padanje prometa, sedaj pa se dviga rapidno! p— Proti razpustu Športnega Udruženja v Trstu in v njem včlanjenih društev je bil vložen rekurz, in sicer na tržaško pre* fekturc, da ga pošlic dalje na pristojne oblasti, i3. t. m. pa so poklicali na prefektu* ro enega izmed podpisancev, kjer so mu po nekem uslužbencu sporočili, da je pro« test že po tržaški oblasti zavrnjen. p— 20 milijonov za Istro? Iz Rima je prišla v Pulo vest, da sta ministrstvo za fis nance in ministrstvo za javna dela sprejeli sporazumno s predsednikom vlade predlo* ge v istrski spomenici in določili: 9,300.000 lir za ceste, 1,500.000 za pogozdovanje, 8,000.000 :a iz^uševanje, za gradbo šolskih poslopij 1,250.000. Davščina na vino je od* ložena do sprejetja popustitvenega zakona. Ssmo Istrani ne verujejo več takim rim* skim poročilom. Saj so jim že večkrat br* nele po ušesih vesti o ogromnih vsotah v korist pokrajini, ali pot iz Rima v Istro je tako dolga, da dos'ej še vedno niso dosp li tisti napovedani milijoni! Ali pojde stvar menda sedaj hitreje izpod rok? p— Tudi Marijine organizacije razpušča: jo. To izhaja iz interpretacije značaja bra* tovščin, posebno onih, ki imajo izključno verski značaj, kakor je to določila general* na konfederacija avtonomnih ustanov. ccCor riere dei Comuni® poroča, da je odredila, da se morajo vse bratovščine smatrati za javne, podporne in dobrodelne ustanove, ki so podrejene civilnim oblastim in da se mo* rajo radi tega včlaniti pri državni federa* ciji dobrodelnih ustanov. p— Surovost tržaškega «Popolo di Trii este». «Popolo» poroča o pohodu milični* kov na Snežnik. Pripoveduje kako jim je v lovski koči, kjer so se medpotoma ustavili stregla gospodinja, godrnjaje po jugoslovcn sko, dočim jih je više gori v neki leseni bajti sprejel mož, ki je prišel semkaj iz Vicenze s svojo ženo in otročičkom in ki je ks svojo ljubeznivostjo še bolj podčrtal razliko od kruljenja gostilničarke v lovski hišici.» Omenimo naj, da je pošbu■ Ira,-ruUuc* CfuUjaJia.št. ttSji I XalL oglasi, hi jluiifo v posr-vdcrualrut- m, rorijaL I /u, ruuna/u. obauutoa.. vsaka, besada. pcw- - Naj • 1 manjši znasak Vin, 5--. Pristojbina, za, šifro din.3-. tMvitu«., dopisovanja, tn, oglasi, trgourtuga, ah, 1 rnilamMga. zsujlcojo, -. vsaka btstda/ Din, r-. - Naj* 1 manjši zjustk. Vin, to v "Pristojbina, za, šifra Vm, 5V. 1 Kampakaml Ponova vas pri Grosupljem V bližini Ponore vasi nihaja griček Tabor s prijazno cerkvico st. Nikolaja — z visokim obzidjem, še ii turških ča*ov. od koder ■o naši predniki metali vroče olje ter spuščali čebele na Turka ter ga tako premagali. Od tam je 10 minut oddaljena podzemeljska jama Župana-Permet-a. V nedeljo, 25. sept. se vrši na Taboru v bližini »Ledenice* velika veselica x bogatim srečolovom, šaljivo pošto, streliščem — turška kavama, janje na rainju itd. — Pri veselici igra godba na pihala iz Št. Jurija — Ogleda si lahko vsak na novo urejeno podzemeljsko jajno »Zupana-Permeta*. razsvetljeno z Aurovo lučjo. Napravljenih j« tbč hodnikov in stopnic ter je vsakemu lahko dostopna. — Jama je bogato dbrašena s krasnimi kapniki stalagmitov in stalagti-tov. Ogleda si lahko tudi Ledenico in Mikličevo jamo. Za dobro kapljico in jedila preskrbljeno. — Za udeležence železniška postaja Grosuplje. Ne zamudite ugodne prilike. Pridite ■vsi od blizu in daleč. Pri jutranjih in opoldanskih ▼lakih vozovi na racpolago na postaji Grosuplje. 29336 Več čevljarskih pomočnikov dobrih delavcev takoj sprejme v trajno delo s hrano in stanovanjem v hiši Janez Jerala, Ljubno, pošta Podnart. Vstop brez dopisovanja. 29236 Cfrt+t Slike za legitimacije izdeluje najhitreje fotograf Hogon Hibšer v Ljubljani, Valvazorjev teg 196 Snežne čevlje in galoše popravlja Avgust Škof, Borštnikov trg 1. 29090 Tovorni avto H nosi do 1200 kg, v dobrem stanju, kupim. Ponudbe na oglaeni oddelek »Jutra* pod .Avto 400». 29400 Prikolico za .Indian - Scout* kupim po ugodni ceni. — Ponudbe na oglasni oddelek .Jutra, pod .Takoj uporabna*. Prikolico na dvokolesa, k tovornemu avtomobilu, ali pa samo šelearijo kupim. Ponudbe na oglasni oddelek .Jutra* pod »Tovor*. 29353 'i K Boljšo natakarico inteligentno, mlado in prijazno. ki bi bila tudi za blagajničarko, rmoino nekoliko hrvatskega jezika, ki dobro razume posel — sprejmem za večjo kavarno, obiskovano od boljše publike. Stevo Sekulič, Narodna kavarna, Petrinje, Hrvatsko 29312 Služinčad kuharice, sobarice, natakarice, hišne itd. dobe naj-laije s 1 u I b o v Beogradu ako se aglase v birou Ekonomija, Beograd, Visana 11 3—i čevljarske pomočnike dobro izurjene sprejme takoj Albin Erien, Glince — Trlaika cesta 26. 29382 Učenko ki zna šivati, sprejme Splošna Elektro-družba z o. i. v Ljubljani. Mestni trg St. 25. Vprašati od 11.—12. ure. 29305 «Karbon» d. d. Sarajevo, Aleksandrova 45 sprejme za svoj premogo-kop v Roga tiči nadstojnika z večletno prakso. Reflek-tanti, ki so dovršili rudarsko šolo, imajo prednost. 29258 Prvovrstno šiviljo »prejme Josip Bajde, dam-ski atelje, Selenburgova 7. 29404 10—15 čevljarskih pomočnikov dobro izveibanih sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra.. 29376 Natakarico sprejmem v gostilno in mesarijo v Dravljah pri Ljubljani. 29374 Čevljar, prešivalko sprejmem takoj. Ponudbe na oglaeni oddelek »Jutra* pod »Stalno 96». Služkinjo ki zna samostojno kuhati, sprejmem za privatno vilo na Bledu. Povprašati v tr-ovini Bohinec. Ljubljana, hinajskacesta 21. 29390 Gostiln, kuharico želim za takoj, event. dam na račun. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. Spretno pletiljo dobro izurjeno v vseh delih. sprejmem. Naslov oglasnem oddelku »Jutra*. 29363 Spretno navijalko (špularico) sprejmem k stroju z elektr. pogonom. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 29377 Učenca za knjigoveznico sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. Kuharico veščo vseh domačih del, zanesljivo in pošteno, samo z doVimi spričevali sprejme fina družina treh oseb. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 29242 Prodajalko z večletno prakso, veščo pisarniških del, sprejmem takoj. Ponudbe sa oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Razpošiljalna*. 29333 Učenca zdravega in močnega, predpisano šoleko izobrazbo sprejme v trgovino mešanega blaga Anton Tiršek — Rečica v Savinjski dolini. 29343 Vzgojiteljico z znanjem poleg slovenščine tudi francoščine in nemščine ter klavirja, oprejmem k osemletni deklici. Nastop takoj ali 15. novembra. Ponudb na oglasni oddelek »Jutra* pod »Vzgojiteljica 87*. Postrežnico sprejme boljša ohitelj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 29346 Prodajalko prvovrstno, z dobrimi spričevali ter povsem verzira-no v modni stroki sprejmem. Nekoliko spretnosti za prirejevanje izložb la-željeoo. Ponudbe na oglas, oddolek »Jutra* pod šifro »Trajno 1927». 29617 Sasbtšek Knjigovodstvo vpeljujem strokovnjaško trgovcem, obrtnikom, uradom in podjetjem ter organiziram trg. prometne pisarne. Podjetnikom dajem tozadevna navodila, na željo tudi po nekaj ur na dan. Honorar po dogovoru. Re-flektanti naj pišejo pod »Želim točnost* na oglasni oddelek »Jutra*. 29274 Ročna dela vzamem na dom. Nizka cona, tečna izvršitev in natančna vezilja. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. — Od mnogih priporočana. 29275-a Potnike zanesljive in poštene zastopnike in agente sprejme proti dobri proviziji tvorniea pijač. Ponudbe pod šifro »Zanesljiv 28* na oglasni oddelek »Jutra*. 29401 Pletenje oddam na dom. Delo dobe tudi dobre šivilje. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 29367 Šivilja za perilo, obleke in deške oblekce, gre na dom. — Naslov v oglasnem oddelku cjutra*. 29337 Knjigovodja bilancist, zmožen tudi italijanskega dopisovanja, želi primerne službe. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Knjigovodja 11*. 29324 Učenka močna in zdrava, poštenih staršev, iz dežele, z VIH. razr. šole, bi se raja učila 3—4 leta v trgovini mešane stroke. Naslov v oglas, oddelku »Jntra*. 29310 Brivski pomočnik ki znif striči bubi in je zmožen vseh lasnih del, želi službe. Reflektira samo na Ljubljano Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Bubi*. 29206 Službe želi mlad gospod, ki ima šestletno prakso v pisarni, in sicer 2—S mesece brezplačno. Gre tudi na deželo in sicer 2—3 mesece samo proti oskrbi, hrani ln stanovanju v hiši. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Pisarniška moč št. 72». 29372 Natakar 19 let star, želi službo jelo-noše. Ponudbe na podružnico «Jutra» v Mariboru pod »Natakar*. 29406 Sedlar, in tapetniški pomočnik z večletno prakso, želi službe. Ponudbe na podružnico »Jutra* v Mariboru pod »Sedlar*. 29407 Lesnj strokovnjak prvovrsten, želi službe v večjem podjetju. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Dobra moč*. Inteligentna gospa stara 24 let, želi službo gospodinje v mestu ali na deželi. Perfektna je v vseh gospodinjskih delih. Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Vestna 120». 29329 Deklica kmetskih staršev, 17 let stara, s 3 razr. mešč. šole, želi iti k boljši družini, da se priuči še nekoliko kuhanja — najraje v Maribor. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 29335 Knjigovodja perfekten in zanesljiv, vešč vseh kont. poslov, bilancist z večletno bančno prakso, želi službe. Glavno je mno-o dela, plača stvar šefa. 'a dokaže SToje zmožnosti, gre brezobvezno na dvame-sečno poskusni o ter napravi v slučaju potrebe ali zahteve, čisto bilanco. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Jasno stanje* 29275 Inteligentna gospa mlada, izučena v trgovini, z večletno prakso — želi službo blagajničarke ali prodajalke v mestu ali na deželi. Absolvirala je tudi trg. šolo. Nastopi takoj. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Zanesljiva 10». Prodajalka špec. 6troke, zelo pridna in poštenda, želi kjerkoli službe. Cenjene ponudbe prosi na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Prodajalka 44». 29344 Knjigovodja bilancist, samostojen hrv. in nemški dopisnik, sedaj poslovodja veletrgovine, z desetletno prakso, želi premeniti službo. Provinca ima prednost. — Cenj. ponudbe pod »Vesten K 739» na In-terreklam d. d.. Zagreb — Marovska 30, 29123 Nemščina in francoščina Distinquirana mlajša dama poučuje nemščino po zmerni ceni in uspešni metodi. Prevzame tudi inštrukcije srednješolcev za francoščino in nemščino. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 29096 Inštruktorja iz višjega razreda, za matematiko želi dijak III. razreda realne gimnazije. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra» pod »Gimnazija*. 29403 Za klavir sprejmem učitelja ali učiteljico. Ponudbe s ceno za uro na oglasni oddelek »Jutra* pod »Glasba*. 29385 Strojepisje Drž. konc. zasebno učilišče Gita Petač, Ljubljana, Val-vaiorjev trg 6, pritličje. Dijakinjo višjih razredov sprejmem za poučevanje matematike in geometrije za deklico 2. meščanske šole. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »D. M.» 29170 Gospodično ki bi poučevala nemščino starejšega gospoda v zaže-ljenem času. sprejmem. — Plačam 10 Din na uro. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Nemščina*. Šivilja za perilo sprejme gospodične v poučevanje. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 29345 Vsro&am Vrhniško opeko trboveljski premog ln bukova drva nudi najceneje Lovro Krže, Trnovski pristan 12. Postrežba točna! 61 Železno stiskalnico (prešo) veliko, brez koša. železni pogon za mlin ali žago. žično vrv 40 mm močno, črez 100 m dolgo in 50 kg Blaubohr-Ekstrakta proda F. Cvek v Kamniku. 29201 Pohištvo kuh. opravo, miiko perilo, obleko itd. prodam radi selitve na Bleiweisovi cesti št. 20, prtličje, levo. 29273 Drva suha, odpadki od žage m parket zopet na razpolago po najnižji ceni pri Ivanu Šiška, parna žaga, Ljubljana, Metelkova ulica štev 4. — Preskrbite si pred zimo dobro kurjavo po ugodni cenil 24119 Čistilni stroj čevljarski (Scbuhputzmaschl-ne), avtomatični, skoro nov, po nizki ceni naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra* 29042 Vozna pokrivala in za konje, nepremočljiva pri Franc Stupici. Ljubljana. 29079 Lokomobilo sistema Lanz, 50/65/83 KS, z dimnikom in kuriščem (Treppenrost) v najboljšem stanju, eedaj še v obratu, ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 29162 Orehova spalnica s psiho, skoraj nova, naprodaj za polovično ceno, radi odjpotovanja. Naslov v oglasnem oddeiku »Jutra*. 29399 Kolo dobro ohranjeno, prodam po zelo nizki ceni. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. Moško suknjo prodam za 250 Din. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. Moško kolo prodam za 800 Din. Naslov pove oglasni oddelek Jutra 29379 Pisalni stroj »Mignon*, pisalno mizo in garnituro lesenega pletar-stva, ki obstoji iz 5 komadov, vse popolnoma novo, prodam po ugodni ceni radi selitve. — Ljubljana, Friškovec 3. 29368 Fotoaparat 9/12, z Voigtllnder Triplo-anastigmatom Heliar 1:4.5, prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jntira». 29354 Belega krompirja več vagonov. nudi za takoj po neobvezni ceni 115 Din Josip Lah, -Osluševci pri Vel. Nedelji. 29334 Krompir odbran, 1 vagon, po 110 Din stot proda Josip Mursa — Ljutomer. PRODAM "0 vagonov krompira a Din 1 50 5 vagonov la sladkega sena, prešanega a dinarjev 1-25 vse franko nakladalna nosta;a v Sloven'jI. Ponudbe pod .Krompir* na Aloma Company, Ljubl pod «Prehrana». 29378 Kdo bi vzel malega, 14 dni starega otroka v oskrbo proti plačilu po dogovoru. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Nujno 330». 29330 KapiUU Družabnik mlad trgovec bi pristopil v vsakatero dobičkanosnu in nezadolženo podjetje * Din 100—120.000 proti garanciji ali vknjižbi. Naslov v ogl. oddelku »Jutra*. 29265 Stalno službo dobro, d«bi tisti, ki vloži v dobro idoče podjetje v Ljubljani 50.000 Din ali več Zadostuje tudi jamstvo. Sigurnost zajamčena. Ponudbe poslati na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Družba*. 25653 Lep zaslužek nudim posojilodajalcu Din 10.000. po dobičkanoEnem podjetju. Dopise na poštni predal št. 246, Ljubljana. 29387 1000 Din posojila želim proti dobrim obrestim Vrnem v 6 mesecih. Naslov pove oglasni oddelek pod značko «Pri-jatelj*. 29359 V loži n. (sreda) urad. abonma, oddam 2. event. 3 sedeže. — Ponudbe na ogla*, oddelek < Jutra* pod »Gledališče*. 29355 Samostojno damo ali vdovo (ločenke niso izključene), z nekaj kapitala, ki bi imela veselje do gostilne, sprejme samostojen gospod, 35 let star — kot družabnico. Poznejša ženi-tev ni izključena. Ponudbe pd značko «Sive oči* na oglasni oddelek cjutra*. 29373 Elektr. pianino krasen, ki igra tudi čelc in violino, v prvovrstnem stanju, proda tvTdka Peter Setina, Radeče pri Zidanem mostu. 24346 Sivafi Prašički sedem tednov stari, najlepše pasme, naprodaj v Velikem Mengšu 73. 293S9 2 dogi sajnici, 2 meseca stari, eno 8 mesecev staro bernhaT-dinko, 2 dobermanki z rodovnikom in enega dober-mana ter lepega mladega papagaja, vse poceni naprodaj pri konj. mesarm na Rimski cesti štev. 19. 29384 Najboljši posnemal-niki za mleko pri Fran Stupici. Ljubljana.. 29078 Črno vino staro prvorazredne kvalitete na vagone po Din 5*50 manjše količine Din 6-25 prodaja OPSKRBA d. d., Zagreb, Frankopanska Popolnoma suha, lepa buhooa droa v polenih aii razžagana kakor tudi mehka drva dobavlja tvrdka „ARBOR" d. d., Dunajska c. 50 v vsaki množini od 1 ms naprej Dostavi se tudi na dr m Telefon št. 254b. kamnoseški mojster - Ljubljana -nesljeva cesta Stev. 30 i rioaoac3Boac3BOBoaoaoao 0 994/ ^ Urejuje dr. Joi^BUm, n Koraorcij cjutra* Adolf RlboOrar. Za Nnodno tiskamo dd, kot thksmarja Sna Jcaa*ek. Za imeratal d«l je odgovor to Alojzij Novak, Vad « Ljubljani,