Ste v. 163,
V Trstu, v torek. 13, junija 1916,
Letnik, XU.
Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah In praznikih,
ob 5 zjutraj.
t'redniitvo: UHca Sy Frančiška AsiSkega «. 20. L nadatr. — V* C C risi raj te pošiljajo uredništvu lista. Nefnnkirena pisma m m
in rokogisi se ne vrtCtjo.
'rdsfctell tr cdgcvcmi rrednlk Štefan Godina. Lastnik kon*ord| Hala .Eoincsti* —- Tisk ti karee ,Fdin«ti', vpisane zadrge a cs ejeclB fcroštvem v Trstu, ulica Sv. hranCiSka AtfSkega «L M. Telefon trednlitva In oprave itev. 11-87.
fi'arotnina inat«: Za cd© kta........K H"*
Za pol Jeta.................
za tri mcMca. . . - . za ccdeijske ts4«Je
M
..........
. • • •	ij
mAd M*.	Ui
.......i . . . tm
ta	# v*1	
B		|
		
	^ ' j	
Posamezne Številke .Edinosti" zastarele številke po
Oglasi se računajo na mil i met Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov Osmrtnice, zahvale, poslanice, oelasi
vodov...... . . 7 .
Oglasi v tekstu lista do pet vrst . vsaka nadaijna vrsta.....
MaH oglasi po 4 vinarje beseda,
•glase sprejema In se rat ni od d ki reklamacije se
se prodajajo po 9 vinarjev. 10 vinarjev.
re v šlrokostl ene kolone. . . . . . mm po 10 vin. denarnih za-
.....mm po 2Q vin.
....... K 20—
I ♦.....2.-
najmanj pa 40 vinarjev.
elek .Edinosti". Naročnina pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno 1« .Edinosti'. — Plača in tožt se v Trstu.
In »Muatnl oddelek se nahajata
Preleti nojnovetffe dogodkov.
Ruska bojišča. — V severovzhodni Bukovini se je izvršila ločitev od sov ražnika ob težkih bolih zadnjih čet. Pri Bučaču m Višnjovčiku Rusi odbiti. Severozapadno Tarnopola neprestani srditi boji. Ob Ikvi in v Voliniji razmeroma mirno. \ z hodno Kolkov Rusom preprečen prehod čez re-
ko. -	„ , - . •
Italijanska bojišča. Položaj nespremenjen. Lahi odbiti v Dolomitih ter na fronti med Brento in Adižo.
Dogodki na morju. Italijanski transportni parnik potopljen.	.
Zapadna bojišča. — Živahni artiljerijski boji na obeh straneh Moze.
Balkanska bojišča. — Nič dogodkov. Turška bojišča. — Rusi pri Hamkinu v Mezopotamiji odbiti. Turški uspehi v fe-
lahijskem odseku.
Razno. — Laški parlament izrekel nezaupnico vladi. Salandrovo ministrstvo
odstopi.	_______
Naše uradno poročilo.
DUNAJ, II. (Kor.) Uradno se razglaša:
11.	junija 1916, opoldne.
Rusko bojišče. — Vzhodno Kolkov )e sovražnik predsnočnjim s trenu polki prešel na levi breg Stira. Včeraj ga |e obkoijevalen protinapad avstro-ogrskih čet zopet vrgel čez reko, pri čemer Je prišlo 8 ruskih častnikov, 1500 mož in 13 strojnih pušek v naše roke. Severozapadno Tarnopoia smo s protinapadom zopet zavzeli vrh, ki ga je bil sovražnik osvojil z velikimi izgubami. V severovzhodnem delu Bukovine so se vršili zopet srditi boji. V sled pritiska močnejših ruskih sil, ki oa je zastavil sovražnik z doslej pri njem še neopaženo brezobzirno porabo človeškega materijala, je bilo potrebno, da smo svoje čete tamkaj ločiii od nasprotnika in umeknili.
Italijansko bojišče. — Italijani so obnovili svoje sunke proti posameznim mestom fronte in smo Hh zopet povsod hitro in krvavo zavrnili. Na hribu Monte Leinerle so naše čete nenadoma napadle sovražne oddelke, ki so še vztra-jaJi v bližini vrha, so popolnoma zavzele hrib in ujele nad 500 .sovražnikov. Naši letalci so čedadski kolodvor obmetali z bombami.
Jugovzhodno bojišče. — Nič pomembnega.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hdfer, fini.
DUNAJ, 12. (Kor.) Uradno se razglaša:
12.	junija 1916, opoMne.
Rusko bojišče. — Na severovzhodu Bukovine se je ločitev od sovražnika izvršila ob težkih bojih zadnjih čet. Proti Bučaču v smeri proti severozapadu prodirajočo sovražno skupino čet smo vrgli s orotinapadom nemških in avstro-ogrskih polkov, pri čemer smo ujeli 1300 Rusov. Na gričevju vzhodno Višnjov-CUva ie davi močan ruski napad razpadel v našem topovskem ognju. Vzhodno Kozlov ega so naše poizvedovalne čete zajele namaknjeno rusko stražo. Severozapadno Tarnopola se še nadalje vrši srdit boj. Večkrat imenovane postojanke pri Vorebijovkl so ponovno izpremenile lastnika. Ob Ikvi in v Voliniji je včeraj rrzmeroma vladal mir. Zapadno Kolkov so naše čete odbile ruski poizkus prehoda čez reko. Tu kot povsod so brezobzirnemu sov ražnikovemu napadu v velikih masah bile primerne tudi njegove izgube.
Italijansko bojišče. — Položaj na jugozapadnem bojišču je neizpre-menjen. V Dolomitih in na naši fronti med Brento in Adižo smo odbili napadajoče Itaiiiane.
jugovzhodno bojišče. — Ne-izpremenjeno.
Namestnik načelnika generalnega Štaba: pl. Hofer. fini.
Dogodki na morju.
DUNAJ, 11. (Kor.) Uradno se razglaša: iiden naših podvodnikov je 8. junija zvečer torpediral veliko italijansko pomožno križarko »Principe Umberio«, ki jo je spremljalo več rušilcev in je imela čete na krovu. Ladja se »e potopila v nekoliko minutah.	Poveljništvo brodovja.
RIM, 10. (Kor.) Agencija Štefani javlja: 8. junija proti večeru sta dva sovražna podvodnika v dolnji Adriji napadla ita-'ijanski transport čet in materijala, obstoječ iz treh parni kov in brodovja tor-pednih lovcev. Podvodnika, dasiravno tukoj napadena, sta vendar mogla izstreliti svoje torpede. Eden je zadel parnik Principe Umberto«, ki se je potopil v nekoliko minutah. Vkljub rešilnim sredstvom, ki so bila na razpolago, in hitri pomoči drugih križarečih enot, znašajo izgube, ki pa Še niso natančno ugotovljene, najbrž nekako polovico na tem par-niku vkrcanih vojakov. (»Principe Umberto« je bil last društva ^Navigazione generale italiana«, 7833 ton, splavljen leta 1909., dolg 138, širok 16 m, oborožen z 2 topoma po 12'5 in 6 po 7'5 in ie vozil oo 16 pomorskih mili na uro.)
DUNAJ, 12. (Kor.) Uradno »e Brodovje pomorskih letal )e v mM od II. na 12. junUa izdatno, z vidno dobrim uspehom bombardiralo železniško progo San Dona—Mest re in železnttke neprave v Mestre, doseglo več polnih zadetkov v kolnici za lokomotive in obmetalo z nekoliko bombami tudi arzena! v Benetkah. Kljub i srditemu obrambnemu ognju so se vsa letala vrnila nepoškodovana.
Poveljnik brodovja.
Itililfliisk) uradno porofil«.
DUNAJ, 11. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Poročilo italijanskega generalnega štaba 9. junija: V odseku adiške doline artiljerijski dvoboj. Naša artiljerija je povzročila požarje in eksplozije municijskih zalog v Anghebeni (Val Arsa). Na fronti Posina—Astico so 7. t. m. zvečer med krajem S. Ubalda in Astiško dolino zbrane sovražne pehotne mase zastavile napad proti hribu Monte Brazone, a jih je takoj razpršil dobro merjeni ogenj naše artiljerije. Na planoti Sette Comuni se nadaljuje srdita bitka. 7. t. m. zvečer so trajali srditi boji v naši postojanki v dolini Campo Mulo do 11 ponoči. Naša pehota je napravila med napadalci kianje. Na fronti ene same stot-nije se je tekom noči naštelo 203 sovražnih mrtvecev. Včeraj je sovražnik po dospetju novih ojačenj in srditem obstreljevanju z močno artiljerijo obnovil napade v odseku vzhodno Asiaga in doline Campo Mulo. Alpinci in pehota so večkrat zavrnili sovražne kolone s srditimi bajonetnimi napadi. Proti večeru so se naši, da se odtegnejo topovskemu ognju, iznova umekniii nekaj 100 m vzhodno prejšnjih postojank. V Suganski dolini artiljerijsko delovanje. Srečni napadi z naše strani se javljajo v podesta-njskem odseku (gornja Boitska dolina) in ob Črni Rienci. V Karniji in ob Soči artiljerijsko delovanje in boji z bombami.
DUNAJ, 12. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Poročilo italijanskega generalnega štaba 10. junija: Po svojem težkem porazu in svojih ogromnih izgubah 8. t. m. je sovražnik včeraj omejeval svoje delovanje na ne zelo intenzivne artiljerijske akcije. V odgovor so naše čete na več točkah izvršile protinapade in so izsilile tako nastop močnih sovražnih sil, ki so jih nato učinkovito obstreljevali naši topovi. V gornji dolini Arse. v odseku Monte Novegna (ob potoku Posini). v dnu Astiške doline in na zapadnih pobočjih hriba Monte Cengio smo nekoliko napredovali. V gornji Boit-ski in Ansiejski dolini so naše čete metodično nadaljevale svoje prodiranje. Na ostali fronti do inorja običajni artiljerijski dvoboj, boji z bombami in majhni sunki naših oddeikov. Sovražni letalci so metali bombe na različne kraje beneške ravnine. Bilo je vseh skupaj sedem ranjencev in nekoliko škode. Brodovje naših capronijcev je obstreljevalo sovražna taborišča in obrambne postojanke v Aški in Astiški dolini. Letala so se vrnila nepoškodovana.
SslonSrou govor.
Nezaupnica vladi s 197 proti 158 glasovom.
CURIH. 11. (Kor.) Italijanska zbornica je včeraj v navzočnosti kakih 450 poslancev pričela razpravo zakonskega načrta o začasnem proračunu. Prvi je dobil besedo ministrski predsednik Salandra in je prečital naslednjo izjavo:
Razprava zakonskega načrta za začasni proračun 1916/1917 vsebuje vseskupno vladno politiko in ima v sedanjem zgodovinskem trenutku poseben pomen. Zakladni minister bo pojasnil izredne finančne ukrej*e za vojno in v svrho vzdržanja našega kredita pripravljane davčne ukrepe, o drugih gospodarskih in upravnih vprašanjih pa bodo, če bo treba, poročali resortni ministri. Z ozirom na upravičeno pričakovanje zbornice, pa smatra vlada za potrebno, da v nasprotju z dosedanjim postopanjem uvede razpravo z nekaterimi pojasnili o mednarodnem in vojnem položaju.
Pred dvema mesecema je poslanska zbornica z zelo veliko večino z veseljem potrdila vodila naše mednarodne politike, kakor jih je pojasnil minister za zunanje stvari baron Sonnino. Ta vodila se odtlej niso ižprenienila; kajti nobeno novo dejstvo ni dalo povoda za izpremembo. Z gotovostjo pa smemo trditi, da je lojalna in dejanska solidarnost z našimi zavezniki v tem kratkem času našla povodov in pristojnosti, da se je utrdila v popolno skupnost namenov, ki se izpreininja v trajno, krepko skupno delovanje. Dolga in težka vojna, ki je vendar tako pravična, da se nobeden za neodvisnost kulture se borečih narodov ne more pokesati, da si jo je naprtil z vseini njenimi izkušnjami, nalaga, da se doseže zmaga, vedno popolnejšo edinost duhov in orožja. S svojimi zavezniki moramo imeti skupne radosti in trpljenje, in jih tudi imamo. Imeti moramo, kar velja še več, skupne neposredne in oddaljenejše konkretne cilje ter voiua orodja, katerih poraba presega vse
kar je Človek mogel predvidevati, in! imamo jih tudi. Dajali smo in smo prejeli v medsebojni darežljivosti vse mogoče podpore.
Mogočna sovražnikova ofenziva proti naši fronti, ki veže tako velik del naštfi sil, je dopustila zmagoviti naval naših mogočnih ruskih zaveznikov na skupnega sovražnika, in upati smemo, da sovražnik tokrat ne bo mogel hitro izkoristki svojega privilegiranega centralnega položaja. Tu dokazujejo dogodki najvišjo m trajno potrebo vedno bolj se izpopolnujoče solidarnosti, ki se mora kazati tudi v manjših in vendar zelo važnih ukrepih gospodarske in finančne naravi, kajti za odpor armad je pogoj odporna sila narodov. Na te dni po primerni pripravljalni izmenjavi mnenj sklicani konferenci v Parizu bo italijanska vlada zastopana po finančnem ministru. (Ironični klici na levici.) Na tej konferenci se, kakor Ve zbornica, sklenejo končne pogodbe o gospodarskih ukrepih mednarodnega zna&iia, ki so tekom vojne neposredno potrebne. Proučevala se bodo tudi najboljša sredstva za ožje gospodarsko skupno delovanje v fapodočno-sti; vendar se pa v tem oziru ne izreče odločitev, dokler ne bodo parlamenti posameznih zaveznlh narodov razpravljali in proučili predlogov, ki naj jih predlaga konferenca.
Vlada, ki smatra za svojo prvo dolžnost, da vzdržuje duha dežele in jo navdaja s polnim zaupanjem vase in v nje obrambo ter za boj proti sovražniku pripravljene bojne sile na suhem in na morju, razume tudi, da bi bila slaba metoda, če bi hotela deželo varati glede usodno se menjajočih dogodkov velike vojne in bi jej vojnega položaja ne kazala v njegovi resničnosti. Le tako se more pripraviti ob moč nevarno, četudi nesvestno delovanje razširjalcev nenadnih alarmov in motnih predočevanj, ki tem lažje uhajajo preprečevalnim in kaznilnim odredbam, ker žal delujejo ne samo med ljudsko množico, temveč tudi v najvišjih socijalnih in političnih krofih. (Veliko odobravanje.) To nevarno delovanje bi morala proraviti in zadušiti neposredna, močna reakcija okolice.
Dočim je bil naš najodličnejši napor na-merjen proti vzhodu, da bi premagal žilavi odpor, ki ga naravne ovire in že dolgo prej pripravljene obrambne utrdbe zo-perstavljajo dosegi onih teritorijalnih ciljev, ki so bili v direktni zvezi s končnimi vojnimi smotri, je sovražnik, izkoristivši mirovanje na ostalih frontah, pripravljal močno ofenzivno gibanje, v trentinskem klinu zbirajoč izbrane čete in ogromno množino artiljerije. Očivkino se je za sovražno ofenzivo dajala prednost črti La-garmske doline in brentske planote, ker je imela v trecitinskih utrdbah in na sosednjih tleh trdna oporišča, pa tudi zaradi male odpornosti naših tamošnjih obrambnih postojank, zaradi večje kratkosti po-gorskega ozemlja, ki ga je bilo treba prekoračiti, in zaradi spodaj ležeče ravnine. Bila je najranljivejša točka meje, ki se je" določila leta 1866., da bi se dednemu sovražniku vselej, kedar bi se mu zljubilo, pustila odprta vrata naše hiše. (Mrmranje, klici: »Zakaj pa niste zaprli vrat?«) Taki neugodni pogoji so omogočili prve uspehe sovražne ofenzive, ki se ne dajo utajiti. Vendar se pa mora moško priznati, da bi bila ta postojanka ob boljši o-brambi in boljši pripravi zadržala sovražno ofenzivo vsaj dalje časa in v večji razdalji od dežele v pogorskem pasu. (Glasno mrmranje, klici: »To je vaša obtožnica!«)
Urnem bridki vtisk v deželi, ko doznava, da je po enem letu vojne, ki se je vojevala popolnoma zunaj deželne meje, sovražnik postavil svojo nogo na sicer kratek, toda kot vsak kos domovinskih tal, svet kos naše dežele. Toda sedaj smo že'v četrtem tednu, odkar se je pričel vroči boj in vdorno poplavo je zaustavilo naše učinkovito, takojšnje nakopičenje ljudi in materijala, da je po prvih vse prelahkih uspehih sedaj mogla napraviti le kratko pot.
Kakor stoje stvari, bi bilo predrzno, če bi se trdilo, da je kritični trenutek premagan. Sovražnik, ki ga je zaustavil junaški odpor na krilih, se pripravlja za zelo mogočen napor proti naši centralni postojanki. čigar končui izid pa moremo pričakovati z mirnim zaupanjem. Vdiralec ne bo mogel biti kos našim številnim in obilno opremljenim bojevnim silam, ki smo jih postavili proti njemu. Mogočne in naravne nedostatke postojank, v katerih se mora razvijati naša obramba, nadomešča neupognjeni duh naših vojakov, njihova odporna sila pri naporih in njihova neustrašenost proti nevarnostim. — (Splošno navdušeno vzklikanje na naslov armade.)
Kdor bi izmed vas. gospoda, hotel poseliti ozemlje, kjer se vrše boji in se pripravljajo z vzorno energijo prihodnji vojni dogodki, bi gotovo enako, kot jaz sam, prinesel s seboj domov ta močan vtisk in bi v deželi delil iskro one odločnosti, požrtvovalnosti in zaupnosti, ki navdaja njene najboljše sinove, od voditeljev do vojakov, ki se bore in umirajo. (Novi splošni klici: »Živeli naši vrli vojaki!«)
Čestiti tovariši, če zahtevate nadaljšihj pojasnil, mnenj in domnev, jih poda vlada popolnoma in absolutno odkritosrčno, ne da bi izpreminjala kake resnice, toda samo v oni izmeri, ki se ji ne zdi škodljiva koristim dežele. Sicer pa ne more nihče hoteti, da bi naše razprave kakorkoli Škodovale deželi ali naši nravni sili in tako koristile sovražniku. Kakor v drugih parlamentih, se tudi posebno v tem brez dvoma čuti meja, katere se morajo držati naše razprave. Neomejena pa je nasprotno vaša pravica do kritike, in če hočete, do obsodbe vladnega delovanja. Toda če bi izrekli obsodbo, naj se zgodi to dostojno in s hitro razpravo. Sedaj je čas dejanj, ne pa besedi. Vlada mora neprestano delati z vsemi močmi, da daje armadi in brodovju neobhodno potrebna sredstva, da dežela prestane to težko izkušnjo. Ce gospoda ne smatrate, kakor ste prej večkrat, da bi bila vlada kos svoji nalogi, morate po ustavi za to poklicanemu mestu omogočiti kar najhitrejšo nadomestitev vlade. Nihče nam ne bo odrekel vsaj edine slave, da smo z absolutno vdanostjo in popolno čisto vestjo dali domovini vse, kar smo ji mogli dati duševne in nravne energije in zlasti neizbrisne ljubezni. (Odobravanje na desni in v središču.)
CURIH, 11. (Kor.) V včerajšnji seji italijanske zbornice se je pri razpravi o predlogi začasnega proračuna, ki jo je ministrski predsednik Salandra uvedel z obširno izjavo o mednarodnem in vojnem položaju, izrekla vladi s 197 proti 158 glasovom nezaupnica, ki bo najbrž dala vladi povod za odstop.
Solondroo kaDinet odstopi.
CURIH, 11. (Kor.) Po govoru ministrskega predsednika Salandre so se poslanci v skupinah pogovarjali o vtisku govora. Več poslancev se je odreklo besedi. Po govorih socijalista Graziadei, ki je očital Salandri, da se je vlada prehitela v napovedi vojne, in republikanca Pirolinija je ministrski predsednik Salandra izjavil, da v svojem govoru ni hotel zbornici denuncirati vrhovnega vodstva armade ali ga cenzurirati, temveč da ie sporočil zbornici le sodbo o položaju, ki jo je podalo armadno vodstvo samo. I a izjava je izzvala med poslanci vidno ner-voznost. Oglašali so se klici: »Glasujmo! Glasujmo!« Po govorih socijalista I ura-tija, ki je izjavil, da Salaridrovi sokrivci ne smejo priti v novi kabinet, in radikal-ca Alessija. ki je očital armadnemu vodstvu, da po enem letu vojne ni spoznalo, da napade sovražnik in kje napade, je p osi. Luciani predlagal naslednji dnevni red: »Zbornica, zaupajoč delovanju vlade, odobruje zakonski načrt o začasnem proračunu.« Salandra je prosil zbornico, naj glasuje ločeno o ~ prvem In drugem delu dnevnega reda, in sicer najprej o prvem, ki izreka zaupnico vladi. Po izidu tega glasovanja se bo ravnala vlada. Zakonski načrt o začasnem proračunu je državna potreba, neodvisna od eventualne odločitve krone. Videmski poslanec, radikalec Girardini, levičarski demokrat Bianchi, nacijonalist Medni in reformni socijalist Berenini in Giolittiiev pristaš Schanzer, so izjavili, da ne zaupajo vladi. Klerikalec Meda ji je izrekel zaupanje. Nato se je vršilo glasovanje. Kakih 80 poslancev je pred glasovanjem zapustilo dvorano. Prvi del Lucianljevega dnevnega reda je bil odklonjen s 197 proti 158 glasovom; 2 poslanca nista glasovala. Proti temu delu dnevnega reda so glasovali tudi poslanci Bissolati, LucatL Sacchi, Torre in velik del priznanih Gio-littijevih pristašev. Giolitti sam ni bil navzoč. Po razglasitvi izida glasovanja je prosil Salandra, naj se glasuje tudi o drugem delu Lucianijevega dnevnega reda. Poslanec Rubini je predlagal, naj se dovoli začasni proračun samo do konca meseca julija, ne pa decembra. V poimenskem glasovanju, ki so se ga vzdržali vsi člani vlade, je bil ta predlog sprejet skoraj soglasno. Nato se je seja zaključila. Na dnevnem redu prihodnje seje, v ponedeljek, so poročila vlade. Ta poročila bodo vsebovala oficijelno napoved odstopa kabineta.
LUGANO, 11. (Kor.) Iz italijanskega časopisja se da posneti, da prevladuje struja za stvoritev takoimenovanega na-cijonalnega kabineta, kar bi vsaj oslabilo slabi vtisk, ki bi ga mogla napraviti kabinetna kriza v sovražnem in zaveznem
inozemstvu.
CURIH, 11. (Kor.) Prihod italijanskega kralja v Rim pričakujejo d revi ali pa jutri zjutraj. Po njegovem prihodu se prično običajne konference o načinu rešitve kabinetne krize. _
timM uradno poročilo.
BEROLIN, U. (Kor.) \Volffov urad poroča: Veliki glavni stan, 11. junija 1916.
Zapadno bojišče. — Na obeh straneh Moze srdft! topovski boji. Včeraj javljeni plen iz napadov vzhodno reke se ie zvišal še za^tri tope in sedem strojnih pušek. Zapadno Markircha je neka nemška patrulja, ki je vdrla v francoske jarka. uktto en etra Častnika in 17 mož.
v ulici Sv. FranCiSks ntan *. 841.651
Vzhodno bojišče. — Južno Krova so nemški poizvedovalni oddelki udarili v rusko postojanko. Razdejali so sovražne naprave ter zajeli nad 100 Rusov in eno strojno puško.
Balkansko bojišče. — Nič novega.
Vrhovno armadno vodstvo. BEROLIN, 12. (Kor.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 12. junija 1916.
Zapadno bojišče. — V kampanji, severno Perthesa, so nemški poizvedovalni oddelki vdrli v francoske postojanke, zajeli po kratkem boju 3 častnike, nad 100 mož in 4 strojne puške in se potem po načrtu vrnili v lastne jarke. Na obeh straneh Moze neizp remen jeno živahen artiljerijski ogenj.
Vzhodno bojišče. — Nemške in avstrijsko-ogrske čete armade generala grofa Bothmerja so vrgle ruske oddelke, ki so severozapadno Bučača prodirale ob Stripi; nad 1300 Rusov je ostalo ujetih v naših rokah. V ostalem se položaj pri četah ni izpremenil.
Balkansko bojišče. — NIČ dogodkov.
Vrhovno armadno vodstvo.
S turških bojišč.
CARIGRAD, 10. (Agence Tel. Milii.) Glavni stan javlja:
Iraška f r o n t a. — Nič pomembnih
vesti.
Kavkaška fronta. — Na desnem krilu in v središču nič posebnih operacij. Na levem krilu smo zavrnili razne sov-vražnikove nenadne napade na postojanke naših prednjih straž. Rusi so imeli v teh bojih nad 100 mrtvih in ranjencev ter so izgubili nekoliko ujetnikov.
Naš topovski ogenj je pregnal sovražno ladjo, ki se je bližala morski ožini Ala-men—Bogaz, severno Kuš Ade. Dve sovražni ladji ste brez uspeha izstrelili nekoliko granat proti Keteku, severno Bo-druma v okolišu Mekri, in ste se umeknili nato. Sovražna vojna ladja je obstreljevala črede živine na jaffskem obrežju.
CARIGRAD, 11. (Agence Tel. Milil.) Glavni stan javlja: Po boju, ki je dove-del do poraza in umika od Hanikina, so naše čete, ki so zasledovale in porivale nazaj močne sovražne konjiške in kozaške škadrone, v noči od 8. na 9. t. m. dospele v Kasr i Širin.
CARIGRAD, 11. (Agence Tel. MilH.)
Glavni stan javlja:
Iraška fronta. — V felahijskem odseku je naša artiljerija 10. t. m. obstreljevala različne po sovražniku zasedene točke. Dve sovražni topovki, ki niste mogle pobegniti, ste zaradi eksplozij na krovu se nahajajoče artiljerijske municije zleteli v zrak. Tri velike transportne ladje, ki ste jih vlekli te topovki in so bile tudi nakrcane z artiljerijsko municijo, so se potopile. Štiri velika raunlcijska skladišča, ki so se nahajala ob bregu reke, so popolnoma zletela v zrak. Eksplozije krogelj, ki so se nahajale v njih, so v taboru nekega bataljona povzročile požar. Tabor je bil popolnoma razdejan. V boju, ki se je vršil s sovražnikom v okolici Šemdniana, je bila sovražna konjica, ki je štela nad 1000 mož, skoraj popolnoma uničena; samo majhnemu številu sovražnikov se Je posrečilo, da so se rešili. Zajeli smo živino, transportni in mostni materijal ter veliko množino pušek lit municije.	—...	.
Kavkaška fronta. — Nič izpre-
metnb.__
Kitchenerjeva smrt ugotovljena.
LONDON, 11. (Reuter. — Kor.) Admi-raliteta izjavlja, da je sedaj ugotovljeno, da je »Hampshire« 5. junija ob 8 zvečer zadela ob mino in se potopila v desetih minutah. Križarko sta spremljala dva ru-šilca ki sta jo pa zaradi viharnega morja izgubila tekom vožnje. Poizvedovanja o štirih čolnih, ki so baje zapustili »Hampshire«, so bila brez uspeha. Opustilo se je vse upanje, da bi se bil, izvzemsi dvanajst oseb, ki so se rešile na splavih, rešil še kdo. — Med rešenci se nahaja en častnik, med naplavljenimi mrtveci so pa našli truplo Kitchenerjevega tajnika, podpolkovnika Fitzgeralda.
Francozi zasedli Thasos.
LONDON, 10. (Kor.) Reuteriev urad poroča iz Aten: Kakor se brzojavi j a iz Kavale, so Francozi zasedli otok Thasos,
Za volitve amerikanskega predsednika.
AMSTERDAM, 10. (Kor.) Kakor poroča Reuterjev urad iz Chicaga, je republikanski zbor skoraj enoglasno imenoval Hughesa za predsedniškega kandidata. Progresovci so z vzklikom imenovali RooseveUa. Roosevelt je brzojavil pro-gresovskem zboru, da za sedaj odklanja imenovan i e za predsedniškega kandidata. Priporočal je imenovanje senatorja Lodgeja kot kompromisnega kandidata,
Prosimo slovenskih, hrvatskih in čeških knjig za naše ramene in bolne junake ter za one v okoirih. Pošljeio naj s* v Narodni dom.
Stran IL
„EDINOSTI* Štev. 163.
V Trstu, dne Id. junija 1916.
Austrijska državna misel.
Odkrito bodi priznano, da v Avstriji — kar je tudi naravno ob narodnostni strukturi te države, in ob živi nacijonahii zavesti nje različnih narodnosti — nimamo še definicije državne misli, ki bi jo hoteli priznavati vsi. Ste tu dve glavni nasprotni struji ob tem velikem državnem problemu. Ena Je za to, da bodi državna uprava povsem uniformna v jezikovnem pogledu in da se narodu, ki govori ta jezik, zakonito zagotovi neko ekscepcijonelno, rekli bu vzvišeneje ^tališče v državi; druga struja pa je za to. da se vsem narodom prizna enakopravnost in enakoveljavnost v vsem državnem in javnem življenju ter da se temu primerno uredi državna uprava sosebno tudi v jezikovnem pogledu. Ta boi je že star in se bije, odkar imamo konstitucijo-nelno življenje, sosebno tudi v parlamentarnih zastopstvih. Radi tega navskrižja v naziranju glede avstrijske državne misli tudi ne moremo priti v osrednjem parlamentu do grupiranja strank po poli tičnih načelih, marveč je odločilen na-, roden princip: sicer politični istomišlje- j
naj bi ostale v zvezi stare okrajne sod-nije v Pazinu. Pula, Rovinj, Vodnjan, Lošinj, Cres, Krk — to spada po naravi k Puli. Pazin, Labinj, Buzet, Motovun in Poreč imajo svoje naravno središče v Pazinu. Ostali sodni okraji — Koper, Piran, Podgrad, Volosko, Buje bi se podredili deželni sodniji v Trstu, ako bi se glede Voloskega skupno s Podgradom in eventualno Labinjem in Krkom ne ukrenilo kako drugače.
Ali eno mora obveljati: da se reorganizacija izvede čimprej, da nas čas miru ne najde pri starem trenju.
Deželna upravna komisija bi morala čim prej imenovati zakonito število zastopnikov za okrajne šolske svete in o-krajne cestne odbore. Bivši deželni odbor ni znal nikoli pravično postopati na tem polju. Imenoval je vedno najhujše strankarje celo tudi v najčistejih hrvatskih in slovenskih okrajih. In zato je delo teh korporacij često zastajalo. Sedaj je prilika, da se temu odpomore, da se v vsakem okraju imenujejo pripadniki ene
in druge narodnosti, primerno številu dona- tičnega prebivalstva.
Važno je tudi vprašanje deželne bolniški raznih narodnosti si stoje odločno j šnice v Istri, ki ne more nadalje ostati v nasproti, kakor si tolmačijo avstrijsko1 Puli. Ali težava je v tem, da Istra nima državno misel: ali je vsebovana v enako- enega središča, ampak tri: Pulo, Trst in pravnoMi vseh narodov, ali pa v uredbi, Reko. In pri reševanju tega vprašanja ki bi določala enemu samemu narodu vo-| treba — izločujoč eventualnost Trsta m
dilno vlogo. V parlamentarnih debatah, na javnih političnih zborovanjih, v polemikah po časopisih in raznih publikacijah se iznašajo ostroumni argumenti za in proti.
Sedaj se je oglasil groi Adaibert Schonborn. predsednik Češke deželne
upravne komisije, z interesantnimi raz-inotrivanji v dunajski reviji »Das neue Oesterreich Pravi med drugim:
Navdušena ljubezen do cesarja, neomajna zvestoba do cesarske hiše, jasno vzpoznanje, da so narodi navezani drug na drugega, da spadajo skupaj neločljivo
—	so gotovo sestavni deli »avstrijske državne misli in mi moramo želeti, da se goje smotreno in marljivo, ako hočemo
—	in to hočemo vsi — da se avstrijska državna misel ojači. Narastla tekom stoletij na različne načine, je naša stara Avstrija komplicirana državna tvorba in manje enostavna, da jo je težje vladati, nego večino drugih. In tako ni še v na-vednih treh samoobsebi umevnih sestavnih delih izčrpljeno bistvo naše domovinske države, ki naj mu v glavah državljanov odgovarja državna misel. Pokazati hočem še dva druga, ki neizogibno spadata zraven. Neločljivo spojeni narodi, ki naj jim država dovaja in posreduje splošno blaginjo in pogoje za srečo posameznega človeka, morajo biti tudi složni, ako naj se ta splošna blaginja ne onemogoča. In neizogiben pogoj za tako edinstvenost, ki pa nikakor ne izključuje mirnega kul-turelnega in gospodarskega tekmovanja, je enakomerno postopanje 1 vsakim po-ediniui narodom države po nositelju javne oblasti — tako, da ne bo nikdo užival prednost in da ne bo nikdo zapostavljen. Naši predniki, ki so, — stoječ ob zibeli konstitucijonelnega življenja, podeljenega državi po slavno vladajočem cesarju — dali državi zakonite podlage, ustavo, so to urejeno stanje, iz katerega izhaja to enakomerno postopanje, imenovali enakopravnost narodovi Ta dobro odgovarjajoči izraz naj bi mi, njihovi nasledniki, ohranili! Tega zakonito urejenega in ustavno zajamčenega stanja se ni smeti dotikati! Kajti sicer bi bodočnost države pomcnjala * nadaljevanje minolcsti<- in >notranji raztrganosti in zmešnjavi« gotovo ne bi bilo kraja.
Hvala gre grofu Schonbornu, da je ravno v tem kritičnem času zastavil svojo veljavno besedo v pravo definicijo avstrijske državne misli, ki si jo morajo usvajati vsi, ki res žele močne, v notra-njosti kompaktne države!_
Za reoršanlzacilo države in autonomne uprave v Istri.
Deželna upravna komisija za Istro je nameščena in deluje v Poreču. Te dni je priobčil »Polaer Tagblatt« vrsto člankov, kjer je zahteval, naj bi se vse glavne oblasti v Istri osredotočile v Puli, kakor n. pr.: okrožna sodnija, trgovska zbornica, deželni odbor itd. Puljski »Hrvatski list- izjavlja, da se v načelu strinja z nemškim listom, meni pa, da prvi korak na tej poti naj bi se storil glede avtonomne (deželne) uprave, kakor se je že zgodilo glede okrožnega sodišča in trgovske zbornice, ki sta de facto že odpravljena iz Rovinja. Tudi deželna upravna komisija z vsemi uradi in zavodi bi se morala preseliti iz Poreča, kjer je radi neugodnega položaja in slabih komunikacij jako ovirana v poslovanju, posebno pa na občevanju s strankami in mesti širom Istre, a niti ne omenjamo nesrečnega poreške-ga ambijenta, ki je tudi v minulosti mnogo zakrivil v istrskih političnih nezgodah. Ako so namestništvo, deželna sodnija in trgovsko-pomorska sodnija iz Trsta našli mesta v Vcloskem-Opatiji, ako so rovinjske oblasti dobile svoje gnezdo v
Pazinu — in to v splošno zadovoljstvo_
tudi ne bo težko namestiti kje deželno u-pravo. Poznana je zgodovina glede prenosa okrožne sodnije iz Rovinja v Pulo. Vlada je zahtevala potrebno izjavo deželnega zbora ze — ako se ne motimo — leta 1893, ali deželnozborska večina ni hotela dati te izjave. In okrožna sodnija je ostala v Rovinju.
Sedaj pa je na mestu deželnega zbora in odbora upravna komisija, ki more dati tisto izjavo, in prenos se da izvršiti takoj. Vladi je se\eda znano, katere okrajne sodnije naj bi rrišle pod Pulo, a katere
Reke — uvaževati, da treba ustanoviti večji zavod nekje na glavni središčni točki — kakršnja bi bil Pazin — in nekoliko podružnic v raznih krajih pokrajine (Volosko, Koper). Za Pulo pa treba stvar prepustiti vojni in občinski upravi, da jo sporazumno rešite čim primerneje.
Aprouizacilske stvari.
Sadje in zelenjava.
Za tekoči teden so do daljše odredbe določene sledeče cene za prodajo na drobno:
Grah	40 do	52	vin. kg.
Črešnje	38 do	56	vin. kg.
Ribezen	50 do	68	vin. kg.
Hruške	56 do	76	vin. kg.
Jagode	92 do	K	1'24 kg.
Gepljenke		60	vin. kg.
Fižol v stročm		92	vin. kg.
Krompir		40	vin. kg.
Salata	56 do	60	vin. kg.
Salata, posamezne	glave po 10—12 v.		
Špinača	64 do	68	vin. kg.
Šparglji	K 1*44	do	1'48 kg.
Donat« oestl.
Druga zbirka volnin in kavčuka. Urad za vojno oskrbo nam piše: Za požrtvovalno prebivalstvo avstrijskih dežel, ki je že tolikokrat dalo dokazov o svojem patri-jotizmu, sta 13. in 17. junija, znamenita in spomina vredna dneva. Ta dva dneva se bo vršilo glavno nabiranje zalog volnin in kavčuka. Kdor ima v podstrešju ali v kleti ali v kakem skritem kotu ostankov snovi, odpadkov, stvari iz gumija, stare obleke ali neporabnega materijala, naj se ne obotavlja, marveč naj ima pripravljene te predmete brez vrednosti. Danes, 13., in 17. junija bodo šolski otroci pod nadzorstvom učiteljev hodili po hišah. in bodo pripravljene pakete — ki naj bodo dobro zaviti — pobirali in jih oddajali na nabirališča. Kakor pri prvi zbirki, se tudi sedaj materijal takoj obdela in se bo potom industrije oddajal prebivalstvu in vojskam. Darovi do 20 kg se morejo posijati uradu za vojno oskrbo poštnine prosto, ako imajo označbo »milosrčni darovi za vojno oskrbo« (Kriegstursorge — Liebesgaben). Adresi urada za vojno oskrbo za zbirko volnin in kavčuka ste: Dunaj IX. Berggassc 16 in IX. Wahrin-gerstrasse 32. Potrebujejo se: volneni in bombažni predmeti, odpadki gumija vseh vrsti, nerabni predmeti iz volne, bombaž, platno, snovi za obleko, obleke, perilo, nogavice, robci in predmeti iz gumija vsake vrste. Uspeh letošnjega leta ne sme zaostati za onim prve zbirke v prejšnjem letu.
Obiski v mestni bolnici. Kakor nam naznanjajo iz ravnateljstva mestne bolnice, bo v smislu odredbe ministrstva notranjih zadev od 15. t. m. naprej dovoljen dostop v bolnice v svrho obiskanja svojcev samo osebam, ki se izkažejo z zdravniškim spričevalom, da so bile cepljene, oziro-ma ponovno cepliene proti osepnicam, in to v letih 1914., 1915. in 1916. To odredbo naj vzame p. n. občinstvo na znanje, ki se mu obenem naznanja, da se vrši brezplačno cepljenje proti osepnicam vsak pondeljek in petek opoldne v mestnem hi-gijeničnem uradu, ulica Cavana št. 18. 1.
Razpis dot. Do vštetega 30. junija t. 1. so razpisane tri dote ustanove »Pietro Giovanni Pilato«, in sicer po K 800 vsaka. Dote se podele pridnim in poštenim dekletom, ki se mislijo poročiti. Pogoj za podelitev dote je, da je prosilka pristojna v tržaško občino ter tudi biva v Trstu. Dota se izplača po izvršeni poroki ter se izgubi pravica nanjo, ako se poroka ni izvršila najkasneje do 28. julija 1917. — Z običajnimi dokumenti opremljene prošnje je vložiti v vložnem uradu mestnega magistrata.
Ministrstvo za poljedelstvo je naložilo političnim deželnim oblastim, naj na posestnike gozdov, posebno pa na večje gojzdne uprave vplivajo v zraislu, da bodo dovoljevale prebivalstvu pobiranje gliv, gob in gozdnega sadja — in to, kolikor le možno, brez odškodnine, ker so ob sedanjih razmerah ti gozdi produkti velikega pomena za ljudsko prehrano. Pri tem pa naj se gleda na to, da po podeljevanju takih dovoljenj tistim krogom prebivalstva, ki se sicer bavi s poljedelstvom, ne bodo oškodovana poljedelska dela. — Seveda se morajo nabiralci izogibati vsakega poškodovanja gozdov, posebno gozdnih kultur, in pa'vsakega vznemirja-, nja divjačine, ter se pokoriti vsem odredbam gozdnih organov.
Pred letom dnij. Iz Splita poročajo, da so Italijani že nekoliko mesecev pred napovedjo vojne kaj objestno nastopali. V tistem času so najbolj širili italijanske liste, pisane z namenom, da bi begali m sejali malodušje v naših krajih. Te liste so utihotapljali mornarji m kapitani njihovih parobrodov, s katerimi so dovazali nekaj hrane, ali, kolikor bolj se je bližal dan 23. maja, tem manj testenin, krompirja, sočivja, a tem več zelja in povrtnin. Z aprilom pa so začele denuncijatije od strani nekaterih italijanskih podanikov, nastanjenih v Splitu, ako je kateri parnik kontrobandski dovel živil (testenine, riža itd.) za kakega trgovca. Denuncirali so jih pri zadnjem konzulu v Splitu, imenom Rotolo, ki se je one dni izprehajal največ na obali in se vedno veselo in na glas razpovarjal, se šalil, smejal, kakor da bi z vsako kretnjo, vsako besedo hotel reči: Se malo časa in Split bo naš! Tudi potem, ko je moral iditi, se je ta konzul na potovanju v Prijedoru tako vedel, da so ga morale oblasti opominjati. One dni so italijanski podaniki po vrsti odhajah v Italijo, ker so bili pozvani pod orožje. Med niimi je bilo tudi nekaj priprostih Puljizov, ki so bili nekoliko v skrbeh. Morda jim je bila ločitev od naših krajev, kjer so lepo živeli, vendar težka. Bilo pa je tudi takih, ki so ponosno šepetali, da odhajajo kot gostje, a povrnejo da se kot gospodar H! Neverjetno je, kako se Italijani precenjujejo in kako — se ne poznajo.
--Niti zaničevanje od strani naših
ljudi jih ni spametovalo, da bi bili pre-vidneji. Italijanski konzul fe tedaj budno pazil, ako je v kakem našem listu kaka protiitalijanska beseda, ali če bi kak duhovnik po okolici kaj sumljivega rekel o »nevtralnosti« Italije, in vedno je bil pripravljen, da bi izzval kako afero. Občutili so toliko potrebo po sporih, četudi so naše oblasti vešče postopale. Nu, četudi naši državniki niso želeli vojne z lalijo — je bil naš pošten narod v svoji duši uverjen, kako se vse to konča in da bo z Italijo obračunati enkrat za vselej.
Z bojnega polja smo prejeli: Podpisani se nahajamo že tretji mesec na bojnem polju, boreč se kot levi proti izdajalskemu sovražniku za rešitev in svobodo mile in drage nam Istre. V to malo počitka, kolikor ga imamo, se moramo zvijačno plaziti do sosednjega strelskega jarka, da se navživamo malo veselja ob zvokih kakega instrumenta. Plazeč se tako, izpostavlja človek svoje življenje v veliko nevarnost, ker ga more sovražnik lako opaziti in bi se nam mogla tudi duša ločiti od telesa. A da ne pride do tega, se obračamo do rojakov v Istri, da bi nam kaka dobra duša darovala kako ročno harmoniko, da zapojemo ob nje zvokih kako milo hrvatsko pesem. V imenu moštva c. k. dobrovoljne strelske stotmje 2/VII., vojna pošta 322. Sime Grubiša, četovod-ja, Ivan Filipčič, desetnik, Josip Jedrejčič,
razvodnik.
Vojno - pomožni urad političnega društva »Edinost« posluje vsak dan izvzemsi nedelje in praznike od 5. do 7. zvečer v odvetniški pisarni dr. Rybafa in dr. Abra-ma. ulica Campanile št. 11. I. nadstropje.
Darovi.
Darovi, došll ccs. komisarju. Nina vd. Brunner in otroci K 600, in sicer po K 200 za židovsko cerkveno občino v dobrodelne namene in za Rdeči križ; po K 100 za vdove in sirote padlih vojakov in za zdravniško postajo. — Vodstvo 1. mestne ljudske šole v ulici deli' Istria K 22 04 nabranih med u-čenci v mesecu majnlku, za vdove in sirote padlih vojakov. Vodstvo mestne ljudske šole v okraju Sv. Vita K 5*80 za Rdeči -križ in K 5 80 za vdove In sirote padlih vojakov, oba zneska sta bila nabrana med učenci v mesecu majniku.
Ravnatelj, obč. zabavišča pri sv. Alojziju 42*62, kot čisti dohodek prireditve dne 21. in 23. majnika, za Rdeči kriz in K 22, kot čisti dohodek prireditve dne 4. t. m., za vdove In sirote p dlih vojakov. Matevž Giugovaz K 50 za vojake na bojišču in K za sirote padlih vojakov iz Rovinja. Baronica W. Gorizzutti K 10, Neim. K 10 za vdove in sirote padlih vojakov. Vodstvo laške mestne ljudske šole v Skednju K 6, nabranih med učenci v mesecu majniku, za vdove in sirote ob Soči padlih vojakov. Policijski oficijal Ivan Grisilla K 72, kot čisti dohodek neke prireditve v dvorani gledališča „Fenice" dne 3. t. m., za vojne invalide. Učiteljski zbor, učenci ljudske šole in šola za dela v ubožnici K 25. za Rdeči križ.
Vesti iz Gorišlie.
Iz Krepelj. Dne 7. t. m. je obiskal našo vas gospod vinarski nadzornik c. k. na-mestništva v Trstu. Ogledal si je s pero-cidom škropljene trte ter je izjavil, da pe-rocid, ako. je škropljenje pravilno prirejeno, nadomešča galico in da tudi c. k. namestništvo daje letos prirejati po Istri poizkuse s tem sredstvom. Kakor že večkrat trdim ponovno, da ima perocid prednost pred galico in da zato ne treba, da bi vinogradništvo trpelo radi pomanjkanja galice. To naj bi slednjič izprevideli tudi tisti, ki trdijo, da perocid ni dober. Kakor nam je. povedal gospod vinarski nadzornik, so bili v minolem letu po nekod slabi uspehi s perocidom, drugod pa dobri. — Kjer so bili slabi, je bil gotovo vzrok v tem, da je bil perocid v trgovini pokvarjen, ali pa ga tisti, ki so ga rabili, niso pravilno napravljali. Kdor se hoče prepričati o rabi perocida in videti uspehe, naj pride sem. Pokažemo mu vse natančno. Tudi z novim sredstvom, ki nadome-stuje žveplo, se delajo poizkusi.
Iz Sežane. Zadruga gostilničarjev, ka-vamarjev, žganjetočnikov in izkuharjev v Sežani je o priliki svojega V. rednega občnega zbora dne 8. t. m. poklonila tukajšnji ženski podružnici domoljubnega go-spejnega pomožnega društva Rdečega križa znesek sto kron.	__
CESKO - B UDJE VISKA RESTAVRACIJA (Bos&kova u £oi na češka gostilna- v Trstu) se nahaja v ulici delle Poste Stev. 14. vhod v ulici Giorgio Galatti. zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski iedDm Itsri. _
m HALI OGLASI^:
e« raiunajo po 4 sto t. besedo, llutoo tiskao« besede se računajo enkrat v«5. — Najmanjša
: pristojbina znata 40 stotinlc. ;
□□ □□
v Trstu, yojašni$Ka ulica 13. i. sprejme takoi
ki zna pisati na stroj.
Pozor!
GUMI za cepljenje trt proda pr zmerni ceni mirodHnica CILLIA, Trst, ulica Poste 6.
r
Trst ulica delle Beccherie 31
Kupuje razne kovine kakor n. pr.: baker, bron, med, kositer in svinec po najvišjih cenah. — Prodaja ir popravlja sesalke za trte.
B—a—jami Tffl mm . ulllilj
Cisti bombaž,
colo 11.
odrezki, volnena pokrivala in papir kupujem. Molin pic-
359
Fotograf
Atev. 10.
Anton Jerkifc posluje zopet v svojem ateljeju v Trstu, Via delle Poste
240S
Apno
živo in mrtvo, v vsaki množini se dobi samo pri Kteyer, ul. Acquedotto 94. 8."4
Botri! jg Botre!
Ob priliki birme posetite
Zlatarnico G. Pino
o Trstu ulica Canals štsc. 13
Vsakovrstne novcem & su. ob^t™ ft.
CERAR. tovarna v Stob pošta Domžale pri Ljubljani.	_77
r
ZOBOZDRAVNIK
Dnmltfrf volnena pokrivala, Žimo, cunje, žaUje DUlMliUZ) platno, jute, blazine in tule kapuje tapetnik v ulici Boschetto štev. 4, vogal ul. del Toro.	356
na debelo samo za preprodajalce.
Nogayice, sukanec, pipe, milo, gumijeve podpet-nike, razni gumbi, denarnice, mazilo za čevlje, •lektrične sv«tiljke. baterije, pisemski papir kopirni svinčniki, zaponke, pHtani rdečega križa, krema za brado« žlice, razna rezila, robci, mrežice
drugo prodaj fitev. 19.
62
fnatA+MN Sirili a, ki zna šivati, vezati in krojiti
apreinu oma
roča za delo vr. št 5.
e za gospe in otroke, se pripo-domu. 1 "lica PicarcU 2, I nad-
321
finfltArfifaff zmožna slovenskega, nemškega UUSPUaiUlU in italijanskega jezika išče službo kot uradnica ali vzgojiteljica. Sprejme tudi hižno delo, šivanje in krpanje. Prijazne ponudbe na Ins. odd. Edinosti pod „L i916".
Parna prainlcs in llksSnica
HARTMANN & Co
Trst uL Zonta 8 vogal uL Valdirivo 29
izvršuje točno in hitro vsa naročila. — Silne stvari se izvrši v 4 do 8 urah.
ZDRAVNIK
Med. Dr. Karal Pernlčlč
ordinira od 11-1 pop.
Trst, ulica Giulia št. 76 E (zraven Dreherjeve pivovarne).
Ivan Krio I
Trsi, Piazsa S. Giovanni 1
n r,M kubinjakih ia klatarekih potreb-MI09" Min od lesa in pltUain, flkaiov vrtat, ftebrov in kad, sodčekov, lop«*, redet, sit in btihii atafti košar, lerbasev in metel ter mnogo
apaSjoflih pred meto " Priporoča
svojo trgovino • kuhinjsko posodo vsake vrste bodi od posealaaa, zemUa emarfa, kositaija ali cinka, aadalia pasamantoqe, kletke itd. Za gostilničarje pipa, kragne, sesaJje in stekleno posado za vino.
| Dr.J.Čerm&k I
I
I i
V.
se fe preselil in ordinira sedaj
v Trstu, ul. Poste vecchie 12, I vogal ulice delle Poste.
Mmemboi/brei bolem ?lmbmw
UMETNI ZOBJE.
Čevlje za dame
ali prazniške za dekleta in tudi za otroke, le fino trpežno in moderno blago vseh vrst, preskrbi takoj In razpošilja domača vešča-kinja na povzetje po najnižjih dnevnih cenah, proti nagradi 50 vinarjev na paru, za trud nabave in pošiljatve.
Pri naročilu j potrebno navesti: a) številko velikosti ali poslati obris stopala ; b) navesti vrsto in barvo usnja (boks ali ševro);
c)	obliko (amerikansko, kavalirsko alt drugo);
d)	visoke ali nizke, šivane ali zbite ; ej
boljše ali cenejše blago. Neugajajoče se zamenja. Ker cene rastejo in blaga primanjkuje, se temveč prihrani, čim prej se naroči. Z udanostjo:
Hermina Paviiček, Dunaj II. Rotiti! ftieuzpse 5-10
Stroj za šiuanjs In vezGnjg, iiraul nemški uzord.
Seidel & Ifeumann In „Sinosr" Rast & Gassei
Bogata zaloga vseh potrebščin.
Mehanična delavnica za vsako popravljanje.
— Tvrdka ustanovljena leta 1876. —
FRANCESCO BEDNAB
Trst, ufieca CampamEe št. 19.
■■IIIMHMHII
Velika izbera zlatih in srebrnih ur, :-: verižic, uhanov, draguljev. :-: | Kupujem in zamenjavam zlato, sre- I t :-:	bro in dragulje.	:-: ,
Passo S. Glemni 1
(pod Portici di Chiozza prolungati)
„Tržaška posojilnica in hranilnica
reglstrovvna zadruga z omejenim poroSlvom TRST - Piazza della Caserma if. 2, I. nad. - TRST (v lastni hiši) vhod po glavnih stopniicah.
. POSOJILA DAJE
za vknjižbo 5 lJ% % na menice po 6°/, na zastave in amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru ESKOMPTUJE TRGOVSKE MENICE.
HRANILNE VLOGE
sprejema od vsakega, če tudi ni ud in jih obrestuje po
Večje stalne vloge in vloge na tek. račun po dogovoru.
Rentni davek plačuje zavod sam. — Vlaga se lahko po eno krono. — ODDAJA DOMAĆE NABIRALNIKE) HRANILNE PUŠICE.)
PoStno-hraDilnični račun 16.004.	TELEFON št. 952
Ima varnostno celico (safe đeposits) za shrambo vrednostnih listin, dokumentov in raznih drugih vrednot, popolnoma varno proti ulomu in požaru, urejeno po najnovejšem načinu ter je oddaja strankam v najem po najnižjih cenah. STANJE VLOG NAD 10 MILIJONOV KRON.
Uradne ure: od 9 do 12 dop. in od 3 do 5 pop. Izplačuje vsak dela?nik ob uradnih urah.
■HktlimiHUMIM 1 I