Pos&mezne Številke« Navadne Din 1'—k ob nedeljah Din 1*50. »TAEOR* izhaja vsak dan, razvea nedelj« in praznikov, ob 1& uri s datumom naslednjega dne ter stanu mesečno po posti D 12*50, za semstvo D 20*50, dostavljen ne D 14^—, na izkaznic« D 12*51 iascrati po dogovora. Naroča bo pri opravi »TABORA.*, MARIBOR, Jurčičeva ulica itev. 4. S Posamezne številke: Navadne Din 1*—, ob nedeljah Din 1*50. UREDNIŠTVO a« nahaja v Mari* boru, Jurčičeva uh at. 4, L aad-c trop j e. Telefon mterurb. at. 276. UPRAVA •« nahaja v Jurčičevi ulici it- 4, pritličje, desno. Telefon it. 24. •• SHS poštnočakevni račun itev. 11.787. Na naročila brca denarja oe na •sir«. — Rokopisi «e n« vračajo. Uto: IV. Maribor, petek 4. maja 1923. Številka: 100 V obrambo našega narodnega gospodarstva! Dr. Vekoslav Kukovec. ' !"?J? flfef raVa ^arodne banike jo v Uradnerrt ^ u Pokrajinske uprave za Slovenijo aprila tL objavila poziv, da morajo rd il’v S° avstro-ogrski banki kaj .^3 . nL tudi brez ozira na to, ali se je . f učinil v lombardu ali na kakršni ? v d™Ei osnovi, ta dolg do 30. junija iio *n sicer v razmerju eno našo kroga Gn0 avs,tr0'o^rs^° krono prejšnje-■6v . Ker ta predmet poznam kot vi jecasn^ poverjenik financ narodne tj v Ljubljani, pa tudi kot bivši avstT8^ minister iz časa pogajanj z jj^^grsko banko in kot nekdanji čut"* nadzcirneS'a odbora Narodne banke, Do v °t,°jostransk eni interesu moral-J0lŽllost* javno otvoriti razpravo o atevi> ki je sposobna našo pokrajino ^^odarsko uničiti. jlu ^Proti Narodni banki šem' ponovne v*S!°n-^ osebno izrazil svoje pomisleka j 06111 morebiti nasprotovati namenu ^^mnie banke, da likvidacijo avstro-^irn j ^afl^e enkrat dokonča ter celo mi-’ da so je tega za naše narodno go-Kjp anstv° važnega posla lotila itak poz-j 6 3e minister financ pospešen je li-»-; ukazal, ni pa mogel ukazati, <}jr *\Ce to storil, je grešil — da likvi-roavtJa.I}'ka relacijo paritete naše in sta-3atv ri'IS^0 krone za vse lombardne ter-Aij ^ *o bi mogel določiti le nov zakon. •°ih! \rn! otomolj0110 P° starih zako-^kon *° mi 3*e da sta kljub ,0nI Podpisala naš pravosodni mini-hanj- F ..^'.aza Markovič in avstrijski zu-sarjg.1 ?°tniKteT dr. Griinberger 24. febru-Beogradu meddržavno pogod-HjUgla pkčajo vse osebe in’ tvrdke, ki so Šoe v ^ed 1. marcem 1919 svoje bivali-,en^ '?med obeh držav, pred to dobo lacjjj e l^odsebojne terjatve po gotovi re-taafoic izvzeti So pa lombardni dolgovi, tie .mladoletnih, davki in’ vloge pošt-Za vse to so predvideni še dogovori. Glede lombardnih po-terjatev se hoče določiti namreč relacija za dolžnike. Bi V smela zdaj vendar Narodna ki kot likvidatorica podružnic >rake banike, n. pr. njene mari- Preko težkega vpra-iatev avJl'ln0 (b'bijoznih lombardnih ter-državl-;.'. ro_°grske banke nasproti našim Sl maionum 'n branilnicam. To namreč ionov i °®^* ampak se tiče mnogo mili-**i in f'« slede mariborske obla-La se ra? ^ katastrofo marsikje. °Srska Jr™’ onlo,n'Tn’ da je avstro-Ponnjais n a.za vsako vojno posojilo ^akPatnpo.oSV ^v.^38 a’avTI0 in’ s pritiskom dojila iw • r 0,11 75% lombardnega po-I)isovanie:’e ®teTn L'udi pridobila za pod-S>isliti r]„n®dabi se sploh moglo v sanjah Ja*no ’i„ L , e kdo {0 osebno plačeval, bo \z dUo> da bode banka eventuel-aPodna h i P1*1«''« tekala. Ce hoče to i2 T1jlanka ^ Pari iztisniti v tem 1)6 da bi "SOf?a narodnega gospodarstva, y°.ina no<£r-Masla P0^ da SG zastavljena hraj; ia. 31'a realizirajo, tedaj bodo ti 1110 Pašnik ° ub°žall, da lahko napravi-5llstim<) v-® „. naŠG Pokrajine, jih pre-Koliko ' -11 banki ln se izselimo. Janka ,3.e znano’ opira Narodna xi‘ 3Pli.ia na fkleP vlade z dne .^inah« St iČa : 1 Burna seja narodne skupščine. Izvolitev verifikacijskega odbora. — Klerikalci in muslimani navidezno v opoziciji, dejansko pa podpirajo vlado. — Seje demokratskega kluba. — Badikalski kandidat za predsednika skupščine. — Delovni program vlade. Beograd, 3. maja. (Izv.) Daneš dopoldne ob 10.20 je bila otvorjena druga redna seja harodne skupščine. V dvorani je vladala velika napetost. Popre-čitariju zapisnika zadnje seje je zahteval besedo zemljoradnik Lazič, ki je protestiral proti temu, da v zapisniku ni zabeleženo, da je v zadnji seji zahteval besedo. Pri zemljoradnikih in demokratih je nastal velik hrup, med katerim je začasni predsednik narodne skupščine dr. Peleš izjavil, da poslancu Laziču ni mogel podeliti besede, ker bi bilo to proti poslovnemu redu. Po tej konstataciji jo splošen hrup še bolj narastek Ko je nato zahteval besedo demokratski poslaneo Pešič, a mu je predsednik skupščine dr. Peleš ni hotel dovoliti, je nastal v dvorani še večji nemir. Tajnik dr. Janjič je nato prečital ukaz o odstopu bivše vlade in’ o sestavi novega kabineta, nakar je predsednik narodne skupščine dr. Peleš prešel na dnevni red, k izvedbi volitev v verifikacijski odbor. Med splošnim hrupom je vzel demokratski poslanec Čiče-vič(1) volilno skrinjico ter jo odnesel k demokratskim klopem. To je povzročilo pri radikalcih veliko razburjenje in prišlo je do ostrega prerekanja med radikalnim ministrom TJzunovičem ter demokratskimi poslanci Pečičem, Pribičevi-čem in Lukiničem. Hrup je tako naraščal, da je moral predsednik skupščine dr. Peleš sejo za 10 minut prekiniti.' Pa tudi med teni1 S6'1lMip ni polegel irt seja se je po preteku pavze med splošnim prerekanjem in kričanjem zopet nadaljevala Po prečitanju kandidatnih list vseh strank se je vršilo glasovanje. Navzočih je bilo vsega 232 poslancev. Radikalci So dobili s 128 glasovi 11 članov, demokratje z 52 glasovi 5 članov, klerikalci z 22 glasovi 2 in muslimani z 21 glasovi 1 člana verifikacijskega odbora, ki šteje skupno 21 članov. Začasni predsednik narodne skupščine dr. Peleš je nato objavil, da se sestane verifikacijski odbor že danes ob 16. uri. Vse potrebno gradivo je že zbrano irt se nahaja pri njenu Med ogorčenimi medklici in splošnim prerekanjem je dr. Peleš kritiziral postopanje poslanca Čičevica ter izjavil, da bo v prihodnji seji objavil kazen’. Prihodnja seja narodne skupščine bo sklicana takoj, ko dokonča svoje delo verifikacijski odbor. Ob 11.15 je predsednik zaključil sejo. Že na tej seji se je pokazalo, da navidezni opozicijonalci krog dr. Korošca in dr. Spahe po nalogu Radiča podpirajo radikalno vlado. Nikjer niso ugovarjali ter sledili slehernemu migljaju radikalnega predsednika narodne skupščine. — Kako se ho obnesla ta anonimna zveza, bo dokazal nadaljni politični razvoj. Beograd, 3. maja. (Izv.) Včeraj dopoldne se je vršila seja demokratskega kluba, na kateri se je razpravljalo o tehničnih zadevah prve seje narodno skupščine ter sestavila kandidatna lista za verifikacijski odbor. Prvi štirje demokratski kandidatje so Pesič, Pera Markovič, Wilder in Popovič. Nato sta Ljuba Davidovid in Svetozar Pribičevid poročala o svoji včerajšnji avdijenci pri Spomenica poljskih škofov. Varšava, 2. maja. (Izv.) Poljski škofje so naslovili na ves civilizirani svet spo,?1J3D^co’ v kateri opozarjajo na sistematično zasledovanje in zatiranje katoliške cerkve v Rusiji. Težka železniška nesreča. B e rti, 2. maja, (Izv.) Vsled napačno postavljenih kretnic je skočil osebni Slak ori ftdhodft a postaje a tfra. Deveti kralju. Popoldne se je sestal redakcijski odbor, ki sestavlja komunike o razvoju in poteku zadnje vladne krize. Beograd, 3. maja, (Izv.) »Politika« piše, da je s gotovostjo pričakovati, da bodo slovenski klerikalci, Spahovi muslimani in Nemci stalno naklonjeni radikalni vladi ter jo na tihem podpirali, četudi so navidezno v opoziciji. Povdar-jati pa je treba, da kljub temu vlada pri vsej opoziciji prepričanje, da parlament ne bo delazmožen. Vlada bo na vsak način skušala izvesti uradniški zakon, ki ga bo prikrojila po svoje, da bi se s pomočjo uradniške pragmatike utrdilo stališče radikalcev, kar bo pa nedvomno dovedlo do ostrih spopadov z opozicijo in onemogočilo vsako nadaljno delovanje parlamenta. Beograd, 3. maja. (Izv.) Včeraj popoldne se je v demokratskem klubu razpravljalo o nadaljni akciji demokratske stranke v parlamentu in med narodom. Iznešena je bila med drugim misel, naj bi šli hrvatski poslanci rta agitacijo v Srbijo, srbski pa v Hrvatsko. Tudi v parlamentu se naj izvede posebna akcija, ki bi strnila resnično opozicijo ter se zedinila na skupno in enotno taktiko. Beograd, 3. maja. (Izv.) V radikalnih krogih se širijo vesti, da namerava ranikalni klub kandidirati za predsednika narodne skupščine Ljubo Jovanoviča. Vest oficijelno še ni potrjena, je pa vsekakor verjetna. Beograd, 3. maja. (Izv.) Na včerajšnji seji ministrskega sveta se je razpravljalo o programu vlade in o deklaraciji, lei jo namerava izdati na narod. V tej deklaraciji se navaja sledeči delavni program: uradniški zakon, zakon o u-strojstvu vojske, invalidni zakon, državni proračun, zakon o poljedelskih kreditih ter zakon o zavarovanju poljedelcev zoper živinske kuge ter ujme, zakon o izenačenju davkov, tiskovni zakon, zakon o kolonizaciji dobrovoljcev in poljskih delavcev brez lastne zemlje ter zakon' o civilni upravi države. Dr. Marko Trifkovič je izdelal nov zakonski o-snutek uradniškega zakona, ki je prikrojen tako, kakor je po godu radikalcem, ki bi si radi na ta način utrdili svoje stališče. Zunanji minister dr. Ninčič je podal poročilo o naši coni v Solunu ter o sklenjenih konvencijah. Poslanik v Atenah je dobil nove instrukcije. Po sklenjenih ’ konvencijah je določeno, da se blago, namenjeno za našo državo, takoj v solunskem pristanišču pretovori v naše vozove ter direktno odpremi v našo državo. Razpravljalo se je h kortcu tudi o volitvi predsednika narodne skupščine. Radikalci zahtevajo zase predsednika in prvega podpredsednika, dočim bi drugega podpredsednika odstopili demokratom. Za slučaj, da bi demokrati to mesto odklonili, se bo ponudilo slovenskim klerikalcem, ki bodo žnjim' nedvomno zelo zadovoljni. Glede kandidatov se ni sklepale in se to prepušča radikalnemu klubu, ki bo na eni svojih prihodnjih sej o tem sklepal. oseb' je mrtvih', več pa težko ranjenih. BORZA. Curih, 3. maja. (Izv.) Sklepni tečaj. Pariz 36.57, Beograd 5.775, London 25.66, Berlin 0.0148, Praga 16.475, Milan 27.05, Newyork 553.50, Dunaj 0.0078 eno osmino, žig. krone 0.007825, Budimpešta 0.1025, Varšava 0.0115, Sofija 4.20t HO-v in’ pašiv podružnic avstro-ogrske banka in sicer prenosa od države na narodno banko, dočim se prenosa vsega tega od avstro-ogrske banke na državo tiče za-Disnik od 23. maja 1921. Ta transakcija ima značaj privatnih pogodb in nima nič več in nič manj veljave nego je more imeti privatna pogodba. To niti vladina za tretje osebe namenjena naredba ni. Ta odločitev vlade tudi ni bila predložena v uzakonjenje narodni skupščini in brez dvoma nima značaja zakona glede pravic in dolžnosti tretjih oseb, Če niso s tem soglasne. V točki 6. tega sklepa se le mimogrede omenja, da bosta narodna banka in avstro-ogrska banka obračunali med seboj, primerjajoči aktiva in! pasiva le v svojih knjigah, staroavstrijske krone al pari, krono za krono, da pa ne bode Narodna banka nič plačala za račun avstro - ogrske banike v, dinarski valuti, če bi se tudi Izkazal Saldo v njeno breme. Z umetnim1 zavijat njem teh besed hoče zdaj ustvariti Narodna banka sebi »zakonito« določitev, kurza za odplačilo lombardnih terjatev! V uvodu tega sklepa povdarja pa sam minister financ, da bode Narodna banka plačana za eventualni primanjkljaj med iztirjanimi aktivi in plačanimi pa-sivi z vrednostjo poslopij in inventarja podružnic a.-o. banke, kar vse je dobila Narodna banka po bilančni vrednosti, torej takorekoč zastonj. Narodna banka torej nič ne izgubi, naj se določi plačilo lombardnih terjatev avstro-ogrske banke s strani dolžnikov kakorkoli. Tudi ji po pogodbi ni treba plačati pasiv, če bi te šle preko tega, kar iz aktiv dobi. Zato je bila moja dolžnost s tem’ prizadete činitelje opozoriti, da varujejo svojo kožo proti temu atentatu. V avstrijski republiki je avstroogrska banka bila zadovoljna celo s slabimi novo avstrijskimi kronami za enake terjatve. Če ne bode ta stvarna opozoritev zadostovala, bomo morebiti razpravljali še dalje o tem predmetu, ker ne damo našega naroda oguliti. Upamo pa, da nas fc temu ne sili uprava Narodne banke, če je podrejeni organi niso upali prav informirati do sedaj. Želimo videti v Na« rodni banki zaščitnico narodnega gospodarstva in dobrotnico in ne slepo ekoe-kutorico zeh^ev banV.otnin bank stare Avstrije, ki nas je gospodarski že itak' ubila! Italijani in Radič. Nedavno je naše separatistično ča&v pisje zagnalo velik hrup, češ, da so Italijani protivni jugoslovenski federaciji in »sporazumu« med Srbi, Hrvati in Slovenci in da sledi iz tega, da dela Beograd v korist Italije proti našim narodnim! interesom. Istočasno so omenjeni listi napadali Srbe, da so prijatelji Italijanov. Vse te svoje vesti to trditve so naslanjali na nek članek milanskega lista »Corriere della sera«. Kdor pozna italijanske razmere in italijansko časopisje, ta ve, da »Corriere della sera« nikakor ni tolmač širokega italijanskega javnega mnenja, ker so njegovi članki čosto v ostrem nasprotju s tem javnim mnenjem. Že med vojno je igral ta list čudno vlogo , za časa mirovnih konferenc pa je bil edini, ki je pisal bolj v prilog nam kakor pa Italijanom. Tako je tudi predmetni članek bil le izraz, oziroma mišljenje onega, kateri ga je napisal, ne pa javnosti, večine drugega časopisja; zato pa so skoro vsi važnejši ostali listi, ki res predstavljajo italijansko javno mnehje, ostro zavrnili njegova izvajanja. Posebno značilen’ in’ jasen je odgovor uglednega lista »Gior-nale d' Italia«, ki takole pobija »Corriere della sera«; »Ko jugoslovanska država gravitira , proti Egejskemu morju, prihaja Hcizo-Igjbpo X navskrižje Z interes! Italije, ker WMlk>r. Se vedno, to prihaja srbski pritisk ria to Sucrje do izraza, povdarja potreba zavzetja Soluna, Program! velesrbstva je ; >od Soluna do Soče«. Pomisliti je pa • tudi treba, da gravitira proti Egejskemu, •morju Samo Srbija, dočim teže peoM ■Jadranskemu morju vsa ostala jugo-felovenska plemena: Slovenci, Hrvati, Dalmatinci, Bosanci in Črnogorci. Misel podonavske konfederacije jo smešna, ker kdor pozna razmere in ve, da b! Italija nikoli ne dovolila nastanka take tvorbe, ve tudi, da s te strani ne preti opasriost. Sc boli smešna pa je trditev, da Srbi kontrolirajo Hrvate, ko jo jasno, da je ravno nasprotno. Glavni avtor rapallske pogodbe z jugoslovenlske Strani jo bil Hrvat Trumibič. Če bi hotel »Corriere della Sera« pogledati v zapisnike iz Rapalla, potem bi videl, da sta bila ravno Srba Vesrilč In Kalafatovič tista, ki sla Se najbolj upirala (sporazumu, dočim je bil Hrvat Trumbič vedno popustljiv iri je javno izjavil, da je za Jugoslavijo dovolj, če dobi Baroš, Dalmacijo iri Črno-goro. Rapallski sporazum je delo Hrvata Trum biča in ne Srbov. S Srbi se je ved-!no težje sporazumeti nego s Hrvati. Sladke Ninčičeve besede ne pomenijo lniicesar, kajti ta mož je čistokrven radikalec, zastopnik vel »srbstva. Demokrati so tudi sovražniki Italije, toda oni so preveč odkritosrčni in zato manj nevarni kakor radikalci, ki so politični, znajo molčati, so hliniti iri lasati. Obletnice rapallske pogodbe so proslavljajo v Beoigradu v znamenju maščevanja dn osvoboditve zasužnjenih bratov, to je Jugoslovenov v Julijski Krajini. Srhi nas posebno mrzijo, ker smatrajo, da je Italija edina država, ki jim ovira zasedbo Skadra S severno Albanijo tiri Soluna z obmorsko Makedonijo. Po-vdarjamo, da je Jugoslavija z dvanajstimi milijoni ljudi S središčem v fanatičnem B e O'" radi/ in z poldrugim milijonom vojakov, ki bi bili posebno na italijanski fronti izvrstni. (To mislimo tudi mi! Op. ur.) Taka država nam je o-. Pasna, nikdar pa bi nain ne bila opasna mala Hrvatska ali Slovenijo. Radičeva mala, razorožena in trajno nevtralna država, katere razorožitev in 'nevtralnost bi se lahko tudi mednarodno sankci-jonirala, bi bila za Italijo veliko koristi, in to tudi, če bi trajala samo 5 let in tudi če bi Italija ostala v mejah Rapalla. Tudi Radičevo plebiscitno načelo ni nevar-iho za Roko. Danes je vsa italijanska javnost edina v tem, da dela Radič, čeprav morda nehote, v našo korist, samo »Corriere delila sera« kakor vodno tega !ne vidi.« Dalje razpravlja list o svoje časni h podajanjih med Radičem! in d’ Annun-zijem! ter pravi, da so Italijani takrat veliko zamudili, ko niso podprli Radiča 'tudi dejansko. »Mržnja proti Hrvatom :Sje docela neupravičena naši edini resni fin nevarni nasprotniki so Srbi, nikoli pa in e Slovenci in Hrvati. To vemo danes v Italiji prav vsi, samo »Corriere della isera« v svoji slepoti tega ne ve ali noče vedeti.« Slično zavračajo omenjeni članek f Spisal A. J. Heteri. Prevci Tgnotuš. !. (D.il j*,*) Vem, dragi doktor, da gledate življenje v drugi luči, da se no jezite nanj, ker iščete samo njegovo fiziološko stran in ne zahtevate mnogo od njega; ste pač velik optimist. Včasih bi so strinjala z .Vami, zmedete me s svojo dijalektiko, ali kadar spregovori srce, kadar zapnsti-tao Splošne pojme in se dotaknemo živih vprašanj, pogledamo na ljudi — se naša duša vznemiri. Trenutno uspavano ogorčenje zopet vzkipi -n se začnemo jeziti, ker nimamo dovolj moči, da bi ljudi sovražili in prezirali zaradi njihove lune brezdušno s ti, za to, ker nočejo postati višji, plemenitejši... Oh, ko bi bilo mogoče, da bi se človek odtujil ljudem! Pa naj potem delajo, kar sc jim zahoče, naj tiče v Svojih polžjih lupinah, naj žive danes tako kot so živeli včeraj, oklepajoč Se svojih navad in obredov, sprejemajoč Slepo, brez misli vse, kar jim prinaša življenje... naj se izneverijo, če treba na vsakem koraku svoji lastnii nravnosti, (svojemu lastnemu katekizmu! — Ne mislim, da imate prav. Mar So ljudje krivi, da jim toliko zaupate, da •*■) Glej »Tjhor« z dne I. 'aaja št. 98, , milanskega »Corriere delta Sera« tudi drugi italijanski listi in tako dokazujejo, da je Italiji nevarna samo enotna, velika in močna Jugoslavija, nikakor pa ne bi bila nevarna kaka mala Hrvatska ali Slovenija. Preustrojitev naše države v razbito federativno zvezo hi Italijani pozdravili z naj večjim veseljem. To je resnica. Radovedni Smo le, če bo tisto časopisje, ki je tako hlastno pograbilo izvajanja »Corriere della sera«, prav tako pograbilo tudi izvajanja vsega osta-leg italijanskega časopisja? * Demokratski klub iri Kora vlada. Zagrebška »Riječ« pravi: Za demokratsko stranko je situacija jasna. Na prani homogeni radikalni vladi je v najodločnej-ši poziciji, iz razlogov državnih interesov. Noče postati Sokriva obnovijenju nekdanje parlamentarne zajednice. Demokratska stranka bo strogo pazila, da radikalci v svojem' krčevitem stremljenju za oblastjo ne bodo storili ničesar, kar bi škodovalo državi. Kritikovala bo ostro postopek radikalcev iri bo tako v veliko boljšem položaju nego če hi morala skupno z radikalci popravljati grehe radikalcev. Radikalci naj sedaj pojedo, kar so si skuhali, v večnem strahu, ali pride Radič v Beograd ali ne pride. * Pribičevič o novi vladi. Beograjska »Pravda« je 2. tm. prinesla članek g. Pribičevida o novi radikalni vladi. Pri-bičevič pravi, da je radikalna vlada sestavljena na zahtevo g. Radiča Z njo prihaja v vprašanje državno iti narodno edinstvo. Pribičevič končava: Smatral sem za svojo dolžnost, da resnično opišem situacijo. Sestavljena je homogena vlada, ki se naslanja na pročidržavne elemente. Odklanjam odgovornost za ta zločin’, ki je izvršen na ideji narodnega iri državnega edinstva. Borili so bomo kot levi proti vsakemu poskn.Su, da Se ruši to edinstvo, in prepričan sem, da l>o šlo z nami v borbo vse, kar je ostalo zvesto ideji edinstva, ki je prebilo solunsko fronto in ustvarilo to državo. * AH je s koncem vladne krize tudi konec državne krize? Beograjsko časopisje so bavi s koncem vladna krizo. »Politika« pravi: Rešena je parlamentarna kriza, dobili smo vlado. Ah je pa 3 temi tudi konec krize? Več ko gotovo jc, da so so oni, ki so pričakovali Sedaj mirno p eri jo d o in’ urejevanje razmer, varali v pričakovanjih. »Vreme« pravi, da s koncem parlamentarne krize še ni rešena državna kriza. Razvila '•se !n> naravnim potom5 ali v Smislu sporazuma ali v smislu ločitve. * Polna navdušenja je »Straža« za vlado g. Pašiča. Sedaj, ko ni več »korum-piranih« demokratov v vladi, meni »Straža«, bedo začela nebesa na zemlji, se bodeta začela cediti po državi med in mleko. Seveda pa šele potom, ko bodo radikalci sklenili z Radičem in Korošcem »sporazum«, to je ko bodo dali Korošcu pravico, da bo smel v Sloveniji neomejeno vladati. Mali Moric pri »Straži« gleda na politiko cele države z zvonika ste Si ustvarili tako idealne pojme o njih moralnem, dostojanstvu 1 — Ne razumem vaših besed, povedala sem: bila ravno nasprotno mnenje. Zdi se, da ni znamenje velikega zaupanja, Če kdo trdi o ljudeh, da nimajo za preroka drugega kot mučeniško krono in nepotreben kes po njihovi smrti; da Se vržejo kakor divja zver na onega, ki zastopa njihovo vest, ki rtazove s pravim imenom njih dejanja; toda kdor jemlje ngse človeške grehe, hoče vzbuditi človeško zavest. Da, ne pozabite pa na izvir svojega ogorčenja. Jezite se nad ljudmi radi mnogih reči, ki jih niso storili; jezite se, ker smatrate, da niso fereli za krasne vrline, ki jih imate vi sami ali za katere ho vas vzgojili — toda pomnite, da velika večina ljudi nima za sabo takega razvoja. Glejte, jaz se nad ljudmi ne jezim, ker ne pričakujem od njih ničesar drugega kot to, kar delajo; tudi ne vidim ne vzroka ne pravice, da bi zahteval od njih kaj več nego morejo dati; morejo pa dati zgolj to, kar dajejo; zahtevati več, obtoževati jih — to je napačno in nasilno. Ljudje so pravični le napram blaznežem •iri popolnim norcem; teh ne tožimo iri ne obdolžujemo, ker nimajo dobrih možganov, njim radi odpuščamo prirojeno pomanjkljivost, dočim imamo lfapram ysm Kit«®. mariborske frančiškanske 'cerkve. Veselja v Izraelu Seveda hitro konec, ko bo »ovaj« Pašič Korošcu začel kazati zobe, če ne bo prav priden sedel v klopi — roke na klop. * Občinske volitve v Vojvodini. Z merodajnega mesta se doznava, da je ministrstvo za notranje zadeve odredilo, da se izvrše občinske volitve v Vojvodini v mesecu avgustu. Veliki župani so že sprejeli vse potrebne instrukcije za potrebne priprave. * Slabe usluge. Organ Miljukova, »Poslednija Novosti«, ki izhaja v Parizu, jo prinesel te dni obširen članek »Razočaranje in žalovanje za Avstro-Ogrsko«, v katerem opisnje njegov poseben poročevalec, ki je nedavno prepotoval našo državo, razmere pri nas. Poročevalec je videl v naši državi vso črno in povsod, kamor je prišel, je naletel samo na ljudi, ki so »žalovali za pokojno Avstrijo, odnosno Ogrsko«. Nam, ki živimo v tej državi, ni znano, da bi Slovenci, Hrvati in Bosanci žalovali za temi razpadlimi državami. Res je pri nas tudi nekaj talcih ljudi, toda ti so čisto navadne pro-palice, to So tisti, ki nikoli niso želeli Jugoslavije in ki radi tega tudi ne morejo hiti niti razočarani niti merodajni. Večina Hrvatov, Slovencev in Bosancev te izdajalce obsoja ali pa se vsaj no istoveti ž njimi. Sprva se nam zdi skrajno čudno, kako je ta ruski caristični gospod opazoval naše razmere, da je prišel do takih vtisov, ko pa čitamo dalje in vidimo, s kom jc pri nas govoril, potem postaja vse bolj jasno. Oospod jc dogledno iskal informacije le pri največjih naših veleizdajalcih, pri Radiču, Spahi in’ pri naših klerikalcih. Čudimo se pa, kako je prišel do tega in nehote se nam vsiljuje mnenje, da je gospod namenoma pritiskal ria kljuke pri teh ljudeh, da je že v našo državo sploh prišel oborožen1 s posebnimi simpatijami do te zalege. Če jo temu tako," potem moramo odkrito priznati, da se mu zahvaljujemo za trud, s katerim nam je napravil prav slabo uslugo. Če nima o naši državi poročati nič drugega nego o onem, kar je slabega, potem naj raje molči. Takih bratov Rusov ne rabimo itp so nam končno ljubši boljševiki, ki vsaj odkrito povejo, da so naši nasprotniki. * Lepa trojica. »Pester Lloyd« prinaša v svoji zadnji' številki dolg članek pod naslovom »Radič-Vajda-Hlinka«, v katerem pravi, da je Madžarska po trianonski mirovni pogodbi v imenu narodne samoodločbe razkosana in raztrgano tisočletno sožitje Madžarov s svojimi rurriunSkimi, hrvatskimi in' slovaškimi brati. V vseh teh odtrganih delih Madžarske pa se že danes pojavljajo znamenja, ki kažejo, da vlada v vsefc teh pokrajinah s sedanjim režimom veliko nezadovoljstvo in da vsi občutijo tuji ja--rem. Na ta tri imena (Radič-Vajda-Hlinka) je navezana usoda teh podjarmljenih narodov, ki se hočejo in morajo zopet vrniti pod krono svetega Štefana. Ta tri imena pomenijo protest zoper nasilnike v Beogradu, Bukarešti in Pragi. Članek, ki ga je napisal hrvatski »emi- Ne vem', čemu zahtevamo od ljudi, s katerimi smo se slučajno srečali na allci, vzorne kreposti, nenavadno dovzetnost za visoke ideje; najbrže to poteka od navade, da vse idealiziramo, vse presojamo z visokega, saj ljudje navadno sodijo življenje po mrtvih črkah, strasti po zakoniku, osebo po rodu. Kar se mene tiče, delam! drugače; navadil sem se opazovati ljudi kot zdravnik, ki gleda stvari popolnoma drugače kot na pr. sodnik. Zdravnik živi v naravi, v svetu dejstev iri pojavov; ori ne poučuje, ampak se uči; ne maščuje se, skuša pa pomagati, videč trpljenje in pomanjkljivosti, išče pravi vzrok, išče tudi zdravilo, a le v svetu dejstev. Ako nima zdravila, skomiga žalostno z rameni, se jezi na svoje nezadostno znanje, ne misli pa na kazen, pokoro. Sodnikov nazor je enostavnejši, pravzaprav pa niii ne potrebuje nazora; ni nesmiselno, če ima Themis na slikah zavezane oči; ona jo tem pravičnejša, čim manj pozna življenje. Naši ljudje pa hočejo, da bi tudi prsti in ušesa imela oči. Niseni ne pesimist ne optimist; skušam gledati svet brez apriornega namena, brez namišljenega ideala in se nikdar ne prenaglim s sodibo, sem — oprostite skromnejši od vas. Ne vem, ali sem vas prav razumela, zdi se mi, da je po vašem1 mnenju ci-&fco jjaraviap, če s« sodobniki jnuoiii grant« dr. Ivica Frank, končuje z besedami: Tako ufelešuje Radič-Vajda- Hlinka ono neumnost, ki jo aazivajo trianonsko mirovno pogodbo ter kaže bankrot politike, ki je rodila trianofl' sko nezakonsko dete. * Socijalni demokratje za malo antanto. Poljski in češkoslovaški socljalo« demokrat je so imeli pred par dnevi veli" ko konferenco, na kateri je bila sprejeta! tudi resolucija, v kateri se povdarj* potreba, da pristopi Poljska k mali tanti ter tudi vso svojo politiko uS®e^ v to stran. Poljski socijalni demokrat bodo stavili tozadevni predlog tudi t poljskem sejmu. * Italijanska zbornica je glasom sti iz Rima sklicana za dne 16. maja> nat pa za dne 23. maja, j * Nesprejemljivi nemški predlogi. » francoske strani se poroča, da so predlo« gi ki jih je stavila Nemčija glede uredit' ve reparacijskega vprašanja, nesprsj®*1^ ljivi. Republikanski listi pišejo, da z®" more to vprašanje rešiti samo popoln^ kapitulacija Nemčije. Predsed. MiUe*1 randu blizu stoječi »Eco National« da hoče Nemčija s temi predlogi zvabit* Francijo samo na led in pridobiti času. »Victoire« piše, da bi Francija n*« pravila vsemu svetu veliko uslugo, če W Nemčijo pravočasno opozorila, da s® predlogi, ki jih misli staviti, skoz in sk.o* nesprejemljivi. Nemčija bo morala vsak način kapitulirati in Haj se zgodi to dva meseca prej ali pozneje, je vie eno. »Echo de Pariš« pravi, da bodo neffl* ški predlogi za Francijo v toliko P^1 me ni ji vi, ker bo rta ta način najbolj** spoznala angleške namere. * Nemška ponudba zaveznikom. 2. tm. je bila zavezniškim in nevtralni'® vladam izročena nota Nemčija glede r®* paracij. Nemčija naglaša v noti, da li čim prejšnji konec sedanje situacij’ ki je na škodo celi Evropi. Želi, da s® 'jj ruhrskcm’ področju vpostavi stanj® smislu mirovne pogodbe. Ponuja odpj** čilo 30 milijard zlatih mark. V s vrb garancij za Francijo predlaga 8 <2 renskega pakta, ki bi Se sklenil na “■ lot in ki bi zanj-jamčili Anglija iri A®0* rika. * Izid volitev ria Španskem. Pri ^ žavrtih volitvah’ v Španiji so z vladno stranke z 160 mandati naPr?T 106 opozicijorialcev. Parlament bo 2Sf> poslančev vladne večine iri zicijonaleev. Tokrat je prodrla rii*. celi Črti Socijalističria lista. ^ zmaga je precej podobna zmagi skib klerikalcev. Minister notranji L: dev, ki je socijalist, Sam' pravi. & ^ glaScvalo mnogo ljudi za socialne d^‘ krate, dasi niso njihovi pristaši, ke‘’ .j, č( jo, da nosijo vso odgovornost SJ jalisti. OODDDDdODDDn □ □ DC Obiskujte # t Cankarjevi ulici. Odprt vsako ned®,j0 10.—12. ure. Vstopnina 1 dinof- ananonnoDDDD o □ annaaoooo^ Rouseaua s preganjanjem’ ir' ^ njem, če so mu zastrupljali oi jim njihove grehe odpuščate; pa, je to velika prizanesljivost, ne ve koliko je pravična in nravna. ^ — Kdor hoče grehe odpuščati* ^ ^ najprej obdolževati, česar pa 3®^, i2ra* lam. Sicer pa, bodi: sprejmem ^a^. jfii' odpuščam jim' zlo, ki so ga ',rej gim, tako kot vi odpuščate menu, ki je te dni povzročilo „fld vaše hčerke. Mar se smemo bu .e dogodki, ki niso odvisni od nesede klerikalci enostavno gv ^|»”5nci! V nedeljo 6. maja vsi 5a st ‘ ^ na Ostr. vrhu, kjer se slavno- Sv . ° °ri gledališče »Obmejnega pro-v0 krožka« z gledališko predsta- wf“0 "0 i« petjem. Podpirajmo pro-delovanje naših’ »graničarjev«! sej. inske znake ima v zalogi od- ^aniater-fotografov SPD v Mariboru. ifiaia lidski k1™1'*’ sc vrše: Dne 6- g, jj„ °b 8. uri dopoldne v gostilni 10, jj. .er’ Sv. Martiri pri Mariboru; dne Krane3a zamišljajo okultisti. Ne morem Si predi staviti, da bi bilo mogoče Coupeauja odi-« grati bolj naravno. Ne rečem: v detajlih' bolj spretno. Toda spretnost ni umeti nost. Umetnost je: znati živeti na odru' tuje življenje, izražati tujo dušo. Irt vi tem je g. Bratina dosegel višino, ki j« na čast našemu odra. Kulminacijsko točko Coupeaujevega življenja je podal M 8. sliki, ko se je boril s pijančevo skušnjavo — steklenico na mizi. Njegov dei lirium tremens je bil fiziološko naraven, kljub temu pa nekarikiran. — Gervaisei ge Bukšekove je pokazala njeno neoslab* ljeno sposobnost, podajati psihologi jo žene, zlasti ženski tragos. V tej vlogi ja izražala več različnih psihičnih nastro-jenj, in vsako je bilo enako poglobljena in doživljeno. Od pretepa v perilnici da smrti na mehkem snegu — koliko bogatega ženskega življenja z obilno moral razočaranja in bolesti! Opozarjam slaSfcJ na psihologijo prizora, ko ji Goujet izroča cvetlice in izraža ljubezen, ki JJ« sme imeti besede. (6 slika). —Lantierja! je kreiral g. Grom. Podal je značaj izprijenega, a prebrisanega bonvivajitais. delavskih vrst; surovega, pohotnega Moža, ki se je v mestu pomeščanil v najslabšem pomenu besede. Virginijo jflf kreirala ga Mitrovičeva; zelo dobro j« zadela značaj Lantierju podobne intri-i gantke, ki je zmožna vsake podlosti idl katere maščevalnost ne pozna ozira. — Kovač Goujet — g. Jerman' — je pred* stavljal skoraj edinega dobrega človeka! v tej nravno izprijeni ali pasivni Bredin ni; ker pa sta dramatizatorja pozneje izpustila sliko »v kovačnici«, kjer je dobil Goujetov značaj plastične oblike, ni prii šel v tej igri do polnega izraza. Pijanskafi trojica Škorenj, Bibi iri Kljun’ (gg. Kovic, Kosič in Jahko) je oslajevala tragiko Coupeaujeve družine s svojimi komičnimi nastopi, ki kažejo tip takozvanih! veseljaških ali dobrodušnih pijančkov*-kakor jih srečujemo v vsaki beznici. Posebno dobro je bil naštudiran: Škorenj (g. Kovič). Naj še omenim grobarja Ba-zouge, ki ga je kreiral g. Harastovič. Ta nekoliko ts j in st ve n a figura — v resnici' pa čisto navaden pijanček, ki si služi kruh in žganje z mrliči — prinaša na oder dih smrti, korak nesreče. Ko se pojavi, kriče otroci za njim »čuk, sova!..-« Ženske vztrepetajo, moški se zdrznejo. Morda jih odbija njegov cinizem: kakoi? črv živi na račun mrtvih. Toda Bazouga je dobra duša; ko se izpolnijo temne besede, ki jih je povedal Gervaisi na njartiJ gostiji, jo pozdravi z zadnjo človeško a-spavanko: »Spi, dete, spi!« MučertiSk« življenje pač najde svoj tihi pristali samo tam’, kjer domujejo črni krokarji! Bazougi.... Vsled nezadostnega prostora ni mogoče omeniti ostalih članov ensemblea. kf so 's svojimi manjšimi vlogami podčrtali1 večje in doprinesli vsak svoj del k Me* spojnemu uspehu te velike ljudske Igre. Mislimo, da je moralni uspeh izvett diskusije. Gledalci so proti koncu Baml! pom rjevali posameznike, ki so molili užitek s 'Svojim bedastim smehom. Naj bi prijatelji pri nas prepotrebnega protialkoholnega gibanja poskrbeli za kafl naj obilnejši obisk Zolajeve mogočne ob-tožnice satana alkohola. Vsi ljubitelj? dobre ljudske drairte k — »Ubijaču«! ignotiis,; T x Udobno planinsko gledališče Si 'jo • postavil tik ob severni 'meji pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu »Obmejni prosvetni krožek«. Slavnostna otvoritev se vrši v nedeljo 6. maja z veseloigro »Rodoljub iz Amerike«. Tekom letošnjega poletja fee ibodo vršile še druge igre, predavanja in’ pevski nastopi. Zanimivo je, da fee tudi visoko v hribib, tik državne meje širi prosveta obmejnega ljudstva. x »Nova Evropa«. Prejeli Smo 13. št. VII. knjige »Nove Evrope«, ki je posvečena problemu komnnizma in’ prinaša sledeče prispevke: 1. Maj (C. i L.) — Ko-munizam u Jugoslaviji (M. S. Pijade). Istorija boljševizma (zvaničan izveštaj). — Karl Marko (K. Krajbih). — Lenjiri. (K. Radek). — Nova omladina (Ladislav Zimbrek). »Nova Evropa« izhaja trikrat na mesec in se naroča pri upravi, Zagreb, Preradovičev trg 9. domnevanje, da je ta plaHet obljuden’. — Saturn pa je na glasu kot največ-nasega solnonega sistema. Sa- vi barako elektrarniškega delavca Tro- dilo jaka. Med potjo je deklica k nesreči za-! dela ob električno žico, ki je ležala na! -. , , tleh. Zagrabil jo je električni tok in joj'1 ne ubil. Mati je hotela svojo hčerko rešiti, j n enotno telo, marveč je sestavljen a je tudi njo zagrabil električni tok in ■ »d mnogih manjših teles, med katerimi sta jo rešila šele njen mož in svak. —-j so nekatera zelo čudna. Največja Sa- Griesser se zagovarja,^ da mu^jc Jeger j turnova posebnost, kije Obenem' osamel pojav v vsemiru, je veliki blesteči prsten, ki plava okoli Saturna. Začetek Cen* Izpred sodišča. Maribor, 30. aprila. Smrt otroka vsled malomarnosti. Franc Griesser, obratovodja pri elektrarni na Fali in Gizela Veber, žena progovnega paznika na Fali, sta se zagovarjal pred sentom radi pregreška zoper varnost življenja. Dne 30. decembra 1. 1. je veter podrl drog za električno napeljavo od falske elektrarne do delavskih barak na desnem bregu Drave. Preddelavec Rožički, je takoj poslal delavca Jegra javit obra-tovodji Griesserju, da je napeljava- v javil samo, da je napeljava pokvarjena, j ric pa tudi, da se jo prevrnil drog. Za i pokvarjeno napeljavo pa se zato ni brigal, ker je že zvečer istega dne videl v barakah električno luč in je zato mislil, da je pogrešek že odstranjen. Mati ponesrečenega otroka, ki jo bila malomarna v nadzorovanju, pa pravi, da je sicer videla, da se je prekucnil drog in da leže žice na tleh, mislila pa je, da v žicah ni več toka, ker so v barakah gorele sveče in navadne luči. — Sodba se glasi pri Giesserju na 1 mesec strogega zapora, dočim je bila Veberjeva oproščena. Šport : POLNP. V nedeljo 6. Maja prvenstvena tekma na igrišču Maribora in to: ISSK Maribor - SK Ptuj. Začetek ob 15. uri, sodnik g. Franki, služba na igrišču g. Honomicbl. — Na mesto g. Lenassija se je kooptiral v POLNP g. HonomichL s. - iw predavanja ob pol 8. uri zvečer, stojišča 2 D, sedeži po 4 in 6 D. § Četrtek, petek, soboto in nedelj* predvaja I. Mariborski Bioskop izbora uspelo filmsko igro »Paglavec« z *n menitim mladoletnim1 igralcem Coogan v glavni vlogi, , .< Podpirajte Jug. Jaki« SVfaSa oznanila, Kontorlstlnja,perfektna vame-rikanskem knjigovodstvu, slovenski in nemški korespondenci, strojepisja ter stenogra fiji, se sprejme. Ponudbe z prepisi spričeval je poslati na Tovarno čokolade in kakaoa, Karl Zalokar, Maribor. 882 2—1 Prazno sobo ter jedilnico se j takoj odda. Naslov pove upra-j va -Tabora*. 863; Ws@ vrste perila za gospod® Sn 1 dame, kakor 1 srajce, hlače pyjante opreme se neveste, otroško Objave. § Čudeži neba, V soboto dne 5. tm. priredi polkovnik g. K. Philippovič svoje četrto astronomsko predavanje in si-barakah pokvarjena, ker je veter podrl! cer predava o velezanimivem predmetu: drog. Jeger je javil samo, da je napelja-j »Mars, skrivnosten bratski svet naše va pokvarjena, nakar mu je Griesser od-' zemlje. Sloviti kanali na Marsu. Je-li govoril, da sedaj nima toliko delavcev, j Mars obljuden? Čudežni sistem Satur-da bi jih poslal popravljat napeljavo. Nil novega sveta. Ogromni prsten' in' številni pa pri tem vprašal, zakaj, oziroma naj Saturnovi meseci.« — Noben planet ni kakšen način je napeljava pokvarjena. j vzbujal v zadnjih desetletjih toliko za-Izločil tudi ni toka v smer pokvarjene i nimanja v širokih vrstah občinstva, ka- Pianlno tvrdke Petrov, in kratek glasovir na prodaj. Zidovska ulica 16/1. 860 S—2 \ Kupuiem vsako množino vinskih steklenic od ’/,,, lit.] naprej. Carič in Matkovič, Ma-| ribor, Vetrinjska ul. 3. 855 2 Na prodaj lepo posestvo, obstoječe iz stanovanjske hiSe, gospodarskega poslopja in 3 enega orala zemlje. Stamic,! Pobrežje, Cesta na Brezje? žt. 51 a. 854 3-21 iudmila llacknftf MARIBOR. KoroSka cesta St. 34 perilo, RO** bSnaclf« Izdeluj« P® nitjih dn*vB cenah Zahtevajte povsod ,TABOR msi3sssBissmms0Sl^ ‘I napeljave in ni niti isti, 'niti drugi dan pregledal napeljave. Dne 31. decembra kor ga je vzbujal planet Mars. Podobnost njegove klime s klimo na naši- pa se je pripetilo, da je šla 41etna Marija j zemlji, na njegovi površini vidni oceani1 in vodni toki, sneg, ki se ga opaža na: Marsovih tečajih itd. — vse to je vzbu-1 Veber, hči današnje obdolženke, ki stanuje v nedaleč se nahajajoči čuvajnici, Mihel Zevaco: Markiza Pompadour. Zgodovinski roman. — Poslovenila 1 Rosandra. (Dalje.) (82); Ali — ponavljal Si je zopet in zopet,' da ne more živeti brez nje, in slednjič se1 ne^a’ je podal od drevesa, kjer je slonel, proti hiši. — A le malo korakov je storil, kar je zadel v nekoga, kateremu se je pač jako mudilo. — »K zlodeju, še ta nepridiprav!« — je zagodrnjal le-ta. — »K zlodeju pojte vi, gospod neotesa-, Hec!« — je živahno odgovoril d’ Assas, ki je bil v onem divjem razpoloženju zaljubljencev, katerim1 se želje ne izpolnjujejo, kakor bi pač želeli. — Petek 4. Velika kavarna Petek 4. Elitni koncert , Pomnožen orkester salonske godbe Kaplanek« ~^hroP01 Neznanec si je odkril obraz iri pogle- 'j »Da, — zaveznika,« — je dal nasprotnika. — Gospod Jakob, kajti j tez d’ Assas. — tolmačil, je ravno du Barry dosegel njegovo oprostitev iz Bastilje. — Vitez se je tedaj odkril ter š popolno bil je on, — je še zaukazal: vljudnostjo rekel: I »Grof du Barry, reklo se mi je, da ste j Du Barry se je hotel upreti, belico se vi potrudili za mojo prostost, ko sem; očesa mu jo podplula kri, — ali pod bil zaprt, — blagovolite tedaj sprejeti> strogim pogledom gospoda Jakoba je mojo zahvalo.« — »Pri moji veri, ri- bi! | »Tedaj pa poslušajte: du B&rry.f0ui* — to me res prese-gospod!« — je odvrnil du Barry, — »jaz da bi se bil pobrigal za vašo prostosti — Nesrečen sem, da zvem kaj takega.« —-: D’ Assas Se je zopet pokril. — ! Du Barry se pa sploh ni bil odkril. — j »V tem času,« — je odvrnil vitez, — * »šem pač po nepotrebnem izrazil svojo; '■ zahvalo, — in1 žal mi je!« — j i »Posebno še, ker bi se vaša zahvala • ■ nenaklonjenim ušesom lahko zdela le bo- i j jazljivost!« — je zasmehovalno odgovoril j »Eh,« — je povzel glas z ironičnim za-, »Saj to je »Sabljo v nožnico! Zapovem vam!« — \ tukaj,,da opazuje in straži hišo, oZgj(d« onemogoči, čeprav s silo in preP1 z8yei' bi prišel semkaj kralj. Ali je vas nik tedaj?« - ; - počasi porinil sabljo v nožnico. — j Vitez ni odgovoril. -7 " »Oneoaščen sem!« — je vroče zamr-j »Ako bi bil grof ubit, ali ^\e\j i* mral.— (Vsled kake rane prisilite v »Ne, gospod!« — je odvrnil d’ Assas.. teden dni, pa. ste pomagali »Oziroma vsaj radi tega ne. — In v dokaz , interesom. — Tako je, sin moj!* vam izjavim, da sem vedno na vašo razpolago, — kadar se vam bode le poljubilo.« — »Hvala vam gospod,« — jh tiho odgovoril du Ba.rry. — Gospod Jakob je tedaj rek d proti d’ Assasu: »Sin moj, — dovolite, da upam, da hočete poslušati moj glas. — Gospod du Barry ni vaš prijatelj, — in vi ne mo- D’ Assas je jezno pogledal. »Brez du Barryja ne morem doseči! —* Razumetel — Lahko se^fgg0< t.e bili ž njim’, kolikor vam h°^s_ar0osh ali le, kadar ne bo več nobene nev , za gospo d’ Etioles.« — »In kako bom to pač zvedeli* »Obvestil vas bodem,« — j? ^ srfčdfli’ iri se nasmehnil gospod Jakob. r(,foV° — midva sva torej na jasnem« bramovalnim povdarkom. naš dragi vitez d’ Assas!« — j ■ »Grof du Barry!« — ga je spoznal • vitez. — ■ j Bil je to res du Barry, kateri je ho- • dil tam okoli, gotovo na višje povelje, — in hišica je bila tedaj res prav dobro za-! dolgove z'zahvalami" ali obveščam vas, tetražena, cc že ni imela drugih pred-; da prl meM nhtfa veljav<, AenarU - f »V Anvergni. — gospod grof, — 'se po-Ko je du Barry spoznal viteza d’ Aš- fegne sabljo, ako kdo zavrne zahvalo!« fcas, je hitro pogledal na okolu, ali ni, »Pazite se torej!« — je rekel du Barry, nobenega, ki bi ju opazoval. - j ,ki sc v] mogc] veg prema^ovati. _ Kraj je bil Samoteri, — vse ria okolu i Istočasno sta nasprotnika vrgla V globok mir. — Hisa tudi ni bila preblizu,’ S{ran svoje plašče, — izdrla sablji in se Sicer pa je bila sploh zaprta, kot izumrla. postavila eden proti drugemu. -'Kakor da mu je ves žolč stopil v obraz, je du Barry postal zelen sovraštva. — Kako ga je sovražil, — oh, — kako — tega človeka, ki ga je bil ponižal, osra-Motil, — in potem tudi ranil. — ; Grozni gospod Jakob je pač zapovedal, da mora sovraštvo molčati in du Barry se je pač moral ukloniti kategoričnemu povelju, ali — sedaj sta bila Sama — tiha noč ju je obdajala. — I Hitro je dana rana 8 Sabljo — iri če ga le malo rani, bode že on poskrbel, da bodalo konča ono, kar je sablja pričela, ku, — ali v istem trenutku se je pognal D’ Assas je stopil dva koraka nazaj, — čutil je do grofa nezmerno mrž-njo, — čeprav mu bi bil moral biti hvaležen, — kajti kakor je gospod Jakob du Barry. — »Kakšna bojazljivost, — povejte mi!« • rete biti njegov prijatelj, — ali treba je, j življenje vam je sveto!« — , rr0yo je vprašl d’ Assas, ki je začel umevati) J- ~L------------------------------------------------------------- J- — -* '~n*p _ kajtl poslal de Bernisa. - Nočem, da bi kralj ; bivatf, v Versaillesu.« - T/tnO f r/OTMlioll-l Ir-Mnl -i<‘nn TVTn«i in ,in rl i vnn 1 ?n V *" »Nimam stanovanja v Versal Gospod Jakob je začud*o° roki k nebu. — . ..;dci . »To so zaljubljenci! — ^T;.^ ni r°araj skrajnosti, — nič druge"3 -1’ - p0^a^a kot zdihovanje. — Dobro ^e’ zopet zapustil kraljico Marijo radi mo ralnih iri političnih ozirov, da Se polasti gospe d’ Etioles. — Ali mi verujete?« — »Da,« — je zamrmral vitez poluglas- no in močno rriu je šinila kri v obraz. — »Neznano mi je, kdo ste, — tudi mi niso zriani pravi vzroki vašega delovanja, ali verujem vam!« — . , . , »To mi zadostuje. — Za vas pač ni i Iri vrgel se je divje proti nasprotni- j važn0) ali govorim ali pc re8nico v g0. , , , , . , . ,, , , ,i tovih točkah, kar vam mora biti pri nekdo med bojevalca m oblastno ukazal:, sm, je edinole, da hočem ločiti za vedno »Ali vsa moja prtljago ]e je ugovarjal d’ Assas.. — - »To vas naj ne bega, -bodo takoj!« — »Denarja nimam' več!« »Tudi to naj vas ne mor vas popeljem, vati ne stanovanja, po Sla«0 • t Sa' vzne®Lrfpla*e' -ne bo trebapojdita nar^' JS? - ne hrane-— po cesti ši n* le- »Doli z orožjem!« — »Za Boga vendar!« — je vzkliknil du ■ jem1 in Barry. — i veznika!« — ! kralja in gospo d* Etioles. — To je v mo- . ,„u, kdor vam' bo priše^ vašem' interesu. — Tedaj sva za-;'pošilja gospod Jak ^ ^ (Dalje pn Lastpik ip izdajatelj: Kouzoreij »Tabor«. Odgosorai ur.edaiki Rudolf .O zijji, Tiska: Mariborska tiskarna —