Razne stvari. Iz domačlh krajev. Zahvala. Vsem volilnim možem, ki so pri deželnozborski volitvi dne 4. novembra v Ljutomeru oddali za me glasove, in vsem onim rodoljubom, ki so delali v prilog moje kandidature, se tem potom najiskreneje zahvaljnjem. Maribor, dne 5. novembra 1902. Anton Korošec. Poročil se je g. Ivan Žolnir, učitelj v Veliki Nedelji, z gdč. Marico M e 1 c h e r, učiteljico ravnotam. Cestitamo! Deželnozborske volitve iz kmetskih skupin so na Štajerskem tako-le izpadle: Izvoljenih je o s e m Slovencev, o s e m katoliškc-narodnih Nemcev, 3 e s t bauernbiindlarjev in e d e n nemški naeionalec. Kje so isti sijajni uspehi? »Štajerc« je že vriskal od veselja. da bodo po letošnji deželnozborski volitvi iz kmetskib skupin prišli prvi poslanci njegove barve v deželni zbor. Toda vsi so propali in sicer sijajno propali! V r a č k o je pri teh volitvah zopet propal! Ujel je le osem glasov, katere si lahko sedaj v Orehovcih shrani. Načelnik okrajnega zastopa gornjeradgonskega torej nima nobenega zaupanja več! Zadravec pa je žalostno prinesel v Loperaice 13 glasov. On je predsed. nemskutarske kmetske zveze, zanj je agitiralo vse, kar je v ptujskem okraju nemškega in nemškutarskega. A )e 13 glasov! Kresnik je bil celo prepričan, da zmaga. A to je bilo slabo prepričanje! Kmetje ga poznajo in ga ne marajo. 0 kandidatu Damianu pa sploh ni vredno govoriti, ker je bilo odvsehdob izključeno, da tako neznan in nezaslužen človek kje zmaga. Radovedni smo, ali bo sedaj »Štajerc« tudi v posebni izdaji naznanil propad svojih mož, kakor prej njih kandidaturo. Notarja dr. Radeya je okraj. sodišče v Mariboru uradoma proglasilo slaboumnim. Kuratorjem je imenovan g. dr. Ciril Radey, c. kr. poStni koncipist v Gradcu. Železnica Maribor-Travnik. Merilna dela za nameravano progo Maribor-Travnik dobro napredujejo. Končana je že meritev od Maribora do Arnovža in zdaj ima priti še ostali del na vrsto. V Slovenjemgradcu je umrl bivši tovarnar usnja gosp. Franc Ks. Potočnik v 76 letu starosti. Iz šole. Nadučitelj pri Sv. Lenartu nad LaSkem je postal g. Albert Planer, okrajni pomožDi učitelj v Celju. Okrajni pomožni učitelj za okraje Sv. Lenart v Slov. goricah, okolico Maribor in Slov. Bistrico je postal dosedajni suplent na vadnici mariborskega učiteljišča in stalni učitelj v Breznem, gosp. Franc Breznik. Palec je odtrgalo kletarskemu delavcu Jožefu Damiš, ki je služil v Mariboru pri tvrdki Pugl & Rossman. Prišel je s prstom v navijalo, s katerim se vzdigujejo sodi iz kleti ter so mu zobovi od kolesa odtrgali prst. V Lučah se je dogodila velika nesreča. Pobilo je nekega delavca pri grajSčinskem lesu. Zapušča vdovo s štirimi nepreskrbljenimi otroci. Bil je jako priden in pošten delavec. Mrzel veter tebe žene ... Iz Št. Lenarta v Slov. gor. se poroča, da odide gosp. dr. Dragotin Witerman po 241etuem »plodonosnem« delovanju. Baje bodo tržani na osodepolni dan ločitve razobesili črne zastave. Nemški listi pišejo, da ga bodo »fiinfarji« pri zdajSnih razmerah jako težko pogrešali. Zakaj ga pa niste izvolili za upravnika konkurzne mase? Gotovo bi se bil dal gosp. dr. Dragotin omehčati in bi bil ostal pri svojih ljubljenih v Št. Lenartu. Toliko je žrtvoval za trg, »plodonosno« deloval 24 let in zdaj na stare dni pa mora jemat' slovo! Adijo, le zdrav nam ostaiii, Podaj še nam enkrat roko; Na nas pa nikar ne pozabi, Če tudi tam Nemcev več bol Na Spodnji Hajdini pri Ptuju se starine zopet kopljejo na Janez Zupaničevem posestvu v sredini med prejSniima dvema Mitras tempeljnoma. NaSli so že veliko marmorskih potrenih podob, tudi nekaj takih z napisi, dalje veliko vsakovrstnih starinskih denarjev in lončene posode, veliko črepinj i. dr. Delo nadzira prof. Gurlit in G. RauS, delo pa vodi M. Vnuk, kopač starin in stražnik pri Mitras tempeljnu. Porotna zasedanja leta 1903. Od deželnega nadpravdništva so se določila porotna zasedanja za prihodnje leto: pri okrožnem sodišču v Mariboru prvo porotno zasedanje 9. marca, drugo 8. junija, tretje 7. sept. in četrto 16 novembra; pri okrožni sodniji v Celju prvo porotno zasedanie 16. februarja, drugo 11. maja, tretje 14. septem. in četrto 23. novembra. Umrla je v Bunčanih pri Sv. Križu na vernih duS dan blaga žena in pridna gospodinja Marija Babič. Naj v miru počiva! Podnk y vinoreji. Celjski uradni list razglaša: S privolitvijo c. kr. ministerstva za poljedelstvo se je c. kr. namestništvo v Gradcu vsled odloka s Stajerskim deželnim odborom dogovorilo o posebni uredbi potovalnega poduka o vinoreji in v zvezi s to uredbo tudi o tem, kako je gotove vinogradniške okoliSe prirediti določenim, v deželi poslujočim državnim in deželnim vinorejskim strokovDjakom, da razvijejo posebno podučljivo delovanje. C. kr. vinorejskemu nadzorniku Francu Matjašiču v Gradcu in njegovemu asistentu Jožefu Zabavniku v Gradcu so poleg drugih še prideljeni kot vinogradniški okoliši sodnijska okraja Šmarie pri Jelšah in Konjice, deželnemu sadjerejskemu potovalnemu učitelju Ivanu Belle-tu poleg drugih Se sodnijski okraji Celje, Vransko, Gornjigrad in Laško. Imenovane strokovnjake bode pri podučevanjih po potrebi podpiralo njim podrejeno nižje osobje. Izrecno pa pri tej priliki omenjamo, da se ta razdelitev okoliša dotika le tega, da imenovani vinorejski organi razvijejo posebno podučujoče delovanje, da pa se njihov dosedajni delokrog s tem v ničemur ne omeii. Zlasti pa se povdarjamo, da je c. kr. političnim oblastvom in c. kr. vinorejskim nadzornikom kakor prej tako slej po celi deželi pridržano vsled zakonodajstva o trtni uSi zaukazano poslovanje. Navedeni viaorejski organi bodo v bodoče izvrševali tudi nadzorstvo gledč brezobrestnih državnih in deželnih posojil za obnovitev od trtne uši uničenih vinogradov in bodo izdajali eertifikate, ki so potrebni, da se nakažejo obroki posojila. Znamenita iznajdba našega rojaka stotnika Fridolina K a u 6 i č a imenovana »brzosedlar« bode uvedena v konjištvu vseh držav. Iz Amerike sta dobila lznajditelja stotnik Kaučič in nadporočnik Beranek od neke New-Yorkske tvrdke sijajno ponudbo zavoljo nakupa njihovega amerikanskega patenta. Iznajditelja sta lastnika 14 patentov. Lov na tatu. V nedeljo je prišel delavec Ferdinand Košec od Sv. Miklavža v trgovino Antona Herzog v Mariboru, ter je hotel kupiti suknjo. Ko je jedno za poskušnjo oblekel, izmuznil se je iz prodajalnice ter začel bežati proti glavnemu trgu. Trgovec Je hitro poklical policaja, ki je tekel za tatom ter ga ujel. Celjski porotniki za IV. porotno za-sedanje: Glavni porotniki: Jožef Grecco, posestnik v Celju; Matija Jeraj, posestnik in gostilničar v Niski: Franc Guček, posestnik v Kozjem; Janez Apat, trgovec v Pandorju; Frane Niederdorfer, posestnik v Vrbju; Alojzij Nendl, gostilničar v Št. Juriju; Karol Feršnik, hiSni posestnik v Rogatcu; Anton Brezovnik, upok. učitelj v Vojniku; Albert Verdnik, posestnik pri Sv. Miklavžu; Janez Schondorfer, posestnik v Stari vasi; August de Toma, slikarski moister v Celju; Leopold Vukič, trgovec v Mozirju; Ignac Fludernik, posestnik in gostilničar na Ljubnem; Martin Antloga, gostilničar v Spodnjih Hudinjah; Florijan Gajšek, trgovec v Loki; Anton Kovač. posestnik na Bregu; Jcžef Lenko, veleposestnik v Št. Petru; Janez Guzej, posestnik pri Sv. Pongracu; Franc Kuznik ml., gostilničar in mesar v Vidmu; Henrik Strohmayer, urar v Celju; Nikolaj Staroveski, posestnik v Podčetrtku; Anton Kosi, gimnazijski profesor v Celju; Anlon Skoberne, hotelir v Celju; Karol Teržan, gostilničar v Petrovčah; Franc Stralella, notar v Rogatcu; Vincenc KolSek, notar v Šoštanju; Jožef Stipčič, trgovec pri Sv. Jerneju; Anton Zajc, posestnik na Teharjih; Frane Rojnik, posestnik v Sp. Gorčah; Franc Ušen, gostilničar v Dobriči vesi; Franc Hanžič, posestnik in trgovec v Ostroveah; Alojzij Valand, trgovec v Oplotnici; Jožef Pražnik, trgovec v Ločni vesi; Janez MarzidovSek, župan v Plankensteinu; Mihael Starkl, zupan v Sevnici; Janez Jezernik,  posestnik na Rožni gori. Nadomestni p o r o t n i k i: Dr. Jožef Kovačič, od<?etnik v Celju; Franc Virant, posestnik v Žalcu; Valentin Kranjc, posestnik v Voiniku; J. Lieskounig, gimnazijski profesor v Celju; Rudolf Dobovišek, gostilničar v Št. Juriju; Jožel Šušteršič, gostilničar na Tehariah; Anton Vengust, posestnik v Lubifini; Jožef Palus, vinski trgovec v Celju; Franc Mastnak, posestnik v Lokarjah. Žitne cene. V Mariboru: 100 kg psenice 15 K 40 v, rži 13 K 60 v, ječmena 13 K 40 v, ovsa 13 K 40 v, koruze 15 K 60 v, prosa 15 K 40 v, ajde 15 K 40 v, fižola 20 K. — N a D u n a j u : 50 kg pSenice 8 K 20 v, rži 7 K, ječmena 7 K 25 v, koruze 7 K, ovsa 6 K 60 v, fižola 12 K. Šadne in drnge cene v Mariboru. 1 kg jabolk 20 do 32 v, hruSek 20 do 32 v. Jestvine: 5 jajec 40 v, 1 kg sira 32 do 64 v, surovega masla 2 K do 2 K 80 v, 1 liter mleka 18 do 20 v, posnetega mleka 10 do 12 t, sladke smetane 40 do 56 v, kisle smetane 56 do 64 v, 1 kg krompirja 6 v, čebula 16 do 20 v, česna 50 do 58 v, kumine 1 K do 1 K 10 v, hrena 40 do 50 v, 100 glav zelja 2 krone do 4 K 50 v. Cerkvene stvarl. Pogreb f žnpnika Žekarja. Dne 2. t. jn. je umrl 6. g. Mart Žekar, župnik v Stu- denicah. Pogreb je bil dne 5. novem. Siva jesenska megla je pokrila košati Boč in Dravinjsko dolino, bilo je kakor nalaSč vreme za žalobni sprevod, ki se je dne 5. nov. pomikal iz prijaznega trga Studenice na bližnji hribček k podružnici sv. Lucije. HiSe po trgu so razobesile črne zastave v znak žalovanja, ogromna množica ljudstva iz domače in sosednih župnij je spremila rajnega župnika k večnemu počitku. Duhovnih sobratov je prišlo od daleč in blizu 44. Sprevod je vodil, slovesno maSeval in slovo govoril preč. gosp. častni kanonik HajSek. Gg. učitelji in duhovniki-pevci so mu na domu, v cerkvi in na grobu zapeli žalostinko. Zupljani so jako dostojno izkazali svojemu dušnemu pastirju zadnjo čast, znamenje, kako priljubljen je bil. Bil je pa tudi res vnet dušni pastir. 2e več let je bolehal za neozdravljivo sušico v sapniku, ki mu je v najlepši dobi ugasnila življenje; bil je še-le 38 let star. V mašnika je bil posvefien 1890, služboval je kot kapelan v MajSpergu, a že 1. avg. 1895 je nastopil studenisko župnijo. Poleg sester je zapustil starega očeta in mater, ki sta že pred par leti obhajala zlato poroko. — Naj v miru počiva! Iz Sevnice nam pišejo: Dne 12. okt. t. 1. so irnela naša dekleta iz družbe «Marijinih otrok» svoj prvi izlet k že od nekdaj naokoli sloveči romarski cerkvi Marije Matere božje na Gračko goro in sicer po tem redu: V soboto popoldan spoved. V nedelo predp. ob 10. uri so se dekleta zbrala na bližnjem hribčeku pri Grački gori in od tod je šla potem proeesija v spremstvu dveh čč. gospodov in drugih Ijudi. Med procesijo so se popevale lavretanske litanije. Nato so potem dekleta pred podobo Matere božje izpela družbeno zaobljubno pesem. Potem je sledila družbena pridiga, potem peta sv. maša, in med sv. tnašo posvetitev in skupno sv. obhajilo Marijinih hčera, ko jih \e vkljub slabemu vremenu prišlo preceišnje število, m sicer 98 družic. Popoldne so bile litanije z blagoslovom. Bila je to res prava »dekliška manifestacija», pri kateri se je marsikatero oko poštenega kristjana od veselja solzilo. Naj še omenim, da je družba priredila ta svoj romarski shod v ta namen, da vsa poštena dekleta družbi zvesta ostanejo, in tista dekleta pa, ki ne spolnjujeio svojih družbenostanovskih dolžnosti. da izstopijo iz družbe »Marijinih otrok*. Drugič tudi zato, da pokažejo svojim sosednim dekletam iz Rajhenburga, kjer se že tudi družba snuje, kako da se je sedanji čas boriti proti duSnira sovražnikom. Da se je pa vse tako v lepem redu izvršilo, se imamo zahvaliti našemu č. g. kapelanu Janezu Čemažarju, ki so res pravi dušni pastir svojih ovčic, ki vse, kar jim je mogoče, žrtvujejo v dušni in časni blagor naSega ljudstva. Dalje tudi prisrčna hvala 6. g. V. Lavrenčiču, kaplanu iz Rajhenburga, ki so prišli pomagat spovedovat. Dal Bog, da bi ta shod obrodil mnogo dobrega sadu. Dmštrena poročlla. Gledališka predstava v Mariborn! V nedeljo, dne 9. t. m. priredi bralno in pevsko druStvo «Maribor» v Narodnem domu gledalisko predstavo z burkama: <Eno uro doktor* in «Zamujeni vlak». Začetek točno ob 8. uri zvečer. Vstopnina: sedeži v dvorani od 1.—5. vrste 60 kr., ob 6.—10. vrste po 40 kr., od 11.—16. vrste po 30 kr. Stojišča v dvorani po 25 kr., za dijake po 20 kr. Sedeži na galeriji po 25 kr., stojiSče na galeriji po 15 kr. Ker so slovenska gledaliSča tudi deloma narodna vzgoievališča, upamo, da bode krasna dvorana Narodaega doma tudi tokrat, kakor vselaj, zavednega občinstva iz Maribora in okolice polna. — Torej v nedeljo v Maribor! Slov. kat. akad. društvo Danica si je izvolilo za zimski tečaj sledeči odbor: Predsednik: stud. phil. Ivan Gralenauer; podpredsednik: stud. iur. Fran Schaubach; tajnik: stud. phil. Anton SuSnik; blagajnik: stud. for. Matej Dagarin; bnjižničar: st. med. Ant. Rasbergar; gospodar: st. pbil. Fran Porenta. Iz drugflh krajev. Prihodnji slovanski časnikarski shod bode, kakor so določili slovanski časnikarski zastopniki pod predsedstvom urednika krakovskega »Czasa«, prihodnje leto 1903 v Plznu na Češkem. Potres. V nofii od torka na sredo so čutili v Zagrebu potres, ki pa ni napravil nobene škode. Gospodarske drobtlnloe. Onoj in gnojenje. (Dalje.) Od zunaj n. pr. od kakih tovarn se dobivajo včasih po ceni razni odpadki n. pr. odpadki volne iz predilnic, pokvarjene tropine iz pivovarn, pokvarjene pogače od olja, roženi opilki itd. če se take tvarine kupujejo, je pač treba račuaati, če se dobi dušee ali fosforova kisliaa ali kali v njih ceneje kakor se dobi v tržnib. umetaih gnojilih. Kako se kompost napravlja in kako se ž njim ravna? Kompo8t napravi naj se na zavetnem, senčnem prostoru in sicer kup, ki je zdolej 3w zgoraj pa 1 m širok, 1 do 1-5 m visok, pa poljubno dolg, Na vrhu se mu napravi jama, \ kateri se lahko deževniea zbira ali v katero se labko gnojnica vliva. Tvarine, ki pridejo v kompost, se razsekajo ali zdrobijo. Ako obstoji kompost iz tvarin, ki imajo malo rastlinske hrane, vsled česar bi bil kompost zlasti za daljšo vožnjo ali nošnjo n. pr. za vinograde preboren, tedaj se mu doda več rastlinske hrane z umetnim gnojem n. pr. koščeno moko itd. Napravi se tako močneji. Sama zemlja in polovica slabega živinskega gnoja da kompost. kakoršnega naši vinogradniki čestokrat delajo, ki pa je zelo boren, katerega teža je v primeri k njega vsebini glede rastlinske hrane posebno z ozirom na drago raznašanje po vinogradib prevelika. Da se tvarine enakomerno in hitro razkrajajo, razgrinjajo se v posamezne plasti enakomemo ter se z živim apnom potresajo. Plevelne rastliue z zrelim semenom se ne 8me kar meni nič tebi nič v kup devati. Isto velja glede senenega droba, sploh tvarin, ki imajo plevelno seme v sebi. Seme je treba prej uničiti ali pa se take tvarine po vrhu kupa spravijo, da seme izkali in se tako lahko z okopanjem uniči. Par mesecev ostane kompost pri miru. Le za to se skrbi, da se ne posuši. Zaliva se torej včasih z gnojnico ali vsaj z vodo. čez kake 3 mesece pa se kompost prekoplje in sicer seka se pri tem navpično od zgoraj dol. Tako se posamezne plasti dobro premešajo. Pri prekopavanju se kompostu ne primeša nič drugega k večjemu apno ali umetna gnojila. Vsaka dva meseea se kompost tako prekoplje dokler ni goden. Poraba komposta. Kompost je izboren gnoj, v katerem so rastlinske redilne snovi tako nekako že prebavljene, rastlinam takoj prikladne, razkrojene. Zato je kompost za sajenje in gnojenje v vinogradu, sadonosniku, vrtu kaj koristen, izboren je pa tudi za travnike, deteljo itd. Posebno v zadnjih slučajih pa ne sme seme plevelnih rastlin v sebi imeti. Množina komposta, ki se za gnojenje rabi, ravna se po množini redilnih snovi, katere ima v sebi. Ta je pa lahko zelo različna, odvisna je od tvarin, iz katerib. je kompost sestavljen. Zato bi bilo prilično zapisavati, koliko in katere tvarine pridejo v posamezne kupe koraposta. Kompost se pri nakladanju aa kupe, istotako kakor živalski gnoj, reže od zgoraj dol navpik. Na prostoru, katerega hočemo 8 kompostom pognojiti, razdeli se iati v enakomerne male kupe, ki se pa naj tudi takoj raztrosijo. Slednje je treba, ker sicer pride na oni prostor, kjer stoje kupi, preveč redilnih snovi, po drugod pa manj. Eateri pameten živinorejeo pa bode svojo živino, od katere enako zahteva, deloma prekrmil deloma pa stradati pustil? če tako stori, gotovo ni pametno. Važna opazka. Šele tedaj, kadar bode kmetovalee z ono rastlinsko hrano, ki mu je pri rokab, tako Tarčno in umno postopal, je umestno, da tudi umetna gnojila kupuje. Pri nas pa, žalibog, opazujemo, da se na eni strani mnogo kapitala v rastlinskih redilnih snoveh gubi, na drugi strani pa gotov denar zopet za take izdaja. Umetna gnojila so za današnje gospodarstvo gotovo zelo potrebna, a le če se prav in o pravem času rabijo. Na to. naj bi tudi zadruge in druge korporaeije, ki posredujejo po ceni nakup umetnih gnojil, posebno pazile. Zeleni gnoj. Živinski gnoj je ostanek rastlinskih pridelkoT, potem ko so jih živali prebavile. En del snovi torej živali izkoristijo. Pri zelenem gnoju se pa prideljujejo rastline nalašč za podoravanje, torej pridejo vse njih snovi zemlji t korist in aieer lahko na istem prostoru, kjer so se pridelale, pa tudi lahko na drugem prostoru. Eastline, ki jih sejemo radi zelenega gnoja, torej navadno ne bomo želi, temveč jih kar zelene na lici mesta v zemljo spravimo. Ta naein gnojenja postane dandanes v gospodarstvu posebno pri porabi umetnih gnojil če dalje važnejsi, posebno tam, kjer je razmerje med živino in obsegom zemljišč neugodno. Tako h. pr. pri TiDogradih. Ako poleg zelenega gnoja raztrošamo primerne snovi, ki so rastlinska hrana v umetnih gnojilih, tedaj je naraTno, da s tem sredstvom lahko isto dosežemo kakor z živinskim gnojem. (Dalje prihodnjič.)