Ameriška Domovi ima
HL%Ja .1 =1
NO. 168
AM€RICAN IH SPIRIT FORCIGN IN LANGUAG€ ONLY
SLOVGNIAN
MORNING N€WSPAP€R
CLEVELAND 3, O., TUESDAY MORNING, AUGUST 25, 1953
LETO Lm —VOL. Lin
Moskva hoče prehiteti in prekositi Zapad glede vprašanja združitve Nemčije
Tri jugoslovanske družine prosite za zavetje v Italiji
V nedeljo so sovjetski mogotci v Kremlju gostili in proslavljali vzhodnonemške voditelje, kakor jih še niso izza
dni, ko je prišel Ribbentrop v Moskvo podpisat pakt Radi splošne stiske se sovjetsko-nemškega prijateljstva.
LONDON. — Sovjetska vlada je oddala salvo težkih topov v svoji grandiozni kampanji, da bi izvedla vpliv na nemško javilo mnenje.
Premier Georgij Malenkov in njegovi pajdaši so dali komuni-tičnim vzhodnonemškim voditeljem vse, kar so si le mogli domisliti, tekom pogajanj, ki so se pravkar zaključila v Moskvi.
Nad vsak dvom je jasno, da je zdaj prvi in poglavitni namen Malenkova, da hi Sovjetija izvajala svoj vpliv na volitve v Za-padni Nemčiji, ki se bodo vršile b- septembra, v upanju, da bodo prebivalci Zapadne Nemčije vrgli kanclerja Konrada Adenauerja z vlade.
Toda ostali nameni Malenkova -in njegovega režima, ki so dolgoročni ter namenjeni v glavnem poznejši dobi, niso nič manj Važni. Sovjeti bi namreč radi °bodrili nemško ljudstvo, da bi se pričelo ozirati na Vzhod, mesto na Zapad za združitev Nemčije in da bi videlo v Sovjetski Zvezi deželo', ki lahko Nemčiji i
v političnem in ekonomskem oziru več nudi kakor Zapad.
Proslava “sovjetsko - nemškega prijateljstva”, ki jo je priredil Malenkov v nedeljo v Kremlju na čast vzhodnonemškim voditeljem, ni v ničemer zaostajala za proslavio, ki so jo priredili sovjetski voditelji von Ribbentropu in ostalim nemškim diplomatom, ko so slednji prišli v Moskvo podpisat sovjetsko - nemški pakt.
Sovjetska vlada upa, da ji bo mogoče poraziti zapadne države v borbi za nemško javno mnenje-
Pred enim-tednom je Sovjetija objavila besedilo not, ki jih je poslala Združenim državam, Veliki Britaniji in Franciji in v katerih je predlagala naglo združitev Nemčije in provizorično vsenemško vlado v bližnji bodočnosti.
Sovjetija je dala zdaj vzhodnonemškim voditeljem nadaljne koncesije, vključno	ukinjen j e
reparacij in vrnitve vojnih ujetnikov.
množi število beguncev iz Jugoslavije.
Poljski letalec je govoril v nedeljo v Clevelandu
Vsi častniki v poljski armadi s činom in nad činom majorja, so Rusi, je rekel letalec.
CLEVELAND. — V nedeljo govoril v poljski dvorani na M 75. St. in Broadway 22-letni Oljski letalec Zdislav Jazwin-ki je meseca maja letos po-^egnil z naj novejšim sovjetskim letalom na danski otok ®jornholm. Na shodu je bilo ^jmanj 2,000 oseb.
Rekel je, da Poljaki lahko u-bravičeno upajo na osvoboditev Sv°ie domovine. “Ko bo napočil Veliki dan, bo danski otok pre-^jhen, da bi mogli pristati na ijbem vsj poljski letalci”, je re-
V svojem govoru je lOpisal živ-Nnje v Poljski, ki je življenje pomanjkanja, podhranjenih ot-bolnih mladih mož in žena, Poganjanje cerkve in njenih mirov ter neprestanega vohun-^hja.
, Ra se Rusi dobro zavedajo, ksno je razpoloženje Polja-'L je razvidno iz stanja v ar-■j^adi; “Vsj častniki s činom ma-v La in navzgor, so Rusi, oble-mi v poljske uniforme, in ve-
. a Večina niti ne zna poljskega
Jezika”
. shodu je imel kratek govor j ^ ^ kongresnik George H. Ben-tie'7’ ^ mec^ drugim dejal, da kj| smemo nikoli pozabiti, da je k 9 Roljska prva dežel, ki se je j^Lla proti hitlerizmu v Evro-
V nedeljo je bil "Katoliški dan" clevelandskih Hrvatov

Vremenski
prerok
pravi:
Ob tej priliki so zlasti proslavljali kardinala Stepin-ca, borca za človeške pravice in krščansko svobodo.
CLEVELAND. — V nedeljo so praznovali clevelandski Hrvati svoj Katoliški dan, ob kateri priliki so zlasti počastili svojega rojaka, kardinala Alojzija Stepinca, borca za človeške pra-vce in krščansko demokracijo.
Katoliški dan se je pričel s sv. mašo v cerkvi sv. Pavla na East 40. cesti in St. Clair Ave., ter se zaključil po'zno popoldne s piknikom v Puritas Springs parku.
Cerkveno opravilo je opravil Rev. Kamber, ki službuje zdaj v Detroitu, ki je molil za kardinala in njegovo zmago nad silami zla, ki jih predstavlja komunizem.
Popoldne je bilo tudi sestavljeno pismo na predsednika Eisenhower j a, katerega se naproša, naj uporabi svoj vpliv, da bodo Združene države izvajale svojo moralno moč za osvoboditev vseh ljudstev sveta.
------o------
Pet mrtvih v prometni nesreči
SHAP, Anglija. — V bližini tega kraja je zdrknil avtobus z, nedeljskimi zletniki z gorske poti v globel, pri čemer je bilo 5 oseb ubitih, 35 pa ranjenih.
Presaditev starega drevesa
WHITE SULPHUR SPRINGS W. Va, — Ko so se tukaj namenili dozidati nekemu hotelu prizidek, so presadili 100 let staro drevo, ki je tam raslo in bilo na Ipotu prizidavi. Drevo so presadili 125 čevljev od njegovega “rojstnega kraja.”
v anes sončno in toplo, pono-tesno in toplo.
To b© še streljanja!
CHARDON. — V hardware trgovino, ki jo lastuje Lloyd Carlsoh, so vlomili neznani vlomilci ter odnesli med drugim 50 revolverjev.	j
WASHINGTON. — List The Evening Star, neodvisni dnevnik, ki izhaja v Washingtonu, poroča:
Trije jugoslovanski zakonski pari so s svojimi majhnimi otroci pribežali iz Jugoslavije v italijansko luko Monfalcone v malem čolnu na jadra in so prosili za politično zavetje. Italijanski uradniki so izjavili, da so jim begunci povedali, da so zapustili Jugoslavijo, ker se jim je pri-studil sedanji komunistični režim.
DUNAJ. — Radi splošne stiske v Jugoslaviji se množi število beguncev. V maju tega leta je begunstvo iz Jugoslavije doseglo najvišjio številko od 1. 1946. Na Koroško pride vsak dan 6 do 10 ljudi iz Jugoslavije, Vsi ti ljudje tvegajo smrtno nevarno pot preko Karavank. Med njimi so mnogi mali kmetje. Vsi se zavedajo, da tvegajo skok v negotovost. Avstrijske oblasti zasledujejo ta porast beguncev z veliko zaskrbljenostjo. Skoro Vsi begunci hočejo preko morja ali le redkim se posreči dobiti dovoljenje za vselitev. Drugi pa povečujejo število brezposelnih v Avstriji.
Korejci so počastili Eisenhowerjevega sina
SEOUL, Koreja, — Majorju Johnu S. D. Eisenhowerju, sinu predsednika Eisenhower ja, je bila podeljena kolajna z zlato zvezdo, za njegovo izredno junaštvo na bojni fronti in za njegovo iznajdljivost pred sovražnikom
'■m***'
Sovjetska zveza hoče razdvojiti zapadne zaveznike
Angl. laborist zahteva odstavljenje senatorja Jos. M(Carthy-a
Strahovita grožnja, če Zdr. države kaj kmalu tega ne store.
NOTTINGHAM, Anglija. — Tom O’Grien, laboritski poslanec v parlamentu in predsednik Generalnega koncila Kongresa strokovnih unij, je izjavil tukaj nedeljo, da če Združene države žele še nadalje kooperacijo ali sodelovanje z Veliko Britanijo, tedaj morajo odvzeti senatorju McCarthyju vsako avtoriteto.
“Postopanje McCarthyev, Mc-, C a r r a n o v in McCormickov je storilo več za razkol med angleško govorečimi narodi, kakor je mogel Kremelj upati da bo on dosegel”, je rekel O’Brien.
(Pri tej izjavi nam ne gre za to, ali bi morala biti McCarthyju odvzeta avtoriteta ali ne; gre za poslančevo smešno izjavo, da mora Amerika to storiti, če hoče, da bo še nade/je deležna — sodelovanja Anglije! Kje? Ali pri trgovanju z rdečo Kitajsko? In kaj potem, če bi ne bilo več tega sodelovanja? Kje si bo potem Velika Britanija našla bogatega in dobrodušnega strica, ki bi ji sipal bilijone v malho, kakor dela zdaj to dobričina stric iz Amerike?!).
Sovjetija je odpustila vzhodnim Nemcem vse dolgove in celo vojne reparacije. —
Dala jim bo tudi živil in surovin.
BERLIN. — Sovjeti igrajo sedaj hazardno igro z Nemčijo. —
Oni so' namreč podpisali daleko-sežno pogodbo s komun, vlado Vzhod. Nemčije.
Sovjeti so dovolili vzhodnim Nemcem precejšnjo mero suverenosti, živil, surovin in drugega blaga. Dalje je Moskva od-vezela Vzhodno Nemčijo vseh dolgov, vključno plačevanja velikih reparacij, ter je celo obljubila, da bo osvobodila nemške vojne zločince, ki jih še drži v svojih ječah.
Moskva proslavlja ta pakt kot ogromen korak v smeri proti združitvi Nemčije. Zapadno-berlinski vladni uradniki pa so nemudoma posvarili svet na u-' pridobjljenim satelitom.
BERLIN. — V drugi fazi ogro: mne distribucije živil je pripravljenih zopet milijon zavojev hrane za razdelitev glad- na primer Board
KOMUNISTI SO SE PRIHULI HJ V VSE ODDELKE AMER. VLADE
Bili so svetovalci tvorcev vse naše notranje in zunanje politike. — Penetracija jim je bila omogočena samo ob neverjetni naivnosti eksekutivnih vej administracije. — Vlada še zdaj ni popolnoma izčiščena te izdajalske svojati.
WASHINGTON. — Senatni preiskovalni odbor je v soboto naznanil, da je bilo kljub ponovnim svarilom od strani FBI in drugih varnostnih organizacij ukradenih na tisoče tajnosti ameriške vlade po sovjetskih vohunih, ki so se prihuljili v vladne službe.
Senatni pododbor za notranje zadeve je v svojem poročilu izjavil: “Koliko dragocenih ameriških tajnosti je bilo po ameriškem komunističnem podzemlj:u pclslanih v Moskvo, ne bo nikoli dognano in ugotovljeno.”
Temu pododboru je na čelu senator William E. Jenner, republikanec iz Indiane.
Pododbor je med drugimi stvarmi razodel tudi to, da je sovjetska mednarodna organizacija izvedla uspešno penetracijo v ameriško vlado, ki ni bila še v celoti odkrita.
Vse po načrtih Moskve
Ta penetracija se je vršila v soglasju z načrti, zasnovanimi v Moskvi in se je raztezala od naj-nižjih do naj višjih položajev v ameriški vladi.
“Ko je bila glavna skrb ameriške vlade ekonomsko okrevanje, so bili komunisti v Agricultural Adjustment departmentu, v Works Progress administraciji, v National Recovery administraciji in v vseh novih sekcijah starega departmenta,” je rečeno v poročilu.
“Tekom vojne so se pridružili vojnodobnim agencijam kakor iof Economic
nim prebivalcem Vzhodne Nemčije.
TEHERAN, Iran. — Nova iranska vojaška vlada je včeraj zaprla bivšega premierja Mohameda Mossadegha v ječo ter naredila pogon na komuniste, ki jih hoče popolnoma iztrebiti v deželi.
NEW YORK. — Včeraj je stotine uslužbencev American Telephone and Telegraph Co. v štirih mestih na vzhodni o-bali prenehalo z delom.
Warfare, Foreign Ecc'nomic Administration, Office of Strategic Service in podobnim ustanovam.
“Proti koncu vojne in v povojni periodi so operirali na polju zunanje politike. Ob koncu vojne pa so se pričeli vrtati v mednarodne agencije.”
Dalje pravi poročilo “Komunisti so pomagali pisariti zakone in voditi kongresna poročila.
Izdajalci na odgovornih mestih
“Komunisti so bili svetovalci članov kabineta, pisali so zanje govore ter jih reprezentirali pri
kane. Rekli so, da je ta pakt podoben meču z dvema ostrinama in da ga utegnejo Sovjeti izrabi-jvladnh konferencah. Natrpali so ti za separatno pogodbo z novo-lsvoje ljudi v department, ki je
Ipripravljal osnovno ameriško in
svetovno politiko.
“Oni so drug drugega najemali, in se v službi poviševali. Prav tako so drug drugemu višali plače. Drug drugega so premeščali iz urada v urad, iz departmenta v department, iz enega kongresnega odbora v drugega.
“Oni so drug drugega imenovali v mednarodne misije. Odgovarjali so za drug drugega lojalnost in drug drugega zagovaja-li, kadar jim je grozilo razkrinkanje.”
Tisoče tajnosti pokradenih
Odbor je ugotovil, da so pokradli tisoče diplomatskih, političnih in ekonomskih tajnosti.
“Kljub dejstvu, da so FBI in druge varnostne ustanove poročale o ekstenzivni penetraciji komunistov, je eksekutivna veja vlade prav malo storila, da bi prekinila td izdajalsko delovanje in zabranila komunostom dostop do vlade, dokler ni kongresni odbor spravil tega početja na dnevno luč.”
Ker so politika in programi, ki so jih zasnovali člani sovjetske zarote, še vedno' učinkoviti v vladi, zato odbor priporoča:
Da se sedanja preiskava nadaljuje povsod, kjer se pokažejo znaki, da subverznost še ni bila popolnoma razgaljena.
Da odbor s sodelovanjem jus-tičnega departmenta natančno preštudira statut omejitve pričevanja od strani vladnih uslužbencev.
Da eksekutivna veja vlade ponovno pregleda in oceni osebne rekorde in preteklost vseh usluž-, bencev, ki so prišli v vlado in bili povišani na priporočilo oseb, o katerih je dokazano, da so bili sovjetski vohuni.
ENI PRIHAJAJO, DRUGI ODHAJAJO —Dva konvoja vojnih ujetnikov sta se srečala v bližini Panmunjoma. Bolniški vozovi na desni vozijo domov ujetnike Združenih narodov, na tovornih avtomobilih na levi se vozijo domov komunistični vojni ujetniki.
NAJNOVEJŠEVESTI
RIM. — Novi premier Giuseppe Pella je dobil zaupnico v obeh zbornicah italijanskega parlamenta.
LONDON.—Zaradi vrste stavk, ki so jih povzročili komunisti, je bilo ustavljeno delo v angleških napravah za raziskovanje atomske energije.
ZDRUŽENI NARODI, N. Y. — Predstavnik Južne Koreje je včeraj izjavil, da bo zastopnikom Južne Koreje nemogoče prisostvovati korejski politični konferenci če bo tam sedela tudi “izdajalska in naklepe kujoča Indija.”
KAIRO, Egipt. — Arabska liga je včeraj obljubila svojo polno podporo Marokancem v njihovem boju na neodvisnost od Francije.
BIEFELD, Nemčija. — Tukaj je včeraj angleško sodišče obsodilo štiri Nemce med njimi neko telefonistko, v zapor do petih let. Bili so obsojeni zaradi vohunstva v prid Sov-
jetuje.
SAN FRANCISCO. — Družba American Bitumuls and Asphalt Co., je naznanila, da bo zgradila v bližini Cincinnati ja veliko tovarno za čiščenje asfalta ki bo stala štiri milijone dolarjev.
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
GO-letnica fare sv. Vida—
V	nedeljo^ bo slovesno obhajana 60 letnica ustanovitve fare sv. Vida. Zjutraj bo slovesna pontifikalna sv. maša, ki jo bo daroval Prezvišeni Nadškof Ho-ban, clevelandski škof. Asistenti pri sv. maši bodo bivši kaplani in duhovniki ki so imeli svoje prve maše pri sv. Vidu. Popoldne ob petih bo pa slavnostni banket v cerkveni dvorani. Vstopnice za banket se bodo prodajala samo do srede zvečer. Dobijo se v župnišču.
Prva obletnica—
V	petek 28. avgusta ob 7.30 bo v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave., sv. maša za pok. Joseph Sauric v spomin 1. obletnice njegove smrti.
Nov naslov—
Mrs. Mary Cervan, 315 E. 257 St. Euclid, O., se je preselila na 143 E. 335. St., Willoughby, O.
Sedmina—
V	sredo ob 8.15 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pokojnega Franka Raddell na 7. dan njegove csmrti.
Sestanka ne bo—
Zaradi vročine in počitnic Združenje senklerskih trgovcev ne bo imelo ta mesec seje. Prihodnji sestanek bo šele 22. septembra t. 1.
Božja pot—
Kdor bi hotel iti na božjo pot v Franklin, O. drugo nedeljo v septembru (13.), naj se zglasi pri Mrs. Mary Strukel na 870 E. 185 St., ali pa naj pokliče IV 1-2446.
Druga obletnica—
V	četrtek ob 7. uri zjutraj bo v cerkvi sv. Lovrenca sv. maša za pok. Augusta Meserko v spomin 2. obletnice njegove smrti.
Žalostna vest iz starega kraja—
Roman Švajger, 1109 Norwood Rd., sporoča, da mu je po kratki bolezni umrl doma v Tržiču na Gorenjskem oče Jurij Švajger v starosti 92 let. Pokojni se je rodil v Trnovem na Gomilskem. Doma zapušča ženo, dva sinova, poročena v Ljubljani, enega redovnika na Dunaju, hčerko redovnico v Pančevu in enega sina z družino v Clevelandu.
K molitvi—
Članice Društva sv. Ane št. 4 SDZ naj pridejo v torek ob pol devetih v Grdinov pogrebni zavod, v sredo pa na pogreb pok. 'sestre Frances Birtic.
Poroka—
V	soboto 22. avgusta sta se poročila v cerkvi Marije Pomagaj Robert F. Zalokar, sin Mr. in Mrs. Frank Zalokar, 19321 Kil-deer Ave., in Donna Blaskevica, hčerka Mr. in Mrs. Joseph Blaskevica, 809 HoicVer Ave. ženin je graduiral iz General Motor instituta, nevesta pa z Baldwin Wallace kolegija. Po ženitovanj-skem potovanju se bosta nastanila na 1129 Norwood Rd.
CLEVELAND. — Clevelandski delavski federaciji je George Meany, predsednik AFL, včeraj ukazal, naj izključi Bratovščino mizarjev (ali tesarjev) iz AFL centralnega telesa.
TOKIO. — Radio v Pekingu je naznanil, da so komunisti obvestili' poveljstvo čet Združenih narodov, da “je 400 zavezniških vojnih ujetnikov izjavilo, da se nočejo vrniti v domovino.”
AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 25, 1953
Ameriška Domovi ima
•^Brfsur«.
ra. Ti« a UTijnnga n*itVTB
Clalr Ave.
UEnderson 1-0628
Cleveland 3, Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays
General Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA
Za Zed. države $10.00 ua leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00.
SUBSCRIPTION RATES
United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months.
Entered as second class matter January 6th, 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879.
No. 168 Tues., Aug. 25, 1953
Plazeči se socializem?
Od leta 1890 so skušale razne federalne vlade urediti, izrabiti in zgraditi razne velike vodne sile v zveznih državah. Kongres je glede tega, kako urediti naše vodne sile in jih izgraditi, izdal več zakonov, med njimi 1. 1906 takozvani “Raclamation Act,” leta 1910 “The Federal Dam Act,” leta 1920 “The Federal Power Act” in leta 1940 “The Flood Control Act.” Federalna oblast je na podlagi teh zakonov zgradila pri nekaterih velikih rekah ogromne jezove in elektrarne. Med vsemi temi je najbolj znana zgradba v Tennessee Valley, ki jo kratko imenujemo TVA.
Najgloblji kanjon (globoka rečna struga) v Ameriki je takozvani Flell’s Canyon, v katerem teče reka Snake River, na meji med državama Idaho in Oregon. Širina te zemeljske zajede meri 7,000 čevljev.
Ta reka s svojo globoko zajedeno strugo nudi možnost za zgradbo ogromne električne centrale. Ob njeni zajezitvi pa bi nastalo tudi veliko jezero, čigar vodovje bi se porabilo za namakanje velikih suhih pokrajin, ki bi se spremenile v rodovitno polje.
Prejšna administracija je nameravala izvršiti vsa ta dela na račun zvezne vlade. Tozadevni zvezni urad “The Federal Bureau of Reclamation” je napravil že načrte za zgradbo ogromnega jeza v Hell’s Canyonu, v katerem bi stala voda visoko 602 čevlja in bi tamkajšna električna centrala mogla oddajati 1,124,000 kilovatov električne moči. Nastalo jezero bi služilo plovbi in namakanju bližnjih držav. Vsa ta zgradba bi dvignila v okolici industrijo, ki bi nudila 67,-000 osebam zaposlitev in bi na leto ustvarila za 500 milijonov dolarjev raznih produktov.
Proti tem načrtom pa so nastopili sedaj republikanci in tudi sam predsednik Eisenhower, ki se je izrazil, da je TVA “creeping socialism,” plazeči se socializem. Že prej se je ustanovila privatna družba, ki želi na svoj račun in za se izgraditi električno centralo v Hell’s Canyon. Zgradba po načrtih te privatne družbe pa bi dajala le 677.000 kilovatov, in bi ustvarila skoro 4 krat manjše jezero, kakor ga predvidevajo načrti federalne komisije. Če bi torej dobila privatna družba koncesijo za zgradbo teh del, bi bilo na razpolago dosti manj električne sile in manj vode za plovbo in namakanje, poleg tega bi bila pa tudi elektrika mnogo dražja. Po računih bi namreč prodajala privatna družba električno silo po $50 za letni kilovat, državni načrt pa bi nudil isto za $25.
Republikanci so načelno proti temu, da bi zvezna država gradila take vodne naprave, češ, da je to socializem, ki se uvaja v državno gospodarstvo, kot se je izrazil celo sam predsednik Eisenhower. Toda tak “socializem” v Ameriki in v vsaki državi že dejansko obstoja. Vse ceste in vse šole so namreč državna last, vse država gradi. Če bi načelno odklanjali vsak državni “socializem,” bi morali tudi ceste in šole prepustiti v roke privatnikom. Vsak človek ve, da bi bil to nesmisel. Če pa državna oblast gradi šole. ceste in druge potrebne zgradbe, ne da bi se kdo zgražal nad tem “socializmom,” potem s tega stališča tudi ni pomisleka proti temu, da bi federalna oblast zgradila velike vodne zgradbe, če je to v korist ljudstvu in če teh zgradb v javno korist ne morejo izvršiti privatne družbe.
Res je, da državna oblast ne sme ubijati privatne iniciative in ne obremenjevati svojega aparata z deli, ki jih morejo izvršiti privatniki oziroma privatne družbe, toda — kakor vidimo pri zgledu o cestah in šolah — včasi je pa tudi nujno potrebno, da država izvrši dela, ki so v korist celotnega prebivalstva.
Ogromnih vodnih naprav, ki jih je federalna oblast izvršila v državah Californija, Washington in drugod, bi ne bila nikdar izvršila kaka privatna družba in niti ne posamezne države. Ne gre tu le za zgraditev velikih elektrarn, marveč tudi za ureditev tokov rek in za namakanje velikih pokrajin, ki so skoro puščave radi pomanjkanja vode.
konzulatu v Celovcu je bil tačas dodeljen poseben gospodarski
ti department} umaknili svoje ugovore proti podelitvi kon- in Italije. Jugoslovanskemu cesije privatni družbi.
Republikanci zahtevajo, da se ukine vsa dosedanja zakonodaja, ki smo jo prej navedli, po kateri je zvezna država'predstavnik Ljudske republike zgradila velike vodne naprave, velika večina prebivalstva v ^Slovenije g. Boris Zidarič. Pred zadevnih pokrajinah pa zahteva, da ostanejo velike vodne'začetkom velesejma, t. j. 3. av-sile in zgradbe v rokah federalne oblasti, če bodo republi- gusta se je oglasil pri tem gcs-kanci trmasto vstrajali pri svoji podpori privatnim kapita-|podu dopisnik celovškega “Na-listom, bodo ob prihodnjih volitvah izgubili v teh državah'šega tednika” z željo, da dobi ne-najbrž precej glasov, in ta ozir bo vzrok, da se bo rešitev,kaj podatkov o jugoslovanskih zavlekla preko bodočih volitev.	M. razstavljalcih. Brez vseh težav
*******+*	** *++* *******	1 j ih je dobil. G. Zidarič pa je či-
sto iz lastne pobude, potem ko j.e dal dopisniku NT zaželjene podatke, pripomnil: “Oglasov v Vaš sta se, se vzljubila, šla v župni- F st “Naš tednik-KncInika” ne šče novoustanovljene fare sv. morem dati, ker odločajo pri tem Lovrenca in poprosila župnika listu predvsem oni ljudje, ki so v Kržeta, naj ju zveže za skupno Sl°veriiji med okupacijo klali, življensko pot. župnik je proš-j	takega bi od diplomatske-
nji rad ustregel in ju vpisal kot ga predstavnika ne pričakovali, ženina in nevesto v poročno knji- Zidaričev© besede so najhujša žago. Ko so bila vsa dovoljenja v ljivka ne samo uredništva NT redu, ju je 31. avgusta v cerkvi 'amPak vseh koroških Slovencev, sv. Lovrenca poročil.	jsaj jim podtika, da morilci odlo-
Letos 29. avgusta ob 8. uri zju- čilno upravljajo njihno glasilo.
j K sodobnim svetovnim problemom {
BESEDA IZ NARODA
Zlato poroko sta dočakala
Cleveland, O. spomnimo rojakov, ki v slogi že 50 let vozijo zakonski voz. Taka srečna rojaka sta Mr. in Mrs. .Frank šraj s 3608 E. 80. St. Zlati ženin Frank Šraj je doma iz Sevna pri Primskovem v litijskem okraju. Rojen, je bil 19. sept. 1878. Leta 1902 se je izselil v Ameriko in se naselij v Newburghu, kjer živi še danes.
Delo je dobil v tovarni žice (dratovni) in ostal v istem oddelku 42 let, vse do svoje upokojitve.
Leta 1903 je prišlo v Ameriko s Primskovega mlado dekle — Kristina Jerič. Tudi ta se je naselila v Newburghu. Spoznala
čilno
traj bosta ponovila obljubo za-.Misliti na to, da bi LR Slovenija, konske zvestobe v isti cerkvi.	Belgrada niti ne omenimo ne,
Kmalu po poroki se je Frank g- Zidariča prijela za to kleveto, Šraj naročil na slovenski čašo-j je Prazna stvar. Mož to zna, kar pis, tedanjo Novo Domovino in 80 ga ravno oni sami naučili, mu ostal zvest do danes. Torej jPsč Pa je nanj naslovil dopisnik kar dve lepi 50 letnici.	NT g- dr- Janko1 Tischler, sin
V zakonu se je rodilo devet profesorja dr. Joška Tischlerja, Prav je, da se otrok. Vsi so poročeni, le sin javno zahtevo, “da javno sporo-John je še doma in skrbi za svo-jči, kateri MORILCI so v vrstah je starše in diom.	j uredništva NT.” Odgovora na
K vsem častitkam, ki jih bo- f^0^"0 zahtevo seveda ne bo do-sta zlatoporočenca prijela ob svojem jubileju, se pridružujemo tudi čitatelji Ameriške Domovine ter številni prijatelji želeč jima vse dobro.
Bog, v katerega sta zaupala
bil.
G. Zidarič je Slovenec. Tako bi pričakovali od njega vsaj mala kulture. Sedaj pa nas je vse Slovence zunaj Slovenije resnično sram. Tako koroški kot tr-vse življenje, naj Vaju še nada- žaški in goriški Slovenci kakor Ije čuva pred vsem hudim. Ka-jtU(h slovenski izseljenci vsepov-dar pa pride čas ločitve od ze- s°d po svetu se prizadevamo, ka-
moljskega življenja, naj Vaju :ko bi ohranili ,in Povečali Pred poslednja pot vodi v raj pred dlug^mt narodi dobnci ime svo-
prestol Stvarnika.
Bog Vaju ohrani zdrava in čila še mnogo let!
Jakob Resnik.

Nemška nestrpnost
Slovenski koroški srednješolci so imeli od 7. do 9. avg. t. 1. svoje letošnje počitniško zborovanje na Trušnjah. Prebivalstvo iz štriholč, želinj in okolice je svoje študente z Zilje, iz Roža in Podjune sprejelo z velikim veseljem in jim pripravilo skoro knežje gostoljublje. Konec zborovanja so želeli študentje v zahvalo ljudstvu prirediti družabno prireditev s petjem, g,dvori, simboličnimi prizori in sšaljivko “Čevljar.” Za dvorano so naprosili trušenjsko gostilničarko Rabi, za oder pa tamošnjo “Dorfgemein-
tudi letos predavanja na počitniškem dijaškem zborovanju deljena. Višješolci so imeli predavanja: Miselni razvoj Evrope (dr. Vinko Zwitter), Prerez slovenske zgodovine (dr. Zablat-
jega naroda, uradni predstavnik, ki ga pošilja domovina v svet, pa nam pljuje v obraz, če nima domovina boljših predstavnikov, da bi jih poslala v svet, kot je g. Zidarič, je bolje, da jih sploh nima. Sicer se nam zdi pa simpto matično, da prihajajo ravno v mesta, kjer gre prvenstveno za ugled in reprezentanool slovenstva, ljudje Zidaričeve vrste. Biti grd klevetnik, je kaj lahko1, biti velik kulturni narodni reprezentant, pa ni dano vsakemu.
“Visok” obisk iz Ljubljane
Prejšnji teden sta se mudila v Celovcu predsednik vlade (Izvršni svet.) LR Slovenije Miha Marinko in podpredsednik dr. Marijan Brecelj. Ogledala sta si zlasti celovški velesejem in nekatere javne naprave v Celovcu in po drugih delih Koroške.
Malenkov o Avstriji
Ob koncu nedavnega zasedanja sovjetskega državnega zbora (vrhovni sovjet) 8. t. m. je sovjetski ministrski predsednik Georgij Maksimiljanovič Malenkov v zunanjepolitičnem delu
nik), Naš položaj (dr. Joško Tis chler) in Naša dijaška družina; j svojega dveurnega govora ome-nasklvi predavanj za nižješolce jnil tudi Avstrijo in s tem v zve-pa so bili: 700 letnica Gospe'zi rekel “Potrebno je urediti tu-svete. Naša zgodovina, Naša vas di avstrijsko vprašanje. Zato pa
prej in sedaj in Dijak in narod.
“Novo Evilopo hočemo”
Istočasno kakor so se zbrali slovenski katoliški koroški dijaki na svoje letošnje počitniške
je treba najprej odstraniti vse ovire. Taka ovira je med drugim tako imenovana skrajšana avstrijska pogodba, ki mimo drugega nasprotuje tudi pogodbam, sklenjenimi med štirimi ve-
sestanke, so se zbrali na ziljskih
schaft.” Zadnja pa je prošnjo j Vratih, ob italijansko-avstrijski, lesilami. Gcjtovo bi tudi rešitev odbila, medtem ko je gostilni-j meji (8. t.-m.) zastopniki mladi- nemškega vprašanja močno po-
V svetovni borbi med komu-^ Gen. Zahedi je v imenu šaha nistično tiranijo in svobodo je obljubil izboljšanje delavskega zadnja v preteklem tednu žela | položaj a. Govoril je celo o uved-
nekaj uspehov, doživela pa tudi udarce.
Kremelj je računal, da so razmere v Iranu že dozorele in da je le še vprašanje tednov, kvečjemu mesecev, da mu bo ta na petroleju bogata dežela padla kot zrelo jabolko v naročje. P'0-ložaj pa se je nenadoma obrnil.
V torek so demonstrirali po ulicah Teherana pristaši Tudeh stranke in zahtevali uvedbo republike, prekinitev vsakih zvez z Zahodom in čvrsto povezavo s Kremljem. Mossadegh, ki je bil vezan na pomoč komunistov, če se je hotel obdržati na oblasti, bi moral popustiti. Vse je izglodalo, da so obrambne postojanke Zahoda na Sred. vzhodu porušene in da bodo Sovjeti preko Irana prodrli do Indijskega oceana. Kako slabo je izgledalo za pobeglega šaha, se vidi naj lepše iz tega, da so se ga vsi u-radni predstavniki v Rimu iz ogibali, čeprav je bil vsaj formalno še vedno iranski vladar.
Ko je pa v sredo uspelo generalu Zahediju zlomiti moč ob lastnega Mossadegha in prevzeti v šahovem imenu oblast v I-ranu, se je položaj nenadoma, spremenil. Iransko diplomatsko osobje v Rimu in predstaviki i-talijanske vlade so se kar drenjali okoli šaha, mu ponujali svoje usluge in ga pozdravljali.
Šah se je vrnil v svojo prestolnico, v deželi je vzpostavljen red in mir.
Zahod se je gotovo oddahnil, ko je vsaj za enkrat komunistič na nevarnost v Iranu odstranjena. Dokončno bo izbito komu nizmu v Iranu orožje iz rok še le, ko bo vlada izvedla v deželi tako potrebne socialne in gospodarske reforme ter uredila spor z Angleži glede petroleja.
Šah je že pred leti začel izvajati agrarno reformo. Dober del svoje zemlje je razdelil med kmete in si tako pridobil veliko prijateljev med malimi ljudmi. To pa oblastnemu Mossadeghu ni bilo po volji in je zato nadalj no razdelitev kronskih posesti preprečil. Mossadegh je nam reč sam veleposestnik in je videl, da bo treba slediti šabove-mu zgledu, če se kmetijska reforma pravočasno ne zaustavi. Pri tej svoji nameri je užival seveda podporo tudi večine drugih veleposestnikov. Da so imeli pri takem položaju komunisti dovolj priložnosti sejati nezadovoljstvo med revnimi kmeti, je razumljivo.
Nezadovoljstvo pa je treba odstraniti tudi med delavstvom prestolnice in drugih mest in industrijskih središč. Med temi nezadovoljneži ima glavne podpornike in pristaše komunizem.
tar in da jo bodo v prihodnje
nekateri nemški odn. nemčur-ski prenapeteži zvedeli za njeno 'obljubo, so prišli k njej in ji za-Zgraditev naprav v Tennessee Valley je dokazala sploš- grozili, da ji bodo razbili inven no koristnost takih velikih federalnih naprav. Predno so bile izvršene tam te velike naprave, je sedem držav v okolici, ki so deležne sadov teh zgradb, plačevalo komaj 3.4 procentov celotnega osebnega federalnega davka, leta 1951 pa so te države že plačale 6.3 procentov vseh federalnih taks. Od leta 1933, ko so pričele obratovati tamkajšne naprave, pa do danes je prejela federalna oblast nad 2 bilijona dolarjev več na davkih, kot pa bi jih bila, če bi ne bilo teh naprav. V?e investicije v Tennessee Valley so se bogato obrestovale zvezni vladi sami.
Pred Federalno Power Commission se sedaj vrši ostra borba med pristaši privatnih interesov in med onimi, ki zahtevajo, da se zgrade vse vodne naprave v Hell’s Canyon na račun in v upravi federalne vlade. Proti temu, da bi dobila dovoljenje za zgradbo privatna družba, je velika večina prebivalstva v okoliških mestih in državah. Meščanstvo, trgovski krogi, delavske in farmarske organizacije odločno zahtevajo, da zvezna država zgradi vse vodne naprave v Hell’s Canyonu. Pod prejšno administracijo so bili za državni projekt tudi tozadevni oddelki pri tajništvu za notranje zadeve in poljedelstvo, pod sedanjo vlado pa so seveda
spešila rešitev avstrijskega vprašanja. . .”
Ing. Jul. Raab o avstrijskilh okupatorjih
Ob odkritju celovškega velesejma 6. t. m. je govoril tudi
čarka obljubila dvorano. Ko so ne dvanajstih držav in .qndi manifestirali za evropsko sožitje narodov in za odpravo ovir mednarodnega življenja. S posebnim poudarkom se je na tem sestanku zavzemala za novo Evropo bojkotirali, če ustreže slovenskim ! avstrijska mladina. Podklošter-j predsednik avstrijske vlade dr-študentom. Tako se je zgodila, jski pevski zbor pa je manifestan- žavni kancler ing. Jul. Raab. Deda je nato tudi gostilničarka od- torn na čast zapel tudi par itali-jjal je med drugim, :da izraža s
janskih pesmi. Da, da, na Vra- to prireditvijo (velesejmom) ta-tih pred mednarcjdno javnostjo ko Koroška kakor tudi cela Av-tako, na Trušnjah pred avtohto-'otrija svojo trdno željo po mednim slovenskim ljudstvom pa'narodnem miru. Saj velja po drugače. Pa naj potem še kdo ^isenhowerjevi izjavi težki kaj da na avstrijsko iskrenost, bombnik toliko kakor 30 novih Gorje koroškim Slovencem, ko 'šol ali pa dve veliki elektrarni ali bo tvstrijsko nemštvo spet pro-'pa 80 km betonske ceste. Zato sto, ko ima pa že sedaj tak gre- bo tudi avstrijska vlada poizku-
povedala dvorano slovenskim študentom. Slovensko dijaštvo je oboje sprejelo sicer z bridkim občutkom vendar pa z dqstojnim mirom. Nihče ga ne bi bil mogel trdneje prepričati o pravilnosti svojih sklepov, napravljenih na zborovanju, kakor ta nemška nadutost. Mladina lahko vse pozabi, samo krivice ne, ki ji je bila kdaj storjena. Toliko krivic, kakor jih je bilo že prizadetih skvenski koroški mladini, pa še ni bilo kateri drugi mladini.
Predavanja na dijaškem zborovanju
Kakor druga leta tako so bila
ben!
j šala z vsemi silami doseči mir,
Zidarič - klevetnik [svobodo in državno pogodbo. Za-6. avg. t. 1. je bil eldkrit letos- ta je že čas, da preneha biti Av-nji celovški velesejem. Poleg do-'strija vojaško vežbališče za tuje mačih avstrijskih razstavljalcev'vojske, saj more avstrijsko ijud-
so razstavili na njem v prvi vr- stvo samo urejevati svoje razme-jTiak"Trbiž. Leta 1954. mislijo sti razstavljalci iz Jugoslavije — re in se more tudi samo ubrani- člekdrificirati progo Beljak-Pod-pravzaprav samo iz Slovenije — ti komunizma.”	trožčica in Beljak-Celovec.
Tržaški gospodarstvenik o tržaški luki
Ob priliki celovškega velesejma je priredilo zastopstvo tržaškega gospodarstva ba celovškem sejmu časnikarsko konferenco, na kateri so »govorniki poudarjali zlasti velik pomen skupnega gospodarskega in kulturnega dela med Svobodnim tržaškim ozemljem in med Avstrijo, zlasti Koroško. Zastopnik tržaškega gospodarstva je obljubil, da bodo v kratkem znižane tarifne postavke za avstrijsko blago, bodisi uvozno bodisi izvozno, število tovornih ladij, ki vozijo iz tržaškega pristanišča, je zrask> na 90 ladij, na mesec in je tako mogoče ustreči vsem avstrijskim zahtevam. Trst je naj večje sredozemsko pristanišče za izvoz lesa, saj gre preko tega pristanišča letno do 7 milijonov centov lesa. Velik del tega lesa prihaja ravno iz Avstrije in posebej s Koroške.
Elektrifikacija avstrijskih železnic ob slovenski meji
Letos jeseni bo končana elektrifikacija železniške proge Be-
bi brezplačne zdravniške pomoči, kot obstoja na Angleškem.
Predsednik vlade gen. Zahedi je prav tako navdušen nacionalist kot Mohamed Mossadegh, zato bodo imeli Angleži pri obnovi razgovorov o odškodnini za nacionalizacijo petrolejskih polj in naprav za njih izkoriščanje velike težave. Prejšnja vlada je to stvar pripeljala tako daleč, da jo sedanja ne bo mogla naglo. rešiti, tudi če bi j,o hotela. — Moral bo pa biti Zahod pri ponovnih pogajanjih veliko spretnejši in pametnejši, če bo hotel ohraniti Iran v taboru svobode.
Iran pa utegne biti tudi nauk pretiranim nacionalistom v a-rabskem svetu. Če le hočejo', v iranskem primeru prav lahko Vidijo, kam pretirane nacionalistične zahteve vodijo. Morda bo imelo to svoj vpliv na Egipt, Tunis in Maroko, kjer imajo Francozi v zadnjih dneh precejšnje težave.
* * *
Marokq je precej obsežna dežela, obsega severovzhodni vogel Afrike. Nekdaj enatna država je razpadla v tri dele. Takozvani francoski Maroko je pri-blino dvakrat tolikšen kot naši državi Ohio in Pennsylvanija skupaj, ima pa le nekaj nad 7 milijonov prebivalcev. Maroški sultan, ki stoluje v Rabatu, je formalno vladar tudi nad španskim delom Maroka in nad Tan-gerjem, ki je sicer pod mednarodno upravo.
Prebivalstvo dežele je v celoti muslimansko; na severu žive potomci iz Arabije došlih osvajalcev dežele, v notranjosti in na jugu pa domačini Berberi. — Stare razlike med obema skupinama so se že davno zabrisale. Arabci so kulturno naprednejši in narodna zavednejši. Ti so nosilci nacionalističnega gi' banja, ki hoče pognati Francoze iz dežele. Spor med obema taboroma se je v zadnjem času tako zaostril, da so Francozom prijazni Berberi začeli groziti s splošnim uporom, če se sultan Sidi Mohamed ne umakne z mesta verskega in državnega P°' glavarja dežele. Pod vodstvom El Glaoui paše iz Marakeša so nasprotniki Sidi Mohameda iz' brali novega poglavarja v osebi Sidi Mohamedovega strica Mu' laj Mohameda ben Arafa. Francozi so po začetnem lomahovan-ju potegnili z uporniki in Sidi Mohameda prepeljali v interna' cijo na Korziko. Arabski svet v vsej severni Afriki in na Srednjem vzhodu se je zaradi tega hudo razburil in zahteva, da pri' de to vprašanje pred posebno zasedanje Združenih narodov.
* * *
V	Evropi je nastopilo nekak0 premirje. Italijani so končno d°'' bili novo vlado. Predseduje l1 bivši De Gasperijev finančni mi' nister G. Pella. Ta vlada je |e prehodnega značaja, Vendar le ministrski predsednik zagotovl1 Zahod, da bo ostal zvest Pod" pornik severno - atlantske zveze, svojim rojakom pa je oblja' bil, da ne bo popuščal v pogledu Trsta.
* * *
Stavka, ki je grozila ustavi^ vse gospodarstvo v Franciji, je začela koncem preteklega te na krhati, člani socialistične ia krščanske delavske organize1 je so se po dogovoru z vlado za čeli vračati na delo.
* * *
V	Nemčiji postaja volilna bo1^ ba vse bolj in bolj iostra. Vod^ nacistov Werner Naumann L moral pod ključ, ko je pri sV°J vnemi prišel v spor z zakon011^,
Glavna nasprotnika sta " Krščansko - demokratsko zVe in Socialistična stranka. T0 ^ čila trdijo, da ima pri sedanj6
razpoloženju dr. K. Adenan6
rj6'
d0'
va vladna koalicija še vedno ^ bre izglede za zmago, Čeprav ^ računati, da se bodo socialist1 j kaj boljše odrezali koti. ^
K Jk. N -A. x> s m ^
/IMERI^KA DOlflOVIM/l
i/m. um- f p ■ g/% m— m o/vi e*
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER
“Kamenčke” zbiramo za slovensko cerkev v Torontu
Ko sem bral poziv oziroma tvojih prednikov, ki so takore-
Prošnjo, naj bi vsak Slovenec v koč z golimi rokami gradili Ma-
Kanadi in USA poslal svoj “ka-^rijina svetišča. Ti pa danes ži-
Kienček” Mariji Pomagaj za nje. viš v izobilju v deželi dolarja.
flo cerkev v Torontu, sem se za- j Ali je zato tvoja ljubezen do Ma-
^aislil in se spraševal, zakaj naj r^e manjša, kot je bila vera in
jaz dal svoj mali dar za topiu^ezen ivojih prednikov?! Po-
cerkev? Prisluhnil sem svoji |magai Postaviti	cerkvico’
vesti in odgovori na ta “zakaj” da bo tudi tujina vedela> da 3e
Slovenec Marijin sin!
s° mi drug za drugim prihajali se kopičili pred očmi. Takole je govorila vest in potrjeval ^ej razum:
“Preživel si drugo svetovno vojno in srečno šel skozi revo-^ucijo. Kolikdokrat si bil v smrt-nevarnosti! Kolikokrat si trd °d strahu klical Marijo in bil rttdodaren z obljubami, če te re-si in varuje. Ona ni zatisnila u_ ^es tvojim klicem in ni odrekla svojega varstva. Ali boš ti se-^aj gluh, ko te prosi, da vsaj ^ali ‘“kamenček” pošlješ za ^jeno cerkev?!
Bil si v taboriščih brezpravja številka, brez prijateljev v Svetu in brez bodočnosti pred seboj. Pa si vzdržal, vzdržal ob Marijini podobi. Kaj vse bi ji takrat dal, ko nisi ničesar i-jael! Pa Marija ni terjala da-j°v. Danes pa nisi več reven in ^Oa milo prosi, da Ji pomagaš 2gradithi sveti hram, da Njena ^°doba ne bo več visela v barabah ali se skrivala v tujih cer-^Vah za vrati.
Razmaknil se je široki svet ^red teboj, odprla so se ti vrata v bodočnost. Dežela, o kateri Sanjajo milijoni v starem kraju, postala tvoja nova domovina, ^ ti daje dela, belega kruha in pohode zvrhano mero. Ali si Pozabil, da te je Marijina ro-^a vodila v deželo blagostanja? ! aa je prišla s teboj in si želi Ustaviti svoj dom sredi sveta
Kdo bo zadostil za vsa hogo-skrunstva porušenih in onečaš-čenih cerkva v Sloveniji, če ne vi, ki v svobodi in blagostanju živite?! Čim več cerkva v Sloveniji je v ruševinah, čim več jih je v rokah brezbožnikov, tem več “kamenčkov” pošlji za Njeno cerkev v tujini. Če Malija joka ob pogledu na toliko Njenih cerkva v domovini, naj se radu-je ob tvoji vnemi in radodarnosti na tujem.
Kako zelo si želiš, da bi bila na pripravila prostor v večnem domovina rešena suženjskih ve- nebeškem bivališču.”
akor ti. Tolikokrat si potrebo-val Njene materinske zaščite in Pomoči in danes, ko te Ona pro-da ji pomagaš postaviti hišo
°2jo, ali boš odrekel svoj mali dar?’>
■Pako tipa moja vest po spomi. Preteklosti in išče, če je še Hvaležnosti v meni.
ki
vedno mi je sveta zemlja, ^ 3e bila priča moje mladosti. . nanjo me spominja vest in ^govori:
. Rako rad si se ponašal in se j6 danes, da je slovenska zem-H Marijina zemlja, zemlja Ma-j ^ih božjih poti in vsa posejta s cerkvicami. Vse to priča ^ Vernosti in požrtvovalnossti
bi
,tl 500........za 1 dolar
za vsote preko $200
480. ----- za 1 dolar
za male vsote
11111 46S.......za 1 dolar
Ista cena za kanadske in ameriške dolarje
IZROČEN V 14 DNEVIH t PO POŠTI ALI BANKI
lOn l.bs- I*6!6 moke ..$11.45
ms. koruzne moke ...$10.00
a|devajte cenike za ostalo blago. °trdila veljajo za income tax.
avI^Pl'E; iz ali v Jugoslavijo, z ali ll-'y'- a'1 ladjo* preko Francije
gf^PORMACIJE o možnosti emi-bi C‘,e P° novi jugoslovanski ured-’J^vodi, pasporti itd; vah * Vdajamo listič o vseh zade-Našega posla. Pošljemo ga 111 ^stonj.
transmuhdim
slovenske potniške gENova agencije
Cajj^A, Italija, Via Cairoli 44 R • CAS, Venezuela, Pasaje
MoilllSGS
wREAL, 2098 St. Catharine
opominja
In še nadalje me vest:
“Ali kaj pomisliš na svojo bodočnost? Vsak dan na delo hitiš; dom znašaš skupaj sebi in svojim; za dolarje se znojiš. Vse prav in lepo, a ne pozabljaj, kako hitro lahko uničijo vse to viharji tega sveta, če niso vsa tvoja prizadevanja prepojena z blagoslovom onega sveta. Tvoji “kamenčki”, ki jih boš darežljivo vzidal v novo cerkev, bodo neprestano kakor magnet privlačevali Marijino pozornost. In ta pozornost bo tvojim naporom na tem svetu dajala uspešnost in trdnost.
In končno za večno srečo si u-stvarjen. Ne moreš zanikati, da v srcu nosiš vročoi željo, da bi to srečo dosegel. Pot do nje pa je ozka in strma. Brez zanesljivega vodnika ne ho šlo. Najbolje pozna pot in viharje na njej Marija, če boš ti pomagal Njej zidati svetišče, ti bo O
rig; da bi svobodno zadihala; da bi tvoje sestre in bratje svobodno molili in častili pravega Boga. Vedi, da prava svoboda prihaja od zgoraj. Ključ do nje pa hrani Marija v svojem Srcu. In to brezmadežno Srce se bo radovalo tvoje darežljivosti za Njeno cerkev. Tvoje žrtve bodo' približevale zmago Marijinega Srca, ki jo naša domovina tako težko pričakuje.”
Tako mi neizprosen glas vesti pripoveduje, naj z žrtvami manjšam dolg, ki smo ga z grešnim življenjem nakopičili ljudje pri večnem Gospodarju.
Tako me priganja vest, naj s “kamenčki” za cerkev Marije Pomagaj izprosim Njenega varstva in blagoslov za bodočnost.
Mnogo nas je, ki Mariji mno-gokaj dolgujemo. Ni nas malo, ki imamo Marijo tako radi, da želimo tolažiti Njeno Srce. Vsi pa potrebujemo Njene pomoči za bodočnost prav tako kot za pot v večnost. Znebimo skupaj mnogo “kamenčkov” in kmalu bo stala v Torontu cerkev Marije Pomagaj.
Propagandni odsek za slovensko cerkev v Torontu.
Kakina bo naia cerkev!
Attlee je dal titovcem lep nasvet
Ob priliki svojega obiska v Jugoslaviji je angleški socialistični Voditelj kot gost maršala Tita svetoval, naj bi imela Jugoslavija sistem dveh političnilh strank.
Bled, Slovenija. — Britanska se nagibljejo k temu. Attlee je poročevalska služba Reuthers poroča, da je g. Clement Att-
Dne 2. julija t. 1. je mestni gradbeni urad v Torontu izdal dovoljenje, da smemo pričeti z zidanjem naše cerkve, ki bo stala na Manning Ave., med Har-boird St. in Bloor St. Posvečena bo Mariji Pomagaj. Angleško se bo imenovala Our Lady Help of Christians. Stavba bu zunaj 102 čevlja dolga in 45 čevljev široka. Zidana bo z opeko. Pod cerkvijo bo dvorana, ki bo visoka 16 čevljev. Dvorana bo imela vse potrebne pritikline: kuhinjo, garderobo (check roiom), shrambo za pijače, velik oder, ob odru pa na desni strani prostor za peč (boiler room), nad njim pa bo še ena soba; prav tako bosta dve sobi na levi strani odra. V dvorani bo prostora za 450 ljudi.
Nad dvorano bo cerkev. Zid cerkve bo visok 12 čevljev. Cerkev bo imela pet lesenih lokov, ki bodo nosili streho. Poleg gl. oltarja, ki bo posvečen Mariji Pomagaj, bosta še dva stranska oltarja; eden lod teh bo posvečen presv. Srcu Jezusovemu, — drugi pa TVIariji Svetogorski. Na vsaki strani glavnega nltarja bo po ena zakristija, ki bosta za oltarjem zvezani z ozkim hodnikom. Pod korom bosta dve spovednici. Poleg tega ho na desni strani cerkvena veža (vestibul), pisadna in še ena soba za matere z malimi otroki (crying room), na levi pa krstilnica. Tudi v cerkvi bo prostora za okrog 450 ljudi.
Stavbno dovoljenje je bilo izdano ravno na praznik Marijinega obiskovanja. V tej okolnosti vidimo očividno Marijino pomoč. Marija hoče, da ji v Torontu postavimo cerkev, zato' si je izbrala prav ta svoj praznik, ki bo veljal kot uradni začetek gradnje cerkve.
Marija pa tudi srca Slovencev vedno bolj pridobiva za svojo cerkev. Vedno več je dobrotni-
College St.
lee, bivši ministrski predsednik angleške vlade in voditelj angleške delavske stranke, na tiskovni konferenci na Bledu dejal, da pomeni dejstvo ene same stranke v deželi prav toliko kakor tekma, na kateri tekmuje en sam tekmovalec. Attlee je dejal, da se v Jugoslaviji lahko razvije prava demokracija le tedaj, če bo nastopalo v političnem življenju dežele več političnih strank. Attlee je dejal, da bi v Jugoslaviji sedaj morali vpeljati v politično življenje vsaj še eno politično stranko.
Ko ga je eden jugoslovanskih novinarjev vprašal, ali se strinja z jugoslovanskim uradnim pojmovanjem svobode posamezni-|k in vere, je Attlee dejl, da se je o teh dveh svoboščinah prepričal, da pa bi morala postati dežela deležna še svobode ustanavljanja novih strank. Dodal je, da bi želel, da bi se to zgodilo pred naslednjimi splošnimi volitvami.
Attlee je rekel, da med drugimi zapadnjaki tudi britanski socialisti niso bogvekako zadovoljni z dejstvom, da ima Jugoslavija eno samo politično stranko.
Preostali del konference so porabili za vprašanja in odgovore, ki se tičejo pripustitve Kitajske v članstvo Združenih narodov. Attlee je v tej zvezi dejal, da bi morala priti rdeča Ki-'čkov sploh ni.’ tajska v članstvo Združenih na-' rodov kakor naglo bi pokazala dovolj dobre in prepričljive volje da je zavrgla agresivne metode. Eden prisotnih novinarjev ga je vprašal, ali rdeča Kitajska že ni končala bojevanja. Attlee je odgovoril, da se mu zdi, da
dalje pojasnil svoje stališče gle- cerKev veano vec Je uo.DruLI11. de Kitajske. Rdeča Kitajska, je jn darovalcev. Naj omenimo
•v-ir\T n ov< o r\\ml A h41	"i n	M cxl — *	.
mo nekatere:
V manj kot 14 dneh so nam a-
^	w	w	Ul UcllUVcULt
pojasnjeval Attlee, je danes dej- am0 nekatere: stvo. Sprejem rdeče Kitajske' v družino narodov ne bi smel pomeniti kako milostno gesto, ampak priznanje dejstva, da je danes Kitajska pod komunističnim in ne pod Čangkajšekovim režimom. Dodal je tudi, da je osebno prepričan, da rdeča Kitajska ni prisklednica Sovjetske zveze.
Moikl dobijo delo Molki dobilo delo
meriški Slovenci darovali vseh 14 postaj križevega pota, ki bo stal $600.00.
Slovenci v Montrealu so obljubili, da bodo zbrali denar za glavni oltar, ki bo stal brez tabernaklja okrog $400.00 in bo iz macesnovega lesa. Načrt zanj je naredil g. France Gorše iz Clevelanda.
Za tabernakelj, ki bo iz medenine, zbirajo denar zopet a-meriški Slovenci. Stal bo $510.00 oziroma $590,00, če bo okrašen raznobarvnimi kamni. Kolikor mi je znano, je do trenutka, ko to pišemo, zbranih že $230.00.
Slovenci v Windsorju pa so bili naprošeni, da bi nam darovali stranski oltar Srca Jezusovega. Tudi ta bo izdelan iz macesnovega lesa po načrtu g. kiparja Goršeta. Stal bo okrog $250.00. Slovenci v Windsorju so slovenskemu župniku v Torontu o priliki njegovega obiska pri njih obljubili, da bodo imenovano vsoto zbrali. Zbiral bo g. Mirko Adamič.
Neka druga skupina Slovencev v Kanadi, ki sedaj še nočejo biti imenovani, je pripravljena uresničiti zamisel prevzv. škofa dr. Gr. Rožmana, da bi pročelje naše cerkve krasila podoba Marije Pomagaj v mozaiku.
Mrs. Terezija Šega iz Euclida, Ohio, nam je poklonila lep ci-borij v vrednosti $80.00.
Tako Marija resnično zmaguje že danes. Zato smo prepričani, da bo vodila delo za slovensko cerkev v Torontu do srečnega zaključka. Njenemu vplivu se nihče he more dolgo ustavljati.
Sedaj čakamo dneva, ko bo torontski nadškof in kardinal Mc-Guigan blagoslovil stavbišče in zasadil vanje prvo lopato. Tedaj pa bodo poprijele za delo roke vseh tistih, ki ljubijo Boga in njegovo Mater Marijo. (Vprašanja in prispevke pošiljajte na: Rev. Jakob Kolarič, C. M. 210 McCaul St., Toronto, 2-B, Ont.).
(Po “Božji besedi”).
Freight Handlers
Nickle Plate Freight House sprejema moške v starosti 18 do 50 let za nakladanje in razkladanje blaga. 5 dni v tednu. Nadurna plača po 8 urah in po 40 urah. Obrnite se na
A. P. PHIPPS
NICKEL PLATE RAILROAD CO.
E. 9th in BROADWAY
(170)
Ena kanadskih peiorčk pojde v samostan
North Bay, Ont. — Po vsej severni Ameriki znane peterčke zakoncev Dionne iz tega mesta se bodo začele, kakor vse izgle-da, počasi razhajati in ne bodo več živele skupaj, kakor so doslej. Tista, ki ji je ime Marija in je bila bolj tiha in zamišljena, se je odločila, da bo odšla v samostan. Pridružila se bo usmiljenim sestram Sv. Zakramenta v mestu Quebec. Ta red je eden naj strožjih ženskih redov v katoliški cerkvi. — Pet hčera zakoncev Dionne je bilo rojenih 1. 1934. tedaj so pomenile čudo in privlačnost tisočev turistov. Tista, ki ji je ime Yvonne, bo šla študirat umetnost, ostale tri pa se še niso popolnoma odločile in bodo nadaljevale -svoj pouk kakor doslej.
Dež je škodoval sadju
St. Catharines, Ont. — Obilni nalivi v predpreteklem času so ustvarili po sadovnjakih med Hamiltonom in Niagaro ugodne pogoje za grampaviost letošnje letine jabolk. Istočasno se je nadnormalno pojavila gniloba v Dreskovih sadovnjakih. Sadna obveščevalna služba z vladnih preizkuševalnih postaj je nemudoma razširila med farmarje navodila, naj si dobro ogledajo do* zorevajoče sadje v svojih sadovnjakih in da naj, če se jim zdi potrebno, znova škropijo.
Naprodaj
Frigidaire ledenica, 7 kub. čev. v dobrem stanju. Poceni naprodaj. Kličite KE 1-3036.
(169)
Koreji, upirajo. Kanada oziroma njen zastopnik pri Z. N. pravi, da je Kanada v bojih aktivno sodelovala in da ima kot taka polno pravico, da ji odrede sedež na mirovni kpnferenci. Kanada se zavzema, naj bi prišla med takoimenovane nevtralne narode, ki bi se udeležili konference, tudi Indija.
P r o t e stantovski pastorji po Kanadi priznavajo, da je katoliška cerkev v Kanadi daleko bolj uspešna pri vzgoji mladine za bodoče zakonske življenje; v neki soseski v Quebecu na primer je nek duhovnik v določeni dobi pripravil nad 300 mladih parov za sveti zakon; samo eden teh parov se je razvezal in se ločil.
V Hamiltonu so jako strogi, kar se tiče skopo opravljenih meščanov, ki se hodijo v mestne parke sončit. Pretekli teden so zašili nekoga, ki je užival sončno blagodat v nekem hamiltonskem parku v samih kopalnih hlačah kar za deset dolarjev. Sodnik mu je dejal, da so tako stvari dovoljene na deželi, ne pa v mestu.
Poizvedovalni količek
Kdor ve, kod se nahaja gdč. Marta Ggyorkoš, naj sporoči na naslov Mary Grabar, 1313 4th St. East Calgary, Alberta, Canada.
- Gdč. Ggyorkoš se je po mnenju gdč. Grubarjeve naselila v Kanadi letos. Izkrcala se je v Halifaxu januarja meseca menda živi sedaj nekod v provinci Ontario.
Pravijo, da je odstotek ločitev J Skctaj ni dvomiti, da je sreča-med protestantov,skimi mladimi (val mladenič ob svojem vračanju zakonci neprimerno večji in s sodišča po hamiltonskih ulicah stalno naraščajoč. K moderni vse polno mladih dam, ki popol-vzgoji in pojmovanju o zakon- noma “legalno” razkazujejo svo-skem življenju je dejal unitari-1!0 kožo ne glede ali ravno sije janski pastor Lautenslager tudi sonce ali ne. to-le: “Dandanašnja za ženitev
dozorevajjcča mladina je mnenja, da je oseba, s katero namerava stopiti v zakonski stan, angelj. Toda dandanes angelj čkov na
MALI OGLASI
TOOL ROOM LATHE OPERATORS MACHINE REPAIRMEN TOOL ROOM HARDENER MACHINE REBUILDERS
Visoka plača od ure z dodatki za življenske stroške in mnogo delovniti koristi. Ta dela so v naši E. 93 in Woodland tovarni in v naši E. 152 St. tovarni. Oglasite se v employment uradu na E. 152 St.
MURRAY OHIO MFG.
1115 E. 152 Street
co.
(172)
FORD MOTOR C 0 M P A H Y
Clevelandska tovarna
sprejema prošnje od
Novih
Amerikancev
ki govore nekaj angleškega. Ta firma nudi visoke plače, dobre delovne pogoje in varnost za bodočnost. Zdaj preiskujemo sposobne može za vsa različna dela. Prosimo oglasite se v našem employment uradu osebno na Engle Rd., južno od Brookpark. Če živite izven mesta, pišite na
FORD MOTOR 00.
17601 BROOKPARK RD. Cleveland, Ohio
(173)
Ženske dobijo delo
Naprodaj
Philco ledenica, peč, pohištvo za jedilno sobo in različni kosi. Na 21751 Ivan Ave., blizu E. 222 St.	(170)
Iščeta stanovanje
Dve starejši osebi na penziji išteta 2 ali 3 sobe spodaj, med St. Clair Ave. in Superior Ave. od 78. do 55. ceste. Kdor ima kaj, naj piše na: C. Cattin, 22331 Coulter Ave., Euclid 17, Ohio.
Stavka šofrejev prevoznih avtomobilov po provinci Ontario traja nadalje in postaja čedalje dolj divja. Stavkajoči šoferji
svetu primanjkuje. Dejstvo je, [ustavljajo na ulicah nestavkajo-da v zakonskem stanu angelj-[če in jih silijo, naj se jim pridružijo. Ponekod se to dogaja s pomočjo sile ali groženj. Policija K ruskemu predlogu, naj bi se je oznanila, da dobe nestavkajo-udeležili korejske “mirovne kon-|či šoferji brezplačno policijsko ference” na Združenih narodih le spremstvo. To, so dejali unioni-
enajst narodov, med temi pet ta-koimenovanih nevtralnih narodov, se večina držav, ki so de-
sti v Windsorju, so gestapovske taktike. Policija je zaradi te ob-dolžitve zaprla v Windsorju 17
janske sodelovale pri bojih na junijskih propagandistov.
Povpreček zaslužka se boljša
Ottawa. — Vladni urad za statistiko pravi, da znaša trenotno povprečna plača od ure v Kanadi $1.36. Ta povpreček velja od prvega junija letos. To pomeni, da se je povpreček povišal v enem mesecu za pol centa, v enem letu (torej od 1. jun. 1952) pa za centov. Če postavimo to v praktično dojemljivejše številke, se pravi, da trdi Statistični urad, da zasluži povprečen delavec v naši deželi $57.67. Po dodatnih podatkih, ki jih poročilo vsebuje, je videti, da delavci v Kanadi nimajo še daleč toliko nadur kakor delavci v Združenih državah. Povprečno dela kanadski delavec manj kot 42 ur na teden. — Med najbolje plačanimi delavci v Kanadi so še zmenom rudarji. Pri rudarjih znaša plača povprečno 1.63 dolarja na uro. To se pravi, da so rudarji zadnji mesec plačani povprečno za 1 cent bolje kakor pred enim mesecem in za šest centov bolje kakor pred enim letom.
Lastnik prodaja
“Colonial” hiša 6 sob, severno od Lake Shore Blvd., blizu cerkve, šole, trgovin in trans-portacije. Plinsko gretje. Cenena za hitro prodajo. Kličite IV 1-2183.	(169)
Pomivalka
Stalno delo od 6 zv. do 1 z j. Vas izučimo. Nič ob nedeljah in praznikih. Stalna plača in kosilo. Oglasite se ipri
LUCCIONrs
4213 Euclid Ave.
ob 11 zjutraj
(170)
čistilke
Ženske za čiščenje, ki bi bile pripravljene delati ponoči, išče
Prospect Window Gleaning Go.
Thomas Flower Shop
CVETLICE za vse prilike
šopke in cvetlice lahko brzojavimo na vse kraje Andy, Albin in Fred Thomas (Tomc), lastniki
15800 Waterloo Rd. - IV 1-3200 Na domu: HE 2*1982
Gostilna naprodaj
Naprodaj je “Shore Tavern” v Mentor-on-the-Lake z ličen ci D-l in D-2. Ima tudi stanovanje. Kličite Painesville 2-6545.	, —(168)
Sobo se odda
Opremljena soba se odda moškemu. Naslov se dobi v uradu.	—(168)
1107 Bolivar Rd. CH 1-6991
(170)
Ženske za čiščenje Izkušene ali neizkušene nočno delo — stalno delo Dnevna mezda — koristi. Ohio Window Cleaning Co. 1785 E. 45 St.	HE 2-0233
(169)
MALI OGLASI
Radi selitve v drugo državo
lastnik proda hišo 6 sob (vse udobnosti) garaža itd. Vse v najboljšem stanju, cena zmerna. Lahko tudi pohištvo. Na 1281 E. 169 St. HE 1-8233.
(169)
Hiša naprodaj
na T105 E. 71 St., za dve družini, po 7 in 7 sob vsaka, fur-nez na plin. Kličite Hlllcrest 2,3830.	(168)
UNION
INSURANCE AGENCY
3496 East 93 St.
MA 1-3786 VSEH VRST ZAVAROVALNINA
V uradih odvetnika Frank V. Opaskarja
AMEKISKA DOMOVINA, AUGUST 25, 1953
JOHAN BOJER:
IZSELJENCI
roman
Ola sedi in veže metlo, njegov oče krpa škornje, mati prede. Veliki hlapec ima hudo navznoter ukrivljene noge. Njegovi rdeči lasje in rdeča brada so hudo kosmati. Nekaj časa sedi in govori o tem in onem.
“Sam vrag je imel pri tem ognju prste vmes,” pravi stari iznad svojih škornjev.
“Moj Bog, kaj takega,” vzdihne stara in obstane za trenotek s kolovratom.
Veliki hlapec vzame tedaj iz torbe debelo knjigo. Pa saj to je sveto pismo, v usnje vezano in z bakrenimi zaponami! Kaj naj to pomeni.
“Ola,” pravi in gre preko sobe naravnost k fantu — “ali lahko deneš roko na tole knjigo in prisežeš, da nisi podtaknil?” Ola sunkoma vstane, oče zleze pokonci, mati toliko da ne o-medli. V sobi je tiho kakor v cerkvi, samo ura na steni tiktaka venomer.
Veliki hlapec še zmeraj drži debelo knjigo pred seboj. “Slišiš, Ola. Deni roko na evangelij in prisezi, da si nedolžen!”
Ola je bled kakor smrt. Zajeclja: “Hudiča, kaj, kakšne šale pa uganjate?”
Veliki hlapec ponavlja: “Prisezi, Ola! Če praviš, z roko na svetem pismu, da nisi, ti verjamemo?”
Ampak Olu obvisijo roke. Poskuša, da bi dvignil desnico — da bi dvignil levico. Ne gre. Vendar nazadnje se desnica dvigne, in pogladi se z njo po čelu.
“Da, da,” pravi veliki hlapec in stopi nekaj korakov nazaj. Potem spravi knjigo nazaj torbo, pozdravi in odhaja po bregu navzdol.	,
“Ola,” zašepeče mati in strmi vanj. “Ola,” pravi tudi oče. Še zmeraj ima naočnike na nosu in drži šilo v roki. Ali fant samo gleda predse in mrzle kaplje mu stojijo na čelu.
Jasno je bilo, da bo prvi, ki zdaj pride, lensman.
Ampak, ko se je drugo jutro pripeljal pred hišo in imel po-, močnika in spone s seboj, je našel samo oba starca. Lensman je spraševal, je skušal zlepa in zgrda. Ali kar je res, je res.
morebiti sam ni vedel kam.
Na to se je pričel lov na Ola Vatneja in ves okraj je imel dosti govoriti o njem. Lensman in njegov pomočnik sta preiskala vse hiše v hribih, vse planine, bregove in grape. S seboj sta i-mela pištole in spone, a Ola nista ujela. Govorice so se širile od hiše do hiše: Zdaj so ga prijeli. A izkazalo se je, da ni res. Spet so neki pastirji pravili, da so ga videli v gorah. Da, pred tremi dnevi. Vendar gore in gozdovi so bili prostrani in poletje je bilo. Kje je dobil jesti? Morebiti si je upal do kake planine? Dnevi so potekali, tedni so potekali in še zmeraj je bil prost. Lensman je drvel okrog in kmalu je bila razpisana nagrada za tistega, ki bo prijel Ola Vatneja.
Neke noči pa je tudi pri lens-manu izbruhnil požar. Sicer je zgorela samo kovačnica, a govorice so trdile, da je bil spet Ola. Dražiti je hotel lensma-na, kajpada, praz za prav za nos ga je hotel vleči. In brž so bežale hitre noge od hiše do hiše: Ola je rekel nekemu pastirju v gozdu, da se ne bo- prej vdal, dokler ne bo ves okraj sam pepel.
Ta glas je na mah spravil prav vse pokonci. V župnišču, pri lensmanu in na glavarstvu so postavili oborožene straže. Pri Brandtovih na Lindegaar-du sta vsako noč stražila po dva dninarja z nabitimi puškami. Prijelo se je tudi drugih, da je ni bilo skoraj hiše, kjer ne bi sredi nočne tišine odmevali budni koraki. Kaj, ko bi to pot prišel k nam!
V toplih, svetlih nočeh se je bleščal fjord in na vzhodu so se temnili smrekovi hribi proti skalnatim goram. Tam — tam so zdaj lovili Ola Vatneja. Mogoče so ga obstrelili kakor volka, da je v resju rdeča sled za njim, koder beži. Mogoče se je zavlekel med skalovje ali v goščavo kakor ranjen medved. O-la, ki ga je vsak poznal in redko kdo ni imel rad! Ki je tako godel za ples, da bi se drevje in kamenje zibalo! Ki je znal peti in praviti zgodbe, da bi mrliči vstali in se smejali! Ola! Kaj pa
ke na pomoč. Saj ti so imeli o-stro nabite puške. Tudi v sosednjih okrajih so iskali lens-mani s puškami in sponami: Ola bi bil lahko pobegnil tja čez. Raznesla se je govorica: vojaki so ga splašili na tem in tem hribu. Bežal je in oni so streljali, a jim je ušel. In lov je trajal dan za dnem.
V planini je neko dekle sedlo v travo, da bi jedlo. Živina se je zdrznila. Neki moški glas je zavpil: “Hej, ti, daj sem tisto, kar ješ!” Iz gozda je stopil bradat, divji človek in dobil od nje vse, kar je imela. Nasmejal se je: “Povej jim doli v vasi, da je lOla Vatne zdaj tu, če mu kaj
hočejo. Stanujem v tistemle bregu, jim reci.” In znova je izginil v gozdu.
Globoko med vasmi leži fjord ves svetel in sinji od polnoči. Kar skoči neki človek iz gozda, se ozre naokrog: da, okolica spi. Upre se z ramo ob čoln, ki je na bregu. Potisne ga v morje, skoči vanj in odvesla. Rešen! Zunaj na sredi fjorda plava tovorna jadrnica z mahedravimi
jadri. Privesla do nje. “Hej, vi tam zgoraj! Ali potrebujete koga?” — “Kakor je,” odgovarja krmar. Fant priveže svoj čoln na vrv in skoči na krov. “Kam pluje jadrnica?” — “Na Dansko.” Prav, fant je navajen morje. Spodaj v prostoru za moštvo dobi mesa in krompirja. Samo je, je. Prost '.Rešen!
Čez nekaj ur pa, ko odide krmar spat in sedi mornar za kr-
milom, se človek znova zavihti čez krov. Mora nazaj. Lov za njim je bil prečudovit. Bežati, ko poka v hribih, skrivati se, potajiti se kakor lisica v jamo oni stoje pred njo in ga hoče-

Smrt je kruta— brfcz srca, kar vzame—
več nazaj ne da • • •
Poslednji dnevi, ko se dragi preminul nahaja na mrtvaškem odru, ostanejo v trajnem spominu.
Tiho dostojanstvo lepo opremljenega pogrebnega zavoda blagodejno vpliva na žalujoče.
Naj bo pogreb poceni ali drag, pri nas je poslu-ga vedno najboljša.
MARY A. SVETEK
Slovenski pogrebni zavod
478 E. 152 St.	KE 1-3177
Cleveland, Ohio
ZULICH
INSURANCE AGENCY FRANCES ZULICH, Agent
Zavarovalnina vseh vrst za vaše domove, avtomobile In pohištvo
IVanhoe 1-4221 18115 NEFF ROAD
Ako si želite prihraniti čas in precej denarja Vam priporočam, da si izberete in naročite za bodočo zimo NAJNO VEJŠE MODE KOŽUH (Fur Coat) ali čisto VOLNENO STERLING SUKNJO ali pa SUIT štev. 8 do 18 ali 8V2 do 26y2 Sedaj DIREKTNO IZ TOVARNE po nižjih cenah kakor na kateri razprodaji.
Oglasite se ali me pokličite za čas da Vas peljem naravnost TOVARNO.
Se vam priporočam,
BENNO B. LEUSTIG
1034 Addison Rd. EN 1-3426
Stara dva sta samo venomer po-| če sploh ni bil kriv! navijala, da je sinoči pobegnil, Lensman je dobil za lov voja-
Mi pripravimo ZDRAVILA za Evropo
MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. KE 1-0034 Cleveland 10, Ohio Naročila sprejemamo in izvršujemo po pošti tudi za Cleveland
DOBRO ZNAMENJE? — Slika nam kaže lastavici in njuno gnezdece, ki sta spletli na stebru “mirovnega šotora” v Panmunjomu v Koreji. Ali je to dobro ali slabo znamenje, bo pokazalo bodočnost, vsekakor je bilo v “lastavič-jem šotoru” podpisano premirje.
V BLAG SPOMIN DVANAJSTE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA IN NEPOZABNEGA SINA IN BRATA
Lovrenc Habjan
ki je umrl 25. avgusta 1941 Vse prekmalu v cvetu življenja ' preljubljeni odšel si Ti od nas, poteklo je že dvanajst let, kar Tvoja pot se je končala, in pri Bogu večno srečo uživaš. Žalujoči ostali:
STARŠI, BRATA in SESTRA Cleveland, O., 25. avgusta 1953.
ZVEZA SLOVENSKIH DRUŠTEV NAJSVETEJŠEGA IMENA
%
Ustanovljena 30. maja 1938
Clevelandu,
Ohio
L
“VSAK KATOLIŠKI MOŽ NAJ BI BIL ČLAN DR. NAJSV. IMENA”
Pokrovitelj: prevz. škof DR. GREGORIJ ROŽMAN Častni duhovni vodja: RT. REV. J. J. OMAN, SSfT E. 80 St. Duhovni vodja: REV. VICTOR CIMPERMAN, 15519 Holmes Ave. Častni predsednik: ANTON GRDINA, 1053 E. 62 St.
Predsednik: JACOB RESNIK, 3599 E. 81 St.
I.	podpredsednik: MATT F. INTIHAR, 21491 Naumann Ave.
II.	podpredsednik: JOHN STOPAR, 245—15th St., Barberton, O. ITT podpredsednik: JOHN TURK, 3473 E. 76 St.
Tajnik: FRANK A. HOCHEVAR, 21241 Miller Ave.
Blagajnik: LAWRENCE BANDI, 6727 Edna Ave.
Zapisnikar: ANTON MELJAC, 7820 Union Ave.
I.	nadzornik: LAWRENCE PAVŠEK, 15312 Holmes Ave,
II.	nadzornik: ANTON TEKAVEC, 20303 Goller Ave.
TU. nadzornik: E RANK NAROBE, 15909 Pythias Ave.
Reditelj: FRANK SNYDER, 3529 E. 81 St.
Seje se vršijo vsako četrto nedeljo v mesecih: januar, april, julij in oktober. Zveza deluje edino za dobrodelne namene in za uspeh katoliške vere.
Možje in mladeniči, pristopite v lokalno društvo Najsvetejšega Imena v vaši župniji ter boste postali obenem tudi člani Zveze.
j c izkaditi, on pa šine medte® skozi drug izhod — plašiti Iju^ na enem kraju, oni pa ga lovij0 čisto drugod — hej, bilo je ka* Kor na svatbi. Mora nazaj v to igro.

Prices	and up according to style and size
MANDEL'S SHOE STORE
6125 ST. CLAIR AVE.
Two doors from North American Bank
FIVE POINTS
MILES AVENUE
BROADWAY
PEARL ROAD
ROEBUCK AND CO.
Olepšajte sedaj z Master-Mixed
Regularno
HIŠNO BARVO
Reg. 4.98
0 Sedaj samo
4
.44
galona
DUNLAP DRILIfKIT
jj|-88
Celotni vrtalni stroj je preizkušen pri Underwriter’s Laboratory
Če želite pleskati in tudi hraniti, je Master-Mixed hišna barva pravi odgovor. Čas je, da kupite to fino-kvalitetno hišno barvo kolikor jo potrebujete za olepšanje zunanjosti vaše hiše. Finejši tozadevni material ne obstoja.
Strokovno kvalitetni močni vrtalni stroj. Dobro izdelan . . . gladi vrta, polira, drobi, brusi, meša barvo, odstranjuje rjo in opravlja nešteto drugih del. Orodje vključuje Dunlap Va inč pištolni ročajni sveder, metalno škatljo, 5 hitrostnih svedrov, več okroglih plošč in še več drugega. ,
f • ^
iiifil
^«
111
Dunlap ročni sveder
Za težko dosegljive prostore
Reg. 2.25	j .99
Pištolni ročaj	*
Za delo v stanovanju! Lahka vlita aluminijasta konstrukcija. Jeklena spona; Va inč kapaciteta. Oprema priložena.
iv3ŽiL:L:i
Emajl za tla in strop
Za les, kovino, predmete!
Rsg. 1.39	i<.19
* kv.
Za posebno trdnost znotraj in zunaj! Odporen kislini, snegu, vročemu soncu. Ga brez škode lahko umijete. Več barv.

8 kv. kanglja REG. STROJNO OLJE
Reg. 1.29
Izreden kup po tej ni. Teče gladko.
i.09
res nizki ce-
Brez voska
.

vsebuje malo ogljika. 2 galoni.
•	4109 E. 131 ST.
•	14922 ST. CLAIR
5927 BROADWAY 4263 PEARL ROAD
Sedaj odprto ves dan v
fj sredo od 9:00 do 5:30
vaši sosedni Sears trgovini te enodnevne posebnosti
Sežigalnik odpadkov
Odstranite nevarnost ognja!
Reg. 2.29	A-99
Izredno velik
Trden, iz srednje močne jeki61'® žice. Ne zarjavi, zeleno PreP skan. Idealen za sežiganje P pirja. Nabavite si ga sedaj'