SSev. 165 V Trsku, v sredo IS« junija 1919 Letnik Xi.iv fthaja vsak dan, udi ob nedeljah in praznikih, zjutraj. — Uredništvo: ulica *v. Fra MSka Asiškega štev. 20, I. nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo ured-jaHt\u. — Nefrankirana pisma se ns sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Ustnik konsorclj lista ■Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina znaša na mesec L 3—, pol leta L 18 - in celo leto L 35—. — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. , Posamezne številke v Trstu in okolici po 10 siotink. — Ogi.isi sc računajo v Širokosti ene kolone (72 ;nm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 20 stot.; osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po 40 stot., oglasi denarnih zavodov m ji po 80 stot. Mali oglasi po 10 stot. beseda, najmanj pa L 1"—. Oglase sprejema inseiatni oddelek Edinosti. Naročnina in reklamacije se pošiljajo IzkljuEno upravi Edinosti. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v Trstu, ul. sv. Frančiška As 20. katerih je nvem proučevanju ni tako veli/ka, kakor bi se mislilo: ne morajo se plačati sploh nikakšne obresti, nikakšna svota se ne mora vplačati do 1 1927, a po tem roku moralo slediti nedoločeni obroki skoraš pol stoletja. Sedanja vrednost tega vplačevanja je zelo majhna. Toda zavezniki se hočejo medtem izjaviti o neki drugi točki. Razumejo, da je obnovitev nemške industrije tudi v njihovem interesu, pa so pripravljeni, da dovcAe Nemčiji nekatere trgovinske olajšave, brez katerih se industrija ne bi mogla obnoviti, toda pod pogoji, ki se ne morejo v naprej določili, in po posebnem gospodarskem položaju, v katerem se zavezniki nahajajo vsfled nemškega napada. Nemška vlada se bo morala točno in obširno informirati o poškodovanih stavbiščtfL Prlobčitev takih informacij bo skrajšala poizvedovanje. Enočasno se mora izročena pogodba sprejeti kakor definitivna, ki se mora podpisati Zavezniki ne morejo več čakati, da zagotove svojo sigurnost, a Nem čija si ne more dovoliti da zaneka svojemu narodu ponuđeni mir. Komisija za obnovitve mora začeti svoje d do in odprto je edinofle vprašanje, kako nai se čim boljše ievrše klavzule mirovne pogodbe Finančne klavzule. Finančne klavzule mirovne pogodbe varujejo, k-Olikor mogoče, bistvene nemške interese, toda Nemčija, ki je odgovorna za vojno, se more izogniti nje pravičnim posledicam. Zavezniki si ob-držujejo pravico, da imajo prednost pri vptečeniu odškodnine pred vsakim drugim nemškim upni kom, toda pripravljeni so, da dovole izjeme, kd jih lahko odobri komisija za ofbuovitve. Vojaška za sedba Poremja je bistveno jamstvo, tozadevne stroške mora pa Nemčija nositi. Nemčiji se ne more vračunati vrednost zaplenjenega vojnega materijala; toda ptačanje živeža in sfrovin se bo v gotovJh mejah, smatralo za izjemen zairp na nemško imovino. To je zelo važna koncesija v prid Nemčiji; toda zavezniki morajo kontrolirati tozadevno preskrbo. Predvojni dolgovi nemške države se ra®dele v sorazmerne deie med Nemčijo in odstopljene dežefie; toda -Francija se ne bo mogla prisiliti da prevzame del atoaškolorenskega javnega dolga in Poljska se, po .pravici, ne bo mogla priseliti, da prenaša bodisfkaJcšen del dolga, ki je bil narejen, da razširi prtraki vpliv. Nemške koloni e, ki se niso izplačate, ne bodo mogle prevzeti del nemškega dolga, a tudi mandatna država se ne bo mogla na to prisifiti. Nemčija bo prisiljena da odstrani večji del svojih inozemskih deležev, a zavetniki bodo ukrenštti vse potrebno, da Nemčija ne more več sodelovati pri ršihovenj gospodarskem in financijalnera žvljenju. tudi ne v Rusiji. Izvzemši nekatere mani pomembne preureditve se zaveanrki drže svojih odlokov glede oto*panskcgfa javnega dcđga in posoja Avstro-Ognski, Bogarskl, Turški in BraziHjL Ne morejo sprejeti nem&kega predloga, da se vplačilu odškodnine vplačujejo v vrednotah oškodovanega naroda. Gospodarske klavzule. Zavezniki žele da bi izvršev^i načeta predsednika Wi bona s trajno podlago, toda, tdoMer se položaj Evrope trajno ne določi, ne nasprotuje uvedba prehodnega režima nikakor s temi načeli: Nezakonita nemška dejanja so vrgla, mnogokaterega zaveznika v podrejeno gospodarsko stanje; zato se vzajemnost ne more takoj udejstvitL Nekateri pogoji brez vzajemnosti glede trgovskih Izmenjav so zato po pravici naloženi za najmanj 5 let. Pripombe nemških delegatov glede pogddeb, ki vežejo dve ali več strank, so bile natančno proučevane in določbe mirevce pogodbe se upravi-čujejo: Posebne pripombe v nemškem nadopolnil-nem odgovoru glede zakonskih vprašanj, u. pr. glede konzulske službe, dobijo svo4 odgovor. Uporaba privatnega premoŽenja nemških državljanov, da se zadovole nemške Obveznosti in kot jamstvo za plačMno možnost nemških zavezniških držav, ter delomtčno priinanjkanje vzajemnega postopanja, to se ie udejstviio, kjer je bilo mogoče. O uporabi tega načela se je raapravljalo v zvezi z raznimi posebnimi vprašanj, kakor: Qearing House, menične pristojbine in tečaiji z oziram na plačevanje dolgov. Drugi odlomki popolnoma upra-vičirjejo določila glede posesti pravic in interesov, glede dogovorov, .glede zastaranj In obsodeb, glede mešanega razsodišča in glede industrijske lastnine. O teh točkah .se je natančno razpravljalo in nI vredno, da se zopet pretreslo. Luke, povodne proga ki železnice. Pripombe nemških delegatom na te klavzule so večinoma presplošne, a da bi se dovolil podroben odgovor. Zdi se, da priznavajo, da se predloženi predlogi lahko praktično udelstvijo. a pripombe se opirajo večinoma na ste?f§če, da so dTžavne pravice Nemčije oskrunjene in da mora ona uživati popolno vzajemnost ter postati Č5an Zveze narodov. Določbe glede ureditve kaftvih rek, kanalov in železniškega materijama so upravičene do gotove točke če se vzame vsak posebej. Zavezniki so prepričani, da so tozadevne klavzule pravične, toda predložili -so, da prouče, kakšne prarvične prenaredfo® bi se mogle ukreniti; pa bodo sfprejeli nekatera podrobnejša popravila; jamčili bodo n. pr. svoboden prehod preko Poljske med vzhodno Prusijo in ostalo Nemčijo, in bodo dovolffi Nemčiji zastopstvo v nekaterih komisijah. Delo. Na note, ki jih ie pred kratkim nemška delegacija predložila glede odhnnka mirovne pogodbe o delu, so že zavezniki popolnoma natančno odgovorili. Ne smatrano zato za potrebno da zopet pro-učarajo vprašanja o zaščiti dela. Takšna zaščita je že predvidena v mirovni pogodbi za odstopljena ozemlja; na vsak cia&a Je že bilo ukretvjeno, da se udejstvijo načela, ki so izražena v pogodbi, a pomočjo nepristranskih telatiaih komini. Predstoji tudi izročitev mirovnih prcliminari-jev Avstriji. Enientni odgovor izročen. VERSAILLES, 17. Cerimonijelna izročitev ententnega odgovora nemški delegaciji se je vršila včeraj ob 18.15. Dutasta je pri izročitvi mirovnih pogojev rekel: Po ukazu konferenčnega predsednika in v imenu zaveznih in pridruženih vlasti imam čast da vam izročim te-le listine. Ugotovili boste, da je v pismu, ki spremlja te-le pogoje, predviden rok, ki začenja ob izročitvi teh pogojev. Zato vas prosim, da mi potrdite sprejem teh listin ter da naznanite dan in uro, ko ste jih sprejeli. Von Samons ze podpisal pobotnico, v kateri je čas tako-le naznačen: »Okoli 7. ure.« Tako bo rok dotekel v soboto ob 7. Von Simons je na to protestiral v imenu grofa Brockdorffa proti kratkemu roku, ki so ga dovolili zavezniki nemškim zastopnikom, da naznanijo svoj končni sklelp, ter je pripomnil, da bo gotovo protestirala tudi nemška vlada s svoje strani. Za soglasno akcijo mednarodnega proletarijata PARIZf 16. Predstavitelji sindikalnih organizacij Francije in Italije so sklenili organizirati soglasno gibanje v dosego razorožitve, pomilo-ščenja in miru z Rusijo in Ogrsko. Spričo ne-možnosti, da bi se angleški delegati udeležili sestanka, so zastopniki sindikalnih organizacij Francije in Italije imenovali komisijo, ki naj se nemudoma poda k delavskim organizacijam Anglije, da jih obvesti o storjenih sklepih. Začetek gibanja se določi v soglasju z italijanskimi delegati, ko se rečena komisija povrne iz Anglije. Definitivna pogodba z Nemčijo. PARIZ, 15. Pridcdeljeni odbor >e delal ves dan na korigiranju natisnenega stavka odgovora zaveznikov na nemške .protipredloge. Grol Brock-dorff-Rantzau je bil danes obveščen potom pi sma tajnika Dutasta, da mu bo odgovor zavezni kov izročen 'jutri, a naknadno da se mu označi ura izročitve Ker tisk tega dokumenta še ni dovršen, je možno, da Dutasta izroči grofu BrockdorMu-Rantzau le besedilo prvih pogojev. Na vsak način se bo vršila cerhnonlja jutri med poJudnevom in 18. uro. Zjutraj sporoči Clemenceau ministrskemu svetu glavne določbe, vsebovane v dokumentu in potem vzame ministrski svet na znanje definitivno besedilo. Uvodna nMa besedila pogodbe se priobči v torek zjutraj. »Temps« piše, da v pogojih, ki se tičejo splošne •skrči t ve efektivne vojske, ne govore o odpravi obvezne vojaške službe. Zdi se, da se ima plebiscit za Zgornjo Slezijo v času od 6 do 18 mesecev, a v Slezvigu se ima vršiti samo v dveh trojice pasov, že poprej določenih. Odredbe glede zaščite manjšin se ne uporabijo za AlzacijoLoreno, ki se enostavoo odvzame Nemčiji. Kitaj ne podpiše? LONDON, 16. Reuterieva agencija je prejela iz Pekinga: Večina spodnje zbornice se ie izrekla proti podpisu mirovne pogodbe od strani Kltaja. Zato so vsi ministri podali svoje demisije predsedniku ministrskega •sveta, ki tudi prijavi svojo demisijo popoludne v seji parlamenta. Izročitev ententnega odgovora nemški delegaciji PARIZ, 16. (Po »Nazione«). Danes je torej tisti znameniti dan, ko se ima izročiti ententni odgovor na nemSke protipredloge. Stvar se ni tako na lahko razvila, kakor se je mislilo. Kakor je znano, se Nemcem izroče te-le listine: 1. Na stroju pisano pismo, podpisano od Clemeceaua, katero navaja načela, ki navdajajo zavezniški odgovor in ki vsebuje ultimatum, po kateremu se takoj ukrenejo potrebne vojaške in gospodarske mere, če Nemčija ne podpiše v roku petih dni; 2. tiskan zavezniški odgovor na vsako posamezno poglavje nemškega protinačrta; 3. končno popravljena mirovna pogodba. Ker se ni mogla do danes zvečer dotiskati druga izdaja mirovna pogodbe, so zavezniki sklenili, da izroče nemškim pooblaščencem samo ponatis pogodbe od 7. majnika, v kateri so izpremembe zaznamovane z rdečilom. Tako bo Brockdorff, ki odpotuje nocoj z mnogoštevilnim spremstvom, vzel seboj samo ta izvod pregledane in popravljene mirovne pogodbe in nekaj izvodov drugega dokumenta, katerih jih pa mnogo manj nego jih je zahtevala nemška delegacija, ker je tiskanje šlo tako počasi, da se je Čas izročitve, ki je bil določen na poldne, moral odložiti. Prihodnjo soboto doteče rok petih dni, ki je določen za definitiven odgovor Nemčije. Če Nemčija pristane na podpis, se bo ceremonija vršila v ponedeljek ali torek v zrcalni dvorani versailleskega gradu. Glede koncesij, ki so se dovolile Nemčiji, se neki list pritožuje ter pravi, da je Lloyd George izrazil pri diskusijah četvorice namen, da se Nemčiji dovolijo vse nje zahteve, pri katerih niso prizadete koristi, ki jih je Anglija dosegla. Jasno je, da je angleški »prvak« v eporazumu z angleško laburistično stranko, če se pomisli da se le-ta skriva za zavezniškimi zahtevami a da nikdar ne riskira svojih. Tako priobčuje parlamentarna laburistična stranka proglas, v katerem obsoja mirovno pogodbo, a ne omenja angleških kolonij in trgovskega brodovja. Tudi stališče ameriškega senata proti pogodbi Zveze narodov začenja vznemirjati francosko politično javnost. Pritožujejo se, da je Francija zapuščena nasproti Nemčiji, ki je željna maščevanja in ki je še vedno strašna, pa se ji namerava priklopiti tudi nemška Avstrija Lloyd Georgov predlog o izpraznitvi leve obali reke Rene ozlovoljuje in vznemirja duhove v Franciji v času. ko se ie veruje, da bo Nemčija podpisala mirovno pogodbo. Navaja se kakor dokaz dejstvo, da se sedaj nahaja v Versaillesu skoraj popolno osebje nemškega predvojnega poslaništva v Parizu, ki je že pripravljeno da zopet prevzame svoje mesto. Jutri se bo zopet začelo poslovanje zbora četvorice, ki bo zasliial otomanske delegate. iz Ju^esfav je. JUGOSLOVANSKI POLOŽAJ V PARIZU. »Primorske Novine* pišejo 12. t. m. na uvodnem mestu: I ako nemamo jasne slike o našem pravom položaju u Parizu, to ipak možemo reći: naš položaj nije rdjav. Nije rdjav kao što smo to predvidjali pred nekoliko dana. Posle Švicarske, Amerike, Čehoslovačke, Poljske, Grčke, Norveške, Engleske, sada je i pariška vlada priznala konačno naše novo i u-jedinjeno kraljevstvo. 1. decembra 1918. na svečani način proglašeno je novo kraljevstvo Srba, Hrvata i Slovenaca, a ipak do nedavna predstavljala je samo vlada kraljevine Srbije diplomatski naše kraljevstvo. Ta historička činjenica {dejstvo) prešučivala (zamolčevala) se pola godine (pol leta), a moralo se jednom doći do uverenja, da se ta činjenica nikakvom diplomatskom fikcijom neće moći večno prešuteti. Bili smo preslabi da na-metnemo našu volju savezničkim kao i neutralnim vlastima. Ali malo po malo oni sami došli su do toga spoznanja i prva Amerika od velikih vlasti službeno priznaje naše novo kraljevstvo, a neizravno ga priznaju i Engleska 1 Francuska prigodom potpisa mirovnih uveta Nemačkoj. Nakon ovoga čina, nije bilo teško londonskoj i pariškoj vladi da priznadu i direktno, preko svoga izvanjskoga ministarstva, naše novo i ujedinjeno kraljevstvo i pošalju nova a-kreditiva svojim poslanicima kod naše vlade u Beogradu, Simpatije engleskoga i francuskoga naroda za nas bile su uvek velike, a ovoga rata još većma su porasle. I s toga ako su londonska i pariška vlada čekale pola godine da priznadu službeno naše novo kraljevstvo, oijg kriv ni narod ni vlada, Vojaška zveza med CehoslovaSko in fugoslavtfo BELGRAD, 16. Tukajšnji listi poročajo po praških listih, da se je predkratkim sklenil vojaški dogovor med Jugoslavijo in Cehoslova-ško. Pristojni krogi v Belgradu pa ne vedo ničesar o tej stvari. Jugoslovanske čete na Koroškem. REKA, 16. (Po »Eri Nuovi«) »Obzor« poroča iz Ljubljane, da se je general Božidar Jan-ković, ki je poveljeval zadnji jugoslovanski vojaški akciji na Koroškem, poslovil od svojih čet z dnevnim poveljem, v katerem proslavlja njihovo vrlino. Francosko blago ▼ Jugoslaviji. ZAGREB, 16. »Jutarnji List« poroča, da je te dni prispela v Zagreb prva znatnejša pošiljka francoskega blaga. Bilo je sedem vagonov, polnih kave, miia, glice in blaga za obleke. Blago je kupilo društvo trgovcev in jo dalo v prodajo po boljših cenah kot pa italijansko blago. Kava n. pr., ki se je prodajala po 52 kron kilogram in še več, se prodaja po 42 do 44 kron. List se raduje, da uvoz boljšega in cenejšega blaga reši mesto potrebe dobave italijanskega blaga. (»Era Nuova«). Solunsko pristanišče se deloma odstopi. Jugoslaviji. ZAGREB, 16. »Hrvat« poroča iz Belgrada, da je grSka vlada pristala na to, da odstopi del solunskega pristanišča vladi SHS. List pripominja, da se zdi, kakor naj bi bilo to nekaka odškodnina za ono, kar se izgubi v reškem prt« stanišču. Ce se zadovolji italijanskim zahtev vem, bodo morali biti Jugoslovani gostje v tuji Stran II. -UMNOST« JU*. Ui V Trsio, dne 18. junije 191*, hiši, dasiravno imajo stotine kilometrov morskega obrežja. To da je krivično* Jugoslovansko časopisje očita Italijanom laz. ZAGREB, 16. (Po Eri Nuovi«,) Obe naslednji vesti ste posneti po poluraani »Riječi«. Prva prihaja iz Pariza in pravi: Vesti zadnjih dni o reki spomenici««, ki da so jo Bolgari poslali v Pariz, so izmišljotine iz italijanskega vira. Tudi podpis Gešovega je bil postavljen na listino, ki jo je brzojavil tiskovni urad ministrstva za zunanje stvari, ne da bi on kaj vedel o tem. Druga vest pa pravi; Skupina mladih ljudi je pričela na Cetinju izdajati list ^Narodna Riječ . da bo v njem pobijala italijanske spletke. Trgovinska pogodba med Jugoslavijo in Čeho-slovaško. BELGRAD, 16. Med Jugoslavijo in Cehoslo- | vaško je sklenjena trgovinska pogodba. Pri u-vozu in izvozu so vzete v podlago najmanje tarife, kakor jih določa srbski zakon o carinah. Francoski generalni štab odšel iz Belgrad*. BELGRAD, 16. Francoski generalni štab je zapustil Belgrad in se podal na Ogrsko. Tudi general Loubet je zapustil Belgrad. Načelnik črnogorske delegacije proti srbskim | krutostim. PARIZ, 16. Načelnik črnogorske delegacije je odposlal na mirovno konferenco noto, v kateri endolžuje srbske čete in oblasti najhujših krutosti proti civilnemu prebivalstvu, nasilnega novačenja, plenitev, razdevanja lastnin, nezakonitih rekvizicij, proglasitve srbske suverenosti nad Črnogoro, urinjene z nasiljem. Vse to da zagreša zavezniška država na ozemlju zaveznika. Nota naglaša, da je vojska, ki za-greša te zločine, sestaven del skupne vojske j pod medzavezniškini poveljstvom generala • Frandbet d'Espere^. Ministrska kriza. RIM, 16. Oficijozni listi zagotavljajo, ti* ie kriza prema-gana, ker je navzkrižje med ministroma Ciirffelijem in Stringeriem poravnano in stopi aa mesto Crespija senator Maggiorino Ferrarto. Vendar pa te vesti niso že potrjene. Jutri se sesta-neio socialistični poslanci, katerih postopanje utegne izdatno izpremeniti parlamentarni položaj ter optimi-ričiie domneve glede urnosti parlamentarnega delovanja. Med tem je notranji položaj vedno nejasen, čeprav so generalni štrajki po raznih mestih odioženi. Konfederacija dela objavija v tem pogledu apel na federalne organizacije, naj ostajajo disciplinirane, odtezajoč se kolikor le možno par-tikularističnim sugestijam, ter aaj r. Marija R-, stara 19 let, ki stanuje v uL d-etla Ouardia 29 jc prišla včeraj zvečer domov in izpita stnrp- Pdjftli so io v bolnišnico. Nje stanje tri nevarno. Kk<*»io«Brala ie granata v Sežani, ko se je de-Cdk Kapei Sieianič 2njo igral. Težko ranjenega deCka, so pripeHaii v mestno bolnišnico. MULI OCiLUSI se računajo po 10 stot. beseda. Naimanjla pristojbina L 1'—. Debele črke 20 stot. beseda. Najmanjša pristojbina L 2'—. HIŠICA z lepim vrtom pri Sv. Ivanu se proda pod dobrimi pogoji. Naslov pove ins. odd. Edinosti. ZAKONSKA SOBA, popolna, in razno drugo -pohištvo, se proad. Piazza Ospitale 8, vogal Via So-litario. 3797 leMMGHD TROCCA, TRST «!. Barriera Štv. S ima veliko zalogo mrtvaških t retimetov. Venet ti porcalane in biserov, vezani z tne-icno 2!eo, J* cme'n * cvetiic s trakovi in napisi. Stike na por^l-n.i t li plavali 2:. probne spomenike itd. N ■ - kon:i'-i.-ači:v crrre. ■ - " . . . - -------. i ZOBOZDRAVNIK SKLADIŠČE VINA v ?epeiu kraju, pripravno zlasti za občevanje z okolico, s pisarno se odstopi v celoti, radi odpotovanja. Takojšnje ponudbe »Skladišče« na ins.Edinosti. 3778 MEBLiRANO sobo se odda v ui. Soli t ari o 16, IV. 3799 PRODA se enonprežen voz. Pendice Scorcola 623. 3796 BRIVSKEGA pomočnika iščem takoj. I. Kolokovič, brivec, Ajdovščina, Primorsko. 3783 PRALNICA sprejme perilo gostilen in drugih, postrežba hitra, po zmernih cenah. Naslov na ins. odd. Edinosti. 3795 PRODA SE, motorni čoln brez motorja. Vprašati je pri Antonu Sancin. Skedenj Št. 132. (P 133) ZA UČENJE KLAVIRJA. Diplomirana klavirska učiteljica poučuje v klavirju po metodi konser-vatorija. Naslov pove loserstni oddelek Edinosti pod štev. B 121. Dr. FRANZUTTi ZOBOZDRAVNIK v Trstu, ul. Gioachiuo Rossini štev. 12, vogil ul delle I^oste. Tehniški vodja A. Johnschcr, dolgoletni asistent Dr. J. Č-rmaka. - Izdiranje zob brez bolečin. Plombiranja. Umetni zobje. K oh i ht: udeležbi vljudno vabi NACELNISTVO. Proda se ali oddo«nalem Bcnsa poroSIs, Trst. dne 17. junija 1919. PODLISTEK dimu? Ivo VofooTic. — Prevedel M- C—i. Predpustna sezona v Rimu 1. 187" jc bila prva pc vhodu italijanske vojske. Odlikovala se je s posebno žilavostjo in sijajem zabav. Neki aristokratski saloni so odprli vrata krogom diplomacije in visokega rimskega plemstva. Res, da niso bile to tiste glasovite rimske zabave iz prejšnjih dob, k: so zbirale polovico izobraženega sveta na prijeten razgovor* — Biti ne list: umetniški večeri, o katerih so govorile kasneje generacije. Nova struja, ki je v imenu italijanstva razdvojila najbolj kozmopo-litično vseh svetovnih mest, da-si ugodno sprejeta od mnogih, js naletela na tih, ali odločen odpor v nižih in najviših razredih, torej v ti-rtih s!cj?h# ki so najbolj vplivali na svečanosti Naihuji-i zločin pn*i naravi. Te dni je neki Jist 1 z kraljestva, razpravljajoč o političnem položaju, r« mirovni konferenci in o miru, po katerem, mora stremiti Italija, vzkliknil' debelo podčrtano, da «t ne sme dogoditi nikdar tcu da bi bil italijanski Brat s i! j en v borbo proir italijanskemu- hnatu! Podpisujemo rudi mi in ju-dčrtnjemo debdn. V prvič zato, kur ne more biti bolj frntainega, boli nečloveškega nasilja, nego je v tem. da se. sinovi Istega naroda, ki jih spajaio najtesneje vezi krvi m srčtiega čustvovanja, gonijo v krvavo borbo dru*: proti drugemu. Tako se je moral v tej svetovni vojni boriti Srb proti Srbu. Malorus proti Malo-rusu. Poljak proti Poljaku, Romun proti luminu, IfaHjau Proti Jtailiami, kakor se je v leto 1^66 boril Nemec proti Nemcu. To je bdi naravnost zločin- rra naravi, na človeškem in narodnem bistvu. V drugo pa podčrtujemo sornji vzk^k iialijanskega lista iiaio, ker moramo mi Siovenc: in Hrvati vedno in in zabave. Ljudstvo je zapustilo igirandole« — aristokracija je zaprla salone. Vojvodirrja D. je bila v onem letu med prvimi, ki je na mramornem podu svoje kraljevske palače poizkušala ustvariti svet za-se, da se upre hudourniki! zlovolje in politike ter da pod zlatimi plafondi zbere razpršene člane rimske družbe. Hotela je dati svojim soarejam obilježje umetniške naslade, obenem pa razgovoru drugo smer. Vzpelo ji je, toda v nasprotnem smislu. Malokdo -je posluša! glasbo, ali skoro vsi so čakali trenutka, ko da dornačica znak, da prično ples in politične diskusije. Sicer pa ni bilo zastonj, da se je pri vojvodinji smatrala glasba kot ^neizogibno zio. * Tisto, kar je nudila vsej družbi pod naslovom »-.novosti«, je razr.eslo nadaleč čuden glas o njenem salonu. * Specijalitete vojvodinje« so imenovali v Rimu s čudnim posmehom tisti sprevod hripa-vih tenorjev, ki so pod firmo neke slavne prošlosti polnili sijajne dvorane r jokavim jecljanjem in večnim brezuspešnim lovom z *>viso- Btirza brez poslov. Tečaji: Cossdicii titasiroatnericana) Dal mada (Parobr. dr.) Geroliimch Llejid Lnssluo M^r.tinoLich Nua : gazi one Ubcra 'ficestimi ■Oceania Pretnudii Triucovich .\s«icarazionf Generati R i trni one Adriaiica Ampelea- Cement Dabnatia Cement Spalato Čistilnica riža (PiJaturaf riso> Krka Ladjedelnica v Tržiču 15— 230 ) 700— 730 kim C* Za njimi je prihajala kaka francosk; pevka pretvez no ^velike opere«, z dražestm najivnostjo, krivimi 2t>bmi, krivimi kodri it krivimi biser — ali pa fantastični pijanosti r dolgimi lasmi in nrcdtolgimi prsti. Nekoč se je predstavila tudi nemška »con pletsan^eris*, ki je pod etiketo operne pevk*. z Dunaja zapela ob spremljevanju glasoviri' tisto nežno: »Aber FranzM Neki člen avstriiske^a poslarclv^ > -domačico,, da bi smel dovesti gospico Terezo Seligheim. To je bil udarec za ubog^ vojvodinjo. Za h:j je hotela odnehati od svoje nakane, da širi »dc bor muzikalni ukus: < ali videla je okolo sefc* tako veselo družbo, bajni nje saloni so bi tako polni vsega, kar je »stari« Rim 5tel slav nega in velikega, da se je hitro skesala, da t je dala vznemiriti od te male nezgode. Od t daj je Donna F lavi a prenehala z zbiranjem e! so ličnih re prezent a rtov inozemstva. (Konec prib.) s kuhinjo, dve sobi in klel, 170 sežnjev obdelanega vrta z vinogradom. — Vzrok odpotovanje. — Rojan Vernielles štev. 524. — SLOVEliC!! Kdor želi kupili miz, zemljišča Ud., naj se pismeno ali uslmeno z$!asl pri posreMcti R. PECAHU, ffMe—»a. M, Bika M H. Wm §E \ - V veliki množini: j Italijanski krompir . . . . po tHJ st^iuii a Kranjski ^ ..... .. , | ftno vino „Squitt2ano" po L 3.12 kar. 14-stoniiij „Gallipoll* » jPi^raonti" n .Etna' 3.12 „ I4l,a 3.72 „ 1 7.52 „ lil M Belo vipavsko nar m'z no vino L 2.46 kg", 9 i „ ^ slftrt ko . . . Maršala T. IT/z . ^"ermoutli Cinkano latrska paridižni jova konserva po L ioO pa „2 80 w 9'/s . . , . Ii ld »J Vitor . . . . „ , . . . . ^ 7.— . z in brez čeljusti, zlate krone in tudi obroblrt VSt JEM TRST, ul -"10. o!