Industrijska cona I v severnem delu Gorice ob tri podjetja t P Haaško sodišče obsodilo hrvaška generala Gotovino (na sliki) in Markača, Čermaka pa oprostilo /■22 Ronški župan Roberto Fontanot: Manjšina faktor razvoja občine / 15 Primorski dnevnik SOBOTA, 16. APRILA 2011_ Št. 90 (20.105) leto LXVII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Edina pametna rešitev tudi za nas Vlasta Bernard Alarm okrog nepremičnin na Krasu je bil na koncu uslišan, in to na edini pameten način. Brez potrebe po klavzuli in posledično diskriminaciji med državljani EU, ampak s posluhom za kraško okolje in njegove značilnosti. Ob tem se lahko le vprašamo, zakaj se v Ljubljani za strožji nadzor nad ravnanjem z naravnim prostorom in za kraški park niso odločili že veliko, veliko prej. V zvezi s prodajo kraških nepremičnin državljanom drugih držav članic EU, se v Sloveniji skoraj nihče ni pomudil pri vprašanju, ali se med temi »tujci« skrivajo tudi italijanski državljani slovenskega jezika in kulture. Če bi se pozanimali, bi ugotovili, da jih je veliko in da so kljub italijanskim registrskim tablicam - Slovenci. Odpoved zaščitni klavzuli za slovenski trg nepremičnin je pomembna tudi za nas, ki živimo na italijanski strani Krasa. Prvič, ker bi bila ponovna uvedba diskrimi-natornega omejevanja dostopa do nepremičninskega trga nov vir napetosti ob sicer odpravljeni meji, napetosti, katerih prve žrtve smo vedno prav pripadniki slovenske manjšine v Italiji. In drugič, ker se je težko sprenevedati, kadar kandidiramo za pridobitev evropskih sredstev s skupnimi čez-mejnimi projekti, katerih cilj je prav integracija v tem prostoru. Integracija v gospodarskem, kulturnem, jezikovnem, socialnem in širše človeškem oziru. Smisel te integracije pa je ravno postopno odpravljanje nesorazmerij, razlik med bolj in manj bogatimi, ki danes še vztrajajo, a se bodo na daljši rok porazgubile v skupnem prostoru, ki mu pravimo Evropa. GAZA - Potem ko so v četrtek ugrabili 36-letnega Vittoria Arrigonija Islamski skrajneži ubili italijanskega mirovnika Ogorčenje v Gazi, Italiji in po svetu - Arrigonijeva mati ponosna na sina LJUBLJANA - Koroški Slovenci pri predsedniku republike Türk podpira sporazumno rešitev, ki naj krepi sožitje LJUBLJANA - Predsednik Danilo Tiirk je pred bližnjim uradnim obiskom avstrijskega predsednika Heinza Fischerja v Sloveniji danes sprejel predstavnike vseh treh krovnih organizacij slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem, so sporočili iz urada predsednika.Predstavniki Zveze slovenskih organizacij, Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk ter Narodnega sveta koroških Slovencev so ga seznanili z razmerami, v katerih živi- jo in delujejo. Največ pozornosti so namenili aktualnim pogajanjem s predstavniki avstrijske zvezne vlade in deželne vlade Koroške glede števila dvojezičnih krajevnih napisov. Na 3. strani GAZA, RIM - Islamski skrajneži salafitske Brigade Mohamed Bin Mo-slama so v četrtek na območju Gaze ugrabili italijanskega mirovnega aktivista Vittoria Arrigonija, njegovo truplo pa so nato v noči na petek našli v zapuščeni hiši v mestnem središču Gaze. Ugrabitelji so talca ubili, preden so varnostne sile Hamasa napadle njihovo skrivališče. Našli so ga obešenega. Arrigonijeva smrt je globoko odjeknila med Palestinci, v Italiji in po svetu. Svojemu sinu se je ganljivo poklonila Egidia Berretta Arrigoni, sicer županja v Bulciagu pri Leccu: »Nanj sem ponosna,« je dejala predstavnikom tiska. Na 6. strani Združenju NAPA 1,5 milijona evrov od EU Na 4. strani Tržaški slovenski kandidati DS Na 7. strani juro CAMP! W Roberto Antonione predstavil svojo listo Na 7. strani Trg pod goriškim gradom bodo obnovili Na 14. strani Odkrili skrivnosti okostnjaka iz Škocjana Na 16. strani MARINI GH Za sezonsko menjavo gum obišči GpGomme! Promocije in razprodaje na poletnih in zimskih gumah Strada della Rosandra 40, Trst, tel. 040 813719 • širok izbor in takojšnja dobava • popust na izdelke iz zaloge • tehnično svetovanje • razstavni prostor na več kot 1000 m2 www.adriaker.it --------tutta « tubitv! Ulica Flavia, 17 - tel. 040 826773 www.gpgomme.it GANT- II G.I\l.H. CANAEflEN^^ WOOLRICH -1-fjHH Pli.HJl AAilh Trg Cavour, 25 34074 - Tržič Tel in Fax 0481 791066 pred cono namenjeno pešcem, tik ob večnadstropnemu parkirišču 2 Nedelja, 17. aprila 2011 ALPE-JADRAN / MANZANO - Umor Med CELOVEC - Pred nadaljevanjem pogajanj zapleti v nekaterih občinah okraja Velikovec Upravitelji Dobrle vasi prepirom odklanjajo dvojezične table ustrem Občina po njihovi oceni »ni dvojezična« - Enak scenarij znan iz občine Škocjan zeno CELOVEC/DUNAJ - Pri vprašanju dokončne ureditve večnega problema dvojezičnih krajevnih napisov na južnem Koroškem - odločitev naj bi padla na četrtem in »zaključnem« pogajalskem krogu 26. aprila - se hudo zapleta v nekaterih občinah v okraju Velikovec. Še posebej v občini Do-brla vas, kjer so - kot pred tremi tedni v občini Škocjan - občinski svetniki z veliko večino (27:4) sprejeli posebno resolucijo, v kateri odklanjajo pravnomočne razsodbe ustavnega sodišča in po katerih bi morali dobiti kraji Dobrla vas, Goselna vas, Lovan-ke, Kajzaze in Bukovje dvojezično tablo, slovenščina pa biti pripuščena kot dodaten uradni jezik. Sklep oziroma resolucija sicer nimata pravne veljavnosti, ker je pristojnost v obeh zadevah pri okrajnem glavarstvu (uradni jezik) oz. pri deželi (cestna uprava), kaže pa na močan odpor političnih sil v občinskem svetu (socialdemokrati - SPO, svobodnjaki - FPK, ljudska stranka - OVP). Proti sklepu so glasovali edinole vsi štirje svetniki dvojezične »liste Kramer«, ki je včlanjena v Enotno listo (EL). Le-ti so se odločno postavili na stran pravne države. Socialdemokratski župan Gottfried Wedenig je večinski sklep oz. resolucijo občinskega sveta zagovarjal s tem, da kompromis, ki ga predlagata državni sekretar Josef Ostermayer (SPO) in deželni glavar Gerhard Dorfler (FPK), predvideva 17,5-odstotni prag za postavitev nemško-slovenskih tabel. Omenjeni kraji pa da ne dosežejo tega praga, zato tudi razsodbi ustavnega sodišča, ki pa slonita na desetih odstotkih (table kot tudi uradni jezik), nista več merodajni. Poleg tega je župan še poudaril, da nikoli ne bi pristal na rešitev, ki je ne bi razumeli občani«. Glede uradnega jezika pa sprejeta resolucija celo govori o tem, da Dobrla vas »ni dvojezična občina« ... Enak scenarij je javnosti znan tudi iz občine Škocjan, kjer je občinski svet konec marca podprl predlog socialdemokratske stranke, da naj župan Krainz v pogajanjih z deželnim glavarjem Dorflerjem in državnim sekretarjem Ostermayerjem glede topografije in uradnega jezika zastopa stališče, ki predvideva dvojezične napise samo za kraje, kjer je delež slovenskega prebivalstva nad 20 odstotkov, kažipoti in ostala toponomasti-ka pa naj bi ostali enojezični. Kot je bilo včeraj mogoče izvedeti, si pogajalci vseh strani za kulisa- mi še naprej prizadevajo za kompromisno rešitev oz. konsenz, s katerim bi lahko soglašali vsi - posebej še vse tri manjšinske organizacije. Kot je slišati, pri t.i. paketu, ki predvideva srednje in dolgoročne ukrepe ter razvojne projekte za manjšino, še ni padla zadnja beseda. Drugače pa naj bi bilo pri številu tabel, kjer zvezna vlada na Dunaju kot tudi koroški deželni glavar slej ko prej odklanjata vsakršno zvišanje števila krajev z dvojezično tablo nad 165. Za slovensko manjšino je predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Valentin Inz-ko nazadnje predlagl 175 tabel. Ivan Lukan SSO - Zasedanje izvršnega odbora V ospredju problematika SSG in solidarnost s Slovenci na Koroškem Izvršni odbor Sveta slovenskih organizacij je 13. aprila zasedal v Gorici in tokrat gostil predsednico Slovenskega stalnega gledališča Majo Lapornik. Predsednik SSO Drago Štoka je na začetku zasedanja pozdravil Lapornikovo in izrazil zadoščenje, da se je z imenovanjem novega upravnega odbora SSG zaključila dolgo in mučno krizno stanje te temeljne ustanove slovenske narodne skupnosti v Italiji. Obenem je podčrtal pomembno usklajeno sodelovanje, ki je potekalo med obema krovnima organizacijama SSO in SKGZ. To se lahko jemlje kot dobro prakso za vsa tista še odprta vprašanja, katerim je potrebno slediti in ki v glavnem zadevajo vlogo in poslanstvo skupnih članic. Izvršni odbor SSO je na predlog predsednika Štoke izrazil solidarnost do koroških rojakov, ki se trudijo, da se z umirjenim pristopom ter največjo razpoložljivostjo dosežejo pošten in pravičen dogovor glede dvojezičnih napisov ter zaščitnih pravic. Pri tem je bila tudi izpostavljena pomembna vloga, ki jo pri tem odigrava Slovenija kot najpomembnejša zagovornica tudi meddržavnih pravic tistega dela lastnega naroda, ki živi izven njenih meja, a še vedno na slovenskem narodnem ozemlju. Predsednica SSG Maja Lapornik se je SSO-ju zahvalila za zaupanje in podporo ter orisala trenutno stanje in glavne smernice za novo gledališko obdobje. Podčrtala je, da se je v SSG vzpostavilo prijetno in konstruktivno vzdušje. Pozitivna je vest, da je italijanska vlada zagotovila potrebna sredstva. Med glavnimi prioritetami je funkcija umetniškega ravnatelja, saj bo potrebno v prihodnje prav preko umetniške ponudbe spet približati SSG ljudem. V tem smislu bo potrebno upoštevati temeljno poslanstvo SSG, ki se je kazalo tudi po številu abonmajev na Tržaškem in Goriškem. Danes so te številke izredno nizko, kar velja še posebno za Goriško. Svojo umetniško sezono bo SSG skušalo uveljaviti tudi preko čezmejnega sodelovanja z gledališči v Kopru in Novi Gorici. Pri tem je bil narejen že prvi korak, saj bo letos SSG podelila nagrado Tantadruj, slovesnost pa bo potekala v Gorici. SSG bo letos prisotno tudi na Mittelfestu. Izvršni odbor SSO je v živahni razpravi predsednici SSG nakazal več predlogov. SSG naj bo stalno prisotno na Videmskem, posveča naj pozornost slovenski šoli, na novo naj privabi publiko s primernim programom ter vsebinami in naj ovrednoti amaterske gledališke skupine, ki uspešno delujejo v sklopu društev v zamejstvu. Lapornikova je ob številnih predlogih najprej poudarila, da je bila v celotnem kriznem postopku pomembna pozornost Slovenije, preko Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Ministrstva za kulturo. Upati gre, da bo ta bližina prisotna tudi v prihodnje. Glede Benečije pa je Lapornikova podčrtala prisotnost v odboru dr. Marcangija (Nuovo teatro Giovanni da Udine). Povezanost SSG s slovensko šolo pa mora biti redna. Osnovna karakteristika naslednje sezone bo, da bodo predstave primerne za vse. Pomembno pa bi bilo ustanoviti »Svet gledališča«, ki bi aktivno spremljal delovanje SSG. Tako Lapornikova kot izvršni odbor SSO sta podčrtala pomen dejstva, da je v upravnem odboru prisoten tudi bivši komisar Andrej Berdon, ki ima veliko zaslug za rešitev SSG iz krize. Na podlagi poročila, ki ga je podal predsednik Štoka o sestanku s predstavništvom NŠK, je Izvršni odbor v nadaljevanju ocenil tre- nutno stanje Narodne študijske knjižnice. Več vprašanj se pojavlja glede preureditve stavbe v ulici sv. Frančiška, kjer je v načrtih večnamensko središče po zgledu goriškega KB Centra. Pozitivno pa je dejstvo, da bosta obe krovni organizaciji v prihodnje skrbeli za Prešernovo proslavo in za obeležitev vsakoletnega spomina na Bazoviške žrtve. Na predlog, da bi knjižnica Dušana Černeta postala del NŠK, pa je Izvršni odbor mnenja, da je KDČ specifična ustanova s svojo dolgoletno zgodovino, zato je prav, da se to ohrani. Sodelovanje med obema knjižnicama pa je vsekakor dobrodošlo. Izvršni odbor SSO je z zadovoljstvom ocenil skupno pobudo obeležitve 10. obletnice zaščitnega zakona, ki je potekal prejšnjo soboto v Naborjetu. Visoka udeležba s strani predstavnikov slovenskih in deželnih ustanovje dokazala, da zaščitni zakon, kljub pomanjkljivostim, dobiva vedno večji pomen. Izvršni odbor SSO je tudi vzel na znanje, da bo 21. aprila potekal občni zbor DZP -PRAE, kjer bo izvoljen nov upravni odbor. Igor Švab, dosedanji predstavnik SSO v odboru, je izrazil željo, da bi prišlo do zamenjave, zato je izvršni odbor SSO podprl predlog predsednika Štoke, da se za nov odbor predlaga Iva Corvo, ki ima vso potrebno strokovnost za opravljanje zadolžitve člana upravnega odbora DZP-PRAE. MANZANO - V kraju Case di Manzano se je včeraj zjutraj zgodila družinska tragedija. 73-letni domačin Gianfranco Turolo je v domači kuhinji po hudem prepiru vzel puško dvo-cevko in trikrat ustrelil svojo 67-letno ženo Giuliano Drusin, s katero je bil poročen od leta 1964. Ženska je po strelih v prsi, trebuh in hrbet umrla. Turolo se je nato napotil h karabinjerjem in takoj priznal umor. Pri priči je posegla tudi služba 118, ki je Drusinovo zaman poskusila oživljati. Po poročanju tiskovne agencije Ansa sosedje in znanci niso zaznali, da bi bil par v krizi. Zakonca sta imela štiri otroke, pred nekaj leti pa je najmlajši sin podlegel raku. Včeraj sta bila Turolo in Drusino-va sama v hiši. Puška je bila redno registrirana, saj je Turolo lovec. Manzano je bil novembra 2008 prizorišče podobnega dogodka, ko je še neznani morilec ubil 37-letno Tatiano Tulissi. Prijeli Nigerijca, ki je uvažal kokain Včeraj zjutraj sta mobilna oddelka iz Trsta in Benetk v kraju San Dona di Piave aretirala 21-letnega nigerijskega državljana Silasa Beniaha. Mladi Ni-gerijec je član kriminalne organizacije, ki je v Italijo uvažala kokain. Droga je bila namenjena v številna italijanska mesta, vključno s Trstom. Junija lani so policisti na letališču v Benetkah prijeli Ni-gerijca Ikea Jensona, ki je v svojem telesu skrival cel kilogram kokaina, porazdeljenega v osemdesetih hermetično prevlečenih jajčecih. Jenson je priletel iz Lagosa preko Amsterdama. Mamilo, vredno več kot sto tisoč evrov, je bilo namenjeno v Veneto in FJK. Kot so ugotovili v nadaljevanju preiskave, med katero so uporabili telefonska prisluškovanja in učinkovite prevajalke - nekdanje prostitutke in dejansko sužnje iste nigerijske združbe - je uvoz kilograma droge organiziral Silas Beniah. Preiskavo je vodilo državno tožilstvo iz Benetk, po dolgotrajnem opazovanju so preiskovanega včeraj navsezgodaj prijeli in priprli v Benetkah. Z operacijo »Hermes« so lani aretirali 28 ljudi in zasegli 17 kilogramov kokaina ter heroina. JESENICE - Srečanje glasbenih šol Gorenjske in zamejstva Mladi glasbeniki Drevi v Beneški palači v Naborjetu na sporedu »Utrinki iz glasbene zgodovine« JESENICE - Minulo sredo je na Jesenicah potekalo Srečanje glasbenih šol Gorenjske in zamejstva. Letošnje srečanje je bilo sedemintrideseto po vrsti in je potekalo v koncertni dvorani jeseniške glasbene šole. Na letnih srečanjih nastopajo vedno najboljši gojenci vsake šole, za Gorenjske šole je tudi trenutek konfrontacije in tihega tekmovanja. Srečanje je za vse sodelujoče šole pomembno, ker je prikaz uspehov, ki so jih posamični gojenci dosegli na srečanjih in tekmovanjih med šolskim letom in to bodisi doma kot v tujini. Na letošnjem srečanju je že tradicionalno sodelovala tudi Glasbena matica šola Tomaž Holmar v Kanalski dolini in zanjo sta nastopila na klavirju Elisa Kan-dutsch, ki je zaigrala Chopinov Valček in Simone Vuerich, ki je zaigral Mozartov Otroški ples. Srečanja so se udeležile še Glasbena šola Celovec, ki je med drugim bila vstanovljena leta 1978 kot podružnica Simone Vuerich rb Elisa Kandutsch rb Glasbene matice v Kanalski dolini in Glasbene šole iz Kranja, Tržiča, Škofje Loke, Radovljice in Jesenic. Prihodnje leto bo gostiteljica srečanja Glasbena matica šola Tomaž Holmar, ki načrtuje srečanje v Beneški palači v Naborjetu. Že danes zvečer šola v Kanalski dolini organizira nastop gojencev in kon- cert z naslovom »Utrinki iz glasbene zgodovine«, ki se bo odvijal v Beneški palači ob 19.30 pod pokroviteljstvom Gorske skupnosti za Guminsko, Železno in Kanalsko dolino, občine Naborjet Ovčja vas in Slovenskega kulturnega središča Planike. R.B. AKTUALNO - 15. in 16. maj Obvestilo uredništva v zvezi z volitvami Kot vedno v predvolilnem obdobju, tudi tokrat Primorski dnevnik v času od 17. aprila do 16. maja oziroma, v primeru drugega kroga upravnih volitev, do 30. maja, ne bo objavljal: - pisem uredništvu, odprtih tribun, mnenjskih člankov, zunanjih komentarjev in drugih zapisov, ki zadevajo kandidate ali uprave, v katerih bodo v teku volitve oziroma so kakorkoli povezane z volilno kampanijo; - avtorskih člankov sodelavcev, ki kot kandidati nastopajo na volitvah. Članke, ki jih bomo iz gornjih razlogov zadržali, a so po oceni uredništva splošnega interesa, bomo objavili po volitvah. Z namenom, da slovenskim kandidatom, ki nastopajo na volitvah, omogoči, da se predstavijo volivcem in jim obrazložijo glavne točke svojega programa, daje uredništvo Primorskega dnevnika možnost enkratne objave programskih smernic s fotografijo, in sicer: - za kandidate za občinske svete in pokrajinska sveta v Trstu in Gorici v obliki predstavitve ali poziva volivcem v dolžini največ 1.500 znakov, vključno s presledki: - za kandidate za rajonske svete na Tržaškem v obliki poziva volivcem v dolžini največ 1.000 znakov, vključno s presledki. V primeru, da kandidat kandidira za več funkcij, mu je omogočena ena sama predstavitev za funkcijo, ki jo sam izbere. Kandidate za občinske, rajonske in pokrajinske svete, ki se želijo poslužiti te možnosti, vabimo, da nepreklicno do četrtka, 28. aprila, dostavijo uredništvu v Trstu (oziroma v Gorici za uprave v goriški pokrajini) fotografijo in besedilo v slovenskem jeziku, po možnosti v elektronski obliki na naslova trst@primorski.eu ali gori-ca@primorski.eu. Za kandidate, ki zgoraj navedenega gradiva ne bodo dostavili v predvidenem roku, bomo sklepali, da ne nameravajo izkoristiti te možnosti. Uredništvo si pridržuje pravico, da besedila, ki bi presegala zgoraj navedeno dolžino, skrajša. Poleg tega bo Primorski dnevnik uvedel rubriko volilna kronika, ki bo namenjena raznim sporočilom in obvestilom v zvezi z volilno kampanijo. Uredništvo si pridržuje pravico, da o dogajanjih po lastni presoji poroča v okviru redne kronike. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sobota, 16. aprila 2011 3 LJUBLJANA - Predstavniki krovnih organizacij koroških Slovencev pri predsedniku republike Slovenije Predsednik Türk podprl prizadevanja manjšine za dialog in dogovor o pravicah Za obe strani sprejmljive rešitve bodo omogočile boljše pogoje sožitja vseh ljudi na Koroškem LJUBLJANA - Predsednik Danilo Tiirk je pred bližnjim uradnim obiskom avstrijskega predsednika Heinza Fisc-herja v Sloveniji danes sprejel predstavnike vseh treh krovnih organizacij slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem, so sporočili iz urada predsednika.Predstavniki Zveze slovenskih organizacij, Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk ter Narodnega sveta koroških Slovencev so ga seznanili z razmerami, v katerih živijo in delujejo. Največ pozornosti so namenili aktualnim pogajanjem s predstavniki avstrijske zvezne vlade in deželne vlade Koroške glede števila dvojezičnih krajevnih napisov. Predsednik republike je poudaril, da je problem dvojezičnih napisov na avstrijskem Koroškem stvar uresniče- vanja Avstrijske državne pogodbe (ADP) in odločb avstrijskega ustavnega sodišča. Podprl je prizadevanja manjšine za dogovor o celostnem paketu, ki naj poleg dobre in pravno vzdržne rešitve vprašanja dvojezičnosti topografskih napisov vključuje tudi sistemsko ureditev skrbi za šolske ustanove, vrtce in medije, piše v sporočilu. Predsednik se je zavzel za nadaljevanje dialoga in iskanje rešitev, ki bodo sprejemljive za obe strani in bodo omogočile boljše pogoje sožitja vseh ljudi na Koroškem. Kompromis, s katerim ne bi soglašale vse tri slovenske manjšinske organizacije, pa po njegovih besedah ne bi predstavljal resnične rešitve. Predsednik Zveze slovenskih organizacij Marjan Sturm je v izjavi za Primorski dnevnik še poudaril, da je reši- tev odprtih vprašanj zadeva manjšine same. Zato je glavno sporočilo izčrpnega pogovora s predsednikom slovenske države Danilom Turkom, da se bo Republika Slovenija strinjala s takšno rešitvijo, ki jo bo tudi sprejela slovenska manjšina na avstrijskem Koroškem. Razgovora s predsednikom Slovenije Danilom Turkom so se strani vseh treh političnih organizacij koroških Slovencev udeležili Marjan Sturm in Avguštin Brumnik za Zvezo slovenskih organizacij (ZSO), Danilo Katz za Narodni svet koroških Slovencev (NSKS), ter za Skupnost koroških Slovencev in Slovenk (SKS) Bernard Sadovnik in Zalka Kuch-ling. Razgovoru o aktualnih vprašanjih oz. reševanju odprtih problemov slovenske manjšine na Koroškem je prisostoval tudi minister RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš. (STA/IL) ODPRTO NON-STOP 8.30 - 19.00 OD PONEDELJKA DO SOBOTE od 15. do 23. aprila 2011 tedesco DOLINA 538 ■ TRST (v bližini športnega igrišča) TEL. ■ FAX 0039-040-8325039 MOKA "00" 11 ._. «i SLADICA COLOMBA TESTENINE vškatli^ jsog SIR LATTERIA "HORDEL MONTE" na kg A REALE" 500 g O— ' 1 PREKAJEN NORVEŠKI LOSOS ČOKOLADNO PRAZNIČNA JAJCE PLECKA SUROVI J PRŠUT S KOSTJO na kg Sprejem delegacije koroških Slovencev pri predsedniku RS bobo ŠPETER - Slovensko izobraževanje Nabiralna akcija za nov šolabus Slovenska kulturno-gospodarska zveza podpira prizadevanja Zavoda za slovensko izobraževanje iz Špetra, ki je sprožil nabiralno akcijo za nakup novega šolskega avtobusa. Nakup je nujen zaradi dotrajanosti starih šolabusov in bi omogočil racionalnejšo organizacijo prevoza otrok, ki obiskujejo špe-trsko dvojezično šolo. Zavod za slovensko izobraževanje, ki je skoraj dve desetletji upravljal dvojezično šolo v Špetru, izvaja danes zlasti dejavnosti, ki podpirajo njen razvoj. V Nadiških dolinah skrbijo za prevoz šolarjev občinske uprave, medtem ko za širše območje - od Čedada do Čente in Vidma, je prevoz otrok v breme Zavoda. S tega območja izhaja tretjina učencev, zato je ohranitev te službe bistvenega pomena za slovensko manjšino na Videmskem. SKGZ vabi vse organizacije, podjetja in posameznike, da po svoji moči pripomorejo k nabiralni akciji s finančnim prispevkom, ki bo omogočil ohranitev in razvoj šole in z njo slovenske narodne skupnosti na Videmskem. Svojo donacijo lahko nakažete na spodnji bančni račun. ISTITUTO PER L ISTRUZIONE SLOVENA -ZAVOD ZA SLOVENSKO IZOBRAŽEVANJE BANCA DI CIVIDALE filiale/podružnica San Pietro al Natisone/Špeter IBAN: IT 71 P 05484 64230 030570420938 PRALNI PRAŠEK "LANZATRES" MASLO "MALGA PARADIS0" 250 g 70 pranj NAPITEK HAPPYFRESH 0RANŽADA-GRENIVKA 1,5 ml PARADIŽNIKOVA OMAKA 690 g SOK RDEČA POMARANČA PURELAND 1500 ml MLEKO UHT "MALGA i PARADISO" delno posneto . ii L&nf PIŠKOTI S SMETANO 700 oziroma do razprodaje zalog! OGRSKA SALAMAG.M.% vakuumsko KONFETI "CRISPO" pakirana na kg -M odUg od POOBLAŠČEN PRODAJALEC IN SERVISER V TRSTU OD LETA 1983 Ulica San Francesco 60 - Trst - tel. 040 637484 info@aerrecar.com RAZSTAVA IN PRODAJA: UL. DEL RONCO 10-040 571062 OBIŠČITE NAS! NAJBOLJŠA OCENITEV VAŠEGA RABLJENEGA VOZILA ODPRTI V SOBOTO ZJUTRAJ PARKIRIŠČE ZA KLIENTE 4 Sobota, 16. aprila 2011 GOSPODARSTVO GIBANJA - Po analizi deželnega statističnega urada Mednarodna blagovna menjava FJK lani z zelo pozitivnimi kazalniki Nemčija ostaja glavni trgovinski partner - Edini madež je padec zaposlenosti VIDEM - Po krizi in nestabilnosti, ki je v zadnjih dveh letih zajela gospodarstvo Furlanije-Julijske krajine, je na obzorju videti ozitivne signale pri vseh glavnih kazalnikih mednarodne trgovine oziroma izvoza. Podatke z analizo je včeraj objavila deželna statistična služba, ki za leto 2011 predvideva 12,3-odstotno rast izvoza glede na leto 2010. Po uvozu so bili v lanskem letu glavni trgovinski partnerji naše dežele Nemčija s 15,6-odstotnim deležem v skupnem deželnem uvozu in v vrednosti več kot milijarde evrov, na drugem mestu je Kitajska (7,7%), tretja je Avstrija (6,4%), četrta Ukrajina (6%) in peta Francija (5,3%). Furlanija-Julijska krajina je v primerjavi z letom 2009 lani povečala uvoz iz vseh navedenih držav. Nemčija je prva trgovinska partnerica Furlanije-Julijske krajine tudi na področju izvoza. V skupnem deželnem izvozu je lani imela 12,9-odstotni delež, vreden približno 1,5 milijarde evrov. Na drugem mestu je izvoz v Veliko Britanijo (12,3%), ki je za FJK primarni izvozni trg za plovila, lani pa je bil izvoz vreden skoraj milijardo evrov. Na tretjem mestu je Francija z 8,4-odstotnim izvoznim deležem, četrta je Avstrija (5,3%), peta pa Slovenija, kamor FJK izvozi 4,2 odstotka vsega izvoza. Po blagovnih sektorjih so na prvem mestu mednarodne blagovne izmenjave proizvodi predelovalnih panog, kjer ima dežela pozitivni saldo za skoraj 15 odstotkov, ki se je lani glede na leto 2009 povečal. Najbolj se je povečala izmenjava kovin in kovinskih izdelkov, ki imajo četrtinski delež v skupni menjavi. Pri izvozu pa so na prvem mestu stroji in naprave, ki predstavljajo skoraj tretjino vsega izvoza. V industrijskem sektorju se je najbolj povečal izvoz naftnih derivatov, ki pa v celotnem izvozu zasedajo razmeroma majhen 2,6-odstotni delež. Znatno rast je dosegel tudi izvoz jeklarskih proizvodov (+16,1%), strojev (+5,9%) in pohištva (+3%). Vrednost izvoza dobrin z visoko tehnološko vsebnostjo se je lani glede na leto prej povečala za 15,1 odstotka, proizvodov z nizko tehnologijo pa za 8,8 odstotka. Deželni statistiki ugotavljajo, da glavni konjunkturni kazalniki v četrtem četrtletju lanskega leta kažejo, da se italijanska proizvodnja po poletnem zastoju pospešuje in z njo tudi prodaja tako na domačem (+12,8%) kot na tujih trgih (+9,2%). Edini madež v tej panorami ostaja zaposlenost, katere kazalnik se je od rahlo pozitivne vrednosti (+0,2%) lani prevesil na negativno stran (-0,5%). PRISTANIŠČA - Iz sklada za mrežo TEN-T Iz Bruslja 1,5 milijona evrov za projekt združenja NAPA TRST - Združenje severnojadranskih pristanišč NAPA (Koper, Trst, Benetke, Ravena in Reka) bo za svoj projekt ITS Adriatic multiport gateway (Večpristaniška jadranska vrata) od Evropske komisije prejela 1,5 milijona evrov. V Bruslju so namreč včeraj objavili seznam 51 projektov, ki bodo deležni financiranj v skupni vrednosti 170 milijonov evrov. Denar prihaja iz sklada evropske transportne mreže TEN-T, namenjen pa je za realizacijo in posodobitev pomembnih prometnih infrastruktur v vsej Evropski uniji. Med projekti, izbranimi za financiranje, je tudi skupni projekt severnojadranskih prista- Podpisniki ustanovitve združenja NAPA prvega marca lani v Trstu arhiv nišč, ki ima še poseben simbolni pomen za združenje NAPA, ustanovljeno pred dobrim letom. Gre namreč za prvo skupno aktivnost petih pristanišč, ki jo financira EU. Projekt bo EU financirala s 50-odstotnim deležem njegove vrednosti, kar je natančno 1.442.500 evrov, združenje pa jih bo vložilo v vzpostavitev skupne informatske platforme, ki bo severnojdran-ska pristanišča povezala kot obroč, tako v vodoravnem smislu prek že obstoječih sistemov pristaniške skupnosti, kot navpično prek pomorskih in zemeljskih sistemov. Projekt bo potekal 30 mesecev, datum za njegovo implementacijo pa je 30. junij 2013. LETALIŠČA V Ronkah bi radi zvišali letališke takse Dressi: V nasprotnem primeru bo treba »trpeti« RONKE - Na deželnem letališču FJK v Ronkah bi radi zvišali letališko takso za tri evre, ker bi tako poslovni obračun lahko zaprli brez »trpljenja«. Toda - kot je včeraj pojasnil predsednik letališke družbe Sergio Dressi - tega letališče ne more storiti samo, ampak je podražitev tarife odvisna od programskega sporazuma z zavodom za civilno letalstvo ENAC. Ta sporazum pa ni bil nikoli podpisan, dodaja predsednik družbe Aeroporto FVG. Računi letališke družbe so po dokapitalizaciji, ki jo je izvedel edini lastnik - Dežela FJK, sicer v redu in družba nadaljuje delo na področju infrastruktur. »Toda naša bilanca mora biti pozitivna in če tega ne bomo mogli doseči s povečanjem prometa na okrog milijon potnikov letno, kar bi nam zagotavljalo uravnovešeno bilanco, bomo morali trpeti. In to kljub pozitivnim trendom prometa v zadnjih mesecih,« opozarja Dressi. Ob tem je še povedal, da so letališke tarife v Benetkah in Trevisu, kjer letališči upravlja družba Save, višje kot v Ronkah. Zvišanje tarif, ki jih je sicer glasno zahtevalo združenje letališč Assaeroporti, je zamrznil medministrski odbor CIPE, zato so se nekatere velike letališke družbe, kot rimska ADR, obrnile neposredno na vlado in se začele z njo individualno pogajati. Zvišanje je namreč lahko odobreno za vsa letališča, ali pa mora biti podpisano v okviru posameznih programskih sporazumov. Dressi je ob tem še povedal, da z direktorjem Paolom Stradijem preučujeta evropsko direktivo, po kateri naj bi imela letališča s prometom manj kot pet milijonov potnikov letno proste roke pri določanju taks. SDGZ - Mednarodna trgovina Seminar o novih pravilih v blagovnem prometu INCOTERMS 2010 TRST- Sekcija za mednarodno trgovino in storitve pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju (SDGZ) namerava prirediti v petek, 6. maja 2011 seminar o novih pravilih, ki veljajo v mednarodnem blagovnem prometu INCOTERMS 2010. Seminar je namenjen vsem, ki sodelujejo pri sklepanju in izvajanju prodajnih pogodb v domači in mednarodni trgovini, še posebej komercialistom, vodjem področja prodaje/nabave, špediterjem, strokovnjakom s področja financiranja in zavarovanja trgovskih poslov, pravnikom, direktorjem in vsem, ki jih zanimajo novosti v zvezi z novimi pravili Incoterms 2010. Seminar, ki bo potekal v italijanščini, bo vodil izvedenec za tematiko prof. dr. Maurizio Favaro, novinar, publicist in svetovalec za izvoz pri organizaciji Confindustria Venezia ter član delovne skupine Incoterms pri rimskem sedežu Pariške mednarodne trgovinske zbornice. Poldnevni seminar bo ponudil pregled novih predpisov INCOTERMS 2010, v primeru celodnevnega seminarja pa bo zajel tudi pravila in probleme pri mednarodnih prevozih. Izpeljan bo celodnevni ali poldnevni seminar, in to glede na odločitev večine prijavljenih. Seminar bo SDGZ izvedlo samo v primeru, da se bo prijavilo najmanj 15 udeležencev, prijave pa pričakuje do 22. aprila po faksu ali po elektronski pošti. Za podrobnejše informacije glede kotizacije, podrobnega programa in prijavnice se lahko interesenti obrnejo na tajništvo SDGZ v Trstu, tel. 040.6724823 in na spletno stran www.sdgz.it. SDGZ - Gostinska sekcija vabi k sodelovanju Maja tretje tekmovanje kuharjev za nagrado mesta Trst TRST - Gostinska sekcija pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju (SDGZ) v Trstu opozarja člane in ostale interesente na razpis tržaške federacije kuharskih mojstrov FIC, ki je poimenovan III. Trofeo Citta di Trieste. Gre za pravo tekmovanje v pripravi kulinaričnih poslastic in specialitet, odprto pa je ne le za gostince, ampak za vse kuharje iz tržaške pokrajine. Predvidene so tri kategorije: kuhinja morja, zemlje in Krasa, vse tri seveda povezane z lokalno tradicijo. Pravilnik določa, da se je treba do 30. aprila vpisati in poslati recept za štiri osebe s priloženim posnetkom pripravljene jedi; 80% je lahko pripravljeno doma, 20% pa mora biti skuhano na kraju tekmovanja, ki bo 9. maja v tržaški restavraciji Scabar. Posebna komisija bo med prijavljenimi izbrala šest tekmovalcev za vsako kategorijo. Kuharji bodo imeli na razpolago kuhinjo, a bodo morali potrebno posodo prinesti s seboj. Zbirališče bo ob 8.00, tekmovanje v kuhinji pa se bo začelo ob 9.00.Vsak kuhar bo imel uro časa, vse do 14.00, ko bo nagrajevanje. Glavna nagrada za najvišjo uvrstitev bo trofeja Citta di Trieste, predvidene pa so še zlata, srebrna in bronasta kolajna ter diplome za vse tri kategorije. Prijavnice je treba poslati na sedež FIC pri tržaški restavraciji Montecarlo, Ul. S. Marco 10, ali po faksu na EVRO 1,4450 $ +0,30 PROMETNICE Predsedniki treh severovzhodnih dežel pisali ministru Matteoliju TRST - Italijanska vlada naj se močno zavzame za za-jamčenje vključitve železniškega odseka Dunaj-Gradec-Celovec-Videm-Trst/Benetke-Bologna-Ravenna kot podaljšanja v sedanji prednostni projekt št. 23, znan kot Baltsko-jadranska os. S to zahtevo so se predsedniki FJK, Veneta in Emilije-Romagne Renzo Tondo, Luca Zaia in Vasco Errani pisno obrnili na ministra za infrastrukture Matteolija in na evropske parlamentarce, izvoljene v severovzhodni Italiji. V ozadju pobude je bojazen, da bi ta gospodarsko razvit del Italije s svojimi pristanišči ostal odrezan iz navpične povezave. Ta je namreč že predvidena čez Brenner, baltski koridor pa naj bi po načrtih Bruslja iz Avstrije proti Jadranu stekel po krajši poti čez Slovenijo. S tem bi bila izključena pristanišča v Trstu, Benetkah in Ravenni, opozarja Tondo. št. 040662545 oz. po elektrosnki pošti na naslov fic-trieste@libero.it. Za informacije se lahko pokliče organizatorje, novega predsednika FIC (Claudio Rosso, tel. 040773952) in podpredsednika (Emilio Cuk, tel. 040773952). V tajništvu SDGZ je na ogled pravilnik za udeležbo in morebitna pojasnila po tel. 0406724824. V prejšnjih izdajah so sodelovali tudi kraški obrati iz vrst SDGZ, ki so odnesli tudi več priznanj in nagrado. Lepo bi bilo, ko bi spet sodelovali in se ponovno uspešno uvrstili na tekmovanju FIC. Na arhivskem posnetku trenutek v kuhinji. EVROPSKA CENTRALNA BANKA 15. aprila 2011 evro (povprečni tečaj) valute 15.4. 14.4. ameriški dolar 1,4450 1,4401 japonski jen 120,37 94389 119,85 9,4075 kitajski juan ruski rubel mniickn niruia 40,6500 64 0610 40,7325 64,2930 ll lUlJjlVa l UUlla danska krona hntsncrU'! ti int" 7,4581 0,88380 7,4586 0,88250 UIILalOhJ IUI1L švedska krona nr-ir\¿i b ^ 9,9660 7,8080 9,0293 7,8580 1 1UI VCjKa M Ul IG češka krona 24,213 1,2897 24,269 1,2879 jviv.aiji\i iiaiiis. estonska krona inan7?ircKi TArint 15,6466 267 18 15,6466 267,48 1 1 la 1 1 J.C cr» KRKA 11IKA KOPER 59,80 13 00 -0,32 -1,37 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 170,00 235 10 -2,04 TELEKOM SLOVENIJE 75,47 -2,04 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 37,00 AERODROM LJUBLJANA 15,16 DELO PRODAJA 20,99 rrm 7Q nn -0,46 ISKRA AVTOELEKTRIKA ISTRAREN7 14,00 3,92 -2,00 ISIRADENZ NOVA KRE. DANKA MARIBOR MLINOTEST MLINOTEST 9,70 4,50 +0,00 KOMPAS MTS NIKA 7,20 1650 -- PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI 1 IS IIUDI IANA 12,00 7,65 22,95 300,00 -0,21 +0,66 SALUS, L_IUDL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 59,00 174 00 +0,85 TERME ČniEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 102,00 16,60 -1,92 -0,12 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 15. aprila 2011 -0,05 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 1,161 103,1 161 -0,43 +0,39 +0,63 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 2,05 0,91 -1,06 -1,19 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 2,64 0,77 -2,36 +0,07 EDISON ENEL ENI 4,64 1715 +0,87 -0,29 FIAT FINMECCANICA 6,43 8,74 +0,08 +0 17 FINMECCANICA GENERALI IFIL 15,63 -0,51 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,19 1409 +0,50 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 21,77 4,34 -0,14 -0,37 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 7,69 2,28 -0,97 -0,61 PIRELLI e C PRYSMIAN 6,48 15 78 +0,62 +2,80 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 36,97 4,08 -0,62 +0,39 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 8,57 1 07 -1,15 +0,56 TENARIS TERNA 17,05 3,35 +0,29 -1 70 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 0,07 5,93 -6,22 -1 08 UNICREDIT 1,70 -0,29 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 109,40 $ -0,24 IZBRANI BORZNI INDEKSI 15. aprila 2011 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 792,09 -0,64 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BI RS 2.197,49 1.196,52 -0,29 +0,76 FIRS, Banjaluka RAIAV 1 ^ RiV\nrnrl 2.401,39 751 95 -0,35 -0,89 Beiex is, Beugiau SRX, Beograd RIFY Sarai«=»\/n 306,25 1.777,03 -1,88 -0,06 BIFX, Saiajevo NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.516,28 +0,36 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 12.355,87 2.310,42 +0,58 -0,04 S&P 500, New York 1.321,21 +0,51 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.336,54 7.178,29 5.996,01 -0,17 +0,44 +0,54 CAC 40, Pariz 3.974,48 +0,10 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 2.798,00 1.240,0 2.919,05 -1,61 +0,39 +0,05 Nikkei, Tokio 9.591,52 -0,65 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 3.153,30 24.008,07 3.050,81 -0,03 -0,02 +0,27 Sensex, Mubaj 19.386,82 -1,57 / MNENJA, RUBRIKE Sobota, 16. aprila 2011 5 SLOVENIJA TA TEDEN Proti oblasti za vsako ceno Vojko Flegar Predsedniku slovenske vlade Borutu Pahorju se je ta četrtek na tiskovni konferenci po seji vlade nerodno zareklo. Paradoksalno, je dejal premier, moram ugotoviti, da je priljubljenost te vlade premo sorazmerna z njeno učinkovitostjo in uspešnostjo. Na prvi pogled izjava namreč drži: javnomnenjske raziskave soglasno ugotavljajo, da imajo volivci vlado za neučinkovito in neuspešno, zato ji več kot tri četrtine volivcev ne zaupa. »Napaka« je seveda v tem, da je Pahor prepričan v uspešnost in učinkovitost vlade, zato bi pravzaprav moral reči, da je njena priljubljenost v obratnem sorazmerju s tem. Slovenska vlada je imela ta teden kar dve seji, prvo v začetku tedna, po katastrofalnem porazu na nedeljskem referendumu o malem delu; proti zakonu so glasovale štiri petine volivcev in to ob več kot tretjinski volilni udeležbi. Izid, poraz vlade, je bil pričakovan, obe številki pa ne. Udeležba je bila razmeroma dobra oziroma na povprečju za referendume, razmerje štiri proti ena proti zakonu, ki ga je predlagala vlada, pa je na »velikem vzorcu« vendarle pokazalo, da se je večina tako odločila zato, ker preprosto ne mara vlade in ne, ker bi jih motil sam zakon. Veliko jih niti vedelo ni, o čem glasujejo, le to, da kaže biti proti. Kar so ljudje v televizijskih anketah tudi prostodušno izjavljali. No, na tej seji je vlada razpravljala tudi o nacionalnem reformnem programu in programu stabilnosti, ki ju je morala včeraj poslati v Bruselj. In oba dokumenta, ki sta začela nastajati že konec lanskega leta, sta morda hkrati tudi prvo »črno na belem« sporočilo vlade ljudstvu, da je Slovenija v izjemno resnih težavah in da se manevrski prostor za postopne reforme naglo krči. Z drugimi besedami, ti. rezervni scenarij iz pomladanskega poročila vladnega urada za makroekonomske analize postaja realnost. Zaradi pritiska javnofinančnih izdatkov oziroma skoka zadolževanja v zadnjih treh letih namerava vlada zmanjšati te izdatke, čeprav bo s tem (tako zaradi nižjih javnih naložb kot posega v plače javnih uslužbencev) ohromila že tako skromno gospodarsko rast. Na drugi strani pa je priznanje, da tudi s temi posegi potrebna dinamika zniževanja proračunskega primanjkljaja in zadrževanja rasti skupnega dolga države (trenutno še pod 40 odstotki BDP) ne bo dosežena. Slovenija potemtakem vstopa v začarani krog: če bi preveč hlastno znižala stroške države in javnega sektorja bi ustavila gospodarsko rast, s tem zmanjšala davčne prilive in si škarje znova odprla, če ne bi storila ničesar, bi ji zadolževanje povsem ušlo izpod nadzora -zadnji dve leti Slovenija živi več kot dve milijardi evrov nad svojimi zmožnostmi -, zaradi česar bi jo finančni trgi kaznovali z rastjo obrestnih mer do zloma po portugalskem ali grškem zgledu. Kot je bilo na tem mestu že rečeno, ima levosredinska vlada na voljo samo še izhod velikosti šivankinega ušesa. Referendum o pokojninski reformi, ključni za obrzdanje enega glavnih vzvodov javno-finančne nestabilnosti v naslednjih letih. Španija, denimo, je prav zaradi sprejete pokojninske reforme vsaj »do nadaljnjega« ublažila dvome v sposobnost servisiranja svojih dolgov in saniranja javnih financ. Pokojninski referendum resda še ni razpisan, a z verjetnostjo, ki meji na gotovost, bo, saj imajo sindikati že nekaj tednov v predalu dovolj podpisov volivcev, da parlament nima izbire in bo po uradno vloženi zahtevi referendum moral razpisati. In takrat bo, kot je ta teden precej odkrito večkrat poudaril premier Pahor, napočil trenutek resnice in odločitve ne le za vlado, ampak za Slovenijo. Če se bodo finančni trgi na padec pokojninske reforme v Sloveniji odzvali z znižanjem bonitete Sloveniji in povišanjem obresti, je menil Pahor, vlada za to ne bo mogla prevzeti odgovornosti. Drugače rečeno, premier je med vrsticami dal vedeti, da se zaveda političnega pritiska, ki bo v takšnih razmerah nastal in ki ga vlada najbrž ne bo mogla in hotela prenašati. Čeprav Pahor v nobeni referendumski kampanji ni in ne namerava vezati izida na zaupnico vladi (v političnem smislu seveda, v pravnem jo lahko v parlamentu), je s tem posredno to vendarle storil. Možnost, da bodo slovenski volivci povabljeni k ponovnemu preme-šanju kart leto dni pred predvidenim rokom tako navzlic precej togemu ustavnemu sistemu predčasnih volitev ni več zgolj teoretična. Problem, pred katerim se bodo slovenski volivci v vsakem primeru znašli, letos ali naslednje leto, pa bo, koga voliti. Opozicija, ki z izjemo ljudske stranke predvsem demagoško poziva volivce k referendumskim »nezaupnicam« vladi, namreč zbuja vtis, da dolgoročne interese države in državljanov povsem podreja svojim kratkoročnim političnim ciljem, najprej seveda prevzemu oblasti za vsako ceno. TOMIZZEV DUH Kapitalistični komunitarizem Milan Rakovac Ma bejati vi ča imate Slavoja Žižka, cel svet ga bere, kot enkrat Marxa, Kautz-kega ali Bakunjina. In zdaj sta bila skupaj v Ljubljani v crashu Žižek in Finkielkraut, desničarski francoski filozof, ki je prvi 1991. stal odprto na hrvaško stran v vojni, in potem kritiziral hrvaško stran v vojni z Bošnjaki ... Vpršanje vseh vprašanj: gdo bo svet rešil krize? Ma alora kaj bo z nami, hočem reč, kaj bo z kapitalizmom, ki noče razumeti da je konec ž njim kot enkrat z komunizmom? Moj prijatelj »Klauss«, ki je odšel v ezodo iz Pule v Torino pred raspad Jugoslavije, predlaga KOMUNITARIZEM, skupnost, vmestnost vseh razredov. U pulskom restaurantu »Kod Milana« sastajemo se decenijama, generacijska klapa Polesani - i »rimasti« e noi altri fii de i druxi. Se ciacola, se magna, se canta e se gioga a carte. Musicamente e filosoficamnete piu forte de tutti xe Claudio Degenghi »Klauss«, fiozzo del Duce (che ghe iera un mucio de fii in te la fameia Degenghi; e dopo pare via co'l esodo e mare co'i fioi rimasti a Pola come »rimasti«) e comunista fiero, come mi. Klauss el ciol la chitara e can-temo: »son polesan sicuro, cossa ghe xe de dir/ son nato drio lArena, e la voio morir«. E dopo del bicier-de-dalmato, dei tulipan, e va-la-va-la-macaco... Klauss e mi, in 'sta klapa, ciurma de in-teletuali domači-nostrani, ierino e se-mo ancora rossi, anche un po rosso-neri anarchisti. E no ghe molavino a i nostri amici e nemici di classe, lori iron-izzando e noi due rabiandose. Tukaj vam prenašam atmosfero z dvoboja Žižek-Finkielkraut, kakor jo registrira v Dnevniku Zdenko Vrdlovec: "Ob takem nasprotniku ne potrebuješ prijateljev," je rekel Slavoj Žižek. "Žižek je še kar prijazen komunist," je rekel Alain Finkielkraut. Tako sta že takoj na začetku nakazala, da bo njuna debata pote- kala v bolj spravljivem oziroma zmerno polemičnem tonu ... Pogodbeni delavci Luke Koper želijo sodelovati pri analizi svojega položaja Uradno: V Secopu bodo do konca prihodnjega leta odpustili 700 zaposlenih Spomin na Janeza Pavla II. bodo slavili na 22. oktober Linhartova dvorana Cankarjevega doma je bila v soboto popoldne res tako zasedena kot na kakšni filmski predstavi v času Liffa, toda pretežno mlado ali mlajše občinstvo ni prišlo zaradi dialogov ali duelov filmskih zvezd na platnu, marveč na 'spektakel' dialoškega 'duela' filozofskih zvezd: 'bolj desne' (oziroma konservativne) francoske in 'bolj leve' slovenske (pravzaprav svetovne) ... Alain Finkielkraut, profesor na Ecole polytechnique in avtor številnih knjig (uspešnica je bila La Défaite de la pensée, 1987), je,.. sicer blizu tako imenovanim novim filozofom (André Glucksman, Bernard-Henry Lé-vy in drugi), s katerimi si deli antikomu-nizem, vendar je predvsem zagovornik konservativnih pogledov na kulturo in šolstvo. Prav zaradi te 'posebnosti' je tudi Žižek imel Finkielkrauta za dobrega nasprotnika, kajti 'avtentični marksisti so zmeraj znali ceniti konservativce', kadar ti rajši kažejo na zagate, kot pa da bi ponujali hitre ali enostavne rešitve. Finkielkraut je uvodoma povedal, da je v današnjem svetu nedvomno veliko hudih problemov (ekoloških, ekonomskih, socialnih), ki pa jih je po njegovem mogoče rešiti v okviru demokracije in svobodnega trga. Zato ne more razumeti, kako lahko komunizem oziroma 'komunistična ideja' še vedno 'vznemirja našo imaginacijo', čeprav je ta režim že propadel prav zato, ker je povzročil toliko nesreč in zločinov... Žižek je povedal, da tudi on komunizma ne vidi kot rešitev problemov, marveč prej kot ime problema, namreč ime za težavno nalogo izstopa iz tržno-državnega primeža, za katerega pa ni pri roki nobene hitre formule. Po njegovem je ideja komunizma lahko danes upravičena le, kolikor se nanaša na pojme 'skupnega': skupnega naše družbene biti, skupnega kulture ter skupnega zunanje in skupnega notranje narave - vse te domene skupnega so namreč danes ogrožene z neujemanjem zasebne lastnine s tako imenovano intelektualno lastnino ... , z biogenetiko in nevarnostjo ekološke katastrofe. Žižku tudi ni blizu ideologem, po katerem je bila ideja komunizma dobra, realizacija pa slaba, ker je po he-glovsko prepričan, da je slabost realizacije vedno tudi slabost ideje. Prav tako je prepričan, da je danes glavni problem prav sam kapitalizem kot sistem, še posebej, odkar primer kitajskega avtoritarnega kapitalizma pod vodstvom komunistov kaže, da kapitalizem lahko shaja tudi brez demokracije. Finkielkrauta čudi, zakaj levica ne kritizira potrošništva oziroma pristaja na 'prevlado potrošništva na račun drugih človeških možnosti'. Toda tega 'greha' vendar ni mogoče naprtiti levici, ko pa je sam kapitalizem tisti, ki generira potrošništvo, je spomnil Žižek. In če je kaj značilno za levo držo, je dodal, je tedaj prav to, da stvari zaplete ali jih pokaže v drugačni luči. Rajši, kot da bi zgolj kritizirala, 'napadala' režimske nasprotnike, poskuša razkriti realne probleme, ki porajajo krize in antagonizme«. Zakaj desnica noče SKUPNOST, KOMUNITARIZEM, to vemo; za njo, desnico, komunitarizem=komunizem. Mislim da je treba spet brati Belringuer-ja (zgodovinski kompromis) in Kardelja (delavska samouprava), in - plasirati okol politični kompromisni model »skandinavskih socijalističnih kraljevin« (by M.R.). Cussi che Klauss e mi no molemo e no moleremo... SKLAD MITJA CUK SVETUJE Kaj se dogaja z družino? V sodobni družbi, ki nekaterim svojim članom po ekonomski plati nudi veliko, bi lahko rekli, da zmanjkuje globine in tistih vrednot, ki bi življenje dvigale iz plehkosti. Zaradi tega so v njej še najbolj opeharjeni za svetle, optimistične in konstruktivne trenutke prav njeni najmlajši člani, otroci. Ta družba namreč išče in si prizadeva zlasti za to, kar je za odraščaj oče ljudi najmanj primerno. Starši velikokrat otroke zanemarjajo, ne da bi se tega prav zavedali, vse jim je pomembnejše kot pa potrebe otrok in trenutki v skupnem podoživljanju izkušenj. Ne bomo se danes dotikali primerov, ki polnijo črno kroniko in spadajo v ekstremno patologijo in zlorabo. Omejili se bomo na povsem običajne družine, kjer se otroku prav tako naberejo težave, zaradi neprimernosti, ki se v njih dogajajo, vendar se odrasli tega skoraj ne zavedajo. Družina je dinamičen živ organizem, to kar se v njej in z njo dogaja, se odraža pri vseh njenih članih, še najbolj odzivno pri najmlajših in zato najšibkejših in najbolj potrebnih podpore. Družinsko življenje pa je, zlasti v prvih otrokovih življenjskih obdobjih, tesno povezano z vsem, kar narekuje in kar zahteva od otrok šola ter z vsem, kar se dogaja v njej. Tako je zelo pomembno, da je šolnik zadostno seznanjen z otrokovimi družinskimi razmerami, da bi se lahko primerno odzval in pomagal otroku, pri katerem je nekaj narobe z učenjem in učnim uspehom. Leni, nepazljivi in nemirni otroci so včasih lačni čustvenega odziva in hlepijo po pozornosti, v prvi vrsti staršev in nato drugih odraslih, a katerimi so v stalnem stiku. Kakor kažejo statistike, so predvsem na udaru ekonomsko in kulturno šibke družine. V njih se lahko izoblikuje za otroka skrajno neugoden položaj, iz katerega si družinska skupnost sama ne zna pomagati. Otroka pa lahko v negativnem družinskem položaju kar mimogrede zanese v prestopništvo. Nasprotno v drugih družinah, kjer ekonomski faktor ne pritiska na razmere, "zalivajo" otroka z ljubeznijo, skrbjo in zahtevami, da bi bil popoln. Otroci so pri-morani živeti v takem pritiskajo-čem okolju. Starši pa bi morali tam delovati manj invazivno, nekoliko bolj sproščeno in omejeno. V obilici vzgojnih smeri, ki jih ponujajo sodobni pedagogi, se mnogi starši izgubijo in več ne vedo, kaj je prav in kaj je boljše. Pa je vendar včasih vse zelo preprosto, če imamo dovolj časa za razmislek: najboljši so zdrava pamet, naravna mera avtoritete in intuicija. Vse to je delovalo dolga leta v sozvočju in dobro. Sedaj pa se včasih starši vdajajo prevelikemu klečeplazenju pred svojimi otroki in tako se naenkrat počutijo preobremenjeni, ko jim položaj uhaja iz rok in otroci, kot samodržci, počenjajo to, kar jih je volja, sami starši pa so popolnoma nemočni. Take situacije so čedalje pogostejše in tako ni naključje, da doživljajo veliko uspeha prav televizijske oddaje, pri katerih modra varuška rešuje situacije v vzgojno popolnoma "razrvanih" družinah. Preobremenjenost zaradi vzgojnih zahtev teži mnoge starše (in njihov odstotek nenehno narašča), ki si nikakor ne morejo sami razjasniti pojmov o tem, kako naj postopajo s svojimi neukrotljivimi nadebudneži. V mnogih zahodnih državah se je npr. v zadnjih desetih letih za enkrat toliko povečalo število otrok, ki so potrebni psihoterapevtskega posega. Skratka muke in prizadevanja staršev "zadnjih generacij" so čedalje večje, njihovi otroci pa so vedno bolj muhasti, iščejo le pozornost in so v bistvu šibki. V šo- li se učitelji spopadajo s kljubovalnimi učenci in dijaki, spori so med očeti in otroci-samodržci in že v vrtcih se vzgojiteljice soočajo z vreščečimi uporniki, ki še ne znajo uporabljati kahlice ali nočejo sami stopati po stopnicah. Danes naj bi bilo med malimi predšolskimi otroki tudi nad 50 odstotkov takih s pomanjkljivimi motoričnimi sposobnostmi. Mnogi starši so negotovi. Nič ne pomaga, da sta oče in mati ekonomsko dobro situirana, izobražena in psihično uravnovešena, v sožitju s svojimi izrazito nespoštljivimi otroki ali takimi, ki niso sposobni primerne družabnosti, si ne znajo pomagati in nujno iščejo pojasnil in pomoči kako s primernimi vzgojnimi prijemi spremeniti težnje "zavožene vzgojne situacije". Mnogi izvedenci z vzgojnega področja menijo, da bi danes starši najprej morali predrugačiti sami sebe, saj mnogi enostavno ne vedo več, kaj je temeljno za vzgojo otroka, ki bo nekoč polnoletni odrasel človek z vso odgovornostjo, ki mu pripada. Bistvo vsega je, po mnenju izvedencev, da mora zrel človek pri hierarhičnem življenjskem vzponu vztrajno in fleksibilno doživljati izkušnje in si razjasniti, katerim pogojem mora zadostiti za odgovorno življenje v družbi. Znano je da je v znamenitem letu 1968 razprava tekla o antiavtoriteti, da je kasneje dobila veljavo zahteva o enakem partnerstvu v družinskem krogu in končno je ob obratu tisočletja, kar izkušamo tudi danes, nastopila vse večja družbena negotovost. Ob vsem tem dogajanju so se spremenili tudi starši, ki hočejo sedaj od svojih otrok le eno: zagotovilo, da so vse naredili prav. V tej težnji iščejo mnogi vedno nove strategije in se prevečkrat vdajajo pedagoškim modnim slogom ter pozabljajo na svoj naravni instinkt, ki bi jim moral narekovati, kako lahko s svojimi potomci delajo zmerno avtoritarno in brez občutka krivde. Kasneje pa se radi čudijo, kdaj in zakaj je prišlo do spremembe, zaradi katere sami niso več gospodarji v svoji hiši. Tako lahko sklenemo, da tudi otroci, ki navidezno izhajajo iz zdravih družin, niso nič manj na udaru od onih, tako rekoč "na prepihu". Prehitri življenjski ritmi njihovih staršev in na splošno okolja, nove oblike družinskega življenja, zlasti pa pomanjkanje trdnih smernic, kakršne so veljale v družinah še pred nekaj desetletji, vse to je naredilo svoje. Kakor znano, se je sodobna družba v zadnjih nekaj desetletjih izrazito spremenila. Vse več zaposlenih žensk ima enake delovne zadolžitve kot moški, mož ali partner, vendar je še vedno največkrat le mati glavna nosilka pretežno vseh družinskih obveznosti. Starševska vloga je iz celodnevne postala delna zaposlitev. Zlasti matere stalno občutijo pritisk in očitek vesti, ki se včasih spremeni v občutek krivde, saj zaradi službenih in drugih obveznosti velikokrat ne morejo posvetiti otroku toliko časa, kolikor bi ga same želele in bi ga otrok potreboval. Tudi matere morajo torej začeti učinkovito delati na lastni prevzgoji in se spoprijeti ter premagati občutek krivde. Pravico imajo do službe zunaj doma, do svojega osebnega uveljavljanja prav kakor njihovi partnerji - možje. Tudi ti si morajo vzeti dovolj odgovornosti za družino, ki so je ustvarili s svojo ženo. Poleg tega pa naj bi sama družba in javna uprava dovolj dobro poskrbela za vse pripomočke, ki lahko utrjujejo harmonično družinsko življenje tudi zaposlenim staršem. (jec) 6 Sobota, 16. aprila 2011 ITALIJA / GAZA - Potem ko so v četrtek 36-letnega Vittoria Arrigonija ugrabili Palestinski skrajneži ubili mirovnega aktivista Ogorčenje med Palestinci, v Italiji in po svetu - Arrigonijeva mati ponosna na sina GAZA, RIM - Islamski skrajneži sa-lafitske Brigade Mohamed Bin Moslama so v četrtek na območju Gaze ugrabili italijanskega mirovnega aktivista Vittoria Arrigonija, njegovo truplo pa so nato v noči na petek našli v zapuščeni hiši v mestnem središču Gaze. Ugrabitelji so talca ubili, preden so varnostne sile Hamasa napadle njihovo skrivališče. Našli so ga obešenega. Doslej malo znana skupina islamskih skrajnežev je v četrtek na svetovnem spletu objavila video sporočilo, v katerem so zatrdili, da so ugrabili Arrigonija, in zagrozili z njegovo smrtjo, če ne bo Hamas do petka popoldan iz zapora izpustil tri vodilne člane skupine. V videu sporočilu so Arrigonija pokazali s prevezanimi očmi in vidno ranjenega po obrazu. Varnostne sile so kake tri ure po njegovi ugrabitvi vdrle v skrivališče, vendar prepozno, saj je bil mirovni aktivist že dalj časa mrtev. Varnostniki naj bi aretirali dva ugrabitelja, tretjega pa naj bi iskali. Vittorio Arrigoni je bil star 36 let, doma iz Bolciaga pri Leccu v Lombardiji, aktivist Mednarodnega gibanja za solidarnost s Palestinci, delal pa je tudi kot dopisnik časnika Il Manifesto in pisec. Njegov življenjski moto je bil: »Ostanimo človeški«. V Gazi je živel že več let. Arrigonijeva ugrabitev je prva ugrabitev kakega tujca na območju Gaze, odkar je Hamas pred štirimi leti prevzel oblast nad tem območjem. Marca 2007 so salafisti na palestinskem avtonomnem območju ugrabili novinarja britanske medijske mreže BBC Allana Jon-stona, ki so ga izpustili po 114 dneh ujetništva. Odpira se vprašanje, zakaj so islamski skrajneži tokrat ubili svojo žrtev, še preden bi zapadel rok, ki so ga sami določili. Po nekaterih virih naj bi ga osumili, da je vohun zahodnih tajnih služb. Arrigonijeva smrt je globoko odjeknila v Italiji, med Palestinci in po svetu. Italijanski predsednik Giorgio Napolitano je Arrigonijevo usmrtitev včeraj označil za »ostuden barbarski umor« in zahteval raz-čiščenje okoliščin, v katerih je bil ubit. Italijansko zunanje ministrstvo je sporočilo, da najostreje obsoja »nizkotno dejanje in brezčutno nasilje skrajnežev, ki jim je malo mar za človeško življenje«. Arrigoniju se je sicer poklonila celotna vlada z minuto molka ob začetku svoje včerajšnje seje. So-žalje prizadetim svojcem so izrazili predstavniki vseh večjih političnih strank. Sicer pa so zločin v Gazi obsodili predstavniki EU, ZDA, ZN, Amnesty International in številnih drugih človekoljubnih organizacij. Odzval se je tudi Hamas in obsodil »sramoten zločin«. »Njegovi družini, narodu in državi izrekamo naše iskreno sožalje. Namen tistih, ki so ga ubili, pa je, da bi se na območje Gaze vrnila nered in kaos,« je dejal tiskovni predstavnik Hamasa Favzi Barhom. Premier v Gazi Izmail Hanija je svoje sožalje po telefonu izrazil materi umrlega aktivista Egidii Berretta, sicer županji Bolciaga. Slednja se je v televizijski izjavi lepo spomnila sina, s katerim je tudi delila ideale, kot je dejala. »Ponosna sem nanj,« je poudarila. V spomin na Vittoria Arrigonija je bilo sinoči več manifestacij v Italiji in v Gazi. Vittorio Arrigoni med Palestinci ansa TURIN - Razsodba v zvezi s požarom v tovarni ThyssenKrupp Šlo je za namerni uboj ...... Pooblaščeni upravitelj obsojen na 16 let in pol zapora zaradi smrti sedmih delavcev - Prva tovrstna obsodba v zgodovini davčni priliv zvišal za 3,8% Italija ne bo neposredno bombardirala Libije RIM - Italija ne bo sodelovala s svojimi letali in raketami pri bombardiranju Libije. Tako je sklenila vlada na včerajšnji seji. Pojasnila je, da Italija mora tako ravnati zaradi svoje zemljepisne bližine in zaradi svoje kolonialne preteklosti v Libiji. Premier Silvio Berlusconi je sicer poudaril, da Italija sodeluje pri nadziranju libijskega zračnega prostora in da daje zaveznikom na razpolago baze na svojem ozemlju. Premier je pristavil, da bo Italija na novo pretresla svoje sodelovanje v vojaških misijah po svetu. Ljudstvo svobode skuša ustaviti proces Rubigate RIM - Med Berlusconijevimi privrženci in milanskimi sodniki se pripravlja nov spor. Načelnika skupine Ljudstva svobode v senatu Maurizio Gasparri in Gaetano Quagliariello sta vložila nujno parlamentarno vprašanje, v katerem pozivata pravosodnega ministra Angelina Alfana, naj pošlje inšpektorje proti milanskim javnim tožilcem in sodnikom, ki vodijo proces Rubygate, češ da so s prisluškovanjem premierja in z zapoznelo izdajo sodnih obvestil kršili ustavo. Načelnik Italije vrednot v senatu Felice Belisario je ocenil, da smo priče novemu primeru ustrahovanja sodstva, predstavnica Demokratske stranke Donatella Ferranti pa je izrazila bojazen, da bo vlada skušala ustaviti proces Rubigate z novim zakonom ad personam. Januarja in februarja se je TURIN - Po nič manj kot 94 sodnih obravnavah so svojci sedmih delavcev, ki so v noči med 5. in 6. decembrom 2007 umrli v požaru pete proizvodne linije jeklarne ThyssenKrupp v Turinu, sinoči v sodni dvorani ob fotografijah pokojnih sinov in možev potrpežljivo dočakali razsodbo. Turin-sko porotno sodišče, ki mu predseduje Maria Inannibelli, je najtežjo obsodbo izreklo na račun pooblaščenega upravitelja družbe Haralda Espenhahna, ki je bil obsojen zaradi namernega uboja. Sodniki so ugodili zahtevi javnega tožilca Raffaeleja Guariniella in 45-letnega me-nedžerja iz nemškega Essna obsodili na 16 let in šest mesecev zaporne kazni. Spoznan je bil za krivega namernega uboja, zaradi česar so razsodbo označili kot zgodovinsko. To se je v Italiji zgodilo prvič, saj so podobne primere vedno obravnavali kot nenamerne ubo- je z bistveno nižjimi kaznimi. Obramba je za Espenhahna zahtevala oprostilno sodbo. Obsojenca včeraj ni bilo na sodišču, svojci žrtev pa so epilog pozdravili z aplavzom. Espenhahna so dolžili tudi povzročitve požara in namerne odstranitve varnostnih sredstev. Zaradi nenamernega uboja so bili menedžerji Marco Pucci, Cosimo Ca- fueri, Giuseppe Salerno in Gerald Priegnitz obsojeni na 13 let in šest mesecev, kakor je zahteval tožilec Guariniello. Danieleja Mo-ronija je doletela obsodba na deset let in deset mesecev zapora. V turinski jeklarni je večji požar izbruhnil že leta 2002, Raflaele Guariniello pa je lani izjavil, da se upravitelji tovarne od tedanje nesreče niso naučili ničesar, saj se je požar - s tragičnimi posledicami - pet let pozneje ponovil. Na neprimerne in nevarne delovne razmere v tovarnah nemškega jeklarskega velikana Thyssen je davnega leta 1985 med prvimi opozoril nemški raziskovalni novinar Günter Wallraff, ki je zamaskiran v turškega delavca doživel in dokumentiral stanje v tovarni. Na podlagi svoje izkušnje je napisal uspešnico Ganz Unten (Na dnu). ThyssenKrupp je danes največja jeklarska družba v Evropi. RIM - V prvih dveh mesecih letos se je davčni priliv zvišal za 3,8% v primerjavi z januarjem in februarjem 2010. Tako je sporočil finančni oddelek gospodarskega ministrstva. K temu rezultatu so pomembno prispevali davki na igralništvo, ki so poskočili za 18,6%. Italijanska centralna banka pa je včeraj sporočila, da se je februarja letos državni dolg znižal v primerjavi z januarjem, ko je dosegel rekord: februarja je namreč znašal 1.875,96 milijarde evra, medtem ko je januarja dosegel 1.879.93 milijarde evra. Gospodarsko ministrstvo je včeraj med drugim objavilo, da je državna radio-televizija RAI pri naročninah zabeležila 37-odstotni padec v primerjavi z lanskim letom, a RAI je ta podatek de-mantirala. ITALIJANSKO DOGAJANJE V ZRCALU TUJIH MEDIJEV Neue Zürcher Zeitung: Italijanski parlament še enkrat v vlogi Berlusconijevega sluge Sergij Premru »Italijanski parlament še enkrat v vlogi Berlusconijevega sluge«, piše Neue Zürcher Zeitung v zvezi s pravkar odobrenim zakonom, ki bo omogočil izničenje postopka zaradi korupcije, v katerega je vpleten premier. Zadeva je bila za Berlusconija tako pomembna, da se je celo vlada sestajala ob urah, ko ni bilo glasovanj v parlamentu, da so lahko tudi ministri s svojim glasom podprli zakonski predlog, ugotavlja švicarski časopis. Od leta 2001 je premierova koalicija predstavila že 10 predlogov z očitnim namenom, da preprečijo kazenske procese na račun premiera, odobrili so jih tri, ki pa jih je ustavno sodišče zavrnilo, ugotavlja NZZ. Parlament je celo sprožil spor s sodstvom, o katerem se bo moralo izreči ustavno sodišče, glede procesa Ruby, v katerem je Berlusconi obtožen izkoriščanja javne funkcije v osebne namene in mladoletniške prostitucije, češ da gre za »ministrski« prekršek, za katerega je pristojno posebno sodišče, ne pa milansko. Parlament je podprl tezo, da je Berlusconi posegel, ker je bil prepričan, da je Ruby bila nečakinja egiptovskega predsednika Mubaraka, sam premier pa je pred dnevi pojasnil, da jo je plačeval zgolj zato, da se ne bi prostitui-rala, piše ironično dnevnik iz Züricha. »Najprej jih vabi, potem jih podi«, ugotavlja El Pais. Predlanskim je Berlusconi med obiskom v Tuniziji bil gost televizijske oddaje in Tunizijce povabil, naj ne zaupajo kriminalcem, ki jih s čolni peljejo do italijanskih obal, saj tako tvegajo življenje. Takrat je javno zagotovil, da bo povečal možnost legalnega priseljevanja ne samo v Italijo, pač pa v vso Evropo. »Naša dolžnost je , da priseljence gledamo z odprtim srcem in da jim nudimo možnost dela, stanovanja, šolanja za otroke, blaginje, zdravja v naših bolnišnicah. To je politika moje vlade,« je dejal tuni-zijski televiziji, piše dopisnik madridskega dnevnika iz Rima, ki navaja tudi, da je na koncu intervjuja Berlusconi zaprosil lepo voditeljico za osebno telefonsko številko. Poldrugo leto po tem vabilu so Tu-nizijci najprej bili zapuščeni na Lampe-dusi, potem so jih prikazali kot svetopisemsko nadlogo, nato so jih preselili v centre brez nadzora z očitnim namenom, naj se odselijo v Francijo, sedaj pa Italija celo grozi z izstopom iz Evropske unije, če jih ne bodo sprejeli v drugih schen-genskih državah. »Povsem razumljivo je, da ga v Franciji in Nemčiji ne trpijo,« piše progresistični španski dnevnik. »Berlusconi, ki je v vseh nas« oz. resnični pomen bunga-bunge, piše ame- riški mesečnik The Atlantic, ki Italijo opredeljuje kot »a troubled nation« t.j. moteno nacijo. Dopis izhaja iz primerjave z znamenito afero Lewinski, ko je leta 1998, ko je v javnost prodrlo spolno razmerje predsednika Clitona z mlado stažistko Bele hiše. »Zaprite oči in pomislite na afero Zippergate (zipper je namreč zadrga, v tem primeru predsednikovih hlač op. pis.) z nekaj dodatki, kot npr. klic na policijo, naj jo izpusti, češ da je Mubarakova nečakinja, in namesto sodelovanja s preiskovalci in javnega opravičila ženi, vztrajni poskus, da se znebi sodnega postopka. To se dogaja v Bunga-Bunga-landiji,« v deželi bunga-bunge, ugotavlja revija iz Bostona, v deželi Berlusconijevih fantazij in nekaznovanosti. Mesečnik posveča posebno poglavje skupinskemu spolnemu obredu, ki naj bi se odvijal v rezidenci 74-letnega premiera, v samem izrazu bunga-bunga pa vidi odsev italijanskega protiafriškega rasizma. »Na torti zakonskega nekaznovanja je bunga-bunga nekakšna češnja,« piše The Atlantic, kar je sicer pred časom izzvalo množični protest po Italiji, v bistvu pa kaže na posledice desetletnega pritiska televizij in medijev, ki so vtisnile tovrstno pod-kulturo v zavest množic: »To je pitalo malega Berlusconija, ki je v vseh nas, in sedaj je dorasel,« je mnenje italijanskega raziskovalca, ki ga navaja ugledna ameriška revija. »Scilipoti, Berlusconijev rešitelj in plagiator« piše Le Monde. Poslanec, ki je prestopil iz opozicije na premierovo stran, si ni preveč prizadeval za program svoje skupine Odgovornih: enostavno je prepisal cela poglavja Manifesta fašističnih intelektualcev iz leta 1925 in zamenjal besedo »fašizem« z besedo »odgovornost«. Pariški popoldnevnik ocenjuje poslanca kot »lenega in naivnega« uporabnika računalniškega postopka kopiranja in zamenjave besed, njegovo opravičilo pa tako, da se sam označi za bedaka: Domenico Scilipoti namreč trdi, da se je rodil leta 1954 in da torej ni spoznal iz prve roke fašističnega obdobja, kot tudi da je povsem možno, da so razmišljanja oz. jezik podobni v različnih zgodovinskih obdobjih. To pa še ni edini primer, ki ga Le Monde navaja glede vpliva fašizma na italijansko politiko. Omenja namreč tudi senatorja Berlus-conijeve stranke Cristiana De Eccherja, ki je predstavil zakonski predlog, naj se odpravi ustavno določilo, ki prepoveduje reorganizacije fašistične stranke. Senator po rodu iz Bocna je v 60-ih in 70-ih letih prejšnjega stoletja bil aktiven v skupinah skrajne desnice in bil vpleten v preiskavo o milanskem atentatu decembra 1969, piše Le Monde. V sami premiero-vi stranki so tokratno pobudo zaustavili, čeprav so jo poleg De Eccherja podprli še drugi štirje senatorji. Naj pristavim, da se je na koncu 60-ih let De Ecc-her pojavil tudi v Trentu, kjer sem študiral sociologijo, in »soočenje na zelo kratko razdaljo« se ni izteklo njemu v prid, kar me ob branju tokratnega faši-stoidnega predloga znova veseli. Bralcem se opravičujem, da iz tujega tiska navajam izključno novice in komentarje glede italijanskega premiera. Takšno je pač njihovo poročanje iz Italije: Berlusconi in nekaj nogometa. Tistim, ki jim preseda, svetujem, naj pri internetnem listanju po domačem in tujem tisku in po drugih spletnih straneh rabijo računalniško aplikacijo, ki »de-berluskonizira« besedilo. Prek naslova http://deberlusconizer.com je namreč mogoče brskati po internetnih izdajah dnevnikov - zaenkrat samo glavnih italijanskih in nekaterih tujih - kot tudi po vseh spletnih naslovih tako, da se avtomatično brišejo besede Berlusconi in izpeljanke premierovega imena in funkcije. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu Slovenska komponenta DS - • • I v - • v« stavi na izkusenost in svežino Glavni cilj je vsekakor zmaga Cosolinija, Basse Poropat in Nesladka Izkušenost, a tudi svežina in novi mladi obrazi. S temi besedami je včeraj senatorka Tamara Blažina predstavila 24 slovenskih kandidatov Demokratske stranke za pokrajinske, občinske in rajonske volitve. Kandidati in kandidatke, je poudarila senatorka, pomenijo veliko bogastvo ne samo za stranko, temveč za vso slovensko manjšino in to v času, ko med ljudmi vse bolj pada zanimanje za politično dejavnost. Glavni volilni cilj demokratov je vsekakor zmaga Marie Terese Basse Poropat (Pokrajina) ter Roberta Cosolinija in Neria Nesladka v Trstu oziroma v Miljah. Slovenski kandidatom je srečno volilno pot voščil pokrajinski tajnik stranke Francesco Russo. »Pokrajino se obdrži ali izgubi v okolici« Za pokrajinski svet kandidirajo Emilio Coretti in Sandy Klun (dosedanja svetnika), pokrajinska odbornika Walter Godina in Marina Guglielmi ter Valentina Manin, Oliviero Kokošar, Nadja Debenjak in Štefan Čok. Senatorka Blažina se je zahvalila Massimu Veroneseju in Marizi Škerk (oba sta iz Devina-Nabrežine), ki ju ni več med kandidati. Russo je izpostavil kandidaturi Godine in Guglielmijeve, Slovencev - je dejal - ki sta zelo dobro delala v odboru predsednice Basse Poropat. Tajnik je prepričan, da bodo o politični usodi Pokrajine odločali glasovi v okoliških občinah, kot se je zgodilo pred petimi leti v volilni bitki med aktualno predsednico in Fabiom Scocci-marrom. Russo je izpostavil zelo dobre odnose med DS in volilno zaveznico Slovensko skupnost, s katero pa bo na pokrajinskih volitvah vsekakor prišlo do »pozitivnega tekmovanja«. Na to se je navezal tudi Godina, ki je sicer ugotovil, da na teh upravnih volitvah ne kandidirajo deželni svetniki DS, medtem ko so se nekatere stranke v levi sredini odločile drugače. Pokrajina je z levo sredino namenila 15 milijonov evrov za zaščito in ovrednotenje teritorija, je dodal Godina (oglasil se je tudi v imenu kolegice Gugliel-mijeve), skrb za okolico, ki jo je vseskozi izkazovala pokrajinska uprava je Slovenski kandidati Demokratske stranke skupaj s senatorko Tamaro Blažina in s pokrajinskim tajnikom Francescom Russom kroma potrdila tudi Debenjakova, sicer občinska odbornica v Zgoniku. Klun je med dosežki leve sredine omenil pokrajinski statut in pravilnik pokrajinskega sveta ter skrb za vzdrževanje šolskih poslopij. Slovenska narodna skupnost bo, kot v preteklosti, tudi na teh volitvah prispevala k razvoju Trsta, je prepričan kandidat za občinski svet Stefano Ukmar. Miljska kandidatka Mirna Viola je zelo pohvalila župana Nesladka, ki je veliko naredil za miljske Slovence, začenši z uvedbo dvojezičnih osebnih izkaznic. Na vzhodnem Krasu kandidirajo Matej Iscra, Stanislav Kalc in Damijan Krizmancic, na zahodnem Krasu pa Jurij Zeriali, Marko Sedmak, Igor Daneu, Marina Grilanc in Ksenja Starec. Senatorka Blažina se je zahvalila Brunu Ruplu, ki je deset let vodil zahodnokraški sosvet in ki ga ni več med kandidati. V mestnih in predmestnih krajevnih sosvetih kandidirajo Valentina Mercandel, Nataša Gombač, Damjan Coretti, Martina Pettirosso, Luka Gre-gori in Ilonka Rustja. S.T. PRIPRAVE NA MAJSKE VOLITVE Sedem županskih kandidatov in šest za pokrajinsko upravo Rok za predložitev kandidatur zapade danes opoldne Danes opoldne zapade zakonski rok za predložitev kandidatur za majske upravne volitve. 15. in 16. maja bodo volilke in vo-lilci obnovili pokrajinski svet ter občinska sveta v Trstu in v Miljah. V vseh treh upravah bodo direktno izvolili župana in predsednika Pokrajine. Do sinoči je za mesto predsednika oziroma predsednice Pokrajine vložilo kandidature šest kandidatov, in sicer Maria Teresa Bassa Poropat (leva sredina), Giorgio Ret (Ljudstvo svobode, stranka upokojencev in občanska lista Dipiazza), Paolo Polidori (Severna liga), Enrico Sbriglia (stranka FLI), Francesco Cervesi (LAltra Trieste) in Alessandro Giombi (krajevni odbori). V Trstu je doslej sedem županskih kandatov: Maurizio Fogar (krajevni odbori), Uberto Fortuna Drossi (Trst, mestna občina), Franco Bandelli (LAltra Trieste), Paolo Menis (gibanje komika Beppeja Grilla), Massimiliano Fedri-ga (Severna liga), Michele Lobianco (FLI) in Roberto Antonione (Ljudstvo svobode in Lista Antonione). Veliko županskih kandidatov in kandidatov za predsednika Pokrajine bo po vsej verjetnosti razpršilo glasove, zato je za Pokrajino in Občino Trst najbrž pričakovati drugi volilni krog (balotaža) 29. in 30. maja. Drugega kroga pa ne bo v miljski občini, kjer bo za župana ali županjo izvoljen kandidat, ki bo 15. in 16. maja dobil največ glasov. 1 4 Sobota, 16. aprila 2011 APrimorski ~ dnevnik Bassa Poropat obiskala Zgonik Predsednica Pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat je v spremstvu evropske poslanke Debore Serracchiani in zastopnikov Kmečke Zveze Edija Bu-kavec in Erika Mastena obiskala občinsko enoteko v Zgoniku. Pred srečanjem so si gostje v spremstvu občinskega odbora ogledali kako potekajo preure-ditveni posegi na parkirišču pred botaničnim vrtom Carsiana. Finančna sredstva za preureditev parkirišča je prispevala Pokrajina v sklopu pobud Lokalnega akcijskega načrta. Upravitelji so nato se dotaknili možnosti sistemske nadgradnje razvoja turizma na Krasu in celostnega ovrednotenja krajevnega kmetijskega sektorja. Občinska odbornica za evropske projekte Nadja Debenjak je orisala posege, ki jih je na področju teritorialnega marketinga Krasa izvedla Občina Zgonik z evropskimi sredstvi in skladi. Župan Mirko Sardoč je predstavil situacijo lokalnega primarnega sektorja tudi v luči težav s katerimi se soočajo upravitelji, stanovske organizacije in zasebniki z uvedbo evropskih direktiv Natura 2000 in Habitat ter uvajanjem upravljavskih načrtov zaščitenih območij na Krasu s strani Dežele. Nesladek predstavi socialne dosežke Župan Nerio Nesladek in odborniki Loredana Rossi in Giorgio Kosic bodo danes predstavili ukrepe Občine Milje na področju sociale in skrbstva. Srečanje bo ob 10. uri v dvorani Millo na Trgu Republike v Miljah. Cosolinijeve pobude Županski kandidat leve sredine Roberto Cosolini se bo danes ob 9.30 srečal s prebivalci Trga Cavana in s krajevnim odborom, ki si prizadeva za ureditev tamkajšnjega zelenja. Ob 11. uri bo Cosolini v hotelu Continentale sodeloval na predstavitvi programa M.T. Basse Poropat, uro kasneje pa še na predstavitvi kandidature Giovannija Coloni-ja (mestna skupščina) v kavarni S. Marco. DESNA SREDINA - Predstavitev občanske liste županskega kandidata Roberta Antonioneja Ekipa strokovnjakov za rast mesta Antonione stavi na internacionalizacijo Trsta in na njegovo vlogo pri upravljanju makro območja - Desnica se bo v drugem krogu nedvomno združila Robertu Antonioneju se je med včerajšnjo predstavitvijo občanske liste pridružil dosedanji župan in podpornik Roberto Dipiazza kroma »Še pred dvema tednoma je bila naša usoda nejasna, v zelo kratkem času pa nam je vseeno uspelo zbrati okrog nas dobro ekipo. Pred vami je občanska lista, na kateri boste zasledili 40 novih imen, takih, ki se doslej še niso pojavljali na politični sceni, pač pa so se uveljavili vsak v svoji stroki.« Županski kandidat Ljudstva svobode Roberto Antonione je bil sinoči v hotelu Vis a Vis navdušen nad izbrano ekipo strokovnjakov 12 žensk in 28 moških, ekipo odvetnikov, inženirjev, raziskovalcev, zdravnikov, podjetnikov, športnikov, upokojencev in mladih, ki bo svoje znanje brezpogojno nudilo mestu. »Za njegovo rast in uveljavljanje na mednarodni ravni,« je poudaril Antonione, ki se predstavlja kot župan vseh. Njegovo kandidaturo je sinoči spet potrdil tudi prijatelj, župan Roberto Dipiazza. Svojo volilno kampanjo je ocenil kot ino-vativno, saj ne namerava polemizirati z ostalimi »tekmeci«, pač pa stremeti po uresničevanju svojega programa. O slednjem je novinarjem zaupal le nekaj idej, »ki bodo Trst izboljšale, polepšale, posodobile in ga vključile v širše mednarodno dogajanje.« Ne gre za filozofiranje ene politične struje, je dejal, pač pa za konkretno oblikovanje strategij, ki bi privabile investicije in ponujale priložnosti prebivalcem. Besedo, ki jo je Antonione sinoči večkrat ponovil, je bila internacionalizacija oziroma sprejemanje evropskih izzivov, kot je pojasnil. Omenil je nemreč uresničevanje evropskih programov Evropske skupine za ozemeljsko sodelovanje (GECT) s sosednjimi državami na področju prevozov, infrastruktur in turizma in pa ambiciozno idejo o snovanju jadransko-jonsko-balkanskem makro območju, v katerem bi imel Trst glavno vlogo kot enota za upravljanje evropskih strukturnih fondov. Razdrobljenost v desni sredini je ocenil kot posledico dogajanja na državni ravni in zagotovil, da bodo v drugem krogu tudi zdajšnji tekmeci nedvomno našli skupen jezik. Glede podpore skrajnodesničarske stranke Fiamme tricolore, pa je dejal, da ne gre za ekstremiste in da jih druži skrb za socialo. »Moj program je program za mesto in ne manifest ene politične struje, zato sem prepričan, da bo prepričal tudi marsikaterega levosre-dinskega volivca.« (sas) 02070831 8 Nedelja, 17. aprila 2011 TRST / ŠOLSTVO - Konferenca o metodi CLIL oz. poučevanja predmeta v tujem jeziku Potni list za prihodnost z učenjem jezika in vsebine Poučevanje enega od predmetov v tujem jeziku predvideva višješolska reforma - Večletne izkušnje v FJK Potni list za prihodnost: tako označujejo t.i. metodo CLIL (Content and Language Integrated Learning), ki predvideva integrirano učenje jezika in vsebine in po kateri bodo na višjih srednjih šolah v Italiji na podlagi višješolske reforme enega od predmetov obvezno poučevali v tujem jeziku (tak pouk pa se lahko začne tudi v nižjih razredih). Tej metodi je bila včeraj v Trstu posvečena vsedržavna konferenca, ki so jo v dvorani tržaške Trgovinske zbornice priredili generalna direkcija za šolsko osebje ministrstva za šolstvo, Deželni šolski urad za Furlanijo-Julijsko krajino in deželno odborništvo za šolstvo FJK. Reforma višjih srednjih šol, ki jo je sprejela italijanska vlada in so jo začeli uvajati s tekočim šolskim letom v prvem razredu, med drugim predvideva, da v petem letniku pouk enega od nejezikovnih predmetov poteka v tujem jeziku, ki lahko ni prav tako »tuj«, saj lahko gre tudi za pouk v jeziku manjšine, je bilo rečeno na posvetu, ki so se ga med drugimi udeležili deželni odbornik za šolstvo Roberto Molinaro, deželna šolska ravnateljica Daniela Beltrame, svetovalec na ministrstvu za šolstvo Max Bruschi, generalni direktor za šolsko osebje na omenjenem ministrstvu Maurizio Piscitelli, nadzornica Gi-sella Langé in Carmel Mary Coonan z Univerze Ca' Foscari iz Benetk. To je pomembno zlasti za FJK, deželo, ki svoj posebni statut dolguje prav prisotnosti narodnih manjšin in posledični strukturni večjezičnosti. Prav v FJK so nekatere višje srednje šole že pred več kot desetimi leti začele eksperimentirati metodo CLIL: iz tega so se razvile najprej pokrajinske, nato leta 2006 še deželna mreža, ki danes šteje 90 šol in preko 370 učiteljev oz. profesorjev (v vsej Italiji je to metodo preizkusilo 62S višjih srednjih šol in preko tisoč profesorjev). Profesor, ki uči po metodi CLIL, se ne sme preveč posvetiti razlagi, ampak se mora osredotočiti na rezultat komunikacije in torej opraviti selekcijo ter preveriti učinkovitost. Jasno je tudi, da to terja posebno pripravo, ki jo docentu lahko nudijo univerze, univerzitetna jezikovna središča in akreditirane ustanove. Na univerzitetni ravni (prijavijo se lahko višješolski profesorji z opravljeno habilitacijo in jezikovnimi kompetencami na t.i. ravni C1) je predvidenih 1500 ur letno, kar znaša 60 študijskih kreditov, od katerih je dvanajst namenjenih praksi. Poučevanje po metodi CLIL je v nekaterih evropskih državah že ustaljena praksa, pri čemer je pomembno predvsem skupno prizadevanje vseh akterjev (dijakov, profesorjev, ravnateljev, staršev, politikov), saj si nihče ne more privoščiti, da dela sam, je menil Peeter Mehisto z Inštituta za vzgojo iz Londona, ki je opozoril tudi na pomen t.i. spodbujevalnih sil, kot so vera v metodo, avtonomija, moralna avtorieteta, učenje za vse in dostop do informacij, pa tudi na mehanizme in pomen uravnoteženosti dejavnikov. David Marsch s finske univerze Jyväskylä Group in María Jesús Frigols Martín z Mednarodne univerze v Valenciji v Španiji pa sta med drugim opozorila, kako so glavne značilnosti take metode poučevanja integracija, sodelovanje, povezovanje ter delitev resursov in izkušenj, s čimer se prihranijo čas in sredstva, dosežejo boljši rezultati, pa tudi zmanjša stres pri profesorjih in dijakih. Udeleženci posveta, ki so se med drugim posvetili tudi delu po skupinah, so prisluhnili še pričevanjem nekaterih akterjev, predvsem pa se seznanili s primerom uvajanja metode CLIL v FJK, o čemer so govorili deželni koordinator mrež CLIL Philip Tarsia, pokrajinske koordi-natorke za Pordenon, Gorico in Videm Maria Teresa Esposito, Carla Tosoratti in Vania Di Narda, ravnateljica tržaškega li-ceja Galilei Lucia Negrisin in podravna-telj videmskega izobraževalnega zavoda Malignani Rodolfo Malacrea. Kot že rečeno, so se s tem v naši deželi začeli ukvarjati pred več kot desetimi leti s pilotnimi projekti, pa tudi čezmejnim sodelovanjem, rezultati, je bilo rečeno, pa so odlični. (iž) Pouk po metodi CLIL lahko poteka tudi v manjšinskih jezikih, je bilo med drugim opozorjeno na konferenci kroma POSLI V SRBIJI - Stališče Danila Cunje Domnevne prevare, pritiski, prodajne cene in zaslužki V zvezi s četrtkovim člankom o nepremičninskih kupoprodajah v Srbiji in sodnimi postopki, ki so jim sledili, se je oglasil Danilo Cunja, upravitelj skupine Cunja Group, ki je v središču tega dogajanja. Cunja v zvezi s člankom nima večjih pripomb, želi pa dodati nekaj podatkov in elementov, da bi podrobneje objasnil dogodke. Izjave izražajo seveda njegovo stališče o zadevi, sam pa poudarja, da vsega ne more razkriti, ker so v teku razne preiskave. Podjetnik v svojem dodatku k članku razlaga, da so bili vsi dolgovi do Nove Ljubljanske banke (NLB), povezani s posli v Srbiji, poravnani oktobra 2008, preostali dolg (več kot 700 tisoč evrov) pa izhaja izključno iz posojila, ki ga je banka namenila skupini za izgradnjo novega logističnega središča v Tržiču. »Ker je NLB naša podjetja večkrat vključila v podatkovno bazo centrale tveganj, ki jo upravlja Banca d'ltalia, nam tudi druge banke niso mogle pomagati tako, kot bi lahko,« trdi Cunja. V zvezi z vlogo, ki sta jo v Srbiji odigrala Bogdan Lukič in Walter Stanissa, podjetnik pojasnjuje, da nista nikoli vodila tamkajšnjih podjetij, temveč da sta bila posrednika: »Stanissa, ki sem mu preko poznanstev zagotovil mesti v odborih Trgovinske zbornice in banke ZKB, je bil takrat in je še danes naš družabnik. Tedaj je imel nalogo, da pripravi finančni načrt za koriščenje kreditov ustanove Mediocredito in drugih bank.« Nakup dobrih 200 tisoč kvadratnih metrov zemljišč, ki je potekal izključno v osebnem imenu Cunje (in ne preko srbskih podjetij), je stal 1,98 milijona evrov, vsoto je v celoti financirala banka NLB. Cunja trdi, da naj bi do prvih nepravilnosti z vsotami prišlo že pri plačilu za nakup prek omenjenih posrednikov. »Zemljišča smo potem prodali v naglici, pod pritiskom tržaške podružnice banke NLB in njenega direktorja Andreja Bratoža, ki ni hotel izpasti iz posla. Terene smo prodali za šestkratno ceno 12 milijonov evrov, a naj povem, da bi jih drugemu kupcu lahko prodali za 23,6 milijona evrov, ko me le ne bi prisilili skleniti dogovora s prvim ponudnikom,« piše Danilo Cunja. Stanissi in Lukiču naj bi po pogodbi pripadalo 30 odstotkov prodajne cene, »naposled pa sta prejela več - 4,2 milijona evrov, ne da bi izplačala svoj delež bančnih stroškov«. Banka je vknjižila 3,4 milijona evrov in je bila s tem poplačana. Do finančnih težav naj bi prišlo zaradi pritiska banke na podjetja skupine in zaradi kupca Stefana Fantinela (FIA Invest), ki ni izplačal vsote 4,5 milijona, le-ta pa naj bi z obrestmi narasla na današnjih 8,5 milijona evrov. Cunja pravi, da je prvega morebitnega kupca, spoštovanja vredno finančno družbo FIA iz Luksemburga, priporočil dr. Peter Regent, ki dela na dunajski borzi. Nato pa se je pojavila družba FIA Invest iz Beo- Danilo Cunja kroma grada, za katero se je pozneje izkazalo, da s prvo ni imela nobene veze. Za Cunjo je bila to prevara, banka NLB pa naj bi bila o vsem tem seznanjena od začetka. »O Fantinelu in tako imenovanem podjetniku Mitji Kosmi-na ne bom dodajal ničesar. Do escrow dogovora ni prišlo, ker med vsemi osebki ni bilo zaupanja, z veliko zamudo pa je prišlo do cesije dolga, s katero smo se rešili obveznosti do banke,« piše Cunja. Ob koncu navaja, da ima njegova skupina trenutno pet pravd z NLB, osebno je proti vsem vpletenim vložil sodne prijave. Sam dodaja, da »celotna zadeva presega vse meje korektnosti in etike«. KATINARA Odlična bolnica Katinarska bolnišnica bo potrdila mednarodno oceno odlične ustanove. Inšpektorji prestižne ustanove Joint Commission International (JCI) so obiskali bolnišnico, končna ocena pa je pozitivna. Obnavlja se torej znamka kakovosti, s katero se je bolnišnica okitila že leta 2008, in sicer kot prvo bolnišni-ško-univerzitetno podjetje in edina velika ustanova v Italiji. Dobro novico je včeraj na novinarski konferenci sporočil generalni direktor tržaškega bol-nišniško-univerzitetnega podjetja Francesco Cobello. Uradno sporočilo vodstva JCI o oceni, ki ima triletno veljavo, naj bi prišlo čez kakih deset dni, po drugi fazi ogleda, ki se je zaključila v sredo, pa so inšpektorji izrazili zadovoljstvo nad rezultati, so razložili na novinarski konferenci. Inšpektorji so upoštevali 1222 dejavnikov, ki gredo od organizacijske plati do odnosa do pacientov. FERNETIČI - Zaseg V kombija natovorili ukradena kolesa Na Fernetičih so nabrežinski in pro-seški karabinjerji med izvajanjem običajnih kontrol že spet naleteli na ukradeno blago. Tokrat so preiskali kombinirani vozili volkswagen transporter iz Romunije, ki sta vozili eno za drugim. Našli so kolo znamke Bianchi, ki je bilo ukradeno v Mo-deni, pa še gorski kolesi in 20 pnevmatik za tovornjake. Vse štiri romunske državljane, stare od 23 do 28 let, so zaradi sodelovanja v prikrivanju ukradenega blaga pridržali. Morda prihaja plen iz teh krajev, karabinjerji vabijo lastnike, naj se javijo. Kradel vsevprek Iz trgovine na Drevoredu XX. septembra je mladenič včeraj dopoldne izmaknil par čevljev in dva para kavbojk v skupni vrednosti 200 evrov. Uslužbenka ga je opazila, uspelo pa mu je zbežati. S prvim podvigom pa se ni zadovoljil, stopil je še do trgovine Godina in v njej ukradel 200-evrsko jopo. Uslužbenka ga je ustavila, policisti pa so 26-letnega slovenskega državljana z začetnicama J. M. aretirali. Obvestilo izletnikom Izletnike, ki so se prijavili za potovanja Primorskega dnevnika v organizaciji agencije Aurora, in sicer v ZDA in Provanso naprošamo, da v sredo poravnajo zadnji obrok potovanja. Za potovanje v Provanso pričakujemo vpisane v sredo, 20. aprila med 9. in 13. uro v našem uredništvu v Trstu (Ul. Montecchi 6). Glede ZDA bo poravnava salda tudi v sredo, vendar zvečer ob 18.30 v prostorih agencije Aurora (Ul. Milano 20), kjer bo tudi kratek informativni sestanek. Poravnava salda za potovanje na Škotsko bo v začetku meseca junija. Film v krožku ACLI V krožku ACLI pri Sv. Alojziju (Ul. Aldegardi 15) bodo drevi ob 18.30 predvajali film »Sconfinato. Storia di Emilio« Tržačana Ivana Bormanna, ki si je na letošnjem Trst Film festivalu zaslužil nagrado Zone di cinema. Vstop je prost. Faze ljubezni V knjigarni Giunti al Punto (Ul. Imbriani 7) bodo danes ob 17.30 protagonisti psihologi Sabina Bartolich, Barbara Spreafichi in Alessandro Spreafichi, ki bodo predavali o različnih fazah ljubezni: od zaljubljenosti, mimo krize in rešitve le te. Jasli Štrekelj v Sesljanu Občina Devin Nabrežina obvešča, da se bodo v ponedeljek, 18. aprila, začela vpisovanja v občinske jasli K. Štrekelj v Sesljanu za šolsko leto 2011/2012. Obrazci za vpis so na razpolago v Uradu za šolstvo v Občinski knjižnici v Nabrežini št. 102. Prošnje morajo biti predložene v občinskem uradu za protokol - Na-brežina Kamnolomi 25 - najkasneje do srede, 18. maja, do 17. ure. Za podrobnejše informacije se zainteresirani starši lahko obrnejo na Urad na šolstvo, tel. št. 040-2017375. Mopedi kot keglji V prometni nesreči, ki se je včeraj nekaj po 11. uri pripetila pred poveljstvom finančne straže na Ulici Giulia, jo je najkrajšo potegnilo kakih deset parkiranih mopedov, ki so v bistvu odigrali vlogo kegljev. V nesrečo sta bila po navedbah občinske policije vpletena dva avtomobila, eden od dveh pa je po dotiku oplazil celo vrsto motornih koles. nihče se ni poškodoval, gmotna škoda je precejšnja. PREFEKTURA - Tunizijski begunci v Lignano Karitas ne sodeluje: »Inštitucije nepripravljene« Prvih 25 migrantov je včeraj z avtobusom odpotovalo iz Caserte proti Furlaniji-Julijski krajini, prispeli naj bi danes. Prvo skupino naj bi gostili v centru Getur v Lignanu, kjer je po besedah direktorja že vse pripravljeno. Getur je zadruga za socialni turizem in prosti čas, ki so jo ustanovili leta 1987. Oblasti so se včeraj dogovarjale tudi z drugimi ustanovami, med katerimi je npr. zavod IAL. Sestanek v zvezi s priseljenci je potekal včeraj dopoldne na tržaški prefekturi. »Inštitucije so se nam zdele nekoliko nepripravljene, morda jim ni bilo prav jasno, kaj je treba narediti. Vse kaže, da čakajo na odhod priseljencev v tujino, za to pa Karitas ni potrebna, dovolj je hotel.« S temi neposrednimi besedami je direktor tržaške škofijske Karitas Roberto Pasetti obrazložil, zakaj so se tržaška in ostale tri deželne škofijske ustanove odrekle sprejemanju priseljencev, ki so iz Tunizije pripluli na otok Lampedusa. Pasetti in njegovi sodelavci pogrešajo dodelan načrt in dogovore, na podlagi kate- rih organizirati primeren sprejem tujih državljanov. Prefektura je sporočila, da imajo priseljenci, ki so že na poti proti Furlaniji-Julijski krajini, humanitarno dovoljenje za bivanje, sprejemne centre pa naj bi določili na osnovi njihove takojšnje razpoložljivosti. Sestanka s prefektom in vladnim komisarjem Alessandrom Giacchettijem ter s podpredsednikom deželnega odbora Luco Ciria-nijem so se udeležili predstavniki podjetij, zadrug in ustanov socialnega sektorja ter zastopnica pokrajinskih uprav Maria Teresa Bassa Poropat. Prefektura je po srečanju v tiskovnem sporočilu obvestila, da so tudi škofijske Karitas pripravljene sodelovati, a da so izrazile potrebo po podrobnejšem načrtovanju posegov, da bi pribežnikom zagotovili zaščito in primerne storitve. posege koordinirajo prefekture in Dežela FJK v sodelovanju s predsedstvom vlade, notranjim ministrstvom, krajevnimi upravami in vodjo civilne zaščite Francom Gabriellijem. / TRST Nedelja, 17. aprila 2011 9 AMORE E VENDETTA - Nadaljevanka z Anno Valle in Alessandrom Preziosijem Priznana italijanska filmska igralca snemata po tržaških trgih in ulicah Pogovor s statistko Tiziano Longo - V mestu bodo snemali še danes V teh dneh so se v Trstu mudili igralci televizijske nadaljevanke Amore e vendetta (Ljubezen in maščevanje), ki si jo bomo lahko jeseni ogledali na omrežju Canale 5. Med drugimi nastopajo v njej tudi priznana italijanska filmska igralca Alessandro Preziosi in Anna Valle. Nadaljevanka delno povte romanu Grof Monte Cristo francoskega pisatelja Alexandra Dumasa, iz njega so povzeli predvsem temo maščevanja. Nadaljevanko v šestih epizodah, ki jo reži-ra Raffaele Mertes, so snemali v različnih tržaških lokacijah. V torek so se igralci mudili v okolici novega pristanišča, v sredo pa so sceno postavili na Veliki trg pred Prefekturo in na pomol Audace. Včetr-tek so snemali na Verdijevem trgu ter pri palači anagrafskega urada. Ograjene »scene« na prostem so pritegnile številne radovedneže, predvsem pa mlade, ki so čakali na Preziosija in Vallejevo za av-togram. Nadaljevanko bodo v Trstu snemali še danes. O »filmskih dogodivščinah« v Trstu smo se pogovorili s Tiziano Longo, ki je v nadaljevanki Amore e vendetta nastopila kot statistka. Kako so te izbrali za statistko? Je bilo naključno ali si se že prej kam vpisala? Vpisana sem že dobro leto v agencijo Galaxia Digital Video, ki išče nove obraze in nudi storitve za filme, televizijo in reklamo. Naključje jenaneslo, da je ravno ta agencija sodelovala s produkcijo nadaljevanke, tako da so me kontaktirali. Kakšne občutke ti daje nastopati kot statistka? Nastopati v filmih kot statistka te približa svetu, ki se zdi drugače zelo oddaljen. Ko vidiš od blizu, kako posnamejo film in opaziš, kako je vsaka podrobnost že vnaprej preštudirana, lahko razumeš, da je filmski svet edinstven. Vsak gib, bodisi igralcev bodisi statistov, je preštudiran. Vse mora biti perfektno, nepopolnosti ne sprejmejo, istočasno pa mora produkt izgledati zelo naraven. Poleg tega pa nikoli ne veš, kaj te čaka. Navadno traja snemanje približno deset ur dnevno. Statisti morajo biti vedno prisotni, tudi če tisti dan ne nastopajo. Katero vlogo si igrala? Nastopila sem že v različnih nadaljevankah in filmih kot preprosta peška. V nadaljevanki Amore e vendetta so mi prvič podelili drugačno in zabavno vlogo. Bila sem namreč policistka. Kostume nam je dala produkcija in so bile prave policijske uniforme. Ljudje so prihajalo do mene in me spraševali informacije o filmu, ker so mislili, da sem prava policistka. V kolikih scenah si nastopila? Snemali smo skoraj cel dan različne scene na Velikem trgu. Najbolj zabavna je bila prav gotovo tista, ko smo s policijskim avtomobilom s polno hitrostjo pridrveli pred Prefekturo. Scenarij je predvideval aretacijo junaka, ki ga igra Preziosi. Stopili smo iz avtomobila in odpeljali junaka na Prefekturo, izgledalo je kot prava aretacija. To je bila najbolj razgibana scena, kjer smo statisti igrali pomembno vlogo. V drugih scenah smo se zgolj sprehajali in se pogovarjali. Domnevam, da si srečala tudi Preziosija in Vallejevo. Kakšna sta? Levo, Tiziana Longo v vlogi policistke, desno, Alessandro Preziosi v eni od scen nadaljevanke, ki so jo posneli pred Prefekturo kroma Anna Valle je zelo ljubka in prijazna. Bilo je zelo težko priti do nje, saj je bila vedno zasedena s preoblačenjem, vajami in z ličenjem. Alessandro Preziosi je zelo profesionalen in zahteva resnost od vseh. Srečala pa sem ga večkrat, ker sem z njim posnela večji del scen. Konec koncev je bil družaben. V filmu nastopa tudi Lorenzo Flaherty, ki je v sredo posnel le nekatere scene. Najbolj me je pre- senetil njegov direkten odnos z oboževalci. Kostumografinje, snemalci in drugo osebje produkcije so bili zelo prijazni in vedno na razpolago. Andreja Farneti Taborniki bodo očistili vaške poti Bi se radi v toplejših dneh sprehajali po čistih vaških poteh? Pridružite se tabornikom Rodu modrega vala, ki bodo v nedeljo, 17. aprila, počistili delček naših vasi. Taborniki z Opčin in Trsta se bodo zbrali na obelisku na Opčinah, taborniki s Proseka, Kontovela in Sa-leža pa pri kontovelski mlaki. Na čistilno akcijo vabijo vse člane, starše, šolarje, vaščane vseh starosti in ostale, ki bi radi pripomogli h čistejši podobi naših vasi. Zbirališče na obeh lokacijah (na Obelisku oziroma pri kontovelski mlaki) ob 15. uri. S čistilno akcijo želijo letos nekoliko drugače proslaviti Dan tabornikov, ki ga sicer praznujemo na Dan zemlje, 22. aprila. Akcija sodi v niz prireditev, ki jih bodo organizirali v okviru evropskega leta prostovoljnih dejavnosti. Ob koncu akcije, približno ob 18. uri, bodo taborniki vsem udeležencem ponudili prigrizek. Vsi, ki se jim bodo pridružili, naj s sabo prinesejo tudi delovne rokavice. SSG: Rondo še danes V tržaškem Kulturnem domu sta na sporedu še zadnji abonmajski ponovitvi predstave Rondo, povzete po Vrtiljaku Arthurja Schnitzlerja, in sicer danes z dvojno ponovitvijo ob 16. uri (druga nedelja) in ob 20.30 (za abonente druge sobote). Predstavi bosta opremljeni z italijanskimi nadnapisi. Blagajna SSG bo odprta od 10. do 15.ure (brezplačna telefonska številka 800214302). REPEN - Občinska uprava obnovila zgodovinsko obeležje iz leta 1896 Pil ima spet svoj Marijin kipec Kipec so avgusta lani neznanci odnesli, domačin pa ga je nekaj dni potem našel v bližnjem kalu Preteklo nedeljo so v Repnu namestili na vaški pil kipec Matere božje, ki so ga neznanci odnesli avgusta lani, potem ko so poškodovali cerkveno obeležje. Po tistem vandalskem dejanju je občinska uprava obnovila kake štiri metre in pol visok pil, postavljen leta 1896 ob križišču ceste, ki se iz središča Repna odcepi proti nogometnemu igrišču Krasa in proti Opčinam. Obeležje je bilo potrebno prenove, saj so ga zadnjič obnovili daljnega leta 1948. Pil so popolnoma očistili, namestili novo razsvetljavo v zastekljeno nišo z novimi šipami, v katero so po osmih mesecih spet postavili kipec Matere božje. Župan Marko Pisani je v pozdravu omenil, da je obeležje razpoznavni zgodovinski znak celotne vaške skupnosti. Pil in kipec je blagoslovil župnik Tone Bedenčič, zapel pa je domači cerkveni pevski zbor. Kipec Matere božje je izginil iz niše na pilu konec avgusta lani. Neznanec (ali neznanci) je s kamnom ali s kakim drugim predmetom zarbil šipo na vhodnih vratcih niše, snel kipec in ga odnesel s sabo. Na tleh ob vznožju je pustil le črepinje razbitega stekla. Domačini so opazili, kar se je zgodilo naslednje jutro. Obvestili so župana Pi-sanija in karabinjerje, ti so uvedli preiskavo, da bi odkrili storilca ali storilce. Slab teden kasneje je domačin našel Marijin kipec med sprehodom po cesti, ki pelje s Cola, nasproti županstva, proti Op-činam. Opazil ga je v enem od kalov na področju, ki mu domačini pravijo Glince. Kip je bil v vodi, navidez nepoškodovan. Domačin je obvestil županstvo, župan Pisani pa openske karabinjerje, ki so kipec prevzeli in opravili potrebne izvide. Repentabrska občinska uprava se je odločila, da bo pil obnovila in popravila nišo, da bi tako kipec spet stal na dostojnem mestu. To je tudi storila in od nedelje opravlja Marijin kipec na pilu svojo vlogo pričevalca preteklega repenskega časa. M.K. Obeležje je občinska uprava obnovila kroma SZSO - V priredbi tržaškega Wčn pwčn klana Sončna in igriva Fuzbalada Ob ekipah tržaških in goriških skavtov so nastopili še štajerski klani iz Maribora in Slovenskih goric, skavti iz Vrhnike ter taborniki Rodu modrega vala iz Trsta in Gorice Nogomet je v skavtskem gibanju od vselej priljubljena panoga, kar dokazuje tudi številna udeležba na letošnji že deveti Fuzbaladi. Posebni nogometni dogodek je v priredbi Wčn pwčn klana potekal med igriščema v Trebčah in na Stadionu 1. maja v Trstu, kjer so ob ekipah tržaških in goriških skavtov nastopili še štajerski klani iz Maribora in Slovenskih goric, skavti iz Vrhnike ter taborniki Rodu modrega vala iz Trsta in Gorice. Prva srečanja so stekla v soboto popoldan in takoj je bilo jasno, da so bile moči na igrišču zelo enakovredne, prikazana igra pa na dobrem nivoju. Prijetno pomladansko ozračje je še dodatno prispevalo k uspehu dogodka, saj se je ob igrišču že po prvih dvobojih ustvarilo prijetno vzdušje, ki je klane spremljalo vse do večera v skavtski koči v Dragi. Tu so tržaški klanovci ob večerji in sveti maši poskrbeli za večerni program ob tabornem ognju, katerega so oblikovali s petjem in skeči ekip. V nedeljo pa je tekmovanje doseglo svoj višek. Na vrsti so bile polfinalne tekme, kjer so skavti iz Maribora in Slovenskih goric s težavo odpravili z ekipama Tržačanov in tabornikov RMV. Poraženi ekipi sta se v pravem derbiju pomerili v finalu za tretje mesto, kjer so slavili taborniki. Za končno zmago so se tako potegovali štajerski predstavniki, boljši pa je bil klan Nogometni dogodek je potekal med igriščema v Trebčah in na Stadioni 1. maja v rumenih dresih iz Slovenskih goric. Skavti iz Slovenskih goric pa so ob nogometnem slavju osvojili tudi pokal Naj klan, katerega je prispevala ZKB. Ob vsestransko uspeli deveti Fuzbaladi skavti SZSO obljubljajo še zanimivejšo jubilejno 10. iz- vedbo, ki se po letošnjem uspehu napoveduje še bogatejša. Končni vrstni red: 1. Slovenske gorice, 2. Maribor, 3. Taborniki RMV TS-GO, 4. Wčn pwčn klan SZSO, 5. Vrhnika, 6. SZSO GO. (mar) 1 0 Sobota, 16. aprila 2011 TRST TRŽAŠKA KNJIGARNA - Fotografska razstava Štefana Grgiča Sledovi tihe govorice razkrivajo gledalcu mistično bistvo narave Na ogled je 15 fotografij kroma V Tržaški knjigarni je trenutno na ogled fotografska razstava Štefana Grgiča Sledovi tihe govorice, ki nam razkriva »mistično bistvo narave«. Razstavljenih je skoraj 15 fotografij v črno-be-li tehniki, te pa predstavljajo izbor različnih Grgičevih t.i naravnih ciklov. Motivi na fotografijah se na prvi pogled zdijo preprosti, a imajo lahko zelo globok pomen in nas vabijo, da prisluhnemo tihi govorici, ki nam preko kon-templacije pogleda odpira razsežnosti pretanjenega duševnega stanja, je v obrazložitvi razstave zapisala likovna kri-tičarka Jasna Merku. Razstavljeni opus nam ponuja skok v naravno okolje. Fotograf, ki je odraščal s fotografskim aparatom in preizkušal različne možnosti in tehnike, je v svoj objektiv ujel različne detajle iz naše narave. Na nekaterih posnetkih so drobne veje, na katerih zažari oranžen hrastov ali rdeč rujev list. Avtor z detajli predstavlja tudi različne cvetove, travne bilke, listje s kapljicami rose, pa izsušeno cvetje, lubje itd.. Fotografije selijo gledalca v nežen svet, ki očara še tako zahtevno oko. Jasna Merku je še zapisala, da lahko iz fotografije v fotografijo sledimo tihi likovni pripovedi o rastju: vejice najprej poganjajo, se dvigujejo. Nekatere pa melanholično in vdano pričakujejo, da jih bo pomlad predramila, je še zapisala Merkujeva. In res je tako. Ciklus razstavljenih fotografij je odlično uokvirjen v ta letni čas, ko podobno prebujanje narave lahko opazujemo in občudujemo tudi v realnem svetu. Naj povemo, da je na fotografijah vse izbrano, estetsko, obenem pa fotograf ohranja prvinskost motiva. Štefan Grgič se rad poslužuje tako analogne kot digitalne kamere, svo- je posnetke pa po potrebi predeluje še v postprodukciji, je še zapisano na di-daskaliji, ki spremlja razstavo. Vse te raznotere možnosti, ki jih je digitalna tehnika vpeljala, odpirajo resnično širok spekter možnosti po eni strani, po drugi pa terjajo obvladovanje kom- Včeraj danes Danes, SOBOTA, 16. aprila 2011 BERNARDA Sonce vzide ob 6.18 in zatone ob 18.52 - Dolžina dneva 13.34 - Luna vzide ob 18.10 in zatone ob 4.56 Jutri, NEDELJA, 17. aprila 2011 RUDI VREME VČERAJ: temperatura zraka 12,1 stopinje C, zračni tlak 1015,5 mb raste, veter 8 km na uro severo-vzhod-nik, vlaga 49-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 11,9 stopinje C. d] Lekarne Danes, 16. aprila 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Goldonijev trg 8 (040 634144), Ul. Revoltella 41 (040 941048), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Zgonik - Božje polje 1 (040 225596) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. pleksnih postopkov. Na razstavi Sledovi tihe govorice nam Štefan Grgič pripoveduje o spretni uporabi tehničnega postopka, pa tudi o sposobnosti izražanja občutkov, čaranja atmosfere, kar odraža tankočutnost in umetniško občutljivost. (sč) Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Goldonijev trg 8, Ul. Revoltella 41, Ul. Tor S. Piero 2, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Zgonik - Božje polje 1 (040 225596) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Tor S. Piero 2 (040 421040). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. H Šolske vesti DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH vabi na predavanje psihologa dr. Iztoka Spetiča »Čustvena vzgoja, pomen čustev pri otrokovem razvoju«, ki bo v ponedeljek, 18. aprila, ob 17. uri v prostorih OŠ Franceta Bevka na Opčinah, Nanoški trg 2. DTZ ŽIGA ZOIS vabi starše na popoldanske govorilne ure, ki bodo v ponedeljek, 18. aprila, na sedežu v Ul. Weiss št. 15 in sicer ob 17. uri za starše dijakov bienija, ob 18. uri pa za starše dijakov trienija obeh smeri. Pričakujemo polnoštevilno prisotnost. OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča, da se bodo v ponedeljek, 18. aprila, začela vpisovanja v občinske jasli K. Štre-kelj v Sesljanu za šolsko leto 2011/2012. Obrazci za vpis so na razpolago v Uradu za šolstvo v Občinski knjižnici v Na-brežini št. 102. Prošnje morajo biti predložene v občinskem uradu za protokol - Nabrežina Kamnolomi 25 -najkasneje do srede, 18. maja, do 17. ure. Za podrobnejše informacije se zainteresirani starši lahko obrnejo na Urad na šolstvo, tel. št. 040-2017375. ZAKLJUČNI NASTOP 11. GLASBENE REVIJE Državne nižje srednje šole sv. Cirila in Metoda se bo odvijal v sredo, 20. aprila, ob 16.30 v gledališču Basaglia v parku pri Sv. Ivanu (ul. Weiss, 15). Toplo vabljeni! Naša Dobrosrčna Panda je slavistka postala, sedaj se bo z diplomo okrog peljala... Čestitamo! Skavti in skavtinje SZSO - TS H Čestitke IVANA, vse kar upaš, naj se izpolni, kar iščeš, naj se odkrije, kar si želiš, naj se uresniči, vse kar v srcu čutiš, naj se v srečo in ljubezen zlije. V se naj... naj... za tvoj okrogli rojstni dan tata, mama, Petra z Davidom, nona. Ko šopku let dodala si svoj 30. cvet, zdaj bo velik in lep. Draga IVANA, najlepše moje voščilo naj ti velja, ni veliko, je pa iz srca. Peter. Danes rojstni dan IVANA slavi. Vse najboljše in kar si sama želi ji kli-četa družini Primosi in Doles. Šz Soča čestita društvu SLOGA TABOR za izjemne uspehe, ki je dosegla v letošnji sezoni: sad trdega dela in odlične organizacije. Obenem ji želi, da bi v naslednji sezoni na najboljši način predstavljala zamejstvo na državni ravni....v Slogi je moč. PETER! »Tolko kapljic tolko let ...« za tvoj jubilej ti iz srca voščijopev-ke in pevci MePZ Slovan-Skala. Danes na Padričah PETER praznuje pomemben dosežek v svoji življenjski poti. Še veliko zdravih in srečnih let mu želijo vsi pri KD Slovan. Naši botri voščimo ves najboljše! TK Danes jih naš CLAUDIO 50 slavi, Abraham ves zadihan tokrat proti Suhorjem hiti. Na mizi čaka ga pršut in dobro vino, oh, koliko Majenc je že mimo. Claudiu želimo srečo, zdravje in obilo sanj, pa tudi nešteto čudovitih potovanj. Družine Kofol, Mahnič in Milcovich. H Mali oglasi IŠČEM DELO - z lastno kosilnico oz. motorno žago kosim travo ter obrezujem tako drevesa kot tudi živo mejo. Tel. št.: 333-2892869. 25-LETNI FANT išče delo kot polagalec marmorja. Tel. št.: 338-4966680. DAJEM V NAJEM opremljeno stanovanje v Kopru (naselje Prisoje), 50 kv. m. Tel. št. 348-9754886, od 7.30 do 11.30. HIŠO NA KRASU v vasi Kazlje v bližini Sežane prodam. Hiša je kraška, dvonadstropna s kletjo, 220 kv. m. z dvoriščem, popolnoma prenovljena v odličnem stanju. Cena: 290.000,00 evrov. Tel. št. 0038641-639355. LANCIA Y letnik 2004, 31.000 originalnih prevoženih km, edini lastnik, karoserija v odličnem stanju, zaradi neuporabe prodam za 5.500,00 evrov (možnost pogajanja). Tel. št.: 3334750347. LEKCIJE ANGLEŠČINE POTREBUJEM Poklicati ob večernih urah tel. št.: 0402171178. LOKEV: zazidljivo parcelo, ravno, sončno, oprema ob parceli, 748 kv.m., prodamo. Cena 80.000 evrov. Tel.: 349-4988425 POŠTENA GOSPA išče delo dvakrat na teden kot hišna pomočnica, pomaga tudi pri likanju. Tel. št. 327-9969360 v večernih urah. PRODAJAMO lepo, malo rabljeno kolo za 6-7-letnega otroka. Tel. št. 040327053 ali 346-9520796. PRODAM hišo v Ricmanjih, 80 kv.m., z majhnim dvoriščem, cena po dogovoru. Tel. št.: 366-3952808 (12.3013.30 ali po 18.30). PRODAM MOTOR africa twin 750 letnik 1998. Motor je v dobrem stanju, ima 49.000 prevoženih km. Cena 3.000,00 evrov. Tel. št.: 329-4128363. PRODAM dvostranski pletilni stroj defendi brother, v dobrem stanju in z vso opremo. Cena 300,00 evrov. Poklicati na tel. št. 040-228468 ob uri obedov. STANOVANJE v Zgoniku, 60 kv. m., oddam v najem, 2 spalnici, lahko tudi opremljeno. Tel. 335-1474621. -/ V MAVHINJAH prodam zazidljivo zemljišče, 1.300 kv. m. Tel. št. 040299804 po 20. uri ZANESLJIVO DEKLE pomaga pri učenju angleščine in ruščine študentom osnovne, nižje ali višje šole. Tel. št.: 040-225603 (ob uri kosila). S Poslovni oglasi KOZMETIČARKA NUDI pedikuro na vašem domu. Tel. 00386-51346122 VINO KVALITETNO SORTE rumeni muškat, chardonay, sauvi-gnon, cabernet sauvignon in merlot, letnik 2010, prodam. Cena 1,20 eur. Tel. 33-91-99-7101 [d Osmice BORIS PERNARČIČ je odprl osmico v Medji vasi št. 7. Tel. št.: 040-208375. Toplo vabljeni. DARIO IN JELKA sta odprla osmico v Ricmanjih. Vabljeni. DRUŽINA MERLAK je odprla osmico v Ul. San Sabba 6, v bližini Rižarne. Toči belo in črno vino z domačim prigrizkom. Tel. 335-1624285. DRUŽINA PIPAN je v Samatorci odprla osmico. Tel. št. 040-229261. IGOR IN VESNA sta odprla osmico v Saležu. Toplo vabljeni. OSMICA je odprta pri Škerku v Pra-protu. Tel. 040-200156. OSMICA je odprta v Šempolaju v oljčnem gaju. Vabljeni! OSMICO je odprl Miroslao Žigon, Zgo-nik 36. Tel. št.: 040-229198. OSMICO je odprl Walter Milič, Repen 49. Tel. št.: 040-327104. OSMICO sta odprla Corrado in Roberta na cesti za v Slivno. Tel. št.: 3383515876. PAHOR MARIO je v Jamljah odprl osmico. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. Tel. št.: 0481419956. PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišči odprla osmico. PRI PIŠČANCIH je odprta osmica Ferfolja. Toplo vabljeni. V KLETI PAROVEL v Boljuncu je odprta Pomladanska Osmica. Tel. št.: 346-7590953. V PREBENEGU je odprl osmico Sergio Kraljič. Tel. 040-232577. V ZABREŽCU je odprl osmico Mitja Zobec. 0 Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP: Miramarski drevored 49, Ka-tinara - Ul. Forlanini SHELL: Žavlje (Milje) ESSO: Drevored Campi Elisi, Trg Valmaura, Zgonik - Državna cesta 202 - km 18+945, a Q8: Nabrežina 129 FLY: Passeggio S. Andrea ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: De vin (jug) - avtocesta A4, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin - Državna cesta. 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Trg Valmaura, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. www.primorski.eu n Zaključna notranja dela po lastni izbiri. Info: 040 662111-348 2666609 TRST Sobota, 16. aprila 2011 1 1 uk Kino AMBASCIATORI - 15.30, 17.05, 18.45, 20.20, 22.00 »Oio«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »La fine e il mio inizio«. CINECITY - 15.30, 16.20, 17.40, 18.40, 20.00, 21.00, 22.00 »Oio 3D«; 15.35, 17.45, 20.00, 22.10 »Habemus Papam«; 15.35, 17.40, 20.00, 22.05 »Limitless«; 15.30, 17.45, 20.00, 22.10 »Scream 4«; 16.10, 18.50, 21.30 »The next three days«; 20.00 »C'e chi dice no«; 17.40, 22.05 »Drive angry 3D«; 16.40 »Hop«. FELLINI - 15.45 »Hop«; 17.15, 19.35, 22.00 »Poetry«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.20, 18.10, 20.00, 22.00 »Habemus Papam«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Limitless«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.40, 18.30, 20.20, 22.00 »Se sei cosi ti dico si«. KOPER - KOLOSEJ - 19.10 »Kraljev govor«; 14.30, 21.30, 23.50 »Neznanec«; 14.00, 16.00, 18.00 »Hop«; 20.00, 22.10 »Teden brez pravil«; 16.50 »Jaz sem četrti«; 14.10, 16.20, 18.30, 20.40, 22.50 »oio (sinhro.)«. KOPER - PLANET TUŠ 18.50 »Justin Bieber 3D«; 14.20, 21.10, 23.30 »Odklenjen«; 11.15, 13.45, 16.15, 18.45, 21.15, 23.55 »Gola zabava«; 11.00, 12.10, 13.10, 15.50, 16.40, 18.00, 20.10, 22.20 »Oio 3D« (sinhro.); 12.00, 16.10, 18.40, 21.10, 23.40 »Teden brez pravil«; 10.50, 13.00, 15.10, 17.20, 19.30 »Hop - sinh.«.; 14.00, 16.20, 21.05, 23.25 »Jaz sem četrti«; 21.40 »Zajčja luknja«; 11.30, 18.40 »Kako veš«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »The next three days«; Dvorana 2: 16.00, 17.40, 19.20, 21.00 »Oio 3D«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Scream 4«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Faster«. SUPER - 16.15, 19.45 »C'e chi dice no«; 18.00, 21.30 »Boris - Il film«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.40, 20.00, 22.10 »Habemus Papam«; Dvorana 2: 18.00, 20.10, 22.10 »Limitless (dig.)«; Dvorana 3: 16.40, 18.40, 20.40 »Oio (dig. 3D)«; Dvorana 4: 17.40, 20.00, 22.15 »The next three days«; Dvorana 5: 17.30, 20.00 »La fine e il mio inizio«; 22.15 »C'e chi dice no«. M Izleti □ Obvestila r KD Ivan Grbec Skedenjska ulica 124 vabi Zveza cerkvenih pevskih zborov ^ vabi na SKD PRIMOREC - TREBČE predstavlja ciklus izletov »Trebče... v svet«: Rezija in okolica v nedeljo, 8. maja; Po Balkanu: zgodovina, kultura in kulinarika od 2. do 4. junija. Informacije na tel. št.: 338-4482535 (Giuliana). Vabljeni! POHOD PO POTI MLEKARIC Tudi letos bo potekal že tradicionalni pohod po poti mlekaric, tokrat iz Pliskovice v Samatorco, kjer bo odprtih kar 8 osmic. Ko se boste okrepčali bo na voljo organiziran prevoz nazaj. Start pohoda bo v nedeljo, 22. maja, ob 13.00 uri. TEŽAVE ZARADI ALKOHOLA? Rešitev je tu. Kje? Kdaj? Ob ponedeljkih v Trstu v Ul. Foschiatti, 1 od 18.00 do 20.30 in v Sesljanu (v stavbi C.E.O.) - Naselje Sv. Mavra od 19.00 do 20.30 ter v Ul. Dei Pellegrini (v župnišču pri Lovcu) od 18.00 do 19.30; ob sredah v Naselju sv. Sergija, Trg XXV. aprila 13, od 18.00 do GLASBENI POPOLDAN OPERNIH ARIJ Izvajajo gojenci miljske pedagoginje Lidie Vuch Patrignani: Jasmine Oddo - sopran Marinella Batello - sopran Graziano Pecorella - bas ^Klavirska spremljava Nicola Colocc^ 19.30; v četrtkih na Str. di Fiume (v žup-nišču) od 18.00 do 19.30; ob petkih v Dolini (v prostorih občinske telovadnice) od 18.30 do 20.00. Tel. A.C.A.T.: 331-6445079. ZDRUŽENJE ZA ZDRAVLJENJE ODVISNOSTI OD ALKOHOLA ASTRA sporoča, da je posvetovalnica v nabre-žinskem zdravstvenem okraju (1. nadstropje, zadnja soba desno) na voljo vsem ob četrtkih od 12. do 13. ure. AGRARNA SKUPNOST, JUSI IN SRENJE tržaške pokrajine, Združenje zasebnih kraških lastnikov, Kmečka zveza sporočajo občanom da lahko podpišejo peticijo« za ustavitev postopka in prekinitev novogradnje in potenciranja elektrovoda Terne s.p.a. in predstavitev predloga za novo načrtovanje vseh elektrovodov z njihovo ozemljitvijo ob avtocestni trasi » v gostilni Gruden in v Štalci v Šempolaju, ter v raznih javnih lokalih v Nabrežini. KROŽEK AUSER za Kraško območje vabi ob prihodu pomladi svoje člane v prostore »Dopolavoro ferroviario« v Nabrežini na družabno popoldne danes, 16. aprila, s pričetkom ob 16. uri. PRIPRAVA OLJČNIH VEJIC bo potekala danes, 16. aprila, od 15.30 do 17.00 v Mladinskem domu Boljunec. Vabljeni otroci s starši. Za oljkovino in potrebno bo poskrbljeno. Delavnico bo vodila gospa Marija Sonce. Dodatne informacije dobite na našem facebook zidu. SKD TABOR ZA OTROKE - danes, 16. aprila, od 10. do 12. ure v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah velikonočna ustvarjalna delavnica s Tadejo Bogdan. DRUŠTVENA PRODAJALNA NA OP-ČINAH - Zadruga sklicuje redni občni zbor v prvem sklicanju v nedeljo, 17. aprila, ob 18. uri in v drugem v ponedeljek, 18. aprila, ob 18. uri v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah. Vabljeni vsi člani. JUS TREBČE obvešča člane, da v nedeljo, 17. aprila, od 8.30 do 9.30, sprejema v Ljudskem domu prošnje za odkup drv, ki jih je letos na območju KO Treb-če posekala Civilna zaščita in ki so jih člani Jusa prepeljali v Ljudski dom. Oddaja drv bo prav tako v nedeljo in sicer od 10.00 ure dalje. KMEČKA ZVEZA obvešča, da so uradi v okviru delovanja Centra za fiskalno pomoč CAF-CIA na razpolago upokojencem in odvisnim delavcem za izpolnjevanje davčnih prijav 730 ter UNICO. Davčni zavezanci, ki so jim naši uradi lani izpolnili prijavo, bodo dobili na dom vabilo z datumom in urnikom sestanka za izvršitev te obveznosti. Kdor namerava prvič koristiti to storitev naj pokliče na tel. št.: 040-362941 vsak dan od 8. do 13. ure, v torkih in četrtkih tudi od 14. do 16. ure ali pa naj se v istih urnikih zglasi na sedežu KZ v Ul. Cicerone 8 (mednadstropje). SKD VIGRED obvešča, da bo tudi v aprilu in maju, v Štalci v Šempolaju, potekala telovadba za dobro počutje. Urnik: ponedeljek od 18.30 do 19.30; torek od 20.30 do 21.30 (hitrejša vadba); četrtek od 18.30 do 19.30. TABORNIKI RMV prirejajo v nedeljo, 17. aprila, čistilno akcijo. Zbirališče ob 15.00 na obelisku na Opčinah in pri kontovelski mlaki. Vabljeni člani, starši in vaščani vseh starosti! Zaključek akcije ob 18.00 s prigrizkom. Na Opčinah v Prosvetnem domu in na Kontovelu (pri mlaki) bodo zbirali tudi star papir od 17.30 do 18.00. VELIKONOČNI JEDILNIK: špargljev zavitek s sirovo omako, popečene ja-genjčkove zarebrnice z zelišči, hrustljavi krompir in mladi grah, orehova in pehtranova potica. Kuharski tečaj bo v torek, 19. aprila, ob 18.00 v Gostinskem učnem centru na Fernetičih. Za prijave in informacije: +334-2825853, pro-mo@adformandum.eu. danes, 16 . aprila, ob 20. uri v cerkvi sv. Silvestra v Trstu Izvajata organist Andrej Pegan in priložnostni MePZ ZCPZ pod vodstvom Tamare Stanese JUS PRAPROT-TRNOVCA vabi člane na občni zbor, ki bo v ponedeljek, 18. aprila, ob 20.30 na sedežu vaške skupnosti v Praprotu. Na dnevnem redu so poročila predsednika, tajnika in blagajnika, odobritev tranzacijskega postopka z občino in razno. OB 20-LETNICI OSAMOSVOJITVE SLOVENIJE vabita Društvo slovenskih izobražencev in Numizmatično društvo Valvasor na predavanje bivšega guvernerja Banke Slovenije dr. Franceta Arharja o denarni osamosvojitvi Slovenije leta 1991. Srečanje bo vodil predsednik numizmatičnega društva Valvasor Andrej Štekar. Na ogled bodo osamosvojitveni boni, prvi slovenski kovanci in bankovci. Prihodnji ponedeljek, 18. aprila, v Pe-terlinovi dvorani, Donizettijeva 3. Začetek ob 20.30. SKD SLAVEC Ricmanje - Log vabi vse člane na Redni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 18. aprila ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Kulturnem domu v Ricmanjih. SKD VIGRED obvešča, da bo v Štalci v Šempolaju na ogled razstava in sejem »akvareli Mihaele Velikonja in miniature (vlakci, openski tramvaj) Marjana Battigelija velikonočnih pirhov in ročnih del« do ponedeljka, 18. aprila, od 15.30 do 18.30. Na sejmu sodeluje tudi Združenje staršev COŠ S. Gruden-otroški vrtec Šempolaj. ZADRUGA KULTURNI DOM PROSEK-KONTOVEL vabi člane, da se udeležijo občnega zbora, ki bo v Kulturnem domu na Proseku v ponedeljek, 18. aprila, v prvem sklicanju ob 7. uri in v drugem sklicanju ob 20. uri. TPPZ P. TOMAŽIČ obvešča, da bo v torek, 19. aprila, ob 20.45 na sedežu na Pa-dričah redna pevska vaja. V četrtek, 21. aprila, ob 15. uri odhod avtobusa iz Pa-drič za nastop v Velenju. VZPI-ANPI DEVIN-NABREŽINA vabi na praznik včlanjevanja 2011 v torek, 19. aprila, ob 17. uri v gostilni v Mavhinjah. Zgodovinarka Alessandra Kersevan bo predstavila zadnje publikacije. ZADRUGA NAŠ KRAS sklicuje redni občni zbor zadruge v torek, 19. aprila, ob 19.30 v prostorih Kraške hiše v Repnu. Vabljeni vsi člani! DELAVNICE ZA STARŠE v okviru projekta Jezik/Lingua: tipologije, značilnosti in prednosti večjezičnosti; mešanje jezikov, prehodi in interference; podpiranje večjezičnega razvoja otroka; potreba po interkulturnosti v sodobni družbi; evropske smernice za učenje jezikov. Delavnica bo v Dolini v OŠ Prežihovega Voranca, Dolina 419, v sredo, 20. aprila ter 4. maja, od 17.30 do 19.30. Informacije: teco01@jezik-lingua.eu OBČINA DOLINA - odborništvo za proizvodne dejavnosti, obvešča v sklopu letošnje Majence, da lahko za občinsko razstavo ekstradeviškega oljčnega olja vzorce olja izročite najkasneje do srede, 20. aprila. SDGZ prireja v petek, 6. maja, seminar na temo novih pravil INCOTERMS 2010, ki veljajo v blagovnem prometu. V italijanščini bo predaval izvedenec dr. prof. Maurizio Favaro. Prijave zbira tajništvo SDGZ do 22. aprila 2011. Dodatne informacije glede kotizacije, podrobnega programa in prijavnice so na razpolago na tajništvu SDGZ 040-6724823 in na spletni strani www.sdgz.it. V PETERLINOVI DVORANI v Ul. Donizetti 3 v Trstu je do velike noči na ogled postumna antološka slikarska razstava Majde Srebotnjak Ostan. Likovna dela je možno prevzeti v zameno za prostovoljni prispevek v korist Slovenskega dobrodelnega društva. Izhodiščno višino daru so določili prireditelji. Obisk razstave je možen ob prireditvah v dvorani in pa med 9. in 12. uro ter med 15. in 17. uro vsak dan od ponedeljka do petka do 22. aprila. SKD SLAVKO ŠKAMPERLE IN ODBOR ZA POČASTITEV PADLIH V NOB OD SV. IVANA obveščata, da se bodo zbrali na slovesnosti v soboto, 23. aprila, ob 18.30 pred spominsko ploščo na Narodnem domu pri Sv. Ivanu. Slavnostna govornika bosta predsednica Pokrajinskega vodstva VZPI-ANPI Stanka Hrovatin in v italijanščini Stelio Zivic, pel pa bo MPZ Tončka Čok iz Lonjerja; sledilo bo polaganje cvetja k spomeniku Alme Vivoda v Ul. Pinde-monte in k spominski plošči ul. Cologna 6. V soboto, 30. aprila bo delegacija ob 17.00 uri položila cvetje v Ul. Scoglio 197 (bivši krožek Haas), v Ul. Orsenigo, na hribu Valerio ob obeležju Franca Azzara in pri krožku Pečar v Ul. Fleming. FOTOVIDEO TRST 80 in odbor Kraškega pusta vabi na ogled fotografske razstave »Kraški pust 2011« v gostilni na Opčinah, Proseška ul. 35. Najlepše slike bodo razstavljene do 23. aprila. Info: 040-211629. Vabljeni! FOTOVIDEO TS 80 vabi prijatelje in člane na tečaj snemanja z video kamero. Deset urni tečaj bo začel v sredo, 4. maja, v ul. S. Giorgio št. 1, od 20.30 do 22. ure. Vodil ga bo snemalec Civardi Marko. Ker je število mest omejeno je obvezna prijava na tel. št.: 329-4128363 Marko (od 23. aprila dalje na tel. št.: 3391536990 Luka) ali na civa@inwind.it. VELIKONOČNO TUČENJE JAJC Skd Vesna vabi v nedeljo, 24. aprila, na tradicionalno velikonočno »tučenje jajc«. Začetek po maši ob 11.30, pred vaško cerkvijo v Križu. SLORI sklicuje občni zbor v sredo, 27. aprila, ob 17. uri v prvem in ob 18. uri v drugem sklicu, v razstavni in konferenčni dvorani Narodnega doma v Trstu, Ul. Filzi 14. Dnevni red: nagovor predsednika, poročilo ravnateljice, poročilo blagajnika, odobritev proračuna 2010 in 2011, razprava in razno. GLASBENA MATICA vabi člane na redni občni zbor, ki bo v četrtek, 28. aprila, ob 11. uri v prvem sklicanju in v petek, 29. aprila, ob 18.30 v drugem sklicanju na sedežu Glasbene matice v Trstu, Ul. Montorsino 2. Dnevni red: Otvoritev in imenovanje komisij, Poročila (predsedniško, tajniško, blagajniško in nadzornega odbora), Razprava, Odobritev obračuna 2010 in proračuna 2011, Volitve upravnega in nadzornega odbora, Razno. OBČNI ZBOR SDD - Slovensko dobrodelno društvo bo imelo v četrtek, 28. aprila, redni občni na svojem sedežu v Ul. Mazzini 46 v Trstu. Na dnevnem redu bodo poročila predsednika, tajnice in blagajničarke, razprava o opravljenem in prihodnjem delu ter odobritev društvenega obračuna ter proračuna. Prvi sklic bo ob 17. uri, dejanski začetek pa ob drugem sklicu ob 18. uri. ASD CHEERDANCE MILLENIUM vabi vse člane na redni občni zbor, ki bo v petek, 29. aprila, ob 17.00 v prvem in ob 17.30 v drugem sklicanju, v telovadnici OŠ F. Bevk na Opčinah. O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina vabi vse člane in prijatelje na večerjo ob podelitvi diplom novim pokuševalcem vina. Večerja bo v petek, 29. aprila, ob 20.00 v restavraciji v Miljah. Prijave in informacije na spletni strani: www.onav.it, tel. št. 3347786980 (Luciano) ali 340-6294863 (Elio). KRUT obvešča, da je v teku vpisovanje za skupinsko bivanje s preventivno rekreacijskim programom v zdravilišču Strunjan od 5. do 15. maja. Informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/b, tel. št. 040-360072. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sklicuje 45. redni občni zbor in 6. kongres članic, ki bosta v prvem sklicu v četrtek, 12. maja, ob 9. uri na sedežu ZSKD, Korzo Verdi 51 v Gorici, in v drugem sklicu v petek, 13. maja, ob 19. uri v Kulturnem domu Pro-sek-Kontovel, Prosek št. 2 (TS). OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča, da mora dovoljenja za poletne centre in letovišča za mladoletne izdati občina, na ozemlju katere se le-ti odvijajo. Zaradi tega morajo ustanove, ki nameravajo organizirati in upravljati dnevne poletne centre z urnikom, ki presega tri ure, ter tiste z več kot štirimi nočitvami, predložiti občini ustrezno prošnjo do 16. maja. Za informacije ter za dvig obrazcev za prošnjo je na razpolago Urad za šolstvo -Nabrežina 102, tel. 040 2017370. KRUT vabi v terme Radenci od 5. do 15. junija na skupinsko počitnikova-nje z vključenim paketom za zdravje in dobro počutje. Informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/b, tel. št. 040-360072. KRUT obvešča, da je v teku vpisovanje za skupinsko letovanje od 23. junija do 3. julija na Malem Lošinju. Informacije in prijave na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8/b, tel. št. 040-360072. 0 Prireditve KD IVAN GRBEC, Škedenjska ul. 124, vabi danes, 16. aprila, ob 18. uri na glasbeni popoldan opernih arij. Izvajajo gojenci miljske pedagoginje Lidie Vuch Patrignani: Jasmine Oddo - sopran, Marinella Batello - sopran, Graziano Pe-corella - bas. Klavirska spremljava Nicola Colocci. POSTNI KONCERT V POKLON J. S. BACH U - Zveza cerkvenih pevskih zborov vabi na Postni koncert v poklon J. S. Bachu danes, 16. aprila, ob 20. uri v cerkvi sv. Silvestra v Trstu. Izvajajo: organist Andrej Pegan in priložnostni MePZ ZCPZ pod vodstvom Tamare Stanese. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, prireja danes, 16. aprila, »Praznik pokuš-nje domačega vina, kruha in olivnega olja«. Prvi trije uvrščeni za belo in rdeče vino ter za olje bodo deležni diplome strokovne komisije in pokala. Prisotni bodo ob pokušnji nagradili s kolajnami prve štiri uvrščene. Za rezervacijo in informacije: 040-411635 ali 040-415797. UMETNIŠKA ŠOLA UNINT vabi na voden ogled muzeja-stalne zbirke Peggy Guggenheim in razstave Vorticizma v nedeljo, 17. aprila, v Benetkah. Informacije na: 040-2602395, 040-774586, 338-3476253 ali 329-8225798. ZADRUGA KULTURNI DOM PROSEK-KONTOVEL v sodelovanju z LArmonia vabi na gledališko predstavo v tržaškem narečju »Quel che va drento.. ga de vi-gnir fora« v nedeljo, 17. aprila, ob 18. uri v Kulturnem domu na Proseku. SKD IGO GRUDEN vabi na premiero komedije »Odkritosrčna lažnivka«, ki jo bo uprizorila Gledališka skupina mladih v režiji Gregorja Geča v sredo, 20. aprila, ob 20.30 v KD Igo Gruden v Na-brežini. SKD TABOR vabi v sredo, 20. aprila, ob 20.30, v malo dvorano Prosvetnega doma na Opčinah na večer »Kurdi - Po deželi prepovedanega naroda«. Večer bodo v sliki in besedi oblikovali Katja Kju-der ter pripadniki kurdske skupnosti v Trstu z vzorčno kulinarično ponudbo. SREČANJE Z MIROSLAVOM KOŠUTO Tržaška univerza - Leposlovna in filozofska fakulteta - Katedra za slovenski jezik in književnost, Skupina '85, Generalni konzulat Oepublike Slovenije v Trstu in tržaški Pen Klub vabi, ob Svetovnih dnevih slovenske literature, na srečanje z Miroslavom Košuto in njegovo poezijo v italijanskem prevodu v sredo, 20. aprila, ob 17.00 uri v Trstu, Androna Campo Marzio 10, Dvorana Arduino Agnelli, II. nadstropje. TRŽAŠKA KNJIGARNA, MLADIKA IN ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA vabijo »Na kavo s knjigo«. Pridite v Tržaško knjigarno v sredo, 20. aprila, ob 10. uri. Kavo bomo pili s Sašem Rudolfom in avtorji knjige »Cesarsko-kraljevo moško učiteljišče v Kopru: 1875-1909«. ZADRUGA NAŠ KRAS vabi v petek, 29. aprila, ob 19.30 v Kraško hišo v Oepen na odprtje likovne razstave Borisa Zu-liana »Alba«. O avtorju in delih bo spregovorila mag. Jasna Merku'. Glasbeni uvod: duo flavt Sara Bembi in Carlo Venier, učenca GM iz razreda prof. Erike Slama. Prispevki V spomin na starše daruje Norina 20,00 evrov za Sklad Luchetta-Ota-D'Angelo-Hrovatin. Ob izgubi drage mame gospe NEVE PERTOT BOGATEZ sočustvujejo z Edvinom in družino prijatelji iz Nabrežine Ob boleči izgubi drage sestre Neve Pertot por. Bogatez izreka svojemu predsedniku nadzornega odbora Ivanu in vsem ostalim sorodnikom iskreno sožalje Jus Nabrežina priloga primorskega dnevnika gradbeništvo prijeten dom ^ za vašo reklamo na Primorskem dnevniku brezplačna št. 800.129.452 Na vrt primerno opremljeni Kot pravi vrtnarji ste v kratkih zimskih dneh in dolgih večerih prav gotovo postorili veliko opravil, ki so nujna, da bo pomlad na vašem vrtu prijetna in čim bolj lahkotna. Načrtovane spremembe na vrtu ste si v zimskih mesecih skicirali, poiskali ste potrebne informacije in priskrbeli ste si vrtno orodje, ki ste ga v prejšnji sezoni pogrešali. Vreme je zdaj pravo, da boste na vašem čarobnem vrtu lahko preživeli umirjene ure, ko se vrnete iz stresne službe in vsakdanjih nujnih opravkov, ki vas utrujajo in izčrpavajo. Tudi če boste le presajali ali kopali, boste na zraku srečnejši kot med nenehno sitno množico, ki vas je obkrožala v službi. Za delo na vrtu potrebujemo ne glede na to ali vrtnarimo profesionalno ali ljubiteljsko kar nekaj orodja. Seveda se ljubiteljski vrtnarji lahko izognejo profesionalnemu orodju za urejanje detajlov, a osnovni nabor profesionalcev in ljubiteljskih vrtnarjev ostaja enak. Poleg vrtnega orodja za nego trave, nikakor ne morete brez vrtnega orodja za zalivanje rastlin, orodja za sajenje rastlin, prav tako ne brez orodja za okopavanje rastlin ter vrtnega orodja za obrezovanje dreves in grmovja. Načrtovanje opreme in pripomočkov Koliko dodatne opreme imate ali je načrtujete imeti, je odvisno tudi od velikosti površine in vrste rastlin, ki jih imate na vrtu. Če je travnat predel velik, je smiselno uporabljati vrtno kosilnico, tudi motorne kose ali vrtni traktor. Nikakor ne more škoditi tudi kakšen prekopalnik, prav tako pa je praviloma vedno dobrodošla škropilnica. Profesionalci vam bodo povedali, da dobro orodje ni le stvar entu-ziazma pravih vrtnarjev, ampak si z njim olajšate delo, predvsem pa prihranite čas. Zelo uporabni so tudi visokotlačni čistilci, s katerimi si lahko pomagate ne le pri čiščenju dvorišč, ampak tudi pri čiščenju zunanjega pohištva, vozil, kosilnic in drugih predmetov. Z njimi zna biti vaše življenje resnično lažje, pohištvo, avtomobil in drugi predmeti vam bodo predvsem na dolgi rok izjemno hvaležni. Primerni materiali, ergonomija oblik A ste s tem, ko ste si priskrbeli potrebno orodje, za vrt še niste postorili prav veliko. Pri nabavljanju primerne opreme in pripomočkov za vrtnarjenje upoštevajte nasvete poznavalcev z izkušnjami. Orodje naj bo narejeno iz primernih materialov, ergonomsko oblikovano, kot najboljša rezila pa se obnesejo tista iz nerjavečega jekla. Glede ročajev orodja velja, da naj bodo ti takšni, da omogočajo dober oprijem, kar je pomembno za hitro, predvsem pa delo brez bolečin. Vrtna lopatka na primer naj bo takšna, da omogoča enostavno kopanje zemlje, ne da bi se korenine rastlin poškodovale. tudi rjavenje. Velika rezila nabrusi-te z brusom, manjša pa s pilo. Velja priporočilo, da se orodje shranjuje v suhem in zaščitenem prostoru, kar še posebej velja za zimsko obdobje. Tudi stroje kot so kosilnice, škarje in motorne žage po koncu vrtnarske sezone temeljito preglejte, očistite in naoljite. Pri strojih je pomembno tudi to, da morebitne dotrajane dele zamenjate z novimi. Toda ne improvizirajte, če strojev ne poznate dovolj dobro. Raje obiščite servis ali pa za pomoč prosite poznavalce. Popolna oprema vrtnarjev Če imate na vrtu nasade, je smiselno razmisliti o škropilnicah, saj nam te prihranijo veliko časa pri skrbi za rastline na vrtu. Dandanes se najde škropilnica za vsakega posameznika. Tako lahko izbirate med motornimi, ročnimi in akumulatorskimi škropilnicami. Ponudba se razlikuje tudi glede na velikost škropilnic, saj imate na izbiro tako majhne ročne škropilnice kot tudi večje, do 20 litrske. Če je obseg rastlin, ki potrebujejo škropljenje velik, se odločite za 20 litrsko mehansko, nahrbtno škropilnico, večini uporabnikov z vrtovi pa zadostuje že manjša ročna škropilnica. Pravi vrtnarji ne morejo brez vrtnarske mize, na kateri se obrezuje in presaja rastline. Tovrstne mize so različnih velikosti in oblik, pomembno je le, da mizo, ki naj bo primer- na vaši velikosti, postavite v bližino vode. Kar nekaj vrtnih opravil je namreč povezanih z vodo, nenazadnje pa vam bo voda prišla prav tudi po koncu posameznega opravila, ko boste želeli opremo, ki se jo uporabljali, in sebe oprati oziroma umiti. Nesreča tudi na vrtu ne počiva Delo na vrtu je prijetno, a tudi tukaj velja, da bodite pazljivi. Poškodba namreč nikoli ne počiva. Priporočljivo je, da si pred začetkom dela nabavite primerne rokavice in da ste med delom tudi miselno prisotni in ne zamišljeni, kar se nam rado dogodi na prelepe pomladanske dni. Zato bodite pri nakupu opreme pozorni tudi na to, da je le ta udobna in kakovostna oziroma da je kos vsem vremenskim razmeram. Samo če smo sproščeni, bo delo, ki ga opravljamo prijetno in varno. Na trgu ne primanjkuje varnostne opreme, ki pripomore k učinkovitejšemu in udobnejšemu delu in kot vsi vemo, pri varnosti ni pametno varčevati. priloga primorskega dnevnika gradbeništvo prijeten dom o za vašo reklamo na Primorskem dnevniku brezplačna št. 800.129.452 Energija prihodnosti: sonce Sončna energija je eden izmed obnovljivih virov energije, sončne celice pa en najbolj obetajočih virov električne energije. Energija, ki jo sonce pošilja na zemljo, je 15.000 krat večja od energije, ki jo človeštvo porabi. Sončno energijo lahko uporabljamo ne le za ogrevanje prostorov in vode, ampak tudi za proizvodnjo elektrike tako za osvetljevanje javnih površin kot za uporabo v gospodinjstvih. Z izrabo sončne energije se računi za porabljeno energijo zmanjšajo. V zadnjih desetletjih je zanimanje za sončno energijo zlasti v razvitih državah naraslo kot posledica zavedanja, da so zaloge fosilnih goriv omejene in da je njihov vpliv na okolje obremenjujoč. Med najbolj očitnimi negativnimi učinki rabe energije so spreminjanje podnebja in kisel dež, poleg netrajnostne rabe naravnih virov. Do sprememb podnebja in nastajanja kislega dežja prihaja tudi zaradi kurjenja fosilnih goriv. Že pred 16 leti so znanstveniki na primer ugotovili, da je temperatura v prejšnjem stoletju postopno naraščala z višjo koncentracijo ogljikovega dioksida od ravni, ki so jo teoretično predvideli. Ugotovili so, da ta učinek prispeva k nadaljevanju višanja temperature za naslednjih 75 let - tudi če bi takoj ustavili emitiranje emisij ogljikovega dioksida. Energije v izobilju Prednost sončne energije je, v nasprotju z drugimi, tudi obnovljivimi, viri energije njena prisotnost povsod v velikih količinah. Fiziki so izračunali, da je količina sončnega obsevanja, ki ga je deležna Zemlja, kar 10.000 krat večja od trenutnih letnih potreb človeštva po energiji. Sonce pošlje več kot 1000 kWh energije na vsak kvadratni meter površine zemlje. Količine sončne energije so po- membne za človeka, ki jo že od nekdaj uporablja za ogrevanje bivalnih površin. Zadnja desetletja pa je ta obnovljivi vir energije posebno priljubljen tudi za proizvodnjo električne energije. Že s kolektorji, ki jih namestite na streho ali na drugo primerno mesto vaše hiše, naredite ogromno, še več pa lahko za okolje in udobno bivanje naredite z uporabo sončnih celic. Sončni kolektorji Sončno energijo izrabljajo sončni kolektorji tako, da energijo sončnih žarkov pretvorijo v toplotno energijo. Sončni kolektorji, ki so jih sprva uporabljali le na vesoljskih postajah, so sistem, ki je namenjen izkoriščanju energije Sonca za ogrevanje stavb in sanitarne vode. Z leti so kolektorji postali uporabni tudi za gospodinjstva, tudi zato, ker se investicija vanje povrne že v nekaj letih. Ne samo, da se z uporabo sončnih kolektorjev izpust toplogrednih plinov v atmosfero zmanjša, primerni so tudi zaradi običajno dolge življenjske dobe. Ko izbirate kolektorje, bodite pozorni na navodila za vgradnjo. Strokovnjaki svetujejo, da naj bodo priključki na kolektorjih kovinski in konusni. S tem se namreč zagotavlja dolgoletno tesnost brez uporabe tesnil. Poznavalci pravijo, da običajni komplet za ogrevanje sanitarne vode za tri do štiričlansko družino vsebuje približno štiri kvadratne metre zbiralne površine kolektorjev ter tristo litrski solarni bojler. Pri postavljanju kolektorjev upoštevajte navodila proizvajalca in priporočila strokovnjakov. Velja, da je za najvišji sprejem energije pomemben nagibni kot sončnih kolektorjev glede na površino Zemlje. Za najbolj optimalen izkoristek kolektorjev je smiselno, da le te obrnemo proti jugu, saj jih Sonce tako najdlje obseva in je torej izplen energije največji. Sončne celice Sončni kolektorji niso sončne celice. Če kolektorji za segrevanje tekočine izkoriščajo infrardeče valovanje, pa sončne celice svetlobo od Sonca spreminjajo v električno energijo. Fotovoltaika, pri kateri gre za pretvorbo svetlobe v električno energijo, je popularna v zahodni Evropi, še posebej v Nemčiji. Pretvorba energije se dogaja v sončnih celicah, ki so največkrat izdelane iz silicija. Te se glede na zgradbo med seboj razlikujejo: lahko so amorfne, po-likristalne ali monokristalne. Med najpreprostejše uporabe sončnih celic sodi na primer napajanje žepnih kalkulatorjev in po- dobnih naprav. Sistemi za pretvorbo sončne energije v električno energijo so nekoliko bolj zapleteni. Silicij je element, ki ob izpostavljenosti sončni svetlobi sprošča elektrone, to pa povzroča nastajanje električnega toka in s tem enosmerno napetost. Tako celice proizvajajo elektriko, dokler nanje seva sončna svetloba. Prednost uporabe celic, ki so različnih velikosti, je v tem, da skoraj ne potrebujejo vzdrževanja, ne onesnažujejo okolja in kar ni zanemarljivo - ne povzročajo hrupa. Življenjska doba je primerljiva s kolektorji in znaša po zagotovilih proizvajalcev od 20 do 30 let. Sončne celice so intenziven predmet raziskovanj. Na znanem ameriškem inštitutu MIT so izumili metodo, s katero bodo lahko sončne celice natisnili kar na papir. Seveda je zmogljivost tovrstnih celic manjša od silicijevih sončnih plošč. V komercialne namene se takšne celice še ne uporabljajo, proučujejo tudi vsebnost kemikalij, ki se pri metodi uporabljajo. Je pa znanost z omenjenim razvojem ponovno opozorila na uporabnost in torej tudi vrednost tovrstnih celic, saj je dokazala, da lahko s poceni materialom, ki zbira sončno energijo, pridobimo cenejšo pot do energije, kar je izjemnega pomena še posebno za manjše prenosne naprave. PROIZVODNJA ar, IN inštalacija MU LLI KLEPARSTVA MARIO S.R.L. UJ i t a A, Gregorčič 20/2* 34170 GORICA Tel. 0461 /21828 * Fax «451/52465 7 inio^rrtuccilatt&rtcric.com * www.niLicciliUturicric.cuni ** Centralo imamo na âtrehi aje pcpGÙwma varna* Haia električna energija je ciâla in brezplačna: podarja nam jo âonceî f * Projektiranje, prodaja in realizacija celostnih reiitev ra podnočju obnovljivih virov energije. 1 4 Sobota, 16. aprila 2011 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu GORICA - Posledice orkanske burje v Svetogorski ulici obrtna cona ob tri podjetja Odročnost ne prispeva k novim podjetniškim pobudam - Sredi hal so v zadnjih časih zgradili vrstni hiši Kar tri podjetja so se v zadnjih časih odločila, da zapustijo obrtno cono v Svetogorski ulici v severnem delu Gorice, v kateri ostaja kakih deset do petnajst gospodarskih dejavnosti. Na njihovo odločitev nista vplivali odročnost in težka dostopnost obrtne cone, pač pa luknjasta streha hale, v kateri imajo svoje delavnice. »V prvih dneh marca lanskega leta je orkanska burja odkrila streho naše hale. Del cementnih plošč je zletel na dvorišče, nekaj pa jih je padlo v notranjost in nam poškodovalo razne stroje,« pravi Antonio Ro-versi, lastnik tiskarskega podjetja Ideago, ki pravkar zapušča Svetogorsko ulico. »Streho so za silo popravili z nepoškodovanimi ploščami, nekaj del pa smo opravili tudi sami,« pojasnjuje Roversi in poudarja, da se je v zadnjem letu lastništvo hale spremenilo. »Prejšnji lastnik je baje zašel v finančne težave, zato pa je halo prevzela družba Civileasing, ki napoveduje, da bo streho popravila, mi pa ne moremo več čakati in smo se zato odločili za selitev,« poudarja Ro-versi, ki svojo tiskarno seli v nekdanjo tekstilno tovarno Olympias v Ulici IV novembre v Podgori, kamor se je v zadnjih časih vselilo že nekaj drugih podjetij. »Halo v obrtni coni v Svetogorski ulici smo delili z dvemi podjetji, ki sta ravno tako že odšli. Podjetje Vetrogo se je izselilo kmalu po odkritju strehe, zidarsko podjetje Tutto costruzioni pa nekaj časa zatem,« pojasnjuje Roversi in poudarja, da je burja spet odkrila streho tudi v začetku letošnjega marca. »Nekaj cementnih plošč je ponovno padlo na naše stroje; ker lastnik poslopja ni poskrbel za popravilo, smo to storili sami. Po lanski orkanski burji pa hala ni več primerna za katerokoli dejavnost, saj niso namestili novih izolacijskih panelov, zaradi česar je v notranjosti pozimi mraz in zelo vlažno,« pojasnjuje Roversi. Po njegovih besedah je obrtna co- na v Svetogorski ulici sicer dobro vzdrževana. Občina redno skrbi za košnjo trave na gredicah, tako da območje ni videti zapuščeno. Kljub temu je Roversi veliko bolj navdušen nad novo halo v Podgori, v katero se bo v kratkem vselil in za katero ne bo več plačeval najemnine, saj je nove prostore odkupil. (dr) Podgorski tehnološki pol zadetek v polno »Hala v Podgori je ob glavni cesti, dostop do nje je zelo enostaven, v njej ima svoje dejavnosti več ambicioznih podjetnikov.« Antonio Roversi našteva razloge za selitev svojega tiskarskega podjetja iz Svetogorske ulice na območje nekdanje tovarne Olympias v Ulici IV Novembre v Podgori, ki so ga začeli oživljati julija leta 2009. V obrtno-tehnološki coni imajo danes svoje delavnice vulkanizer, mehanik, proizvajalec jader, prevozno podjetje, prodajalec peči in drugi, po novem pa bi v njej lahko začele delovati tudi manjše komercialne in storitvene dejavnosti, saj to omogoča varianta št. 35 goriškega regulacijskega načrta, ki jo je občinski svet izglasoval pred dvema mesecema. To bo še dodatno omogočilo območju, ki je bilo dolga leta zapuščeno, da spet zaživi. V obrtno-tehnološko cono bi se tako lahko vselili še bar, trgovina z jestvinami, wellness center in druge najrazličnejše dejavnosti, kar bi nedvomno povečalo privlačnost tega območja. (dr) NOVICA IZ PARIZA - Sprint v kajaku Solkan osvojil svetovno prvenstvo Solkan bo v poletju 2013 gostil prvo svetovno člansko prvenstvo sprinta v kajaku. Kljub temu, da so se za kandidaturo potegovale še štiri države - poleg Slovenije še Italija, ZDA, Švica in Nemčija -, je prvenstvo pripadlo Sloveniji. »Prepričale so jih naše dosedanje izkušnje pri organizaciji tovrstnih dogodkov, ugodili smo tudi vsem zahtevam Mednarodne kajakaške zveze,« je takoj po prejemu novice iz Pariza včeraj pozno popoldan povedal Andrej Humar, vodja solkanskega kajak centra. Delegacija Kajak kluba Soške elektrarne, Kajakaške zveze Slovenije in novogoriške mestne občine, ki jo je za- stopal novogoriški župan Matej Arčon, je torej včeraj pred Mednarodno kajakaško zvezo v francoski prestolnici uspešno predstavila svojo kandidaturo. Slovenska delegacija se je v Pariz odpravila polna optimizma, saj so računali, da bodo edini kandidati, tam pa se je izkazalo, da so »v igri« še štiri države. Humar še dodaja, da v zvezi s pripravo dogodka računajo na tvorno sodelovanje tako z novogoriško občino kot tudi s Slovensko turistično organizacijo in Lokalno turistično organizacijo, saj gre za dogodek, s katerim se lahko uspešno promovira celotna regija kot tudi država. (km) Lani je orkanska burja odkrila streho tiskarne v obrtni coni v Svetogorski ulici, v neposredni bližini Solkanskega polja; po enem letu še niso odpravili vseh posledic bumbaca Sff VOLITVE Za pokrajino trije kandidati Fiorelli spet »naskakuje« občino Moraro Danes opoldne bo zapadel rok za vložitev kandidatur za pokrajinske in občinske volitve, ki bodo potekale v nedeljo in ponedeljek, 15. in 16. maja. Kandidature je bilo mogoče vložiti že včeraj, kar so storili vsi trije kandidati za predsednika goriške pokrajine. To so 46-letna Simonetta Vecchi, 54-le-tni Enrico Gherghetta in 45-letni Stefano Co-sma. Vecchijevo podpirajo Upokojenci, Severna liga in lista Isontino tricolore con Co-sma. Slednjo vodi Sergio Cosma, goriški občinski odbornik, ki torej ni podprl svojega sina Stefana, predsedniškega kandidata Tretjega pola. Včeraj ob 18. uri je v podporo Ste-fana Cosme bila vložena zgolj lista stranke UDC, medtem ko so Gherghetto podprli Levica, ekologija in svoboda, Demokratska stranka ter naveza med Komunistično prenovo in Stranko italijanskih komunistov. Danes bo svoje kandidatne liste vložilo še nekaj strank, ki podpirajo Cosmo oz. Gherghetto. Novega župana bodo maja izbirali v Gradežu, Tržiču, Moraru, Romansu, Ron-kah, San Pieru in Vilešu. Že včeraj so svojo župansko kandidaturo vložili Renato Fiorelli v Vilešu, ki ga podpirajo Zeleni, Davide Furlan v Romansu (»Uniti per Romans«), Claudio Bignolin (listi »Uniti per crescere« in »Il comune nel cuore«) in Franco Cristin (listi »Federazione della sinistra« in »PD-IDV-Per San Piero) v San Pieru ter Ornel-la Gerin (»Viviamo Vilesse«) in Lucio Ca-bass (»Vivere Villesse«) v Vilešu. Vse liste za pokrajinske in upravne volitve so na voljo na spletni strani dežele. GORICA - Dela na Trgu Seghizzi predvidoma konec leta Prijeten prireditveni prostor namesto razritega parkirišča Razrito grajsko parkirišče bumbaca Razrito parkirišče se bo prelevilo v lepo in privlačno prizorišče prireditev, ki po-hodnikom in turistom ne bo več dajalo vtisa zanemarjenosti in dotrajanosti. Ob koncu tekočega leta ali na začetku prihodnjega namerava goriška občina začeti z obnovo Trga Seghizzi v grajskem naselju, kjer bodo ob pretlakovanju poskrbeli za olepšanje zelenic in posaditev novih dreves, ne nazadnje pa bodo uvedli tudi nekatere spremembe v prometni ureditvi. Goriški občinski odbor je na zadnjem zasedanju odobril dokončni načrt obnove trga ob grajski cerkvici Sv. Duha, ki ga je pripravila naveza načrtovalcev Di Dato & Meninno, Asstecaa iz Vidma ter MP Set-tanta in Rovera iz Savone. Projekt predvideva ovrednotenje prevoznih in neprevoznih delov Trga Seghizzi, ki bo po novem primeren za prirejanje raznih prireditev in dogodkov, čeprav bo še vedno služil kot parkirišče. Tlakovani deli bodo iz porfirja, kraškega kamna in rečnega kamenja, ovrednotene pa bodo tudi zelenice. Visoki bori, ki rasejo ob trgu, bodo ostali na svo- jem mestu, ob le-teh pa bodo posadili nova drevesa. Zgornji del ceste, ki obkroža Trg Seghizzi, bodo zaprli prometu. Vzpetina, ki se od trga dviguje proti gradu, bo posejana s travo. »Na tem območju bo torej nastal neke vrste naravni amfiteater,« je povedal goriški župan Et-tore Romoli. Odsek ceste tik pod parkiriščem, ki je danes enosmeren, naj bi bil po zaprtju zgornjega dela ceste prevozen v obe smeri. Ob samem trgu bo ovrednoteno tudi območje okrog gradu. Obnova Trga Seghizzi, ki je bil do leta 2008 zasebna last (občini je zemljišče odstopil Livio Muzzonigro), spada v širši projekt ovrednotenja goriškega grajskega naselja. Z deželnim denarjem bodo namreč najprej obnovili drevored DAnnunzio (dela se bodo predvidoma začela jeseni), v prihodnjem letu pa naj bi začeli tudi z deli na trgu ob cerkvici Sv. Duha. Grajsko naselje bodo obnovili s sredstvi, ki jih je dežela Fur-lanija-Julijska krajina dodelila goriški občini v okviru medobčinske naveze ASTER z občino Sovodnje. Naložba bo skupno znašala okrog 1.500.000 evrov. (Ale) GORICA - Informativna kampanja Papir je dragocen Vsak prebivalec pokrajine je lani namenil reciklaži 64,7 kg papirnatih odpadkov - Načrtujejo prodajo komposta V goriški pokrajini so v lanskem letu namenili reciklaži skupno 8.700 ton papirnatih odpadkov. Vsak prebivalec je v enem letu zbral in omogočil ponovno uporabo 64,11 kilogramov papirja, kartona in tetrapaka, kar je dober rezultat, saj je italijansko povprečje med 50 in 52 kilogramov. Za dodaten porast količine sortiranih odpadkov na Goriškem, ki trenutno dosega okrog 60 odstotkov celotne proizvodnje, se zavzema pokrajinska družba za okoljske storitve Ambiente Newco, ki bo v ta namen sodelovala z družbo Tetra Pak pri izvajanju obširne informativne kampanje »La carta e preziosa. Parola di albe- Odpadni papir bumbaca ro« (Papir je dragocen. Beseda drevesa). »Problem pri ohranjanju in višanju odstotka recikliranih odpadkov je informiranost občanov. Ljudi je treba opozarjati, da ni vseeno, če odpadke sortirajo ali ne,« je povedal predsednik pokrajinske družbe Ambiente Newco, Luciano Zanotto. Z zgibankami, letaki, radijskimi spoti, srečanji na šolah in z drugimi informativnimi akcijami bodo seznanjali odrasle in otroke s pomenom sortiranja tetrapaka, ki ga je treba zbirati skupaj s papirjem in lepenko. Informativno gradivo - so še pojasnili v družbi - nameravajo prevesti tudi v slovenščino. Družba Ambiente Newco se bo tudi zavzemala za pakiranje in prodajo komposta, ki ga proizvajajo iz organskih odpadkov v obratu v Moraru in ki ga je mogoče uporabljati kot gnojilo. / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 17. aprila 2011 1 1 RONKE - Obračun župana Roberta Fontanota Manjšina prispeva k družbeni rasti Jeseni gradnja slovenskega šolskega pola -»Občutili smo simptome nestrpnosti« SOVODNJE - Sindikati in občina Za nesamostojne in starejše občane bo oskrba boljša Roberto Fontanot altran Med kandidati, ki se bodo na majskih upravnih volitvah potegovali za župansko mesto v Ronkah, je tudi sedanji ronški župan Roberto Fontanot, ki ga ob Demokratski stranki podpirata Levica, ekologija in svoboda (SEL) ter občanska lista Insieme per Ronchi. V pogovoru za naš dnevnik je Fontanot potegnil črto pod delom, ki ga je s sodelavci opravil med svojim petletnim županskim mandatom, osredotočil pa se je predvsem na odnos občinske uprave do slovenske narodne skupnosti, ki živi v Laškem. »Za nami je pet napornih in težkih let, saj je v tem času prišlo do velikih političnih in gospodarskih sprememb. Biti župan ni bilo lahko, hkrati pa me je navdajalo s ponosom. Kljub temu, da smo v petletnem mandatu marsikaj naredili, je pred nami še veliko dela, zanj pa smo že postavili temelje. Končni obračun - tudi finančni - dokazuje, da je občina zdrava in ima pred sabo dobre perspektive, čeprav je majhna. Slovenska manjšina je za nas že dvajset let, od Novellijevega žu-panovanja dalje, vse prej kot šibka točka: nanjo gledamo kot na pomembno realnost, ki pripomore k rasti na političnem, kulturnem, športnem in ekonomskem področju. Slovensko komponento smo ovrednotili v vzajemnem spoštovanju značilnosti obeh skupnosti, kot zahteva demokratična kultura sožitja, temelj združene Evrope, ki danes doživlja težke trenutke.« V zvezi s slovenskim šolskim centrom, ki ga načrtujejo v bližini stavbe osnovne šole Brumati, je Fontanot spomnil, da se je pobuda zanj porodila pred leti iz ideje skupine županov, ki so nameravali v Romjanu zgraditi italijansko šo- lo s slovenskim učnim jezikom, ki bi »postala referenčna točka tako za Slovence kot za Italijane, ki bi svoje otroke želeli vzgojiti v evropskem duhu.« Fontanot je povedal, da se uprava po sodni poti že dolgo bori za izgradnjo slovenskega šolskega pola. »V ta projekt verjamemo: imamo načrt in finančna sredstva, čakamo pa na sklep goriškega sodišča, da postanemo lastniki dela zemljišča. Ko nam bodo prižgali zeleno luč bomo razpisali dražbo za izbiro izvajalca, jeseni pa se bodo začela dela.« Kakšni so pa odnosi s slovenskimi društvi, ki delujejo v Ronkah? »Tako z društvi kot s slovensko manjšino nasploh smo vedno imeli konstruktivne odnose, kar je vsem v ponos. Društvene dejavnosti so se razvile tudi po zaslugi slovenske sekcije občinske knjižnice, ki je med najpomembnejšimi v deželi FJK. V mejah naših finančnih zmožnosti nameravamo fond slovenske sekcije še povečati. S pomočjo pokrajine in dežele želimo v prihodnje tudi stalno zaposliti slovenskega knjižničarja, ki je v knjižnici prisoten že sedem let. Obžalujem, da so zaradi političnih in volilnih iger v zadnjih dveh letih nekateri obravnavali vprašanje slovenske narodne skupnosti kot problem, ne pa kot motivacijo, da bi skušali doseči kaj več. Občutili smo zaskrbljujoče simptome nestrpnosti, sam župan je prejel pisne grožnje, neglede na to pa smo vedno nadaljevali po svoji poti, ki so jo začrtali že prejšnji upravitelji.« Občina Ronke se je že pred leti odločila za postavitev dvojezičnih smerokazov. Je to bila prava izbira? »Za dvojezične table in smerokaze, ki označujejo najpomembnejše javne ustanove in objekte, smo se odločili na podlagi državnega zakona. Postavili smo jih s pomočjo evropskih finančnih sredstev. Dvojezične napise so z veseljem sprejeli ekonomski operaterji in prebivalci Vzhodne Evrope, ki se peljejo mimo naše občine. Neglede na to, kdo bo zmagal volitve, upam, da bo z dobro politično prakso v odnosu do manjšin nadaljeval. Odprtost do Evrope in Vzhoda je dandanes dejstvo in menim, da se nihče ne more vračati nazaj.« ŠTANDREŽ - Zanemarjeno območje Soški breg zasluži ureditev kolesarske poti Pokrajinska odbornica Mara Černic in predsednik rajonskega sveta Mario Brescia sta si ogledala soški breg pri Štandrežu Pokrajinska odbornica za okolje Mara Černic si je včeraj v spremstvu predsednika štandreškega rajonskega sveta Maria Brescie ogledala breg reke Soče pri Štandrežu. Celotno območje sta preko-lesarila in med vožnjo ugotavljala, da bi bilo treba tam urediti kolesarsko pot, saj je soški breg primeren za rekreativno dejavnost. Po njunem mnenju bi jo lahko priključili na omrežje kolesarskih poti, ki se začenja pri izviru reke Soče in nada- ŠEMPETER PRI GORICI - Iz rok družbe Perkins Iskra Avtoelektrika je prejela britanski certifikat kakovosti Šempetrski Iskri Avtoelektriki je britanska družba Perkins v minulih dneh podelila certifikat kakovosti »Sup-plier Quality Excellence Process«, s katerim so utrdili dolgoročno sodelovanje tudi za v prihodnje. Perkins je za šem-petrsko podjetje pomemben kupec, za njihove motorje, ki jih vgrajujejo v kmetijsko in gradbeno mehanizacijo namreč v Iskri izdelujejo zaganjalnike. Perkins sodi pod okrilje svetovno znane korporacije Caterpillar, ki izdeluje različne gradbene in delovne stroje, generatorje ter transportno in drugo opremo, in ima celovit program cer-tificiranja svojih dobaviteljev. Kriteriji med drugim vključujejo sposobnost proizvodnih procesov, kakovost dobav, stroške reklamacij in proces stalnih izboljšav ob uporabi orodja »6 sigma«. »Z dobavami zaganjalnikov za Perkins smo v Iskri Avtoelektriki uspeli izpolniti vse zahtevane kriterije in pri tem dosegli raven "Silver", kar predstavlja pomemben dosežek in omogoča nadaljnje pridobivanje novih projektov pri tej ugledni korporaciji. S tem mejnikom pa v Iskri Avtoelektriki po uspešnem lanskem tudi v letošnjem letu nadaljujemo z dobrim poslovanjem,« pojasnjujejo v šempetrskem podjetju. Družba Perkins je bila ustanovljena leta 1932, leta 1997 pa jo je prevzel njihov največji kupec motorjev Ca- Priznanje iz rok predstavnika Perkinsa prejema Božo Žgavc, direktor poslovne enote Avtoelektrika, v kateri proizvajajo zaganjalnike terpillar. Kot globalni proizvajalec ima poleg matičnega podjetja v Veliki Britaniji svoje enote še v Braziliji, na Kitajskem in v Združenih državah Amerike. Iskra Avtoelektrika trenutno s Per-kinsom sodeluje na projektu njihovih Tier 4 motorjev v Veliki Britaniji ter Tier 3 na Kitajskem. Od začetka sodelovanja v letu 2007 je zanj proizvedla več kot 400.000 zaganjalnikov. Načrt za letoš- nje leto je v primerjavi z lani višji za 30 odstotkov, kar predstavlja približno 180.000 zaganjalnikov oziroma 12,5 milijonov evrov prometa na leto, pojasnjujejo v Iskri Avtoelektriki. Celoten lanski promet v skupini Iskra Avtoelektri-ka je sicer po nerevidiranih podatkih znašal 211 milijonov evrov, letos pa načrt predvideva za 223 milijonov evrov prodaje. (km) ljuje po Soški dolini - kjer sicer ureditvena dela še potekajo -, speljati pa ga gre do izliva Soče pri Gradežu. Območje pri Štandrežu bi se tako vključilo v čezmej-ni sistem kolesarskih stez in bi predstavljalo njegov pomembni del, poudarjata upravitelja iz vrst stranke Slovenske skupnosti. Ureditev kolesarske poti bi bila v veliko korist tudi prebivalcem Štandreža in Rojc, saj bi prispevala k ureditvi območja, ki bi ga domačini lahko uporabljali za sprostitev, rekreacijo in sprehode v naravi. Danes je soški breg zapuščen. Po njem je še vedno speljana poljska pot, ki je za kolesa težko dostopna. V bližini industrijske cone prehod ovira grmičevje, sploh pa je pot posejana z luknjami in zaradi tega za vožnjo s kolesom precej nevarna. Ob poti ne manjka odpadkov, kar še posebej velja za območje, kjer vsako leto prižgejo svetoivanski kres. Poleg zelenja neznanci pripeljejo na prizorišče kresa najrazličnejši odpadni material, ki med travo in grmovjem dolgo časa čaka, da ga kdo odpelje. Ureditev kolesarske poti bi nedvomno prispevala k lepšemu videzu tega območja, ki je danes zanemarjeno, opozarjata Černičeva in Brescia. Razširitev in izboljšanje socialnih in zdravstvenih storitev, ki so namenjene starejšim, nesamostojnim, invalidom in brezposelnim občanom. To je cilj sporazuma, ki ga je sovodenjska občinska uprava v prejšnjih dneh sklenila s pokrajinskimi predstavniki sindikatov upokojencev SPI-CGIL, FNP-CISL in UILP-UIL in ki temelji na smernicah, ki so jih podpisniki sprejeli že aprila 2010. Od takrat se je razprava o učinkovitejši zdravstveni in socialni oskrbi med omenjenimi ustanovami redno nadaljevala, iz nje pa je nastal dokument, ki so ga v ponedeljek podpisali sovodenj-ska županja Alenka Florenin ter Giuseppe Novati (SPI-CGIL), Itala Cristin (FNP-CISL) in Robert Devetak (UILP-UIL). Pogovore s sindikati je za sovo-denjsko občino vodil odbornik in podžupan Slavko Tomsič. Podpisniki se obvezujejo, da bodo deželno upravo opozorili na potrebo po povečanju sredstev Sklada za možno avtonomijo (FAP), saj je bilo v lanskem letu na Goriškem kar 100 neizpolnjenih prošenj družin, ki same skrbijo za nesamostojno osebo. Občina in sindikati opozarjajo tudi na potrebo po povečanju števila socialnih delavcev in usmerjanju denarja v oskrbo na domu, dnevne centre za bolnike z Alzheimerjevo boleznijo in storitve hospitalizacije. V zvezi z javnimi domovi za starejše občane podpisniki pozivajo, naj pride do obnove obstoječih struktur in znižanja mesečnih stroškov za goste le-teh, obenem pa se zavzemajo za čimprejšnjo vključitev domov za ostarele in dnevnih centrov v eno samo teritorialno omrežje. Sovodenjska občina in sindikati upokojencev dalje soglašajo, da morajo okoliši (t.i. »ambiti«) obdržati vodenje socialnih služb, od goriškega zdravstvenega podjetja pa zahtevajo, da skliče omizje za preverjanje izvajanja dogovorov, ki so jih sindikati upokojencev, splošni zdravniki, zdravstveni okoliši in podjetje samo podpisali v zvezi z oskrbo po odpustitvi iz bolnišnice. Podpisniki zahtevajo tudi povišanje števila bolničarjev in osebja, ki skrbi za rehabilitacijo bolnikov v zdravstvenih okrajih zgornjega in spodnjega Posočja, ki je na Goriškem v povprečju nižje kot v drugih pokrajinah dežele Fur-lanije-Julijske krajine. Med problematikami, na katere opozarjajo občina in sindikati, je pomanjkanje mest v zdravstveni rezidenci RSA, ki je tudi povezana z zaprtjem zavoda Ospizio marino v Gradežu. Sporazum v nadaljevanju navaja potrebo po dogovoru o odstotku proračuna, ki bi ga morale občine namenjati socia-li in brezposelnim, predlaga pa tudi znižanje stroškov za odpadke za nekatere občane, znižanje stroškov za socialne storitve in povečanje sklada za znižanje stroškov, ki jih imajo revnejši občani za plačevanje najemnin. (Ale) 1 6 Sobota, 16. aprila 2011 GORIŠKI PROSTOR / ROŽNA DOLINA - Škrabčevi dnevi v prenovljeni zasnovi Jezikoslovci vseh vrst, združite se! Tematika simpozija ni več vezana zgolj na patra Škrabca Novogoriška univerza v Rožni Dolini fotok.m. ŠKOCJAN - Skelet iz cerkve Sv. Prota »Princ« v resnici kmet z glavobolom Moški, ki so ga pokopali v poznem srednjem veku v cerkvici Sv. Prota v Škocjanu, je bil visok 168 centimetrov. Ko je umrl, je imel med 45 in 55 let, bil pa je precej čvrste postave, kot dokazujejo odtisi mišic na kosteh. Okostnjaku pravijo princ, bolj možno pa je, da je bil v življenju kmet ali menih, čeprav bi lahko bila poškodba, ki jo je imel na levi roki, povezana s pretepom. Te in druge zanimive informacije o okostnjaku, ki so ga leta 2009 odkrili arheologi Tržaške univerze v cerkvici Sv. Prota v Škocjanu, sta razkrili izvedenki in docentki Videmske univerze Luciana Travan in Paola Sacc-heri, ki sta na posmrtnih ostankih moškega opravili podrobno analizo. Re- zultate študije sta predstavili med srečanjem, ki jo je priredila goriška sekcija Furlanskega arheološkega združenja ob priložnosti državnega tedna kulture. Življenje »princa«, kot sta ga poimenovali sami specialistki patološke anatomije, je zaznamovalo fizično delo, kot dokazuje artroza, kljub temu pa so ga pokopali na privilegiranem območju. »Iz analize mišičnih odtisov vsekakor ne zgleda, da je šlo za viteza: značilnosti nog dajejo misliti, da je veliko časa preživel kleče,« je povedala Luciana Travan. Izvedenki ugibata, da je šlo za bogatejšega kmeta, ki si je z donacijo prislužil grob na območju cerkve, prepričani pa sta, da je imel zaradi anatomije prvega vratnega vretenca pogosto glavobol. Letošnji 7. jezikovni simpozij Škrabčevi dnevi poteka v prenovljeni zasnovi in prvič v organizaciji Univerze v Novi Gorici, kjer se je včeraj tudi začel, ter novogo-riške Raziskovalne postaje ZRC SAZU. Dosedanja organizatorja - frančiškanski samostan Kostanjevica in Slavistično društvo Slovenije - sta v obdobju med letoma 1994 in 2007 organizirala šest istoimenskih jezikovnih simpozijev, ki jih je vsebinsko zasnoval in strokovno vodil Jože Toporišič. Ker je frančiškanski samostan svoje delo na tem področju zaključil, je nadaljnji razvoj simpozija predal Fakulteti za humanistiko no-vogoriške univerze in raziskovalne postaje z željo, da se dogodek nadaljuje v krajih, kjer je pater Stanislav Škrabec živel večino svojega ustvarjalnega življenja in kjer se je začelo delo Škrabčevega odbora. V prenovljeni zasnovi so Škrabčevi dnevi prvi tovrstni dogodek, ki krovno združuje vse v Sloveniji delujoče jezikoslovce, tematika pa je jezikoslovje v najširšem pomenu besede, brez omejitev na podpodročje, temo, preučevani jezik ali pristop. »Ideja je narediti jezikoslovno konferenco, ki bi združila vse jezikoslovce, ne glede na teoretičen okvir, ne glede na to, ali se ukvarjajo s slovenščino, angleščino ali italijanščino, ne glede na podpodročje - ali se ukvarjajo z uporabnim jezikoslovjem, teoretičnim jezikoslovjem ali računalniškim jezikoslovjem. Takega dogodka v Sloveniji ni,« pojasnjuje Rok Žaucer, docent za jezikoslovje na Univerzi v Novi Gorici in član organizacijskega odbora Škrabčevih dne-vov. S pozdravnimi nagovori so začetek 7. Škrabčevih dnevov včeraj pospremili rektor Univerze v Novi Gorici, Danilo Zavr-tanik, Marko Snoj, predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in novogoriški podžupan Tomaž Slokar. Dosedanji simpoziji Škrabčevi dnevi so bili predvsem usmerjeni v preučevanje Škrabčevega dela in njegovega vpliva na jezikoslovje, »potem pa v bistvu zmanjka materiala,« dodaja Žaucer. Novi organizatorji so vsebino torej zastavili širše, tematika je odprta in ni več vezana zgolj na Škrabca, ki simpoziju še vedno posoja ime kot vpliven jezikoslovec. Dvodnevnega simpozija, ki se bo zaključil danes v poznih popoldanskih urah, se udeležuje pet uglednih plenarnih predavateljev ter 21 izbranih predavateljev iz slovenskih institucij, kot so univerze iz Maribora, Ljubljane in Novi Gorici, dalje Univerza na Primorskem in ZRC SAZU, pa tudi iz tujine: univerzi iz Neaplja in Beograda ter iz tržaške ustanove SISSA. V okviru simpozija je včeraj potekala tudi študentska delavnica, na kateri se je zvrstilo pet referatov. (km) SOVODNJE - Krajevno kulturno društvo V nedeljo komedija, jeseni tečaj izdelovanja okraskov Kulturno društvo Sovodnje in društvo Karnival vabita ljubitelje komedij in gledališča nasploh, da si jutri, 17. aprila, ogledajo predstavo »Zbeži od žene«. Dramski odsek prosvetnega društva Štandrež je veseloigro prvič uprizoril januarja letos, od takrat pa so vse ponovitve žele uspeh. Igro Raya Cooneya, ki bo jutri na ogled z začetkom ob 19. uri v sovodenjskem Kulturnem domu, je režiral Jože Hrovat. Pri društvu Sovodnje se veselijo tudi uspeha, ki ga je bil deležen tečaj izdelovanja okraskov na spomladansko temo; udeležilo se ga je štirinajst domačink in žena iz sosednjih občin. Na treh večernih srečanjih, ki jih je vodila umetnica in resta-vratorka Silvia Micheletti, so se preizkusile v tehnikah »decoupage« in »stencil« ter v umetniškem krašenju steklenih pirhov. Udeleženke so izrazile željo, da bi tečaj ponovili tudi v novi sezoni, in sicer na jesensko tematiko. Ob zaključku takratnega tečaja bodo imele tudi možnost, da ponudijo na ogled svoje spomladanske in jesenske izdelke na razstavi, ki jo bo društvo organiziralo v domačem Kulturnem domu. Na treh večernih srečanjih so se tečajnice preizkusile v tehnikah »decoupage« in »stencil« ter v umetniškem krašenju steklenih pirhov GORICA - »Luna an buskalce« V pristni povesti Adriana Gariupa duša Benečije Gost iz Srednjega in goriška publika spregovoril Giorgio Banchig, družbenopolitični delavec iz Benečije. Kljub temu da Gariup nima izkušenj s področja književnosti - je povedal Banchig -, je povest naletela na veliko zanimanje pri bralcih, saj je v njej avtor »ujel« dušo Benečije in njenih ljudi. Njegovo pisanje je preprosto in razumljivo za vsakogar, ki vzame knjigo v roke, saj se pisec ne spušča v zapletena govoričenja, ki bralca odvrnejo od branja. Pri tem uporablja pristno beneško govorico brez tujih primesi, ki tako rade zaidejo med ljudi in popačijo domači jezik. Knjiga je pomembna tudi iz zgodovinskega vidika, je nadaljeval Banchig, saj podrobno opisuje življenje v Benečiji v petdesetih letih minulega stoletja, ko so bili krajani pod asimilacijskim pritiskom Gladia in drugih nacionalističnih organizacij, ki so beneškim ljudem povzročile veliko gorja. Začelo se je množično izseljevanje, ki je izpraznilo veliko vasi, zlasti tistih v hribovitih območij. Tudi avtor iz Srednjega je veliko let Adriano Gariup iz Srednjega v Benečiji se v goriškem Kulturnem domu čuti kot doma, saj je tam dolgo let opravljal raznovrstna vzdrževalna dela. Zato je Gorica bila obvezno etapa v nizu predstavitev njegove knjige »Luna an buskalce«. Za uvod je poskrbel ravnatelj Kulturnega doma, Igor Komel, ki je avtorja uvrstil med pristne sinove Benečije, ki so ponosni nad svojo pripadnostjo deželi pod Matajurjem. Gariup je tudi viden predstavnik Beneškega gledališča, za katerega je napisal in pripravil kar nekaj iger ter tudi sam rad stopil na oder. V knjigi »Luna an buskalce«, ki je izšla pred kratkim, pa je svojo umetniško in ustvarjalno žilico prvič usmeril v književnost. O avtorju, njegovem dragocenem doprinosu k ohranjanju beneške kulture ter o nastajanju knjige je v imenu založnika, Zadruge Most, preživel daleč od svojih rodnih krajev. O knjigi in razlogih, ki so ga privedli do pisanja, je spregovoril Gariup sam, ki je z zanimivim nastopom in narečno govorico predstavil turobno obdobje, ki ga je doživljal kot 15-letni mladenič in je v njem pustilo veliko neprijetnih spominov. Ker ni obiskoval slovenskih šol, je knjiga nastala v italijanskem jeziku, na prigovarjanje založnika pa jo je s pomočjo sodelavcev prevedel v beneško narečje. Podčrtal je tudi dejstvo, da je to njegovo delo prva povest, ki je napisana v beneškem narečju. Sledila je živahna razprava, ki je razkrila marsikatero manj znano plat Benečije, njenih ljudi in zgodovine. Omeniti velja, da je bilo goriško srečanje z beneškim gostom vključeno v pete Goriške dneve knjige, ki v aprilu potekajo pod pokroviteljstvom no-vogoriške mestne občine. (vip) GORICA - Čipkarsko tekmovanje Goriška čipka srebrna v Comu Nagrajena goriška čipka Goriška čipkarska šola si je prislužila drugo nagrado na četrtem evropskem tekmovanju za najlepšo čipko, ki jo je priredil didaktični muzej svile iz Coma. Nagrajevanje tekmovanja je bilo v četrtek, nagrajeno goriško čipko pa je izdelala Antinisca Vicentini, učiteljica goriške čipkarske šole. Za izdelavo svoje čipke se je zgledovala po starem vzorcu, ki ga hranijo v didaktičnem muzeju svile v Comu. Vi-centinijeva je izdelala pravokotni ovratnik za poletno obleko, v katerem se v harmoničnem objemu prepletajo cvetovi in listje. Za izdelavo svoje čipke je uporabila svilo raznih barv, v katero je vključila tudi male vložke iz kašmira in bombaža. Pri delu se je držala tradicionalnih vezav in tehnik, ki jih iz roda v rod prenašajo v okviru goriške čipkarske šole. Čipka Antinisce Vicentini in izdelki drugih udeleženk tekmovanja bodo na ogled v didaktičnem muzeju svile v Comu do 29. aprila. / GORIŠKI PROSTOR_Nedelja, 17. aprila 2011 1 1 Obvestilo izletnikom Izletnike, ki so se prijavili za potovanja Primorskega dnevnika v organizaciji agencije Aurora, in sicer v ZDA in Pro-vanso, naprošamo, da v sredo poravnajo zadnji obrok. Za potovanje v Provan-so pričakujemo vpisane v sredo, 20. aprila, med 9. in 13. uro v Kulturnem domu v Gorici, Ulica Brass 20. Glede ZDA pa bo poravnava salda tudi v sredo, vendar zvečer ob 18.30 v prostorih agencije Aurora v Trstu (Ulica Milano 20), kjer bo tudi kratek informativni sestanek. Poravnava salda za potovanje na Škotsko bo v začetku meseca junija. Družinske postavitve V Tumovi dvorani goriškega KB centra bo danes ob 15. uri delavnica družinskih postavitev; organizirata jo ZSKD in društvo 1001 v sodelovanju s Fundacijo Goriške hranilnice. Postavitev družine nam je v pomoč takrat, ko se počutimo nesrečni, če imamo težave, ki se vedno znova ponavljajo, če nam manjka moči ali če želimo na družino pogledati iz drugega zornega kota. Delavnica bo potekala v italijanščini in jo bo vodila Silvia Miclavez; informacije in prijave v uradih ZSKD (0481-531495, 327-034677, gorica@zskd.org). Kinoatelje v Baški grapi Društvo Baška dediščina prireja danes ob 19. uri prireditev »Kinoatelje - Na svoji zemlji«. Predstavili bodo idejo tematske poti »Na svoji zemlji« in enega od projektnih partnerjev - goriški Ki-noatelje. Pogovor z njegovim predsednikom Alešem Doktoričem, čigar korenine segajo v Podbrdo in Trtnik, se bo prelil v projekcijo filma »Trenutek reke« in srečanje z avtorico Nadjo Velušček. Prireditev bo v dvorani krajevne skupnosti na Grahovem ob Bači. (km) Mašeri v spomin Ob 70. obletnici smrti narodnega heroja Sergeja Mašere prirejajo novogo-riške borčevske in veteranske organizacije spominsko slovesnost danes ob 15. uri pred spomenikom na Erjavčevi 19 v Novi Gorici (pri zavarovalnici Adriatic Slovenica). (km) Obeležje na letališču V prizadevanja za oživitev goriškega letališča sodi tudi pobuda okoljskega sklada FAI, ki je obnovil spomenik italijanski letalski eskadrilji IV Stormo. Lani so priredili voden ogled zapuščenega goriškega letališča, takratno pobudo pa so nadgradili z obnovo spomenika, ki so ga odkrili leta 1975, ko je v Gorici potekal 16. shod letalcev eskadrilje IV Stormo, ustanovljene septembra leta 1931. Slovesnost bo danes ob 11. uri. Razstava ruskih ikon V knjigarni LEG na Verdijevem korzu v Gorici bodo danes ob 18. uri odprli prodajno razstavo ruskih ikon; do 22. maja bo po urniku knjigarne na ogled 60 svetih podob iz obdobja med koncem 17. in koncem 19. stoletja. Na današnjem odprtju bo govoril poznavalec in tudi sam slikar ikon, Paolo Orlando. Sokolarji v Gorici V knjigarni Ubik na goriškem Korzu bodo danes ob 16. uri sokolarji iz italijanske zveze lovcev sokolarjev razkrili, kje in kako lahko opazujemo ptice uje-de in druge ptice v divjini ter v mestnem okolju. Ob 16.30 bo sledil enour-ni sprehod od ljudskega vrta do parka dvorca Coronini v odkrivanju mestnih ptic. Tekma Downhill Avče Na letošnjo tekmo Downhill Av-če se je doslej prijavilo 189 tekmovalcev iz sedmih držav. Gre za tradicionalen dogodek, ki odpira sezono slovenskega pokala v spustu z gorskimi kolesi. Zamudniki tekmovalci se bodo lahko prijavili še danes zjutraj, sicer pa je današnji program takšen: prosti trening med 9. ure in 14.30, uradni trening med 15. in 18. uro; jutri bo polfinale med 11. in 13. uro, finale pa med 15. in 17. uro. (km) Palača Attems Petzenstein na Kornu POKRAJINSKI MIZEJI V GORICI Ob jubileju v dar Cossarjeva dediščina Ob svoji 150-letnici bodo Pokrajinski muzeji v Gorici jutri omogočili brezplačen ogled vseh zbirk (od 9. do 19. ure). Od 14. do 18. ure bo v palači Attems Petzenstein na voljo priložnostna razglednica z jubilejnim poštnim žigom, ob 16. uri bo voden ogled razstave o Charlesu Darwinu, ob 17. uri pa bodo na dvorišču palače prebirali pričevanja o nastanku muzeja. Ravno ob jubileju je Giovanni Cossar, goriški kirurg, zbiratelj ter vnuk oz. nečak Giovannija in Ranieri Marie Cossarja, direktorjev muzeja v prvih desetletjih minulega stoletja, podaril Pokrajinskim muzejem okrog sto dragocenih keramik ter hišno opremo, med drugim trimo, ki je bil last Sigismonda Attemsa. Enako pomemben je dar arhiva deda Giovannija Cossarja, ki ima neprecenljivo vrednost za poznanje preteklosti muzejske ustanove. ŠTANDREŽ - Albina Brisco 80-letnica Zgled vztrajnosti Dolga leta je skupaj z materjo vodila priljubljeno gostilno Pri Dani Zastavljene cilje vedno doseže. Kdor pozna Albino Brisco, zna povedati, da sta vztrajnost in delavnost dve izmed njenih največjih vrlin. Dela se ni nikoli otepala, kar ji priznavajo sorodniki in prijatelji, s katerimi je v četrtek v Sirkovi gostilni na Subidi praznovala svoj 80. rojstni dan. Praznovanja se je udeležil tudi njen bratranec Diego Kuzmin, goriški arhiktet, ki ji posveča razstavo z naslovom »Prospettive«, ki jo bodo odprli v torek, 19. aprila, ob 18. uri na sedežu društva Nuovo lavoro v Raštelu. Albina Brisco se je rodila 13. aprila leta 1931 v Štandrežu. Njen praded je po prvi svetovni vojni zgradil hišo med današnjima ulicama San Michele in Ti-mavo, v kateri je danes bančni zavod. Leta 1922 so v hiši odprli gostilno, ki jo je vodila Albinina mama, oče pa je bil brivec. Albina Brisco je bila poročena s Sa-vom Tommasijem, ki je umrl pred osmimi leti. Po poklicu je bil trgovec, svojo trgovino z jestvinami pa je imel zraven goriškega županstva. V zakonu se jima je rodila hči Dorina, ki je po poklicu zdravnica in ima ambulanto ravno v Štandrežu. Albina Brisco je od leta 1972 do leta 1992 skupaj z materjo vodila družinsko gostilno, v kateri ni manjkalo dela. Gostilna je slovela po domači hrani, zlasti po »tripah«, golažu in špargljih, ki so za sladokusce predstavljali pravo poslastico. Albina Brisco foto d.k. [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 2 PRI SV. ANI, Ul. Garzarolli 154, tel. 0481-522032. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, Ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315. DEŽURNA LEKARNA V ŠTARANCANU SAN PIETRO E PAOLO, Ul. Trieste 31, tel. 0481-481252. DEŽURNA LEKARNA V ROMANSU DEL TORRE, Ul. Latina 77, tel. 048190026. ~M Gledališče U Kino fi Razstave FOTOKLUB SKUPINA75 obvešča, da bo fotografska razstava SkupinArt v Galeriji75 na Bukovju v Števerjanu na ogled do 1. maja po predhodnem dogovoru po tel. 0481-884226 ali na in-fo@skupina75.it (informacije na www.skupina75.it). Razstavljajo člani Remo Cavedale, Sandi Gorkič, Boris Prinčič in Robert Strahinjic. OBČINA SOVODNJE prireja ob občinskem prazniku razstavo del domačih obrtnikov in ustvarjalcev. Kdor bi rad razstavljal svoja dela, naj pokliče do 10. maja na tel. 333-4744063 (Vesna). M Izleti GLEDALIŠKI FESTIVAL GORIŠKI GRAD: v Kulturnem domu v Gorici: danes, 16. aprila, ob 20.30 »Pagine da musical«, nastopa glasbena gledališka skupina Joy di Let's Dance iz Reggio Emilie; predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51/a v Gorici (tel. 0481-30212). V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI bo jutri, 17. aprila, ob 20.45 cirkuški po-klon Čehovu z naslovom »Donka. Una lettera a Chechov«; avtor je Daniele Finzi Pasca. DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 - 22.10 »Habemus Papam«. Dvorana 2: 16.40 - 18.40 - 20.40 »Rio« (digital 3D). Dvorana 3: 17.45 - 20.00 - 22.10 »The next three days«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.10 »Habemus Papam«. Dvorana 2: 18.00 - 20.10 - 22.10 »Limitless« (digitalna projekcija). Dvorana 3: 16.40 - 18.40 - 20.40 »Rio« (digital 3D). Dvorana 4: 17.40 - 20.00 - 22.15 »The next three days«. Dvorana 5: 17.30 - 20.00 »La fine e il mio inizio«; 22.15 »C'e chi dice no«. GORIŠKI MUZEJ NOVA GORICA sporoča urnik brezplačnih strokovnih vodstev po zbirkah: v vili Bartolomei v Solkanu in v muzeju na železniški postaji v Novi Gorici v nedeljo, 17. aprila, ob 15. uri; v gradu Dobrovo v ponedeljek, 25. aprila, ob 15. uri. Strokovna vodstva so brezplačna, obiskovalci morajo poravnati le vstopnino (2 evra za odrasle in 1 evro za otroke, dijake in študente). NA SEDEŽU ZDRUŽENJA NUOVO LAVORO v Raštelu 74 v Gorici bo v torek, 19. aprila, ob 18. uri odprtje razstave Diega Kuzmina z naslovom »Perspektive«. »IZLET V KEKČEVO DEŽELO IN NE SAMO...« organizira KŠD Kras Dol-Poljane v soboto, 28. maja. Odhod s Palkišča ob 9. uri, ogled gozdnega muzeja, ki se nahaja na avtocesti proti Trbižu, prihod v Kranjsko Goro, ogled Kekčeve dežele, pozno kosilo v pivnici Kazina na Jesenicah, povratek je predviden okrog 22. ure; informacije in prijave po tel. 338-3176605 (Katjuša) in 339-8619456 (Alenka). UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA prirejajo tridnevni avtobusni izlet od 2. do 4. junija v deželo Marke; informacije po tel. 0481-78398 (drogerija pri Mili), tel. 0481-78000 (gostilna pri Ivici), tel. 380-4203829 (Miloš). PD RUPA-PEČ obvešča, da so na razpolago še štiri mesta na vsakoletnem tradicionalnem izletu v mesecu avgustu (od 22. do 28.) v Berlin in Ko-benhavn; informacije in prijave po tel. 0481-882285 (Ivo Kovic). SPDG prireja v nedeljo, 17. aprila, izlet na Jelenk (1107 m) nad Spodnjo Idrijo. Krožna pot mimo osamljenih domačij ni zahtevna razen variante (prostovoljno) čez Kendove robove, kjer je smer nekoliko izpostavljena in deloma opremljena. Skupno je približno 5 ur hoje. Zbirališče na parkirišču pri Rdeči hiši ob 7. uri; informacije boris@ki-noatelje.it ali po tel. 339-7047196. SPDG organizira v sredo, 20. aprila, nočni izlet z gorskimi kolesi na Cerje in bližnjo okolico z zbirališčem ob 20.30 na parkirišču pod Cerjem na glavni poti med Mirnom in Opatjem Selom. Obvezni sta čelada in svetilka; informacije po tel. 328-8291397 (Robert). □ Obvestila PRIREDITEV »BRDA IN VINO« bo potekala danes, 16., in nedeljo, 17. aprila, od 11. ure dalje v Šmartnem v Brdih. Danes, 16. aprila, bo ob 21. uri koncert etno skupine Brencl banda. DRUŠTVO A.F. LINDNER prireja v nedeljo, 17. aprila, z zbirališčem ob 9. uri pred sedežem društva v Ul. Cervi 9/B v Ronkah vodeni ogled Doberdob-skega jezera. TABORNIKI RMV prirejajo v nedeljo, 17. aprila, čistilno akcijo z zbirališčem ob 15. uri pred KD Jezero v Doberdobu. Vabljeni člani, starši in vaščani vseh starosti! Zaključek akcije ob 18. uri s prigrizkom. V KULTURNI DVORANI JEHOVIH PRIČ v Ul. Padlih borcev 2a v Šempetru prirejajo v nedeljo, 17. aprila, slovesnost v spomin na Jezusovo smrt ob 19.30 v sloveščini in ob 21. uri v italijanščini. OB OBISKU PAPEŽA BENEDIKTA XVI bo odhod avtobusa za Oglej v soboto, 7. maja, ob 13. uri s parkirišča goriškega sejmišča; cena 5 evrov, informacije in vpisovanje do ponedeljka, 18. aprila, v župniji Sv. Andreja med 8.30 in 12. uro (tel. 0481-21849). AŠKD KREMENJAK iz Jamelj prireja barvanje velikonočnih pirhov v četrtek, 21. aprila, od 15. ure dalje v večnamenskem kulturnem centru v Jamljah; otroci naj s seboj prinesejo samo barvice (po želji). BARVANJE PIRHOV: velikonočna likovna delavnica za otroke bo v četrtek, 21. aprila, od 15. do 18. ure v kulturnem domu na Bukovju v Števerja-nu. Otroci naj s sabo prinesejo 6 kuhanih jajc, od teh 2 kuhani v rdečem vinu; informacije po tel. 347-0162172. »PRAUCE Z VARŠTA« IN BARVANJE PIRHOV: SKRD Jezero vabi otroke, ki obiskujejo vrtec in osnovno šolo na velikonočno srečanje v četrtek, 21. aprila, od 15. do 18. ure v društvenih prostorih. Prisluhnili bodo pravljičarki Martini Šolc, potem pa bo sledilo barvanje velikonočnih pirhov. Otroci naj s seboj prinesejo 4 kuhana jajca. 0 Prireditve V DVORANI BERGAMAS v Gradišču bo danes, 16. aprila, ob 21. uri glas-beno-plesna prireditev skupine Deja, ki bo predstavila novo zgoščenko z naslovom »Laila«; vstop prost. SKGZ IN ZDRUŽENJE DARKO BRATINA prirejata javno srečanje z naslovom »Čezmejne zdravstvene storitve: sodelovanje ali konkurenca?« v torek, 19. aprila, ob 18. uri v Kulturnem domu v Gorici. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo v torek, 19. aprila, ob 18. uri dobrodelna prireditev Gimnazije Nova Gorica z naslovom »Podarimo vam pesem«. Na prireditvi se bodo predstavili dijaki s pisano glasbeno-plesno mavrico, medse so povabili nekdanje dijake in druge goste tudi iz tujine. Z zbrano vstopnino in prispevki dona-torjev se bo omogočilo udeležbo na ekskurziji in drugih dejavnostih tistim dijakom, ki si zaradi težjega socialnega položaja tega ne bi mogli privoščiti. DRUŠTVO KRAS DOL POLJANE prireja na velikonočni ponedeljek, 25. aprila, celodnevni program z igrami in zabavo; informacije in vpisovanje čimprej po tel. 338-3176605 (Katjuša), tel. 339-8619456 (Alenka) in tel. 3339950610 (Zvonko). ŠTANDREŠKA DEKANIJA, Kulturni center Lojze Bratuž in Skupnost družin Sončnica prirejajo v centru Bratuž v Gorici »Predavanja za utrjevanje duha«: 12. maja ob 20.30 na temo »Kristus da! - Cerkev ne!?« (Oskar Simčič). S Poslovni oglasi PRODAM MOTOKULTIVATOR, 18 konjskih moči. Ugodna cena. Tel.3488357476 PODJETJE S PROFESIONALNO TEHNIKO tree climbing obrezuje in podira drevesa ter odstranjuje borovni prelec. Tel. 3283360187 0 Mali oglasi ODDAJAM v najem manjše stanovanje na Škabrijelovi ulici v Gorici; tel. 3289296503. [d Osmice PRI ŠTEKARJEVIH v Števerjanu točimo vino in nudimo domač prigrizek. Tel. 0481-884066. Pogrebi DANES V GRADIŠČU: 11.00, Mario Bri-darolli (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi Sv. Duha in na pokopališču. DANES V LOČNIKU: 10.00, Delfina Bran-dolin vd. Brandolin (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 11.00, Mariateresa Kerpan por. Russo na glavnem pokopališču; 11.50, Lorenzo Gioia iz bolnišnice v cerkev Sv. Nikolaja in na pokopališče v San Pier; 12.00, Moreno Crevatin iz bolnišnice na upepelitev. Kam po bencin Danes in jutri bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA AGIP - Ul. Crispi 14 AGIP - Ul. Lungo Isonzo Argentina Q8 - Ul. Trieste 22 ESSO - Ul. Aquileia 40 FARA ERG - Ul. Gorizia 109 GRADIŠČE FLY - Ul. Palmanova 63/A MEDEA ESSO - Most na Birši, na državni cesti 305 km 3+ TRŽIČ AGIP - Ul. Valentinis 61 AGIP - Ul. S. Polo SAN MARCO PETROLI - Ul. Terme Romane 5 ŠKOCJAN ESSO - Ul. Sauro, na državni cesti 14 (Pieris) ŠTARANCAN SHELL - Ul. S. Canciano 11 KRMIN TAMOIL - Državna cesta 56 km 21 FOLJAN-REDIPULJA AGIP - Ul. III Armata 58 18 Sobota, 16. aprila 2011 RUBRIKE TA TEDEN EDINOST PRED 100 LETI Edinost je tokrat objavila zanimivo pismo nekega ogorčenega gospoda od Sv. Jakoba. »Mislim in prepričan sem, da jih ni bolj nagajivih otrok (italijanske narodnosti), nego so pri sv. Jakobu. Že prej, ko ni bilo potujčevalnega »ricreatoria«, so bili otroci pravi nagajivci in razposajenci. Sedaj pa so postali naravnost nesramno razuzdani. Pasan-ti kar niso varni hoditi po ulici sv. Marka. Mirne pasante nadlegujejo ti paglavci in jih nazivljajo z vsakovrstnimi psovkami in celo slučajev je, ko jih obmetavajo z gramozom, ki leži tam za posuva-nje ceste. Stanovalci v bližini »ricreatoria« ne bodo kmalu več varni niti v svojih stanovanjih, kajti prav lahko bi se zgodilo, da prileti kak kamen skozi okno. To je tem huje, ker učitelji često vidijo te orgije, ne da bi paglavce posvarili. Videl sem že take prizore v veži številke šest nasproti slavnemu »ricreatorio«. V vežina vrata so tako treščili, da so stanovalci prvega nadstropja ob- čutili stresljaj kakor, da bi bil potres. Nabijali so toliko časa, dokler jih niso stanovalci prepodili. Tem otročajem niti ni šteti toliko v zlo, če pa ne dobivajo primernega pouka in posvarila. Če greš zjutraj mimo »ricreatoria«, čuješ že pri cerkvi sv. Jakoba, iz »ricreatoria« razgrajanje in trušč, ki ovajata razuzdanost in razposajenost teh otrok. Ni čuda potem, da so na ulici - še hujši. O tem »ricreatoriu«, ki obstoji še le par mesecev, bi se dalo pisati še marsikaj, ali za danes naj zadostuje toliko!« Edinost med drugim spet poziva svoje bralce, naj bodejo bolj zavedni in naj se ne sramujejo govoriti v svojem materinem jeziku: »Ljudje slovenski, zapomnite si vendar enkrat: vaš jezik je slovenski, in vaša pravica je, posluževati se ga v vseh javnih uradih, in dolžnost javnega uradnika je, vas v tem jeziku za-slišati, kajti: on je tu zaradi vas, in ne vi zaradi njega! Ne ponižujte se sami, ker s tem se stavljate v podlago njega peti!« ta teden primorski dnevnik pred 50 leti PRIMORSKI DNEVNIK Primorski dnevnik ponovno poroča o ostrem protestu delavcev Tržaškega arzenala in ladjedelnice sv. Roka v Miljah, ki so po dveh tednih še vedno zaprti v zasedenih prostorih teh dveh podjetij; delavci so v tovarnah preživeli celo Veliko noč, »tržaško prebivalstvo pa jim je dokazalo svojo solidarnost. Na Veliko noč se je namreč videla dolga vrsta obiskov sorodnikov, prijateljev, znancev in predstavnikov najrazličnejših organizacij. Vsi so prinesli razne darove ter izrazili svojo solidarnost z delavci, ki so bili prisiljeni pričeti s tako ostro sindikalno borbo. Skupni organizacijski odbor ni mogel napraviti točnega računa, kaj vse je tržaško prebivalstvo prineslo delavcem, da bi lahko vzdržali v borbi. Prišlo je do ganljivih prizorov, ko smo videli mater, ki je držala malega otroka v naročju, ki se je stegnil skozi debelo železno ograjo in se stisnil k svojemu očetu, ki je že več dni zaprt v podjetju. Neka ženica je prišla do železnih vrat ter po mikrofonu spročila, da naj pride oni delavec, ki nima niko- gar. Prijavil se je starejši možak in njemu je izročila pin-co rekoč, da je ona prav tako sama na svetu. Ta nezadržni tok človečanske solidarnosti se je nadaljeval dva dni. Prišla je tudi mladina najrazličnejših političnih strank in prinesla darove ter izrazila svojo solidarnost, prišla je tudi številna delegacija prebivalstva dolinske občine, ki jo je vodil župan in ki je pripeljala večjo količino vina ter razna živila. Na pobudo sindiklanih organizacij so se sestali delavci obeh podjetij na skupščinah, na katerih so razpravljali o nadaljevanju borbe. Tako v Tržaškem ar-zenalu kot v ladjedelnici Sv. Roka so podrobno proučili položaj, zlasti v zvezi s pozivom ministrstva za delo na sklicanje pogajanj, do katerih naj bi prišlo v naslednjih dneh v Rimu. Ta poziv pa stavlja kot pogoj zahtevo, da se preneha s sindikalno borbo. Po glasovanju pa je prišlo na dan, da se je velika večina delavcev odločila za nadaljevanje zasedbe podjetij.« FILMI PO TV Nedelja, 17. aprila, Rai 3, ob 08.25 Le mani sulla citta Režija: Francesco Rosi Igrajo: Rod Steiger, Salvo Randone in Guido Alberti Eduardo Nottola je lastnik mestnega gradbenega podjetja. Njegovi veliki uspehi in vse večji stiki s krajevno upravo, ki mu mora sproti odobravati najrazličnejša dovoljenja ga naposled prepričajo, da se mora tudi sam posvetiti politični karijeri. Najprej postane občinski svetovalec in takoj nato si seveda želi tudi mesto v desničarskem občinskem odboru, ki ga naposled, tudi doseže. Nedelja, 17. aprila, Sky cinema hits, ob 21.10 Minority report Režija: Steven Spielberg Igrajo: Tom Cruise, Colin Farrell in Max von Sy-dow Srečanje med Stevenom Spielbergom in Tomom Cruisom je omogočilo prepričljivo izpeljavo domiselnega znanstvenofantastičnega filma, ki ga je avtor istoimenske povesti Philip K. Dick, postavil v leto 2054. Newyorška policija je namreč že tako napredovala pri izsleditvi krivcev posameznih zločinov, da ji uspe aretirati odgovorne, predno bi sploh zagrešili umor. Že ustaljena rutina pa se zatakne, ko osumijo umora ravno vodjo uspešnega policijskega oddelka, Johna Andertona. Ponedeljek, 18. aprila, La 7, ob 21.10 La passione di Cristo Režija: Mel Gibson Igrajo: James Caviezel, MaiaMorgenstern, Monica Bellucci in Hristo Jivkov. Gibsonov film, ki je ob izidu leta 2004 naletel na neverjetne polemike, opisuje zadnjih dvanajst ur Kristusovega življenja. Potem, ko ga izda prijatelj Judež Iškarijot, Jezusa v Jeruzalemu obtožijo bogokletstva. Odpeljejo ga pred rimskega guvernerja v Palestini, Pon-cija Pilata, ki pa prepusti razsodbo kralju Herodu. Tudi kralj noče vzeti končne odločitve in se zato obrne na ljudstvo. Množica zahteva okrutno smrt, zato ga rimski vojaki najprej pre-bičajo in mu nato na hrbet naložijo še križ, ki ga mora Jezus nositi po ulicah Jeruzalema. Sreda, 20. aprila, Premium cinema, ob 00.55 La mala educación Režija: Pedro Almodovar Igrajo: Gael Garcia Bernal in Fele Martínez Mlad režiser želi posneti film o dveh prijateljih, ki sta skupaj odraščala v strogi katoliški šoli. Scenarij v njem zbudi otroške spomine in na dan privrejo že pozabljene mračne skrivnosti Madrid, 1980. Uspešen filmski režiser Enrique Go-ded, ki ne skriva svoje homoseksualne usmerjenosti, išče temo za svoj novi film. V njegovo pisarno vstopi bradati Ignacio, ki je v šestdesetih letih z En-riquom obiskoval katoliški internat. Moža se nista videla petnajst let, Ignacio z umetniškim imenom Ángel je medtem postal igralec v tretjerazredni potujoči skupini. S seboj je prinesel scenarij o njunem odraščanju v katoliškem internatu, prvih erotičnih stikih in težavah s pedofilskim učiteljem Manolom. Enrique je nad scenarijem navdušen, odloči se, da ga bo posnel. Težave nastanejo, ko Ignacio izrazi željo, da bi odigral vlogo transvestita. Četrtek, 21. aprila, Rete 4, ob 23.45 La leggenda del pianista sullóceano Režija: Giuseppe Tornatore Igrajo: Tim Roth, Pruitt Taylor Vince in BillNunn Po izredno uspešnem gledališkem tekstu Alessandra Barrica, je Tornatore posnel film, ki pripoveduje o virtuoznem pianistu, ki se je rodil in preživel vse svoje življenje na cezoceanski ladiji Virginian. Kljub izjemni Morriconejevi zvočni kulisi in nekaterim izrednim kadrom, s katerimi so posneli premikanje klavirja med hudim morskim neurjem, je film dokaj razočaral mnenja filmskih kritikov. Nekateri mu očitajo dokaj enolično postavitev. Vseeno pa si je Tornatorejevo delo priborilo pet srebrnih trakov, šest Donatellovih Davidov in pa Golden Globe za najboljši scenarij. (Iga) NASA SLIKOVNA in MALA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV SESTAVIL LAKO MESTO V ALBANIJI OB REKI BOJANI BERI PRIMORSKI DNEVNIK SNOV, KI POSPEŠUJE KEMIČNO REAKCIJO NEIMENOVA-NEC, NEPOD-PISANEC GLAVNO SREDIŠČE PIEMONTA (ORIG.) REKA NA PELEPONEZU, TUDI EVROTAS MESTO V KOLUMBIJI STARA MERA ZA VINO ALI ŽITO Športna NEPRE-MOČLJIVA VETROVKA LESENA SKLEDA CESARE TARUFFI NAŠA NOVINARKA PERTOT TRŽAŠKO SVOBODNO OZEMLJE ILKA VAŠTE OMILITEV OBVEZNOSTI VOJAŠKA POSODA ZA HRANO DELI NOGE OD GLEŽNJA DO KONCA PRSTOV ZDRUŽENI NARODI POMNILNIK RAČUNALNIKA SPODNJI DEL PROSTORA KRŠČANSKA DOBRODELNA USTANOVA VZDEVEK AMERIŠKEGA KOŠARKARJA JORDANA PRVI SKLON, IMENOVALNIK ANTON VODNIK OKRASNA RASTLINA, REPASTI ŠČIR HITCHCOCK ALFRED DELO S TEKSTILOM NEKDANJI ZAGREBŠKI TEDNIK PORTUGALSKA PEVKA ANGL. ROCK SKUPINA ADA NEGRI GROZDNI SOK AMERIŠKI GLASBENIK IN PEVEC GARFUNKEL SIMBOLIČNI MUSLIMANSKI POZDRAV PRETEPAČ NAJDALJŠA REKA V FRANCIJI REAKTVINO LETALO GORIŠKI BALIN. KLUB RENZO ARBORE / MESTECE V LATVIJI OTROŠKI KALK RTIČ ZAHODNO OD IZOLE ZBORTREH PEVCEV FRANCOSKI PISATELJ ZOLA KAPLJA TEKOČINE OBDELOVALNA POVRŠINA ITALIJANSKI PEVEC NAJMANJŠE ŠTEVILO ŽENSKO DALMATINSKO IME PRIJETEN VONJ ADAMOVA ŽENA GORIŠKI ODB. KLUB NAŠA ZGOD. VERGINELLA NEIMENOVANA OSEBA POVRTNINA, ZELENJA-DNICA ŽLAHTNA KAPLJICA Z MEHURČKI TANJA ZAJC KANON PRIPADNIK JUDOVSKE LOČINE SVETOVNI MOTOCIKLI- STIČNI PRVAK ROSSI PRIMORSKI DNEVNIK, TVOJ DNEVNIK JAMAJŠKA GLASBA IN PLES ANGLEŠKI IGRALEC GUINNESS KRVOLOČNA ŽIVAL 1 2 ■ 3 4 s 6 7 ■ 8 9 ■ ■ 10 11 12 13 14 15 16 ■ 17 VODORAVNO: 1. začetnici nemškega filozofa Kanta; 3. trans na koncu; 5. nekdanji odlični bosanski nogometaš Sušic; 7. neurejena skupina ljudi; 8. prestol; 9. s poprom na mizi; 10. veliko finsko jezero; 13. del Vojvodine; 14. pribitek, naplačilo pri menjavi denarja; 15. sin brata ali sestre; 16. kemijski znak za iridij; 17. kemijski znak za natrij. NAVPIČNO: 1. otok v Jadranskem morju, severno od otoka Molat; 2. izdelovalec predmetov iz lepenke; 3. junak Julesa Verna; 4. ameriški filmski komik Laurel; 6. tržaški občinski svetnik (Iztok); 9. nekdanji odlični italijanski odbojkarski reprezentant (Stefano); 11. indijsko moško ime; 12. otok v Jonskem morju v Grčiji, Odisejeva domovina. (lako) SLOVARČEK - APE = mestece v Latviji • ATAS = jemenski politik • ESEN = pripadnik judovske ločine • IRI = reka na Peleponezu • LIO = portugalska pevka in filmska igralka w Sobota, 16. aprila 2011 1 9 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu NOGOMET - V okviru 33. kroga A-lige bosta Milan in Inter igrala že danes Glavni obrok sobotne večerje je »zrezek na milanski način« Tudi Roma že drevi - Udinese odhaja zdesetkan v Neapelj - Znova »sporne« tekme? ZREZEK NA »MILANSKI NAČIN« ZA SOBOTNO VEČERJO - Drevi ob 20.45 bosta na sporedu dve tekmi in v središču pozornosti bosta društvi iz Milana. Črnordeči, ki branijo tri točke prednosti nad Napolijem in pet nad In-terjem, bodo na San Siru gostili ekipo v zelo globoki krizi: Sampdoria resnično tvega izpad iz lige, Di Carlovo moštvo pa zelo drago plačuje januarske premike, ko sta Genovo zapustila Cassano in Pazzini. Zamenjavi Maccarone in Mac-heda nikakor nista zadovoljila in to se pozna. V Milanu čaka Genovčane zelo težka naloga, kljub temu da Allegri znova za kar tri tekme zapored ne bo mogel računati na Ibrahimovica. Nekako v podobni situaciji kot Sampdoria se je znašla tudi Parma, ki bo na domačem stadionu gostila črnom-odre iz Milana. Po izločitvi iz lige prvakov ostajata za Inter le domači lovoriki. A realno je le italijanski pokal v dometu Leonardovih varovancev. Še prej bodo stopili na igrišče Roma in Palermo. Roma je še v igri za četrto mesto in upa na spodrsljaje mestnega tekmeca, vendar prej mora premagati Palermo. V taboru Rimljanov se sicer v teh dneh bolj govori o nakupu društva s strani Američanov kot pa boju za ligo prvakov. SIMEONEJEV DERBI - Lazio se je pred tednom dni povzpel na četrto mesto, ki pa bo že jutri pod udarom. Nekdanji igralec belomodrih in sedanji trener Catanie Diego Simeone (z Laziom je osvojil naslov italijanskega prvaka) bo moral pozabiti na preteklost, saj Catania si ni še zagotovila obstanka in vsaj točka je za moštvo iz Sicilije imperativ. V FIRENCAH BO VROČE - Kljub temu, da je za Fiorentino prvenstva v bistvu konec, je za Mutuja in soigralce tekma proti Juventusu vedno nekaj posebnega. Rivalstvo med navijaškima skupinama je izredno in to občutijo tudi igralci, kar pomeni, da jutri na Franchiju bo »prava« tekma. Pri Juventusu bo znova dobil mesto v postavi Buffon, kljub temu, da je Storari v zadnjih nastopih povsem zadovoljil. Po poškodbi je okreval tudi Del Piero: kapetan bo tekmo začel na klopi, saj želi Delneri znova igrati z Matrijem kot edinim napadalcem. Jasmin Kurtič (levo) je preteklo nedeljo dosegel proti Ceseni svoj prvi »italijanski« gol ansa VIDEMČANI ZDESETKANI -Kdor ne doživlja ravno lepih trenutkov, je Udinese. Po dveh zaporednih porazih se Furlanom izmika četrto mesto, Gui-dolin pa bo moral jutri v Neaplju na že itak zahtevnem gostovanju popolnoma spremeniti napadalno vrsto. Poškodoval se je še Di Natale, tako da bo trener Udi-neseja brez obeh standardnih napadalcev. DRZNEMO SI NAPOVEDATI, DA... - Kar nekaj je dvobojev, ki naj bi bili na papirju izenačeni, a ker se prvenstvo bliža koncu, bi se tokrat lahko razpletli na nekoliko različen način. Tako je Lecce proti Cagliariju nesporen favorit, saj je Cagliari rešen, medtem ko mora moštvo iz Apulije nujno osvojiti celoten izkupiček, med Chievom in Bologno pa bi točka zadovoljila vse. Na papirju naj bi bila pred lažjo nalogo Cesena, a Bari, ki le še čaka na »uradnost« izpada iz lige, se na vsaki tekmi srčno bori. FANTANOGOMET - Vratar Chieva Sorrentino bo najbrž proti Bo-logni preživel kar mirno popoldne. Emilijanci so že rešeni, zakaj bi povzročali preglavice Verončanom? Za obrambo lahko ob Andreolliju (Chievo) izberemo še Fabiana (Lecce), Cannavara (Napoli) in Pellegrina (Cesena). Za zvezno vrsto ciljamo na igralce, ki bi lahko dosegli kak gol: Giaccherini (Cesena), Giacomazzi (Lecce) in Bogliacino (Na-poli). Nazadnje še napadalci. Cavani (Napoli) se lahko zaradi odsotnosti Di Nataleja povzpne na vrh lestvice strelcev, Caracciolo (Brescia) in Bogdani (Ce-sena) pa želita z goli prispevati k obstanku svojih ekip. NAŠA NAPOVED - Danes (ob 18.00) Roma - Palermo 2:1 (45%, 35%, 20%), (ob 20.45) Milan - Sampdoria 3:1 (50%, 35%, 15%), Parma - Inter 1:2 (25%, 35%, 40%); jutri (ob 15.00) Catania - Lazio 1:1 (30%, 40%, 30%), Cesena - Bari 1:1 (40%, 30%, 30%), Chievo - Bologna 0:0 (25%, 50%, 25%), Fiorentina - Juventus 2:1 (35%, 35%, 30%), Genoa - Brescia 1:2 (30%, 30%, 40%), Lecce - Cagliari 2:1 (45%, 30%, 25%), (ob 20.45) Napoli - Udinese 2:0 (50%, 30%, 20%). (I.F.) Tenis: Slovenke od danes v Kopru za pokal FED KOPER - Žreb je določil, da bosta prvi današnji dvoboj med Slovenijo in Kanado v tekmi za obstanek v svetovni skupini teniškega pokala Fed odigrali Rebecca Marino in Maša Zec Peškirič. Partija se bo na teniških igriščih na Bonifiki v Kopru začela ob 12. uri. V drugem dvoboju prvega dne tekmovanja si bosta nasproti stali prvorangirana slovenska igralka Polona Hercog in šele četrtopostavljena gostujoča igralka Eugenie Bouchard. Jutri sta na sporedu še dva dvoboja posameznic (začetek ob 11. uri) ter igra dvojic - Slovenijo bosta zastopali Katarina Srebotnik in Andreja Klepač, zmagovalec dvoboja pa bo ekipa, ki bo prva osvojila tri točke. KOLESARSTVO - Novomeški kolesar Marko Kump (Geox-TMC) je tretjo, kraljevsko etapo kolesarske dirke po Kastilji in Leonu končal na 107. mestu. Zmagal je Italijan Filippo Savini (Colnago-CSF Inox), Nizozemec Bauke Mollema (Rapobank), ki je etapo končal na drugem mestu, pa je prevzel vodstvo v skupnem seštevku dirke, ki se bo končala jutri. Današnja etapa v dolžini 157 km se je začela v Edini Kump, ki je v skupnem seštevku 90. APrimorski ~ dnevnik ATLETIKA Gebrselassie na OI v Londonu za zlato medaljo DUNAJ - Etiopski atletski zvezdnik Haile Gebrselassie, ki je lani najprej oznanil in nato preklical tekmovalno upokojitev, že kuje nove, smele maratonske načrte. V njegovi kolekciji kolajn manjka zlata olimpijska kolajna, zato ni skrivnost, kakšen cilj bo zasledoval na poletnih olimpijskih igrah prihodnje leto. «V Londonu želim leta 2012 osvojiti olimpijsko zlato odličje,» je komentar 37-letnega tekača iz Etiopije na spletni strani dunajskega maratona, ki bo jutri in na katerem bo nastopil tudi Etiopijec. Na novinarski konferenci pred maratonom pa je pojasnil, kaj je pripeljalo do tega, da je preklical napoved o športni upokojitvi: «Ko sem se vrnil domov, so ljudje na ulici za mano vpili: Ej, kaj se je zgodilo? To, kako si prenehal, je narobe.' Če treniraš, če greš na tekmo, ljudje pričakujejo, da boš zmagal. Ljudje pričakujejo še nekaj posebnega od Haileja.» Specialist za maratone pa se bo moral pred odhodom v London najprej prebiti skozi domače kvalifikacije, ki jih glede na obilico izvrstnih maratoncev v tej afriški državi ne kaže jemati zlahka. «To ni mačji kašelj, kvalificirati se doma v Etiopiji. Trije najhitrejši tekači bodo dobili vozovnico za olimpijske igre. Torej moram biti v tej skupini.» Vedno nasmejani Etiopijec je doslej olimpijski zlati medalji osvojil v teku na 10 kilometrov na olimpijskih igrah v letih 1996 in 2000, zlate medalje pa ima v tej disciplini tudi s štirih svetovnih prvenstev. Na berlinskem maratonu je leta 2008 vpisal svetovni rekord. Čas dve uri, tri minute in 59 sekund do zdaj še nihče ni izboljšal. Novembra lani si je na maratonu v New Yorku poškodoval koleno, kar je tudi sprožilo razmislek o tekmovalnem slovesu, letos pa je moral zaradi podobnih težav s kolenom izpustiti tokijski maraton. ODBOJKA - Odbojkarice Nove KBM Branika so nove državne prvakinje. Svoj 11. naslov v samostojni Sloveniji so osvojile že po treh finalnih dvobojih proti igralkam kamniškega Calcita Volley-balla, sicer branilkam naslova. NOGOMET - Ob 15. uri v Portogruaru Triestina rešuje čast Današnji nasprotnik šest točk oddaljen - Brez zmage je tudi zadnjih upanj v obstanek konec V taboru Triestine so se bolj ali manj vsi sprijaznili z drugim zaporednim izpadom. Če je lani tak zaključek sezone bil nepričakovan, je za letošnjo sezono neuspeh le posledica lanskih napak, ki so jih letošnje odločitve predsednika Fanti-nela in njegovih najožjih sodelavcev le podkrepile. Jutri v Portogruaru (pričetek ob 15. uri) bo Triestina bolj kot lovila tri točke poskušala rešiti čast. Z zmago bi vsaj formalno zakasnila izpad v 1. divizijo, res nemogoče pa je misliti, da bi lahko Testini in soigralci zmagali vse preostale tekme, kar bi bil morda edini način, da bi se izognili neposrednemu izpadu. S polnim izkupičkom bi si namreč zagotovili »le« igranje končnice za obstanek, kar bi bilo tretjič odkar je tržaški klub 9 junija 2002 napredoval v drugo ligo. Nobenih rešitev niso ponudili niti kandidati za župana in za predsednika pokrajine na bližnjih volitvah. Na srečanju z organiziranimi na- vijači, ki so zbrali več kot 8000 podpisov »za rešitev Triestine«, so politiki enostavno poudarili, da si morajo breme prevzeti zasebniki, seveda pa so si vsi zaželeli, da ne bi v Trstu znova doživeli stečajnega postopka. PORTOGRUARO - Pred začetkom prvenstva je bil Portogruaro med glavnimi kandidati za neposredni izpad iz lige, saj je moštvo iz Veneta med najbolj »revnimi« klubi v ligi. A kljub manjšemu proračunu so v Portogruaru zgradili ekipo, ki je bila pripravljena na trd boj za obstanek. V društvu so se pred kratkim odločili za zamenjavo na klopi in v Veneto poklicali starega znanca Andreo Ago-stinellija, ki je vajen na vodenje ekip v nevarnih vodah. V tem trenutku ima Portogruaro 37 točk (šest več od Triestine) in je v polnem boju za obtanek. Ekipa nima pravih zvezdnikov, vsekakor je najnevarnješi igralec Agosti-nellijevega moštva napadalec Christian Altinier, ki je v zadnjih krogih dosegel nekaj odločilnih golov. TRIESTINA - Medtem ko pristojni organi še raziskujejo in iščejo krivce za požig avtomobila Ma-rella Cottafave, se je ekipa v razmeroma mirnem okolju pripravljala na jutrišnji nastop v Venetu. Zaradi poškodbe, ki jo je staknil na zadnjem domačem nastopu proti Livornu, bo odsoten Antonelli (ker bo poškodbo saniral v približno mesecu dni je zanj v bistvu prvenstva konec). Salvioni je premišljeval, kako ga nadomestiti, in najbrž se bo odločil, da premakne Testinija na desni pas in na levega postavi Mi-ramontesa. V napadu bo izbira padla na dvojico Godeas-Marchi, trener Triestine pa očitno prisega na postavitev 4-4-2, kljub temu, da s takim sistemom igranja ni žel ravno velikih uspehov. Verjetna postava Triestine: Colombo, DAmbrosio, Cottafava, Ma-lago', Longhi, Testini, Filkor, Detto-ri, Miramontes, Marchi, Godeas. Sodil bo Massa iz Imperie. (I.F.) KOŠARKA - Zadnji krog v A-ligi amaterjev Položaj AcegasaAps do zadnjega negotov V zadnjem krogu rednega dela ima AcegasAps res lepo priložnost, da osvoji končno osmo mesto, saj gosti že izpadli Riva del Garda. Ekipa trenerja Bindi-ja je v prvenstvu igrala zelo nestanovitno, podvigom (kot na primer zmaga v Trentu z dvajsetimi točkami razlike) je sledila serija slabih nastopov, tako da je sedaj z devetimi zmagami in dvajsetimi porazi na predpredzadnjem mestu. Ekipa pa vsekakor ni položila orožja, kot dokazuje nedeljska domača zmaga proti tedaj prvouvrščeni Perugii. Igralski kader na papirju ni slab. Trener običajno pošlje na igrišče vseh deset razpoložljivih igralcev. Vidnejšo vlogo običajno odigrajo organizator igre Filattiera (182 cm , 12,5 točk in skoraj tri asistence na tekmo), beka Scanzi (190 cm, 10,3 točk na tekmo) in Hassan (197 cm, 5.3 točke na tekmo), krila Torboli (193 cm, več kot 11,4 točke na tekmo), Garofalo (200 cm, 11,3 točke na tekmo) in Bastoni (196 cm, 9,1 točke na tekmo) ter center Pastori (205 cm, 7 točk na tekmo). Nekaj minut igrajo še mlada organizatorja igre Savoldelli (196 cm) in Chiusolo (182 cm) ter krilni center Morghen (202 cm). Dal-massonova ekipa je v zadnjih nastopih prikazala bolj konstantno igro, kar dokazuje, da se v pričakovanju playouta forma stopnjuje, tudi zato, ker ima trener na treningu sedaj na razpolago vse igralce. Z zmago in istočasnim porazom Castelletta v Perugii bi Tržačani osvojili osmo mesto in s tem prednost domačega igrišča v morebitni tretji tekmi playouta proti ekipi iz južne skupine. Kdo pa bo nasprotnik tržaške ekipe pa je tačas skoraj nemogoče napovedati: v B skupini je namreč od 6. do 13.mesta v samih štirih točkah kar osem ekip, ki se lahko uvrstijo na 8. ali 9.mesto. Predvidevanja za zmago: Acega-sAps 90%, Cartiere Riva del Garda 10% (Marko Oblak) VATERPOLO - V moški A2-ligi bo tržaški Pallanuoto Trieste danes ob neobičajni uri 13.30 v bazenu Bianchi gostil Cagliari, tekma je zeo važna v boju za play-off. Še prej, ob 12.00, bo ženska ekipa gostila Milan. 20 Sobota, 16. aprila 2011 ŠPORT / ODBOJKA - Novi drugoligaš Sloga Tabor Televita zadnjič doma Poslovilna tekma s slavjem Zmaga nujna za slogašice, borovke, Kontovelke in fante Olympie Teden pred veliko nočjo zaključujeta svojo pot v letošnjem deželnem odbojkarskem prvenstvu C-lige Sloga Tabor Televita, ki si je prejšnji teden zagotovila napredovanje v B2-ligo, in Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje, ki je z uvrstitvijo v skupino za napredovanje v bistvu presegla svoj prvotni cilj, to je miren obstanek. Slogaši bodo uspeh proslavljali pred domačim občinstvom, kjer bodo skušali svojim zvestim navijačem podariti še eno zmago. Njihov nasprotnik bo drugouvrščeni Vbu z izkušenim Tombo na čelu, ki jih je na prvi tekmi premagal, tako da se mu bodo varovanci Lucia Battistija gotovo hoteli maščevati. Sočane pa čaka gostovanje pri ekipi Il Pozzo/Remanzacco, ki je v drugem delu prvenstva pravzaprav nekoliko razočarala. Domačini so nedvomno bolj izkušeni od naše ekipe, ki pa je že večkrat dokazala, da lahko preseneti tudi na papirju boljše nasprotnike. Ostale naše ekipe pa bodo s prvenstvenimi boji nadaljevale še dober mesec dni. V skupini za obstanek moške C-lige bo v Repnu derbi med mladimi slogaši in Valom Imsa. Favoriti so gostje, kljub temu pa lahko pričakujemo borbeno tekmo. V ženski C-ligi bodo slogašice na Op- činah gostile Libertas, ki bi si z zmago že zagotovil obstanek v ligi. Nove točke pa bi bile veliko bolj pomembne za našo ekipo, ki trenutno zaseda 5. mesto v skupini (6. pa že vodi v nižjo ligo). Sloga bo sicer igrala močno okrnjena, saj trener Maver ne bo mogel računati na doprinos Cvelbarjeve, Crissanijeve in Michele Spangaro. Poda-jalka bo zato tokrat Fanika Starec, kot libero pa bo igrala Tina Malalan. V ženski D-ligi čaka oba naša predstavnika tržaški derbi. Težjo nalogo bodo imele Kontovelke, ki bodo gostovale pri prvouvrščenem Virtusu, ki je tik pred matematičnim obstankom. Tržačanke so zelo homogena ekipa, igrajo urejeno, na mreži pa predvajajo zelo hitro igro. Varovanke Tanie Cerne bodo morale zato igrati zelo zbrano, paziti pa se morajo predvsem ostrega servisa njihovih nasprotnic. Borovke pa se bodo v gosteh pomerile z Alturo, ki v skupini za obstanek ni imela sreče in že dolgo igra okrnjena. Pla-ve morajo težave nasprotnic izkoristiti, pa čeprav tudi same ne bodo nastopile z najboljšo možno postavo. Tri točke so vsekakor danes imperativ. V moški D-ligi bo Olympia Ferstyle gostila Reano, ki je v zadnjih štirih krogih kar trikrat poražena zapustila igrišče. Tudi Goričani v zadnjem obdobju niso bili najbolj uspešni, v boju za uvrstitev v play-off pa je današnja tekma ključnega pomena, saj ima Reana le tri točke manj. V skupini za obstanek je Naš prapor srečanje proti Cordenonsu odigral že v sredo in spet ostal praznih rok. (T.G.) Under 16:Bor in Kontovel za naslov Danes in jutri bodo na Tržaškem odigrali odločilne tekme za naslov pokrajinskega prvaka. Glavni favorit je Coselli, ki je z enako postavo osvojil 2. mesto med mladinkami, za najvišja mesta pa se potegujejo tudi odbojkarice Bora (3. po rednem delu) oziroma združene ekipe Kontovela in Sloge (5.). Naši ekipi bosta igrali v isti pol-finalni skupini, njun nasprotnik pa bo še Virtus. Danes bo ob 15.30 na Rocolu na vrsti spopad med Virtusom in borovkami, derbi pa bo jutri ob 9.30 vedno na Roco-lu. Takoj zatem bodo Kontovelke igrale še proti Virtusu. V drugi polfinalni skupini igrajo Coselli, Oma in Volley 3000/Azzur-ra. Jutri popoldne in zvečer pa bosta še tekmi za 3. in 1. mesto (ob 16.30 in 19.00 v telovadnici šole Morpurgo). SMUČANJE - Danes Nagrajevanje Primorskega pokala V Ljudskem domu v Križu bo danes od 16. ure dalje nagrajevanje letošnjega, že 6. Primorskega smučarskega pokala, ki ima že četrto leto tudi čezmejni pečat. TENIS Gajevke že danes Tekmo 2. kroga ženske državne B-lige bo ekipa Gaje, na prošnjo nasprotnikov, odigrala že drevi. Od 15. ure dalje bo na Padričah gostila Trento. Na papirju so nasprotnice boljše, saj imajo v svojih vrstah štiri drugokategornice, Gaja pa bo še naprej igrala z zelo mlado zasedbo, v kateri sta ob Paoli Cigui še Nicoletta Fur-lan in Petra Corbo. Trento je v prvem krogu doma igral neodločeno 2:2 proti ekipi Lumezzane, gajevke pa so s 3:1 izgubile v Veroni. POPRAVEK Prvi Venturini V naslovu članka o tekmovanju v igri med dvema ognjema med šolami dolinskega Didaktičnega ravnateljstva smo napašno napisali ime zmagovalca. To je ekipa šole COŠ F. Venturini. Izpadlo je tudi število točk, ki jih je na drugem mestu dosegla ekipa šole COŠ I.T. Zamejski, to je pet. Za napaki se prizadetim opravičujemo. ODBOJKA - Maurizio Moretti v Trstu Priznani trener dva dni pri OD Bor Trentino Volley se zanima za 17-letno Katerino Pučnik Maurizio Moretti (desno) z Borovimi trenerji in igralkami kroma OOZUS se je izkazala! Osnovna organizacija zamejskih učiteljev smučanja je svoj »uradni« vstop v družino Združenja slovenskih športnih društev v Italiji - sprejeta je bila na četrtkovem občnem zboru Združenja na Proseku, oplemenitila z lepo gesto. Podpredsednik Maurizio Peric je predsedniku ZSŠDI Juretu Kufersinu je podelila uokvirjeno plaketo z grbom organizacije s Triglavom in črnim karantanskim panterjem iz leta 1160. Šlo je za zahvalo Združenju, da je organizaciji, ki deluje že nekaj let, stalo ob strani še preden je postala njena članica. BALINANJE Danes ZSŠDI za četverke Dario Calzi kroma V tem obdobju balinarske sezone so poleg običajnih nedeljskih turnirjev v glavnem na vrsti pokrajinske in de-želske selekcije za državno prvenstvo. Zanimanje zanje pa je zelo majhno, saj je le malokdo pripravljen sodelovati na državnem prvenstvu, ki se povečini odvija v oddaljenih Liguriji, Piemontu ali Rimu, stroške pa je treba kriti sami. Kot zanimivost naj navedemo, da se je za deželne kvalifikacije za državno prvenstvo v tehničnem zbijanju, ki bo konec avgusta v prestolnici, prijavilo le osem igralcev (prva dva bosta uvrščena). V pokrajinskem merilu so se pred kratkim odvijale kvalifikacije za trojke C kategorije. Za lepo presenečenje so med 12 nastopajočimi ekipami pripravili balinarji Nabrežine v postavi P.Aloisio, Cosutta in Bubich saj so po štirih zmagah postali pokrajinski prvaki. S tem uspehom so si priborili pravico do nastopa na državnem prvenstvu, ki bo v Albengi pri Savoni 25. in 26. junija. V nedeljo so v Ronkah v organizaciji domačega društva Tre Stelle priredili tekmovanje za B kategornike, katerega se je udeležilo 52 dvojic. V krstnem nastopu med drugokategor-niki je lep uspeh dosegla Gajeva dvojica v postavi Ladi Milcovich in Dario Calzi. Njuna serija treh zmag se je končala v četrtini finala, prev malo pa je manjkalo, da bi se uvrstila celo v polfinale, tako da sta na koncu zasedla končno 5. mesto. V Domu pristaniških delavcev se danes odvija zaključno tekmovanje zimske sezone v okviru delovanja balinarske komisije ZSŠDI. Krogle bo lu-čalo 11 četverk in sicer 10 v dresu zamejskih društev, eno pa so sestavili s pomočjo članov, ki niso dobili prostora v lanskih ekipah. Tekmovanje se bo pričelo ob 9. uri, zaključilo pa okoli 18. ure. (Z.S.) Bivši trener italijanske odbojkarske ženske kadetske reprezentance Maurizio Moretti je bil v sredo in četrtek Borov gost. Borove odbojkarice (od najmlajših do članic prve ekipe) so imele tako možnost, da so vadile s priznanim strokovnjakom, kar jih je izredno razveselilo in so na treningih delale še bolj motivirano in zavzeto. Za domače trenerje pa je bil Morettijev obisk intenzivni izpopolnjevalni tečaj. Dopolnil ga je tudi ogled zadnjega didaktičnega dvd-ja za učenje zaleta in udarca, ki ga je Moretti pripravil z Marcom Paolinijem. Pri Boru so stike z Moretti navezali zato, ker se društvo iz Trenta, pri katerem zdaj trenira, zanima za sedemnajstletno Kateri-no Pučnik. Moretti je namreč tehnični vodja projekta VolLEI, pri katerem sodeluje več društev iz Trenta in okolice, na članski ravni pa je vodilno društvo Trentino Volley, ki je s svojo žensko ekipo pravkar napredovalo v A2-ligo. Cilj projekta je tehnična rast igralk in trenerjev soudeleženih društev, zato da bi lahko od tod kasneje črpali igralke za prvo ekipo. Naslednje leto nameravajo z mlado ekipo igrati v B2-ligi. Ogrodje bi se-stavljaje domačinke, iščejo pa tudi talentirane igralke iz drugih sredin, za katere ocenjujejo, da bi lahko v bodoče prišle v poštev tudi za A-ligo. Med temi je tudi Pučnikova, ki je v Trentu teden dni trenirala že na začetku letošnje sezone, nastopila pa je tudi na božičnem mladinskem turinirju v Ro-veretu, kjer je bila celo proglašena za najboljšo napadalko. (T.G.) Najmlajši telovadci Olympie po programu Sokolske zveze Slovenije Pred dnevi so »gymplayjevci« - najmlajši telovadci in telovadke, pripadniki skupine predšolske telovadbe in pa ritmičarke ter orodni telovadci goriškega društva AŠZ Olympia izpeljali poligon po programu Sokolske zveze Slovenije » Miška Eli« Nacionalne Sokolske Športne Šole, v katerem Olympia tudi letos, tako kot že zadnji dve sezoni, sodeluje. Poligon je vseboval vse elemente, ki so predvideni po programu za otroke od 2. do 6. leta starosti. Ti elementi, ki preverjajo ravnotežje otroka, moč, spretnost so n.pr. hoja po nizki gredi, visenje na rokah, vlečenje po klopi z naklonom in brez, zadevanje cilja, vodenje žoge. Vsi so izpeljali naloge, ki so jim bile dane. Bronasta miška Eli (2-4 let): Pahor Anja, Mikulus Eva, Daidone Lucrezia, Pahor Matija, Pahor Ivan, Gravante Sara Siria, Serplini Ester, Humar Loris, Marcosig Grazia, Petruz Matteo. Srebrna miška Eli (4-5 let): Bandelj Repovš Tia, Peršolja Gregor, Ungaro Gaia, Cvjetkovič Nik, Gorjup Danjel, Nonini Cristina, Pahor Luka. Zlata miška Eli (5-6 let): Marras Sara, Macchitella Leonardo, Olivo Cecilia, Valdemarin Nicola, Crasnich Davide, Valdemarin Alice, Pasi Marta, Antoni Gregor, Cijan Martina, Komjanc Mose', Štekar Alan, Kranjc Elija, Colja Lara, Paulin Nika, Boškin Vida, Ciarrocchi Giulia. / ŠPORT Sobota, 16. aprila 2011 21 NOGOMET - Tri kroge pred koncem rednega dela D-lige V Krasovem taboru nestrpno pričakujejo še zmago v gosteh Sanvitese še ni rešen - Trener Pellegrini brez Tomizze in Saina »Tri tekme, trije finali,« pravijo pri re-penskem Krasu, ki bo v jutrišnjem 32. krogu gostoval v San Vitu al Tagliamento (začetek ob 15.00). Deželni derbi D-lige ne bo pomemben zgolj za Kras, temveč tudi za furlansko ekipo, ki še ni matematično rešena. Sanvitese ima namreč 37 točk, Kras pa šest točk manj (31). »Prepričan sem, da bo tekma težka in zelo borbena. Nasprotnik se bo maksimalno potrudil, kar pričakujemo tudi mi od svojih fantov. Doslej smo trikrat zmagali na domačem igrišču in dosegli nekaj zelo pomembnih točk. Manjka nam še zmaga v gosteh,« pravi Krasov predsednik Goran Kocman. Kras je zadnjič v gosteh zmagal v Bel-lunu decembra lani. Pri Krasu trener Davide Pellegrini jutri ne bo imel na razpolago diskvalificira-nega branilca Daniela Tomizze in mladega napadalca Simoneja Saina. Slednji bo lahko igral šele na zadnji tekmi v Rovigu. V sredini obrambe bo Pellegrini najbrž zaupal Bagonu ali Tizianiju. Alena Carli-ja, ki je v torek in v sredo zaradi lažje poškodbe treniral posebej, bo Pellegrini bržkone obdržal na sredini igrišča skupaj z Božičem. V prvem delu prvenstva sta se moštvi v Repnu razšli pri neodločenem izidu 1:1. V Furlaniji bo sodil Domenico Del Rosso iz Molfette. Glede na to, da je do furlanskega kraja okrog 110 kilometrov (poldruga ura vožnje), krasovci pričakujejo tudi pomoč svojih navijačev, ki se bodo v San Vito odpeljali z osebnimi avtomobili. DRŽAVNI POKAL - Perugia, ki je že napredovala v poklicno 2. divizijo (Lega Pro), je osvojila še državni pokal za D-li- Matej Bagon bi lahko jutri igral od prve minute kroma go. V finalu je z 1:0 premagala Turris. Državna nogometna zveza je ta teden objavila koledar play-outa za obstanek v ligi. Trinajsto- in šestnajstouvrščena ter šti- rinajsto- in petnajstouvrščena ekipa se bosta prvič spopadli 22. maja. Povratna tekma pa bo 29. maja. 15. maj bo namenjen morebitnim dodatnim tekmam. (jng) D-LIGA za obstanek v ligi uvrstitev na lestvici po 31. krogu 32. krog 33. krog 34. krog 12. Montebelluna 36 točk 13. Citta di Concordia 34 14. Opitergina 32 15. Montecchio 36 16. Kras Repen 31 17. Belluno 1905 30 18. Torviscosa 20 LEGENDA 12-uvrščena ekipa se neposredno 17. in 18. neposredno izpadeta v elitno ligo. V Unione Venezia San Paolo Pd Union Quinto SandonaJesolo Sanvitese Este Chioggia ši, 13., 14., 15. in 16. igrajo še dodat! nastnem tisku tekme na domačem Kras Repen Tamai Montecchio Opitergina Montebelluna Torviscosa Belluno i tekmi za obstanek (play-out,. grišču Este Treviso Chioggia San Paolo Pd Rovigo SandonàJesolo Sanvitese 3. proti 16. in 14. proti 15.), NOGOMET Memorial Alda Tabaja Sovodenjcem Na letošnjem Memorialu Alda Tabaja, ki ga je štandreška Juventina organizirala v četrtek zvečer v spomin na preminulega odbornika in predsednika štandreškega kluba Alda Tabaja, so slavili zmago Sovo-denjci (1. AL), ki so premagali tako Fincantieri (elitna liga) kot domačo Juventino (promocijska liga). Na prvi tekmi so Vituličevi varovanci zmagali šele po enajstmetrovkah. Tekma (45 minut) se je končala 0:0, nato pa je sovodenjski vratar Alex Francescot-to ubranil dva kazenska strela. Končni izid je bil 5:3. Na drugi tekmi je Juventina izgubila proti Fincantieri-ju (strelec Rocco), na tretji pa so So-vodenjci premagali ekipo domačega društva z 1:0 (Reščič). Ekipe in posameznike so nagradili Tabajevi sorodniki. Priznanje za najboljšega igralca memoriala je prejel Rocco (Fincantieri), najboljši vratar pa je bil Alex Francescotto (Sovodnje). Danes (od 17. ure dalje) bo v Sovodnjah turnir, na katerem bodo nastopali: Sovodnje, Juventina in Mladost. KOŠARKA - Na Opčinah proti Padovi Jadranovci bodo v nocojšnjem zadnjem krogu rednega dela prvenstva državne C-lige na Opčinah (sodniški met ob 20.30) gostili ekipo Broetto Co-struzioni iz Padove, ki ima dve točki več na lestvici. Ob zmagi z več kot 18 točkami prednosti in drugih pozitivnih razpletih na drugih igriščih (poraza Spi-limberga in Latisane) bi lahko Vatovče-vi varovanci osvojili celo 3. mesto in bi tako prvo tekmo play-offa igrali na domačem igrišču. V prvem delu prvenstva so jadranovci v Padovi izgubili z rezultatom 79:62. Pri Jadranu bo pod vprašajem nastop Lucia Tomasinija, ki miruje že en teden. Borut Ban, ki ni nastopil na sredini prijateljski tekmi proti Bregu (+20 za Jadran), pa bo danes bržkone stisnil zobe in bil na razpolago trenerju Va-tovcu. Tudi Ban med tednom ni treniral zaradi prejetega udarca. Jadranovci bodo danes podprli akcijo Hočem biti temnopolt v podporo igralki Abioli Wabari, Nigerijki z italijanskim državljanstvom, ki je bila tarča rasističnih izpadov. UNDER 19 DRŽAVNI Jadran Zadružna kraška banka - Snai-dero 52:81 (16:12, 25:40, 35:58) JADRAN: Škerl 16, Floridan 14, Bernetič 11, Batich 8, Kraus 2, Zaccaria 1, Ban, Dellisanti, Moscati, trener Eri-berto Dellisanti. Jadranovi mladinci so sklenili prvenstvene nastope s pričakovanim porazom proti videmskemu Snaideru, ki je - potem ko je za las zgrešil uvrstitev v meddeželno fazo - zasluženo zmagal drugo fazo tekmovanja na deželni ravni. Jadranovci so kljub nepopolni postavi srečanje začeli zelo dobro in po prvi četrtini vodili. Do preobrata je prišlo v Jadranovec Lucio Tomasini kroma www.primorski.eu drugem delu, ki so ga gostje dobili z izidom 9:28. Uveljavili so namreč zlasti svojo telesno premoč in občutno daljšo klop. Videmčani so nato povedli tudi za več kot 30 točk, v zadnjem delu pa so z novo značajno reakcijo domači omilili poraz. Glede na vložen trud jim res ni kaj očitati. Daleč najboljši v Ja-dranovih vrstah je bil Tadjan Škerl. Jadran ZKB zaključuje prvenstvo, v katerem je bil ozkemu izboru igralcev navkljub stalno med protagonisti, s 15 zmagami in 13 porazi. Trener Eriberto Dellisanti je se je zahvalil vsem svojim varovancem: »Sem zelo zadovoljen z nastopom in trudom vseh igralcev, čeprav bi se lahko uvrstili še višje. Posebno bi se zahvalil tudi Eriku Moscatiju, ki je letos igral manj kot ostali. Vedno pa je bil prisoten in razpoložljiv. Lepo je bilo tudi, da so si zadnje srečanje mladincev ogledali tudi naši člani, kar je bilo za moje varovance lepo zadoščenje.« Ostala izida 28. kroga: Corno -Cordenons 92:97, Falconstar - Rorai-grande 81:48. Končni vrstni red: Snai-dero 22, Falconstar 18, Corno in Jadran ZKB 14, Muggia 10, Cordenons 6, Ro-raigrande 0. DEŽELNA PRVENSTVA - C2-liga Bor in Breg še za V* I I • V • I v v amboljše izhodišče Doma le Breg - Kontovel že danes v Čenti Do konca rednega dela deželne košarkarske C-lige bosta Bor Radenska in Breg (na lestvici imata po 32 točk) naskakovala čim ugodnejše izhodišče pred play-offom, na katerega se na treningih oboji v bistvu že pripravljajo. V dvanajstem krogu bodo Brežani nocoj igrali doma ob 20.30 proti skromnemu Portogrua-ru (16), borovci pa v Vidmu že ob 17.30 proti letos ravno tako neprepričljivemu UBC (22). V Dolino (sodnika Barile iz Ronk in Morassutti iz Gradišča ob Soči) prihaja ena slabših ekip v ligi, ki so jo na prvi tekmi Krašovčevi možje v gosteh ugnali z 61:71 zahvaljujoč se zlasti 28 točkam in osmim trojkam Richterja. Veneti imajo z razliko od Brega dokaj omejen strelski potencial, glavni nosilci so izkušena krila Grion, Pizziuti in Sgorlon ter zunanji igralci Zorzi, Munaron in Ciman. Gre v vsakem primeru za neugodno postavo, ki je Samec in soigralci ne smejo podcenjevati. V Bregovih vrstah bo predvidoma še odsoten le Alen Semec (na sliki), ostali posamezniki pa bi morali biti na razpolago in so se med tednom pripravljali tudi preko prijateljskega srečanja proti Jadranu. Borova četa pa se bo kot rečeno že ob uri čaja v gosteh (telovadnica Benedetti v središčni ulici Ma-rangoni) spoprijela z najboljšo od treh videmskih ekip. Potem ko se je lani kot novinec v ligi UBC uvrstil v play-off, se letos otepa play-outa. Glavni stebri moštva so veterani Ro- vere (krilni center), Rosso in Silvestri (oba zunanja igralca in izrazita strelca), poleg njih pa mladi branilci Gambaro, Barazzutti in Vischi ter pod košema Chierchia in Gabai. Na prvi tekmi so na Prvem maju Sve-toivančani prevladali s 63:54. Trener Popovič bi tokrat moral računati na kompletno zasedbo. Sodnika na tekmi bosta Spessot iz Gradišča ob Soči in Pellicani iz Ronk. Na Videmskem bo ob 18.00 nastopil tudi Kontovel, ki bo v Čenti (sodnika Pordenončana Moras in Allegretto) skušal oplemenititi svoje nastope v play-offu D-lige s prestižno zmago proti izkušenim domačinom (play-maker Tomat, branilca Dri in Gozzi, center Bellina). Oboji so vsekakor dejansko brez možnosti za napredovanje. Domači šport Danes Sobota, 16. aprila 2011 KOŠARKA DRŽAVNA C-LIGA - 20.30 na Opčinah: Jadran Qubik - Padova DEŽELNA C-LIGA - 17.30 v Vidmu, Marangoni: UBC - Bor Radenska; 20.30 v Dolini: Breg -Portogruaro DEŽELNA D-LIGA - 18.00 v Čenti: Tarcento -Kontovel PROMOCIJSKA LIGA - 20.30 v Trstu, šola Caprin: Virtus Basket - Sokol UNDER 15 DRŽAVNI - 17.30 v Žavljah: Azzurra -Jadran ZKB UNDER 14 MOŠKI - 17.30 v Dolini: Breg - Libertas Gonars UNDER 13 MOŠKI - 16.00 v Foljanu: Fogliano -Dom ZAČETNIKI - 17.00 pri Briščikih: Polet - Futurosa ODBOJKA MOŠKA C-LIGA - 17.30 v Repnu: Sloga - Val Imsa; 20.30 v Repnu: Sloga Tabor Televita - VBU ŽENSKA C-LIGA - 20.00 na Opčinah: Sloga -Libertas TS MOŠKA D-LIGA - 20.30 v Gorici, Špacapan: Olympia Ferstyle - Reana ŽENSKA D-LIGA - 18.00 v Trstu, Judovec: Altura - Bor Kmečka banka; 18.00 v Trstu, Ul. Locchi: Virtus - Kontovel UNDER 16 ŽENSKE - 15.30 v Trstu, Stuparich: Virtus - Bor (polfinalna faza) UNDER 16 MOŠKI - 17.00 v Gorici, center Špacapan: Olympia Hlede - Il Pozzo UNDER 14 ŽENSKE - 19.00 v Trstu: Azzurra - Sokol Železnina Terčon UNDER 14 MOŠKI - 16.00 v Mošu: Mossa -Olympia Ferstyle UNDER 12 MEŠANO - 16.30 v Doberdobu: Val Arcobaleno - Soča TENIS ŽENSKA B-LIGA - 15.00 na Padričah: Gaja - Trento NOGOMET ZAČETNIKI - 15.30 v Gradežu: Gradese - Sovodnje; 15.00 v Štandrežu: Juventina - Cormonese; 15.15 v Križu: Kras Repen A - Domio; 17.30 v Trstu, na Čarboli: Chiarbola - Kras Repen B Jutri Še v igri tudi za 3. mesto Jadranovci pa morajo visoko zmagati in upati v pozitiven razplet na drugih igriščih - Podprli bodo akcijo Kočem biti temnopolt Nedelja, 17. aprila 2011 NOGOMET D-LIGA - 15.00 v San Vitu al Tagliamento: Sanvitese - Kras Repen TENIS MOŠKA C-LIGA - 9.00 v Grljanu: Grignano - Gaja ODBOJKA MOŠKA C-LIGA - 18.00 v Pradamanu: Il Pozzo -Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje 2. ŽENSKA DIVIZIJA - 11.00 na Proseku: Kontovel - Roiano Gretta Barcola; 17.30 v Nabrežini: S. Andrea - Sokol UNDER 18 MOŠKI - 18.00 na Opčinah: Sloga -Unisteel VBG UNDER 16 MOŠKI - 15.45 na Opčinah: Sloga -Pulitecnica Friulana UNDER 16 ŽENSKE - 9.30 v Trstu, Stuparich: Bor - Kontovel; 11.30 Virtus - Kontovel (polfinalna faza) UNDER 14 MOŠKI - 17.30 v Cordenonsu: Cordenons - Sloga UNDER 13 MEŠANO - 11.00 v Trstu, Trg Papa Giovanni XXIII: Azzurra - Bor; 15.30 na Proseku: Kontovel - Svevo Olympia UNDER 12 MEŠANO - 17.30 na Proseku: Kontovel - OMA A KOŠARKA UNDER 13 MOŠKI - 9.00 v Trstu, Oberdan: Azzurra B - Breg RITMIČNA GIMNASTIKA PRVENSTVO SLOVENIJE - 11.00 v Trstu, 1. maj: organizira ŠZ Bor Pojutrišnjem Ponedeljek, 18. aprila 2011 ODBOJKA UNDER 12 MEŠANO - 18.00 v Koprivnem: Libertas - Soča □ Obvestila AMATERSKI ŠPORTNI KROŽEK KRAS sklicuje v četrtek, 21. aprila 2011, 49. redni občni zbor, ki se bo vršil v Sportno-kulturnem centru v Zgoniku ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Dnevni red: otvoritev občnega zbora, izvolitev delovnega predsedstva in komisij, poročilo Izvršnega in Nadzornega odbora, pozdravi in razprava, odobritev poročil in finančnih dokumentov, 50-letnica ustanovitve krožka, razno. SMUČARSKA KOMISIJA ZSŠDI vabi na nagrajevanje 6. Primorskega smučarskega pokala in 7. pokala Alternativa sport v soboto, 16. aprila ob 16. uri dalje v parku Ljudskega doma v Križu pri Trstu (restavracija Bita). ŠZ SOČA pod pokroviteljstvo ZSSDI organizira jutri, 17. aprila, s pričetkom ob 14.30, v telovadnici v Sovodnjah ob Soči turnir mikro in miniodbojke ter U12. 22 Sobota, 16. aprila 2011 RUBRIKE HRVAŠKA - Haaško sodišče je včeraj objavilo razsodbo v primeru hrvaških generalov Gotovina in Markač obsojena, Čermak oproščen Hrvaško vodstvo osuplo - Društva srbskih beguncev iz Hrvaške sodbo pozdravila ZAGREB - Haaško sodišče je včeraj objavilo razsodbo v primeru hrvaških generalov Anteja Gotovine, Ivana Čer-maka in Mladena Markača. Zaradi vojnih zločinov med in po operaciji Nevihta leta 1995 je Gotovino obsodilo na 24 let zapora, Markača pa na 18 let. Čermaka je sodišče oprostilo. Na Hrvaškem je razsodba sprožila osuplost. Odvetniki Gotovine in Markača so že napovedali, da se bodo pritožili na odločitev Mednarodnega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji. Gotovino in Markača je sodišče spoznalo kriva sodelovanja v zločinskem dejanju, katerega cilj je bil prisilno in za vedno odstraniti srbsko prebivalstvo z območij na Hrvaškem. Za Čermaka, ki so ga oprostili, je sodišče naložilo takojšnjo izpustitev na prostost. Gotovina in Markač sta glede na razsodbo sodišča kriva izgona, deporta-cije, ropa, uničevanja, umorov, nečloveških dejanj in okrutnega ravnanja, oproščena pa sta bila nasilnega preseljevanja ljudi. Sodišče je ocenilo, da je Gotovina "s svojimi postopki znatno prispeval k skupnemu zločinskem podvigu", ter da se je udeležil "skupnega zločinskega podviga" in prispeval k temu. Sklenili so, da je Gotovina, kot poveljnik operacije na območju Splita vključno s Kninom, zahteval "kaznovalne" napade na Knin, Gračac, Benkovac in Obrovac. Obenem ni preprečil niti kaznoval storilcev zločinov. Tudi Markač je obsojen zaradi skupnega zločinskega podviga in nadzora posebnih policijskih enot ter ker je zahteval topniški napad na Gračac. Tudi njega so obsodili zaradi tega, ker ni storil ničesar, da bi razkril storilce vojnih zločinov med pripadniki enot, katerim je poveljeval, niti jim ni preprečil zločinov. V primeru Čermaka, je sodišče sklenilo, da nekdanji civilni upravnik osvobojenega območja Knina ni odgovoren za zločine, ki so v obtožnici. Dodali pa so, da je prevaral mednarodno skupnost glede ukrepov, ki naj bi jih storili zaradi preprečevanja zločinov nad Srbi. Predvajanje razsodbe je na velikem zaslonu na osrednjem zagrebškem Trgu bana Josipa Jelačica spremljalo približno 1500 ljudi. Objavo kazni Gotovini in Markaču so pospremili s klici negodovanja, nekateri so tudi jokali. Oprostilno razsodbo Čermaku so pospremili s ploskanjem. Predstavniki organizacije Stop pregonu hrvaških veteranov, ki so organizirali shod, so zahtevali odgovornost sedanje vlade in nekaterih bivših hrvaških državnih voditeljev. Napovedali so, da bodo danes nadaljevali proteste. Hrvaški predsednik Ivo Josipovic je v izjavi dejal, da je, "tudi sam osupel" nad razsodbo, ki predstavlja "resen politični in pravni akt", ker vključuje tudi hrvaški državni in vojaški vrh v času operacije Nevihta. Poudaril je, da združeno zločinsko dejanje ne obstaja in da odločitev ne postavlja pod vprašaj legitimnosti in legalnosti hrvaškega boja za neodvisnost v vojni, vključno z Nevihto. Pričakuje, da bodo po pritožbah uspeli izpodbiti trditve tožilstva, posebej tiste, ki temeljijo na političnih in zgodovinskih ocenah. Tudi Premierka Jadranka Kosor je poudarila, da je nesprejemljiva ocena haaškega sodišča, da je bilo nekdanje hrvaško državno vodstvo del združenega zločinskega dejanja. "Moja vlada bo storila vse, da bo izničila omenjene ocene na drugostopenjskem svetu haaške-ga sodišča," je povedala. Predsednik opozicijske SDP Zoran Milanovic je v saboru izjavil, da socialdemokrati ne priznavajo inkriminacije združenega zločinskega dejanja. Obenem je poudaril, da hrvaška generala ne bi bila kaznovana, če bi Hrvaška po Nevihti delovala kot pravna država in kaznovala vojne zločine. Predsednik hrvaškega sabora Luka Bebic je ocenil, da je haaška odločitev politična razsodba domovinski vojni in legitimnim osvobodilnim operacijam ansa Ante Gotovina, Mladen Markač in Ivan Čermak včeraj na sodišču v Haagu govzhodne Evrope," je Tadic izjavil v Kra- hrvaške vojske. Izpostavil je, da Gotovina in Markač nista zločinca. Srbski predsednik Boris Tadic je v odzivu na obsodbo dejal, da je sodišče postopalo v skladu s pravom. "Če imamo kazni primerne zločinu, ki je bil storjen, potem imamo večje možnosti za spravo med državljani na območju ju- LIBIJA Predsednik Republike srbske Mi-lorad Dodik pa je v Banja Luki izjavil, da sodba odpravlja stereotipe o tem, da so se samo Srbi vojskovali organizirano, ostali pa "posamezno in samo ob določenih priložnostih". Društva srbskih beguncev iz Hrvaške so sodbo pozdravila in izrazila upanje, da bo pripeljala do preložitve vstopa Hrvaške v EU, dokler ne bo sprejeta celovita, pravična in trajna rešitev premoženjskih in številnih drugih težav pregnanih Srbov. V Evropski komisiji pa so poudarili, da se pogajanja s Hrvaško nadaljujejo ne glede na razsodbo haaškega sodišča in da od Hrvaške pričakujejo nadaljnje sodelovanje s Haagom. "Popolno sodelovanje s haaškim sodiščem ostaja ključno za zaprtje poglavja o pravosodju," so poudarili. General Čermak je popoldne že zapustil pripor v Scheveningenu, hrvaška vlada pa je ponj poslala svoje letalo, ki ga bo prepeljalo v domovino. Sojenje trojici hrvaških generalov se je začelo pred dobrimi tremi leti, 11. marca 2008. Čermak in Markač sta v zaporu haaškega sodišča od 11. marca 2004, Gotovina pa od 10. decembra 2005. Goran Ivanovič (STA) Tepco bo plačal odškodnine družinam okoli Fukušime TOKIO - Tepco, operater v mar-čevskem potresu in cunamiju poškodovane japonske jedrske elektrarne Fukušima, je obljubil, da bo vsem družinam, ki živijo na območju 30 kilometrov okoli nu-klearke, izplačal milijonov jenov (okoli 8300 evrov) odškodnine. "Odločili smo se, da ponudimo plačilo nadomestila in pomagamo v največji možni meri," je na novinarski konferenci dejal predsednik uprave Tepca Masataka Šimicu. Dodal je, da bodo odškodnino plačali gospodinjstvom, ki so bila prisiljena zapustiti domove, ali pa so jim svetovali, naj ne zapuščajo domov. V starosti 114 let umrl najstarejši moški na svetu WASHINGTON - V starosti 114 let je v četrtek umrl najstarejši moški in drugi najstarejši človek na svetu Walter Breuning iz ZDA. Umrl je naravne smrti v bolnišnici v zvezni državi Montana. V bolnišnico so ga iz doma za starejše občane, kjer je živel od leta 1980, iz zdravstvenih razlogov premestili v začetku aprila. Breuning je bil 26 dni mlajši od Besse Cooper, po podatkih raziskovalne skupine gerontologov iz Los Angelesa najstarejše osebe na svetu. (STA) Medtem ko Gadafijeve sile napadajo Misrato Obama, Cameron in Sarkozy zahtevajo Gadafijev umik TRIPOLI - Sile libijskega diktatorja Moa-merja Gadafija so okrepile napade na uporniško mesto Misrata na zahodu države. Gadafijevi vojaki in tanki so ob podpori topništva včeraj prodrli v središče mesta. Medtem so Obama, Sar-kozy in Cameron v skupni izjavi poudarili, da ne bodo popuščali, dokler bo Gadafi na oblasti. Gadafijeve sile mesto Misrato srdito obstreljujejo s topništvom, tanki in raketami, helikopter pa naj bi jim iz zraka pomagal pri izbiranju tarč. Šlo naj bi za najhujše obstreljevanje v že 50-dnevnem obleganju mesta, tretjega največjega v državi, ki za zdaj še ostaja uporniška trdnjava na sicer Gadafijevem zahodu države. Natove sile so na drugi strani včeraj izvedle nekaj napadov v Gadafijevem rojstnem mestu Sirta na vzhodu države, je poročala libijska televizija. Prav tako naj bi napadle Gadafijeve sile v bližini mesta Brega. Niso pa sestrelile helikopterja, ki je krožil nad Misrato. O krizi v Libiji so se včeraj nadaljevali pogovori v Berlinu, kjer se zaključuje neformalno zasedanje zunanjih ministrov zveze Nato. O razmerah so govorili tudi na zasedanju Sveta Nato-Rusija, pri čemer je ruski zunanji minister Ser- gej Lavrov menil, da je Nato že večkrat prekoračil mandat, ki ga je dal Varnostni svet združenih narodov. "Nujno bi morali preseliti zadeve na politični tir in nadaljevati z iskanjem politične in diplomatske rešitve," je dejal Lavrov. Poudaril je, da bi morali doseči "takojšnjo prekinitev ognja, sprti strani pa spraviti za pogajalsko mizo". Medtem so se ZDA, Velika Britanija in Francija zavzele za odločno držo glede konflikta v Libiji in sporočile, da ne bodo popuščale, dokler ne bo libijski voditelj Moamer Gadafi odstopil z oblasti. To so v skupnem prispevku za britanski The Times, francoski Le Figaro in ameriški Washington Post zatrdili predsednika Francije in ZDA ter britanski premier. Kot so v prispevku opozorili ameriški in francoski predsednik, Barack Obama in Nicolas Sarkozy ter britanski ministrski predsednik David Cameron lahko Libija, če bo prepuščena sama sebi, postane "propadla država". Tako dolgo, dokler bo Gadafi na oblasti, morajo Nato in njegovi zavezniki nadaljevati z operacijami za zaščito civilistov, ki so hkrati sredstvo pritiska na režim, so po poročanju nemške tiskovne agencije dpa še zapisali trije voditelji. (STA) ZDA - Finančna stiska Kongres potrdil kompromisno znižanje proračuna WASHINGTON - Predstavniški dom in senat ameriškega kongresa sta v četrtek potrdila predlog zakona o zmanjšanju letošnje proračunske porabe za 38 milijard dolarjev in ga poslala v podpis predsedniku Baracku Obami. Predstavniški dom je predlog potrdil z 260 glasovi proti 167, pri čemer je za glasovalo 179 republikancev in 59 demokratov. V senatu je bil izid 81 proti 19 v prid predloga zakona, o katerem so se Bela hiša ter kongresni demokrati in republikanci dogovorili minuli petek, tik preden je grozilo zaprtje dela vlade zaradi pomanjkanja financ. Prevelikega navdušenja za kompromisni zakon ni bilo, vendar pa je bil potrjen. Predsednik predstavniškega doma, republikanec John Boehner iz Ohia je dejal, da gre le za prvi korak v dolgi kampanji proti primanjkljaju in javnemu dolgu, ki dosega 14.000 milijard dolarjev. S kompromisom so bili najmanj zadovoljni liberalnejši demokrati in Barbara Lee iz Kalifornije ga je označila za moralno sramoto, ker jemlje denar programom za pomoč v hrani revežem, denar za policiste in otroke zapornikov ter za druge zvezne programe. Kompromis je postal nujen, potem ko so republikanci v predstavniškem domu v začetku leta potrdili predlog o krčenju sredstev v letošnjem proračunu za 61 milijard dolarjev. Demokratska večina v kongresu lani ni uspela potrditi nobenega zakona o proračunski porabi za delo vladnih agencij, ki so se financirale z začasnimi zakoni. Do minulega petka je grozilo zaprtje vlade z nepredvidljivimi političnimi posledicami in dogovor je bil sprejet. (STA) FINSKA - Desna stranka Pravi Finci bo predvidoma spremenila ustaljeno politično ravnovesje Na jutrišnjih parlamentarnih volitvah se napoveduje velik uspeh nacionalistov HELSINKI - Na Finskem bodo jutri potekale parlamentarne volitve, ki naj bi prinesle nekatere spremembe na političnem prizorišču. Tradicionalni tekmi med tremi največjimi strankami se namreč glede na javnomnenjske raziskave tokrat pridružuje doslej majhna, skrajno desna stranka Pravi Finci. Od zadnjih volitev ji je podpora narasla za štirikrat. Za zmago in premierski stolček letos poteka ostra tekma med tremi glavnimi strankami v državi, ki jih loči le nekaj odstotkov razlike. Ze več mesecev vrh javnomnenjskih raziskav z okoli 20-od-stotno podporo zaseda trenutno manjša partnerica vladne koalicije, konservativna Stranka nacionalne koalicije, ki je v zadnjem času še okrepila svoje vodstvo. Predsednik stranke in trenutni finančni minister Jyrki Katainen je tako najverjetnejši naslednik premierke Mari Kiviniemi iz vrst Sredinske stranke. Slednji zadnje javnomnenjske raziskave napovedujejo 18,6 odstotka glasov, tik za petami so ji opozicijski socialdemokrati z dobrimi 18 odstotki. Več desetletij so bile omenjene stranke edine, katerih volilni rezultat se je meril v dvomestnih številkah. Dve od njih pa sta nato tudi vedno oblikovali vlado, v katero sta vključili še katero od manjših strank v 200-članskem parlamentu. Letos pa je določeno mero podpore vsem strankam odvzel nenaden vzpon desnih Pravih Fincev, ki so s šestimi poslanci trenutno najmanjša parlamentarna stranka. Raziskave so ji napovedovale okoli 17 odstotkov glasov, čeprav ji je glede na zadnje podatke podpora padla na 15,4 odstotka. Proti uniji naperjena nacionalistična stranka se je v prvo ligo političnih strank zavihtela predvsem zahvaljujoč karizmi in populistični retoriki svojega predsednika in evropskega poslanca Tima Soinija. Čeprav Soini zagovarja levo, socialno-ekonomsko politiko, se stranka otepa predvsem obtožb populizma, ksenofobije in neizkušenosti. Z nasprotovanjem EU in priseljevanju so Pravi Finci pritegnili številne skrajneže. A kot piše francoska tiskovna agencija AFP, si je stranka glavni vir podpore zagotovila pri tistih, ki sicer sploh ne volijo, ter razočaranih dosedanjih volivcev socialdemokratov. Spodjedanju volilne baze se je le slabo postavila po robu predsednica socialdemokratov Jutta Urpilainen, ki je leta 2008 v šele drugem poslanskem mandatu in brez ministrskih izkušenj prevzela vajeti stranke. Priredila je sporočilo stranke, ki sedaj zveni podobno Pravim Fincem, vključno z bolj skeptičnim odnosom do priseljevanja in novim, previdnejšim pristopom do EU. Evropska politika in še posebej finančna pomoč državam unije, ki jih je kriza najbolj prizadela, je v volilni kampanji igrala osrednjo vlogo. Stranka nacionalne koalicije in stranka Pravi Finci, ki glede tega vprašanja stojita na nasprotnih bregovih, sta prav pri tem vprašanju pridobivali točke. Proevropska nacionalna koalicija je naklonjena odobritvi posojil, Pravi Finci pa temu nasprotujejo. Nasprotno pa se zdi, da je imel zadržan odnos premierke Kiviniemi do tega vprašanja negativen učinek na podporo njeni Sredinski stranki. Premierka je odločitev o povišanju poroštev v okviru finančne pomoči držav članic unije preložila na naslednjo vlado. Volišča se bodo na Finskem v nedeljo odprla ob 9. uri. Svoj glas je na predčasnih volitvah v sredo oddalo že 31,2 odstotka oz. približno 1,3 milijona volivcev. Izid teh volitev ne bo znan pred zaprtjem volišč v nedeljo ob 20. uri, še piše AFP. Sara Kovač (STA) / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 14. aprila 2011 23 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.20 Tv Kocka: Vera brez prijateljev 20.30 Deželni TV dnevnik, Utrip Evangelija, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno V^ Rai Due ^ Rai Tre Harrington, C. Kane) 15.30 Aktualno: Ve-rissimo - Tutti i colori della cronaca 18.50 Kviz: Chi vuol essere milionario (v. G. Scot-ti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 2.00 Variete: Striscia la notizia 21.10 Variete: La Corrida (v. F. Insinna) 0.30 Variete: Chiambretti Night - Solo per numeri uno 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved V Italia 1 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Variete: Da da da In musica 6.30 Aktualno: Mattina in famiglia, vmes dnevnik in dnevnik L.I.S. 10.00 Aktualno: Settegiorni 10.50 Aktualno: Aprirai 11.00 2.30 Variete: Appunta-mento al cinema, sledi Vremenska napoved 11.10 Aktualno: 7+ 12.00 Variete: La pro-va del cuoco 13.30 Dnevnik 14.00 Aktualno: Easy Driver 14.30 Aktualno: Le amic-he del sabato 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 17.15 Aktualno: A Sua immagine 17.45 Dok.: Passaggio a Nord Ovest 18.50 Kviz: L'Eredita 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.35 Variete: Affari tuoi 21.10 Talent show: Ballando con le stelle 0.35 Aktualno: Italia mia, esercizi di memoria 1.15 Nočni dnevnik, Focus in vremenska napoved 1.30 Variete: Cinematografo 6.4518.00 Risanke 10.10 2.30 Aktualno: Tv Moda 10.45 Film: Barbie - Lago dei cigni (risanka, ZDA, '03, r. O. Hurley) 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Nan.: All Star 14.10 Film: Mars Attacks! (fant., ZDA, '96, r. T. Burton, i. J. Nicholson, G. Close, d. DeVito) 16.15 Nan.: Smallville 18.05 Risanka: Superman 18.30 Dnevnik 19.00 Risanka: Scooby-Doo 19.30 Film: Chestnut - Un eroe a quattro zampe (kom., ZDA, '96, r. R. Vince, i. M. Vega) 7.00 Variete: Cartoon flakes weekend 7.30 Avtomobilizem: F1, VN Kitajske, kvalifikacije 8.05 Risanke 8.55 Risanka: Le nuove av-venture di Braccio di Ferro 9.30 Kviz: Social King 10.15 Aktualno: Sulla via di Damasco 10.50 Aktualno: Quello che 11.30 Aktualno: ApriRai 11.35 Variete: Mezzo-giorno in famiglia 13.00 Dnevnik 13.25 Šport: Dribbling 14.00 Glasb.: Top of the Pops 16.15 Nan.: La signora in giallo 17.00 Aktualno: Sereno variabile 18.00 Dnevnik - kratke vesti L.I.S. 18.05 Nan.: Primeval 18.50 Resn. show: L'Isola dei famosi 20.25 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Criminal Minds 22.40 Šport: Sabato sprint 23.25 Dnevnik, Tg2 Dossier, Tg2 Storie, sledijo rubrike 21.10 Film: Racconti incantati (kom., ZDA, '08, r. A. Shankmanton, i. Keri Russell, Adam Sandler, G. Pearce) 23.10 Šport: Studio Sport XXL 0.10 Film: Arac Attack - Mostri a otto zampe (srh., ZDA, '02, r. E. Elkayem, i. D. Arquette, S. Johansson) ^ Tele 4 7.05 Nan.: La grande vallata 7.55 Film: Noi peccatori (dram., It., '53, i. Y. Sanson) 9.25 Nan.: Pepper Anderson agente speciale 11.00 Aktualno: Tgr Bellitalia 11.30 Aktualno: Tgr Prodotto Italia 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.30 Aktualno: Tgr Il settimanale 12.55 Aktualno: Tgr Ambiente Italia 14.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.50 Variete: Tv Talk 17.00 Nan.: Squadra speciale Vienna 17.45 Šport: Magazine Champions League 18.10 Šport: 90° minuto Serie B19.00 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Aktualno: Blob 20.10 Variete: Che tempo che fa 21.30 Dok.: Ulisse: il piacere della scoperta 23.25 Dnevnik in deželni dnevnik 23.45 Aktualno: Un giorno in pretura 0.45 Dnevnik 0.55 Aktualno: Tg3 Agenda del mondo, sledi Sa-bato Notte u Rete 4 7.00 Nan.: Vita da strega 8.00 Nan.: Kojak 8.50 Aktualno: Vivere meglio 10.25 Nan.: Carabinieri 2 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Distretto di polizia 8 12.55 Aktualno: Ricette di famiglia 13.50 Aktualno: Il tribunale di Forum 15.15 Nan.: Poirot 17.00 Nan.: Monk 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.40 Nan.: Walker Texas Ranger 21.30 Nan.: Bones 22.20 Nan.: Lie to me 23.20 Nan.: Law & Order: Unita speciale 0.15 Film: Il commissario Wallander - La dose fatale (triler, Šved., '05, r. J. Faurschou) 2.00 Nočni dnevnik 5 Canale 5 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik - prometne informacije in vremenska napoved 8.50 Glasb.: Loggione 9.45 Aktualno: Superpartes 10.15 Film: Romantici equivoci (kom., ZDA, '97, r. G.G. Caron, i. J. Aniston, K. Bacon) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Resničnostni show: Riassunto Grande Fratello 13.45 Film: Matrimonio tra ami-ci (kom., ZDA, '079, r. J. Stephenson, i. D. 7.00 Dnevnik 7.30 Variete: Dopo il Tg... Tutti i gusti (pon.) 8.00 Aktualno: Lezioni di pittura 8.30 Dnevnik 9.00 0.55 Dok.: Tet-hys - Le radici di una terra 9.30 Nan.: Betty La Fea 10.30 Variete: 80 nostalgia 11.00 Talk show: A tambur battente 12.35 Šport: Hard Trek 13.05 Aktualno: Fede, perche no? 13.10 Aktualno: Conosciamo i nostri ospedali 13.30 Dnevnik 14.00 22.35 Aktualno: Il Rossetti 14.15 Dok.: Borgo Italia 15.20 Variete: Chef a sorpresa 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Aktualno: 1x2 -Aperitivo Bianco Nero 19.30 Dnevnik in športne vesti 20.05 Variete: Ostrega... In tour 20.15 Variete: Idea in tavola... 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Film: Isola del tesoro (pust., ZDA, '73, r. J. Hough, i. A. Bianc-hi) 22.40 Aktualno: Il Rossetti 23.00 Nočni dnevnik 23.35 Aktualno: Stoa La 7 6.00 Dnevnik, horoskop in prometne informacije 6.55 15.50, 1.20 Aktualno: Movie Flash 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.50 Aktualno: Bookstore 10.40 Motociklizem: Superbike, Assen, kvalifikacije, prenos 11.35 Nan.: Ultime dal cielo 13.30 Dnevnik 13.55 Nan.: Jag - Avvo-cati in divisa 14.55 Motociklizem: Super-bike, Assen, prenos 15.55 Film: Star Trek III - Alla ricerca di Spock (fant., ZDA, '84, r. L. Nimoy, i. W. Shatner) 17.55 Nan.: N.Y.P.D. Blue 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: In Onda 21.30 Nan.: L'ispettore Barnaby 23.30 Nan.: Medical Investigation 0.30 Dnevnik, sledi M.O.D.A. 1.25 Film: Turk 182 (kom., ZDA, '85, r. B. Clark, i. T. Hutton, R. Urich) (t Slovenija 1 6.05 Kultura, sledi Odmevi 7.00 Zgodbe iz školjke - Iz popotne torbe 7.20 Otr. nad.: Križ Kraž 9.00 Film: Kino Kekec 10.40 Polnočni klub (pon.) 11.55 Tednik (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.20 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem 14.15 Film: Od srca za srce 15.55 Sobotno popoldne, sledi O živalih in ljudeh 16.10 Nagradna igra 16.20 Zdravje 16.30 Usoda 16.35 Nasvet 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Sobotno popoldne: Na vrtu 17.40 18.20 (Ne)uresničeno 17.55 Z Damijanom 18.25 Ozare 18.35 Risanka 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Utrip 19.40 Vremenska napoved, sledi Šport 20.00 Spet doma 21.40 Glasb. dok. odd.: Godec, zaigraj na škant, da pokažemo nov gvant 22.10 Poročila, kultura, vremenska napoved in športne vesti 22.55 Nad.: Sinovi anarhije 23.40 Alpe-Donava-Jadran (pon.) 0.10 Dnevnik (pon.) 0.35 Dnevnik Slovencev v Italiji 1.00 Infokanal (t Slovenija 2 7.30 Skozi čas 7.55 Avtomobilizem: Šang-haj, Formula 1, velika nagrada Kitajske, kvalifikacije, prenos 9.05 Pogledi Slovenije (pon.) 10.25 Posebna ponudba (pon.) 10.55 Circom Regional 11.25 Primorski mozaik (pon.) 12.00 Koper: tenis, Pokal federacij, Slovenija - Kanada, prenos 15.15 Platforma: Kodirana utopija (pon.) 15.45 Dok. serija: Poti z vzhoda 16.35 Dok. odd.: Dnevnik zdravljenja (pon.) 18.10 Film: Poljub v Šanghaju (pon.) 20.00 Velenje: nogomet, tekma Prve lige, Rudar - Olimpija, prenos 22.10 Film: Kovček denarja (pon.) 23.45 Nad.: Usodna nesreča (pon.) 0.30 Brane Rončel izza odra (pon.) 2.10 Zabavni infokanal (t Slovenija 3 6.00 8.00, 10.20 Sporočamo 7.30 9.50, 21.30 Žarišče 12.00 Poslanski premislek 13.30 Poročila Tvs1 15.30 Tedenski pregled 15.50 Na tretjem... 17.30 Poročila Tvs1 19.00 Tv Dnevnik Tvs1 20.00 Satirično oko Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Boben - glasbena oddaja 15.30 Potopisi 16.00 Ciak junior 16.30 Iz arhiva po vaših željah 17.15 Vsedanes aktualnost 18.00 Brez meje 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Športna oddaja 19.30 Vsedanes - Svet 19.45 Jutri je nedelja - verska oddaja 20.00 Tednik 20.30 Glasb. odd.: Banditaliana Trio 22.00 Vsedanes - TV dnevnik 22.15 Backstage Live 22.40 »Q« - trendovska oddaja 23.35 Vsedanes Aktualnost 0.05 Vsedanes - TV dnevnik 0.20 Čezmejna TV Tv Primorka 11.30 Dnevnik - Tv Primorka, borzno poročilo, vreme in Kultura 16.30 Tv prodajno okno 17.00 Hrana in vino, izbrani recepti (pon.) 18.00 Razgledovanja (pon.) 18.30 Brez panike 19.10 Kuhajmo z Anjo 19.30 Duhovna misel 19.45 Tedenski pregled 20.00 Primorski tednik (pon.) 21.00 Z Mojco po domače 22.00 S partnerskim sodelovanjem do boljšega socialnega dialoga, posnetek okrogle mize, 3. del 22.30 1/4 finale končnice DP v odbojki: Salonit Anhovo: UKO Kropa 23.30 Tv prodajno okno, vi-deostrani pop Pop TV 8.00 Winx klub (ris.) 8.25 YooHoo in prijatelji (ris.) 8.40 Radovedni Jaka (ris.) 8.55 Medved Rupert (ris.) 9.05 Ben 10 - Tuja sila (ris.) 9.30 Anim. serija: Beyblade: Nova generacija 9.55 Poštar Peter (ris.) 10.15 Preverjeno (družbene teme, pon.) 11.15 Dok. serija: Kuhajmo po domače 11.50 Dok. serija: Moderni vrtovi 13.00 Preobrazba doma (res. šov) 13.55 Film: Po krivem za rešetkami 15.40 30 Rock (hum. serija) 16.10 Monk (krim. serija) 17.05 Film: Pravica gre predaleč 18.55 24UR Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice A Kanal A 8.05 Najdrznejši posnetki (Folk zabava) 8.25 Dok. serija: Življenje v divjini 9.25 Nan.: Robinson Crusoe 10.15 Nan.: Vsi sovražijo Chrisa 10.45 Hum. serija: Športna srca 11.10 Film: Zobna vila 12.45 Teksaški mož postave (akc. nan.) 13.45 Vitez za volanom (fant. serija) 14.35 Kako sem spoznal vajino mamo (hum. nan.) 15.20 Film: Nogometna mama 16.50 0.25 Top Gear (hum. serija) 18.05 Šola za pare (hum. nan.) 18.351.40 Avto. info, promet 19.10 The Big Game, Zabava 20.00 Film: Brata 21.55 Film: Mafijski blues (i. Robert De Niro, Billy Crystal) 23.35 Newyorški gasilci (dramska serija) 2.10 Love TV (erotika) 3.50 Nočna ptica (erotika) 20.00 Film: Disturbia 22.00 Film: Krožna cesta 3.00 24UR, Novice (pon.) 4.00 Nočna panorama, Reklame RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro: koledar, napovednik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Radio Paprika - Vse najboljše; 10.00 Poročila; 10.10 Koncert: Godalni kvartet Calisto; 12.00 Ta rozajanski glas; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Nediški zvon; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mladi izvajalci; 18.00 Mala scena -Jasna Jurečič: Mona Lisa - izvirna radijska igra, režija Vladimir Jurc; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na RK; 6.20 Utrinek s Primorske poje: Moški zbor Vesna iz Križa pri Trstu; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 9.00-12.30 Sobota in pol; 10.45 Nedeljski izlet; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Torklja; 14.45 Du jes - humoristična oddaja; 15.30 DIO; 16.2019.00 SMS z žogo ali brez; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik; 20.00 Legende; 21.00 Kantina; 22.00 Zrcalo dneva; 22.300.00 Podzemlje RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije;6.25 Drobci zgodovine; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi - Jutranjik; 8.05 Horoskop; 8.10 Prireditve; 8.35 Nogometna kabala; 8.45, 15.05 Pesem tedna; 9. Aktualno; 9.33 V soboto skupaj; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program, zaključek; 10.35 Literarna oddaja; 11.00-12.00 Love generation; 12.00 Kratke vesti; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 21.00 Zelena Istra; 13.35 Babelina knjižnica; 14.00 Slot parade; 14.35 The Chillaut Zone; 16.00-18.00 Popoldan ob štirih Hot hits; 18.00-19.00 London calling; 20.00-0.00 Večer z RC; 20.00 Pic-Nic ele-tronique; 21.30 O 150-letnici združitve Italije; 22.00 In orbita news; 23.00 Il giardino di Euterpe; 0.00 Prenos RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Čitalnica; 7.45 Vremenska napoved; 8.05 Rin-garaja; 9.05 Program za mlade; 10.10 Kul-turomat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Sobotno branje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski aktualni mozaik; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Večer uglasbene poezije slovenskih pesnic; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.30 Radijska igra. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.30, 7.00 Kronika; 7.40 Žurnal; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 8.55 Sporedi; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35, 16.05 Popevki tedna; 10.00 Reakcija; 10.45 Zapisi iz močvirja; 11.00 Heroji za vse čase; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 13.00 Danes do 13-ih; 13.30, 18.50 Sporedi; 14.00 Kulturni val; 14.45 Gost izbira glasbo; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 17.00 Proti etru; 19.00 Dnevnik; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Glasba svetov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Jutranji-ca; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Skladba tedna; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Divertimento; 14.30 Gremo v kino; 15.00 Filmska glasba; 15.30 DIO; 16.05 Sporedi; 16.10 Baletna glasba; 17.00 Operni recital: tenorist Rudolf Schock; 18.00 Izbrana proza; 18.30 Arsov sobotni večer; 20.00 Giacomo Puccini: Madame Butterfly, posnetek; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-18.00 Farant; vmes 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.00-12.00 Mozaik (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 1 0 Sobota, 16. aprila 2011 TRST jasno zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 ■Óa močan dež nevihte veter megla VREMENSKA SLIKA ^ Nad Alpamise v višinah zadržuje hladen zrak, ki pripomore k popoldanski nestabilnosti atmosfere. Danes in jutri se bo višinsko jedro hladnega zraka pomaknilo proti osrednji Italiji. Nad nami bo zato atmosfera stabilnejša. Od ponedeljka se bo nad Evropo okrepil obsežen anticiklon. dolžina dneva Sonce vzide ob 6.18 in zatone ob 19.52 Dolžina dneva 13.34 r lunine mene ^ Luna vzide ob 18.10 in zatone ob 4.56 Nad zahodno in srednjo Evropo je anticiklon, nad osrednjim Sredozemljem pa plitvo ciklonsko območje. V višinah k nam od severovzhoda priteka postopno nekoliko toplejši in bolj suh zrak. bioprognoza Pri vremensko občutljivih ljudeh se bodo pojavljale manjše vremensko pogojene težave. plimovanje Danes: ob 4.11 najnižje -58 cm, ob 10.15 najvišje 40 cm, ob 15.59 najnižje -48 cm, ob 22.17 najvišje 67 cm. Jutri: ob 4.45 najnižje -64 cm, ob 10.56 najvišje 38 cm, ob 16.32 najnižje -40 cm, ob 22.46 najvišje 66 cm. morje Morje je mirno, temperatura morja 11,4 stopinje C. temperature v gorah oc 500 m........... 11 2000 m...........-3 1000 m............ 6 2500 m...........-7 1500 m............ 1 2864 m...........-8 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu dosegel 2,5, po nižinah 2. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg mocan gil sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona M. SOBOTA O 4/12 Dopoldne bo skoraj povsod po deželi prevladovalo jasno do zmerno oblačno vreme. Popoldne bo spremenljivo do pretežno oblačno, zlasti v hribovitem svetu. V Karniji se bo lahko popoldne pojavila kakšna krajevna ploha. Ob morju bo pihala zmerna burja, ki bo čez dan nekoliko oslabela in se spet okrepila v večernih urah. Na Primorskem bo povečini sončno, drugod pa spremenljivo oblačno. Pojavljale se bodo kratkotrajne krajevne plohe. Pihal bo severovzhodni veter, na Primorskem zmerna burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do 5, najvišje dnevne od 10 do 14, na Primorskem okoli 17 stopinj C. J O GRADEC 2/14 CELOVEC O 0/15 MARIBOR O 4/14 M. SOBOTA O 3/14 TOLMEČ O 0/14 TRBIŽ O -1/13 O -3/12 O-1/13 S. GRADEC pTUJ KRANJSKA G. ° TRŽIČ ^^ CELJE I/15 1/15 ° „ „ ČEDAD O * " KRANJ tT-O -i f / C-5"? VIDEM O 4/20 O ^ , "¡K 3/21 ^¿k. LJUBLJANA ZAGREB4/15 O PORDENON GORIC»^C'0 N. GORICA 3/16 N. MESTO 3/14 0 4/20 T, (NAPOVED ZAJUTRI Jutri bo po vsej deželi povečini sončno in suho vreme. Jutri in v ponedeljek bo sončno in postopno nekoliko topleje. Še bo pihal severovzhodni veter, na Primorskem zmerna burja.