Stev. 200. Trst, v petek 19. Julija 1912 TeSaJ XXXVII. IZHAJA VSAK DAN tatf] tb nedeljah In pra2niklh.Qt^5., eb ponedeljkih ob 9. zjutraj. Poaamlčue Štev. se nvč. (6 stot.) v mnogih fcobakarnah v Trstft^$ Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini^- Sv3*XiUciji, Tolmina, Ajdovščini, Dornbergu itd^aVta jele vSfceT'. po 5 nvč. (tO stot.) OGLASI SE RAČUNAJO' ^ MILIMETRE v širokosti 1 jtnlone. CENE: TrgovinskiQ#rtni oglasi po 8 st. mm. osmrtnice, zahvale, poslanice;- oglasi denarnih zavodov po 2 O st. mvi. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka »edaljna vrsta K 2. Bfali oglasi po 4- stot. beseda, naj-jr.aaj pa 40 j-toL Oglase sprejema Iaseratni oddelek uprave .Sdmosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo in tožljivo v Trstu. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko* „ V edinosti j§ moi r NAROČNINA ZNAŠA m celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6K; u aa-ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Kuoonlna a« n*4*ljik« liltaj« „EDI1I03TI" «Ua«: n «*lo l*to Kron 5-20, it pol lata Kron a-OO. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nef ran kovana pisma sa no sprejemajo !n rokopisi so ne vraftajg. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulica Giorglo Galatti 20 (Narodni doa). Izdajate^ in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnis konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna .Edino-f. vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trsta. abca Giorgio Galatti štev. 20. Poftno-hraitllnUEnl ra?un štev. 841-652. TELFF0M It. 11-57. BRZOJflUNE VESTI. Grof Berchtold v Ischlu. ISCHL 18. (Izv.) Zunanji minister grof Berchtold je sprejel danes dopoldne v svt-jem stanovanju v hotelu Elisabeth ministra notranjih zadev bar. Heinolda, ki * |e ostal pri njem pol ure. Bojkot grofa Tisze. BUDIMPEŠTA 18. (Izv.) Predsednik ogrske zbornice grof Tisza namerava počitnice prt živeti v kopališču Pistyanu. Kakor hitro so izvedeli kopališčni gostje, da namerava priti grof Tisza v Pistyan, se je takoj pričelo proti njemu bojkotno gibanje. Češki najvišji deželni maršal — častni doktor. PRAGA 18. (Izv.) Profesorski kolegij češke tehnike je imenoval najvišjega deželnega maršala češkega, princa Lobkovica za častnega doktorja tehničnih ved. Češko-nemška spravna pogajanja. PRAGA 18. (Izv.) Konference čeških in nemških zastopnikov se nadaljujejo vzlic nastalim težkočam, ki so se pojavile v zadnjem času pri spravnih pogajanjih, ter prevladuje menenje, da bo mogoče tekom meseca avgusta doseči spravo. Na obeh straneh so odločeni, da se nadaljujejo pogajanja tako dolgo, da se doseže uspeh. Danes so imeli konferenco zastopniki čeških manjšin, ki so sklenili češkim poslancem staviti zahtevo, da naj brezpogojno zahteva|o zakonito zasiguranje minoritetnega varstva in da nikakor ne privolijo v narodno omejijev jezikovno mešanih okrajev. Češki narodni svet se jutri sestane k zelo važni seji, v kateri se bo razpravljalo o vprsšanju manjšinskega varstva. Češki agrarni poslanci, deželni in državni, so pozvani na 25. t. m. k zelo važni seji v Prago. Glede jezikovne rabe v praški mestni občini vladajo še velike diference, a upati je, da se bodo dale poravnati tekom na-daljnih pogajanj. Atentat na srbskega kralja. BELGRAD 18. (Kor. Iz uradnega srbskega vira). Vest neke dunajske korespondence, da bi bil nameraval neki Črnogorec atentat na kralja Petra, je popolnoma neutemeljena. Relegiranje socijalno demokratskega dijaka. KRAKOV 18. (Izv.) Senat tukajšnjega vseučilišča je relegiral onega socljalnode-mokratskega dijaka, ki je pred prihodom nadvojvode Karla Franca Josipa predsedoval dijaškemu zborovanju, na katerem je bilo sklenjeno, da se dijaštvo ne udeleži slavnostnega sprejema nadvoxvode. Kranjski deželni zbor. DUNAJ 18. Kranjski deželni zbor Je sklican 23. t. m. na zasedanje. Škandalna afera ogrske policije. BUDIMPEŠTA 18. (Izv.) V Velikem Varadinu se je dogodil pri tamošnji policiji velikanski škandal. Policijski stotnik je aretiral hčerko nekega odličnega fabrikanta in jo dal preiskati, nasilno odstranivŠi vse domače ljudi aretiranke. Zatrjuje se, da so deklico na policiji šiloma zlorabili. PODLISTEK. Spomini na praške slavnosti. (Nadaljevanje.) Palacky. Pal£cky je bil velik historik, obenem pa tudi vodilni politik češkega naroda v najkriiičnejŠih časih, a njegove velikosti to ne kvari prav nič, če tudi njegova politika ni dosegla svojih zaželjenih uspehov in se je ponesrečila popolnoma. Palacfcy ni dosegel svojega smotra — razmere so bile siinejše, nego njegova najtrdnejša volja — ali kar je hotel on, ostane i naš smoter, njegov program ostane naš program, le da ga hočemo doseči in izvesti po drugi poti, ker so današnje razmere drugačne, kakor pa so bile v tistih časih. Češka politika mora vedno biti državnopravna, a zlasti v današnjih dneh je treba potrpežljivosti, vztrajnosti in žilave delavnosti. „Spomenik očeta Palackega, ki je dal svojemu narodu minulost in bodočnost, veliko zgodovino in velike cilje za vse njegovo stremljenje, bodi vsem nam in našim potomcem blesteč svetilnik, ki naj nas varuje, da ne zaidemo na pot nasilja, nepravde in krivice, in vodilna zvezda k veliki, svetli bodočnosti našega milega naroda, vsega Slovanstva in vseh, ki žele zmage pra- Atentat na predsednika Zedinjenih ] držav. | NEW YORK 18. (Izv.) Iz Washingtona javljajo, da je bil na predsednika Tafta pripravljen atentat, ki pa posreči ni dosegel svojega namena. Neznan atentator je namreč položil v predsednikovo pisalno mizo bombo s tlečo lunto. Privatni tajnik predsednikov pa je še pravočasno opazil stvar, ugasil tlečo lunto ter tako rešil predsednika gotove smrti. Portugalska. PARIŠ 18. „Ag. Havas" je z reservo priobčila vest iz Madrida, da portugalski monarhisti baje pripravljajo za nocoj nov napad. LISABONA 18. (Kor.) V Angežu je bilo aretiranih 11 upornikov. V Portugalski vlada popolen mir. ; Napad na pošto. CARIGRAD 18. (Kor.) Kakor poročajo listi je neka bolgarska četa napadla pošto v bližini Kirkilise, ubila dva orožnika in dva potnika ter odnesla 800 funtov. Nezvesto ženo zaklal. KRAKOV 18. (Izv.) V vasi Jelesnl je kmet Jurašik umoril svojo ženo. Jurašek je bil dalj časa v Ameriki, kjer je pridno delal in varčeval ter denar pošiljal domov svoji ženi, hoteč potem, ko se vrne iz Amerike, razširili svoje kmetijsko gospodarstvo. Ko pa je prišel domov, je videl, da je žena trdo prislužeCii denar, ki ga ji je pošiljal iz Amerike, zapravila z drugimi. V jezi je pograbil nož in zaklal ž njim nezvesto ženo. Aretirali so ga in izročili sodišču. Nesreča na letalnem polju. LIPSKO 18. (Kor.) Danes je ponesrečil na Undentalskem polju poročnik Preusser. Aparat je s tako močjo priletel ob zemljo, da se je dvakrat prevrgel. Poročnik Preusser si je razbil črepinjo in je bil v par minutah mrtev. Umor lastnika igralnic Rosenthala. LONDON 18. (Izv.) Iz Nevv Yorka po- , ročajo, da še sedaj niso prišli na sled morilcem lastnika igralnic Rosenthala vzlic temu, da je bii ustreljen na ulici. Državni pravdnik Hydman je javno obdolžil policijo, da je v zvezi z zločinci, trdeč, da je bila med policijo in profesionalnimi zločinci tajna zveza in popolen dogovor glede na umor Rosenthala. Hydman opozarja na to, da je vsled takega neodpustljivega posto-j panja policije nad pet milijonov newyorškega 'prebivalstva izročenega dobri volji najhujših zločincev. Mlin pogorel. TOLNA 18. (Kor.) Tukajšnji petnadstropni valjčni mlin je danes po noči po-j gorel. Mlin je bil zavarovan za 200.000 K.! Potres. BELIGRAD 18. (Kor!) V moravski dolini med mestom Jagodino in Paračinom in okolico je že dva dni v kratkih presledkih čuti potresne sunke. Prebivalstvo je vsled tega zelo vznemirjeno. ; Električni tok ubil tri dečke pri j kopanju. CURIH 18. (Kor.) V kantonu Solot-rn se je dogodila pri kopanju velika nesreča. Trije dečki so se kopali pod elektrarno ob oeschi, pritoku rek Aare. Nakrat so dečki ----- — j vice in pravičnosti v življenju kateregakoli naroda I* | Nato je bilo položenih nebroj krasnih vencev na spomenik in „Hlahoi" je v zaključek slavnosti zapel Smetanovo „Včno". Ob eni nekako so se začele množice razhajati. j Žareči solnčni žarki so se odbijali v stoterih oknih kraljevskega Hradčina, ko smo odhajali izpred spomenika očeta češkega naroda, ki je po besedah govornikovih dal svojemu narodu — minulost in bodočnost, in tja na ta kraljevski Hradčin zre resnega obraza oče Palacky, kakor da vidi pred seboj iz stare njegove slave vstajati novo slavo naroda češkega, ne morda v kraljevskih sprevodih in pohodih ter viteških turnirjih in bojnih igrah, temveč slavo na-' roda iz naroda samega, iz njegove lastne uioči, iz njegovega resnega, vztrajnega, smotrenega dela, da se dvigne na višek kulture in prosvete, svoje, iz sebe samega, ne pa po milosti tistih, ki so ovenčavali v davnih in nedavnih časih kraljevski Hradčin s svojo slavo in neslavo. „Svoji k svemu a vždy dle pravdy!w Naj bi ta izrek očeta češkega naroda ne našel samo v češkem narodu sinov, ki bi naj jim bila sveta ta očetova oporoka, temveč prav tako tudi v našem narodu in to tembolj, ker mu jih je tako zelo treba v današnjih Časih razdora in spora, nasilja in krivice! obmolknili, voda jih je gnafa naprej in ne da bi dali glasu od sebe, so se pogreznili. Istočasno je prišlo na površje mnogo mrtvih rib. Ko so potegnili dečke iz vode, so bili Že mrtvi. Preiskava je dognala, da je nastalo v elektrarni motenje in da je električni glavni tok našel pot v vodo in tamkaj ubil tri dečke in mnogo rib. Boj 8 cigani. KRAKOV 18. (Izv.) V vasi Sufčinu je ciganska toipa ukradia k-retoin več živine. Kmetje so se oborožili in udarili za cigani, na katere so naleteli v nekem gozdu. Prišlo je med kmeti in cigani do pravcatega boja, v katerem so trije cigani z življenjem plačali svojo tatinsko slo. Razmere v Turčiji. CARIGRAD 18. (Kor.) Glede pogojev, pod katerimi bi bil sprejel Mahmud Muktar paša portfelj vojnega ministra, krožijo različne vesti. Zatrjuje se, da zahteva odpravo obsednega stanja, splošno amnestijo, ki naj bi se raztegnila na albanske načelnike in dostojanstvenike starega režima, in umak-nitev ekspedijcih čet iz Albanije. Kakor pa zatrjuje druga vest, je Mahmud Muktar paša predlagal, da se ustanovi mesto višjega komisarja za Albanijo, ki naj bi se poverilo kakemu visokemu albanskemu dostojanstveniku, na pr. bivšemu velikemu vezirju Serid begu. Ministrski svet se je baje izpočetka strinjal s temi predlogi, pozneje pa so nastale diference, ki so onemogočile imenovanje Mahmud Muktar paše, in končno je moral kabinet demisijonlrati. Odstop turškega ministrstva. DUNAJ 18. (Kor.) Govore o odstopu ministrstva Said paše označajo listi odstop kakor poraz mladoturškega režima. Nekateri listi pravijo, da utegne novo ministrstvo imeti pri mirovnih pogajanjih morda lažje stališče, čeravno obstojajo med Italijo in Turčijo še nepremostljiva nasprotstva. CARIGRAD 18. (Kor.) Listi poudarjajo, da dokazuje padec kabineta na dan zaupnega sklepa, da zbornica sama ne more pokrivati ministrov In da je položaj nenormalen. Govori se, da vzlic odstopa kabineta odide misija v Albanijo. CARIGRAD 18. (Kor.) V gotovih vojaških krogih se govori, da je neposredni vzrok demisije ministrstva vedenje visokih častnikov prvega armadnega zbora. Ako bi ne bilo ministrstvo danes odstopilo, bi bilo prišlo mnogo viših častnikov na porto, ki bi bili zahtevali odstop kabineta. Zatrjuje se, da se komite naslanja na gojence vojaških šol. Novi turški kabinet? FRANKFURT 18. (Izv) „Frankfurter Zeltung" priobčuje novo turško kabinetno kandidatsko listo, ki bi bila tedaj, ako bi Teoflk paša prevzel predsedstvo, sledeča: Kiamil paša zunanje stvari, Husein Hilmi paša pravosodstvo, Zla paša finance, Nazin paša vojno in Husred paša mornarico. Italijansko-turška vojna Arabska deputacija pri Giolittiju? MILAN 18. (Izv.) Tukajšnji „Secolo" poroča, da je bila te dni pri italijanskem Na „Letni". O javni telovadbi na Letni je naš Ust poročal že precej obširno, zato naj dodamo tu le nekaj najinteresaninejših podrobnosti, o katerih Še ni bilo govora v našem listu. Največje zanimanje med vsemi gosti Sofcolstva so gotovo vzbujali francoski g i m n a s t i s svojim nastopom, ki se precej razlikuje od sokolskega. Se pač vidi v vsem ona lahka, živahna francoska narav, ki zahteva tudi v telovadbi svoje, kakor se tudi v sokolskih nastopih zrcali naša slož-nejša, a gotovo resnobnejša in nekako sa-mozavestnejša. Skoraj si ne moremo misliti vse one ogromne mase Sokolstva, ki je nastopita v prostih vajah, onih mogočnih, 32 mož v fronti broječih kolon, ki so se vsipale z obeh nasprotnih si strani na sredo telo-vadišča, da bi korakele v onem hitrem francoskem koraku. Pri manjših oddelkih, kakor takem, v kakršnem so nastopili gimnasti k svojim prostim vajam, oziroma k orodju, se zdi tak nastop Učen in mičea, ko ti gre vse onako po bUskovo, a za večje mase pa tak način korakanja ni in bi Jim vzel velik del one imponirajoče veličastnosti. Priznavamo pa prav radi, da je vsakega poznavalca telovadbe naravnost očaral nastop Francozov na osmerih krogih. Točnost in enakomer-nost, s katero so izvajali precej težke vaje, zlasti pa ona, skoraj na avtomatično preciznost spominjajoča menjava osmorice na : ministrskem predsedniku Giolittiju deputacija ! tripolifanskih Arabcev med njimi tudi odposlanec načelnika plemena Senussijev, ki da i je izrekla svojo zahvalo italijanski vladi ca ; aneksiji Tripolitanije in svojo vdanost. Da niso ti bili kaki kalabreški „arabcl"? Prip. ured. Število turških vojnih jetnikov. RIM 18 (Kor.) Vojno ministrstvo je priobčilo imenik turških vojnih jetnikov od začetka vcjne. Imenik vsebuje 88 častnikov, od teh se jih je 24 vrnilo v domovino. Vseh Jetnikov je 1731, od teh 1673 v Italiji. _ Zakaj niso prišli Poljaki?! i. Kakor znano, se Poljaki niso udeležili oficijelno ne letošnjega časnikarskega kongresa, ne sokolskih slavnosti v Pragi. Naravno je, da si Poljaki s to svojo dvojno abstinenco niso pomnožili simpatij med slovanskimi plemeni. Narobe: padla je marsl-kaka trpka in grenka beseda na poljsko adreso. Istotako umljivo pa je, da so Poljaki sami dobro občutili, kako neugoden utis so napravili s svojim postopanjem na slovansko javnost. In umljivo je, da so občutili potrebo, da bi se pred slovanskim svetom opravičili in utemeljili svoje postopanje. V ta namen je priobčil neki Poljak v praški „Union" od 14. julija, torej kmalu po slavnosih, dolgovezen članek, v katerem pojasnuje razloge, radi katerih Poljaki niso prišli v Prago. Vso krivdo meče seveda — kdo bi tudi od Poljaka pričakoval kaj druzega ? ! — na ruski račun: piše najhuje obtožbe na račun ruskega naroda in ruske države, ki da neusmiljeno in barbarski preganjata poljski narod. In vsklika: S takimi ljudmi, ki tako proganjajo in insultirajo pJJski narod in poljsko domovino, Poljaki vendar niso mogli sesti k isti mizi in so bili prisiljeni v abstinenco od časnikarskega kongresa In sokolskih slavnosti I In da bo ta njegova namera še bolj akcentuirana in čim debeleje podčrtana, dela pol|ski gospod milijone komplimentov pred narodom češkim, naglašujoč njega visoso kulturo in fenomenalni gospodarski napredek in svoje bratsko čustvovanje nasproti češkemu narodu I Tudi poljski novinar Anton Žwan je pisal uredništvu gori navedenega praškega Usta pismo, v katerem zatrja, da smatra za dolžnost si ca in razuma, da se zahvali za posvečene dneve, ki jih je preživel v Pragi. Zatrja, da so med vsemi narodi na zemlji Čehi najbližji Poljakom. Najsrečneji v njegovem življenju bi bil oni dan, ko bi Poljaki in Čehi sklenili nerazdružljivo zvezo ne le za skupno delo, ampak tudi za skupr.o obrambo Ta dan pokaže svetu — tako vsklika g. Žvvan emfatično — kaj in koliko more ustvarjati trdnost mi3li in volje, opirajoča se napravo bratsko ljubezen in ne brutalno silo. Ta poslednja apostrofa je zopet udartc po Rusih, a nas sili k misli, da je Poljak rabil toliko laskavih besed na češko adreso le zato, da je bil tem izdatneji in cbčutneji — udarec po Rusih ! Ni torej toliko ljubav do enega slovanskih plemen vodila peresa, temuč računajoče sovražtvo do druzega. Zato nas vse te poljske Izjave — pa bile še orodju, je vzbujala viharno odobravanje vsega stotisočerega občinstva. Gimnasti so nastopili v belih telovadnih oblekah s črnimi nogavicami, a bili so to večinoma že starejši možje, ki so pokazali prav posebej s svojim nastopom, kako ohranja telovadba čilost in gibčnost telesu in duhu. Mnogo se je opažalo vzlic ogromnemu navalu občinstva po praških ulicah vse slavnostne dni uniformirano rusko dijaštvo s svojimi belimi ali modrimi Čepicami in belimi jopiči. Nad 800 ruskih dijakov je prispelo v Prago in v petek, dne 28. junija, popoldne Je nastopilo rusko dijaštvo tudi na te-lovadišču na Letni in to v prostih vajah In na orodju, kjer se Je pokazalo, da je reakcionarna Rusija vsaj na polju telesne vzgoje mladine mnogo na boljšem, mnogo modernejša, kakor pa marsikatera druga država, ki se tako zelo baha s svojo modernostjo, da ne preostaja od te „modernosti" nič drugega nego samo bahaštvo. Pri nas v Avstriji mečejo Sokolstvo iz šolskih telovadnic, pri nas, v naši ljubi S o-venski prepovedujejo razni Šolski sveti udeležbo Šolske mladine pri sokolski telovadbi, češ, da ne bi se pokvarila, da ne bi se zastrupila s sokolsko idejo, ki je baje tako nevarna duševnemu in telesnemu blagru šolske mladine, da je celo treba peklenskega ognja in žvepla klicati nanjo s prižnfc in spovednic; na Ruskem pa v šolah sistema- Stran U. „EDINOST" št. 200. V Trstu, dne 19. julija 1912. tako lepo koncipirane — o bratstvu s Čehi in o poljski ljubavi do vseh slovanskih plemen puščajo tako hladne in ne morejo ogreti niti nas Jugoslovanov, ki smo sicer vendar precej temperamentni in lahko raz-vnemljivi. Ni utiša, ker se vam vedno zdi, da manjka — iskrenosti. Pa naj muzika poljskega koncerta še tako sladko zveni, vedno se nam dozdeva, da čujemo iz prijetne harmonije ven noto, ki ovaja, da to ni tista pristna umetnost, ki se poraja iz srčnega čustva, marveč da je to nekaj narejenega, preračunjenega za gotove namene. In naj se jeze, aii proslavljajo: vedno opažamo pri Poljakih tendenco, narekovano od sovraštva do Rusije in ruskega naroda. Bog ne daj, da bi mi hoteli odobravati sleherni čin v političnem zistemu Rusov in Rusije proti Poljakom in da bi hoteli trditi, da so na ruski stiani popolnoma brez vsake krivde na nesrečnem rusko-poljskem sporu. Tudi na ruski strani je bilo vedno in je šo-venov, zagrižencev, in tudi ruske vlade so tekom časov in v valovenju zgodovinskih dogodkov, po delitvi Poljske zagrešale marsikatero krivico in storile marsikak greh nasproti svojim državljanom poljske narodnosti. Najmanje pa mislimo na to, da bi odobravali zadnji nesrečni čin ruske dume glede odcepljenja Cholraske gubernije od ruske Poljske. Govorimo o dogodkih po delitvi Poljske. Rekriminacije radi delitve poljskega kraljestva same pa nimajo danes ne smisla ne smotra, ter Poljakom ne morejo nič koristiti, pač pa jim le škodujejo. To je prvič do vršen nespremenljiv zgodovinski čin, in drugič ni sodelovala na njem le Rusija, ampak tudi Nemčija i a Avstrija, v kateri poslednji so danes Poljaki sami ponašajo se svojo neomajno državljansko zvestobo. Zgodovinska resnica je ta, da se je grešilo na obeh straneh. In ravno na poljski strani so delali naravnost usodne pogreške v svcjem sicer lepem, ali nesmiselnem poljskem idealizmu in — sanjarstvu, ki ni hotelo in nt moglo razumeti, da je delitev Poljske dovršen, nepreklicen in nespremenljiv zgodovinski čin. S takimi neprevidnimi čini so Poljaki sami dajali svojjm sovražnikom orožje v roke, da so mogli ruski šoveni svojo in-transigenco nasproti Poljakom opravičevati z najvišim državnim interesom ruske države. Tako usodno zmoto so zagrešili Poljaki v letu 1862, ko je bil carjev brat, veliki knez Konstantin Nikolajevič imenovan namestnikom za kraljestvo Poljsko. Tedaj so bile na ruskem dvoru dobre dispozicije za popoino avtonomijo ruske Poljske. — Prlšia pa je vmes tista nesrečna in breznauna poljska ustaja, pjišei je poskus umora na carjevem namestniku In konec je bilo dobrim dispozicijam. Blagi veliki knez Konstantin Nikolajevič je odšel in začela se je era hudih persekuclj Poljakov; so vraž t vo med obema slovanskima plemenoma se je še poojstrilo in traja še danes z nezmanjšano siio. To so zgodovinski dogodki in ta ekssurzija na polje zgodovine ruske Poljske govori, da Poljaki gieše proti zgodovinski resnic!, ako slikajo — kaftor je to storil tudi poljski člankar v oraški „Lhion" — Ruse kakor volkove, a sebe kakor nedolžna jcgajeta, brez usodnem rus so-p oljske m Želeti bi le bilo, da bi namestnik Ho-j mesta in bližnje okolice z ozirom r>h* na nnrllacri svnte nadzorstvene obla- nuino potrebo tega OtrOŠkt vrtci. na zelo ampak tudi v momentih, ko so se reševala v dunajskem parlamentu razna vprašanja, henlohe na podlagi svoje nadzorstvene obla- nujno potrebo tega važna za posamična plemena, politike, ki smo sti še nekoliko globlje posegel v zamotani i Lepe razmere na meatn; reaifci pri Sv. Jakobu. Bila mi je prilika, da sem mogel vpogledati v poročilo mestne realke _____________________ - _____ ____ pri Sv. Jakobu za minulo šolsko leto. Ta solidarnost Poljakov nekam — zgubila" I lanska 'večina* tržaških občinarjev - davko- nova šola je dospela letos do šestega raz -Tudi če ne verujemo vsem rekriminacijam plačevalcev bi ran bila za to prav iz srca reda in {e imela 356 učencev. Po rojstvu jej sodobniki žive priče, tudi ta zatrdila nimajo labirint tržaškega občinskega gospodarstva za Slovane prepričevalne moči. V vsakem in očistil tudi ta Avglje« hlev tako, kakor takem kritičnem momentu se je slovanska: ga je že začel temeljito čistiti v Puli. Veli galiških Malorusov, se ne moremo izne-; hvaležna! biti u ver jenja, da Poljakov ne vodi vzikdari tista pravičnost, ki bi družili. — Sklicevanje Poljakov na so-vražtvo Rusov nikakor ne opravičuje pred slovanskim svetom abstinence od praških slavnosti. Priti bi biti morali že radi bratske ljubavi do druzih slovanskih plemen, o kateri tako bombastično govori v praški „Uaion" poljski branitelj poljske nedolžnosti. Domače v^ati. Tržaško mestno gospodarstvo, laški liberalci in princ Hohenlohe. Vladni komunike, ki smo ga pred kratkim priobčili v našem listu v celoti, je dal povoda ne samo tržaškemu, temveč tudi zunanjemu Časopisju, da se je precej obširno bavilo s to zadevo. Toda, kakor se navadno godi ob takih prilikah, niso poskrbeli gospodje v tržaški mestni hiši za to, da bi na uničujočo ki iti ko, ki jo je izrekla vlada o njihovem gospodarstvu z občinskim premoženjem, odgovorili s kakimi uvaževanja vrednimi protiargumenti, temveč zopet le z natolcevanji in sumničenji. Tako so spravili v dunajsko „Neue Frele Presse" neki dopis, v katerem se bridko piitožujejo nad težko roko namestnika princa Hohenloheja, a poskrbeli so tudi, da so ta njihova naročena sumničenja prešla v drugo časopisje, zlasti italijansko. Tako si je dal tudi sicer resni milanski „Corriere della sera" poročati z Dunaja o velikih krivicah, ki se gode italijanski kamori v TrstiTpod namestnikom Hohenlohejem, češ, da je njegov čin — neodobritev občinskega proračuna — zelo neopravičen in ne brez političnega ozadja tsr da je maščevanje za to, ker mu je liberalna stranka odrekla svojo naklonjenost. No, ta je pa lepa! Italijansko liberalni gospodje v tržaški mestni h.ši menda še vedno ne morejo priti do prepričanja, da je že zdavnaj minila ti3ti doba, ko so neomejeno gospodarili z ljudskimi koristmi ne !e na tržaškem mestnem magistratu, temveč prav tako tudi na tržaškem namestništvu, kjer jim je bil namestnik samo mariioneta, ki je prevračala take kozelce, kakoršnlh se Je njim hotelo. Sedanji namestnik je pač krepka individualnost, ki misli s svojo lastno glavo in ki irna dovolj Čuta za resnico in pravico in toliko energije, da se „drzne" tudi proti volji magistratne gospode pripomoči resnici in pravici do zmage. TUti časi, ko so se c. kr. namestniki lovili za škrice tržaške magistratne gospode, Na skupno obrambeno delo! ,Pic-jo zahtevali oni odjcolo* priobčuje nekoliko statistike o deci v mestnih „rikreatorijih" v minulem šolskem letu. Iz te statistike posnemljemo, da Je bilo vpisanih: 680 v tako zavetišče v ulici Sette Fontane, 603 v ono v Starem mestu. Koliko je bilo med todecoslovanske krvi?! A koliko še le v Leginem zavetišču pri sv. Jakobu?* In v Rojanu? Vsa ta slovenska deca, ki jo pošiljajo slovenski stariši v ta zavetišča, Je izgubljena za svoj narod, ker vsa vzgoja preraču-njeno in zlstematično vceplja v nežna srca strupa, sovražtva do lastne krvi in rojstva. „Piccolo" vsklika, da so taka otroška zabavišča celo važneja nego šole. Kajti „Pic-colu" ni do tiste naobrazbe, ki jo daja dobra ljudska Šola, ampak le za infamno raznarodovaino delo. Zato ima povsem prav, je bilo 250 učencev iz Trsta, 57 iz Istre, 11 iz Goriške, 9 iz Dalmacije in 22 izven Avstrije. Zanimiva je seveda za nas statistika o narodnosti učencev te šole. Saj je Sv. Jakob najbolj slovenski okraj našega mesta, kjer smo se Slovenci že ponovno prav Častno uveljavili pri volitvah zbog svoje številnosti. No, In kaj pravi letno poročilo mestne realke pri Sv. Jakobu o materinem jeziku? Da naših dijakov ne mere biti dosti, to verjamem ; ali da bi ne bilo nid enega samega, kakor kaže ono poročilo, tega ne moremo verjeti niti uradnemu izkazu šolskega vodstva. Pa ni čudo! Za to šolo so našli posebno rubriko. Namreč: ne, kakor povsod drugod, in tudi na občinskih srednjih šolah: „lingua materna", — ampak posebno novost .lingua famigliare". In po tej »iingua famigliare" so vsi učenci Italijani, izvzemŠi enega Hrvata, enega Nemca, enega Fran- ko pripisuje tem zabaviščem toliko važnost coza in enega Spanca. In Italijanski značaj in zato je statistika o obisku „rikreatorljev* j te šole je najčastneje rešen brez vsake bar-zares vznemirljiva za nas. Opozarjamo ro-| barske primesi. Dj, vsaj navidezno pred jake na nevarnost, ki nam preti od te strani, i svetom je italijanska čast rešena tudi tukaj! Usoden greh bi bii, ako bi prezirali to ne- j AH če pogledamo v imenik učencev, priha-varnost. Najnuneja dolžnost tržaškemu Slo-ljamo pa do drugega spoznanja. Res, da ne venstvu je, "da misli na primerno organizi- S poznamo nikogar iz ni že navedenih, aii tega rano protiakcijo, ki naj bi se po našem j si vendar le ne damo nstrestl, da je itali-mnenju gibala v dveh smereh. Vzgojevafna; janska lingua famigliare pri vseh učene.h, in poučevalna naj bi bila, da bodo slo-: ki se pišejo tako-le: venski stariši vedeli, da zagrešajo narodno, Bastjancic, Briscik, Bučar, Cergolj, Ko-izdajstvo, ako pošiljajo svoje otroke v te; član, Kopač, KrUraancic, Stebel, Vrabec, raznarodovalnice, a v drugo moramo skrbeti Boskovic, Ivanlsevic, Kermolj, Krecic, PdC za protltežje s tem, da ustanovimo slične zavode, kjer se bodo otroci ohranjali svojemu narodu. Vemo, da bo to stalo mnogo žrtev. Ali kjer gre za življenje, ne sme biti vprašanje" sredstev toliko, da bi se ne lotili njega rešitve. In rešitev b! bila možna, če se zastavijo v to vse narodne sile, če zavihamo rokave vsi brez razlike političnega mišljenja. Združena narodna moč bi premagala tudi te težave. In tu nam prihaja misel, ki Je sicer ob sedanjih slovenskih razmerah drzna, ali celo abotna. Vendar je| da-jamo izraza. Slovenci imamo dve šolski obrambeni organizaciji. Ena je — da rabimo tudi mi danes navadno označenje — napredna, druga klerikalna. Imamo družbo sv. Cirila in Metoda in Stražo. Prva je že mnogo storila v ohranitev slovenske dece v Trstu in nam je nje velikodušna pomoč zagotovljena tudi za bodoče, druga ni še ničesar. | Ali bi na bilo možno, da bi ti dve organi-: zacljl začeli kombinirano akcijo v obrambo ' naših periferij ?! Saj gre za odvračanje ne- kupni slovenski stvari. same sama in in na barbare krotka vsake ktivde sporu. Ravnokar omenjeni čiankar je naglašal tudi slovansko čutstvovanje Poljakov in njihovo bratsko ljubav do slovanskih plemen. Ali vspričo vse praktične politike avstrijskih Poljakov, ne-le nasproti gališkim Malorusom,; varnosti, ki grozi o so minili —upamo, da za vedno —, in na- rnesto dosedanjega kljubovanja družbi mestniku princu Hohenloheja bo najbrž pre-jSV> Oriia in Metoda, ki si je že ustvarila cej vseeno, ali mu italijanseo-liberalna ka-i Zg0dovino žrtev za slovensko stvar, naj bi mora odreka svojo naklonjenost, ali pa tudi stopilo plemenito tekmovanje na težkem re-ne, pač pa mu je kot v to poklicanemu! Ovalnem delu. In če se mu pridruži še po-nadzorovalcu dejanja in nehanja tržaškega i večana požrtvovalnost naroda, vspehi ne mestnega občinskega sveta gotovo na tem, j morejo izostati. da se italijansko-Hberaina naklonjenost na-: Prihajamo s tem nasvetom, da-si mo- i duhovniki sprli, a pridobi)! le malo iskrenih pram sami sebi ne bo kazala v vetrnjaŠkem j rarao biti ob sedanji razdraženosti v slo-. prijateljev. zapravljanju občinskega imetja v škodo ob-jvenskem političnem življenju pripravljeni! Kje Je temu vzrok? Odgovarja: v sJabi čanov, katerih velik del s prav enako od-1 tudi na to, da edini odziv bodo — ponovljene j taktiki voditeljev. Nerazsodni radi-iočnostjo odklanja nakionjenoi-t magistratne j rekriminacije in morda tudi zaničijiv smeh. | k a I i z e m v kulturnih in nevarni iLŠkolibtratne klike, kakor jo lahko pogreša. Bodi! Saj smo gotovi, da se se bo smejal j d o g m a t i z e m V političnih v p r a- _ .n n<»r,Ilr r 1 iri -llim CTf\t OCalr Hrt. '___t i_t___»I. ____.1 •______-J 2, nak, Kokorovec, Obersnel, Sancin, Trebeč, Verbas, Gerclc, Gregorovic, Kurer, Mifrtavec, Peiric, Zerjal, Živec itd. Njih pravopis Je pač čisto slovenski brez znakov (strešic) in zatorej ne more biti „lingua famigliare" ia niti »lingua materna* italijanska, — vsal pri večini imenovanih ne! In zato tudi poročilo ni zanesljivo, ni resnično. Najbrže pa so razmere na tej šoli tako šovenistične, da si noben učenec ne upa navesti slovenščine kot „lingua f*migtiare" ; ali po tem so :e razmere ta'so bolne in abnormalne, da potrebujejo leka, in prav hitro in koristnega leka, kakor že namerava vlada po-državiti tu Ji realko na Aqjedottu, ker iz takega ambijenta ne more vzpeti mnogo dobrega in ker koncem korca je vendar preveč zahtevano cd slovenskega prebivalstva, pa bi še plačevalo doklade za t ke sovražne rnu učne zavode! Duhovščina v kulturni in politični borbi. O tem, tudi za naše slovenske razmere še posebno aktuel.em vprašanju razpravlja neki duhovmk v zaderskem „Narodnem Listu". Duhovščina v Da'mic jl Igra — tako začenja — važno, da celo glavno ulogo v hudiii političnih in Kulturnih borbah. Važno vprašanje pa je, aH je v teh borbah doseglo dovoljnega uspeha, ali se je položaj duhovščine mnogo zboljšal ? ! Avktor \ uverjen, da — ne, ker z mnogimi so se namestnik sam in žnjim gotovo vsak pogoni, ki res ljubi svoj narod in mu želi za- šanjlh sta štenjak. gotoviti ekztstenco in prihodnost na perife- j priznava sicer, temu kriva! Avktor da je v verskih vprašanjih Pa kako zelo skrbi gospode na magi- j rjjj v varstvo In na korist narodne skupnosti -ečkrat radikaMzeni neok^odn čistiti Avgi-jev hlev laško-liberalne kamore, ki je do-vedla v popolno propast skoraj vse, zlasti pa drugo največjo mestno občino našega Primorja ; da bi ne bil popularen mož, ki Je v eneir letu prihranil tržaškim občinarjem tri in pol milijona nepotrebnih davščin, mož, ki je pokaral, da mu ni za naklonjenost niti te niti one stranke, temveč le za pravico?!! So pač minili časi, ko je tržaška laško-liberalna magisiratna klika komandirala naklonjenost ljudstva temu ali onemu; ljudstvo samo ima dandanes toliko preudarka, da samo sodi in tudi — obsoja. Obsodilo pa ni in ne obsodi moža, ki je storil le svojo najsvetejšo dolžnost, ko je ustavil nadaljno lahkomiselno razsipanje in zapravljanje občinskega, ljudskega imetja, temveč tiste, ki Hrvat, služita Atenam ....! Počaka j mo kakih deset let, v čast svojim slovanskim I vpli om bi bili mogli preprečiti marsikej. ! Sploh, zahteva korist vere, da je duhovnikov — pravi reški list — še v vsaki stranki, ki ni proti veri. „Pa mari morda uvidijo naši ljudje v pravaški stranki ni mnegoliberalcev?!" do tedaj, da moremo v Trstu živeti in na-! (A!i si čula spoštovana „Gorica" v Gorici ?!) predovati, ne da bi zatajevali svoj materini Ti celo govore odkrito, da treba stranko jezik. In tedaj nas magistrat in namestništvo j očistiti od duhovskega nadvlad|a! Naj pa naštejeta nekoliko več, da se bomo mogli mari zato vsi duhovniki hitro izstopijo iz sklicevati na svojo številno moč ter na tej pravaške stranke?! podlagi zahtevaii od kogar sibodl vse ono, Avktor zaključuje: wNe puščajmo se kar nam gre po pravici, a v prvi vrsti pouk izigravati Li ne ustvarjajmo si br^z p trebe v svojem jeziku ...! j nasprotnikov! Uveljaviti se treba s požrtvo- V nedeljo se vrši, kakor že javljeno, valnim delom in neoporečnim življenjem, velika vrtna veselica na vrtu konsumnega a iznebiti se političnega'dog-društva Jadran" pri Sv. Jakobu v korist matizna in egoizma. Bodočnosti bodočega otroškega vrtca istotam. Sodelujejo : n: graditi na začasnih uspehih, ana pevski zber „C-talnice" in „Ilirije". Svira i trdnih katoliških načelih". _______. „ , . , godba N. D. O. Po sporedu bo ples.! To je beseda iz duhovniškega peresa, so leta in leta ravnali s tem imetjem, kakor Apeliramo posebno na Sentjakobčane, naj S kakor nalašč napisana za tisto slovensko svinja z mehom. Ako kedaj, si je tu na- j se vsi udeleže te veselice, katere dobiček duhovščino, ki v svoji vojevitosti noče po-mestnik princ Hohenlohe zaslužil največjo j je namenjen njihovim otrokom. Pričakujemo | znati nobenih mej — niii onih, kjer se hvaležnost tržaških občinarjev. ; pa velike udeležbe tudi iz drugih strani začenja škoda za duhovščino camo. Hočete imeti dobro obleko In po ceni? r Armando Leni, ^šffi V Trstu, dne 19. julija 1912. EDINOST" St. 200. Stran HL Izlet NDO v Gorico — zopet prepovedan I Prejeli srao: Ko je okrajno glavarstvo v Gorici naznanilo, da izleta NDO dne 14. julija z ozircm na „javni mir in red" — ker sta bila priglašena dva izleta — ne more dovoliti, se je NDO obrnila na okrajno glavarstvo v Gorici s prošnjo, da naj se dovoli Italijanom za 14. julija in potem NDO za 21. julija. To bi bilo pravično in bi Italijani ne imeli nobenega povoda se pritoževati, ako bi se dovolilo njim 14. fu-li|a in nato NDO. Glavarstvo pa prošnje NDO ni hotelo upoštevati in je rajše prepovedalo oba izleta, da nam tako prepreči izlet v Gorico. NDO je vzlic temu nato uložila prošnjo za 21. julija. Okrajno glavarstvo v Gorici pa je odgovorilo, da z ozircm na „javni mir in red" tudi 21. julija ne more dovolili izleta. NDO se je nato pritožila na c. k. namestniŠtvo. Intervenirala sta tozadevno tudi poslanca dr. Wilfan in dr. Gregorin — pri namestniku, ki je izjavil, da se izlet za 21. n e more dovoliti, ker okrajno glavarstvo v Gorici ne more garantirati za javni mir in red in da je 21. t. m. še pre-zgodai za izlet. Tore', vse zastonj: izlet je prepovedani Ne smemo v Gorico, ker nam ne puste. C. kr. namestniŠtvo je pač odklonilo rekurz, ker je okrajno glavarstvo v Gorici lepo naslikalo poiožaj, ker je okrajno glavarstvo v Gorici baje sporočilo, da so Italijani in Slovenci silno razburjeni in da bi v slučaju privolitve tekla v Gorici — kri. Takega strahu bi p2Č ne bilo treba. NDO se je pripravljala na mirno manifestacijo, itali-jančkl bi se pa velfkanske množice, ki manifestira mimo, gotovo ne upali motiti. Ne jezimo se morda zato, ker sta bita 14. julija prepovedana oba izleta ne. Jezimo se pa, ker c, kr. okrajno glavarstvo ni dovolilo 14. julija Italijanom in vsaj 21. ^ julija nam, ako že poprej ni bilo mogoče. Že poprej je imelo torej goriško okrajno giavar-stvo ta namen, preprečiti Slovencem izlet na slovenska tla. O stvari bomo še govorili. Italijanski juridični kurzi na tržaški „Revoltelli'. Dotični naš poročevalec nam javlja, da vesti, da se otvorijo s prihodnjim šolskim letom juridični tečaji na visoki trgovski šoli „R^voitella", nI posnel iz „Eco del Lstora'e", ampak jo je izvedel v najbolje informiranih italijanskih krogih. Videant con-sules! Glavno novačenje leta 1912. Vojno ministerstvo je izdalo sledeči odlok: „Z ozi-ron na zakon z dne 5. julija 1912 glede uvedbe novega brambnega zakona je odred-jeno, da ima letošnje glavno novačenje začeti v ponedeljek dae 12. avgusta in se ima vsekakor končati v soboto dne 5. oktobra." Sokolski zlet na Bledu. Pišejo nam: Čita se po listih, da se bo ta zlet vršil dne 15. avgusta t. 1. na Bledu. Mnogo-kateri Tržačan se povprašuje, Čemu to, čemu napravljati tak zlet na praznik sredi tedna? Slovenski narod je vendar po večini delavski ia tej večini bo zelo težavno i.deležiti se sredi tedna zleta in marsikdo bo izostal. Napisali srno to v korist Sokolu; zato naj se premišlja, če bi se res ne moglo premenlti dan. Nočemo usiljevati svojega mnenja nikomur, na vsak način pa naj se, če je le mogoče, izbere nedeijs, kar bi bilo za marsikoga ugodnejše tuai v gaictaem oziruv Na zdar! Škandalozne razmere v tovarni Linoleum. Prejel! smo iz krogov N. D. O.: Prisiljeni smo, da povemo javnosti na ves glar. o škandaloznih razmerah, ki vladajo v tovarni Linoleum, kjer se ubogo slovensko delavstvo trpinči bolj, kakor v starodavnih čas^, ko so vlekli sužnji pluge in vozove in je sta! za njim« priganjač z bičem v roki. Delavstvo je v tej tovarni grozno izkoriščano. Piače so silno nfzke, tako, da mora delavec ži/eti skoraj ob samem kruhu. Delovodje imajo nalogo, da delavstvo na delu priganjajo prav po nečloveško. In Bog varu;, d3 bi se kdo pritožil proti tein razmeram ! Takoj ga vržejo na cesto. Delavna pogodba |e delavstvu silno škodljiva. V njej je navedeno, da se delavec odpusti lahko vsako uro. Pogodba je natisnjena seveda samo v nemškem in italijanskem jeziku, tako, da delavec, ki vstopi, ne zna, kaj pravzaprav pogodba določa. So pa še druge stvari v tovarni, ki dokazujejo, da je ta tovarna za delavstvo — klavnica. Potemtakem ni čuda, da so delavci te tovarne začeli razmiŠIjevati, kako izboljšati svoje stanje. Začeli so se pridruževati „Narodni delavski organizaciji". Agitirali so, da je 3kupina tekom dveh mesecev močno na-rastja in bi bilo v kratkem času organizirano vse delavstvo v tovarni, ko ne bi bilo ravnateljstvo izvršilo atentata na organizacijo. Videvši, da narašča vedno bolj vrsta organizirancev, je ravnateljstvo padlo po voditeljih skupine, češ, te odpravimo, pa bo zopet mir. Odpuščena sta bila mlnoli teden predsednik in podpredsednik skupine, predvčerajšnjem pa je bil odpuščen še en delavec, ki fe imel pogum, da je, ko je strokovni tajnik N. D. O. interveniral pri ravnateljstvu, odločno nastopil kakor priča o neki zadevi in ravnatelju povedal, da je to res---- Torej zato je ravnatelj tudi tega delavca odpustil, in sicer takoj drugi dan, zato, ker je govoril resnico I O stvari smo informirali obrtno ob?ast in obrtnega nadzornika. Delavci tovarne Linoleum! Na vas se obračamo in vas poživljamo, da se ne strašite takih atentatov, temveč se le tesneje združite. Naša pot |e jasna: organizacija v vaši tovarni ne sme propasti. Če poženo enega bojevnika, pride drugi! Združujte se, drug drugega se oklepajte in delujte, da pride čas, ko bodo organizirani vsi 1 Bodite brez skrbi tovariši, „Narodna delavska organizacija" bo že ukrenila vse potrebno, da se iztrže delavskim škodljivcem bič iz rok! V nedeljo 21. t. m. velika vrtaš, veselica na vrtu konsnmnega drnštva nJadranu pri sv. Jakobu v korist 01 ROŠKEGA VRTCA. - Jugoslovanska vesela gledališka družba Gavrilovič, ki |e z uspehom gostovala v Pragi in na Dunaju, uprizori v nedeljo, dne 21. t. m., ob 5 popoldne v dvorani „Narodnega doma" v Barkovljah veselo gledališko zabavo s petjem, godbo in plesom. — Priporočamo najtopleje g. Gavrilovića našemu cen. občinstvu. Tržaška mala kronika. Nagla smrt. 761etni vpokojeni Štefan Schnabl, stanujoč v ul. Ponzanlno št. 15 je včeraj ob 2*50 nenadoma umrl. Nevaren pustolovec aretiran. — Od prvega t. m. je bival v tukajšnjim hotelu ,Adria", neki človek aristokratične unan|osti. vedno v rokavicah in cilindru, in ki se je elegantno oblačil. Ob svojem prihodu je izrcč'1 svojo vizitko, na kateri je bilo doslovno tiskano: „W»lhelm Franz von Wulf-heim Graf Droste-Padtberg aus Coburg-Gotha, Grossgrundbesitzer". — Ta človek je živel vedno kakor velik gospod, obedoval in večerjal je v prvih tukajšnjih restavracijah in se je vedno vozil v avtomobilu. Z učiteljem jahabtae g. Ambrožem Bonitta se je pogajai za nakup par konj čiste pasme in je večkrat v faetonu poskušal konja. A ko je bilo treba Bonittl plačati, tedaj mu je ponudil menico, in v dokaz, da ni brez cveaka, mu je pokazal neke dokumente (tabularne spise), iz katerih je bilo posneti, da Ima velika posestva v Briksenu in na Koroškem, pokazal je tudi spis, iz katerega je bUo razvidno, da je namišljeni grof Droste v zvezi in da ima pii podružnici Laiderbanke v Pragi naloženega denarja. Toda Bonitta ni hotel iti na Umanice in seveda tudi ni hotel izročiti konj. Med tem je pa tukajšnja policija zvedela, da zasleduje kriminalna policija v Draždanih ravno osebo, o kateri Je govora. Kontrolnemu inšpektorju Tiszu je bil poverjen nalog, da izsledi osebo, ki jo išče draždanska policija. In res se je Titzu posrečilo, da je včeraj izsledil pustolovcu, ko se je kakor kak Krei. sprehajal po pomolu Sv. Karla in metal svoje oči na lepe go-spice. Titz ga je nekoliko časa opazoval ia ga konačno proglasil za aretiranega ter mu povedal, zakaj se gre. Grof Droste je ravnodušno na to izjavil, da se Titz moti v osebi, da on ni ona oseba, ki je zasleduje draždanska policija, marveč poštenjak, toda Titz ga je nekoliko z lepa nekoliko z grda odvedel v ul. Tigor. Tu se je pokazalo, da je namišljeni grcf Droste bil dolžan hotelu „Adria" za stano\anje 31 kron in da mu je 10 kron posodil vratar omenjenega hotela, ne £ ede na to, da je hotel oslepariti gosp. Bonitta. Iz informacij doŠlih iz Nemčije o členjeni osebi je razvidno, da je to eden ri\ nevarnejih poznanih zločincev, da Je bil že večkrat v Draždanih, Monako vem, Wii:z-burgu, Lipskem in Hallu kaznovan radi goljufije in da so njegovi dokumenti, da Je velik posestnik, da ima v bankah naložen denar, bržkone ponarejeni; da ima tudi pii sebi ponarejene dokumente na ime Maksa Schetter,'a, monterja iz Berolina, da je dne 29. maja t. 1. poskušal ogoljufati juvelirja Rossnerja (dvornega zalagatelja v Draždanih) za 2 poročna prstana vredna 55 mark, zlato zapestnico vredno 1920 mark, zlato žensko verižico vredno 250 mark. Vse te predmete si je dal namišljeni grof Droste poslati v Pirno (na Saškem), ki mu pa k sreči niso bili odposlani. Draždanska policija pravi nadalje o omenjenem pustolovcu, da je poznan kakor goljuf v zdraviliščih in velikih mestih. Razun nemškega govori popolnoma dobro tudi francoski in nemški jezik. Po dovršeni kazenski razpravi in eventuelni prestani kazni v Avstriji, bo izročen nemškim oblastni] am. Kriminalna policija v Lipskem ga opisuje tudi kakor izvrstnega specijalista v go- I POHIŠTVO SOUDNO: in : ELEGANTNO IC PO ZMERNIH CENAH RAFAELE ITALIA TRST - VIA MALCANTON - TRSI Mnenje g. dr.a A. Bernhang-a Moravska Ostrava Gosp. J. SBRRAVALLO Trst. V odgovor na Vaše pismo si štejem v čast Vam naznaniti, da jaz uporabljam in že več let predpisujem z najboljšim uspehom Vaše Železnato Kina - vino Serravallo (Vino di Chfna Ferruglnoso Serravallo) pri rekonvalescentih po težkih boleznih kot sredstvo za pospeševanje teka In proti šibkosti žensk po Izgubah krvi radi poroda. Mor. Ostrava, 17. 4. 1910, Dr. A. BERNHANG. mm. si •• > o M C E E rt to > o i— CC o. NI .. JOSIP VATOVEC - Trst ul. Sette Fontane 834 (vogal Donadoni) priporoče cenj. občinstvu svojo pekarno in sladčičarno v kateri prodaja ves dan svež kruh in sladčice vsa izdelana z zdravstvenim eiektr. strojem. ODLIKOVANA iFžnšKo prodajnim sinusi ULICA GIO8UČ CARDUCCS ŠT. 2i Kar.un različn-h izberov najfinejših moških in žea-skil: obuval po naJniSjlbv c-iaah se prodajajo tudi po izrednih cenah : Usnje Bozcaif s trakovi . . . . po K £ 0*— Usni© Boscalf z elastiko . . . . po K 50'— listje Boxc;-lf oblica Derby . . pa K 10 50 Usnje Bozcaif z zaporami Triumph po K 10 5C Enaki za dečke 1 K manj. - Vsskov. blago L vrste. Oblike moderne. — Delo zelo trpežno. Umetni: fttoaroBln! ■ CrA mM 11 oUoft »It* ItCT, 4* frrltllflj«) ri g v. lakota - TRST, ŠIB- Irrrtaft mt* fctognllM IMe, b-kw M« ru|Ml feiBttki, Min. ajo« takatar, pereelaosei* *loM» n mkmiiM »porami*« M. Iti. M. Posebnost: Povečanja vsakat*re fotografija. j Biđi Bdobnoali P. tS. untettot rpr»J«nm naroffb* Ia J!k Sx*rtaj* a» iOM, tT*Dta«laa tadJ nul IMt!i !JOSIP BABIC - Trst via San Marco št. 12. Priporoča svojo na novo prevzeto in ; urejeno ! «J«STILXO l Toči se vipavsko belo vino, istrsko črno, rpol dalmatinski, vermut, maršala. Kuhinja domača vedno na razpolago ! — —2 gferkimi in mrzlimi jedili. — —- Pri zdravju + lila Salute GIOVANNI SAMBO TEST - borzni trs St. 14 - TKST (zraven kavarre Fran^aia) Pod vodstvom GUSTAVA GALA. Higijenski predmeti tucat po k:on 2, 4, 6, 3 l'J-16 Diskretne pošiljatve na d želo, poStnine prosto, če se pošlje deDar naprej. Nadalje: elastične nogavice in obveze za skrčene žile, pa.s ,vi, suapensorji, vzra/-nalci. Predmeti ^a bolnike Vsakovrstni predmeti iz gumija, pete, rjuhe iz gumiju, pokrivala za kopel , banje in posode, cevi iz gumija, irigatorji itd. itd Nepremočljivi, pristni angleški površniki Konkurenčne cene. po meri. Konkurenčna cenn. II EKS. FKASC MATEII - TRST žgalmca kave TELEFON 1743. Nf lbo jšl vJr za dobivan!© oačrne v-, © ST3P AN UIMIOA trgovina dalmatinskih via lastnega proizvoda iz Rogaznice pri OmiSa GOSTILNA v ulici sette Fontane St. 2 (vogal Piazza Barriera) BUFFET v ulici Nuova štev. 5. GOSTILNA v uL dellMstria St. 14. Tine na debelo In za družico v vseh ■ gostilnah. - >jmm C Zdravilno pivo dvojnega kvasa Odlikovano na 7 razstavah.: ^uFs Glavna zaloga v Trstu, via Valdirivo št. 32. Vsi zdravniki ga priporočajo FAH Odlikovano na : 7 razstavah. : ! a aa ■n mm ■a mm um ■ B bU alia?- ifistide Crualco - Trst via S. Servolo 2. — Telefon 329, Rom. VI. OdlikiH tou&rna cevi In cementnih plošč, teracou In umetnega Kamna. • < s • • I • • Sorejems vsakovrstno delo v cementu. Cene zmerne, delo točno. I Novi dohodi za pomlad in leto ! Čevljarska zadruga v Mirnu pri Oorici v TKSTU, Via Barriera vecehia 38 in Via tlei Bettorl i, t G0KIC1, na Starem trgu 1. — V SPLITU, ul. Star. su MALI OGLASI se računajo po 4 stot. besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat več.Najmanja pristojbina znaša 40 stot. Plača se takoj Inser. oddelku. 0 dobroznani zalog! Izsotovljenlh oblek ulica Arcata St. 1, nasproti gostilne „ AlVAntico ussaro". Počenši od ponedeljka se bo prodajalo vse blago, obstoječe iz moških in deških oblek, zimskih sukenj, ulsteijev, debelih jopičev, volnenih in bombažnatih hlač za delavce, modre in rumene barve, spodnjih hlač, spodnjih in nav. srajc itd itd. po izredno nizkih cemh, tako da se ni bati poštene konkurence. Radi tega vabi podpisani lastnik slavno občinstvo, da si prej ogleda njegovo skladišče, predno nakupuje goriomenjenc predmete. Udani VITTORIO PISCUR. "O o N O 55 < i V Gorici se odda stanovanje s G prostori. Tobakarna Leban. Corso Verdi 21. 1522 Me; Slovenci !n meščani! ^ Vaša dolžnost je, da se poslužujete le v slovenski brivnici v ulici Sette Fontane št 13, za to se Vam toplo priporoča udani ANTON NOVAK. brivec. SVOJI K SVOJIMI SVOJI K SVOJIMI s>nir*n z°Pet odo1"1 in na nOTO preuredil v ____Sll.bU H olj uncu. Cd pri sem tudi v Dolini podružnico. Sečfm in prodajam vsak dan j sveže meso po cajzmemeiHh cenah. Odprto imam v Boljnccu iBHk d>n, a v Dolini ob sobotah, nedeijah in pondeljkih in sicer od ranega jutra do 10. ure j predpo'.dne in od 4. do 7. nre zvečer. — Za obilen | os-isk se priporoča IVAN BARUT, meaar 1525 . :bsse§B: P„J najfinejSe pa*me Rodler in Sv. Bernardinci ■ '»I se prodajo Krčma Rigoletto, Barriera. 1529 j Pnffot dobro idoČ s koncesijo za gostilno ee! DUI IDI da v najem ali tudi proda zararli cdpj- j tovanja pod zelo ugodnimi pogoji. Naslov po\e In*.' oddelek Edinosti. _1530 j vina ln pive (z ustavljanjem) v | začetku Kolonje ee odda v najem, j Restavracija pn Sv. Andreju, nasproti nove; luke, mnogo delujoča, se odda v najem. Dvojna! h iša a teiaco na mirje, na barkovljan^kem obrežju : ne proda, ugodni pogoji. — Informacije: Jesurum, Caffe Adriatico, od 8—10 in 3—5 1^23 : : : : Fotografski atelje G. V. SAPIBNZA ii Trst, ul. Barriera vecchia 27. Fotografije v vseh oblikah na svettem in temnem papirja. Skupine in vsakovrstni posnetki izven ateljeja. Dela m povečanja v vseh barvah na olje, ahvarele in paste'.e. Fotografira se v vsakem času. Atelje Je odprt od S. zjutraj do 6. zvefi. ■■■■■ UIIBft Točilnica POZOR ! Svoji k svojim ! VINKO TERČON priporoča slavnemu občinstvu svojo na novo odprto Stanovanja z vodo v kuhinji z J in 3 Bobami cddajo se. Via Amerigo Vespucci št, 8, Sv. Jakob. _ 1507 UIaLoi«!«] izurjenega išče mlekarna na GoriS-mlGKdrja kem. Ponudbe „20. julija" na In- pekarno seratni oddelek Edinosti. 1502 v Trstu, ulica del Bosco 18 (prej F. PIRMAN) Prodaja se sve2 kruh 3-4 krat na dax raznih sladčlc, biškotov in liherjev iC —— najfinejše moke •§ t d. —— Proda ee hiša v Tinjanu s tremi koncesijami (gostMna, žganjarna in tobakarna) 4 prestoli, 2C0 m dvorišča, hlev za prašiče, vodnjak, ztmljišče z vinogradi za K 1200. Naslov pove Ina. oddelek Edinosti. 151* Fotografa ulica 7. Antona Jerkiča naslov: Trst, ul., delle Poste 10, Gorica, Gosposka Stalni krajevni agenti j sprejmejo ali pa nastanijo a Btalno plačo za proda- j janje dovoljenih srečk v Avstro-Ogrski. — Ponudbe pod „Merkur*, Brno Nenjasse 20. J is, loj sij Boik Trst - ulica Belvedere 5t. 3 - Trst Trulim deUkates, kolonialnega blaga in jestv n vseh Vrst. Blago vedno s/tže in prve vrste. Kaz pošilja so tudi no poš;l in do-' ■ ■■■' stavlja ni dom ——— RRZGLRS. Uprava „Mar. Doma (Istra), išče gostilničarja za svoj restaurant in hotel. Nastop 1. septembra 1912. Informacije daje uprava, kateri naj se pošljejo ponudbe do 10. avgusta t. i. nBI r o vi nji , z mešanim blagom, stanovanjem, kletjo t( V PazinU lin vrtom poleg Ljubljane pripravna za prodajo vina na drobno in debelo se odda tako] usodno u najem. Proda se tudi prazne sode od žganja od 15—600 I ter 3000 litr. finega brinovca. F. CM, flestilater. Kamt-Msto. Restauracija FIND1M8 Trst| lfia cologna II Vsako nedeljo in praznik Vstop 50 stotink, po 8. uri 30 stotink K PLESU SVIRA MESTNA GODBA. Dobro jutro! šCam pa kam? „Grem kupit par čevljev.* — ,Ako hočete biti dobro poetrežen. Vara svetuiem, ds v ulico Riborgo št. 31 („Al buon Operaio") t?m dobite vsakovrstno obuvalo od najfinejše 1o najnavadnejbe vrste po Dizki ceni.w SVOJI K SVOJIM! — Priporoča so histnik M. 1VANCJC. Avgust H6l*i v!a. Sta ion S5. Vel lr Irbor Plflequ*-vrr£:c VTP'sntir'.n-b m prive*k'»v. Naprstoiti in rapeatiji .'e. Zlatf, srebrne, nike'nate in jeklene ura Regol t »rji r. prvih tvorric _Zrnit" ia Poprav-fl t SC\-rarcijo encg-\ leta Uram »• § f>nl Ia thcIi ?rnt. E jftartsn 2)ovgan Trst, ulica UUiUa 86. Priporoča cenj. občinstvu svojo iri novo prevzeto in že 50 let obstoječo trgovino jestvin in kolo-rrijafnega blaga. Dobiva t e Kolinako kavo, Ilirske testenine ter rezno blagu iz narodnih tovarn Razpošilja po pošti dnevno pakete do pet kg naprej. — Blago vedno sveže in I. vrste. CENE ZMERNE. —SVOJI K SVOJIM ! - sni U Novo pogrebno podjetje, Trst (vogal Piazza Goldoni) • CORSO 47 - (vogal Piazza Goldoni) Zaloga vozov in drugih priprav v lastnih prostorih Via della Tesa št. 31. - TELEFON 51. 14-02. Ta se sprejemajo noćna Daročila. Podjetje razpolaga z i8-timi krasnimi vozovi za mrtvaške sprevode ter lahko postreže z najfinejšo opremo, kakor tudi s čisto navadno. V svoji trgovini na Corsu ima veliko izbero vtncev Iz umetnih cvetlic, biserov, porcelana in kovin« ter izdeluje vence tudi iz sv«žih cvetlic. — Vsakovrstne krst«, kovinasle in lesene, obleke, čevlje In druge potrebSČIne za mrliče in sprevode, voStenc sve?e iz lajtne tovarne itd. 1 vse po nizkih konkurenčnih cenah. - V PGđrnimk il zastonin na Opčinah dri g. Mk;1h, v Nabrežini ;ri g VitčZG pri Orehu (Nogere) m g. JanMi se Hobi ne za loiRtie totreDio blago, henrik stibelj V slučajih potrebe s« toplo priporoča udani deležnik ln upravitelj podjetja.