novoles
LETO XVIII
Številka 14
novoles
26. september 1980
LESNI KOMBINAT NOVO MESTO - STRAŽA
MDA - šola samoupravljanja
Tovariš Tito je rekel: „Domovini, ki ima takšno mladino kot mi, se ni treba bati za svojo bodočnost.”
OBVESTILO
Upravni odbor Industrijskega gasilskega društva Novoles vabi vse mladinke in mladince DO, ki se želijo seznaniti z delom gasilcev, da se vključijo v njihove vrste.
Prijavite se lahko pri tov. Janku Kovačcu ali pa pri dužbi varstva pri delu (inter. štev. telefona 24)
Upravni odbor IGD
meznikom. Organizirani so bili razni tečaji, kjer so mladi prebili svoj popoldanski čas ob učenju in izobraževanju (foto in kino tečaji, plavalni, plesni, tečaj nogometnih sodnikov, borilnih veščin itd.). Veliko zanimanje mladih je bilo za politično šolo, katero je obiskovalo 250 mladincev iz vseh treh izmen, 170 mladih pa je bilo predlaganih za sprejem v ZK.
Vsak večer so bili organizirani brigadirski večeri, na katerih so se izkazali mladi pesniki, humoristi, pevci; pravi užitek vsakega brigadirja pa je bil zaplesati v kozaračkem kolu ob tabornem ognju. Obiskali smo „hišo cvetja” v Beogradu, v bri-
MALA ŠOLA: 29. SEPTEMBRA 1980!
Osnovna šola Vavta vas obvešča starše, da bo pričetek male šole v ponedeljek, 29. septembra 1980 ob 13.00 uri.
gadirskem naselju pa nas je obiskal predsednik predsedstva sindikatov Jugoslavije Miran Potrč, ki se je zanimal za delo mladih na trasi in v družbenih aktivnostih.
V brigadi se mlad človek izgrajuje, pridobiva izkušnje, ki jih bo potreboval v vsakodnevni praksi, v šoli in na delovnem mestu. Delalo se je kot to zmore samo mladost, družilo se je kot to vedo samo „akcijaši”, z vlaganjem napora in entuziazma za boljši jutri domovine. Vrnili smo se bogatejši z izkušnjo več, z lepimi spomini na še eno akcijsko poletje.
Mladi brigadirji so tudi letos upravičili zaupanje, ki ga je
vanje imel tovariš Tito. Titove besede, namenjene mladi generaciji, njegova stalna skrb, s katero je spremljal vsa naša akcijska dogajanja, so neizčrpen vir pobud, ki dajejo vsej naši mladi generaciji polet za pre-maganje novih naporov.
Ločitev s tovariši je bila najtežja, kajti mesec dni skupnega dela in naporov, preživetih v pesmi in tovarištvu, ni malo. Odšli smo s solzami v očeh in z obljubo, da se bomo naslednje leto ponovno videli na neki drugi trasi, v nekem drugem naselju, v enem izmed mest naše lepe Jugoslavije.
SLAVICA DESANČIČ
Tudi letos je tisoče mladih iz vseh krajev naše domovine ponovno krenilo na delovišča širom Jugoslavije. Odšli so v bitko s kubiki izkopane zemlje, pri izgradnji prog, cest, kopanju kanalov za vodovod, pogozdovanju in delu na regulaciji rek.
MDB „Katja Rupena“ iz Novega mesta je letos sodelovala v tretji izmeni na ZMDA „Kragujevac ’80”. To je ena najbolj organiziranih akcij v SR Srbiji in vsaki brigadi je velika čast preživeti mesec dni v „crvenom gradu", v mestu samoupravljanja. Prvič letos je bilo na MDA j .Kragujevac ’80” vpeljano kolektivno vodenje, kije pokazalo zelo dobre rezultate. Čeprav v veliki vročini, je delo na trasi potekalo v pesmi in prijateljstvu. Žuljave roke in znojna Cela niso bila ovira, da pri povratku s trase ne bi zapeli brigadirske pesmi.
Družbene aktivnosti so bile zelo dobro organizirane, tako da je bila dana velika možnost samoiniciative brigadi in posa-
Postopek največkrat sproži delavec
Sodišča združenega dela discipliniranih delavcev — IV delovnih razmerij, na prvem ve.
Novinarski servis je v imenu uredništev glasil v DO naše regije naprosil predsednika sodišča združenega dela v Novem mestu, da bi v krajšem sestavku predstavil nekaj glavnih značilnosti o delovanju tega člena socialističnega sodstva. Odgovor VI. Bajca objavljamo z željo, da bi kar največ delovnih ljudi vedelo, kaj in kako delajo sodišča združenega dela.
Letos aprila je minilo pet let, odkar je v Novem mestu začelo delovati sodišče združenega dela. Sprva ni bilo mogoče predvideti, kakšen bo čez čas obseg dela sodišča, zlasti ko so bili prvi koraki zelo skromni. V prvem letu je namreč terjalo varstvo svojih pravic le 56 udeležencev. V naslednjih letih pa se je pripad zadev močno povečal in se letos ob tričetrletju že suče okrog številke 200. To pomeni, da so delovni ljudje in občani spoznali, da je moč uveljaviti pravice, za katere v temeljni ali drugi organizaciji niso znali ali hoteli imeti posluha, tudi drugod, prek samoupravnega sodišča, ki je enakopraven člen v sistemu našega socialističnega sodstva.
Mimo predsednika, ki svoje posle opravlja profesionalno,
ne ščitijo zabušentov in ne-led spori je največ sporov iz mestu pa so denarne terjat-
dela pri sodišču tudi 39 nepoklicnih sodnikov, ki v senatih razrešujejo sporna razmerja, do katerih prihaja v temeljnih, delovnih in drugih samoupravnih organizacijah ali skupnostih. Ti sodniki, sami delavci in strokovnjaki na različnih področjih, so se uspešno vključili v delo in naloge sodnika
Vsa leta doslej je v dobrih treh četrtinah zadev v pobudnik za začetek postopka pred sodiščem delavec. To pomeni, da večino spornih zadev novomeškega sodišča združenega dela pomenijo spori iz delovnih razmerij. Zanimivo je, da ni prav nobenega spora o ustanavljanju TOZD, o delitvi premoženja med TOZD in drugih samoupravnih odnosih med TOZD. Ni niti sporov o odločitvah notranjih arbitraž in ne glede odhodkovnih ali prihodkovnih odnosov. Vse kaže tako, kot da bi bilo na tem področju vse lepo in prav, dasi marsikdaj slišimo, da vsemu le ni tako. Vendar pa tudi pred sodišči združenega dela velja načelo: kjer ni tožnika, ni sodnika. Zato sodišče samo ne more začeti brez ustreznega zahtevka ali predloga nobenega postopka.
Med spori iz delovnih razmerij, t. j. spori začenši z razpisi in razgladi del in nalog, preko razporeditev in premestitev ter poskusnega dela, osebnega
dohodka, dopustov, jubilejnih nagrad do prenehanja delovnega razmerja, odškodnin zaradi nesreč pri delu, vrnitev štipendije in prednostne liste za dodelitev stanovanja, so na prvem mestu denarne terjatve, med njimi pa prednjačijo vrnitve štipendij in osebni dohodki. Med ostalimi spori iz delovnih razmerij pa je največ onih glede prenehanja delovnega razmerja oz. (kot smo rekli včasih) izključitve.
Ob oceni vprašanja, „ali se splača sprožiti postopek pred sodiščem", t. j., ali delavec s svojim zahtevkom uspe, moramo ugotoviti, da se to zgodi v nekaj več kot polovici primerov. Ne velja pa očitek, ki gaje že bilo slišati na račun teh sodišč, da sodišča združenega dela ščitijo zabušante in nedi-sciplinarane delavce.
Nemalokrat se zgodi, da delavci, včasih pa tudi pooblaščeni zastopniki TOZD, ne po-znanjo lastnih samoupravnih aktov in se zato „pravdajo" za prazen nič. Če hi namreč te akte prebrali v svoji hiši, do postopka pred sodiščem sploh ne bi prišlo. Res pa je tudi, da marsikdaj in marsikje delavec ne more dobiti v roke samoupravnega akta, ker le-ta (morda kot edini izvod leži v pisalni mizi kakega referenta ali direktorja.
Pomembno vlogo pri urejanju medsebojnih razmerij in razreševanju morebitnih sporov naj bi imela tudi sindikalna organizacija. Kakor ta v prvih dneh delovanja sodišča ni našla
Izvozni program TOZD TPP
svojega mesta in se ni kaj prida vključevala v postopek TOZD ali pred sodiščem, pa je treba zdaj ugotoviti, da se je stanje močno spremenilo. Sindikat se namreč vse bolj uveljavlja in opravlja svoje ustavno in zakonito funkcijo. Ob še uspešnejšem delu pa bo vsekakor prišlo tudi do tega, da bodo sporna razmerja razrešena že tam, kjer so nastala, t. j. med delavci samimi. Takrat pa se bo seveda zmanjšalo število novih zadev, ki zdaj, žal, še naraščajo.
VLADIMIR BAJC
|	TITO IN
j RDEČI KRIŽ
I Skupščina Rdečega križa
*	Jugoslavije pripravlja z republiškimi in pokrajinskimi organizacijami RK publika-
•	cije „Titova misel v humanih j dejavnostih in akcijah RK — i Tito in Rdeči križ." V knjigi : bo zbrano bogato gradivo, ki j ga je tovariš Tito naslavljal : na RK v republiki, občini, j krajevnih skupnostih in S šolah itd. Številne fotogra-J fije bodo popestrile dragoceno publikacijo, ki bo pričala o veliki skrbi tovariša Tita za delo Rdečega križa. Knjiga bo govorila o veliki pozornosti in o stalnem stiku predsednika Tita, največjega humanista, s to svetovno človekoljubno organizacijo.
Knjiga bo predvidoma sta-1 la 70 dinarjev. Naročila spre- j jemajo predsedniki aktivov I RK v delovnih organizacijah. | Njena naklada bo odvisna od • števila naročil. Knjigo bo | razpečaval Rdeči križ in je v j prosti prodaji ne bo mogoče! kupiti.
nM»Mm S
ZANIMIVOST IZ TOZD „ŽAGA STRAŽA"
V decimirnici je bila izdelana rekordna količina decimiranega lesa letos avgusta. Nažaganih je bilo 1,216.090 m3 raznih elementov, in sicer: 853.967 m3 bukovine, 111.072 m3 jelovine in 251.051 m3 ocumeja (exo-te).
Les je bil zložen na 760 paletah, kar pomeni, da bi bila dolga kolona palet 912 m.
Za izdelavo takšne količine decimiranega lesa je bilo potrebno razžagati 2.712 m3 desk ali 3.715 m3 hlodov.
V. B.
Akcija „1000 delavcev - sodelavcev”
Velko prispevkov v današnji številki so nam podali naši novi pa tudi že stari dopisniki. Uredniški odbor našega glasila je pričel z delom d (kaj zagnano in upamo lahko, da bo prav zaradi tega tudi vsebina glasila bolj pestra in zanimiva.
INOVATORSTVO V NOVOLESU
Kot je znano, se nahaja Jugoslavija na dnu evropske lestvice glede števila izumov, kar je za srednje razvito državo odločno premalo, zato si naše vodstvo močno prizadeva, da bi se stanje izboljšalo, vendar pa zadovoljivih rezultatov še ni. Ko je bila pred leti sprožena širša družbena akcija za dvig inovatorstva, se je v to akcijo vključil tudi Novoles, ki je ena izmed večjih delovnih organizacij v slovenskem prostru.
Naši strokovnjaki so se resno lotili dela, izdelali so interni pravilnik o inovatorski dejavnosti, v katerem so natančno navedeni pogoji, ki jih mora izumitelj izpolnjevati, če si hoče pridobiti nagrado. Evidentirani so tudi vsi izumi in izboljšave, razdeljenih je bilo nekaj simboličnih nagrad, potem pa je zopet vse zamrlo, čeprav je bilo v tem času precej izboljšav med temi tudi nekaj večjih, kot je vpeljava linije za izdelavo pla-stificiranih predalov v Soteski itd.
Zakaj je prišlo v zadnjem obdobju do mrtvila na tem področju? Očitno je, da predvsem zato, ker zahtevamo za nov izum ali izboljšavo preobširno strokovno dokumentacijo, ki pa ji inovatorji z nižjo izobrazbo niso kos, delno pa tudi zaradi naše miselnosti, ki ni naklonjena inovatorstvu, še posebno pa ne nagrajevanju le-tega. Mislim, da se stanje ne bo izboljšalo toliko časa, dokler ne organiziramo službe ali pa strokovnjaka, ki bo profesionalno obdeloval vse pripravljene inovacije, kar druge večje organizacije že imajo in kar jim prinaša kar dobre rezultate.
zadnji čas je, da tudi v Novo-lesu naredimo korak naprej na tem pomembnem področju!
IVAN MAKOVEC
KAKO KUHAMO
Težave pri preskrbi z živili ne občutimo samo doma, še z večjimi se srečujemo v našem obratu družbene prehrane. Naš ekonom Jože TURK je na vprašanje samo nemočno dvignil roke in dejal, da se to ne da po-
vedati, pač pa moraš na lastni koži občutiti, kaj se pravi iz dneva v dan spreminjati jedilnik in kombinirati kaj bomo kuhali, ker osnovnih živil, predvsem pa mesa, na tržišču primanjkuje.
Osnovni problem ni samo pomanjkanje, pač pa tudi cena. Vrednostna poraba živil narašča kljub temu, da je bila v letnih mesecih odsotnost z dela zaradi letnih dopustov veliko večja. Poraba osnovnih živil v družbeni prehrani je bila v letošnjem letu naslednja:
januar 520.376,73 din februar 550.742,85 din marec 561.902,71 din april 53.042,45 din maj 591.296,15 din junij 616.661,54 din
Regal - izvozni program TOZD TPP
julij 558.612,05 din Realizacija pa je bila za navedene mesece sledeča: januar, februar, marec —
(skupen	obračun):
2.992.955,87 din april 794.944,00 din maj 1.078.072,35 din junij 1.090.467,00 din julij 1.047.227,90 din Indirektni materialni stroški niso presegli planskih; v planskih mejah so tudi osebni dohodki. Obračun za julij je pokazal, da ima kuhinja pozitiven finančni rezultat, vendar je tukaj jesen in veliko večji stroški za nabavo ozimnice.
Za naslednje leto moramo predvideti nekaj sredstev za nakup opreme, s pomočjo katere
bomo lahko uskladiščili več živil, da nas ne bo prizadela vsaka sapica na trgu in se ne bomo dnevno spraševali, kaj dati danes v lonce oziroma v kotel.
Od zadnjega članka, v katerem smo opozarjali, koliko mesa gre v odpadke, se je stanje bistveno popravilo. Odpadkov je manj in še to pretežno kruh. upajmo, da se bomo navadili varčevati tudi s kruhom!
K. A.
IZ OOZK TOZD TPP
Komunisti TOZD TPP smo na zadnjem sestanku obravnavali nezavidljiv položaj TOZD zaradi nedoseganja planirane pro-
(Nadaljevanje na 6. strani)
Številka 14 — 26. september 1980
OBISK V TOZĐ TPP - OBISK V10:
I 1
§11
- OBISK V TOZD TPP
Stane Štavdohar
Cveto Zupančič
Jože Bogovič
V Gotni vasi ob vstopu v Novo mesto, če prihajamo iz metliške smeri, stojijo proizvodni prostori TOZD tovarna ploskovnega pohištva. Ker je sedaj nekako postala že navada, da v vsaki številki objavimo nekaj zanimivosti iz naših TOZD, smo se odločili, da tokrat namenimo naš obisk TOZD TPP.
Kot smo v začetku zapisali, stojijo proizvodni prostori v Gotni vasi, čeprav se lahko člani te TOZD „pohvalijo”, da se vse ne začne in konča prav tu, saj vedo povedati, da so njihovi skladiščni prostori raztrešeni vse od Pogancev pa skoraj do Straže. Pa s šalo na stran; raje prisluhnimo, kaj je o delu TOZD TPP povedal direktor TOZD ing. Stane Štavdohar.
„Pri nas delamo večinoma izvozni program za trg v ZDA: 68 % proizvodov izvažamo, 32 % pa proizvajamo za domači trg.
Za domači trg delamo trenutno pohištvo iz programa, ki smo mu nadeli ime „KRKA”. Ta program je, lahko bi rekel, nekako naslednik programa „GOTA”.
Na domačem trgu imamo še vedno spalnico IOIRA, za katero je znano, da se dobro prodaja, saj je praktično naprej razprodana. Dela je dovolj in tudi povpraševanje je veliko. Žal nismo v stanju narediti vsega, kar bi lahko prodali.
Zato so seveda določeni vzroki. Rad bi omenil le nekatere.
Ročno brušenje
V prvi vrsti ni bila zagotovljena enakomerna preskrba z iver-nimi ploščami in z lesonitom, kar smo premostili z drugimi materiali. Seveda je tako nadomeščanje določenih vrst materialov vneslo precej težav v proizvodni proces, kar je nedvomno povzročilo negativne učinke.
Potem je tu še nerešeno vprašanje oskrbe s kartoni, v katere zavijamo naše izdelke. Zgodi se nam, da gotovih izdelkov nismo mogli odpremiti zaradi pomanjkanja kartonov, do katerega je prišlo zaradi okvare stroja v tovarni, ki izdeluje tovrstno embalažo. Pri teh kartonih je potrebno povedati še to, da niso take kvalitete kot jih želi naš kupec, so namreč brez mednarodnega ATESTA. To v praksi pomeni, da za poškodbe, ki nastanejo pri transportu, ne dobimo od zavarovalnic ničesar prav zaradi tega manjkajočega mednarodnega A—TESTA.
Za rešitev teh težav se sicer nakazuje nekaj možnosti, vendar problem za enkrat še ni rešen.
Da ne moremo narediti več kot sedaj naredimo, pa čeprav bi lahko prodali precej več, je vzrok v naši stari strojni odpremi in predvsem v znani prostorski stiski, ki jo imamo v TOZD TPP. Slednjo smo sicer delno razrešili z adaptacijo obstoječih prostorov, tako da imamo vsaj minimalne pogoje. Glavna težava pa je, kot sem že rekel, iztro-šenost strojev. Ozko grlo v proizvodnem procesu sta mozni-čenje in brušenje.
Zaradi okvar na nekaterih ključnih strojih je prišlo do nekaj dnemih izpadov proizvodnje, kar je eden izmed osnovnih vzrokov, da ne dosegamo planskih ciljev.
Ludvik Marinč
Rad bi poudaril, da je razen naštetih težav še ena zelo resna to je vse večji absentizem, — odsotnost z dela, kateremu bomo morali posvetiti vso pozornost in hkrati zanj najti ustrezne učinkovite in hitre rešitve.
poslenih glede na plan ni posebnih odstopanj, se kaže določeno pomanjkanje kadra s srednješolsko izobrazbo lesne smeri. Občutili bomo in to prav kmalu tudi pomanjkanje tako-imenovanega „mojstrskega kadra.”
Ena izmed posebnosti je tudi vprašanje delavcev — vozačev. Zaradi neugodnih prometnih zvez je opaziti težnjo, da bi ti delavci delali samo v dopoldanski izmeni, kar pa ni lahko izvedljivo. Mislim, daje vprašanje prevoza delavcev širše vprašanje in da ga bo moralo tudi Novo mesto kot industrijsko središče bolj zadovoljivo rešiti.
O družbeni prehrani oziroma malici, ki jo vozimo iz Gostišča na trgu, lahko rečem, da je zadovoljiva. Stiki z vodstvom Gostišča so redni in tudi rezultati v zvezi s kvaliteto hrane so dobri.
VP^ici
Vodja splošne službe v TOZD TPP Ludvik Marinč je
uvodoma povedal, da združuje delo v tovarni ploskovnega pohištva skoraj dvestodvajset ljudi. Nato pa se je ustavil pri fluktuaciji in dejal:
„Kljub temu da, sodeč po podatkih, ki jih imamo na razpolago, fluktuacija upada, pomeni to vprašanje resno težavo, saj je znano, da so tudi preprosta opravila in naloge v lesni proizvodnji povezane s končnim proizvodom, za katere se zahteva vsevečja kvaliteta. Za usposobitev oziroma privajanje novih delavcev je torej potreben določen čas, kar pomeni v končni fazi tudi zmanjšano produktivnost. Kar zadeva število za-
Stanovanjsko vprašanje delavcev v TOZD TPP je v pretežni meri zadovoljivo rešeno, če seveda izvzamemo nekaj primerov, ki so izredno pereči. O stanovanjskih težavah teh delavcev smo razpravljali že na sestankih OOZS in DS TOZD. Torej jih dobro poznamo in jih bomo skušali v okviru možnosti tudi čim hitreje rešiti.
Glede letovanja v počitniških kapacitetah OZD Novoles bi lahko rekel, daje večina delavcev TOZD TPP dobila mesto za letovanje, čeprav ne vsi ob željenem času in v željenem kraju. Ker raste zanimanje za letovanje, nimamo pa dovolj zmogljivosti na razpolago, bi bilo prav, da bi denar, ki ga dobi-

Med zložaji
mo kot regres za letovanje, bolj preudarno uporabili, morda prav za povečanje počitniških kapacitet.
Vodja proizvodnje 1. izmene Cveto Zupančič je o svojem delu in težavah, ki so v zvezi s proizvodnim procesom dejal:
„V zvezi z ivemimi ploščami je precej težav. Plošče dobimo od različnih proizvajalcev, ki imajo različne standarde v debelini, kar nam povzroča nemalo težav prav pri stiskalnici. Tudi razlika v sestavini ivernih plošč posameznih proizvajalcev pomeni določene težave pri lepljenju furnirjev. Ugotovim lahko, daje tudi kvaliteta funir-jev na splošno slabša kot je bila prej. Vse našteto nam dostikrat povzroči veliko proizvodnih težav, ki jih pogosto zelo težko premagujemo. Seveda je tu že prej omenjena prostorska stiska in izrabljenost strojev, ki nam povzročajo ozka grla v proizvodnji.
Za ilustracijo naj povem, da porabimo na mesec približno 300 m3 ivernih plošč in 60 — 70 tisoč m2 furnirja, ki zahtevajo ob upoštevanju naštetih „pomanjkljivosti” dosti iznajdljivosti.
Rad bi še povedal, da je odnos do dela relativno slab. Ne morem reči, da to velja za večino, vendar pa je vse preveč bd-
zelo
niške, dostikrat tudi majhne poškodbe.
Naj ob koncu omenim še eno stvar: izredno nam primanjkujejo skladiščni prostori tako za surovino kot za končne izdelke”, je zaključil Cveto Zupančič.
O delu OOZS TOZD TPP je njen predsednik Jože Bogovič
dejal, da se osnovna organizacija vključuje v delo konference DO Novoles in s temizpdnjuje naloge, ki jih je dolžna opraviti v sklopu DO.
„Vsekakor pa je za vsako OOS značilna neka posebnost ...” je poudaril Jože in nadaljeval: ,,... in tako tudi naša OOS ni nikakršna izjema. Razen tega, da smo se organizirano lotili razreševanja nekaterih težav ob pomanjkanju določenih artiklov široke potrošnje, se je OOS v sodelovanju z OOZK v naši TOZD lotila akcije za izboljšanje stanja v zvezi z doseganjem proizvodnega plana. Imeli smo več akcij, tako povsem proizvodnih kot tudi udarniških. Rečem lahko, da so člani našega kdektiva voljni delati in to še posebno takrat, če so cilji oziroma namen akcije dobro zastavljeni.”
Prav tako kot so ugotovili predgovorniki, je tudi Jože Bogovič dejal, da sedanjega stanja v TOZD PVPP kljub prizadevnosti vseh članov kolektiva samo ne bodo uspeli zadovoljivo rešiti, če jim pri tem ne bo izdatneje pomagal Novoles kot celota.
Za vsako bolezen se najde zdravilo, pa se bo prav gotovo tudi za težave TOZD TPP našla ustrezna rešitev, ki bo sprejemljiva tako za Novoles kot za TOZD TPP. Mislim, da lahko delavcem TPP zaželimo, da bi se to čimprej zgodilo.
-ic
V lakirnici
(Nadaljevanje s 3. strani)
je osnovna organizacija sprejela naslednje sklepe:
—	ko se ugotovi, da kateri član kolektiva simulira bolniško, se kolektiv javno obvesti;
—	potrebno je trdnejše sodelovanje z zdravstveno in varnostno službo (problematične delavce poslati na specialni pregled);
—	kontrola zdravljenja na domu naj bo pogostnejša;
—	potrebno je doseči, da bo delavec sodelavcu objasnil nepravilnosti, kar bo gotovo bolj učinkovalo, kakor da kliče na odgovornost posameznike direktor ali drugi odgovorni vodstveni delavci;
—	povezati se je treba z mojstri in discipliniranimi delavci, da vplivajo na slabe sodelavce.
Čimprej moramo podvzeti ukrepe za izboljšanje delovne discipline; s tem bodo prav gotovo boljši rezultati pri doseganju plana proizvodnje;
-	analizirati je potrebno nagrajevanje po delu in se poglobiti in razmišljati, katera merila bi bila bolj spodbudna od obstoječih;
—	vse oblike odsotnosti z dela je potrebno zasledovati in analizirati;
M. Z.
MATERIALI - CENA -KVALITETA - DOBAVA?
V glasilu Novoles smo že pred časom le nakratko omenili probleme, s katerimi se srečujemo pri proizvodnji obodov za predale oziroma plastificiranje
ivemih plošč. Če pogledamo samo letošnje leto lahko ugotovimo, da so se stvari med lanskim in letošnjim letom bistveno spremenile: lani smo imeli izpad proizvodnje zaradi pomanjkanja ivemih plošč (okoli 70 delovnih ur), kar se letos ni zgodilo, vendar pa se je zato cena ivemih plošč večkrat podvojila. Temu je sledilo še povečanje cen PVC folije in lepil za lepljenje PVC folije in moznikov.
Kljub temu, da so se cene materialov krepko povečale, se njihova kvaliteta ni izboljšala ;lah-ko bi rekel, dale-ta skoraj pada. Prav tako so problemi pri dobavah, ker naši dobavitelji ne spoštujejo dogovorjenih rokov, tako da imamo težave predvsem zaradi PVC folije in zaradi barve (bela ali krem). Ko že govori-
mo o povečanih cenah materialov in repro-materialov moramo povedati, da se kljub temu cene naših proizvodov niso povečale.
Seveda pa so tu še druge težave oziroma problemi: to je naša konkurenca v lesni industriji „GLIN” v Nazarjih, ki nam konkurira predvsem s ceno teh proizvodov, saj prodajajo izdelke še polanskih cenah. Daje vpliv konkurence zelo velik, se vidi še iz podatka, da smo lani izdelali 2,529.375 obodov ali poprečno na mesec 210.781 obodov za predale (kar pa se nanaša le na prve mesece lanskega leta, ko v Nazarjih še ni dobro stekla proizvodnja). Letos pa smo v osmih mesecih izdelali 1,516.810 kom. ali (Nadaljevanje na 7. strani)
Izlet v Beograd
V četrtek, 11. 9. 1980 zjutraj smo se z avtobusom odpeljali proti letališču Brnik. Vožnja po dolenjskih ovinkih ni nič prijetna, vendar jo lahko prenašamo, ker smo še spočiti. Ob 6.40 pridemo v letališko zgradbo. Vodje našega izleta se takoj zanimajo za letalske vozovnice. V pogovoru z uslužbenci ugotovijo, da bo potrebno našo skupino deliti, ker je v letalu, ki bo poletelo z Brnika ob 7.00, še okoli 20 prostih sedežev. Po spisku izberejo prvih dvajset, med katerimi sem bil tudi jaz. Pri blagajni 9 nam dajo vozovnice. Takoj nato se preko formalnih pregledov vkrcamo v letalo. Za preostalih 80 tovarišev iz naše delovne organizacije pa izvemo, da bodo poleteli za nami ob 8. uri.
K letalu nas pripelje šarmantna stevardesa, nato nas druga sprejme v letalo. Prvič v letalu. Krasno! Mi smo zasedli zadnje sedeže. Omeniti velja, da smo vstopili v letalo skozi zadnja vrata. Ko smo posedli na sedeže, je stevardesa zapahnila oboja zadnja vrata. Po zvočniku so nam sporočili, da naj se privežemo z varnostnimi pasovi, kar so čez nekaj trenutkov stevardese tudi prekontrolirale.
Letalski motorji so brneli že, ko smo bili še v letališki zgradbi in pozneje, ko smo se vkrcavali na letalo. Toda sedaj jih je pilot začel turirati. Dobivali so čedalje večje število obratov. Jaz sem sedel na enem izmed zadnjih sedežev, ki so nameščeni tik ob letalskem motorju, zato tudi nisem imel ob sebi na steni okenca, ampak je bilo zadnje
en sedež naprej. Motorji so začeli čedalje bolj rohneti. Ob čudnem ropotu, ki mi je udarjalo na ušesne bobenčke in v rahlih sunkih treslo letalo, se je letalo počasi premaknilo. Pilot je povečal hitrost na okoli 40 km/h in s tako hitrostjo smo se pripeljali na začetek vzletne steze. Motorji so zarohneli z vso silovitostjo in letalo je s čedalje večjo hitrostjo drvelo po pisti. Nastopil je najlepši trenutek, ko smo z ogromno hitrostjo in oglušujočim bobnenejm motorjev poleteli v zrak. Zelo hitro smo zapustili tla. Silovita sila me je pritisnila ob sedež in pritisk na bobenčke mi ni pustil slišati bobnjenja motorjev.
Letalo se je postavilo skoraj na kot 45 °. Po nekaj minutah smo bili na višini 9000 m. To je trajalo vsega 5 minut. Leteli smo s hitrostjo 900 km/h. Vreme je bilo pretežno jasno, vendar je bila tik nad zemljo megla, ki nam je zastirala pogled. Od časa do časa se je letalo malo streslo, ko je prišlo v redkejše zračne gmote, oziroma v območja z nižjim zračnim pritiskom. Prav zaradi tega se je pojavilo tudi „propadanje”, to je izguba višine za nekaj ali več deset metrov.
Steverdesa nam je prinesla že pripravljen zajtrk, kije bil vsem dobrodošel. Tudi raztegljive mizice na vsakem sedežu so bile kar prav. Ko smo pojedli, so steverdese pobrale vrečke in jih pospravile. Med poletom nam izvodnje. Ugotovljeno je, da je temu kriva predvsem delovna in tehnološka nedisciplina. Tako
je zaželel dober polet tudi pilot. Polet se je bližal kraju.
Stevardesa je po zvočniku spet povedala, da naj se privežemo, ker bomo čez nekaj trenutkov pristali na letališču Surčin pri Beogradu. Privezali smo se. Res smo se začeli spuščati. Kmalu smo bili tik nad zemljo. Zaokrožili smo še nad njivo s koruzo in se poravnali s pisto. Motorji so spet zahrumeli kot pri vzletu. Kolesa so se dotaknila tal. Letalo se je močno streslo in malo nagnilo. Kolesa so močno zacvilila. Motorji so zahrumeli, kot da bi hoteli še enkrat pokazati svojo moč in eksplodirati. Počasi so se umirili in utihnili. Letalo je prišlo na konec pristajalne steze in se obrnilo proti letališki zgradbi. Ko smo prispeli pred njo, se je letalo popolnoma ustavilo. Izstopili smo takoj, ko so se letalski motorji umirili na minimum. Toda še vedno so bili še precej glasni. Posivili smo se od letala. Na avtobus nas je pospremila letališka stevardesa. Odpeljali smo se do letališke zgradbe, od tam pa smo odšli v sprejemno sobo, kjer nas je sprejela Ivanka Golob, ki nas je vodila po Beogradu.
Najprej smo odšli z avtobusom skozi novi in stari del mesta, do TITOVE GROBNICE na DEDINJU. Tam smo se počasi pomikali v vrsti do grobnice in nato okoli nje. Presunili sta nas tišina, urejenost okolice grobnice in celotnega spominskega kompleksa v spoštovanju do velikana vseh časov — predsednika TITA. Razen tega so name napravile velik vtis tudi ženice
spoštljive starosti, ki še komaj hodijo, pa so prišle obiskati večni dom njihovega tovariša in voditelja v času NOB, vse sključene in v črnih oblekah in vse objokane. Kakšna veličina osebnosti se skriva v njegovi ideji!
Z Dedinja smo odšli skozi stari del mesta do stare beograjske trdnjave-Kalemegdana. Tam smo dobili 20 minut prostega časa, da smo kaj pomalica-li. Sestali smo se zopet ob 10. uri. Odšli smo na ogled stare trdnjave. Bilo je veliko zanimivega, toda mi smo imeli premalo časa, da bi jo lahko bolj podrobno spoznali. Ogledali smo si grobnico starega turškega zavojevalca, ki je bil tam ubit in pokopan, kot sije sam želel. Ta grobnica je eden redkih ostankov, ki je bil zidan, razen seveda obzdja in še nekaterih stvari (stolp, vrata, stopnice) ... Na Kalemegdanu smo videli tudi grobnice naših znanih revolucionarjev. Nato smo hitro odšli na avtobus in se odpeljali po starem in novem delu mesta, kjer smo videli še nekaj znamenitosti Beograda, kot so: staro pravoslavno cerkev, cerkev sv. Marka na Tašmajdanu, palačo zvezne skupščine, muzej modeme umetnosti na savskem bregu, kongresni center Sava, palačo zveznega izvršnega sveta SFRJ v Novem Beogradu in še marsikaj. Ob 13. uri nas je avtobus pripeljal na kosilo, ki smo ga imeli v hotelu „Kasina” v starem delu mesta — na Terazi-jah. Tako je bil dopoldanski del izleta končan.
(Nadaljevanje na 8. strani)
N OVO L ES 7
(Nadaljevanje s 6. strani)
189.601 kom. obodov predalov na mesec.
Pri vsem tem se lahko vprašamo, do kje bodo rastle cene in nelojalna konkurenca.
- ne
IZKORIŠČANJE ODPADNEGA LESA V DECI-MIRNICI TOZD ŽAGA STRAŽA
Marsikateri delavec Novolesa se, ko gre ob decimirnici in vidi pravo goro odpadnega lesa, verjetno vpraša: „Ali je to mogoče, da se iz tega kupa lesa ne da podelati določen odstotek elementov v manj zahtevne elemente? ”
Namen TOZD je organizirati posebno linijo za predelavo odpadkov z vsemi pripadajočimi merili učinkovitosti, kar ne bi motilo redne proizvodnje in doseženi bi bili določeni učinki.
Če pogledamo trenutno tehnološko stanje v decimirnici, lahko ugotovimo, da se do sedaj nismo mogli posvetiti tej zadevi. Za sistemizirano predelavo je potrebno organizirati linijo za predelavo z dvema tračnima žagama. Ker sta do sedaj stroja manjkala, nismo mogli kaj dosti narediti na tem področju. Že dalj časa so narejene kalkulacije v zvezi z izkoriščanjem odpadkov in je pripravljen asortiman izdelkov, kakor tudi idejna rešitev tehnologije.
Do sedaj se ni dalo izločiti dveh strojev pri takih planskih potrebah pri decimiranih elementih. Ta način dela bi močno vplival na izpolnjevanje plana, saj bi bila predelava odpadkov vezana na proizvodnjo. V zadnjih dneh smo dobili od „Bratstva” dve tračni žagi, zato predvidevamo, da bo v kratkem času prišlo do popolne realizacije planskega izkoriščanja, ker sta stroja namenjena izključno za predelavo škarta.
PRISPEVEK OŠ VAVTA VAS
TIHOŽITJE (izrez) - Kolenc Irena 8. a
MOJE POČITNICE
Minile so počitnice. Bila sem na morju, pri teti in v brigadi. Napisala bom, kako je bilo v brigadi.
Med počitnicami sem izvedela, da bo v Hruševcu pionirska delovna akcija. Takoj sem se prijavila in komaj čakala ne-
deljo. Ko smo prišli v Hruševec, so nas krajani lepo sprejeli, kajti vedeli so, da bomo pomagali pri popravilu ceste in ureditvi železniškega postajališča.
Šotori so bili že postavljeni. Najprej nam je tov. Drago Krštinc govoril o pomenu akcije ter nam prebral, kaj bomo v
KRIŽANKA ZA RAZVEDRILO
SESTAVIL SFm	MESTO NE) /Aljaski	truna RpSTLlNF)	Roger Vadim	OSNOVNA Oken- NI2AciJf/	IE2ERO Nn MADŽ.	rovn Rup J ZELJU	rflVcRR 'TRNE
Telovadec v CIR KUSU							
mŠE Podjetji							
KLOR			100 ni1				PRAZNIK v JLF) C?. 10)
MEPMEj-			REŠE- VALNI ČOLN	TORiNo			
VRSTA P! inče				Dušik		DRug\ TON PRITR -Dl LNICR	
VO0NP ŽIVAL				PESEN G LPiV. M. INDONEZIJE			
fl81-D2PN							—
GF)L\j			JOŽE ERJAVEC UTER			RNPSR Rvsem NIKO	
(,črkr		M. IVE UKEPNIK NRŠEeFl El STR					
fOCLfi S NIK			VRSTE) CI69RfT				
N'F) S TO-zD							
S/58/9- JE-VO			flRSCM			RlMSkp P N Ti	
IZVRŠI SVBf			GR9KP) ČK.KF)			L! RF) OKR, z A SOPRAN	
9REGo({ TOZON'			TO A/F?		Selen		
			REŠETO, RETE)		poškdd. KcŽP		
VSE TEŽJI POKLIC						POLMER Nevtron	
RANER				žensko IME ALOJZ PlRNFfK			
SSLF) KOVINA (.Tl)						JOD TRJTIJ	
DOMfiČf o$uvfUO							
tem tednu delali. Nato smo se postavili pred nove domove -šotore, da smo se fotografirali. Zvečer smo zakurili taborni ogenj in ob njem tudi zapeli.
Naslednji dan smo že odšli na delovišče, kjer smo popravljali cesto. Tudi naslednji dnevi so bili podobni. Popoldne smo pisali prispevke za bilten in se pripravljali na družabne večere. V
soboto smo delali na nogometnem igrišču v Vavti vasi. Ko
smo končali delo, smo dobili majice, nato pa odšli na Drganja sela na proslavo.
V nedeljo smo dobili pohvale, pospravili šotore in odšli domov. Teden dni počitnic in dela v brigadi je zelo hitro minil.
MARJETKA KA VŠČEK, 5.a razr.
Izlet v Beograd
Kalemegdan
(Nadaljevanje s 6. strani)
Popoldne smo se odpeljali proti Avali. Tam smo odšli najprej na vrh, kjer smo si ogledali spomenik neznanemu junaku, izdelanem iz čistega, črnega srbskega marmorja. Spomenik je lep, kot tudi vsa njegova okolica.
V lovskem hotelu smo nekaj popili, nato pa smo si ogledali še TV stolp, ki je visok 200 m. Nato smo odšli proti Beogradu. Pripeljali smo se pred hotel ,,Kasina”, kjer smo dobili prosto do večerje, kije bila napovedana za 18. uro. Razšli smo se po skupinah. Največ nas je odšlo po mestu. Naša skupina je odšla po Terazijah. Opazovali smo ljudi in izložbe. Nekateri so tudi kaj kupili. Po sprehodu smo se usedli pred hotel ,,Moskva” in si poplaknili grlo. Ura se je bližala šesti, zato smo odšli v hotel na drugi strani ulice, kjer smo se srečali s sodelavci, ki so ostali v Ljubljani na letališču, zato ker je bilo letalo v okvari.
Iz Ljubljane so poleteli šele ob 12.45, v Beograd pašo prišli ob 13.35. Zato so imeli veliko bolj NATRPAN „URNIK” kot mi. Njih je bilo tudi več (okoli 80).
Najprej smo se pomenili, nato pa povečerjali. Večerja je bila še kar dobra in raznovrstna. Ob 19.30 so nas že čakali avtobusi za prevoz na letališče. Vkrcali smo se in odpeljali. Na letališče smo kmalu prišli. Z letalom ob 20. uri ni bilo nič, čakati smo morali na drugega. Po zvočnikih so objavili, da bomo dobili posebno letalo za čarter let, ki bo vzletelo ob 21.00. Temu nismo popolnoma verjeli, toda upali smo, da bo res tako. Tako smo čakali eno uro. Nekaj pred 21.00 so nas preko elektronskega zaslona o poletih obvestili, da bomo vzleteli ob 21.20 in nas pozvali, naj se pripravimo za pregled in vkrcavanje v letalo.
Izhod iz stavbe je bil D9. Odšli smo. Pregledali so nam prtljago in nas spustili na letalo,
ki je že turiralo svoja dva motorja. Končno smo bili spet na letalu. Poleteli smo ob 21.15. Na letalu smo dobili med poletom nekaj za popit. Po 50 minutah smo pristali na letališču Brnik. Tam nas je čakala stevardesa in odpeljala v letališko zgradbo. Pred zgradbo so nas že
čakali avtobusi. Odpeljali smo se domov. Ta vožnja domov nas je najbolj utrudila.
Prijetnega izleta je bilo konec. Bil pa je prekratek, da bi lahko bolje spoznali Beograd.
JOŽE SENICA
/------------------------------ \
Problematika mladinskega dela
V___________________________________
V času letnih dopustov je prišlo pri delavcih do 27 let do precejšne neaktivnosti. Zato želim s tem člankom predvsem to, da se nas čimveč in čim hitreje vključi v delo po mladinskih organizacijah. Prav tako naprošam vse družbenopolitične organizacije Novolesa. da čimveč delajo z .osnovnimi organizacijami ZSMS v svojem TOZD.
Zadnje čase se ukvarja z delom mladina na Novoiesu le
Glasilo „NOVOLES" ureja uredniški odbor. Glavni, odgovorni in tehnični urednik Vanja Kastelic. Izdaja delovna organizacija „NOVOLES", lesni kombinat Novo mesto — Straža. Naklada 2800 izvodov. Stavek, film in montaža: DITC, tozd Dolenjski list. Tisk: DITC, tozd Tiskarna Knjigotisk. Glasilo je oproščeno temeljnega prometnega davka na podlagi mnenja Sekretariata za informacije pri IS SR Slovenije št. 421 — 1/72 z dne 31. januarja 1978.
občinska konferenca ZSMS. Ta je določila dva člana iz vrst svojega predsedstva, ki bosta zasledovala delo mladine v Novoiesu in svoja opažanja posredovala predsedstvu OK.
Ta mesec je predsedstvo OK ZSMS Novo mesto obravnavalo in izoblikovalo predlog možnih kandidatov za predsedstvo v naslednjem mandatnem obdobju. Kandidacijska lista:
-	predsednica (profesionalna funkcija): Darja COLARIČ — dosedanja predsednica
—	podpredsednik:	Drago
krStinc
-	sekretar (profesionalna funkcija); Anton ANDRELIC
—	in 12 članov predsedstva: Ilijanič Ivan, Bukovec Bruno, Ravbar Igor, Lindič Zdenka, Avbar Bojan, Povše Slavka, Ce-lič Drago, Simončič Cvetka, Čibej Tatjana, Hrastar Metka, De-rič Mile in predsednik kluba novomeških študentov.
Novoles ima na tem seznamu iz svojih vrst samo Krštinc Draga, čeprav imamo še nekaj sposobnih mladincev, ki bi tudi lahko bili na kandidacijski listi. To je v največji meri krivda OO ZSMS po TOZD, ker niso poslali liste svojih kandidatov na OK ZSMS.
Poglejmo še malo kadrovsko stran pri mladini. Izmed 5 de-
lavcev sta dva stara do 27 let, ampak šele na 50 teh delavcev prideta dva prva mladinca. Novoles ima „na papirju” 13 osnovnih organizacij ZSMS, od teh stalno delata samo OO TDP in OO Dvor, kjer imajo družbenopolitične organizacije posluh do mladih in njunih zelo dobrih predsednikov. Če se položaj ne bo popravil, bo moje delo koordinatorja med OO ZSMS še vedno brezsmiselno. To pa se bo težko uresničilo, če se mladi ne povežejo z OO ZK in IO sindikata na TOZD ter z občinsko konferenco.
Pred kratkim se je na mladino obrnilo industrijsko gasilsko društvo Novoles zaradi vse manjše udeležbe mladih v njihovih vrstah. Društvo šteje 110 članov, toda povprečna starost znaša 43 let! Številčno se želijo povečati zaradi ustanovitve gasilskih desetin po TOZD. Najboljši bi nastopali za Novoles na občinskih, z dobrimi rezultati tudi na republiških oz. državnih tekmovanjih. Vsi zainteresirani (fantje in dekleta) lahko dobite točnejše informacije in prijave v službi varstva pri delu.
SAMO AS