------    228    ------
Politične  stvari.
Je li res nemštvo v nevarnosti?
„Zopet se je pričel boj zoper nemštvo v Avstriji I" Ta glas je uni dan zagnala nova „Preša" po svetu in popisala potem celo stran z javkanjem in plakanjem, „da je nemštvo v Avstriji v nevarnosti." Pretresovaje volitve na Ceskem, v Galiciji, na Stajarskem in Kranjskem je skušala dokazati to, da zabtevanje narodne enakopravnosti ni nič druzega, ko— zatiranje nem-štva v Avstriji.
Prav čudno je res to, kako ta judovskoliberalni nemški list do tega krika pride. Ker volitve po kmetijskih občinah in nekaterih mestih niso izvršile se po volji Herbstovi in njegovih pajdašev, ker so volilci ravnali se bolj po svoji zdravi pameti, ko po upitji nekaterih privilegiranih nemčurskih  politikarjev, zato —
kričijo judovski časnikarji —se nemštvo v Avstriji, zatira! Nemštvo zatirati hočejo po takem Poljaki, Čehi, Slovenci in nemški Tiroici, ravno tako knezi Liech-tenstein, Schwarzenberg in Croy, gg. Gre liter, Oelz itd.! Ni li to največa bedarija?*) Kateri jezik bi potem Liechtensteini, Schwarzenbergi, Greuterji in Oelzi, ki so čisti nemci, govorili, čebi jim zatrli nemščino? Bi li potem Stajarsko in Tirolsko porušili, bi li naredili, da bi se tam češki, slovenski ali celo laški govorilo?
Da bi nemštvo zatirali si sami Nemci! Kaj ta-cega trditi morejo res le listi ustavaške stranke, ki so zavoljo prevračanja resnica znani uže po vsem svetu. Kdor ne priseže dr. Herbstovi zastavi, je zatiralec Nemcev v Avstriji, — kdor ni o vsem njegovih političnih misli, je reakcijonar (nazadnjak), prekucuh! Pravo domoljubje je le Herbstovo; kdor ne gre ž njim, je izdajalec domovine, zaničevalec avstrijskih narodovi Tako pridigova on, njegovi politiki privrženi časniki pa to za njim trobijo.
To je grdo slaparstvo. Ne Cehi ne Poljaki, ne Tiroici ne Slovenci niso zatiralci svobode ali veleizda-jalci, oni vsi zaničujejo le in ne marajo onih kričačev, ki so na političnem polji le jezike brusili in prazno slamo mlatili, storili pa nič, vsaj prav nič dobrega ne, in ki bi v prihodnje radi ravno tako delali. Da takim žlobudram volilci ne gred6 nič več na iimanice, to kaže le, da jih ljudstvo avstrijsko ne mara več, to kaže zdravo pamet ijudstva, ki se je dalo nekoliko časa motiti in slepiti, pa se je zdaj zopet predramilo in iz-bistrilo ter se upira samovoljnosti nekaterih političnih vedežev in mogotcev. Ali ni res prav zanimiva prikazen to, da v deželi, v kateri je blizo201et gospodovala ena in ista stranka, katera je ondašnje ljudstvo s tem z vsakovrstnimi pripomočki zase strojila, da tam, kjer ni imel nihče moči, krivim prerokom potegniti krinke 2 obrazov, da v tej deželi — pravimo — spoznanje pravice samo po sebi prodere in „nevedna in neomi-kana" množica ljudstva po svoji goli pameti pride do prepričanja, da je to, kar se je doz daj počenjalo, siabo in da se toraj zastopanje ljudstva mora izročiti drugim možem? Ni li dalje čudno tudi to, da, čeravno ustavaska stranka ima v svojih rokah vse najveČe in najveljavnejse časnike, kateri politiko sučejo po svoji trmi in uže več ko deset let ljudstvom neprenehoma hvalisajo vladajoče sisteme dobroto, — da toraj vkljub temu časnikarskemu strahovanju je ljudstvo zdaj nasprotnega mnenja postalo in da učitelje take politične dogmatike skozi vrata meče?
Pač se zagrizeni privrženci ustavaške stranke branijo zdaj s tem, da kričijo, da je vlada ta pot pri volitvah roke križem držala. In zavoljo te neutralitete, ki se po konstitucijonalnih pravilih sama po sebi razume, napadajo miniaterstvo, in ga dolžijo celo ^hudodelstva"! Se ve da so hoteli, da bi bila vlada se zopet tako, kakor Auersperg-Lasserjevo ministerstvo pred 6 leti, vtikala v volitve, da bi se bili tudi zdaj, kakor leta 1873« pod vladnim pritiskom volilni zapisniki pačili,   da bi bili zopet vse uradnike na noge spravili,
*) Kranjski Kocevarji se gotovo tudi bojijo, da bi jim njih ,,lepega" nemškega jezika Slovenci na Kranjskem ne vzeli, sicer ne bi pri volitvah glasovali zmerom Slovencem nasproti! Mar sorodniki „des Herzogs von Gottschee" ne vedo, da so Slovenci, ko so v deželnem zboru kranjskem šolske postave snovali, zmerom §. 1 tako stilizirali, da učni jezikr izvzemši Kočevje in Weissenfels, je slovenski? Ali ni žive duše v Kočevji, ki bi to svojim ljudem zatajčala, da Slovenci jim prav nič nočejo vzeti, še celo njih krošinj in njih prelepe nemščine ne?                                           Vred»
da bi bili pomagali kandidatom „ustavaškec' stranke do zmage. Ker pa sedanja vlada tega ni storila — čeravno so mnogi uradniki tudi ta pot ustavakom služili — ker se je postavila na čistejše ustavno stališče in je prepustila ljudstvu, izvoliti si poslance po svoji volji, zato lažnjivo liberalno časnikarstvo natolcuje zdaj minister-stvo, da je ^liberalizmu" nasprotno, da se vrača k reakciji itd., kajti po miBlih ustavakov je „liberalizem" to, če gospoduje nemško-liberalna stranka čez vse druge narode. ^Narodna ravnopravnost jim je reakcija nazadnjastvo, federalizem in zatiranje nemštva! Kako dolgo neki se bo še mislilo, da ustavoverci niso ob vso pamet! Volilci so jih uže obsodili in ves drugi pravični svet bo isto storil kmalu. Goljufnemu nemčurskemu liberalizmu je odkljenkalo!
___   229   -----