Na nedeljskem, torej zadnjem dnevu planiških poletov, je Bogdan Norčič poletel kar 181 metrov, vendar je ta skok z rokami podrsal.
Da je najboljši jugoslovanski skakalec priljubljen ne samo med mladimi, kaže tudi naslednji posnetek.
Po uspelem poletu Bogdan s strumnimi koraki odhaja ponovno na zaletišče.
Leto XXX. - Številka 22
TRIDESET LET 1947-1977
Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka »n, Tržič - Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni Urednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Albin Učakar
Kranj, torek, 22. 3. 1977 Cena: 3 din
List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltediiik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih.
GLASILO   SOCIALISTIČNE   ZVEZE   DELOVNEGA   LJUDSTVA   ZA GORENJSKO
Križan Jože Demšar je v soboto poletel 163 metrov. Njegovi navijači pa so v nedeljo prišli v Planico s pravim navijaškim transparentoma, na katerem je pisalo JOŽE DEMŠAR 163. Ko je Jože pristal v poskusni seriji pri 164 metrih in izenačil Norčičev rekord, so vrli Križani in Tržičani takoj na transparent napisali 163 + 1.
PLANICA — Po cesti proti največji smučarski letalnici na svetu se vije dolga kolona motornih vozil in pešcev. Vsi hitijo, da ne bi zamudili, ko se bodo s startnih mest v »brezno« spuščali letalci. Morda je nedeljsko slabo vreme marsikoga zadržalo doma pred televizorjem. Lahko jim je žal. Prišlo pa jih je vseeno okrog 25.000. Planica je bila v znamenju nacionalnega praznika.
Že po ustaljenem protokolu so se tudi zadnji dan mednarodnih planiških smučarskih poletov, po končanih planiških fanfarah, po hrbtu velikanke spustili za-, stavonoše udeleženk tridnevnega planiškega praznika. Čeprav je prejšnjo noč deževalo, je bila letalnica bratov Gorišek spet pripravljena tako kot je bila vse dni.
Na zaletišču so že pripravljeni predskakalci. Že prvi od šestih, Ivo Zupan, je poletel 156 m, takoj za njim pa je Jože Demšar s 164 metri izenačil jugoslovanski rekord Kranjčana Bogdana Nor-čiča.
Takoj za njim čaka na start i Kranjčan Bogdan Norčič. Nale-
Posebna pohvala pripadnikom milice in vojske
Smučarski sodnik SANDI KOTNIK sodeluje pri organizacijskih pripravah Planice že vrsto let. Ocenjuje polete na velikanki, za letošnjo Planico pa pravi: »Naši skakalci so bil bili vsekakor odlični, posebno .mladi Janez Demšar nas je prijetno presenetil. Z vzgojo mladega kadra je zato treba nadaljevati.
Da je Planica tako odlično uspela se je treba zahvaliti vsem tistim, ki so požrtvovalno delali na velikanki pred tekmovanjem. Posebno so se izkazali pripadniki milice in vojske ter domačini, ki so planiško skakalnico pripravljali. V samih tekmovalnih dneh nam je bilo vreme izredno naklonjeno, saj ni bilo Vetra in je tako postala po dolžini skokov najbolj uspešna od vseh dosedanjih. Pla-niška velikanka je tudi dokazala, da je izredno varna in da se na njej lahko dosežejo rekordne daljave.«
Združenje samostojnih obrtnikov občine Kranj prireja
I. obrtniški ples
v soboto, 26. marca 1977 ob 20. uri v dvorani ISKRE ATC na Laborah.
Na plesu bo igral ansambel • Gorenjci« iz Radovljice s pevcema Majdo Kunčič in Francem Korenom.
Predprodaja vstopnic bo pri Združenju obrtnikov Kranj, Tomšičeva 17 in eno uro pred pričetkom prireditve. Vsi vljudno vabljeni
Tradicionalni mednarodni smučarski poleti Planica '77
Norčičev let do 181 metrov
tišče je rahlo zavito v meglo. Vsi nestrpno pričakujemo Zidarjev znak, da se Bogdan lahko požene. Vse je mirno in tiho. Le vonjave žarov motijo pričakovanje. Gong, zamah z zastavico na mizi in Norčič že hiti proti odskočnemu pomolu. Brezhibno, visoko je odrinil. Dolg, kar predolg je bil ta polet. Bogdan je pri doskoku v radiusu rahlo klecnil in podrsal z rokami. Merilci so na delu. Uradni napovedovalec Rado Časi napove dolžino tega nepozabnega poleta. 181 metrov objavi in na semaforju se pojavi ta dolžina. Dolžina, ki je najdaljša v zgodovini smučarskih poletov. Bogdan je torej prvi človek.
ki je poletel tako daleč. Čeprav pritiska ni vzdržal, je ob skakalnici nepopisno navdušenje. Celo Norčič ne more verjeti svojemu poletu, ki ga je kot prvi človek tudi dosegel.
Za njim nato pri 164 metrih doskoči še Schwinghammer, Ber-ger pri svoji najdaljši dolžini 149 pade, Wallner pa nato pri 141 metrih varno doskoči.
Po posvetu žirije, ki je skrajšala nalet, se začne zadnji del tretjega dne poletov. Najdaljši polet ima v prvi seriji med triindvajsetimi skakalci Ceh Ladislav Jirasko s 158 metri. Od naših sta
Nadaljevanje na 12, strani
J
Najuspešnejši jugoslovanski tekmovalec planiškega praznika je bil Bogdan Norčič. Ker je Bogdan Kranjčan in seveda Gorenjec, mu je pripadla tudi nagrada našega uredništva. Darilo mu je predala novinarka Darinka Sedej.
DOGOVORIMO SE
5. STRAN:
Škofja Loka — V sodelovanju z loškim INDOK centrom smo tokrat že drugič pripravili za vse delegate treh zborov skupščine občine gradivo, ki ga objavljamo pod naslovom Dogovorimo se. Prvič je takšen način obveščanja delegatov naletel na ugoden odmev, zato smo se odločili za nadaljnje sodelovanje.
Tokrat objavljamo gradivo za najpomembnejše točke dnevnega reda, tako za pomembno odločitev o sprejemu družbenega dogovora o družbeni samozaščiti, , o delu izvršnega sveta, o višjem prispevku za uporabo mestnega zemljišča in o ostalih pomembnih vprašanjih.
l&NAnoOM
KRANJ
Varstvo okolja-varstvo človeka
V začetku tega tedna se je v zborih republiške skupščine začela obravnava o varstvu dobrin splošnega pomena in vrednot človekovega okolja v SR Sloveniji. Ta vsekakor žgoča problematika ni prišla na dnevni red le zato, ker smo letošnje leto proglasili za leto varstva okolja, pač pa se je pokazala nujnost širše družbene akcije za uskladitev družbenega razvoja z naravnimi zakonitostmi.
V Sloveniji na nekaterih območjih stopnja onesnaženosti zraka in vode že presega z zakoni določene meje koncentracij škodljivih snovi; vodotoki v naši republiki so tako onesnaženi kot da bi v Sloveniji živelo 7 milijonov ljudi, ne pa le dobre 2 milijona. Zadnji čas je že tudi, da začnemo z zemljo resnično gospodariti; samo v zadnjih 15 letih smo pri nas izgubili 13 odstotkov orne zemlje, kar je za Slovenijo, ki sama pokriva 84 odstotkov potreb po hrani kar veliko. Skrb za zemljo bi morala biti še toliko večja, ko vemo, da se bo samo v desetih naslednjih letih povečalo prebivalstvo mest za 57 odstotkov, površina mest pa za 580 kvadratnih kilometrov in to verjetno na račun ornih površin.
Ob skrbi za napredovanje gospodarstva smo zanemarili pojave v oklju. Tako so se posledice nakopičile in že ovirajo razvoj, kar se kaže tudi na področju prostorskega planiranja. Okoli nas je veliko primerov stihijske pozidave najkvalitetnejše rodovitne zemlje, nenačrtnega črpanja gradbenega materiala, kršenja družbenih interesov; posebno takih, ki imajo dolgoročnejše posledice v prostoru ter škodljive vplive na okolje in človeka.
O družbenih razsežnostih varstva okolja je pretekli teden razpravljalo tudi predsedstvo republiške konference SZDL Slovenije ter se zavzelo za trajno delovanje vseh organiziranih socialističnih sil pri razreševanju protislovij družbenega in gospodarskega razvoja na tem področju.
XVI. MEDNARODNI KMETIJSKI IN GOZDARSKI SEJEM OD 8 DO 1 7. APRILA
l
I
Naročnik:
r
Predsednik Tito spet v Beogradu
Predsednik republike Josip Broz-Tito se je v soboto po skoraj dvomesečnem bivanju v Igalu vrnil v Beograd. S predsednikom Titom je dopotoval tudi podpredsednik predsedstva SFRJ Vidoje Zarković. Ob odhodu se je predsednik Tito prek titograjske televizije zahvalil prebivalcem Herceg-novega in Igala za topel sprejem.
Stane Dolanc v Romuniji
Sekretar izvršnega komiteja predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije Stane Dolanc je bil na povabilo centralnega komiteja romunske komunistične partije \ia prijateljskem obisku v Romuniji. Sprejel ga je generalni sekretar komunistične partije Romunije in predsednik SR Romunije Ni-colae Ceausescu. Po pogovorih si je Dolanc ogledal tudi Bukarešto, ki jo je 4. marca letos prizadel hud potres.
Srečanje ljubiteljev tehnike
Prvi slovenski simpozij iz astronavtike, raketnega modelarstva in amaterske raketne tehnike, organizirala sta ga astronavtično društvo Vega iz Sevnice in zveze organizacij za tehnično kulturo Slovenije, je uspel. Na simpoziju so ugotovili, da bi morali tehnični kulturi pri nas posvetiti veliko več pozornosti, saj se mladina zelo zanima za nove tehnične dosežke.
Informativni dan za koroške dijake
Tudi letos je mladinska organizacija študentov strojništva v Ljubljani organizirala informativni dan za maturante slovenske gimnazije v Celovcu. V soboto se je v predavalnici strojne fakultete v Ljubljani zbralo 35 koroških dijakov — tudi nekaj študentov je bilo vmes — da bi zvedeli o možnostih študija v Ljubljani, nekaj pa tudi o organiziranosti, delu in življenju naših študentov.
Prvi nosilec štafete
Republiški odbor republiške konference mladine Srbije za proslavo dneva mladosti je izbral prvega nosilca letošnje zvezne štafete, ki bo krenila iz Niša 27. marca. Prvi jo bo ponesel Dragoslav Mitrovič iz strojne tovarne MIN Niš. Dragoslav Mitrovič se je rodil leta 1951 v Biljegu v občini Mero-šina. Šolo učencev v gospodarstvu je dokončal v Nišu in postal je elektromehanik. Član ZK je od leta 1968 ,in aktiven član ZSMS je že vse od sprejema v organizacijo.
V tujini bolje kot doma
Gradbene delovne organizacije na Hrvatskem so lani veliko delale v tujini. Opravile so za 2320 milijonov dinarjev gradbenih del, kar je za U odstotkov več kot leto dni poprej. Hkrati pa so sklenile pogodbe za dela v vrednosti 2560 milijonov dinajrev ali za 12 odstotkov več kot leta 1975. Gradbeništvo in industrija gradbenega materiala, ki za-poslujeta približno 100.000 delavcev, sta doma lani zabeležila le skromno povečanje proizvodnje in sicer komaj za 2 odstotka.
Razmere se popravljajo
Dotok štipendijskih sredstev je omogočil, da so v teh dneh v vseh občinah lahko izplačali skoraj vse zaostanke Štipendistom, ki so v skladu s sklepi 6. seje komisije podpisnic samoupravnega sporazuma upravičeni dobivati štipendijo.
Vsaj minimalni življenjski pogoji
Ob mednarodnem dnevu invalidov, 21. marcu, je bila v Kranju proslava, ki jo je organiziralo kranjsko društvo invalidov. Pred polno dvorano delavskega doma je zbranim najprej spregovoril o pomenu letošnjega dneva invalidov predsednik kranjskega društva Konrad Pavli, nato pa so navzoči pozdravili tudi predlog kranjskega društva invalidov, s katerim se le-to pridružuje tudi vsem ostalim družbenopolitičnim organizacijam, da se tovarišu Titu v letošnjem jubilejnem letu tretjič podeli red narodnega heroja. Na proslavi so podelili tudi priznanja 13 pionirskim odredom kranjskih osnovnih šol in 00 ZSMS Cerklje za proste spise, ki so jih na šolah pisali o humanosti do invalidov; priznanje pa je zaslužil tudi aktiv mladih novinarjev pri OK ZSMS Kranj, kije v počastitev dneva invalidov izdal bilten Brez ovir, kar je obenem tudi letošnje geslo dneva invalidov. V prijetnem kulturnem programu so sodelovali pevski zbor posebne osnovne šole Kranj, pevski kvintet Gorenjci, kvintet Viški fantje in člani DPD Svoboda iz Šenčurja. - L. M. - Foto: F. Perdan
KRANJ
Danes, 22. marca, ob 11. uri se bo v Kranju sestal medobčinski odbor za Gorenjsko pri republiški gospodarski zbornici. Razpravljali bodo o gospodarskih dosežkih na Gorenjskem v minulem letu in o pripravi organizacijsko-razvojnega koncepta Gorenjskega sejma.
Sekretar medobčinskega sveta zveze komunistov za Gorenjsko Ludvik Kejžar pa je za danes popoldne ob 16. uri v Kranju sklical razširjeno sejo sveta. Na dnevnem redu je ena sama točka, in sicer medobčinsko sodelovanje. 0 tem so pred današnjo razširjeno sejo že razpravljali nekateri komiteji občinskih konferenc zveze komunistov na Gorenjskem. A. Z.
RADOVLJICA
Minuli teden je bilo v radovljiški občini več pomembnih sej in posvetov. Tako se je v začetku tedna sestala komisija za spremljanje in izvajanje družbenega dogovora o kadrovski politiki. Sredi tedna je bila med drugim seja izvršnega odbora zdravstvene skupnosti, sestali pa so se tudi predsedniki komisij za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pri občinski konferenci zveze socialistične mladine. Pomemben pa je bil tudi petkov posvet o Osim-skih sporazumih in položaju Slovencev v Italiji, ki ga je v veliki sejni dvorani radovljiške občinske skupščine pripravil koordinacijski odbor za odnose z zamejstvom, zdomci in drugimi jugoslovanskimi narodi pri predsedstvu občinske konference socialistične zveze. Posveta so se udeležili člani izvršilnih organov občinskih družbenopolitičnih organizacij, člani izvršnega sveta in predsedstva občinske skupščine, ravnatelji osnovnih šol in predstavniki večjih delovnih in drugih organizacij v občini. A. Z.
ŠKOFJA LOKA
Danes ob 12. uri bo v Škofji Loki seja izvršnega sveta skupščine občine Škofja Loka. Člani izvršnega sveta se bodo na njej pogovorili o predlogu akcijskega načrta za sprejemanje samoupravnih sporazumov o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti do leta 1980 in za letošnje leto ter proračuna občine za leto 1977, spregovorili bodo o republiškem tekmovanju srednješolcev iz fizike ter pregledali sklepe z zadnje seje ter njihovo uresničevanje.
Jutri ob 16.30 bo v sejni dvorani Gorenjske predilnice v Škofji Loki redna letna konferenca občinskega odbora sindikata delavcev tekstilne in usnjarske industrije. Udeleženci letne konference se bodo pogovorili o delu občinskega odbora v preteklem" obdobju ter o načrtu dela za letošnje leto. Prav tako pa bo jutri ob 16.30 v osnovni šoli »Peter Kavčič« v Podlubniku tudi letna konferenca občinskega sindikata delavcev v vzgoji in izobraževanju. Tudi tu bodo ocenili delo v preteklem letu in se dogovorili za delo v prihodnje.
Ze danes ob 16.30 pa bo v prostorih organizacije združenega dela »Inštalacije« v Škofji Loki letna konferenca občinskega odbora sindikata gradbenih delavcev, ob isti uri pa v prostorih občinskega sindikalnega sveta letna konferenca občinskega sindikata delavcev v obrti. Tudi na teh letnih skupščinah bodo udeleženci ocenili delo v preteklosti ter se dogovorili za delo v prihodnje.
Svojo oceno dela in smernice za bodoče pa so včeraj v prostorih Alplesa v Železnikih na svoji redni letni skupščini že podali člani sindikata delavcev lesne industrije in gozdarstva. -jg
Jutri, 23. marca, ob 12. uri se bo sestala koordinacijska komisija za stanovanjsko politiko pri občinskem svetu Zveze sindikatov Škofja Loka. Sejo sklicuje predsednik sveta Marjan Gantar, ki predlaga za dnevni red obravnavo in sprejem programa dela komisij za leto 1977, obravnavo predloga za povečanje stanarin in informacijo o ustanovitvi aktiva članov ZK pri stanovanjski samoupravni skupnosti.
Za petek, 25. marca, ob 16. uri pa predsednik občinskega sveta Zveze sindikatov Škofja Loka Marjan Gantar sklicuje letno konferenco občinskega sveta. Na konferenci bodo delegati in člani predsedstva občinskega sveta ZZS ocenili delo v lanskem letu, sprejeli program dela za letos, razpravljali o poročilu družbenega pravobranilca samoupravljanja v Škofji Loki in razpravljali o letošnji sindikalni listi. L. B.
TRŽIČ
V četrtek, 17. marca, je bila na tržiškem komiteju ZKS seja odbora za pripravo proslavljanja 40. obletnice KPS in drugih pomembnih obletnic, ki jih praznujemo letos. Na seji so dopolnili že sprejeti program in opozorili, da je treba vanj vključiti tudi sprejem štafete mladosti in proslavo na Čevdrcih, kjer je bila leta 1941 ustanovljena tržiška partizanska četa. Organizator proslave je tovarna obutve Peko. V petek, 18. marca, je bila na občinskem svetu Zveze sindikatov seja, ki so se je udeležili predstavniki tržiškega radia in glasil delovnih kolektivov. Na njej je bilo govora o poročanju in pisanju ob obletnicah, ki jih slavimo letos.
V Tržiču se je začel B program občinske partijske politične šole, ki sta jo pripravila komite občinske konference ZKS in Delavska univerza Tržič. Partijsko politično šolo obiskuje 20 slušateljev, ki so pred tem uspešno končali A program partijske politične Šole. Šola se vrši v četrtkih, petkih in sobotah dopoldne.
Komisija za idejna vprašanja in usposabljanje pri komiteju ojbčinske konference ZKS bo prihodnji teden razpravljala o oceni dosedanje občinske partijske politične šole. Ocena se bo nanašala predvsem na že končani A program. Člani komisije bodo določili tudi teme, na osnovi katerih bodo slušatelji pisali seminarske naloge. -jk
KRANJ — Pri občinskem sindikalnem svetu so vse pripravili za sprejem samoupravnega sporazuma o minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere pri zaposlovanju delavcev na območju kranjske občine. Omenjeni sporazum so začeli pripravljati marca lani, maja so ga dali v javno razpravo, sedaj pa je dopolnjen s pripombami delavcev in družbenopolitičnih organizacij pripravljen za sprejem. Sprejele naj bi ga temeljne in druge organizacije združenega dela ter delovne skupnosti, občinski svet Zveze sindikatov in skupnost za zaposlovanje Kranj. Skupaj naj bi sporazum podpisalo okrog 200 podpisnikov.
O predlogu sporazuma bodo v teh dneh razpravljali v osnovnih organizacijah sindikata, pa tudi občinski sindikalni svet, izvršni svet in zbor združenega dela kranjske občinske skupščine. Sporazum pa bodo delavci podpisali hkrati s sprejemom samoupravnih sporazumov samoupravnih interesnih skupnosti za družbene dejavnosti.
Za sprejem sporazuma o minimalnih standardih za življenjske in kulturne pogoje delavcev so se v Kranju odločili zato, da bi tudi novim delavcem in delavcem, ki prihajajo iz drugih krajev Slovenije in Jugoslavije na delo v Kranj, zagotovili vsaj osnovne življenjske pogoje. Tako bodo v bodoče   morale   vse  TOZD in
druge organizacije zagotoviti za vsakega novega delavca redno prehrano, ustrezno stanovanje in tudi možnosti za kulturo in rekreacijo. Tako naj bi na primer moral imeti vsak delavec najmanj 5 kvadratnih metrov stanovanjske površine, v isti sobi bi lahko stanovali največ štirje delavci, zagotovljeni morajo biti ustrezni sanitarni prostori in oprema za rekreacijo. Sporazum obravnava tudi razmere, ki naj bi delavcem drugih narodov in narodnosti omogočale enakopravno vključevanje v samoupravno življenje.
V primerjavi z republiškim predlogom omenjenega sporazuma, kranjski predlog zahteva nekoliko boljše razmere pri sanitarnih prostorih, prehrani in zaposlovanju. Zaposlovanje mora potekati v skladu z občinskim družbenim načrtom in prek skupnosti za zaposlovanje. Delovne organizacije, ki bi zaposlovale v nasprotju z zahtevami družbenega načrta, to se pravi, da bi skušale proizvodnjo povečati na račun novih delavcev, naj bi več prispevale za razvoj družbenega standarda in družbenih dejavnosti.
V skladu z zahtevami sporazuma naj bi do konca letošnjega leta imeli vsi delavci zagotovljeno celodnevno prehrano, do konca leta 1978 pa takšne življenjske pogoje kot jih zahteva sporazum. L. Bogataj
Mladi razpravljali o kmetijstvu
Tržič — V javno razpravo o razvoju kmetijstva v tržiški občini so se vključili tudi mladi kmetovalci, združeni v aktivu pri občinski konferenci ZSMS. Njihova stališča so bila sprejeta tudi na predsedstvu občinske konference ZSMS, z njimi pa je bila seznanjena tudi občinska konferenca SZDL.
Mladi zagovarjajo hitrejši razvoj kmetijstva in vasi, saj ta panoga ne sme zaostajati za gospodarstvom, položaj zaposlenih v kmetijstvu in kmetov pa se mora čim prej izenačiti s položajem drugih delovnih ljudi in občanov. Razlike, ki še vedno obstajajo, mlade odvračajo od kmetijstva. Tržiški aktiv mladih zadružnikov in predsedstvo mladinske konference se zavzemata za združevanje dela, sredstev in zemlje, vendar hkrati opozarjata na specifične razmere v tržiški občini, kjer prevladujejo hribovske kmetije. Mladi so voljni delati v kmetijstvu, vendar bo ostala volja brez pomoči družbe neuresničena. Pomoč mora prihajati predvsem pri izobraževanju, zagotavljanju socialne varnosti, urejevanju trga s kmetijskimi pridelki in pri delitvi dohodka po vloženem delu. Mladi menijo, da lahko le izobražen kmet dobro gospodari! Vendar na Gorenjskem za to pogosto niso zagotovljeni najosnovnejši pogoji. Nimamo kmetijske šole. Štipendiranje za kmetijske poklice ni urejeno, enako pa kaže opozoriti tudi za poklicno usmerjanje. Poklicni sveto-
Pohod na Porezen
Že v petek smo v Glasu pisali, da planinsko društvo Cerkno v sodelovanju s krajevno organizacijo ZZB NOV Cerkno pripravlja v nedeljo, 27. marca spominski pohod na Porezen. Pohod bo ob vsakem vremenu. Organiziran odhod skupin iz Cerkna bo bo 7. uri, proslava na vrhu Porezna pa bo ob 11.30. Prihod na prireditveni prostor je mogoč tudi iz Selške doline in sicer iz Železnikov prek Davče ali iz Petrovega brda.
Prireditelji vabijo na svečanost na vrhu Porezna še posebno člane ZZB NOV, ZRVS, pripadnike enot teritorialne obrambe, JLA, milice, člane planinskih društev, tabornike, svojce padlih borcev in vse ljubitelje planin
Ta spominski pohod, ki ga letos organizirajo drugič, bo v prihodnje vsako leto ob koncu marca. Tako se bodo spominjali 135 partizanov, ki so jih Nemci zajeli v zadnjih dneh marca 1945 na pobočjih Porezna. 96 so jih potem po zverinskem mučenju pobili v vasi Jesenice v bližini Cerknega.
valci na kmetijske poklice pogosto pozabijo! Razen tega so mladi še vedno občutljivi na mnenje, da je kmečki poklic »neugleden« in da se ne d& primerjati z drugimi poklici. Preživeto stališče je to in z njim kaže dokončno obračunati!
Mladinska organizacija ima pri življenju in delu kmečke mladine pomembno vlogo. Mlade v kmetijstvu je treba bolje organizirati, jih vključiti v družbenopolitično življenje krajevne skupnosti in povezati z občinsko konferenco ZSMS. Zane: mariti pa ne kaže tudi povezave kmetijstva s predelovalno industrijo in trgovino. -mv
Seminar za novinarje
Ljubljana — V prostorih doma JLA v Ljubljani je bil v četrtek, 17. marca, sestaneR članov novoustanovljene sekcije novinarjev, ki spremljajo področja obrambe, varnosti in družbene samozaščite pri društvu novinarjev Slovenije. Sekcija je bila ustanovljena ob koncu lanskega leta.
Udeleženci seminarja so spregovorili o dejavnosti pripadnikov, ustanov in enot ljubljanskega armad-nega območja, dejavnosti teritorialnih enot v SR Sloveniji in teritorialni obrambi sploh, dejavnosti republiškega sekretarata za ljudsko obrambo ter dejavnosti organov za notranje zadeve SR Slovenije. Spregovorili pa so tudi o tem, kaj je in kaj ni vojaška skrivnost ter o metodah in pojavih psihološke vojne v sedanjih razmerah.
Na seminarju je bilo rečeno, da je bilo v preteklem letu na področju informiranja o naših oboroženih silah napravljen precejšen napredek. Tudi velikih napak pri obveščanju ni bilo. Seveda pa se bo v prihodnje treba zavzeti za še boljše in objek-tivnejše informiranje. Pri tem bo prav gotovo velikega pomena novoustanovljena sekcija pri društvu novinarjev Slovenije in vse boljše sodelovanje novinarjev in posameznih redakcij s poveljstvom ljubljanskega armadnega območja in drugimi obrambnimi strukturami. -j g
Letna konferenca sindikata
Tržič — V četrtek, 24. marca, bo v Tržiču letna konferenca občinskega sveta Zveze sindikatov Tržič. Delegati osnovnih organizacij sindikata in člani predsedstva bodo'na letni konferenci ocenili zadnje zbore osnovnih sindikalnih organizacij, razpravljali o lanskem delu občinskega sveta Zveze sindikatov in sprejeli finančni ter delovni načrt za letos. Sindikat bo razpravljal tudi o spremenjenem družbenem dogovoru o razporejanju dohodka za leto 1977 in o samoupravnem sporazumu o delitvi izločenih sredstev za stanovanjsko graditev, j k
Jubilej partije in Tita
Ivan Štucin: O sprejemu v partijo odločalo uresničevanje nalog
Pristava pri Tržiču — Ivan Štucin, izučen za čevljarskega pomočnika, rojen leta 1905, iz Pristave pri Tržiču je eden od živečih predvojnih tržiških komunistov in revolucionarjev. V Komunistično partijo Jugoslavije je bil sprejet leta 1928.
»Idejni in organizacijski vodja komunističnega gibanja v tržiški okolici je bil Peter Uzar, udeleženec Oktobrske revolucije, ki se je v domovino vrnil leta 1921 in nadaljeval s političnim revolucionarnim delom. Najrazličnejše naloge nam je dajal: trosili smo lističe in propagandno gradivo ob volitvah, prenašali literaturo po ilegalnih kanalih itd. Naša politična akcija je bila usmerjena predvsem med čevljarje, ki jih v Tržiču ni bilo malo in med katere sem sodil kot pomočnik pri Erlahu (bil je socialist) v Bistrici tudi sam. Združevala nas je tudi Svoboda,« se spominja začetkov revolucionarnega dela Ivan Štucin, ki je odslužil vojaščino leta 1927. Peter Uzar mu je dajal vedno bolj pomembne naloge in zadolžitve. Uspešno jih je uresničeval, kar je bilo tiste čase pogoj, da si postal komunist. Kot komunist se je Ivan Štucin od leta 1928. dalje srečeval z Uzarjem, Andrejem Stegnarjem, Ano Pavlin, Kati Uzar, Johanom Kacijanko, ki je imel ilegalno ime Tomas Berger, Jožem Gradišarjem, Jožem Janežičem, Ignacem Mlinarjem in Tonetom Debevcem. Vsi so delali za isto stvar, sodelovali pri Rdeči pomoči in tako pomagali političnim zapornikom in pregnancem ter ilegalcem. Tudi izobraževanje je bila njihova vsakodnevna naloga.
»Avgusta leta 1931 smo se tržiški komunisti brez Uzarja, ki je bil že zaprt, zbrali na sestanku na Zelenici. Poročali smo o delu in načrtovali, kako se izogibati težavam, razen tega pa smo pripravili tudi tečaj za šifriranje in za pisanje sporočil s posebnim kemičnim prahom, ki ga je bilo mogoče prebrati z jodovo tinkturo. Vendar je policija vedela za naš shod. Kacijanko so aretirali nad Ljubeljem, mene pa 5. avgusta d«ma v Pristavi. Tudi Debevca in Keršiča so dobili. Zaprli so nas najprej v Kranj in nas mučili, vendar s Kacijanko nisva ničesar priznala. Sledila je Glavnjača, kjer so bile razmere nečloveške in kjer so bili zaprti politični kaznjenci, najhujši kriminalci, tatovi itd. Glavnjači je sledila Ada Ciganlija, kjer pa je bilo taborišče političnih zapornikov. Po osmih mesecih robije sem se vrnil v Tržič, se spominja Ivan Štucin.
Tržiški revolucionar je ostal brez dela in politično sumljiv, kar je bilo zapisano tudi v vojaški knjižici. Izpostavljen je bil stalnim preiskavam in se moral redno javljati na policiji. Žena se je bila prisiljena zaposliti. Tudi Ivan je prišel sčasoma do dela. Najprej
v Tržiču, nato pa v tovarni čevljev Prešeren v Kranju. Stanoval je pri Knetu v Struževem. Skupaj s Kozinovimi in Francem Tratnikom je Ivan Štucin zbiral pomoč za stavkujoče tekstilce, Franc Kozina pa je Štucina nagovarjal, da bi odšla v Španijo, vendar Ivan zaradi družine ni odšel. Kozina je odšel, vendar je bil v Franciji aretiran. Na Štucina in njegove tovariše je vedno bolj pritiskala policija, dan za dnem pa so jih izzivali tudi nemškutarji. Pritisk je bil tako močan, da se je moral Štucin od Kneta preseliti k Romškovim na Zlato polje.
»Leta 1937 smo zvedeli za ustanovitev Komunistične partije Slovenije,« se spominja Ivan Štucin. »Morali smo se povezati v celice, pospešeno študirati in ljudi opozarjati na nevarnost vojne in fašizma, ki se je tudi pri nas že uveljavljal. V partijski celici sem bil skupaj z Andrejem Koželjem, Francem Pužmom, Vero. Uzar in neko Angelo. Tudi Marije Peklenik se spominjam. Leta 1939 ali 1940 so nas vse skupaj pometali iz tovarne!«
Januarja leta 1941 so vojaške oblasti Ivana Štucina skupaj s Petrom in Janezom Uzarjem ter Francem Štefetom iz Šenčurja poklicale na vojaške vaje v Iva-njico. Enakega poziva je bila deležna večina komunistov. Štu-cinu in prijateljem je dr. Joža Vilfan prinesel na železniško postajo malico za na pot z besedami, da se kmalu vidijo. Vaj v Ivanjici, kjer sta imela pomembno vlogo pri političnem delu brata Kraigher, je bilo z razpadom stare Jugoslavije konec. Ivan Štucin se je vrnil v Kranj.
»Začeli smo snovati Osvobodilno fronto, vedeli pa smo tudi, da bo treba v boj. Nemci so me iskali na domu, vendar sem bil tisti hip v Majdičevem mlinu, kjer me je hčerka o pregonu obvestila. 21. julija leta 1941 je bila napadena Sovjetska zveza, dva dni kasneje pa me je pokojni Ivan Bertoncelj-Johan obvestil, naj grem na Cevrdce, kjer so bili že zbrani borci Tržiške čete Peter Uzar in sin Stanko, ki je padel, Stane Bečan in njegova žena, Peter Ahačič in drugi borci izpod Storžiča.«
J. Košnjek
Spominska svečanost na Planici
Osnovna šola A. T. Linharta Radovljica
razpisuje
prosti delovni mesti za nedoločen delovni čas:
hišnika
Pogoj: poklicna ali srednja strokovna izobrazba in vozniški izpit B kategorije
snažilke
Rok za prijave je 15 dni po objavi razpisa.
Nastop službe takoj.
Pot 3. bataljona Prešernove brigade
RADOVLJICA - Turistično društvo Pokljuka je že lani sprejelo predlog, da v počastitev spomina na padle borce 3. bataljona Prešernove brigade 15. decembra 1943 priporoči občinski skupščini Radovljica poimenovanje ceste od Koprivnika do grobišča padlih borcev na Go-reljku v Pot 3. bataljona Prešernove brigade. Po tej poti so namreč zadnjič stopali utrujeni borci v noči od 14. na 15. december in potem v Lovečevem hotelu skoraj do zadnjega padli. Predlog odloka je pripravil izvršni svet radovljiške občinske skupščine, delegati vseh treh zborov občinske skupščine pa bodo sklepali o njem na prihodnji seji. JR
Krajevni praznik prebivalcev KS Bitnje, Jošt, Sv. Duh in Žabnica
V Rovtu na Planici bo v soboto, 26. marca, ob 10. uri spominska svečanost ob 35-letnici herojske borbe Selške čete. Svečanost, na kateri bo govoril sekretar mestnega komiteja zveze komunistov Ljubljana Vinko Hafner, bo pri spominskem obeležju narodnemu heroju Stanetu Žagarju in padlim partizanom v tej borbi. V kulturnem programu bodo sodelovali učenci osnovne šole Lucijana Seljaka iz Straži-šča in učenci iz Žabnice.
V soboto bo cesta iz Stražišča do prireditvenega prostora odprta za motorna vozila od 9.30 naprej. Občinski odbor zveze združenj borcev NOV Kranj vabi občane in predvsem mladino, da se udeležijo spominske svečanosti. Praporščake pa naprošajo, da pridejo na svečanost s prapori.
V počastitev 35-letnice herojske borbe Selške čete v Rovtu na Planici pa v krajevnih skupnostih Bitnje, Jošt, Sv. Duh in Žabnica slavijo krajevni praznik. Letos bo praznovanje, potekalo tudi v-počastitev 40-letnice prihoda tovariša Tita na čelo KPJ in 40-letnice ustanovnega kongresa KPS ter 85. rojstvnega dne predsednika Tita. V omenjenih krajevnih skupnostih so zato pripravili vrsto različnih prireditev.
Ze v petek bo v gasilskem domu v Bitnjah strelsko tekmovanje ekip in posameznikov. V soboto po spominski svečanosti v Rovtu na Planici bo popoldne na igrišču v Zabnici rokometni turnir, zvečer pa v zadružnem domu kulturni večer, na katerem bodo sodelovali instrumentalni ansambel SPD Drava iz Borovelj ter gledališka skupina KPD T. Šifrer Žabnica z veseloigro Bratranec.
V nedeljo, 27. marca, ob 8. uri bo pred spomenikom NOV v Zabnici zbor udeležencev pohoda partizanskih patrulj Po poteh Rovta. Prijave bodo sprejemali eno uro pred startom.  Sprejem  patrulj  pa  bo ob
15. uri prav tako pred spomenikom v Zabnici.
Prireditve pa se bodo nadaljevale tudi naslednji teden. Tako bo v ponedeljek popoldne v gasilskem domu v Bitnjah odprt šahovski turnir, v torek zvečer bo na Čepuljah mokra gasilska vaja gasilskih društev Bitnje, Jošt, Sv. Duh in Žabnica, v sredo, 30. marca, ob 9. uri pa se bo začel pohod šolske mladine osnovne šole Jože Jeruc Žabnica od spomenika do spomenika.
Na kegljišču v Škofji Loki bo v petek, 1. aprila, popoldne tekmovanje šestčlanskih ekip kegljačev iz krajevnih   skupnostih,   kier bodo
slavili praznik. Naslednji dan ob 14. uri bo rokometni turnir za mladince na igrišču v Zabnici, ob 18. uri 2. aprila pa bo v kulturnem domu Sv. Duh slavnostna akademija. Na njej bodo sodelovali KUD Gimnazije Boris Ziherl Škofja Loka in domači pevski zbor Ivan Cankar. Razglasili bodo tudi rezultate pohoda Po poteh Rovta in podelili pokale ter nagrade patruljam za najboljše rezultate.
Prireditve in slovesnosti v počastitev krajevnega praznika omenjenih krajevnih skupnosti pa bodo sklenjene 3. aprila, ko se bo ob 18. uri v gasilskem domu v Bitnjah začelo kviz tekmovanje mladih iz krajevnih skupnosti Bitnje, Jošt, Sv. Duh in Žabnica.  • A. Zalar
Priprave na občne zbore
Kritična ocena nepravilnosti
Radovljica — Na razširjeni seji občinskega odbora ZZB NOV Radovljica 10. marca so pregledali in ocenili enoletno dejavnost borcev v občini in se med drugim dogovorili, da bodo do 10. aprila končani občni zbori krajevnih organizacij ZB NOV v občini. Ko so kritično ocenjevali dosedanje delo, so med drugim obsodili grobe žalitve udeležencev NOB, blatenje naše revolucije in nedopusten odnos do pridobitev NOB bivšega direktorja skupnih služb podjetja Kompas Ljubljana Vinka Marolta z Bleda. Žalitve, blatenje in nedopusten odnos Vinka Marolta je med borci v občini izzvalo upravičeno ogorčenje. Čeprav je osnovna organizacija ZK Bled-Grad Vinka Marolta izključila iz zveze komunistov, so na seji izrazili odločno nezadovoljstvo, da tudi pristojni kadrovski organi v Kompasu ustrezno ne ukrepajo in mu še naprej dovoljujejo opravljanje vodilne dolžnosti v podjetju.' Zato bodo o tem in tudi o nekaterih drugih nepravilnostih spregovorili na občnih zborih krajevnih organizacij zveze borcev.
Razpravljali so tudi o priznanjih posebne delovne dobe. Ugotovili so, da je na predsedstvo prispelo kar 65 vlog, čeprav bi po grobi oceni imela pravico do priznanja dvojih
let le slaba petina vseh prosilcev. Vloge bodo zdaj obravnavali vsi krajevni odbori, ki bodo ocenili tudi potrebe svojih članov za priznavalnine, kredite za stanovanjsko gradnjo, dodelitev stanovanj, klimatsko zdravljenje, zdravniško oskrbo in štipendiranje otrok. Glede omenjenih vprašanj so namreč ugotovili precej nedoslednosti in neupravičenih ko-ristnikov zakonskih pravic. Omenili so primer, da koristnik priznavalnine, ki jo dobiva zaradi šibkega socialnega položaja v družini, brez težav lahko plača visoko vsoto za večdnevno potovanje z letalom v Izrael.
Na sestanku so se tudi pridružili odločitvam drugih organizacij, da čimbolj slovesno proslavijo 40-let-nico prihoda tovariša Tita na čelo KPJ, 40-letnico ustanovitve KPS in 30-letnico ustanovitve ZZB NOV Jugoslavije. Pozdravili so tudi sklep, da se tovarišu Titu ob njegovi 85-letnici tretjič podeli red narodnega heroja.
Sejo so sklenili s podporo zahtevi borcev iz jeseniške občine, da se sproži sodni postopek proti vojnemu zločincu Clementu Druschkeju, ki je zverinsko mučil in pobijal naše ljudi v Begunjah. JR
rr
IZREDNA PRILOŽNOST
RAZPRODAJA PROIZVODOV OPUŠČENIH PROGRAMOV POHIŠTVA
OD 21. MARCA DO 31. APRILA 1977
SPALNICE REGALI GOSTINSKA OPREMA PISARNIŠKO POHIŠTVO OTROŠKO POHIŠTVO SEDEŽNE GARNITURE KOMADNO POHIŠTVO
ODPRTO od 7. do 19. ure sobota od 7. do 13. ure
SALON POHIŠTVA KRANJPRIMSKOVO
__.____J
Komisija za organiziranost, razvoj ter kadrovska vprašanje pri
občinski konferenci ZSMS Tržič
razpisuje prosto delovno mesto
finančno-tehničnega administratorja
Zaposlitev velja za določen čas niškim dopustom.
nadomeščanje delavke med porod-
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
- končana srednja šola ekonomske ali administrativne smeri,
- moralno politične kvalitete in aktivno delovanje v ZSMS.
Prijave je treba poslati občinski konferenci ZSMS Tržič — komisiji za organiziranost, razvoj in kadrovska vprašanja, Trg svobode 18. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
Višje samoupravljanje na OŠ Gorenja vas
Neurejena samoupravna organiziranost — Neurejeni odnosi v kolektivu — Zaostreni odnosi z ustanoviteljem in krajevno skupnostjo — Nakazane rešitve — Gre predvsem za 900 otrok, njihov razvoj in prihodnost
Pogoji: pod 1.:
pod 2.:
Savske elektrarne Ljubljana TOZD Elektrarna Medvode
Medvode 82
razpisuje prosta delovna mesta:
1. obratnega elektrikarja I.
2. obratnega ključavničarja II.
delovodska šola, 4 leta prakse ali VK elektrikar, 5 let prakse, dvomesečna poskusna doba; prednost imajo kandidati z opravljenim izpitom za stikalca;
KV ključavničar, 3 leta prakse, dvomesečna poskusna doba; prednost imajo kandidati z opravljenim izpitom za strojnika vodnih turbin.
Po uspešno opravljeni poskusni dobi vam bo vaš kolektiv pomagal pri reševanju eventualnega stanovanjskega vprašanja.
Vloge /. dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 7 dneh na zgornji naslov.
Razpisna komisija
za imenovanje direktorja
KOVINSKEGA PODJETJA KRANJ
razpisuje po 85. členu statuta podjetja delovno mesto
direktorja
Kandidati za to delovno mesto morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje:
- visoka strokovna izobrazba s 5-letno prakso na delovnih mestih v gospodarskih organizacijah ali
- višja strokovna izobrazba z 10-letno prakso na delovnih mestih v gospodarskih organizacijah
- da ni bil obsojen za kazniva dejanja našteta v 134. členu zakona o konstituiranju organizacij združenega dela in njihovem vpisu v sodni register
- da mu ni bila s sodno odločbo izrečena prepoved opravljati dolžnosti direktorja
- da ima moralno politične kvalitete, ki omogočajo izvrševanje njegovih funkcij
- da izpolnjuje pogoje družbenega dogovora o izvajanju kadrovske politike občine Kranj
Ponudbe s kratkim življenjepisom, dokazili o strokovnosti, dosedanjem delu, nekaznovanju ter dokazili o izpolnjevanju gornjih pogojev pošljite na naslov: Razpisna komisija, Kovinsko podjetje Kranj, Šuceva 27.
Rok prijave na razpis je 15 dni po objavi.
Osnovna šola je organizacija posebnega družbenega pomena in njen najvišji samoupravni organ je svet šole, v katerem so po delegatskem sistemu enakopravno zastopani interesi delovne skupnosti, staršev oziroma krajevne skupnosti in ustanovitelja. Tako je zapisano v zakonu o osnovni šoli in tudi v statutu osnovne šole Gorenja vas.
Samoupravljanje na tej šoli pa že precej časa ne poteka skladno s statutom. Delavci šole so se namreč leta 1975, kmalu zatem, ko je bil sprejet statut, dogovorii, kako bo potekalo samoupravljanje na šoli. Menili so, da je najbolj demokratično, če o vseh zadevah na šoli odločajo vsi zaposleni in zato naj bo najvišji samoupravni organ zbor delovne skupnosti. S tem so dosegli »najvišjo stopnjo samoupravljanja«, vendar samo za člane delovne skupnosti. Popolnoma pa so iz odločanja odrinili starše, krajevno skupnost, družbenopolitične organizacije in občinsko skupščino kot ustanoviteljico šole.
Poleg zbora delavcev je o zadevah na šoli odločal tudi kolegijski poslovodni organ, čeprav ima šola že po zakonu in statutu individualni poslovodni organ — ravnatelja šole, ki je odgovoren za zakonitost in red na šoli. Kolegijski poslovodni organ je odločal o izplačilu nadur, dopolnilnem pouku in drugih finančnih zadevah. Povsem novo vlogo so dali tudi organu samoupravne delavske kontrole in tudi ta organ spremenili v izvršilnega. Če delavec ni bil zadovoljen z določenim izplačilom, je delavska kontrola odločila, ali je upravičen do večjega izplačila, ali ne i n je tudi dala nalog za izplačilo.
Pomanjkljivosti oziroma nedoslednosti in nespoštovanje splošnih in internih aktov pa se niso pojavljale samo pri samoupravljanju. Komisija zavoda za šolstvo SRS — enota Kranj, ki je decembra 1975 pregledala delo šole, je ugotovila vrsto nepravilnosti. Šola ni imela delovnega načrta in tako niso bile določene naloge učiteljev pri pouku v raz-
Popravek
V članku Referendum v Struže-vem uspel v prejšnji številki Glasa se je tiskarski škrat poigral z odstotki, ki naj bi jih krajani plačevali kot samoprispevek: namesto 5 odstotkov od osebnih dohodkov je pravilno 1,5 odstotka.
i
}
Skupnost
za zaposlovanje
Kranj
Poklicne odločitve deklet
Pričujoči članek nima namena obravnavati poglobljeno poklicnih odločitev deklet, pač pa želi nanizati nekaj opažanj in razmišljanj o tej problematiki.
Na enem izmed roditeljskih sestankov, kjer so predstavniki kranjskih srednjih šol informirali starše 0 pogojih in možnostih šolanja, je neka mati zastavila naslednje vprašanje: »Po ustavi se ne smejo delati razlike med spoloma, vendar imajo dekleta manj možnosti za pridobitev poklica kot fantje. Kaj storiti, da bi imela dekleta več možnosti tudi za izbiro tehničnih poklicev?«
Ugotovitev, da imajo dekleta manj možnosti, da se izučijo za tehnični poklic in da dobijo kasneje tudi ustrezno zaposlitev, je točna. Če bi bežno pogledali vključitve deklet v zadnjih letih, bi videli, da so se vključevale v izrazito ženske poklice: prodajalka, šivilja, medicinska sestra, ekonomski in administrativni tehnik. Sem ter tja se je katera izmed deklet odločila za farmacevtske, laborantske, čevljarske tehnike, nato pa se je krog poklicnih želja zaprl. Torej se poklicne želje deklet gibajo le v območju »ženskih« poklicev. Vprašanje, kaj storiti, da se krog »ženskih« poklicev ali bolje poklicev za dekleta razširi, je precej zapleteno in odgovor nanj bi terjal temeljito analizo poklicnih Želja deklet, njihove vključitve in vzroke za take vključitve ter kakšne so možnosti za zaposlitve.
Dejstva, da so dekleta prav tako uspešna v »moških« poklicih (kovinarski, lesni, elektro poklici) ostajajo zgolj ugotovitve. Zdi se, da se pojmovanje ustreznosti poklicev za dekleta in fante, od česar pa je odvisna tudi izbira šole in poklica, giblje nekako v krogu: dom-šola-OZD.
Starši imajo še vedno več ali manj odločilen vpliv na otrokovo izbiro poklica. Pri tem pa od otroških let poteka dvojna vzgoja: drugačna za fante kot za dekleta, kar se kaže Že pri izbiri igrač, iger, itd. Na roditeljskih sestankih poskušamo prepričati starše, da je lahko tudi dekle dober graver, elektrotehnik itd., vendar to ni dovolj. Ne moremo na konkretnih primerih dokazati naše trditve. Čeprav se dekleta zaposlujejo kot priučene delavke na fizično težjih in slabše plačanih delovnih mestih v kovinarski, lesni, elektro industriji, se to staršem zdi povsem normalno. Teže pa jim je razumljivo, da bi lahko delale kot kvalificirani ali visokokvalificirani strokovnjaki na istih področjih.
Seveda so tudi starši člani OZD, samoupravnih organov, ki oblikujejo kadrovsko politiko, sestav kadrov in podobno. V načrtovanjih se kažejo mišljenja in predsodki ljudi, ki delajo na tem. Verjetno prav predsodki o »ženskih« poklicih botrujejo temu, da ima na delovnih mestih, kjer delo ni izrazito »žensko«, nenapisano, toda molče priznano prednost moški. Prepričana sem, če bi za delovno mesto elektrotehnik šibki tok konkurirala fant in dekle z enako izobrazbo in z enako uspešno prakso, bi bil sprejet fant in ne bi niti ugotavljali, kakšne prednosti ima ta ali oni kandidat.
Razkorak med zgolj deklarativnimi izjavami in dejanskim stanjem bo, upam, manjši z oblikovanjem ustreznih kadrovskih služb, kjer delavci ne bi smeli biti obremenjeni s predsodki in zastarelim mnenjem o »ženskem« in »moškem« delu. Seveda bo težka naloga spremeniti miselnost delavcev, kar bo uspelo le, če bodo v konkretnih primerih videli uspešno delo deklet tudi v tehničnih poklicih. Takrat bo možno tudi odgovoriti materi, zakaj ustava tako, praksa pa drugače.
Zvonka Pretnar Osn. šola heroja Bračiča Tržič
redu, ni bila opredeljena vloga mentorjev mladinskih družbenih organizacij, razrednikov in vodij podružničnih šol. Sistematizacija delovnih mest je bila pomanjkljiva, matični listi učencev so bili slabo vodeni, ni bilo dopolnilnega pouka za slabe učence, niso vodili evidence o prihodih na delo itd.
Komisija je tudi ugotovila, da je delovna organizacija samo formalno konstituirana, ker ima potrjen statut. Ni pa še ničesar naredila za samoupravno organiziranost. Svet šole še ni bil voljen in svet staršev tudi ne. (Dve leti po izidu zakona!).
Takšne razmere so seveda vplivale tudi na odnose v kolektivu. Ko je septembra 1975 postal ravnatelj član kolektiva Boris Klemenčič in je skušal nekatere stvari spraviti v red, je takoj naletel na odpor sodelavcev. Ze novembra tega leta so na referendumu izglasovali nezaupnico ravnatelju, konec šolskega leta, junija 1976, pa se je na lastno željo umaknil iz kolektiva. Mogoče njegove metode dela niso bile najboljše in niso bile sprejemljive za vse člane kolektiva, vendar je težko verjeti, da bi bil on kriv za razdor v kolektivu. Če bi bilo tako, bi se odnosi po nje-govem.odhodu morali urediti.
Tako pa napetost še vedno narašča in odnosi v kolektivu so se popolnoma skrhali. Zaostrili so se tudi odnosi z ustanoviteljico — občinsko skupščino in krajevno skupnostjo. Po zakonu o osnovni šoli je namreč ustanovitelj šole pristojen imenovati novega ravnatelja šole, potem ko dobi mnenje sveta šole, pedagoške službe, izobraževalne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij. Svet šole je bil na šoli v Gorenji vasi ustanovljen februarja 1976, vendar le formalno, saj njegovo delo ni zaživelo.
Mnenja o kandidatih za ravnatelja, na podlagi razpisov je občinska skupščina predlagala več kot 10 kandidatov, je tako dajala le delovna skupnost oziroma skupina »ena-komislečih« (tako je vodilno skupino v kolektivu označil IO OOS), ki je dobila prevlado v kolektivu. Delo samoupravnih organov se je omejilo na zbore delovne skupnosti, kjer se je o vsem odločalo. Priprave na sestanke, dnevni red in sprejemanje sklepov, vse je bilo v rokah »enako-mislečib«. Poskusi družbenopolitičnih organizacij na šoli, predvsem delo osnovne organizacije sindikata, ki si je zelo prizadevala, da bi se stvari uredile, občinskih družbeno-
političnih organizacij in občinske skupščine, da bi uredili odnose in našli ravnatelja, so bili vse do danes neuspešni. Uspela ni tudi osnovna organizacija ZK, ki je sicer sprejemala pozitivne sklepe, a se jih člani ZK niso držali.
Na zboru delovne skupnosti se je zagovarjalo stališče, da so samoupravni odnosi stvar šolnikov; prav tako tudi imenovanje ravnatelja (ker bodo oni delali z njim, ne ustanovitelj in starši) in, da odgovorni na občini vsiljujejo šoli rešitve, ki ne ustrezajo kolektivu. Vzrok za takšno odklonilno stališče je treba iskati v mnenju, da je možno najti kandidata tudi v kolektivu. ( Prvi iz kolektiva je moral po dobre pol leta dati ostavko). Ob spoznanju, da to zaradi grupacij v delovni skupnosti ni mogoče, so se odnosi do družbenopolitične skupnosti še zaostrili.
Na pobudo komiteja OK ZKS Škofja Loka je zadevo prevzel družbeni pravobranilec samoupravljanja. Po mnogih posvetih in sestankih, ki so bili sklicani ali na njegovo pobudo ali pobudo kolektiva ali družbenopolitičnih organizacij, so sklenili priti zadevi do dna na širšem političnem aktivu v začetku februarja letos, katerega so se poleg šolnikov, krajevnih in občinskih DPO in izobraževalne skupnosti udeležili tudi predstojnik Zavoda za šolstvo SRS — enota Kranj Lojze Malovrh, namestnik predsednika komiteja za šolstvo SRS Polde Kejžar in republiški pravobranilec samoupravljanja Vinko Kastelic. Po dolgi razpravi so sklenili, da morajo takoj poživiti delo sveta šole, uskladiti statut in druge samoupravne akte in poskrbeti za primernega kandidata za novega ravnatelja. Da ne bo očitkov, da jim ustanoviteljica oziroma družbenopolitične organizacije vsiljujejo svoje kandidate, naj pri iskanju kandidata sodelujejo tudi družbenopolitične organizacije šole. Svet šole pa mora takoj na prvi seji določiti roke za izvedbo sklepov. Če pa se omenjeni sklepi ne bodo izvajali in se stvari ne bodo uredile, mora ustanoviteljica uvesti prisilno upravo.
Jutri, 23. marca, bo o razmerah na osnovni šoli v Gorenji vasi razpravljal tudi družbenopolitični zbor občinske skupščine Škofja Loka. Sklepi tega zbora oziroma rešitev problema osnovne šole v Gorenji vasi bodo izrednega pomena, ker ne gre le za 60-članski kolektiv šole, temveč predvsem za 900 otrok, za njihovo prihodnost in razvoj. Nesmiselna je namreč trditev, da zaradi neurejenih odnosov ne trpi kvaliteta pouka in to podpirati z dokazom, da je bila šola v Gorenji vasi najboljša v občini po uspehu v prvem polletju. L. Bogataj
Ne samo sprejem zaključnega računa
Kranj — V kratkem bo družbeni dogovor o načelih za izvajanje kadrovske politike v občini Kranj dobil nekaj dopolnitev in sprememb, saj se je razvoj družbenih in političnih odnosov od sprejetja dogovora dalje v teh letih močno spremenil: od 1. 1971 pa do danes je le precejšnje razdobje v tej dinamični borbi za dosledno uveljavitev samoupravnega socializma, dohodkovnih odnosov v okviru združenega dela ter medsebojnih odnosov med delavci v združenem delu.
Kaj novega prinašajo predlagane spremembe?
Od podpisnikov dogovora se zahteva, da v okviru svojih splošnih aktov posebej poskrbe za zaposlovanje invalidnih, prizadetih in teže zaposlivih oseb.
Tudi komisije za razpis in imenovanje individualnih poslovodnih organov (direktorjev TOZD in delovnih organizacij ter ostalih OZD) bodo odslej sestavljene iz članov, ki jih , imenuje samoupravni organ OZD (že do sedaj), sindikat in skupščina občine Kranj (novo!).
Novo v predlaganih spremembah je tudi določilo po katerem naj bi se vsako leto v vseh organizacijah združenega dela ob obravnavi zaključnega računa OZD, obravnavala tudi zaupnica celotnemu vodilnemu kadru, to velja tako za direktorja, kot tudi za vse vodilne delavce OZD, ki spadajo pod reelekcijo in bodo na ta način lahko »odpoklicani« tudi preje kot pa jim poteče mandat.
I. S.
©ŠKOFJA LOKA
20. skupna seja zbora združenega dela zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Škofja Loka
Seja bo v sredo, 30. marca, ob 16. uri
v sejni dvorani občinske skupščine Škofja Loka, Poljanska cesta 2
DOGOVORIMO SE
Družbena samozaščita
Dnevni red
— verifikacija pooblastil delegatov
— potrditev zapisnika 1. skupne seje zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbo-r« občinske skupščine in skupščine izobraževalne skupnosti Škofja Loka ter zapisnika 19. skupne seje zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora občinske skupščine z dne 16. februarja 1977 in poročila o izvršitvi sklepov teh sej
— poročilo o delu izvršnega sveta za leto 1976
— poročilo družbenega pravobranilca samoupravljanja o delu in pojavih na področju varstva samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine za obdobje od 1. maja do 31. decembra 1976
— poročilo o delu sodišča združenega dela v Kranju za leto 1976
— predlog nove organiziranosti telesne kulture v občini
— predlog družbenega dogovora o družbeni samozaščiti v občini
— predlog dogovora občin o usklajevanju davčne politike v letu 1977
— osnutek odloka o ustanovitvi sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito
— osnutek odloka o organizaciji in delovanju predsedstva, izvršnega sveta m upravnih organov občinske skupščine v vojni
— predlog odloka o organizaciji in financiranju javnega pravobranilstva Gorenjske
— predlog odloka o spremembi odloka o prispevku za uporabo mestnega zemljišča
— predlog odloka o spremembi urbanističnega programa občine Škofja Loka in predlog odloka o zazidalnem načrtu Marmor Hotavlje
— predlog odloka o zazidalnem načrtu Javorje
— volitve in imenovanja
— delegatska vprašanja
Množični in
vrhunski šport
ŠKOFJA LOKA - Delegati vseh treh zborov skupščine občine se bodo po predlogu temeljne telesnokulturne skupnosti odločali o organizaciji množičnosti in organiziranosti in programu perspektivnega in vrhunskega športa v občini.
Programi množičnosti so pestri, od hoje, teka, plavanja, smučanja, streljanja, gimnastike, iger z žogo in kolesarjenja. Predšolske in šolske ustanove, organizacije združenega dela, telesnokulturne organizacije, turistično-gostinski centri in krajevne skupnosti naj bi skrbele za uresničevanje teh programov. Poklicni organizatorji rekreacije naj bi delovali v krajevnih skupnostih in OZD z več kot 1000 delavci, vsi ostali naj bi bili praviloma amaterji. TTKS naj bi stalno spremljala potrebe po kadrih in organizirala tečaje za organizatorje, trenerje, sodnike itd., obenem pa naj bi bila družbena skrb posvečena tudi dotrajanim objektom, ki so resna ovira za se večji razmah telesne kulture. Dejavnost pa naj bi vsebovala tudi redno vadbo, redne akcije s področja izobraževanja in množične akcije. Polovica združenih sredstev za telesno kulturo je namenjena prav sportno-rekreativni dejavnosti, iz združenih sredstev pa naj bi letos financirali: skupaj s krajevnimi skupnostmi tri re-kreatorie, delovanje šolskih športnih društev, občinsko rekreacijsko tekmovanje, uvajanje športne značke za predšolske otroke, dejavnost društev TVD Partizan, tabornikov, planincev, akcije hoje, teka, kolesarjenja, plavanja, streljanja in smučanja, vzgojo kadrov, sodelovanje s Pobratenimi občinami in vzdrževanje objektov ter investicije.
V OBČINI NAJ BI IMELE PREDNOSTI KOT PERSPEKTIVNI IN VRHUNSKI SPORT: po prvi prioriteti atletika in košarka, po drugi smučanje (alpsko, skoki) in rokomet, po tretji pa vrhunski Posamezniki v vseh ostalih športnih panogah. Vrhunski šport se prenaša v osnovne iole, kjer bo že v prvem razredu organiziran izbor najboljših. Izbor naj bi bil predviden v prvem in četrtem razredu za pionirje in pred zaključkom osnovnega šolanja za mladince. Sledil naj bi članski izbor s tekmovanjem najmanj republiškega značaja, zadnja pa je članska selekcija, ki predstavlja absolutno kvaliteto športnikov, ki tekmujejo na zveznih in na mednarodnih tekmovanjih. Sportom, ki so v občini v prvi in drugi prioriteti naj bi v okviru možnosti omogočili kar najboljši razvoj, medtem ko bi v ostalih financiranje omejili s tem, da bodo enake možnosti prednostnih panog dobili sele tekmovalci, ki bodo osvojili status vrhunskega športnika. Tekmovalni sistemi se bodo bisvetno spremenili, osnovna tekmovanja pa bodo v šolah in v občini. V tekmovanjih izven občine pa bodo sodelovali le najboljši posamezniki in ekipe, sestavljene iz najboljših iz vse občine.
ŠKOFJA LOKA - V široki javni razpravi so v občini obravnavali predlog družbenega dogovora o družbeni samozaščiti v občini, ki vsebuje elemente, ki jih narekujeta ustava in zakon o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah. Zlasti pa opredeljuje pravice in dolžnosti posameznih nosilcev družbene samozaščite v občini, njihove organe ter medsebojno povezovanje in usklajevanje akcij na področju samozaščite, narodne zaščite in naloge koordinacijskega odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
Krajevne skupnosti naj bi v svojih programih načrtovale dejavnosti in naloge družbene samozaščite in k uresničevanju pritegnile vse delovne ljudi in občane. Pravočasno naj bi informirale, izobraževale, obveščale, sodelovale z drugimi itd. Za te naloge naj bi skrbeli odbori za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, ki ga ustanavljajo sveti krajevne skupnosti. Tudi v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela naj bi za razne naloge s področja družbene samozaščite skrbel odbor, ki ga ustanovi delavski svet ali drug
ustrezen organ upravljanja. V delovnih organizacijah naj bi svojo aktivnost uredili v samoupravnih oziroma splošnih aktih. Družbeni dogovor vsebuje tudi naloge narodne zaščite ter razčlenjuje naloge samoupravnih interesnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in družbenih organizacij. Le-te naj bi uresničevale svoje naloge aktivno, sodelovale z odbori, se povezovale, informirale in opravljale še vse tiste naloge, ki so nujno potrebne za uspešno delo na tem področju. Tudi občinska skupščina naj bi skrbela za vprašanja, ki so splošnega pomena za krepitev in razvoj družbene samozaščite in varnosti v občini, sprejemala ukrepe za učinkovito delovanje vseh nosilcev družbene samozaščite in varnosti ter odloke in druge akte s tega področja.
Uresničevanje tega družbenega dogovora bo spremljal koordinacijski odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pri občinski konferenci SZDL, podpisniki pa bodo stalno spremljali politično in varnostno problematiko v občini.
Premalo pobud
ŠKOFJA LOKA — Lani so se člani izvršnega sveta skupščine občine sestali 34-krat in obravnavali 390 zadev. Kot izredno koristna in učinkovita oblika dela pa so bile tudi skupne seje izvršnega sveta in poslovnega odbora Ljubljanske banke — poslovne enote Škofja Loka. Na teh sejah so obravnavali problematiko gospodarjenja in usklajevanja ukrepov v svoji nadaljnji aktivnosti.
Člani izvršnega sveta so že lani opozorili, da bi se morali kot predlagateljice v večjem številu pojavljati samoupravne interesne skupnosti, organizacije združenega dela in krajevne skupnosti, saj so za več kot polovico obravnavanih vprašanj dali pobudo upravni organi. Ni najbolj sprejemljivo, da upravni organi tako nadomeščajo interes SIS, KS, TOZD in občanov.
Člani izvršnega sveta so obravnavali številna vprašanja: planiranje družbenoekonomskega razvoja občine, probleme gospodarjenja, premoženjsko-pravne zadeve, dali soglasja k cenam, razpravljali o splošni porabi, spremljali, usklajevali in oblikovali so davčno politiko skladno s srednjeročnim planom razvoja občine, prednostno pa obravnavali prostorsko problematiko itd. Koordinacijski odbor za družbeno dogovarjanje o skupni porabi, ki je organ izvršnega sveta, je povezoval skupnosti predvsem pri usklajevanju njihovih potreb za realizacijo programov. Posebno pozornost je posvetil uresničevanju družbenega dogovora o enotnih osnovah in merilih kadrovske politike v občini. Obravnavali so tudi vprašanja notranjih zadev, vprašanja imenovanj, spremljali, usmerjali in nadzorovali delo občinskih upravnih organov. Izvršni svet je lani hitro ukrepal, ko so občino prizadeli potresi, zdaj pa aktivno sodeluje pri razreševanju vprašanj ob rudniku urana na Žirovskem vrhu.
Člani izvršnega sveta sodelujejo s sosednjimi občinami, zlasti gorenjskimi, stališča in predloge pa usklajujejo na skupščini gorenjskih občin. Člani sveta se večkrat srečujejo s takšnimi problemi, kobi bila nujna večja povezanost v občini oziroma bi jim bila v korist stališča, za katera so se v občini že zavzeli. * Žele si zato več takšnih stališč za lažje, boljše in bolj dolgoročno odločanje. Odgovornost za takšno delo in predhodno aktivnost pa je pri družbenopolitičnih organizacijah in interesnih skupnostih ob pomoči vseh strokovnih služb in institucij.
Višji prispevek za mestna zemljišča
Škofja Loka — Po predlogu odloka o spremembi odloka o prispevku za uporabo mestnega zemljišča naj bi bil poslej mesečni prispevek v stanovanjskem območju za kvadratni meter uporabne tlorisne površine prve kategorije 40 par, druge kategorije 30 par in tretje kategorije 20 par. V poslovni coni naj bi plačevali po 2 dinarja, mesečni prispevek za nezazidano zemljišče ne glede na cono in kategorijo pa naj bi znašal 20 par.
V občini so prispevke zadnjič revalorizirali že pred tremi leti, čeprav večina občin povečuje prispevke vsako leto. Večina sedaj predlaganih prispevkov je podobna prispevkom v nekaterih drugih občinah. Prispevki za uporabo mestnega zemljišča so v breme poslovnih stroškov delovnih organizacij, uporabljajo se za komunalno urejanje mestnih zemljišč, posredne in neposredne koristi pa imajo delovne organizacije in delav-ci-občani. Lani so prispevki znašali 2,5 milijona dinarjev, s sprejetim odlokom naj bi jih letos zvišali na 7,2 milijona dinarjev. Od tega naj bi občani plačali okoli 1,2 milijona dinarjev, ostalo pa delovne organizacije, zasebniki in drugi uporabniki poslovnih površin. Prispevki se zbirajo na posebnem računu in se vračajo na področja, kjer so bili vplačani. Tako na Škofjo Loko odpade
4 milijone 840.000 dinarjev, na Železnike milijon 500.000 dinarjev, na Žiri 580.000 dinarjev in na Gorenjo vas okoli 280.000 dinarjev. Potrebe pa znatno presegajo ta sredstva, po srednjeročnih programih razvoja krajevnih skupnosti je za 32 milijonov dinarjev manjkajočih sredstev. Soudeležba komunalne skupnosti pri sofinanciranju ne bo mogla pokriti vseh potreb, tudi ne povečan prispevek za mestno zemljišče, zato bodo morale krajevne skupnosti uskladiti svoje potrebe s sredstvi, ki jih združuje komunalna interesna skupnost. Po sedanjem osnutku finančnega načrta bo komunalna skupnost letos razpolagala z okoli milijon 400.000 dinarji za investicije in to za vseh 21 krajevnih skupnosti. Krajevne skupnosti Škofja Loka, Železniki, Žiri in Gorenja vas predvidevajo, da bodo usmerile del sredstev iz prispevka za mestno zemljišče za kanalizacijo in čistilne naprave.
V zelo široki javni razpravi so v občini že potrdili predlog za večji prispevek, saj bodo vendarle lahko hitreje razreševali številne pereče probleme ob objektih skupne porabe. Če višjega prispevka ne bi plačevali, bi delali nepopravljivo škodo tudi samemu gospodarstvu...
Z višjim prispevkom za uporabo mestnega zemljišča bodo lahko v občini Škofja Loka namenili znatno več denarja tudi za čistilno napravo
Spori na delovnem mestu
Škofja Loka — Tako poročilo o delu družbenega pravobranilca samoupravljanja v letu 1976 kot tudi poročilo o delu sodišča združenega dela v Kranju za leto 1976 vsebujeta tematiko in probleme, s katerimi sta se ukvarjala v prizadevanjih za varstvo pravic delovnih ljudi.
Iz poročila o delu družbenega pravobranilca samoupravljanja v Škofji Loki izhaja, da je lani obravnaval 102 zadevi, največ na lastno pobudo in 43 na pobudo delavcev, predvsem pa so bili spori zaradi kršenja samoupravnih pravic delavcev, katere izvirajo iz delovnega razmerja. Pravobranilec samoupravljanja, katerega pomoč je brezplačna, je nudil pravni svet in nasvete in opravil več razgovorov v delovnih organizacijah. V sodelovanju s sodiščem združenega dela je razreševal sedem zadev, vedno s težnjo, da bi se spori uredili sporazumno. Družbeni pravobranilec pa je sodeloval tudi z družbenopolitičnimi organizacijami, SDK, še tesnejše sodelovanje pa bi bilo potrebno z upravnimi organi, inšpekcijami, delavsko kontrolo in ostalimi.
Najpogosteje je prišlo do sporov zaradi neusklajenih statutov in drugih samoupravnih splošnih aktov ali zaradi kršitve njihovih posameznih določil. Ti akti pogosto navajajo organe, ki imajo enake pravice kot delavski svet, nekatere temeljne organizacije imajo kolegijske poslovodne organe in individualne poslovodne organe, samoupravni akti pa niso usklajeni s statutom. Kršitve samoupravnih splošnih aktov pa so pogoste v teh primerih: delavca razporede na drugo delovno mesto, ki ga v sistemizaciji temeljne organizacije sploh ni ali pa je manj ovrednoteno; neizplačane nadure; delavci so prikrajšani pri izplačilu dodatkov nočnega dela, nedeljskega ali prazničnega dela; niso redki primeri, ko odtegujejo delavcem, ki nimajo zahtevane strokovne izobrazbe določen odstotek od osnove osebnih dohodkov, kar je v nasprotju z ustavo. Neka organizacija sploh nima samoupravnega akta o določanju osnov in meril za ugotavljanje in delitev dohodka in osebnega dohodka, delijo ga na osnovi sklepa odbora za medsebojna razmerja in delavskega sveta. Ko organizacije obravnavajo posamezne kršitve, uporabljajo nepravilne postopke in ob tem kršijo predvsem pravice delavca.
Družbeni pravobranilec tudi ugotavlja, da je obveščenost ljudi nezadostna, da delavci niso seznanjeni s svojimi pravicami in dolžnostmi in da pomoč večkrat iščejo izven organizacije. Posebno skrb pa bo v prihodnje škofjeloški družbeni pravobranilec posvetil predvsem nadzoru pri uresničevanju družbenega dogovora o kadrovski politiki ter določilom samoupravnih aktov o dodeljevanju stanovanj in stanovanjskih kreditov.
Iz dela sodišča združenega dela v Kranju izhaja, da je bila njegova ustanovitev vsekakor nujna, saj je vedno več različnih spornih zadev. Lani je obravnavalo 152 sporov, medtem ko leto prej le 60 sporov. V 132 primerih so se pritožili delavci, v 12 primerih organizacije in v 8 primerih so družbeni pravobranilci samoupravljanja sodišču predložili predloge za rešitev sporov. Lahko bi bilo več predlogov tudi od sindikalnih in drugih organizacij. Največ zadev je bilo iz kranjske občine, nato iz jeseniške, radovljiške, škofjeloške in tržiške.
Sedem sporov je bilo zaradi prenehanja delovnega razmerja. Sodišče ugotavlja, da organi, ki ugotavljajo kršitve delovnih dolžnosti, premalo natančno ugotavljajo dejansko stanje in le pavšalno naštevajo kršitve (DO Jelovica in G1P Gradiš), obenem pa ni mnenja sindikalne organizacije. Delovne organizacije (Alpe-tour) v sporazumih o medsebojnih razmerjih delavcev navajajo, da delavcu preneha delovno razmerje, če je prenehal prihajati na delo in da je s tem molče podal izjavo, da noče več delati v organizaciji. Morali bi obravnavati tudi ostale okoliščine, ob katerih je nedvomno, da delavec res ne želi več prihajati na delo. TOZD (Alpetour) je delavca razporedila na drugo delovno mesto kot pa je bilo njegovo delovno mesto, za katerega je bil sprejet v delovno razmerje. V organizaciji PEKS so tudi nepravilno ravnali ob razpisu, ko se na prvi razpis ni nihče prijavil, razpisa niso ponovili, a vendarle so delavca sprejeli po njegovi prošnji. Razpis se mora ponoviti ali pa se začasno sprejme na delovno mesto kandidat, ki he izpolnjuje pogojev, a največ za leto dni. Sodišče je reševalo tudi več denarnih zahtevkov delavcev.
Kaj vsebuje predlog odloka o ...
... organizaciji in financiranju javnega pravobranilstva Gorenjske? Sedež javnega pravobranilstva je v Kranju za vse gorenjske občine, ki zagotavljajo za njegovo delo tudi sredstva po razmerju in obsegu, ki se določi z medsebojnim sporazumom. Ima sistemizirana Štiri delovna mesta, delo vodi javni pravobranilec, ki ga tako kot njegove namestnike imenujejo in razrešujejo občinske skupščine ...
... ustanovitvi sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito skupščine občine? Svet skrbi za politiko uresničevanja načel splošnega ljudskega odpora na območju občine, sprejema obrambni načrt, odloča o načinu organiziranosti, usmerja in usklajuje obrambne priprave krajevnih skupnosti in drugih ter opravlja še vrsto drugih, pomembnih nalog...
... zazidalnem načrtu Javorje? Z urbanističnim načrtom za območje rekreacijskega centra Stari vrh in Gabrška gora leta 1975 je bilo določeno, da se v Javorjih kot v enem izmed centrov poselitve vse večje površine, namenjene zazidavi, urejujejo z zazidalnimi načrti. Krajevna skupnost je za del prostora, vzhodno od ceste na Stari vrh, naročila zazidalni načrt. Na območju, ki meri 1,76 hektara, je predvidena gradnja 15 stanovanjskih hiš v dveh etapah. Vsi drugi objekti (trgovina, šola) bodo v neposredni bližini novega naselja. Krajevna skupnost se zaveda, da bo nova eradnja zahtevala obnovo vodovoda in poveča-
nje transformatorske postaje, zaveda se pomena izgradnje kanalizacije za vse naselje. Sporazumno se bodo dogovarjali o višini prispevkov za priključke na komunalne naprave novih graditeljev kot tudi ostalih krajanov ...
... zazidalnem načrtu Marmor Hotavlje? Z urbanističnim programom občine je bilo področje podjetja Marmor določeno za rezervat rudarsko-eksploatacijskega polja, namenjenega za potrebe podjetja Marmor. Sedanja proizvodnja Marmorja pa poteka v premajhnih prostorih, ki so bili grajeni še takrat, ko so delali obrtniško. Marmor želi povečati zmogljivost obdelanih plošč od sedanjih 18.000 kvadratnih metrov na 30.000 kvadratnih metrov, za kar pa je potrebna sodobna tehnologija pri predelavi. naravnega marmorja (predelava v eni liniji in na enem prostoru po traku od razvoza surovih blokov do finalne obdelave marmornih plošč). Podjetje potrebuje nove proizvodne prostore. Za njihovo izgradnjo (ureditev transportnih naprav, rekonstrukcijo in povečanje usedal-nika, izgradnjo nove jedilnice, kotlovnice, transformatorske postaje) potrebuje okoli hektar prostora prek potoka Volašca in ga urediti z zazidalnim načrtom, saj v okviru sedanjega rezervata izgradnja vseh teh objektov ni mogoča ...
Pripravili: INDOK center Škofja Loka in Darinka Sedej
Občni zbor kluba kulturnih delavcev Kranj
Pred tednom dni (14. marca) je bila v kadilnici Prešernovega gledališča občni zbor Kluba kulturnih delavcev Kranja, ki se je sestal po skoraj enoletnem premoru z dnevnim redom: poročilo o dosedanjem delu (ponovna registracija KKD v skladu z novim zakonom o društvih); okvirni program za letošnje leto- (konkretni predlogi bodo na osnovi smernic podani že v tem tednu na prvi seji novega izvršnega odbora), izvolitev izvršnega odbora (ki ga sestavljajo poleg predsednika, tajnika in blagajnika še predsedniki šestih sekcij oz. delegati).
Potekajo že pogovori s kulturnimi ustanovami in organi o oblikah vzajemnega dela. Tako bo KKD še marca pripravil problemski pogovor o gledališču in v začetku aprila podoben pogovor o muzejski in galerijski dejavnosti na območju kranjske občine.
Prostor Kluba kulturnih delavcev Kranj je v delavskem domu, vhod 5. J. P.
Priznanje Rdeči kapici kranjskih lutkarjev
Skupščina slovenskih lutkarjev, ki je zasedala v Ptuju, je predlagala oziroma *prejela sklep o nadaljnjih nastopih nekaterih lutkovnih skupin, nastopajočih na nedavnem ptujskem 7. srečanju lutkovnih skupin. Kranjska skupina bo tako z Rdečo kapico predstavnik na (tudi sedmem) Srečanju pionirskih lutkovnih skupin. Kraj in čas srečanja še nista določena. J. p.
Številni nastopi
Radovljica — Za učence, ki obiskujejo oddelke Glasbene šole v Radovljici, je znano, da ob raznih priložnostih veliko nastopajo v številnih krajih v občini. Tudi letošnji pomladanski meseci bodo »naporni«.
Ob dnevu žena so že nastopali po šolah, v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih. Imeli so koncert ob otvoritvi razstave akademske slikarke Marije Lucije Stupica. Solisti bodo vsaj dvakrat gostje javne radijske oddaje Prvi aplavz. Aprila bo Glasbena šola pripravila samostojni koncert partizanskih skladb v vokalni ter instrumentalni izvedbi. Sodelovala bo tudi pri sprejemu štafete in prevzela večji del sporeda Mladinskega glasbenega srečanja, ki bo v Lescah. Za konec aprila je harmonikarski orkester povabljen na dve proslavi, in sicer v Radovljici in v Kropi. Sledili bodo sprejemi Kurirčkove pošte, sodelovanje pri pevskem srečanju šolskih zborov v Bohinjski Bistrici, radijsko snemanje in gorenjsko srečanje glasbenih šol v Škofji Loki. Že konec marca pa se bodo štirje učenci udeležili tudi republiškega tekmovanja mladih instrumentalnih solistov v Ljubljani. GE
Prvi celovečerni koncert
Lesce - Med številnimi slovenskimi pevskimi zbori so mešani zbori v očitni in nesorazmerni manjšini. Še redkejši pa so mladinski mešani zbori. Eden od dveh takšnih v radovljiški občini deluje pri DPD Svoboda v Lescah. Izkušeni amaterski pevovodja — profesor v tamkajšnji osnovni šoli, ki je tudi znan po priredbah slovenskih narodnih pesmi - Karel Boštjančič je v kratkem času uspel z mlado skupino doseči primerno tehniko in zvok oziroma takšno interpretacijo vokalnih skladb, da je zbor na dosedanjih nastopih prijetno presenetil poslušalce in tiste, ki organizacijsko skrbijo za razvoj amaterske kulture.
Zdaj se zbor pripravlja na svoj prvi celovečerni nastop, ki ga bo imel prihodnji mesec. Mlade pevke in pevci s svojim kolektivnim kulturnim delom opravljajo pomembno družbeno dejavnost in bi bili lahko lep zgled tudi drugim; posebno mladim. Letos jih čakajo še številni drugi nastopi; med drugim tudi na Pevskem taboru v Šentvidu pri Stični, skupaj s harmonikarskim orkestrom radovljiške glasbene šole pa v Posočju. GE
Želja po sodelovanju
Kropa - KUD Stane Žagar v Kropi oziroma moški zbor kot bolj ali manj edini dedič nekdanjega živahnega kulturnega delovanja je dolga leta deloval nekako osamljeno. Ni bilo prave pomoči oziroma podpore krajanov in organizacij v Kropi. Zadnje čase pa se že kažejo premiki. O načrtnejšem sodelovanju so na primer govorili tudi na zadnjem občnem zboru, na katerem so za novega predsednika izvolili Stanka Berceta.
V prihodnje si želijo predvsem boljšo organiziranost in sodelovanje z drugimi organizacijami v kraju. Ob tem nameravajo popestriti in obogatiti različne zvrsti kulturnih prireditev, hkarti pa med krajani vzbuditi večje zanimanje zanje. Menijo, naj bo geslo Človek, delo, kultura tudi v Kropi stalna praksa. Tej usmeritvi in prizadevanjem se namerava pridružiti tudi glasilo tovarne Plamen, ki bo v prihodnje objavljalo tudi domačo besedno ustvarjalnost. Društvo pa se bo bolj vključevalo tudi v muzejsko dejavnost, spomeniško varstvo in turizem.
GE
Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje Kranj z n. sol. o.
Kranj, Primskovo — komunalna cona s TOZDI Obrt, Komunala in Gradnje
razpisuje na podlagi sklepov delavskih svetov
JAVNO LICITACIJO
za prodajo rabljenih osnovnih sredstev:
(kombi IMV, kombi ZASTAVA 750, betonski mešalec, razni elektromotorji, mizarski rezkalni stroj, lesena baraka, motorna brizgalka SORA, termogen za ogrevanje delavnic, plug za pluženje snega FAP, pisalni stroji itd.)
drobnega inventarja in rezervnih delov
(avto deli za TAM 5000, razni vijaki, klinasta jermena itd.)
Udeleženci licitacije imajo pravico licitiranja po predhodnem vplačilu kavcije v znesku 500 din.
Licitacija bo v soboto, dne 26. marca 1977 v prostorih avtostrojnega parka KOGP Kranj na Primskovem (Komunalna cona) s pričetkom ob 9. uri.
Ogled blaga za prodajo bo mogoč na dan licitacije od 7. do 9. ure.
Dispanzerji za borce — posebna zdravstvena skrb
Čeprav si je naša družba vsa leta po vojni prizadevala v različnih obdobjih sicer bolj ali manj učinkovito urejati varstvo borcev NOV, je bilo vendarle res, da so prišli najprej na vrsto materialni problemi borcev NOV, medtem ko nekatera druga vprašanja, ki se tičejo celotne populacije borcev NOV in ne le posameznih kategorij, urejamo zado-voljiveje šele zadnja leta. V okvir splošne družbene skrbi je sodilo vsekakor tudi določilo v republiškem zakonu o zdravstvenem varstvu, po katerem morajo imeti zdravstveni domovi tudi službo zdravstvenega varstva borcev NOV. Tako so v dveh treh letih po sprejemu zakona v obeh gorenjskih zdravstvenih domovih organizirali dispanzerje ali ambulante za borce, kjer so se takoj lotili sistematskih pregledov po seznamih, ki so jih pripravili občinski odbori ZZB NOV.
»V združenem zdravstvenem domu Jesenice smo sistematske preglede borcev NOV že pripravili«, je povedal direktor dr. Borut Rus. Začelo se je že konec leta 1974, s polnim zamahom pa so ambulante in oba dispanzerja začeli delati v letu 1975. Zdravniki so pregledali nekaj več kot 3600 borcev, od tega skoraj 1400 na Jesenicah in več kot 500 v dispanzerju obratne ambulante jeseniške železarne, ostale pa v naših zdravstvenih tozdih v Radovljici, na Bledu in v Bohinju. Dela smo se lotili zavzeto in ga kljub kadrovskim težavam, ki nas tarejo, že opravili. Sistematičnim pregledom sedaj sledi kurativno zdravljenje: trenutno se je sicer zataknilo v ambulantah na Bledu in v Bohinju, pa tudi na Jesenicah ni lahko samo z enim zdravnikom, vendar upamo, da bomo te kadrovske zadrege lahko že kmalu zadovoljivo rešili.«
S takšno obliko zdravstvenega varstva so člani ZB, kot se sliši na konferencah njihovih organizacij, zadovoljni. Sedanje oblike organiziranosti sicer še niso dokončne: od kadrovskih zmogljivosti je na primer odvisno, če se bodo še aktivno zaposleni borci v železarni vključili v dispanzer pri zdravstvenemu domu, kjer ima dispanzer lastne prostore.
»Seveda se borci po lastni izbiri odločajo po sistematskem pregledu, kam bodo hodili k izbranemu zdravniku. Zato to ni nujno zdravnik v dispanzerju za
Olja Janeza Kneza
Oljne slike akademskega slikarja Janeza Kneza nam na izviren in zelo svojstven način pripovedujejo o sli-karjevih spominih iz mladih let. Vsa ploskev slike je splet živobarvnih površin, vijug in likov, med katerimi le redkokje zasledimo človeško ali živalsko figuro.
Vse do svojega desetega leta je živel z naravo, saj je prebival v kmečkem okolju in bil pastirček. V letu 1942 so Nemci vso družino izselili v Nemčijo, v taborišče. V bližini taborišča pa je bil cirkus, ki se je s svojo veselo in pisano podobo in s svojimi klovni neizbrisno vtisnil otroku v spomin. In v Nemčiji so bile tudi katedrale, visoke in izjemne.
Ko je po končani vojni ta otrok postal slikar, je sprva slikal predvsem krajine in to v izredno močnih, fauvističnih barvah.
Potem se je izpremenil v »rudarskega slikarja«: v temnih, rjavkastih in črnih barvah se je posvečal rudarski tematiki, upodabljal jaške in tlak in mračnost rudarskih revirjev.
Nato ga je potegnilo v svet fantastike. In privreli so na dan spomini iz mladosti: cirkus in klovni, majhne živali in katedrale. Nastaja pisan mozaik izredno živahnih barv, fantastičnih motivov, kjer se pojavljajo kar najrazličnejši vzorci, ki izpolnijo vso površino slike. Tu in tam se med pisano množico ornamentov, ki pričajo o izjemni domiselnosti za najrazličnejše variacije, pojavi obraz klovna ali podoba majhne živali.
Pri tem pa ne gre samo za orna-mentalnost, marveč za izpoved, povedano na izjemen način, ki jo lahko le do neke mere dojemamo. Občutimo pa ob Knezovih slikah njegov izreden smisel za ritmiko kompozicij, za veselo doživljanje živahnih barvnih odtenkov in za optimizem, ki se izživlja v ornamentu. Knez nam želi posredovati svoja čustva in doživetja na svojstven način, način, ki je značilen le za njegovo slikarsko govorico.
S.R.
Večje možnosti letos za zdraviliško zdravljenje — Še zobne ambulante za borce
borce, čeprav se je večina odločila prav za dispanzer. Čeprav od vseh strani slišimo hvalo za takšno zdravstveno skrb za borce, ne moremo seveda mimo pripomb, ki jih je bilo posebno v lanskem letu zelo veliko na račun zdraviliškega zdravljenja. Lani se je namreč regijska zdravstvena skupnost odločila za omejevanje zdraviliškega zdravljenja in s tem so bili poleg drugih občanov prikrajšani tudi borci z izjemo nekaterih kategorij borcev in pa seveda majhnega števila tistih, ki so jih lahko poslale tudi borčevske organizacije. Ker je nekaterim resnično potrebna hidroterapija, je v investicijskem planu tozda Jesenice in Bleda že letos — če bo po sreči — predvsem ureditev kadi s podvodno masažo: s tem bi lahko vsaj deloma kar doma nadomestili del uslug sicer dragega, a potrebnega zdraviliškega zdravljenja tako za borce kot seveda za vse druge zavarovance.«
Podobno kot na Jesenicah je služba zdravstvenega varstva borcev NOV stekla tudi na južnem delu Gorenjske. »Samo v okviru kranjskega zdravstvenega doma bo prišla po seznamu, ki nam ga je posredovala občinska organizacija ZZB NOV Kranj, na sistematski pregled v naš dispanzer za borce 2300 borcev: v enoti Tržič jih je 665 in v Škofji Loki 1380,« je povedal pomočnik direktorja Vinko Jensterle. »V Kranju je bil dispanzer ustanovljen v začetku oktobra 1975, tudi v Škofji Loki so začeli sistematsko pregledovati že predlani, v Tržiču pa leto kasneje. Čeprav je le v Kranju dispanzer pa seveda tudi v Tržiču in Škofji Loki delo teče po dispanzerski metodi. Treba pa je povedati, da s sistematskimi pregledi še nismo končali. Dogovorili smo se sicer tudi z drugimi ambulantami, tudi obratnimi, da se borci lahko sistematsko pregledajo tudi tam, kjer so zaposleni. Od sistematsko pregledanih borcev se jih je do sedaj 600 odločilo za kurativno zdravljenje tudi v dispanzerju, ostali pa seveda pri svojem izbranem zdravniku. Morda bi kazalo seveda kasneje, ko bodo borci sistematsko pregledani, vpeljati le eno ambulanto za borce; seveda pa bi morali ambulanto kadrovsko okrepiti.«
Dispanzer za borce NOV, ki je sprva dobil svoje prostore v novem prizidku ZD Kranj, se je zdaj preselil v stari del stavbe v pritličju. Prav-
zaprav poprej ni nikomur prišlo na misel, da bi dispanzer v drugem nadstropju prizidka, ki je brez dvigala, lahko postal ovira za nekatere paciente. Ker pa vsi res ne zmorejo stopnic, se je pač dispanzer preselil v vsem dostopno pritličje. Podrobnosti kot tale, ali tudi ta, da na Jesenicah označujejo napotnice izdane borcem, da pridejo hitreje do zdravstvenih uslug, so vsekakor del prizadevnosti zdravstvene službe, da zdravstveno ogroženi populaciji borcev olajša iskanje zdravja.
»V Kranju pravzaprav nismo šele začeli z ustanovitvijo dispanzerja za borce skrbeti za sistematske preglede, pač pa so bili organizirani že poprej v okviru dispanzerja za medicino dela,« pravi dr. Martin Farkaš, zdravnik v dispanzerju za borce. »Sedanji način pa zagotavlja, da pridejo do zdravnika tudi vsi borci; tudi tisti, ki že leta in leta kljub težavam niso iskali zdravniške pomoči. Če si vabljen na pregled, je malo drugače, kot če se odločaš sam. Razen tega smo imeli tudi primere, ki so se dobesedno bali bele zdravniške halje: to so posledice travme, ki so jo doživeli v taboriščih ob zdravniških poskusih. Sicer pa večinoma pesti borce tako kot ostale več vrst kronično degenerativnih bolezni značilnih za kasno življenjsko starost. Zato je tudi pristop k tej generaciji poseben — gerontološki. Niso redki bolniki, ki imajo kar po pet diagnoz bolezni. Zdi se mi pa, da je najvažnejše prisluhniti in razumeti bolnika, saj ta populacija bolnikov ne potrebuje le kemičnih zdravil, pač pa tudi socialno in psihoterapijo ter tudi rehabilitacijo.«
Seveda je bilo tudi v Kranju, Tržiču in Škofji Loki med borci razen pohval na račun tako organiziranega zdravstvenega varstva slišati pripombe zaradi okrnjenega zdravniškega zdravljenja. Zato se na Gorenjskem pripravlja sporazum med regijsko zdravstveno skupnostjo, skupščinami občin in občinskimi odbori ZZB NOV vseh petih občin o zagotovitvi sredstev za koristno kopališko zdravljenje borcev NOV in sicer za tiste, ki imajo priznano dobo pred 9. 9. 1943. Teh je nekaj več kot 4000, v letošnjem letu pa bi bilo sredstev za kopališko zdravljenje po tem sporazumu, če bo sprejet, zagotovljeno za 123 borcev, ki jim bo komisija odobrila koristno zdravljenje. V regiji pa že nekaj časa razmišljajo tudi o dveh zobnih ambulantah, ki bi bile namenjene izključno za zobozdravstvene usluge borcem NOV. L. M.
Podjetje za PTT promet Kranj
Poštna ul. 4, n. sol. o.
TOZD za vzdrževanje in gradnjo tt sredstev in transport Kranj, Poštna ul. 4.o. sub. o.
sprejme za nedoločen čas s 3-mesečno poskusno dobo
poslovno administratorko
z 2-letno administrativno šolo.
Vloge sprejema odbor za medsebojna razmerja TOZD tt. Rok za sprejemanje prijav je 8 dni od objave razpisa.
JANEZ KNEZ RAZSTAVLJA V TRŽIČU - V petek, 18: marca, so v paviljonu NOV v Tržiču odprli razstavo akademskega slikarja Janeza Kneza iz Trbovelj. Umetnik se na razstavi, ki bo odprta do 11. aprila vsak dan med 16. in 18. uro, predstavlja z 19 deli. Pred otvoritvijo razstave je bil koncert tria Lorenz, od koder je tudi posnetek. Tretji z leve je akademski slikar Janez Knez. (jk) — Foto: F. Perdan
V pesteh krvnika Druschkeja
Janko Noč s Koroške Bele, predvojni revolucionar, se spominja morilca in krvnika Clementa
Druschkeja
»S prijateljem, sodelavcem Feliksom Koprivnikom sva bila 23. avgusta 1941 osumljena, da delava za Partizane. Okoli 13. ure sta prišla na težko progo v tovarno gestapovca Zvvick in Druschke. Sodelavcu je uspelo pobegniti, Druschke pa je bil name bolj pozoren, imel je pištolo v roki in ni bilo mogoče uiti. Gestapovca sta me surovo porinila v avto m pri tem kričala, da sedaj imata bandita ter me odpeljala h Kovaču, kjer sta me zaprla. Tam me je Druschke po veži tako porinil, da sem se kar popeljal, iz nosu pa mi je začela teči kri. Po dveh urah so me odpeljali v vilo Franjo, kjer me je jeseniški krvnik Druschke začel zasliševati. Tedaj sem si mislil, da le izdati ne smem, čeprav sem slutil, kaj me čaka. Prvo zaslišanje se je začelo s tepežem, brcanjem, ukazal mi je, da se uležem na mizo, kjer sta mi s Zvvi-ckom privezala vrat in za noge. Potem sta začela udrihati, nečloveško tepsti in se izmenjavala, dokler se nisem onesvestil ... Znašel sem-se v pralnici, kjer so me polili z vodo, nato pa ponovno odvlekli na zaslišanje, kjer sta gestapovca ponovno začela s svojimi metodami tepeža. Tolkla sta, nekajkrat sem udarce še močno čutil, posebno po glavi, potem sem čutil le še vroče, le še vročino ... Ponovno sem bil v pralnici, kjer so me spet polili z vodo, kjer sem spet spravil nase mokro obleko in ponovno sta mi grozila, da me bosta ubila, če ne bom povedal, s kom delam ... Zdaj nisem več mogel sam na mizo, zdaj me je Zvvick sam, s tepežem in brcanjem prisilil, da sem bil spet na mizi pretepen do krvi, ničesar nisem čutil... Tedaj sem videl, kako je imel nečloveški Druschke za pestjo na roki oteklino od jermena, od gumijevke. Spet sem bil v nezavesti, nato ne vem več, bil sem kot mrtev ...
Stražar me je zvezanega odpeljal v klet h Kovaču, med potjo me je
srečala Milka Rinaldo, ki bi mi rada pomagala, vendar ji stražar ni pustil. 24. avgusta se je začela spet težka pot, ko me je Druschke pozdravil z njegovim, no, bandit, si si kaj premislil? Na vsa vprašanja sem odgovarjal ,Ne vem' in molčal, ge-stapovska zver pa je spet začela s tepežem in psovkami, da podljudi Nemci ne marajo. Po zaslišanju in tepežu mi je rekel, da bom že drugič rad govoril, sam pa sem vse dni klečal in z veliko težavo napravil po bunkerju nekaj korakov. Tam je bil stražar nekako bolj usmiljen, privolil je, da mi je sestra prinesla liter konjaka, s katerim sem si namazal rane. V Kovačevih kleteh sem bil štiri dni, 27. avgusta pa so nas odpeljali v Begunje, v prvo klet, kjer je bilo več bolh kot slame. Tu smo doživeli velika ponižanja, sam pa sem 5. februarja moral spet na zaslišanje pred štiri gestapovce. Tam je bil so-vaščan, ki me je silil, naj priznam, da sem mu maja prinesel sedem mark. A nisem hotel, bil sem spet pretepen, zaradi izdajalca Janeza Hrvata s Koroške Bele. Druschke, Linke, Zvvick in gestapovec, ki ga nisem poznal, so me podajali kot žogo, z velikimi močnimi udarci udrihali po meni. Zvvick mi je po slovensko govoril, da je šef Druschke ukazal, naj podpišem, da so me zasliševali in da bom še rad govoril. V bunkerju sem bil dva dni in eno noč, nato pa spet zaprt v sobi.
Nato so nas spravili v transport, bili smo iz vseh krajev Gorenjske, obsojeni na taborišče. V Lescah, na železniški postaji, so nam s hrano pomagale Legatove in druge leščan-ske gospodinje, ki sem jim še danes hvaležen. 24. februarja je vlak odpeljal, na Jesenicah le malo časa postal, nato pa nas odpeljal v taborišče proti Beljaku, Salzburgu, Inns-brucku ...
Janko Noč
Kmetijska zadruga
Škofja Loka
objavlja prosti delovni mesti:
1. blagajnika — evidentičarja
Pogoji za sprejem:
srednješolska izobrazba, po možnosti ekonomske smeri. Praksa zaželena.
2. delavca v mlekarni
Delo za določen čas — za nadomeščanje porodniškega dopusta delavke.
Prijave z dokazili o strokovnosti in kratkim življenjepisom sprejema sekretariat zadruge 14 dni po objavi.
Črtomir Zoreči
Tržaško
slovenska deželica ob morju
(11. zapis)
Požig Narodnega doma v Trstu 1. 1921 ni bil le velik materialni udarec za tamkajšnje Slovence, bil je še brutalni udarec po čustvih naših obmorskih rojakov — pa četudi jih je takrat že kar precej živelo v Ljubljani in Mariboru. Umakniti so se morali pred fašističnim terorjem, tako kot so se morali nekateri rojaki že prej umakniti v Slovenijo zaradi vojne, ki je divjala prav na ozemljih (če izločimo Tiro-le), kjer žive beneški, goriški, obsoški in tržaški Slovenci.
PSOVKE TAM IN TU
Starejša Tržačanka, zavedna Slovenka Nada Cotičeva, mi je glede na moja prizadevanja v Glasu seznaniti »kontinentalne« Gorenjce z usodo zamejskih rojakov, neosvobojenih bratov, poslala v dar serijo fotografij o požigu Narodnega doma. Nekaj jih bom objavil.
V spremnem pismu pa mi je napisala bridek spomin: kako so v Trstu pobalini vpili za njo, da je »ščava« — tu, v zaledju pa so pribežale rojake zmerjali kot »begunce«, seveda nezaželene.
Natanko isto sem doživljal sam. V Trstu vpitje mularije, v Šentjanžu na Dolenjskem, kamor smo se (mati
in otroci, oče je bil vsa štiri leta na fronti) i/ Trsta umaknili — pa očitki, češ, begunci, kaj jih je treba! Vseh vaških nevšečnosti snio bili seveda krivi otroci — begunci . . . Spominjam se materinih solza in ihtenja, spominjam pa se tudi, kako nas je tolažila saj jih bo Bog kaznoval, te trdosrčne kmete. — Bog jih najbrž ni kaznoval, toda zla usoda jih pa je le dohitela: Šentjanž, in vrsta vasi ob Savi je bila v časti druge svetovne vojne izseljena v delovna taborišča v osrčju Nemčije. V domove izseljenih kmetov je okupator naselil kočevarje. Zdaj so bili taisti ljudje, ki so nas tako ošabno zmerjali z »begunci« - sami begunci, dosti bolj nesrečni kot smo bili mi.
Kako vse drugače, prisrčno in gostoljubno, zares bratovsko, so sprejeli nas, gorenjske izseljence leta 1941 srbski rojaki, posebno v Brusu, Aleksandrovcu, v Valjevu in drugod. - Obe Kalvariji sem sam doživel; zato lahko primerjani.
VLADIMIR GORTAN
Slovenci in Hrvatje (Istrani) so bili od fašistov enako preganjani in izpostavljanj najhujšim preganjanjem. Kot je imel Hitlerjev nacizem za prvo tarčo svojega
ODMEVI IZ TAŠKENTA m
Prva služba
Spogledali smo se. Žarkov, eden od tistih treh, je zatem dejal Bu-činu:
»Meša se ti, bratec. Preveč si pil in kadil tobak, verjetno pomešan z opijem, ki privede do halucinacij. Daj sem puško, da te ne bo zavajala.«
Brez obotavljanja jo je oddal dežurnemu, ki jo je odnesel v dežurno sobo in zaprl v omaro. Bučin pa je nato ponovno legel spat in spal vso noč do jutra. Tak je bil Bučin, dvakrat Bučin. V treznem stanju je najraje prebiral Tolstojev roman Vojna in mir, ki je nemara v pijanosti deloval nanj in njegovo domišljijo porazno. Da bi pa do streljanja v upravi ne prišlo več, so uslužbenci morali oddati puške, ki so jih imeli pri sebi od oktobrske revolucije. Vzela jih je v hrambo mestna orožarna, ki jih jim je bila tudi dala.
Malo drugačna je bila zadev-ščina s Klimovom, do katere je prišlo teden dni pozneje. On je poleg svoje službe v. upravi — bil je referent po ekonomski plati — opravljal tudi posel arteljšČika, skladiščnika za živila. Vsak dan sproti je odmeril ali stehtal predpisano količino živil in jih oddal kuharju v kuhinjo. Prav tu pa nekaj ni bilo v redu. Tovariši so začeli godrnjati in zabavljati, da je hrana — kosilo in večerja — pogosto le preveč pusta in neokusna, da je premalo za-beljena, meso pa da so same flakse. Kje so pa boljši kosi? Saj je vendar mesa v razsolu v dveh kadeh veliko in dobrega. Skratka, nezadovoljstvo je izzvenelo v obtožbo, da si arteljščik del živil prisvaja, porabi zase, ali proda in zapije.
Ko je Klimov za te obdolžitve zvedel, se je silno razburil in ujezil. Dal je sklicati v kazarmi delovni sestanek in na njem kratko in malo odpovedal službo arteljščika. Vrgel je na mizo ključe od skladišča in dejal užaljeno: »Tu jih imate! Izberite si drugega arteljščika, takega, ki ne bo kradel!«
Izbirali so ga dolgo, mučno dolgo, pa ga niso izbrali. Vsak, ki je bil predlagan, je gladko odklonil. Deset je bilo takih. Nazadnje, ko je že kazalo, da ga sploh ne bodo izbrali, razen če to nehvaležno funkcijo prevzame začasno delovodja sam, se le-ta obrne name in reče: »Pa ti prevzemi, tovariš litograf. Predlagal bom, da ti načelstvo k plači nekaj primakne.«
»Bravo, bravo!« se zdajci oglasi Klimov in zaploska. »Litograf, da, da, ta bo še najmanj kradel,« je dodal in se zasmejal svoji duhovitosti. Tako sem padel med kradljivce, ne sicer med velike, pa vendar, padel sem v to nečastno druščino kakor Pilat v apostolsko vero. Kaj sem hotel? K limova sem ošinil z neprijaznim pogledom in ga nadrl s pikro opazko:
»Lepo priporočilo!«
Z druge strani se mi je pa le dobro zdelo, da me delovodja Jastreb predlaga, se pravi, me ceni, mi daje priznanje in že vnaprej tako rekoč zagotavlja priboljšek v plači. To pa je bilo zame odločilno. S plačo drugega meseca službe uf ž obljubljenim dodatkom bom pa, upam, le prišel do novih hlač. Te so Že take, da bi jih pri nas doma porabili za strašilo v koruzi. Saj so klasično zakrpane, moderno »pomalane«, da bi se jih vrabci gotovo prestrašili in odleteli drugam.
V takem razpoloženju sem torej službo sprejel. Izročili so mi ključe od skladišča za živila in od obeh kadi z mesom v razsolu, nakar sem komisijsko prevzel blago po stanju tistega dne.
Zgodilo se je to teden dni pred našim božičem.
Teden dni pozneje, na Štefanovo, je bil ves Taškent na nogah, novi in stari del mesta. Bil je to zgodovinsko pomemben dan za ves Turkestan. Priznana mu je namreč bila avtonomija v sklopu RSFSR, Ruske socialistične federativne sovjetske republike. Tak je bil tedaj uradni naziv nove ruske države.
Nimam namena razpletati ta zgodovinski dogodek, se vanj poglabljati in ga ocenjevati, to naj delajo zgodovinarji in domačini, jaz, tujec v deželi, se v politična dogajanja v tuji državi ne spuščam, ostanem pri svojih spominih, zgodovinske dogodke omenjam le mimogrede, kolikor so moji spomini, vtisi in občutki nanje navezani. Moje poseganje vanje ni tako pomembno, da bi jih moral omenjati, vendar zaradi spominov in občutkov ne morem brezbrižno mimo te avtonomije, ki je koj prvi dan svojega obstoja postala zame malone usodna.
Tisti dan sem bil v upravi dežurni. Zato mi ni bilo dano, da bi šel v središče mesta, kjer so se zbirale ogromne množice domorodcev muslimanov od blizu in daleč, da prisostvujejo slovesnostim tega, zanje nadvse pomembnega dne. Rad bi se bil ogledal ceremonije in ljudstva od blizu na velikem mitingu na trgu pred taškentsko trdnjavo, pa sem se moral zadovoljiti s tem, kar so mi povedali tovariši, ki so bili tam. Njihovo pripovedovanje pa je bilo več ali manj dvomljivo, pomešano z opazkami in smešnieami in pretiravanji, kar je pač običajno pri takih in podobnih dogodkih. Zlasti tistega nisem mogel verjeti, kar je trdil Klimov, o milijonu udeležencev. »To se mi zdi nekako tako, kakor tisto pripovedovanje, ki iz muhe naredi slona,« sem pripomnil.
Pograbili so za primero in mi začeli prepričljivo dopovedovati: »Ja, ja, je pa le res, tudi sloni so bili na mitingu. Na lastne oči jih boš lahko videl popoldne v slavnostnem sprevodu, ko se bo pomikal
mimo naše uprave v staro mesto.«
Resnično. Vse smo videli in gledali dlje časa, kar so bili oni napovedali. Še več: česar niso napovedali in česar ni nihče pričakoval.
Nekako sredi sprevoda se je med gosto množico ljudi in živali počasi pomikalo več črnih avtomobilov. V njih so sedeli glavni funkcionarji avtonomne uprave in organizatorji slavnostnega sprevoda. Njim v pozdrav in avtonomiji na čast — tako smo zvedeli pozneje — je straža, postavljena na vzvišenem mestu pred mostom, oddala tri salve iz pušk. Streljanje je manifestante v bližini zbegalo. Neuki in neobve-ščeni nomadi si niso mogli razložiti streljanja v slavnostnem sprevodu. Strele so imeli za napad na množico. Zato so tej zmoti ustrezno reagirali.
Prva salva: množica za avtomobili ostrini in se ustavi, medtem ko se avtomobili mirno pomikajo čez most. Saj. Funkcionarji v njih so pač vedeli, kaj streli pomenijo, zato jih ni zanimalo, kaj se godi za njimi.
Druga salva: zbegana in prestrašena množica popada na tla. Zastavice in banderca in transparenti z gesli in pozdravi avtonomiji na čast zanihajo, omahnejo in popadajo kot posekana drevesa. Pešci so bili pri tem padanju najurnejŠi, oni na oslih in konjih že malo manj, najmanj pa oni na kamelah, slonih in na dvokolesih — arbah. Na teh so sedele ali čepele večinoma ženske in otroci. Le-ti so zagnali velik krik in vik, da sta bila preplah in zmeda še hujša. Medtem poči tretja salva. Manifestanti planejo vsaksebi. Kamor kdo more. Vse hoče čimprej v varno zavetje pred kroglami. Najbolj varno zavetje pa je v globoki grapi, ki tvori mejo med novim in starim delom mesta. In v to grapo je bliskoma planil živ plaz kakor lavina snega z gore. Koliko so jih pri tem pohodili, pomendrali in resno ranili, se ni nikoli zvedelo. Oni, ki so poska-kali z vozov in živali, so za temi poiskali varnega kritja.
Nam, ki smo skozi okna v kazar-ni opazovali spektakel, se je zdelo vse skupaj hecno, saj smo kaj hitro ugotovili, da krogle lete v zrak, ne pa v ljudi. Prestrašenim manifestan tom nomadom je bilo pa to težko dopovedati; že te, ki so ležali na trebuhih na ulici, so reditelji s težavo prepričali, da ni nobene nevarnosti, kaj šele one, ki so tičali v grapi. No, na koncu se je prizadevnim rediteljem naposled le posrečilo spraviti ljudi pokonci in jih pripraviti za nadaljevanje manifestacije.
Prišel je čas večerje. Kot dežurni sem odšel v kuhinjo večerjat zadnji, potem ko so se drugi že vrnili v kazarmo. Med večerjo se je primerilo tisto nepričakovano, ki mi je pognalo strah v kosti. Mislim, da hujšega kot manifestantom vse tri salve. Franc Valjavec
sovraštva Zide, tako so imeli laški fašisti za cilj svojih prvih divjaštev Slovence in Hrvate, ki so se hočeš nočeš znašli po končani prvi svetovni vojni v mejah Italije. Bili so Lahi za svoje »junaške zmage« od antan-te pač nagrajeni ... Z našo zemljo in z našo krvjo, seveda!
In tako so sledile požigu tržaškega Narodnega doma vsestranske nasilne dušitve slovenske in hrvaške narodne manifestacije. Proces je sledil procesu. Rimske ječe Regina Coeli (Kraljica nebes . . .) so se vedno bolj polnile z zavednimi Slovenci in Hrvati. Posebni sodni tribuna) je prisojal visoke kazni (od 5 do 'M) let hude ječe) za povsem nedolžne »delikte«: petje slovenskih pesmi, lastništvo protidržavnih letakov, članstvo v prepovedanih slovenskih društvih ipd.
17. oktobra 1929 je bila izrečena in izvršena prva smrtna obsodba: komaj 25-letni hrvaški kmečki mladenič Vladimir Gortan iz Pazina je padel pod kroglami fašistične milice v Sakodžanih pri Pulju. Skrivaj so ga pokopali. Njegov grob je bil odkrit šele 1. 1952;
STRELI NA BAZOVICI
Za vzdušje, ki se je zgrnilo nad naše rojake onstran meje, je posebno značilen veliki proces proti 17 našim mladeničem in ženi-materi dveh otrok. Obdolženi so biii zarote proti varnosti države, uničenja javnih in zasebnih poslopij, ropov in ubojev. Razen tega je tožilec-fašist dolžil obtožene, da so hoteli spraviti del italijanskega ozemlja pod tujo oblast in da so v ta namen izdajali tuji državi tajnosti o državni varnosti. — Po tedaj veljavnih fašističnih zakonih
je za vsak tak zločin bila predvidena smrtna kazen.
.Proces se je v naglici zaključil, ni bilo časa, ne volje poslušati obtoženih, niti zagovornikov. Dne 5. septembra 19.50 je bila izrečena smrtna kazen Ferdinandu Bidovcu, Franu Marušiču, Zvonimiru Milošu in Alojziju Valenčiču. (Ostali obtoženci so dobili skupno 147 let ječe!) Smrtne obsodbe so bile izvršene že naslednjega dne, še pred sončnim vzhodom, na vojaškem strelišču pri
Bazovici. Padli so kot junaki pod svincem fašističnih miličnikov. Njihova trupla so tajno zakopali na neznanem mestu, da ne bi mogle matere in zaročenke polagati cvetja na njihove grobove.
Zdaj stoji na kraju fašističnega zločina vitek spomenik z vklesanimi imeni naših tnučenikov-junakov. Tudi v Kranju, v Prešernovem gaju, stoji piramida v spomin na prelito kri Gortanovo, Bidovčevo, Miloševo, Marušičevo in Valenčičevo.
Kraljeva straža (guardia regia) pred požganim slovenskim Narodnim domom v Trstu dne 13. julija 1921. - Taista »straža« je prva streljala v okna že goreče stavbe . . . Res, junaško — ni kaj reči!
ČEŠKA KOČA POD SNEGOM - Letos je v gorah zapadlo veliko snega. To je občutila tudi Češka koča na Spodnjih Ravneh nad Jezerskim. Kota stoji že skoraj 80 let in jo sneg se nikdar ni tako ogrozil kot letos. Prihrumel je tudi snežni plaz, poškodoval zahodno steno, vrgel vrata in okna s tečajev in notranjost zatrpal s snegom. V okolici Češke koče je okrog 5 metrov snega. Jezerski planinci so se povzpeli do koče in jo za silo očistili snega, ki lahko povzroči nepopravljivo škodo! (jk) - Foto: F. Perdan
AKCIJE PD RADOVLJICA
Člani upravnega odbora Planinskega društva Radovljica so tudi na zadnji seji obravnavali več pomembnih točk. Po pregledu sklepov zadnje seje in poročila z Valvasorjevega doma ob XII. zimskem spominskem pohodu na Stol je bila članom najprej posredovana informacija o letošnji Titovi štafeti, ki se bo predvidoma 18. aprila mudila v Begunjah.' Ta dan bo z vrha Stola krenila tudi občinska planinska štafeta, ki se bo v Dragi ob grobovih padlih talcev priključila zvezni. Z najvišjega vrha Karavank bodo štafeto ponesli mladi radovljiški planinci, alpinisti, člani GRS in vojaki. Sklenili so, da do naslednje seje pripravijo podroben program.
Nadalje so člani upravnega odbora govorili o sodelovanju z občinsko konferenco ZSMS Radovljica, kajti v društvo je včlanjenih zelo veliko mladih. V prihodnje bodo skušali bolje sodelovati, za to pa bo zadolžen mladinski odsek, ki bo tudi ustrezno prilagodil delo v skupnih akcijah z OK ZSMS Radovljica, Dogovorili so se tudi, da bodo evidentirali mlade planince za zvezne in republiške delovne akcije.
Poleg sodelovanja PD Radovljica s PD Ravna gora iz Varaždina se bodo sedaj povezali tudi s PD Železar iz Stor. Planinci tega društva nameravajo v prihodnjih mesecih organizirati izlet v Dražgoše in okoliške kraje, tega izleta pa naj bi se udeležilo tudi nekaj članov radovljškega društva. Nadalje so obravnavali tudi informacijo o pohodu po planinskih vrhovih v Bosni meseca maja. Sklenili so, da se bodo na podlagi programa odločili za ta zlet, skušali pa naj bi ga uresničiti ob sodelovanju ostalih društev v občini.
J. Rabič
OBČNI ZBOR PLANINSKIH VODNIKOV
KRANJ — Pri Planinskem društvu Kranj deluje tudi odsek za planinsko hojo in vodništvo, ki združuje 24 aktivnih planinskih vodnikov, Njihova skrb je organizacija planinske rekreacije in množičnega planinstva pri društvu in po sekcijah v delovnih kolektivih, šolah in krajevnih skupnostih. .Vodniki skrbe tudi za preventivo in svetovanje planincem za ukrepe v primerih nesreč, goje ljubezen do narave in občutek za tovarištvo, razvijajo tradicije NOB in tovariške odnose med obiskovalci gora.
Odsek je imel pretekli mesec občni zbor. Vodniki so organizirali lani 24 izletov, ki se jih je udeležilo 1417 planincev. Razen tega so tudi sekcije pripravile številne planinske izlete. Lani sta bila pripravljena tudi dva tečaja za vodnike. Izpite je uspešno opravilo 48 tečajnikov. 26 jih je bilo iz Kranja, drugi pa predvsem iz društev škofjeloške občine. Takšne tečaje nameravajo pripraviti tudi letos in dopolniti pravilnik o planinskih vodnikih. Planinski vodniki so na občnem zboru izvolili nov izvršni odbor, ki se je že sestal in oblikoval letošnji delovni program.
Izletov bo več kot lani. Planinci bodo obiskali Porezen (marec), Ožbolt, Slavnik, Tolsti vrh in Kališče (april), Jošt, Rati-tovec, Lajnar, Javorniški rovt, Stol in Valvazorjev dom (maj), junija pa sta načrtovana pohoda na Kališče in na Blegoš. Julija bo odsek pripravil izlete na Dobrčo, Špik, Vrtačo in Ledine, avgusta na Prisojnik, Križke pode, Stenar, Križ in Rinke, septembra in oktobra pa na Poldašnjo špico v Italiji, Križko planino in Kalški greben. Oktobra bo tudi izlet v neznano, septembra pa izlet v počastitev dneva planincev. Odsek pripravlja med 15. in 30. avgustom v Krnici planinski tabor za planince, alpiniste, gorske stražarje in vodnike. Vsak med njimi se bo izobraževal v taboru po posebnem programu.
A. Vidmar
KONFERENCA GASILCEV SREDNJE DOBRAVE
SREDNJA DOBRAVA - Člani gasilskega društva Srednja Dobrava so se zbrali 5. marca na letni konferenci. Ugotovili so, da je bila zgraditev nove garaže in ureditev sejne dvorane največja lanska akcija dobravskih gasilcev. Se posebej kaže pri tem pohvaliti poveljnika društva Alojza Vidica in tajnika Lovra K oz jek a. Pripravili so tudi tečaj za izprašane gasilce. Udeležilo se ga je 22 tečajnikov iz dobravskega društva in 15 iz kamnogoriškega.
Gasilsko društvo Srednja Dobrava želi kupiti manjšo motorno brizgalno, ki naj bi bila namenjena predvsem vajam. Nekaj sredstev so pripravljeni zbrati tudi pionirji gasilci z zbiranjem odpadnega železa. Delovni načrt predvideva tudi ureditev okolice doma in organizacijo veselice. BP
NAJPREJ POPRAVITI TEMELJE
BOHINJSKA BELA - Z vprašanjem, kako obnoviti zaradi lanskega potresa poškodovano šolo na Bohinjski Beli, se že nekaj časa ubadajo v radovljiški občini. Beseda o tem je tekla tudi 10. marca na razširjeni seji krajevne konference SZDL Bohinjska Bela. Ugotovili so, da bi bilo najprej treba popraviti temelje in zidove ter šele nato nadaljevati z drugimi obnovitvami. Menili so, da bi denar za obnovo prispevali sklad za izgradnjo vzgojno izobraževalnih objektov v občini in stanovanjski sklad in nekaj iz združenih sredstev amortizacije osnovne šole Bled. Pri obnovi bodo poleg učnih in drugih spremljajočih prostorov uredili tudi dve stanovanji za učiteljici. Posebej so opozorili, da bo stanovanjskemu vprašanju učiteljic na Bohinjski Beli treba v prihodnje posvetiti posebno ■krb. JR
Kranjčani! Če imate avtomobil In ste v zadregi zaradi garaže, vam lahko pomagamo z nasvetom. Naš sodelavec B. Malovrh nam je poslal pred dnevi tole sliko. Če greste prek kokrškega mostu pri hotelu Evropa, boste na drugi strani našli najmanj sest izvirnih garal. Morda boste tudi sami dobili kakšno idejo, kako najceneje in najhitreje postaviti »hlevček« za svojega jeklenega konjička. Morda pa ne bi bilo napak, da si te izvirne garaže ogleda tudi kdo od varstva okolja v občini.
JUBILEJ JEZERSKIH PLANINCEV
JEZERSKO — Planinsko društvo Jezersko, ki združuje okrog 240 članov, kar pomeni, da je vsak tretji Jezerjan član planinske organizacije, bo letos slavilo 30. obletnico delovanja. Zato bo letošnja aktivnost PD Jezersko namenjena predvsem praznovanju te obletnice. Glavno breme društvenega dela in organizacije bodo nosili Milan Miklavčič, Andrej Karničar in Jože 2vokelj, pomoč pa so jim obljubili tudi ostali člani. Predvsem mora biti letos materialni položaj društva boljši. Lani so dobili jezerski planinci od telesnokulturne skupnosti le 2000 dinarjev. Če ne bi planincem pomagali krajani, krajevna skupnost in družbenopolitične organizacije, bi bila vsaka dejavnost onemogočena! Jezerjani bodo letos ponovno uredili tudi jezersko planinsko pot.
Jezerski planinci so imeli v nedeljo, 20. marca, občni zbor, ki so se ga razen predstavnikov kraja udeležili tudi gostje iz Planinskih društev Kranj in Kamnik. Na zboru so planinci ocenili, da je bil izredno delaven mladinski odsek, da so bili prizadevni markacisti in da je glavna gospodarska dejavnost Češka koča, priljubljeno zbirališče planincev, alpinistov in smučarjev. Planinci pogosto kurijo kresove in sodelujejo z obmejnimi enotami JLA. -jk
NOVA PONOVITEV TAVČARJEVEGA PREDAVANJA
KRANJ — Zanimanje za predavanje Staneta Tavčarja iz Kranja »Lepote slovenske zemlje« še ni pojenjalo. Vedno pogostejše so želje, da bi predavatelj in svetovni popotnik predavanje ponovil. Planinsko društvo Kranj bo želji ustreglo in jutri, 23. marca, predavanje ponovilo. Stane Tavčar se bo z besedo in 435 velikimi diapozitivi predstavil ob 19. uri v dvorani Delavskega doma Kranj. Predavanje je popestreno z izbranimi domačimi melodijami. -jk
OBNOVILI BODO ŠOLO V LJUBNEM
■v
LJUBNO — Na podlagi srednjeročnega programa razvoja in izgradnje vzgojno izobraževalnih objektov v radovljiški občini je izvršni odbor izobraževalne skupnosti sklenil, da se bo letos začela obnova štiriletne šole v Ljubnem, ki bo veljala 1,1 milijona dinarjev. Izvršni odbor namerava iz združenih sredstev amortizacije osnovne šole Radovljica prispevati 830 tisoč di-anrjev, manjkajočo razliko pa naj bi prispevali krajani sami. Tako so se odločili tudi na sestanku družbenopolitičnih organizacij in v svetu krajevne skupnosti Ljubno. Razen prostovoljnih denarnih prispevkov bodo prispevali tudi gradbeni material in opravili več prostovoljnih del. V obnovljeni šoli bodo pridobili dve novi učilnici in manjšo telovadnico. JR
SREČANJE PO ŠTIRIH DESETLETJIH
SREDNJA VAS V POLJANSKI DOLINI - Prejšnjo nedeljo, 13. marca, je bilo v znani gostilni pri »Anžonovcu« v Srednji vasi, v gostilni, kamor je nekdaj prav rad zahajal tudi znani pripovednik in pisatelj Ivan Tavčar, zares veselo. Tu so se namreč zbrale žene, ki so pred natanko štiridesetimi leti končale kuharski tečaj v Poljanah. To je bil eden od prvih tečajev v tem predelu Poljanske doline. Na snidenju se je zbralo kar štirinajst tečajnic. Le dveh žal ni bilo več.
Udeleženke srečanja so bile še posebno vesele, da so lahko v svoji sredi pozdravile tudi nekdanjo vodjo tečaja Albino Koščak-Zupanovo z Vrhnike ter učiteljico Jelko Demšarjevo z Jesenic. Obema so udeleženke snidenja podarile lepe klekljane čipke.
Seveda je popoldne kar prehitro minilo. Toliko je bilo spominov na 3-mesečni kuharski in gospodinjski tečaj pred štirimi desetletji v Poljanah, na prehojeno pot do današnjih dni, še posebno pa na zadnjo vojno, da so se nekdanje tečajnice že zdaj dogovorile, da se zagotovo ponovno srečajo najkasneje ob 50-letnici kuharskega in gospodinjskega tečaja.
Julka Fortuna
ZE LEPŠO POMLAD NA KRANJSKIH ULICAH
Te dni delavci KŽK TOZD Kmetijstvo hite urejati drevje in zelenice v Kranju. Našli smo jih pri obrezovanju akacij na Koroški cesti; nekaj starih posušenih debel je bilo trenil tudi podreti. Očistili in pograbili so tudi že večino zelenic, le še del Zlatega polja in Planina jih čaka. 2ele le, da bi zelenice ostale čim dlje čiste... D. D.
UREDILI OGREVANJE V DOMU
KROPA — Sindikalni dom v Kropi je bil s pomočjo tovarne Plamen in s prostovoljnim delom zgrajen pred četrt stoletja. Kljub velikemu odru, posebni orkestrski niši, prostorni dvorani in številnim stranskim prostorom je bil nekaj let nazaj kar premajhen za bogato dejavnost dramske skupine, glasbene šole, zborov, orkestra in godbe. Ko pa se je kulturniška vnema umirila, je dom začel samevati. Postajal je prevelik, hkrati pa je prevzemal različne druge naloge, saj so prostore začeli uporabljati v druge namene. Vsi, ki so v domu delali ali ga občasno obiskovali, so se morali sprijazniti z žalostno ugotovitvijo, da ga pač ni moč pošteno ogrevati. Sredi letošnje zime pa so to težavo odpravili. Na pomoč je spet priskočila tovarna in tako so v domu uredli centralno kurjavo. Tako so se razmere izboljšale in lahko pričakujemo, da bo tudi to pripomoglo k poživitvi nekdanje vsestranske kulturne dejavnosti. GE
PLANINCI SO ZBOROVALI
GORJE — Prejšnjo soboto, 12. marca, so se na rednem občnem zboru sestali člani planinskega društva Gorje v radovljiški občini. Društvo ima danes okrog 800 članov, prizadevajo pa si, da bi članske vrste v prihodnje še povečali in pomladili. V prihodnje nameravajo tesneje sodelovati z drugimi planinci v občini. Posebno skrb pa bodo posvetili tudi vzgoji dobrih vodičev in mentorjem.
Društvo ima tik pod vrhom Triglava dve planinski postojanki, in sicer dom Planiko in Dolič. V obeh domovih so lani zabeležili prek 14.300 obiskov in prek 7500 prenočitev. 2e po lanskih potresih so se člani društva lotili popravila vodnih rezervoarjev, letos pa bodo z deli nadaljevali.
Na zboru so pohvalili tudi dejavnost nekdanje alpinistične sekcije pri društvu, ki je z novim letom postala samostojni oddelek. Člani sekcije oziroma oddelka so lani opravili 83 bolj ali manj zahtevnih plezalnih tur in 49 vzponov na razne vrhove doma in v tujini. Oddelek, ki ima vzornike pri mojstrančanih, namerava letos svojo dejavnost še bolj razviti.     J. Ambrožič
MARLJIVI GASILCI
BLED — Prostovoljno gasilsko društvo Mlino na Bledu ima 41 rednih članov. V začetku tega meseca so pregledali svoje delo, izvolili novo vodstvo ter sprejeli delovni program za letos. Lani so člani društva imeli osem suhih in mokrih vaj, pridobili so več šolanih gasilcev in podčastnikov, lotili pa so se tudi prenovitve doma. Uredili so ga, tako da že imajo razne prireditve v novi dvorani, v kateri je prostora za okrog 50 obiskovalcev. Vsa dela so opravili prostovoljno, in sicer 1024 delovnih ur in 19 ur prevozov gradbenega materiala. Društvo je lani z raznovrstno dejavnostjo med 31 društvi v občini zasedlo tretje mesto. JR
Komisija za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu
Veletrgovine ŽIVILA Kranj
TOZD Maloprodaja
objavlja naslednja prosta delovna mesta:
1. vodje poslovne enote
2. prodajalca — območje Radovljice (2 delovni mesti)
3. poslovodje gostinskega obrata
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
pod 1.: komercialist-ekonomist, višja šolska izobrazba, organizacijska sposobnost in samoupravna politična razgledanost, 3 leta delovnih izkušenj, poskusni rok 90 dni;
pod 2.: prodajalec KV — šola za prodajalce, eno leto delovnih izkušenj, poskusni rok 60 dni;
pod 3.: poslovodja KV — gostinska šola, sposobnost organiziranja, zaželen šoferski izpit B kategorij, 3 leta delovnih izkušenj, poskusni rok 60 dni.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev in kratkim opisom dosedanjih zaposlitev je treba poslati v roku 15 dni po objavi kadrovski službi Veletrgovine ŽIVILA Kranj, Cesta JLA 6/IV.
Odbor za medsebojna razmerja delavcev
OZD F I L B O
Bohinjska Bistrica
razpisuje prosta delovna mesta:
1. več ključavničarjev
2. več kleparjev
3. več NK delavcev
z možnostjo priučitve
Pogoji za sprejem:
pod 1.: končana poklicna šola kovinske stroke s poklicem ključavničar ali strojni ključavničar; pod 2.: končana poklicna šola kovinske stroke s poklicem klepar; pod 3.: popolna ali nepopolna osnovna šola;
— praksa v stroki zaželena,
— delo je povezano s terenskim delom.
Kandidati bodo pridobili lastnost delavca v združenem delu s polnim delovnim časom za nedoločen čas in s pogojem trimesečnega poizku-snega dela.
Osebni dohodek po samoupravnem sporazumu o delitvi dohodka in osebnih dohodkov.
Stanovanj podjetje nima.
Ponudbe sprejemamo do zasedbe delovnih mest.
Komisija za razpis delovnega mesta upravnika
Gradbenega obrata Stanovanjske zadruge ČERNETOV VRT Kranj
Partizanska c. 1 razpisuje
prosto delovno mesto
upravnika gradbenega obrata
Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje:
1. da je državljan SFRJ
2. da ima višjo ali srednjo izobrazbo gradbene stroke
3. da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj s tega področja
4. da ima moralno politične kvalitete
5. da predloži potrdilo o nekaznovanju
Prošnji morajo biti kot dokazilo priložene ustrezne listine.
Razpis velja 15 dni po objavi.
Stanovanja ni, osebni dohodki po samoupravnem sporazumu. Nastop službe možen takoj.
Prošnje je treba poslati na Upravni odbor stanovanjske zadruge Černetov vrt Kranj, Partizanska c. 1.
!
SLOVENSKE ŽELEZARNE
TOVARNA VERIG
LESCE i
Lesce, Alpska c 43
objavlja
po sklepu komisije za medsebojna razmerja skupnih služb
delovno mesto
dispečerja
v komercialnem sektorju
Pogoji: dokončana 2-letna administrativna šola in 3 leta prakse v administraciji.
Kandidat, ki se bo prijavil na objavo, bo sprejet za določen čas zaradi povečanja obsega dela.
Kandidati naj ponudbo in dokazila o zahtevanih pogojih najkasneje v 15 dneh po objavi pošljejo na naslov: Komisija za medsebojna razmerja skupnih služb TOVARNA VERIG LESCE, Lesce, Alpska c. 43.
mali oglasi • mali oglasi
Prodamo večjo količino rabljene STREŠNE OPEKE in ŽLEBOV po Ugodni ceni. Podatke dobite pri MERKUR Kranj, tov. Klajnšek, telefon 22-251 ali tov. Serajnik, tel. 25-375 1939
Prodam strešni cementni ŠPI-CAK. Krmelj, Stara Loka 45, Škofja Loka 1940
Prodam jedilni KROMPIR igor. Klane 48, Komenda 1941
Prodam 2000 kg dobrega SENA. Koželj, Olševek 7, Kamnik 1942
Prodam PŠENICO, KORUZO in KOLERABO. Zalog 16, Cerklje
Prodam dobrega KONJA za vsa konjska dela. Velesovo 31, Cerklje
Prodam 6 tednov stare PUJSKE. Gorica 17, Radovljica 1945
Prodam jedilni KROMPIR. Pev-no 5, Škofja Loka 1946
Prodam DNEVNO SOBO. Gaber, Dorfarje 9, Žabnica 1947
Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK, zelo malo rabljen (2 meseca). Puc. Ljuba, Alpska 1/15, Bled 1948
Prodam v dobrem stanju TRICI-KELJ. M. J. Ribno 27, Bled 1949
Prodam termoakumulacijsko PEC. 2.5 KW. Kalan, Zlato polje 3, Kranj 1950
VELEŽELEZNINA MERKUR KRANJ
SPOMLADANSKA PRODAJA PREMOGA
Prednosti:
• hitra dobava
• zadostne količine
• brezskrbna jesen
Merkur vas pričakuje, da vas reši jesenskih skrbi nabave premoga
poslovalnice:
Kurivo Kranj Železnina Radovljica Železnina Bled
Prodam dobro ohranjeno OTROŠKO POSTELJICO z vložkom. Baje Jana, St. Rozmana 5, Kranj, telefon 23-125 (popoldan)
Prodam športni OTROŠKI VOZIČEK in HLADILNIK. Šmitek Milan, M. Pijade 15. Ogled od 8. do 11. ure. 1951
Ugodno prodam nov GUMI VOZ 16 coll. Janhar Franc, Hraše 46, Smlednik 1952
Prodam rabljen ŠOTOR za 6 oseb »BRIONI«. Naglic, Moša Pijade 4, Kranj 1953
Prodam 200 kg SASKIJA za seme. Žeje 16, Duplje 1954
Prodam PUNTE in BANKINE, smrekove deske colarice, jedilni KROMPIR igor in strešno OPEKO špičak - 3000 kosov. Podreča 11. Ogled od 15. ure dalje. 1955
PSA, dobrega čuvaja, prodam. Ljubno 21, Podnart 1956
Prodam SVINJO po prasitvi. Šumi, Struževo 20, Kranj 1957
Prodam komhiniran in ohranjen OTROŠKI VOZIČEK. Vrečkova 7, Planina, Kranj, Pavlovski 1958
Prodam PLETILNI STROJ STANDARD številka 8 z mizo, po ugodni ceni. Informacije pri Gabrič, Tomšičeva 18, Kranj 1959
Prodam SENO, HLEVSKI GNOJ in konjski OBRAČALNIK. Trstenik 15, Golnik 1960
Prodam semenski KROMPIR de-sire in igor. Rozman Matevž, Sp. Duplje 107 1961
Prodam 2000 kosov rabljene strešne OPEKE folc. Ropret Franc, Šenčur, K u ral tova 5 1963
Prodam cea 1 kub. m hrastovih DESK debeline 50 mm in smrekove deske debeline 50 in 25 mm. Informacije popoldan na tel. 40-518 1964
Prodam dobro ohranjen ŠIVALNI STROJ BAGAT. Telefon 26-733
vozila	
Prodam   FIAT 125,	italijanski.
Zminee 60, Škofja Loka	1966
Izdaja CP Glas, Kranj, Ulica Moie Pijadeja 1. Stavek: GP Gorenjski tisk Kranj, tlak: Združeno podjetje Ljudaka pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naalov uredništva in uprava lista: Kranj, Mole Pijadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-601-12594 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23-341, uredništvo 21-835, novinarji 21-800, malo-ogianni in naročniški oddelek 23-341. - Naročnina: letna 200 din, polletna 100 din, cena za 1 številko 3 dinarje. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72.
Avto moto
društvo
Radovljica
prodaja na licitaciji
v soboto, 26. marca 1977,
osebni avto ZASTAVA 750,
leto izdelave 1972, v voznem stanju.
Licitacija bo od 8. do 10. ure dopoldan v društvenem domu v Radovljici, Ljubljanska c. 19.
Izklicna cena vozila je 12.000 din.
Prodam FIAT 1300, starejši letnik, registriran do novembra 1977. Cena ugodna. Telefon 064-61-482 1967
Prodam KATRCO, letnik 1971, po delih. Smledniška 89 1968
Prodam nekaramboliran AMI 8 po delih. Žeje 16, Duplje 1969
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1965 po delih. Fojkar Janez, Sv. Ožbolt 6, Škofja Loka 1970
Prodam ŠKODO 1000 MB, letnik 1968, registriran do konca avgusta. Pretnar, Gradnikova 115, Radovljica 1971
Poceni prodam FIAT 750, lahko tudi po delih. Voklo 42 b 1972
Prodam ZASTAVO 750 starejši letnik. Nakup možen s čekom. Rode Alojz, C. na Brdo 54, Kokrica 1973
Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1965, nevozen. Telefon 61-239
Prodam dobro ohranjen NSU 1000. Ogled po 15. uri. Lipar, Zlato polje 2 a
Prodam plinsko napravo za avto. Beleharjeva 39, Šenčur 1975
VW VARIANT 1500, letnik 1967, prodam. Hacin Jože, Cešnjevek 33, Cerklje 1976
Prodam PRINCA 1200 po delih. Prebačevo 25 1977
10000 značk LOKA KAVA,
ki so namenjene vam • kupcem
LOKA KAVE
Dobitnik kupona v 200g zavojčku LOKA KAVE je dobitnik značke LOKA KAVA
Dobite jo pri prodajalcu s predloženim kuponom.
okus in aroma vaših želja
kupim
Kupim dobro ohranjeno stoječo BLAGAJNO. Levičnik Zivko, Maj-strov trg, Kranj, telefon 25-277 1978
Kupim obžagan smrekov LES potreben za zgraditev primerne lesene lope — shrambe za orodje v dolžini 5 in širini 4 m. Ponudbo z navedbo mere, število komadov ter ceno za kub. m pošljite na oglasni oddelek pod šifro »Les« 1979
stanovanja
Prodam dvosobno STANOVANJE v Šorlijevi ulici. Informacije na telefon 23-347. Ponudbe pod »Vodovodni stolp« 1980
posesti
Pritličje HIŠE v Kranju, pri nebotičniku, prodam za poslovne PROSTORE. Naslov v oglasnem oddelku. 1981
Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO v Cerkljah. Ponudbe v trafiki Cerklje 1982
Prodam starejšo HIŠO, takoj vse-ljivo na Gorenji savi. Poizve se na Gorenjesavski 37 od 20. do 21. ure.
1983
Prodam 800 kv. m PAŠNIKA na lepem sončnem kraju. Vester, Sp. Otok 19, Radovljica 1984
Prodam polovico HIŠE v pritličju v Mostah pri Komendi št. 37. Poizve se po tel. 24-857 K ranj 1985
zaposlitve
Zaposlim K V ali PK polagalca parketa in plastičnih mas. PARKE-TARSTVO Florjančič Mirko, Zasavska 24, Kranj 1986
Modna konfekcija KROJ
Škofja Loka
pro.daja. ;
na javni licitaciji
osnovna sredstva:
1. kombi fiat --karamboliran
2. 10 krojaških šivalnih glav
3. 10 krojaških šivalnih strojev
4. teleprinter olivetti — rabljen
5. 100 m telefonskega kabla
6. lutko za likanje
7. 2 stara pisalna stroja
8. star računski stroj
9. 2 ročna krojilna noža
Licitacija bo v sredo, 30. marca 1977 ob 9. uri v tovarni.
Najnovejši modeli za
Iščem VARSTVO za 18-mesečno punčko, dvakrat tedensko v dopoldanskem času v Škofji Loki, telefon 60-089 1987
V VARSTVO vzamem otroka starega od 6 mesecev do enega leta. Naslov v oglasnem oddelku. 1988
obvestila
KRANJČANI! Najnovejša metoda čiščenja PREPROG, TAPI-SOMA. Pokličite nas na tel. 22-043, pridemo na <lorn. Prevzamemo tudi podjetja. 1990
EKSPRES ČIŠČENJE itisona, tapisoma, preprog, foteljev, kavčev. Pridem na dom. Gogala, Kidričeva 38, tel. 22-059, popoldan 1991
Kdor naroči Tro-set TRIMER, KLINER strugalo in specialni glavnik za striženje po povzetju za 100 din, dobi TRIMER značko, ki se sicer ne prodaja in je vreden primerek za zbiratelje. Pošljite vaš naslov TRIMER, p.p. 692, 41001 Zagreb. « >
Predvajanje »Žašlerice« podaljšano
Kranj — Zaradi izrednega zanimanja za domači film Vdovstvo Karoline Zašler so v kranjskem kino podjetju sklenili, da bodo predvajanje filma podaljšali še za tri dni. Tako si bodo gledalci, ki tega zanimivega slovenskega dela še niso videli, film lahko ogledali v kinu Center še v torek, sredo in četrtek.
prireditve
ZDRUŽENJE BORCEV NOV STRAZIŠCE obvešča vse, ki imajo vstopnice za koncert ansambla AVSENIK, da bo le-ta v četrtek, 24. 3. 1977, ob 19.30 v dvorani Iskra — Telekomunikacije na Laborah.
ostalo
Opozarjam vse prijatelje in znance, da nisem plačnik dolgov, katere naredi moja hčerka Vesna Fejzič. Fejzič Ismet, Stritarjeva 4, Kranj
dežurni veterinarji
Od 25. marca do 1. aprila 1977:
Bedina Tone, dipl. vet., Kranj, Betonova 58, telefon 23-518 za občino Kranj;
Pipp Andrej, dipl. vet., Škofja Loka, Partizanska 37, telefon 60-380 za občino Škofja Loka;
Benulič Marjan, dipl. vet., Radovljica, Staneta Žagarja 12, telefon 75-043 za občini Radovljica in Jesenice.
Dežurstvo se prične ob 14. uri popoldan in traja do 6. ure zjutraj naslednjega dne.
Centralna dežurna služba ŽVZG Kranj, na telefonski številki 25-779, pa deluje neprekinjeno.
Živinorejsko veterinarski zavod G orenjske
KRANJ
že v prodaji bogata izbira
otroške, ženske, moške
konfekcije
v veleblagovnici Globus in blagovnici Kokra, Kranj
VHODNA VRATA NOTRANJA VRATA GARAŽNA VRATA
NUDIMO VAM KOMPLETEN PROGRAM VRAT EVROPSKE KVALITETE
- zahtevajte prospekte
- prepričajte se v poslovalnicah s stavbnim pohištvom
^m9 lesna industrija
*        64260 bled, ljubljanska c.32 telefon:064-77384, trgovina 77944 telegram:lip bled tetex:34525 yu lipex
lip bled
nesreče
Nenadoma v levo
V četrtek, 17. marca, ob 19.30 se je na magistralni cesti med Kranjem in Polico pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Feri Fočič (roj. 1953), peljal je proti Kranju, je iz neznanega vzroka na ravnem delu ceste zavil na nasprotni vozni pas, po katerem je prav tedaj pripeljal nasproti voznik osebnega avtomobila Anton Kapus (roj. 1944) iz Kamne gorice. V čelnem trčenju je Fočičev avtomobil odbilo na travnik; kjer se je večkrat prevrnil in končno obstal na strehi. Sopotnik v Fočičevem avtomobilu Miro Lenko (roj. 1947) iz Ljubljane je bil pri tem hudo ranjen in so ga v kritičnem stanju prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Oba voznika pa sta bila v nesreči le lažje ranjena. Škode na avtomobilih pa je za 38.000 din.
Ni upošteval oznak na cesti
Prometni miličniki še niso končali dela, ki so ga imeli z ugotavljanjem te prometne nesreče, ko se je dobro uro kasneje na istem mestu pripetila še ena. Čeprav je bil kraj nesreče pravilno zavarovan, saj so bili na cesti postavljeni stožci in luči, ob cesti pa je stal službeni avtomobil z rotacijsko plavo lučjo, ki je bila vidna na vsako stran približno 1 kilometer daleč, je bilo vse to premalo za voznika tovornega avtomobila MihajlaMalackolroj. 1934) z Jesenic. Voznik zaradi neprimerne hitrosti, vozil pa je tudi vinjen, ni opazil pravočasno kolone vozil, ki je stala pred krajem prometne nesreče. Namesto, da bi ustavil, je začel prehitevati po levi, pri tem pa je oplazil osebni avtomobil Nedeljka Bana iz Zagreba, nato pa še avtomobil, ki ga je počasi iz nasprotne smeri mimo kraja nesreče pripeljal Miroslav Stare iz Stare Fužine. Malacko pa tudi sedaj še ni ustavil
ZAHVALA
Po težki in zahrbtni bolezni se ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
Staneta Sekneta
iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, sodelavcem, prijateljem in znancem za pomoč, izraženo sožalje, cvetje ter vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Hvala zdravnikom, sestram in strežnemu osebju bolnice Jesenice, dr. Novaku, dr. Potočniku, duhovščini in pevcem.
Še enkrat vsem hvala.
H rastje, 22. marca 1977
ZAHVALA
Vsem, ki so našo dobro mamo, staro mamo in prababico
Antonijo Kurat
imeli radi, ji v njenem življenju in v zadnjih trenutkih storili karkoli dobrega, ji pomagali in jo ob slovesu s cvetjem in toplimi besedami spremili na njeno zadnjo pot
naša iskrena zahvala.
Hčerki Marija, Ani in Ivo z družinami.
in je zato trčil v nasproti vozeči osebni avtomobil Petra Zerovnika iz Radovljice. V trčenju je bil voznik Zerovnik huje ranjen, sopotnica v Staretovem avtomobilu Marija Stare pa lažje. Škode na vozilih je za 98.000 din.
Nezgoda na prehodu
V četrtek, 17. marca, nekaj po 19. uri se je na Cesti maršala Tita na Jesenicah pripetila prometna nezgoda zaradi nepazljivosti. Voznik osebnega avtomobila Zvonko Mežnarec (roj. 1953) iz Doslovič je peljal proti železniški postaji, pri hotelu Koro-tan pa je zadel Marijo Mihelač (roj. 1907) z Jesenic in Angelo Jagodic (roj. 1911) z Jesenic, ki sta pravilno po prehodu za pešce prečkali cesto. Obe sta bili v nesreči huje ranjeni in so ju prepeljali v bolnišnico.
Pešec umrl
V soboto, 19. marca, nekaj po 22. uri se je na Kidričevi cesti v Škofji Loki pripetila huda prometna nesreča. Voznik osebnega avtomobila Jože Košir (roj. 1947) iz Škofje Loke je v bližini bencinske črpalke na Trati zbil Mirana Ahčina (roj. 1960) iz Škofje Loke, ki je hodil po desni strani ceste. Trčenje je bilo tako hudo, da je Ahčin na kraju nesreče umrl.
Zadel pešca
V soboto, 19. marca, nekaj po 19. uri se je na zaznamovanem prehodu za pešce v Kranju pripetila hujša prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Matjaž Šenk (roj. 1946) iz Kranja je peljal po Prešernovi in zavijal v Poštno ulico; takrat je po prehodu za pešce prečkal cesto Milko Kunstelj (roj. 1913) iz kranja in ga je avtomobil pri tem zadel. Huje ranjenega, z zlomljenim kolkom, so Milka Kunstlja prepeljali v bolnišnico.
Zaneslo kombi pri zaviranju
V nedeljo, 20. marca, okoli 11. ure dopoldne se je na magistralni cesti na Polici pri Kranju pripetila prometna nezgoda. Voznik kombija Franc Mrak (1943) iz Lučin je peljal proti Naklem. Ko je po klancu navzdol pričel prehitevati nek avtomobil, je opazil, da ga prehiteva že nek drug avtomobil, zato je Mrak močno zavrl; -pri tem pa je kombi zaneslo v desno preko bankine in jarka, od koder ga je odbilo v breg, od tu pa nazaj na cesto, kjer je obstal na strehi. Voznik Mrak in sopotnik Rudolf Oblak iz Lučin sta bila v nesreči huje ranjena, medtem ko se voznikovi 4-letni hčerki Brigiti ni zgodilo nič. Škode na avtomobilu je za 20.000 din. L. M.
ZAHVALA
Ustavilo se je dobro srce, umirile so se neutrudne roke našega ljubljenega, nepozabnega moža,
očeta, starega očeta, brata in strica
Alojzija Smoleja
kleparskega mojstra v pokoju
K večnemu počitku smo ga spremili 18. marca 1977 v družinskem krogu. Vsem, ki ste ga imeli radi in ki ste njemu in vsem nam v zadnjih dneh pomagali, naša topla zahvala.
Vsi njegovi! Kranj, Naklo, 19. marca 1977
ZAHVALA
Ob izgubi našega moža, brata, strica in svaka
Jožeta Zupančiča
se zahvaljujemo dr. Sajevčevi za dolgoletno zdravljenje, dr. Kadunc-Repičevi za pomoč, gospodu župniku iz Hrastja, sosedom za nesebično pomoč in darovano cvetje sorodnikom, prijateljem, znancem, kolektivoma Živila Kranj in Jelovica Škofja.Loka za darovano cvetje, izraženo sožalje in
vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti.
Iskrena hvala vsem, ki ste mu karkoli pomagali in krajšali čas.
Žalujoči domači.
Hrastje, Primskovo, Jarše, Izola, 22. marca 1977
INDUSTRIJA
GRADBENEGA
MATERIALA
»GRADNJA«
ŽALEC
Probleme današnjega časa ENERGETSKO KRIZO ONESNAŽEVANJE OKOLJA VARČEVANJE REŠUJEJO
Schiedel YU — DIMNIKI Schiedel-YU - ZRAČNIKI Schiedel-YU — JAŠKI ZA SMETI Schiedel-YU — ODPRTI KAMINI MONTAŽNE TROPREKATNE GREZNICE STIBO termoblok STATIK montažni stropovi
NAŠ PROIZVODNI PROGRAM
SCHIEDEL YU — DIMNIK je troplasten dimnik. Porabi do 40 % manj goriva, ne onesnažuje ozračja. Ker je okrogel, daje boljši vlek in je enostaven za čiščenje. Njegov samotni vložek je odporen proti kislinam, varen pred zasajevanjem in toplotno obstojen. Schiedel dimnik je montažni dimnik, zato cenen pri postavitvi.
SCHIEDEL YU — ZRAČNIKI v elementu z dimnikom ali posebej skrbijo za vedno čist zrak v prostorih bivanja.
SCHIEDEL YU - JAŠKI ZA SMETI - enostaven odmet odpadkov v stanovanjskih blokih, šolah in poslovnih poslopjih.
SCHIEDEL-YU — ODPRTI KAMINI so novost na našem tržišču Z njimi si olepšate stanovanje in omogočite prijetno in estetsko gretje.
MONTAŽNE TROPREKATNE GREZNICE so prav tako novost na našem tržišču. Poenostavijo in pocenijo gradnjo, odgovarjajo sanitarnim predpisom in JUS normam glede števila oseb v gospodinjstvu.
STIBO TERMOBLOK je betonski blok s posebnim stvropornim vložkom. S tem se doseže optimalna toplotna izolacija. Ustvarite si stalno varčevanje energije, zato gradite tudi vi s  STIBO blokom.
STATIK MONTAŽNI STROP opečne ali betonske izdelave zmanjša stroške, poenostavi montažo.
PROIZVAJAMO, PRODAJAMO IN MONTIRAMO
Industrija gradbenega materila GRADNJA Žalec, Aškerčeva 4, tel. št. (063) 710-740, 710-741, 710-719, 710-773
Enota: Proizvodnja in prodaja gradbenih materialov Latkova vas pri Preboldu, tel. št. (063) 722-027, 722-078.
Naše proizvode lahko kupite v vseh prodajalnah gradbenega materiala.
Na podlagi 8. člena Odredbe o preventivnih ukrepih proti določenim živalskim kužnim boleznim v letu 1977 (Ur. list SRS, št. 31/76) Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske - Kranj
OBVEŠČA
lastnike psov, dabo obvezno cepljenje psov proti steklini na območju občine Kranj po naslednjem razporedu:
Kraj
Strahinj
Naklo
Podbrezje
Duplje
Trata
Cerklje
Zalog
Senturftka Kora
Jezersko
Kokra
Preddvor
Bela
T rboje
Voklo
VorIj«-
Bitnje
Žabnica
Orehek
&reg ob Savi avčiče Podreča
Sakovica esnica Nem i I je Šenčur Visoko Predoslje Kokrica (J ori će Trstenik Primskovo Kranj Strazisčt-Prebačevo
Datum
21. 3. 21.3. 21.3. 21.3. 21. 3. 21.3. 21. 3. 21. 3. 21. 3. 21.3. 21.3.
21. 3. 21.3.
22. 3. 22.3.
22. 3. 22.3.
23. 3. 23.3. 23. 3. 23. 3. 23. 3. 23. 3. 23.3.
23. 3. 23.3. 24.3.
24. 3.
24. 3. 24.3. 24.3. 25.3.
25. 3. 28. 3.
Ura
14.00 15.00 16.00 17.00 9.00 10.00 12.00 17.00 12.00 14.00 16.00 17.00 16.00 15.00 16.30 15.00 16.00 14.00 15.00 16.00 17.00 15.00 16.00 17.30 15.00 17.00 15.00 16.30 15.00 16.30 15.00 15.00 15.00 15.00
Mesto cepljenja
na običajnem mestu na običajnem mestu na običajnem mestu na običajnem mestu pred Godlmanom na zadružnem dvorišču na zadružnem dvorišču na vasi
na običajnem mestu na običajnem mestu na običajnem mestu na običajnem mestu na običajnem mestu na običajnem mestu na običajnem mestu na običajnem mestu na običajnem mestu na običajnem mestu na običajnem mestu na običajnem mestu na običajnem mestu na običajnem mestu na običajnem mestu na običajnem mestu na običajnem mestu na običajnem mestu na običajnem mestu na običajnem mestu na običajnem mestu na običajnem mestu pri Vrečku na sejmiAču pred Gas. domom na običajnem mestu
Cepljenje psov za zamudnike iz cerkljanskega območja bo 31. 3. 1977 ob 15. uri na zadružnem dvorišču v Cerkljah, za vse ostale zamudnike pa 1. 4. 1977 ob 15. uri na sejmišču v Kranju.
Cena cepi jenja je 60.00 din.
Opozarjamo, da je cepljenje psov proti steklini obvezno. Kršilci bodo kaznovani po temeljnem zakonu o varstvu živine.
Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske — Kranj
Jugoslovani izpadli?
r
»ti!8!8!1"!1"8''' hokej je na svetovnem prven-hud,lr e],U na ,edu Japonskem doživel 3rn i^l Ju8°8lovanska hokejska reprezen-se obdrži naTeČ-,e Se teoretične možnosti, da ,v\iarau „„V 8lluPini B. Jugoslovani so včeraj mc nroti 8Vetovnem prvenstvu Se zadnjo tek-Tvannv reprLezentanci Poljske. O usodi Jugo-N°:o?°m,Pa b?do žal odločili drugi. Če bodo
JugosTvane !eUbniPr0ti ^vT' ^ £ r n«ai mn-.r •    nekaJ upanja. V tem pnmeru bi
hi l?*ti V8aJ neodločeno s Poljaki, če
Ju^lnv!"101 ,n Švicarji igrali neodločeno, bi
NČZZT morali Premagati Poljsko, če pa
ni več^eSitPrem?gajo Švicarje, M Jugoslovane
leto na<.tnr!;rC' J"8oslovani bi tako prihodnje
SrafanW V 8kupini C" S tem Da nastopi tudi skunincn'   n 8e Prihodnje svetovno prvenstvo *   e a v Beogradu sploh splača organizirati.
v ^hLK^.briiProti Japoncem so Jugoslovani ™1 ledmih tekmah razočarali. Proti zelo PkP a " k? reprezentancama Švice in Madžar-nor«w i Ju8oslovani namreč prepričljivo n« 7,htk Ju808lovanska reprezentanca je bila i Jr«l/Jf„ 8rečam>h zelo neučinkovita, obrambni n«n«l i?.80 kar tekmovali, kdo bo naredil več hl!L wafetla točka v našem moštvu je «»■£1 M-Zb°ntar, ki pa sam brez pomoči «n «i n'm°8el preprečiti porazov. Sicer pa v," i T101 NDR *e kolo pred koncem zagoto-n»lf™ ° mes,t0 in s tem prihodnje leto pravico Av«t«P-   7 skuP>ni A. Rezultati: Norveška :
^rskaJann2,,NDR : Svica ,0:3' PolJska : Mad" .10°. Jugoslavija : Svica 3:5, NDR : Ni-
slavS8kaM4:iPolJska : Japonska 5:2' Jug<y siavija . Madžarska 1:3, Japonska : Avstrija
*arUjZ-,°fmska : Norveška 4:4, Svica : Mad-veška8 1       1JSka : Avstr'Ja 3:0- NDR : Nor-
Lestvica:
1. NDR
2. Poljska
3. Japonska
4. Norveška
5. Švica
6. Madžarska
7. Nizozemska
8. Jugoslavija
9. Avstrija
0   0 52:16
1 1 0 0
14
35:16 12
30:16 11
30:30 10
32:31 6
27:46 6
21:36 4
24:32 3
8 19:47
JUGOSLAVIJA : SVICA 3:5 (1:2,1:1, 1:2)
Strelci za Jugoslavijo: Rudi Hiti, F. Zbontar in Hafner po 1.
Jugoslovani so v tej tekmi zaigrali zelo slabo in povsem zasluženo izgubili. Začetek sicer ni obetal poloma Jugoslovanov, saj je Hiti svoje moštvo že v četrti minuti popeljal v vodstvo. Po tem zadetku so naši igrali še bolj napadalno in si ustvarili tudi kopico priložnosti za zadetek, ki pa jih nespretni napadalci niso znali izkoristiti. To, kar ni uspelo našim igralcem, pa je uspelo Švicarjem, ki so tako že v prvi tretjini povedli z 2:1. Po velikih napakah naše obrambe so Švicarji povedli kar s 5:2, s tem pa je bil boj za Jugoslovane tudi izgubljen.
JUGOSLAVIJA : MADŽARSKA 1:3 (0:1,1:0,0:2)
Strelec za Jugoslavijo: Hafner
Tako kot na prejšenjem srečanju so Jugoslovani tudi proti Madžarom prikazali zelo slab hokej, predvsem zelo neučinkovit. Koje Hafner rezultat izenačil, je bilo pričakovati, da se je našim igralcem odprlo. Tod ne. V zadnji tretjini so dobili še dva gola in tako doživeli že peti poraz na prvenstvu. S tem porazom pa so se tudi verjetno že poslovili iz skupine B. -.'fp
Odlična igra Blejcev
nilJ^i- T Telovadnica OŠ, gledalcev 200, sod-Rlii nk,°Vec (LJubljana), Demšar (Jesenice), oiea: rerjan, Andolšek, Miha Torkar, Mitja Udrih,   Završič, Rešek,
Viskovič,
Torkar, Pretnar.
Metalac: Bajič, Tonkovid, Jurič, Saračevič, Kašič, šedič, Vraniševič, Mulalalič, Bosanovič, Kudra.
V pravem prvenstvenem derbiju so gledalci videli vse tisto, kar v odbojki najbolj privlači.
Poraz Iskre
V nekaj zaostalih srečanjih v občinskem zimskem košarkarskem prvenstvu je ekipa Beksel premagala Iskro. Izidi srečanj v II. skupini: Beksel : Iskra 43:35 (19:14). Partizan : Beksel 50:81 (18:35). V I. skupini pa je Sava premagala v Šenčurju domačo ekipo in prevzela vodstvo. Izidi srečanj: Šenčur : Sava 64:75 (30:37), KS vodovodni stolp: KS Zlato polje 41:36 (22:17).
čm
To je odlična igra v polju in na mreži, požrtvovalno igranje za vsako točko, stalno menjavanje v vodstvu in s tem negotovost do konca tekme ter izredno športno vzdušje. Blejci so začeli izredno agresivno in ekipa Metalca ni uspela najti pravega orožja, da jih zaustavi. Domačini so povedli z 2:0. V tretjem setu je že vse izgledalo, da bodo Blejci gladko odpravili favorizirane goste. Toda gostujoče moštvo je z izredno rutinirano in požrtvovalno igro le uspelo znižati na 2:1. V četrtem setu se je igra nadaljevala v istem tempu. Domačini so naredili nekaj neodpustljivih napak in set izgubili. Z izenačenjem na 2:2 pa se je v zadnjem setu odvijala prava drama. Pri vodstvu 11:7 se je gostom iz Siska zmaga že nasmihala in 8 tem točki v boju za naslov prvaka v ligi. Tedaj so Blejci z izredno igro v mreži in požrtvovalnimi skoki v polju že skoraj izgubljeno tekmo odločili v svojo korist. V odlični domači ekipi je vsekakor treba pohvaliti Andolška, ki je s tehniko in požrtvovalnostjo še posebej izstopal.
B. Rauh
Priprave na vsearmadno prvenstvo
MARIBOR - Danes bo v domu JLA v Mariboru sestanek izvršnega odbora združenja športnih novinarjev Jugoslavije. Na njem bodo predstavniki ljubljanskega armadnega območja in komande mariborske garnizije zbrane reporterje seznanili s pripravami na vsearmadno prvenstvo JLA, ki bo letos v Mariboru. Poleg razgovora je predviden tudi ogled športnih objektov, ki so za prvenstvo prav zdaj v pospešeni gradnji.
Istočasno je treba povedati, da pa bo letošnje prvenstvo ljubljanskega armadnega območja v Postojni. Le-to je bilo lani
v Kranju. Tudi tu potekajo vse priprave popolnoma po načtih.
Vsearmadno športno prvenstvo, ki bo poleti v Mariboru, nima zgolj športnega pomena, ampak ima tudi izredno širok družbeno politični pomen.
2e jutri bo v domu JLA v Mariboru tudi sestanek koordinacijskega odbora za tehnično organizacijo in izvedbo XXX. športnega prvenstva JLA. Na njem se bodo njegovi člani pogovorili o sedanjih pripravah na prvenstvo in načrtih za bodoče.
Pojutrišnjem pa bo prav tako v štajerski metropoli, v vojašnici Franc Rozman-Sta-ne, posvet o tehnični službi, o procesih, ki se pojavljajo v procesu modernizacije in nadaljnjega napredka vojaške tehnike v naših enotah JLA. Posvet bo vodil komandant ljubljanskega armadnega območja generalpolkovnik Franc Tavčar-Rok. _jg
DES — Podjetje za distribucijo električne energije Slovenija,
Ljubljana, Hajdrihova 2, n. sub. o.
TOZD Elektrorazvod
in transformacija Gorenjske, Kranj,
Koroška cesta 22, b. o.
Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu
objavlja prosto delovno mesto za določen čas
administratorja I.
Pogoj za zasedbo delovnega mesta:
administrativni tehnik z dveletno prakso.
Prednost imajo kandidati z vozniškim izpitom B kategorije.
Pismene ponudbe naj kandidati pošljejo na naslov: TOZD Elektrorazvod in transformacija Gorenjske, Kranj, Koroška 22, odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu, v 15 dneh od dneva objave.
šport med vikendom
KOŠARKA - V republiški moški ligi so Jesenice izgubile na Vrhniki z 62:74 (36:44).
V prihodnjem kolu bodo Jesenice doma igrale z ekipo Domžal.
ODBOJKA — V moški republiški ligi so Jesenice doma premagale Branik s 3:1, Kamnik pa je dobil s Polskavo s 3:0 brez borbe. V ženski republiški ligi pa so morale -Jeseni c&nke doma priznati premoč mariborskega Branika in izgubile z 0:3.
Pari prihodnjega kola: Novo mesto : Kamnik, Šempeter : Jesenice (moški), Fužinar : Jesenice (ženske).
NAMIZNI TENIS - V Kranju je bilo ekipno prvenstvo SRS za mladinke, na katerem je sodelovalo 7 ekip. 1. mesto je osvojil ravenski Fužinar, kranjska Sava pa Je zasedla 4. mesto.
SMUČARSKI TEKI — V Trbižu je bil tradicionalni smučarski maraton, na katerem so nastopili avstrijski, jugoslovanski in italijanski tekači. Zmagal je Avstrijec Vogel, od naših Pa je bil najboljši Tajnikar, ki je zasedel 5. mesto, medtem ko je bil Kalan K). Med članicami je zmagala Munihova (Jugoslavija), med mladinci Bratina (Jugoslavija).
ALPSKO SMUČANJE — Na predzadnjem tekmovanju za svetovni pokal jo Tržiča n Bojan Križaj osvojil dve odlični uvrstitvi. V veleslalomu je bil 9., medtem koje bil v slalomu 7. Tako ima sedaj Križaj 15 točk v svetovnem pokalu.       J. J.
Planica 77
Prvi dan poletov so dolino pod Poncami obiskali tudi pokrovitelj letošnjih poletov, predsednik IS SRS Andrej Marine, predsednik skupščine SR Slovenije Marijan Brecelj in predsednik jeseniške občine Slavko Osredkar. Pri tem jc Marine poudaril, da Planica ni samo praznik Slovencev, temveč vseh Jugoslovanov, skakalci pa ponesejo njeno slavo v svet.
Na uradnem sprejemu, ki ga je priredil Tone Bole, član predsedstva SR Slovenije, za vse udeležence planiškega tedna, se je eden od jugoslovanskih trenerjev Koprivšek naučil tudi češko. Tako vneto se je namreč pogovarjal in »matral« z vodjem češkoslovaških skakalcev Jiri Haškom, da je pozabil, da Raška odlično govori srbohr-vatsko pa tudi slovensko.
Precej prahu je vzdignil že pred uradnim treningom Jugoslovan Bogdan Norčič in naredil dosti sivih las Elanovcem.saj je Bogdan začel skakati s smučmi Kneissel. Bogdan trdi, da so boljše za polete kot pa Elanove. Kaj bodo pri tem ukrenili po končanih poletih Elanovci, se še ne vel
Generalni sekretar organizacijskega komiteja Planica 77 Voje Šerbec- Daba je bil že prvi dan tako oblegan od zbiralcev značk, da je na uradni pano v hotelu Kompas nalepil naslednji oglas: Vse značke in plakate dobite v hotelu Larix, soba 415 levo pri Alojzu Lovickemu. Torej na lov — za Šerbcem, seveda!
Daba je potegnil za nos tudi zvestega sodelavca v oddelku za protokol Jožeta Marčana. Naročil mu je, naj gre na železniško postajo po paket značk, ki bo v Kranjsko goro prišel ob 18. uri. Toda Marčan se je še le med potjo spomnil, da železnice v Kranjsko goro že nekaj časa ni več.
Krilatica generalnega sekretarja Dabe je te dni krepko reklamna: »Če do dela mine te veselje, obleci srajco znamke Toper
Celje.«
Na predlog predsednika KOP — mednarodne organizacije smučarskih poletov Kulm-Obersdorf-Planica-Viker-sund, Saša Reicherja je organizacijski komite Planica na svoji redni seji potrdil predlog in sprejel sklep o po-podelitvi »Zlatih značk KOP«. Dobili so jih dr. Danilo Dougan, Niko Belopa-vlovič, Vili Bernik, Miha Dermota, Rudi Finžgar, inž. Vlado Gorišek, inž. Janez Gorišek, Milan Mirtič, dr. Saša Reicher, Kari Štrikberger, Voje Šerbec in France Zupan. Le-te je v soboto podelil v hotelu Kompas predsednik SZ Slovenije Janez Kocijančič.
Tone Fornezzi- Tof je takole komentiral Norčičev polet pri 181 metrih: »Pri tako dolgem poletu je Norčiča prav gotovo zagrabilo domotožje, pri doskoku pa je še pobožal mater zemljo. Res pravi čas je pristal. Vic bi bil, če bi priletel na raženj s pleskavicami in čevapčiči, ki so prav gorenjska hrana. Sedaj ga ne bo treba poslati na trening za cene, saj že tako predaleč skače. Med poletom sem videl nekega obiskovalca »šanka«, ki je t očaj u prima zal klofuto, zaradi previsoke cene vinjaka. Na posredovanje miličnika, mu je le ta odgovoril, da je bila klofuta 12 dinarjev z dotikom.
Upravni odbor SK Triglav ni pozabil na rekordni jugoslovanski skok 164 metrov. Bogdan je od njih že v soboto dobil v Kranjsko goro brzojavno čestitko!
Kot je že v Planici navada, se smučarji alpinci pred pričetkom tekmovanj po hrbtu skakalnice spučajo z zastavami udeleženk skokov. Letos so jih vozili: Mrak, Pečar, Šporn, Juvančič, Mlinar in Dušan Gorišek.
Da 100 akreditiranim časnikarjem, ki so poročali iz Planice v Kranjski gori v večernih urah ni bilo predolgo-čaano, so se pomerili v kegljanju in športni napovedi. V tej je bil zmagovalec fotoreporter Večera Boris Vugrinec pred Darkom Klaričem (val 202), največ kegljev pa sta podrla Stane Urek (Radio Ljubljana) in pisec teh vrstic. Stane je bil prvi zato, ker je pri čiščenju imel boljši izid od Humra.
J
Invalidi tekmovali v plavanju
V soboto, 19. marca, dopoldne je bilo ob mednarodnem dnevu invalidov v zimskem bazenu v Kranju plavalno tekmovanje paraplegikov. Tekmovanje je organiziralo Društvo invalidov Kranj s pomočjo PK Triglav in tabornikov Kokrškega odreda. Številna udeležba, zbralo se je 60 invalidov iz vse Slovenije, in doseženi rezultati so pokazali, da bi morali tej športni dejavnosti posvetiti še več pozornosti. Vsekakor pa nam ugotovitev, da je kranjski zimski bazen edini v Sloveniji brez težav dostopen invalidom na invalidskih vozičkih, ne more biti ravno v ponoB.
N. Sladic
Bogdan Norčič: Najdaljša daljava na svetu
V središču pozornosti je bil te dni vsekakor na planiških poletih 24- letni Kranjčan Bogdan Norčič, električar v Kranjski Iskri- Elektrome-haniki. Zadnji njegovi rezultati so pokazali, da se bo krepko potegoval za najboljše uvrstitve na [»brniškem prazniku. In res je postavil kar dvakrat nov jugoslovanski rekord, z dotikom pa je dosegel tudi najdaljšo dolžino poleta v zgodovini skakalnega športa.
»To je zagotovo moj največji uspeh doslej,« je dejal Bogdan po končanem tradicionalnem planiškem tednu, »saj mi je uspelo, da sera poletel najdlje. Na tako dolg skok v nedeljo nisem bil pripravljen. Res je, da sem odrinil kot za stavo, poletel tako kot sem si samo lahko želel, pri doskoku pa me je stisnilo in roke so mi omahnile. To je bil skok, ki bi se lahko končal pri 185 ali pa pri 190 metrih. Toda kaj, ko mi ni uspelo, da bi se obdržal. Vseeno pa sem zadovoljen, saj sem kar dvakrat izboljšal našo najboljšo jugoslovansko znamko.«
»Krizo iz Vikersunda sem torej prebre-del, saj sem nato v Lahtiju in Holmenkoll-nu in sedaj v Planici dokazal, kaj zmorem.«
»Sedaj si želim le počitka! Moj cilj pa je naslednje svetovno prvenstvo in olimpijske igre. Zagrizel se bom v delo in zaupal nasvetu trenerja Zajca in njegovim načrtom glede treninga.«
»Upam, da smo zdaj dokazali, da znamo skakati in leteti. Samo poglej te mlade in nadarjene skakalce. Če bo delo z njimi pravo in se ne bo vedno treba boriti za vsak dinar za priprave, bodo uspehi; in to dobri! Marsikaj se da še narediti; in ne zagnati vik in krik po vsakem neuspehu.«      - dh
Nemalo zaslug, da je Bogdan Norčič odličen skakalec, ima tudi njegov prvi trener Dejan Sink.
Reinhold Bachler: Ne bom še odnehal.
Med triindvajsetimi letalci na planiških poletih je bil najstarejši udeležene prav gotovo 34- letni Avstrijec Reinhold Bachler. Ze drugi
Dva naslova za Juvančičevo
Soriška planina — Tukajšnja smučišča so bila v lepem vremenu prizorišče dvodnevnih borb na 31. prvenstvu SRS v slalomu in veleslalomu. V štirih kategorijah je nastopilo 60 tekmovalcev iz 15 slovenskih smučarskih kolektivov, med njimi pa tudi gostje iz Zagreba.
Rezultati: slalom — članice: 1. Tomšič (Olimpija) 101,37, 2. Gortnar (Železniki) 102,09, 3. Podgoršek (Olimpija) 106,49; starejše mladinke: 1. Juvančič 99,91, 2. Zaje 100,55, 3. Stokelj 103,46, 4. Dolinar (vse Olimpija) 103,78, 5. Bernik (Železniki) 106,58; člani: 1. A. Koželj (Branik) 91,96, 2. M. Franko (Olimpija) 92,36, 3. Jaunik (Branik) 92,40; starejši mladinci: 1. T. Koželj (Branik) 93.05/ 2. Virk (Olimpija) 93,39, 5. Kankelj (Železniki) 94,37, 6. Z. Križaj (Tržič) 95,33, 8. Kravcar 97,77, 20. Klemene (oba Tržič) 100,95.
Veleslalom — člani: 1. Kuralt (Alpetour) 1:56,89, 2. Magušar (Olimpija) 1:57,77, 3. R. Holzl (Fužinar) 1:59,46, 9. Mohorič (Železniki) 2:08,58; starejši mladinci: 1. Strel (Alpetour) 1:55,85, 2. Virk (Olimpija) 2:00,16. 3. Pretnar 2:00,33. 4. Valič (oba Alpetour) 2:00,49, 5. Kankelj (Železniki) 2:00,73, 8. Kravcar (Tržič) 2:04,39, 10. I.Šter (Alpetour) 2:05,05; članice: 1. Tomšič (Olimpija) 2:13,08, 2. Podgoršek (Olimpija) 2:13,32, 3. Urh (Radovljica) 2:13,37, 5. Fon (Bled) 2:36,75; starejše mladinke: 1. Juvančič 2:09,00, 2. Stokelj 2:10,22, 3. Zaje (vse Olimpija) 2:11,12. - dh
Tržiške novice
Na občnem zboru košarkarske sekcije Partizana Tržič so sklenili, da letos ne bo več tekmovala članska ekipa, ker dosedanji odnos igralcev nikakor ni vodil k napredku košarke v občini. Tekmovali bosta le ekipi mladincev in kadetov ter selekcija pionirjev.
Na smučiščih na Zelenici je bilo tekmovanje v slalomu za mlajše mladince in mladinke. Vrstni red — ml. mladinke: 1. Pehare (Tržič), 2. Lakota (Jesenice), 3. Ravnikar (Alpetour), ml. mladinci: 1. Ribnikar (Tržič), 2. Šter (Alpetour), 3. Horvat (Triglav). J. Kikel
Vodijo kegljači Podreče
V 7. kolu občinske kegljaške lige Kranj je prišlo do večjega presenečenja, saj je ekipa Merkurja premagala Krvavec, ki je tako izgubil možnosti za osvojitev prvega mesta.
Rezultati: Simon- Jenko : Sava 2546:2544, Preddvor : Iskra 2572:26'32, Merkur : Krvavec 2486:2332. Vrstni red: 1. Simon Jenko 12, 2. Iskra 8, 3. Krvave«: 8, 4. Sava 6, 5. Merkur 4, (i. Preddvor 4. A. Juvančič
dan uradnega treninga je s 172 metri popravil Steinerjev planiški rekord. Postal je končni zmagovalec.
»V Planico vedno prihajam rad. Tu se počutim kot doma in tudi vse skakalnice mi .ležijo'. Res je, da mi na svetovnem prvenstvu ni šlo, vendar kriza je mimo in dokazal sem, da nisem še za staro šaro,« je v šali dejal.
»Polnih trinajst let se že potikam po svetu in upam, da se bom še. Svoj največji uspeh sem dosegel na olimpijskih igrah v Grenoblu z osvojitvijo srebrnega odličja. To je bil poleg svetovnega rekorda v Vi-kersundu, ki sem ga s 164 metri postavil leta 1967, moj največji uspeh. Razen tega imam še nekaj lepih mednarodnih uvrstitev. Kot veste, sem za skakalce že nekoliko v letih. Vseeno pa je moje načelo: Nikoli se ne predaj!«
In Bachler se res ne preda. V Kulmu je leta 1975 grdo padel in ni bilo verjeti, da se bo še kdaj pojavil na zaletiščih skakalnic po svetu.
»Planiške skakalnice so res prave mojstrovine. Posebno pa še zadnja velikanka bratov Gorilek. To je letalnica, na kateri se lahko varno skoči tudi čez 180 metrov. Čeprav mi to v teh dneh ni uspelo, sem prepričan, da enemu nekoč bo. Če bi na primer bili tu še Steiner, moj prijatelj iz reprezentance Innauer in še nekateri »asi«, bi padel tudi svetovni rekord. Toda kot sami vidite tudi Meisingerja, Jirasko, vašega Norčiča, Kampfa in še kakšnega ne gre podcenjevati. Še enkrat hvala bratom Gorišek za to izvrsto in varno izdelano velikanko.«
In že je Bachler odhitel na zaletišče, spotoma pa nasmejano delil avtograme navdušenim gledalcem. dh
Kopica rekordov pod Poncami
Letošnja planiška prireditev bo šla v zgodovino kot ena najuspešnejših. Ne glede na to, da ni bilo na startu vseh najboljših letalcev, predvsem Steinerja in Innauerja, je bila prireditev na kvalitetni ravni; skratka takšna, kot si jo gledalci in organizatorji najbolj želijo. Požrtvovalno delo organizatorjev pred Planico '77 je bilo torej poplačano z izredno zanimivo prireditvijo pod Poncami. Poleti so bili varni, lepi in dolgi, povrhu pa je bilo planiskim dnevom zelo naklonjeno vreme, čeprav so vre-menarji v soboto in nedeljo napovedovali obilne padavine. Najbolj pa so bili organizatorji in skakalci srečni, ker je bilo v planiški dolini pravo brezvetrje in je prireditev potekala vsak dan po določenem programu, brez kakršnihkoli posebnih prekinitev kot smo bili vajeni v zadnjih letih. Vse to pa je bilo kronano z odličnimi uspehi posameznikov in z izdatno bero novih rekordov. Skoraj vsi nastopajoči so izboljšali svoje osebne rekorde. Hkrati pa so bili postavljeni državni rekordi Norveške, ČSSR, ZRN, NDR in Jugoslavije. Le Avstrijcem ni uspelo izboljšati njihovega rekorda, ki ga ima Innauer kot svetovni rekorder s 176 metri. Gledalci so bili najbolj zadovoljni vsekakor z novimi rekordnimi dosežki Bog-dana Norčiča, ki je s 168 metri postavil novo jugoslovansko rekordno znamko in tako prehitel dosedanjega rekorderja Marjana Mesca kar za 10 metrov. Zal pa mu ni uspel še svetovni rekord, saj je pri doslej največji daljavi na svetu 181 metrov rahlo podrsal z rokami. Vseeno pa je šla v svet novica, da je v zgodovini tega atraktivnega športa Norčič zdaj najdaljši na svetu. Če bi mednarodna žirija v tem primeru pametneje ukrepala s tem, da bi skrajšala po Zupanovem poletu 176 metrov in nato še po Demšarjevem 164 metrov, bi Norčič varneje skočil kakšen meter manj in bi se lahko vpisal med svetovne rekorderje. Poleg Norčiča pa velja na letošnji prireditvi pohvaliti še 19-letne-ga Jožeta Demšarja, ki je zabeležil 164 m in tako na lestvici najdaljših Jugoslovanov prehitel Mesca za 6 ni Odlično se je držal tudi Zdravko Bogataj iz Poljan. Sicer pa je bila Planica '77 v znamenju mladih, vseeno pa je trofejo osvojil veteran svetovnega skakanja Avstrijec Reinhold Bachler. Avstrijec pa je tudi s 172 metri novi rekorder Goriškove velikanke.
■ J.Javornik
J
Norčičev let do 181 metrov
Nadaljevanje s 1. strani
najdaljša tokrat Janez Demšar ter Norčič. Oba favorita za visoko uvrstitev Meisinger in Bachler doskočita pri 151 oziroma pri 146 metrih. Najdaljši v drugi seriji je Bachler, nato Meisinger ter Kampf. Janez Demšar in Bogdan pa imata enaki dolžini, 148 metrov. V zadnji odločilni seriji, ki odloča o končnem zmagovalcu, Jirasko pri 174 metrih pade, Meisinger pri 171 stoji, Bachlerju namerijo 160 metrov. Tik pred Meisingerjem in Bachlerjem pa Norčič s 168 metri podaljša še za štiri metre jugoslovanski rekord.
In dolina pod Poncami ponovno slavi. Kako ne bi, saj so videli najdaljši polet na svetu, dobili pa smo tudi nov jugoslovanski rekord.
Rezultati: 1. Bachler (Avstrija) 574,5 (169, 163, 165), 2. Meisinger (NDR) 566,0 (157, 166, 171), 3. Jirasko (CSSR) 563,5 (160, 161, 158), 4. Norčič (Jugoslavija) 559,5 (155, 164, 168), 5. Kampf (NDR) 548,5 (153, 157, 165), 6. Norlien 526 (156, 158, 156), 7. Fossum (oba Norveška) 514,0 (145, 155, 155), 8. Novotny (CSSR) 510,0 (132, 151, 143), 9. Jože Demšar 480,5 (122, 163, 146), 10. Dolhar 469,0 (131, 141, 131),
Zakaj v Planico?
Maks Lotrič iz Škofje Loke:
»Vedno prihajam v Planico Letošnja mi je všeč zato, ker so naši skakalci tako dobri, še posebno pa sem zadovoljen s koraj-žo najmlajšega Zdravka Bogataja.«
Janez Bahun iz Tržiča:
»Letošnja Planica je odlično pripravljena, mislim pa, da bi vsekakor kazalo razmisliti o planiški prireditvi, ki bi bila vsaj mesec dni prej.«
Barbara Praprotnik iz Kranja:
»Do zdaj sem bila trikrat v Planici in vedno mi je bila všeč. Še posebno sem zadovoljna z našimi, saj je Norčič skakal odlično in tudi ostali niso zaostajali.«
Jožica
Galič
iz Brežic:
»Letos sem drugič v Planici in mi ni žal. Vsi skoki so tako dolgi, da so, mislim, vsi gledalci zadovoljni. Med našimi skačeta odlično Norčič in Demšar.«
Vinko Primožič iz Cerkna:
»Konkurenca res ni najboljša, premalo je tujih skakalcev, sicer pa mi je letošnja Planica bila zelo všeč. Predvsem zaradi dobre uvrstitve naših skakalcev.«
Simon Križaj iz Kranja:
»Menim, da na nekoliko slabši obisk vpliva prav premalo prijavljenih tekmovalcev. Sicer pa je konkurenca precej izenačena in je zato prireditev zelo zanimiva.«
Franc Troha iz Škofje Loke:
»Skoraj vsako leto prihajam v Planico, prodajam razglednice. Vseeno pa spremljam tekmovanje, ki mi je letos zelo všeč. Predvsem naši skakalci.«
Jože Rogelj iz Kranja:
Zadovoljen sem s prireditvijo, z odlično brezhibno organizacijo in tudi s samim tekmovanjem. Naši so dokazali, da so odlično pripravljeni.«
Tone Aljančič iz Kovorja:
»Planica je bila letos dobro pripravljena, odlikovali pa so se predvsem naši skakalci, ki jim ob uspehu zares lahko čestitamo.«
Vojko Rev iz Most:
»Udeležba bi bila lahko še boljša, sicer pa so nas naši prijetno presenetili. Skoki so bili zelo dolgi, lahko pa bi dosegli tudi rekord.«
12. Bogataj, 14. Zupan, 15. Loštrek, 16. Mlakar, 18. Janez Demšar, 19. Kajzer, 21. Rakar, 22. Kotar (vsi Jugoslavija).
Planiški teden je zares uspel. Dobili smo največjo svetovno daljavo, popravljen je bil planiški rekord ter kar trikrat jugoslovanski. Planico je v vseh dneh obiskalo prek 50.000 ljubiteljev poletov, mi pa imamo poleg Norčiča, Dolharja, Loštreka še obetajoči mladi skakalni rod, ki je dokazal, da je sposoben dobro skakati; posebno še leteti. Delati bo treba naprej in lahko bomo ponosni na te mlade fante!
Vesel sinovega
uspeha
Med planiškimi gledalci je bil tudi oče našega najboljšega skakalca Bogdana Norčiča Ludvik Norčič, ki takole ocenjuje sinov uspeh: »Izredno sem zadovoljen in vesel, da je Bogdan tako uspešen. Pričakoval sem uspehe, a prav gotovo ne tako odličnih skokov. Bogdan me je presenetil, prijetno presenetil. Zadovoljen sem tudi zato, ker je rekord dosegel Gorenjec, iz Kranja.«
Zadnja vest
JUGOSLAVIJA : POLJSKA 6:4
Tokio — Na svetovnem prvenstvu v hokeju na ledu skupine B je prišlo v zadnjem kolu do velikega preobrata glede izpada iz te skupine. Jugoslovanska reprezentanca je naredila pravo presenečenje, saj je premagala dru-gouvrščeno Poljsko in tako ostala v B skupini.
Strelci za Jugoslavijo: Košir 2, G. Hiti, Kavec, Jan, Hafner po 1.
Vrstni red: 1. NDR, 2. Poljska, 3. Japonska, 4. Norveška, 5. Svica, 6. Madžarska, 7. Jugoslavija, 8. Nizozemska, 9. Avstrija.
Torej iz B skupine se poslovita Nizozemska in Avstrija, jugoslovanska reprezentanca pa bo drugo leto v Beogradu še vedno nastopila v B skupini, kjer bo tudi svetovno prvenstvo. -dh
Na Loki še sedem novih hiš
Loka pri Tržiču — Urbanistični načrt mesta Tržiča, dopolnjen lani, omogoča na Loki pri Tržiču zgraditev dodatnih sedmih stanovanjskih hiš v tako imenovani soseski Loka-2. Urbanistični načrt Tržiča jo namreč razširja za 4200 kvadratnih metrov. Zemljišče, kjer so načrtovane gradnje, je travnata terasa, ki jo od novega naselja na Loki loči brežina, porasla z drevjem.
Slemena novih stanovanjskih hiš bodo obrnjena od severa proti jugu. Imela bodo strmo streho. Hiše bo mogoče priključiti na vodovodno in električno omrežje, za fekalne in meteorne vode pa bo nujno zgraditi troprekatne greznice s ponikoval-nicami. Kasneje bodo greznice in ponikovalnice priključene na novo kanalizacijsko omrežje.
Osnutek dopolnitve načrta je obravnaval izvršni svet občinske skupščine, razen tega pa je bil tudi javno razgrnjen. Krajevna skupnost Kovor spremembi načrta ni nasprotovala, prav tako pa tudi ne zbori občinske skupščine. -jk
Planiški teden poletov, kar je tudi naš nacionalni praznik, je obiskalo vse dni nad 50.000 gledalcev. Parkirni prostori za avtobuse in avtomobile so bili zasedeni do zadnjega kotička.
ZA SPREMEMBO NORClČ Čeprav so bili drugi dan planiških poletov okoliški vršaci zamegljeni, je nad 15.000 gledalcev ponovno uživalo v lepih in dolgih poletih. 2e peterica predskakalcev, ki ho se za spremembo tokrat spuščali pred uradnim začetkom poletov, je najavila, da bomo spet prišli na račun. Ze tu smo dobili nov rekord skakalnice. Postavil ga je zmagovalec prvega dne Bachler, saj je pristal pri 172 metrih. Tudi drugi, so pokazali svojo pravo vrednost.
Kakor so pokazali predskakalci, je bilo tudi v vseh treh serijah. Tokrat so bili najbolj veseli v jugoslovanskem taboru, saj je Norčič izenačil svoj rekord, Jože Demšar pa je bil le meter krajši od Bogdana. Naš najboljši skakalec Norčič je bil zmagovalec drugega dne poletov, Jože je bil odlični šesti, deseti pa je ponovno solidni Dolhar. Torej lahko rečemo, da je bil to jugoslovanski dan, saj so fantje pokazali izredno borbenost, ki je bila nagrajena z lepimi in dolgimi poleti.
Izredno dobro sta letela tudi Jirasko in Vzhodni Nemec Meisinger, medtem ko Bachlerju v preostalih serijah ni šlo več tako dobro, kot je pričakoval, vendar je še vedno obdržal vodstvo po dveh dneh tekmovanja.
Rezultati: 1. Norčič (Jug) 193,0 (164), 2. Jirasko (CSSR) 189,0 (161), 3. Meisinger (NDR) 187,5 (166), 4. Kampf (NDR) 186,0 (157), 5. Bachler (Av) 184,5 (163), 6. Demšar Jože (Jug) 179,0 (163), 10. B. Dolhar, 11. Ml. Mlakar, 12. Zupan, 13. Bogataj, 16. Rakar, 20. Loštrek, 21. Kotar, 22. Janez Demšar, 23. Kajzer.
PO PRVEM DNEVU BACHLER Prvi dan poletov je nad 10.000 gledalcev, predvsem mladih, v lepem in sončnem vremenu gledalo lepe in dolge polete. Skakalci so vedeli, da je velikanka odlično pripravljena. Nobeden ni imel težav pri doskoku.
Že v prvi seriji je 34-."letni Avstrijec Reinhold Bachler, ki je bil najstarejši udeleženec planiškega praznika, izenačil rekord velikanke izpred treh let, ki ga je imel Švicar Walter Steiner. V elegantnem in odličnem doskoku je potegnil na 169 metrov. To je bila tudi najdaljša dolžina prvega tekmovalnega dne. Tudi drugi so leteli kot za »stavo«, saj so bile dolžine res lepe. Od naših se je najbolje odrezal Norčič, ki je imel peto najdaljšo dolžino 155 metrov. Sicer pa bi se lahko vprašali, zakaj se je v zadnji seriji tekmovalna žirija tik pred poletom Norčiča odločila, da poveča nalet. Bogdana je to nedvomno motilo, saj je moral brez predskakalcev prvi v smučino. Poskušal je vse, toda let mu ni preveč uspel in izpahnil si je ramo. Tako si je delil 4. mesto s Kampfom. Od naših, ki so leteli solidno, so še najbolj navdušili Poljanec Zdravko Bogataj, ki je potegnil na 140 m, Jože Demšar in zanesljivi Branko Dolhar.
Rezultati: 1. Bachler (Av) 201 (169 m), 2. Meisinger (NDR) 192 (157), 3. Jirasko (CSSR) 182,5 (153), 4. Kampf (NDR) 182 (153) in Norčič (Jug 182 (155), 9. Dolhar in Loštrek, 11. Bogataj, 14. Zupan; 15. Jože Demšar, 17. Mlakar, 18. Janez Demšar, 20. Rakar, 21. Kajzer, 22. Kotar.
D. Humer Foto: F. Perdan
Pritožujejo se delavci
V nekaterih delovnih organizacijah na Gorenjskem se spori pojavljajo pogosteje — Največ pritožb zaradi prenehanja delovnega
razmerja
Kranj — Sodišče združenega dela je v letu 1975 sprejelo 60 spornih zadev, lani pa že 152. Največ predlogov za rešitev spora so vložili delavci, sledijo delovne organizacije ter družbeni pravobranilci samoupravljanja iz Kranja, Radovljice in Jesenic. Čeprav so po zakonu o sodiščih združenega dela pooblaščeni za vložitev pritožb še drugi kot so sindikalne organizacije, družbene interesne skupnosti, pa za zdaj še niso posredovali predlogov.
Sodišče je obravnavalo največ spornih zadev iz kranjske občine, sledita ji jeseniška in radovljiška in nato škofjeloška in tržiška. Po razdelitvi sporov jih je največ iz medsebojnih delovnih razmerij, ki se v nekaterih gorenjskih delovnih organizacijah pojavljajo pogosteje kot v drugih. Največ pritožb je zaradi prenehanja delovnega razmerja, zaradi premestitev, denarnih zahtevkov itd. Medtem ko je sodišče obravnavalo nekaj zadev o sklenitvi delovnega razmerja in o objavah in razpisih prostih delovnih mest, so bili tudi primeri, ko so se pritožili delavci zaradi razpisov za določen čas. Organizacije delavcem, ki so jih sprejele na delovno mesto, niso pojasnile, da gre za delo za določen čas ali pa so samovoljno obravnavale delo delavca na poskusnem delu.
Delovne organizacije so se lani kar v triindvajsetih primerih odločile za najhujši ukrep, za prenehanje delovnega razmerja. Ob reševanju takšnih sporov je sodišče ugotovilo, da delovne in temeljne organizacije vedno ne ugotavljajo vseh vzrokov in se v postopkih ne ravnajo po samoupravnih sporazumih.
Ko delovne organizacije razpravljajo o najhujših kršitvah delovnih dolžnosti in o prenehanju delovnega razmerja, večkrat delavcev ne vabijo na razprave, seje so celo nesklepčne, ko pa obravnavajo zahtevke za varstvo pravic delavcev, mora biti nujno posredovano tudi mnenje sindikalne organizacije. Razen tega v delovnih organizacijah poenostavljajo postopke ob primerih tatvin, ko izrečejo ukrepe, medtem ko velja, da krivdo za kazniva dejanja ugotavljajo le redna sodišča in šele po sodbah naj bi se izrekli ukrepi zaradi kaznivih dejanj.
V nekaterih delovnih organizacijah so sprejeli odločbe, da delavcu preneha delovno razmerje, če je prenehal prihajati na delo in mu Štejejo odsotnost za molčečo izjavo, da ne želi več delati. Morali bi opredeliti tudi okoliščine, po katerih je mogoče sklepati, da delavec noče več delati v organizaciji. Ce delovna organizacija ne ugotovi resnične volje delavca, tedaj ne more samo z odhodom delavca prenehati delovno razmerje; v takem primeru gre le za kršitev delovnih obveznosti. Zmotno so ravnale tudi tiste organizacije, ki so menile, da direktorjem, ki jih razrešijo, preneha tudi delovno razmerje. Delovna organizacija naj bi jim poskrbela delo, primerno njihovi strokovni izobrazbi, če pa tega nima, mu mora poiskati ustrezno delo v drugi delovni organizaciji.
Zaradi nepravilnosti pri prenehanju delovnih razmerij je sodišče v devetih primerih kaznovalo delovne organizacije tako, da so morale delavcem izplačati izgubljen osebni dohodek v skupnem znesku 82.351 dinarjev.
Sodišče je obravnavalo tudi spore o dodelitvi stanovanj, triinštiri-deset sporov pa je bilo zaradi denarnih zahtevkov delavcev ob jubilejnih nagradah in regresih za letni dopust. Nekatere organizacije so pri jubilejnih nagradah pokazale precejšnjo samovoljo in tudi regrese za letni dopust obravnavale dokaj različno. Tistim delavcem, ki so dopuste izkoristili prej ali pa so iz različnih razlogov prenehali z delom ali odšli v pokoj, regresa niso izplačali; češ, da imajo pravico do tega le delavci, ki so ob dnevu izplačila še v delovnem razmerju.
Nekaj sporov je bilo tudi zaradi neurejene delitve osebnih dohodkov, sodišče pa je šest primerov, ko samoupravni sporazumi niso bili v skladu z zakoni, predlagalo ustavnemu sodišču. Predvsem so v teh primerih organizacije združenega dela sprejemale samoupravne akte samo na sejah delavskega sveta in na sejah drugih samoupravnih organov, zanemarjale pa so odločitev delavca in vsega kolektiva.
D. S.