-----„ Največji »lovenaki dnevnik T Združenih državah Velja« vse teto - . - $6.00 U Za pol leta.....$3.00 £ Za New York celo leto . $7.00 J Za inozemstvo celo leto $7.00 5 GLAS NARODA List slovenskih. delavcev v Ameriki. '-------- ^ Tbe largest Slovenian Daily In 8 the United States. Issued every day except Sundays i and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHELSEA 117» Eaters« si leeoad Clan Matter. September 2L 1803. st the Pott Office at Se^Yorfc. W. Ym under Act of Cmrmm of Mwh t. 117«__telefon; cbzuu K7i NO. 29«. _ ŠTEV 2«*. -NEW YORK, THURSDAY, DECEMBER 18. 1930. — ČETRTEK, 18. DECEMBRA 1930 VOLUME mVlll — LETNIK PRIZIV PROTI ODLOČITVI ZVEZ. SODNIKA CLARKA V WASHINGTONU SE JE VRŠIL VČERAJ VELIK VOJNI SVET NAJUGLEDNEJŠIH SUHAČEV Najvišje sodišče je odločilo leta 1920, da ima kongres pravico določati ratifikacijski način £a a-mendmente. — Clark je dosedaj osamljen s svo-odločitvijo. — Dva druga zvezna sodnika v New Jersey mu nista hotela slediti. WASHINGTON, D. C., 17. decembra. — Ju-stični department ni zamudil danes niti trenutka, da se zoperstavi nevarnostim, ki so ogrozile izvedbo prohibicije vs!ed senzacijonalne odločitve zveznega sodnika Clarka, da namreč osemnajsti amendment ni u uveljavljen postavnim potom. Po Clar-kovem mnenju zamorejo amendment ratificirati le držrvne konvencije, nikakor pa ne državne zakonodaje. Včeraj se je vršil v jusf;čnim deparlmentu pravcati vojni svet. Pri tej priliki so se zedinili, da bodo vložili proti Clarkovi odločitvi pritožbo pri najvišjem sodišču, ki je vrhovna instanca ameriškega pravosodja. 3 I fl" • BT fl -131 Konference so se udeležili: generalni pravdnik Michell, pomožni generalni pravdnik Younfequist in zvezni pravdnik Philip Forman iz New Jerseya, ki je bil takoj po Clarkovi odločitvi prihitel v zvezno glavno mesto. llHrli Justični department je objavil, da bo naprosil najvišje zvezno sodišče, naj čimprej obravnava o tej kočljivi zadevi. Prohibicijski car Woodcock je naročil svojim uradnikom v New Jersey, naj neovirano vrše svoj boj proti alkoholu. Dva zvezna sodnika v New Jersey nista hotela včeraj slediti vzgledu svojega tovariša Clarka in sta po starem vzorcu obsodila kršilce osemnajstega amendmenta. Odvetniki so natančno preštudirali odločitve najvišjega sodišča ter dognali, da je najvišje sodišče dne I. junija 1920 soglasno izjavilo, da ima kongres pravico določati, če naj se amendment ^a-tificirajo potom državnih konvencij ali pa državnih zakonodaj. S tem je zadobil kongres pravico poveritiMržav-nim zakonodajam ratifikacijo osemnajstega amend menta. Woodcock je včeraj izjavil, da se bodo v Nev. Jersey izvajale prohibicijske postave, ne glede ne Clarkovo odločitev. Včeraj je bilo v New Jersey aretiranih dosti oseb ki so malo prezgodaj praznovale "preklic** osemnajstega amendmenta. ZA OMEJITEV ! PRISELJEVANJA Izvzeti so sorodniki dr-| žavljanov. — Kongres-nik Cable smatra izklju-čenje Filipincev za protiustavno. WASHINGTON, D C.. 17. dec. — ' Priseljeniški odsek zbornice je skie- j nil danes, da »a priporočil predlo- ; go svojega pred3edii:ka Alberta Johnsona, naj se prepove vse priseljevanje za dobo dveh let. Predloga, ki je bila vložena baje v interesu ameriškega delavca, bo prišla na vrsto t^.koj bo božičnih prazni kili. Kongresnlk Dick? ein, d3mokrot iz New Yorka, je rekel, da je bil edini član odseka, ki je g'asoval proti predlogi. Trije republikanski čluni odseka pa so si pridržali pravico odločati., če naj b.do izključeni tudi FJili-pinci. i Kongrešnik Cable je rekel, da sicer soglaša z ostalima, da pa je mnenja, clu nasprotuje ta določba ustavi, ki ne dovoljuje kongresu izklju-jčenje prebivalcev am?rišk:h pose-istev. p Predloga Johnscna je b la izpre-! menja tako da bo starišem ameri-jških državljanov dovoljeno priti v deželo ter ostati tukaj, i __ SLAVNI IGRALEC NEVARNO ZBOLEL ~ BEVERLY HILLS, Cal.. 17. dec. — ' Slavni ameriški igralec John Barry-more je zbolel na močvirski mrzlici. To je že drugi napad te bolezni.' ki se ga j o lotila, ko je potoval s svojo ženo po Centralni Ameriki. Zdravniki pravijo, da njegovo stanje ni cpašno. ¥ ' --- STAR BIGAMIST RICHMOND, Va., 16. decembra. — 72-lefni bivši trgovec Charles A. Reed se bo moral zagovarjati z»a-dtran bigamije. Lani se je poročil z neko žensko, ne da bi se prej ločil od svoje prve žene. % SAMOMOR ZASLEDOVANIH ROPARJEV Dva roparja sta si raje izbrala smrt kot pa dolgo kazen v jetnišnici. -Zasledovanje se je pričelo takoj po napadu na banko. SIDEL, 111., 18. decembra. — Na neki fur mi v bližini tega majhnega mesta se je končal danes divji lov ' na pet banditov, ki so napadli Citizen bank., v Clin-.n, Ind., ter ušli s S15.0G0. Konec je bil dramatičen. Dva bandita sla mrtva, tri;- so bili ujeti. Dundiia sta izvrš la. po mnenju policije samomor, da ne pade'a v roke zasledovalcev. Neki pomožni šerif, ki je skušal ustaviti avtomobil pri Hairna. Ind. je bil težko ranjen cd str. lov. Bandit' so streljali s strojno pušško na svoje vasledovalce. S ker o ves plen so dob. I: nazaj. VSTAJA V GUATEMALI MEXICO CITY, Mehika, 17. dec. Sinoči so dospela sem privatna radijska poročila, da je izbruhnila v Guatemala City vstaja pro i gua-temalski vladi. Vstaja je namenjena v prvi visti proti Ba :iilu Palmi, ki je zadnji teden prevzel pred-sedništvo, ker je predsednik Laza-ro nevarno zbolel. VEST JO JE PEKLA INDIANAPOLIS, Ind.. 17. dec. — Pred devetimi leti se je Mrs. W. O. Moore peljala iz Indianapolisa v Columbus, Ohio, ter ni plačala voz-nine. Včeraj je pa prišla na postajo ter plačala $1.29. — To je bila edina stvar v vsem mojem življenju — je rekla. — zastran katere me ie pekla vest. VEIIK SNEG NA ŠVEDSKEM STOMKHOLM, Šved ka, 16 dec. Težki snežni viharji so na več me-| stih prekiirii telefonsko in brzojavno zvezo. Najbolj severni švedski kraii so p:polnoma odrezan; od o-jstalega sveta. ZAPLEMBA MORFIJA V New Yorku so zaplenili 1100 funtov mor-' fija. — Tovor je dospel s Fabre parnikom 'Ale- * I • IT* v>< sia iz lurcije. Nekako 1100 funtov morfija, koje-ga vrednost se ceni na pribižno milijon dolarjev, so zaplenili na pomolu ob vznožju 31. ceste agenti , zakladniškega urada. Zaboji so bili deklarirani kot ""ko- ! žuhovina", a sprejemniki so naj- < brž dobili "tip" ter se niso ogla- ' sili. i Več kot en teden so čakali s stroj- : nimi puškami oboroženi carinski agenti, u nikogar ni bilo, da pride po zaboje. "Alesia' je dospela dne 4. decembra v Providence in 5. v New York. Obakrat so ladjo pregleadali, a carinski uradniki niso izjavili, da so na sledu tihotapstvu, hoteč se polač stiti tudi prejemnika. Domneva se. da je hotel zopet pričeti svoje kupčije mednarodni obroč trgovcev z omamljiviml sredstvo, katerega je zasačila vlada že lansko le.o. t "Alesia" je imela na krovu postavno množino op;jnih sredstev, ki je bila spravljena v blagajni. Na nesrečo pa je izginil malo odhodom iz Carigrada majhen paket morfija. Čaa.niki sa iskali zaman ta paket. # Najbrž so izvedeli za to tudi tihotapci in carin, oblast je prav posebno strogo pazila. Poroča se, da so vedele carinske oblasti že pred meseci, da se namerava odposlali velik tovor omam-ljivih sredstev. Izvedele so tudi, da je Turčija pi-av prikladen kraj. za to trgovino. Turčija se ni pridružila haaški konvenciji, ki prepoveduje pošiljanje narkdtičnih sredstev brez dovoljenja, i __ KANALI POLNI ŽGANJA PERTH AMBOY. N. J.. 17. dec. — Kanali okolu poslopja št v. 101 Madison so bjli danes polni žganja. Policija je zaplenila v kleti ogromno množino pijače ter jo zlila v kanal. Zaplenjena je bila tudi naprava ze. kuhanje žganja, ki je veljala najmanj petintrideset tisoč dolarjev. PRECEJ DRAGA RAKETA LONDON, Anglija. 17. decembra. Trije mladi fantje so privezali mački na rep raketo ter jo prižgali. Nekdo jih je naznanil, pozvani so bili pred sodnika, ki je razsodil, da mora plačati vsak po dva funta sterlin-gov kazni. \ ---—-- i | STAVKA V R10 DE JANEIRO j RIO DE JANEIRO, Brazilija, 16. decembra. — V Aurora de Catilhc pletilniei so zastavkali vsi delavci. Jutri bodo baje zaštrajk-ali v Sao Felix tovarni. Delavci zahtevajo višje plače. POROKA Z GRŠKO PRINCESO BERLIN, Nemčija, 16. decembra. V kronberškem gi-adu blizu Frank-furta se je {poročil hessenski princ Krištof z grško princeso Sofijo. Nevesta je hči grškega princa Andreja, "dočim je ženin nečak bivšega kajo&erja Viljema. - . GENERALNA ! STAVKA NA j ŠPANSKEM; Manifest v Barceloni poziva k miru in preudarnosti. — Vse tvornice, stavbinski delavci 1 n črkostavci so prizadeti. BARCELONA. Španska, 17. de-z. Strokovni sindikat je naprosil danes zvečer delavstvo Barcelone, naj se ne pusti še nadalje ustrahovati od protenj ter se ne briga za obljube vl-ade, 'temveč s polno paro nadaljuje generalno stavko, dokler nebo zagotovljena zmaga nad monarhijo ter d ktaturo. Manifest poziva delavce še prav p;sebej, naj se ne puste provocira-ti ter ohranijo mir, da se vzame vladi vsako pretvezo, da zaduši upor v krvi. Poudarja, da je treba javne naprave, pc«.rebne za življenje ohraniti v obratu, kot naprimer vodne na-pivtve, plinarne, elektrarne ter trgovine z mlekom ter kruhom. Generalna stavka se je danes zelo razširila. i Več velikih tvomic je zaprlo vrata. Etavbinska indus.rija popolnoma počiva. Dro£»ke ter avtotaksiji ne vozijo. Stavka se je razširila tudi na sosednje kraje. Generalni stavkarski sindikat je dal črkosVavcem naročilo, naj takoj prenehajo delas:i. j Več listov bo vsled tega prenehalo Izhajati. Poulične železnice, busi in podzemske železnice obratujejo še in tudi čiščenje še ni bilo ustavljeno. Policija je izvršila več aretacij. Organizacija "Accion Catalana" je bila razpuščena. INDIJSKA KULTURAV NEVARNOST? Tako je izjavil Moslem H:dari v protestu proti vsiljevanju.— Rekel je, da ne more nobeno pleme "obvladati" Indije. LONDON, Anglija, 17. decembra. — Na zborovanju iztočno-indijska družbe je rekel danes Sir Muh-ameci Akbar Hidari, eden najbolj mogočih indijskih vladarjev, da skušajo Angleži vsiliti Indiji svoj jezik v šolah ter vseučiliščih. Mog;čni indijski bogatin je trdil, da je angleški Jezik načel korenike indijskega jezika ter ur'čil umetniški ter este.lčni čut prebivalstva. Na srečo pa je zopet opazi.i znake narodnega preporoda. Indijci se morajo navaditi na vse-učil ščih jezika, ki jim je tako tuj kot kitajščina. j Stoletni boji, katerim je sledil polom megulskega cesarstva, so povsem jasno dokazali eno stvar: ' Nobeno pleme in n:bena v:ra ne more dolgo časa vzdržati kontrol j nad vso Ind jo. Vied tega ima ve • 'upanja na uspeh domneva, da bi bilo mogoče ustvariti zvezo držav, kot jo hoče uveljavi i indijska k n-ferenca, ki sedaj zboruje v Londonu. Ta zveza bi lahko vrnila deželi mir in blagostanje. j Na indijski konferenci je priporočil pododsek ki si pr zadevi. da o-tvori novo upravo In d* Je, naj se da provinci j alnim parlamentom Indije samodoločbo glede justice. Indijci pa niso bili za to. ADVERTISF (!r, "GLAS NAROIJ A Neglede k je živite, v Kanadi ali Zdru ženih Drža vali je pripravno in koristno za \ as, aku -e m - j jete naše banke za obrestonosno naJ-ig«-.: pošiljanje denarja v staro domovino. Naša nakazila se Izplačujejo na «adn ih poštah naslorljer.-* t .. v polnih zneskih, kakor so izkazani na pil na izartnii: potrdiir Naslovljene! prejmejo tora.i denar doma, brez 7»miiH»» frr f> nadaljnifa potov in stroškov. Posebne vrednosti so tudi povratnice, eo opremljeae a zkk.* naslovljencev in žigom zadnjih post, Jtatcre d'-at-v j.ia-c v.;; teljem v dokaz pravilnega izplačila Enake povratnice so zelo potrebne za posameznice v *i-i'a'u « sreče pri delu radi kompenzacije, kakor nmogotrai v i^uul:; t :• čajih tudi na sodniji v stari domovin: Nastopni seznam v " 1®0« .................. S 18.60 i .. « 2000....................... S 37.00 ------------------- • 2500 ......................... 5 46.25 ' 3HC.................... yu< 5000 ______________________S 91^0 " 50« ......................... " 19,000 ............................$181.80 " 3•>«»*» ................... >:.i.tt5 IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbina znaša 60 centov za vsako posamezno n at žilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, z* $40.— 80 centov, za $45.— 90 centov, za $50.— $1.—, $100.— $2^—, za $200.— $4.—f za $300— $6 —. Za izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinar-ti j lirah ali dolarjih, dovoljujemo ie boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej % nam pismenim potom sporazum r te glede načina nakazila. Nujna nakazila Izvršujemo pa Cable Letter ta pristojbine 71 ecitoi SAKSER STATE BANK n COBTLANDT STREET NEW SQBK. Vt t Telephone Barclay 0S90 — 0881 NEMARA JE POZABIL. NEMARA NI HOTEL POVEDATI MINEOLA. L. I.. 17. decembra. — Danes je bil spoden iz policijske službe 60-letni policist George Young, ki je imel nalogo straži ti v neki obcestni gostilni Štirideset sodčkov doarega vina. Pivo jej>a prejšnjo noč na zagoneten način izginilo. Policist ni fciotel ali vedel povedati. kako je izginilo. ZELEZN1ŠKA NESREČA NA ŠPANSKEM MADRID, Španija. 17. decembra. As turški ekspres je zadel pri Cua-<5ros v tovorni vlak. Deset oseb je bilo usmrčenih, osemnajst pa ne- LAHI SO VSEENO ODLETELI ORDETELLO, Italija, 17. decembra. — Danes je odletelo odtukaj dvanajst velikih Savoia hidropia-nov, ki so namenjeni v Brazilijo, Poveljuje jim italijanski zračni minister Italo Barb o. Lete v štirih oddelkih. Spremljata jih dva posebna aeroplana s potrebnim orodjem za morebitna popravila. Do Bolamu v Afriki nameravajo trikrat pristati. Od tam bodo poleteli preko južnega dela Atlantskega oceana in tu del bo najtežavnejši del vsega poleta. STRAJK V LY0NSU . j LYONS, Francija, 17. decembra. Po tukajšnjem mestu ne vozijo niti busi niti kare cestne železnice. Vsi transportni deluvci so zastavkali, ker je družba baje po krivici odpustila nekega delavca. Neketari indijski delegati se udeležujejo angleško-indijske konferen-ee v Londonu v slikovitih narodnih nošah. Desni na sliki je Sir Mu-haued Amed, eden voditeljev indijske delegacije. INDIJSKA DELEGATA A NEW YORK, THURSDAY, DECEMBER 18, 1930 ■M UIGm SLOTUS DAILY kd.ftft Dopisi. CUIEKOVA ODLOČITEV Zvezni okrajni sodnik William Clark je v ponedeljek 1 NCwarku razsodil, da je osseiitnaji^ti ameuthiieut rwvelja ven, stoja je odvisna eksistenca stotisoeerih več ali manj uglednih državljanov neoziraje se na ogromen politični pomen prohibicijske zakonodaje. Navzlic temu je pa odločitev zveznega sodnika Clarka znamenje časa. Zadnje volitve ter neuradna glasovanja, ki si> jih vodili nekateri najvplivnejši časopisi v deželi, so pokazala. J ako nepriljubljen je pri narodu osemnajsti amendment. To nezadovoljstvo je podobno skoro ili pred desetimi leti. \ Osemnajsti amendment se ni kar takole slučajno pi i-iiiopil ustavi, ampak je bil njegov sprejem z vseh vidikov p ravosodja ddbro utemeljen. (Markova izjava nikakor ne bo odpravila osemnajstega amendinenta, kajti proti sebi ima preveč važnih političnih in materijalnih interesov. Odločitev glede prohibicije l>o padla šele pri prihodnjih oziroma kakih poznejših volitvah, ko bodo politiki spoznali, da so izvoljeni le kandidati, ki se zavzemajo za preklic suhaškili postav. Najbrž bo najvišje sodišče razpravljalo o Clarkovi izjavi še pred mesecem junijem. A ko bi jo potrdilo, kar je seveda zelo, zelo dvomljivo, — bi bil v istem hipu osemnajsti amendment odpravljen, to se pravi, da Ui zamogle gostilne, pivovarne in di-stilerije takoj pričeti z obratovanjem. Waukegan, HI. Dasi ima v Waukegan in North Chicago list Glas Naroda lepo število naročnikov se le redKokdaj vidi kak dopis iz te naseloine, četudi je je vedno kaj novic na razpolago . Seveda, kadar je ljudstva v ts-vam&h in drusods.alno zaposleno, zvečer ali kadar pride od dela vsak utrujen ter če mu kuj prostega časa preostaja raje kaj bere kot pa piše. Sedaj pa, leo je sploina brezposelnost. je pa vsak slab? volje, in si misli: Vraga, še v cujtenge bom pisaril, saj itak vsak ve. da napravimo komaj tri ali štiri šihte na 14 dni. Kljub slabim delavskim razmeram pa so se rojaki preskrbeli, kolikor so pač razmere dopu^ile, z nekoliko vinske kapljice. Če tudi ne toliko kot prejšnja leta. za dobro voljo in krajšanje času. nekoliko mesecev bode povsod vzdržal. Če se opazuje druge narode, se vidi, da kakor hitro ne delajo stalno. takoj njim primanjkuje za naj-petrebneje. Od Slovencev pa ima skoro večina vsak pripravljenih v jeseni še nekaj grošav posebej za grozdje. Saj to nam je najljubši pri-bcljšek pri kosilu ali po večerji. Kozarec dobre kapljice, pa tudi družba 'je bolj vesela, če ga je pred njim palic na mizi. Nekaj take zibave se bo nudilo rojakom v noši naselbini v soboto večer 20. decembra v veliki dvorani Slov. Narodnega Doma. Zabaven Mllavžev večer bodo napravila »takrat skupno vsa v Nar. Domu zborujoča društva, ter bo zabava čisto po starekrajskem načinu. V dvorani bedo cb stenah pogrnjene mize za goste, na odru lepo božično drevo, Miklavž bo delil darila atrzkom in odrašenim. Naročeno pijačo ali jedačo bodo nosile natakarice na mize, ker bara v spodnjih prostorih bo ta večer zaprta. Za hitro postrežbo jedil iz kuhinje se bo to pot- prvič preizkusilo novo dvigalo v dvorano, v preostalem prostoru dvorane bo pa vse na razpolago za plesaželjne pare. Torej kdor že1 i nekaj uric prave domače starokrajsk? zabave, naj pride v soboto 20. t. m. v Narodni Dom. Toliko ža danes. Vkraikem kaj več. Pozdrav! Jože Zelene. Sheldon. Wis. lepo ravne, ko ga kosi s strojem, da ne pokosi preveč stročja. Slovencev nas ni tukaj dosti. Vseh skupaj nas je 14 družin. Največ je Poljakov, Ogrov. Fincev in nekaj Norvežanov, samo Ribničana ni nobenega Zda; pa moram končati ta moj prvi dopis. Rcj;. -:om pa širni Ameriki voščim vesele božične praznike. M. Lickar. Diamondville, VVvo. Cen;cni urednik! Prosim, da priobčite va dopis v Us:u Glas Naroda: Tukajšnje delavske razmere so še prrcej ;x>voljne. Kolikor je še pre-mogorevov, obratujejo po 5 ali 6 dni na tec n, vendar ne svetujem rojakom hoditi sem za delom, ker ga ni mogoče dobiti. Pred leti je bilo v tukajšr. ;: bližini več premagorovov. pa so .-ti že nekaj zaprli. Letos so zaprli -.ukaj dva premegorova, ki siu cb:. ovala že nad 30 let ter sta bila pd •. ečini izčrpana. Meseca junija so zaprli rov št. 1 na Cumber-landu. Premogarji s Cumberlanda so bili v aj srečni, da jih je ista kcmpar.;ja zaposlila po drugih svojih premogorovih, seveda so se morali vsi .zseliti v Rock Springs in tamkaj .snjo okolico. Avgusta meseca pa tukajšnja Diamond Coal Company, zaprla rev štev. 1, kjer je dela1", do 150 premogarjev. Večina jih je dobila delo v bližnjem premogorovu Oakly, nekaj pa si jih je mora. • drugod iskati dela. ker za vse ni prostora. Zdaj je pas.alo še bolj dol-o jasno kot je bilo. Kar je bilo samcev so se porazgubili, kar nas je cž njenih, pa kadar ne delamo, se največ peči držimo in časnike beremo. Želim vesele božične praznike in srečno Novo leto vsem rojakom. Petru Zga u pa en meter dolgo klobaso. majolko odzunaj lepo pisano, odznotraj vinca štrihano in mlado fletkano Marjanco. Pozdrav vsem čitateljem Glas Naroda' Joseph Rolih. BLAZNKOVE PRATIKE za leto 1931 CENA 20 CENTOV SLOVENSKO AMERIKANSKI KOLEDAR za leto 1931 Letos je posebno zanimiv CENA 50 CENTOV KNJIGARNA GLAS NARODA" 216 WEST 18 STREET NEW YORK S. Y. Iz Jugoslavije. Pretepi na svatbah. . Tudi na Hrvatskem so ljudje na svatbah večfcmt preveč veseli, da se debate razvijajo v pretepe. Tako so se pred dnevi stepli navdušeni svatje tudi v Dvorjaneih pri Du-sgaresi in zaklali godca Ivana Bo-ljarja. V Matanovoj Dragi v občini Barilovič so se pa na svatbi Fabi- j j ana Belavica celo streljali. Na nje-govo neveste je namreč dvakrac u-strelil funt. ki jc je seveda imel prej strašno rad, ona ga pa ni marala. K sreči nevest? ni zadel in svatje so se veselili dalje, razočaranega ljubimca so pa vrgli na cesto. 14-lctna deklica — razbojnica. ■ 18. novembra je bil v Brinju v Liki izvršen drzen roparski naoid. V tr-Igcvinc Steva Uzelaca stu vdrla dva razbojnika ter s sam:kresi v rekah prisilila domače, da so jima izročili denar. Dočim je prvi roparjev sprejemal denar, je dru^i s samo-kre>:m >}:rahoval trgovca in usluž-žbence. Orožniki z Brnja so takoj u-vedni obširno preiskavo in posrečilo se jim je že čez nekaj dni roparje izsledit: in aretirati. Bila sta bivši trgovski pomočnik Tomo Vidakovie in njegova 14-le-tna sestra Julka iz vasi Mali Km. Oba sta rep priznala. I Peter Zgaga j O LOVU IN LOVCIH Pravzaprav bi se moralo reči o jagi in lcvcih. kajti love se ribe na trnke in v mreže ter divjačina v zanj-ke, kdor pa vzame puiko v roko in gre v gozd. ne gre na lov. pač p t na iago Jase so vsak;vrstne. Večkrat srede level zajce, srne in medvede jaga*.. pa ae ustrel? niti zajccv niti srn, niti medvedov', ampak se ljubo noč kreplujo z močno vinsko ali ž^ano kapljo ter ?e vrnejo zjutraj z velikim mačkom domov. Ako kozle izvzumem, nisem jaz v vsem življenju ustrelil še nobene stvari — kozlov pa veliko, in še jih bom. če da B03 in sreča junaška. S:reljaii kozle, je namreč najlažja stvar na te:n hežjem svetu. Rečeš besedo preveč ali premalo. pa u.streiiš. Nepoznani lepotici rečeš namesto gi.:tpcdična gospa, pa si sa ustrelil. In če pod kotlom nisi pravočasno rrivil. da je bele in smrdljivo teklo, pa si ustrelil kozla cel galon. SLONI V PARLAMENTU Humor v angleškem parlamentu ni take redek, kakor je v drugih parlamentih. Angleški državniki so navdušeni zanj in večkrat dosežejo z njim več, nego s patetičnimi in dolgoveznimi govori. Pa tudi dovtip Angieži razumejo. V tem pogledu se bistveno razlikujejo od nas. ki zdravega humorja in do"-tipa bodisi ne razumemo, ali pa vzamemo za norčevanje in osebno žalitev. Te dni so v angleškem parlamentu razpravljali o interpelaciji nanašajoči se na paniko, ki so jo povzročili plačani sloni med tradicionalnim sprevodom londonskega župana. ISoni so v splošni zmešnjavi več ljudi pohodili. In-/ terpelant je priporočal notranjemu ministru, naj prepove voditi slcne v javnih sprevodih. Notranji mi-| nister Clynes. ki je najmanjši mož , v spodnji zbornici, je pa izjavi!, 1 "da nima moči, da bi prepovedal slonom udeležbo v sprevodu". — To vam radi verjamemo! — so počili poslanci v smeh. Soeijalist i Kirwood si je še posebej privoščil notranjega ministra, rekoč: "Gospod minister, morda bi pa izdali odredbo, s katero bi bila dovoljena udeležba pri javnih sprevodih samo cslom". Minister je v odgovoru na inter-| pelacijo izjavil; "Gospod interpc-' iant, morda bi se pa zadovoljili z ; naukom iz anekdote. ?:nane iz čitank. po kateri je slon koristna de-! mača žival, ni pa priporočljivo : dražiti ga 'smeh in pritrjevan-e J na vseh straneh i. ' Liberalni poslanec Hore-Bellist-j je vzkliknil: "Gospod minister, aL ; b: ne mogli prepovedati porabe slo-i nov pri volitvah?" V Angliji pravijo namreč "slon ' i kandidatu, ki nima nobenih izgie-1 dov na zmago in ki kandidira sa-' mo zato. da nagaja drugim. Na -> vprašanje minister sploh ni odgovoril. Smehljaj na njegovem obrazu je pa pričal, da ni poslancem zbadanja prav nič zameril. Zagoneten umor v Andrijevcih. V Andrijevcih pri Brodu v Slavoniji je bila umsrjena posennica Agneza Šmid. Našli so jo vašiani na njenem domu z razbito glavo vso okrvavljeno in obvestili orožnike. Umora c-sumljen in aretiran je bil 79-letni Luka Cepič, ki je skoraj 20 let živel s pokojnico v konkubina-tu, toda vedno sta se prepirala. Starec je namreč prepisal nanjo po!o-'vico svejega imetja, toda zd'. =>e. da se ni dc3ti brigala zanj. Ker mu ni hotela kuhati in ker tudi ni hotela pati pri njem. sta se vedno prepirala. Tudi onega dne zvečer sta se sprla in kakor pripovedujejo sosedje. ji je pred odhodom zagrozil, da si bo to že zapomnila. Orožniki so ga zaslišali, pa ni hotel ničesar pri-• znati. Prepeljali so ga v zapore so-Idisča v Brodu. Senzacijonalna aretacija v Pančevu. V Pančevu je te dni vzbuditi veliko senzacijo vest, da so bili aretirani lekarnar Gjorgjp Lazi j. mestni notar Ladilav Petkovič in draguljar Miha Eicher, zaradi zlorab v zadevi dedščine nedavno umrle begate posestnice vdove Bogezani. Gre za ogromn: premoženie. Notar Petkovič je bil baje glavni krivec. Mož je bil odstavljen in je proti njemu uvedeno disciplinarno postopanje. Poroka 14-letnega dekleta. V farni cerkvi sv. Nikole pri Koprivnici se je te dni poročal neki 18. letni mladenič s 14-letnim dekletom. Deklica je morala najprej predložiti zdravniško dovoljenje. NAPRODAJ KROJAŠNICA dobro stoječa, — mala najemnina. $25.00 mesečno. — Vprašajte: 637 Bergen St., Brooklyn. N. Y. < 3x 18.19&20 • Lova se v splošnem bojim, ker je v gotovih czirih nevaren šp Pcsebno pri lovu na zonske se lahko opačeš. Ako jo vjameš. lahko kaj vjamež. ponavadi je pa tako. da ona tebe viov: in si petem viet v-e svoje dol-ko življenje. , Ei. veliko se jih je že vjelo. in veliko se j:h se bo. Naši lovci so pa najbolj na zajce udarjeni. j .Od vsepovsod prihajajo poroči-■ la o ve.- in manj uspešnih l:»vih. Kanada je pcsebno priljubljena. Tisti, ki so blizu meje. hodijo najraje v Kanado lovit. V Kanad: se tudi marsikaj doživi. Tako je naprimer neki cleveland-ski lovec opisal svoje štirinajstdnevne doživljaje v stoštiridesetih kolonah in peidesetih nadaljevanjih, pa menda še ni vsega povedal. Nil mu zameriti, kajti v KanacU so pač take razmere, da človek tam kaj hitro malo preveč zgovoren postane. V Barber ionu imajo kar tri lovske brigade, ki baje vse zelo uspešno napredujejo, tako že vsaj poroča moj prijatelj Malgov. Priredili so že tudi veliko zajčjo pojedino, ki je trajala baje do šestih zjutraj, dočim je poročevalec o-pisal zabavo le do ene ure p d polne či. Nato ga je iz tega ali iz onega vzroka zapustil spomin. Iz gorenjega dela države Ne* York prihajajo najugodnejša poročila. Tako je naprimer podrl Mati/a petnajst dolgoušcev, Jerina jih je dvanajst in dve lisici, dočim je izvr-nil Matinez petindvajset zajcev in sedem milkpunčev. enega medveda bi bil pa kmalu zadel. Nesreča ne počiva! Tudi smrt ne. Podvrženi «te eni ali drogi raak dan. KAJ BT* TA STORILI TA SVOJO OBRAMBO IN ZA OBRAMBO SVOJIM OTROK t Ali **» t* šovoeotmmi sa dmčaj bolemi, n&god* ah smrti T Ako ne, UArnj prietepite t«k«j k bhšaj«»u druitvu Ja^oalo-T&oeke Kstolitt* Jednote. Kaže jedaota plačuje največ bol« nišk« podpore med veeai jogoaloTannkimi (Odpornimi orga-niaaeijami y Ameriki Imovina tnala nad $1,100.000.00. &an*tv» nad 20,000. Nova druitva se lahko vatecevije v Zdroienih drixvth ali Kanadi s Sani. Pristopnina prosta. Bfit* nafboljH $knmuki Udnik "Novo Dobo", gUmio JSKJ. Pišite po pojasnila na glavnega tajnika, Joseph Piahler, Ely, Prosim, da b. priobčili ta dopis v Glas Naroda. Mislim, da je prvi iz tukajšnje naše naselbine. Priloženo vam pošljem za Glas Naroda 3 dolarje za 6 mesecev in za Koledar aa leto 1931 50 centov. Tem potom se prav lepo zahvalim Sakser State Bank za hitro in točno postrežbo, ker mi je dobila za mojega sina denar iz stare domovine. Skoraj sem bil presenečen, ko je :ako hitro in točno prišel ček mojega sina Viktorja. Torej rojaki, pa širni Ameriki, po-služite se najbolj zanesljive in hitre Sakser State Bank za pošiljanje denarja v staro domovino in obratno. Berem dopise v Glas Naroda skoro bi rekel iz vseh krajev po širni Ameriki, pa še nisem ene^a dopisa bral. da bi bile delavske razmere pervoljne. Tudi tukaj občutimo v o-bilni meri Hooverjevo prosperiteto. Tukaj se ukvarjamo z živino in mlekarstvom. Do lani je imela živina lepo ceno, ko je farmar predal fcivinče iz hleva, še ni bilo treba, da bi bilo pitano, in je bil vesel čeka. Letos pa moraš za tak ček skoraj cel trak živine dati. Ali v mesnici se pa ne razloči dosti na ceni. Meso je skoraj iste cene kot dve leti naza'j. Z mlekom in smetano je pa tudi skoraj pod ničlo. Spomladi in poleti imajo izgovor, da pride preveč mleka in smetane v mlekarno, da je zato nizka cena. zdaj v 'tem času ga je pa malo, pa gre zmerom cena še nazaj. Preteklo leto so farmerji sejali grah. Nekaterim je še precei dobro obrodil, samo zemljo mora imeti REDEK SPOMIN Soiijsk. vseučiliški profesor dr. A. Balabanov je naletel v Kazan-liku na m >ža redkega spomina. — Gre za Marina Kai-adimitrova iz I Gornje Orenovice. kjer je bil rojen 1. 1896. Karadimicrov je sin siromašnih staršev in zato je mogel I dovriiti samo tri razrede gimnazi-i je. Do zadnjega je živel v veltM bedi. doki': se ni izkazalo, da ima . izredno r -vi. spomin. Bilo je v nekem me-tecu, kjer je stopil K.i : radimitrov slučajno v trgovino, v • kater; so delali inventar. Ko so pr j pozneje iskali seznam blaga, so u-gotovili. da se je izgubil. Karadt-mitrev je oil znan s trgovcem in lahko s: mislimo presenečenje vseh. ko jr- točno povedal, kaj v^e : je bilo v navedenem seznamu, čeprav sa dti.iii inventar že pred dobrim tednom. In Karaa.mitrov ie začel nastopati po gei-..inah, dokler ga ni oa-! kril omenjeni profesor in ga pri-' vedel v Sofijo. Na sofijski univerzi j so delali z njim poskuse in vsi so ! strmeli na i n jegovim spominom, j Karadimitrov ponovi do 3000 po-| ljubnih imen in do 6000 števil, ki : mu jih poljubno nerekujejo. Te dni j se je vršila prva večerna produkcija v sofijskem gledališču "Royal . ki je potrdila, da je Karadimitrov spomin res nekaj izrednega. Mož zna besede nele ponavljati v istem vrstnem redu. kakor so mu jih nareke vali, temveč jih ponavlja tudi v nasprotnem vrstnem redu in sicer še mnogo hitreje. IŠČEM SLUŽBO kot oskrbnik ali tovarniški delavec. Za stalno služtjo in boljšo phačo -napravim gospodarju brezplačno novo iznajdbo sa obrambo napram roparjem ali tatovom. — Pišite: "Iznajditeir, co Glas Naroda, 216 W. 18. Street, New York, N. Y. NAGLI TEMPO F4A&E O0BE > omogočil, da w je nekaj prej« redka. )>oU*en silno razširila. Večina moških, ki Jo prekoračila 4W k>toK boleha na glavobolu, izčrpanosti neurejeni prebavi In ^i>0minjsklh iriotnjah Naravni "Pi^AXlXKA" zdravilni krajfta t*. leiave. Kot preizku-ftenn sredstvo ae je obnese! pri nervo2nit, in nevrastentfnih ^»bo'enjih mtajSib oeeb. —_ Zahtevajte v apotekah aamo pravi 1-i.ANINKA" faj BAHOVEC v jJttphiranih paketih In z na-pisoui ««-oI*\*aJalca: ?-EK-\R\A .Mr Li.UioVEC, IJUBIJAXA iatecioentl. okrnit* m po Oraplačn* inforaikciio no sori Imenovano tekamo ali pa. na nažesa. zastopnika _THE CHEMICAL ^»WDUCT» CQ., MI Fifth *vo.u>, New Vntfc. N. V PRUSTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, 'K ' 1 ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" ne St» samo rase članstvo« pač pa vsi Slovenci v vasi okolici, cm U OGUSE SO ZMERNE Tako jih znajo le Littlefallčani podirati. Poročajo mi. da bodo priredili dnp 20. decembra v Doma Združenih Slovencev veliko veselico ali party. Lovci bodo preskrbeli zajce in drugo divjačino, brhke vdove bode j kuhale in pekle, mladi srčki bodo i pa na mizo nosili. Tudi mene vabijo, pa se boje, da •bi ne bila v tem slučaju moja kolona do novega leta prazna. Ker se je v kleti poleg dvorane že itak velika zaloga letos poveča-ila za nekaj polovnjakov. sem uver-jen, da ne bo treba nikomur lakote in žeje trpeti. Želim tudi, da bi komični prizor "Sreča v nesreči" dobro izpadel. Na nekaj opozarjam lovce, posebno pa kuharice. Predno dene jo v peč, naj se natančno prepričajo, kaj je v ponvi. Kot je lovcem znano, bodi ustreljena divjačina rada nazaj. Nič kaj prijetnega bi ne bilo. ako bi se v poznejših nočeh oglasilo o-kolu Doma močno mačje mi j av kanje, kateregra bi bilo slišati s Seele« Sireeta prav gori na ŽJberše. ■^SIM Ji*- .s* . m*m* mmmmmw. .............. _ ____ Ovned and Published by SLOVENIC PUBUSBINO COMPANY (A OorporaOoo) Frank Sakjer, President L. Benedik, Treas. Place of hnalwi— of th# corporatioo and addresses of above officers: St« W. ltth Street, tonus* «f Msahsttaa, New York City. N. I. -GLAS NARODA' " ^ ' W9A grog BLOTMM PAUL! ' -. KRATKA DNEVNA ZGODBA STANOVANJE On Je prišel na sestanek, tod i j takoj za nJim se je pojavila na j vstopnicah podzemne železnice tudi ona in naglo se je prerila skozi vy-| itverc množico proti njemu. Piijtli se za roke in si po-' Jala globoko v oči. Si kaj nnifl .Kienient? — i**' vprašala nestrpno. Morda. A ti? — se je zasmejal na vse grlo, toda lakoj je izvedel j Stanovanje treh sob, v petem nadstropju pri Butte>u. Izprazni ] čez tri mesece Mladenič z roditelji. Sin odpotuje v Ameriko, star- • * pa presilijo na kmete. Imenitno. Moje stanovanje je pa blizu Pantinskih vrat v no\j hi^i. Moderna oprema, centrahia kurjava, dvigalo itd Zdaj stanuje tam mlado dekle z materjo Erui ali morda tudi obe se poročita in stanovanje bo kmalu prazno, pri-. naj da sem našel zelo prikladry. Ktanovarje. Oh' Kaj pa jaz? Saj tnai mo- ■ ni nap.ično. A najemnina? — V vprašala v ?a v skrbeh. — Mojc .' ta ne osem tisoč in presega neko-i nko najin proračun, toda to naju j menda ne bo ugonobilo. - Moje je ugodnejše! — je tii-t umfiral Klement. — Nekaj nad se- j dem tisoč, a stanovanje imenitno, j Mlado dekle mi je razkazalo v -e j ketičke. Prepričan sem. da ti ix> | ugajalo in da se boš počutila v njem ko riba v vodi. Saj je že skrajno čas. da dobiva stanovanje, Le pomisli, že t»]' i ta begava po Parizu iz okraja v, » kraj. pa še zdaj nimava stano-. * 3nja. . j Smejala sta se in šalila, polna nad 1 v rečno bližnje bodočnost Samo da bi si tvoj oče zopet ne izmislil kakšnega vraga, ki b: prekrižal najine račune, — je menil tant ves v skrbeh. Ne boj se. Upam. da bova za veli ka noč . Kako to, za veliko noč? Zakaj ne Ž!' za božič? —se je jezil že n.n čakanja sem že sit. O bo- ali pa nikoli! - je vzkliknil ves iz sebe, — Samo. da bi dobila stanovanje! — je vzdihmio dekle. - Eno teh dveh bo gotovo že pralne. — jo je tolažil Klement. Lepega vremena je bilo konec, v me«'.a se je naselila zima. Zaročenca h* nista več sestajala vsak dan Pri vhodih v podzemno železnico in v parkih riskira človek v najboljšem primeru nahod. Š!bko zdravje je sililo Klementa. da je bil previden, pa tudi Simona je bila zelo nagnjena k prehlajenjit. Svojo srečo oficijelnih zaljubljencev sta zaprla solidno med štiii Atene. Mladenič je imel dovoljenje posetiti nevesto vsako nedeljo. — Igral je domino z bodočim tastcn\ Simcna je pa pripravljala svojo balo ali sedela pn oknu in zrla v daljavo. Poroka bi morala biti nr. novega leta dan. Vse je šlo dobr<\ Ve^ti o novem stanovanju so bil? usodne. Mladenič od Buttesa ni bil izpremenii svojega skle no verstvo: namesto bo^ i časti j satana. Prav za prav so Jebidi ja-ko strpni. Spoštujejo krščansko, i muslimansko in židovsko vero. mislijo pa, ne ne zahteva Bog nobenega češčenja. ker je po naravi dober. Molijo torej satana, ker ima to. vso oblast in človeku lahko po-| Sije vsako nesrečo. Satan vlada na t zemlji zdaj in bo zavladal še 4000! let do zadnje sodbe. Potem se boj res sicer pričelo božje kraljestvo, J a na satanovo priprolnjo bo pomilo- i stil neskončno blagi bog tudi njegove vernike. "Črna knjiga", sveto pismo satanavih čestilcev, zatrjuje, da je poslal satan peklensko črno priležnico že Adamu v ra;. Rodila je sina in hčer. ki sta se poročila in tako je nastal jezidovski narod. Jezidi se ne smejo ženiti s tujimi ženami. Tudi sosednji muslimani jih nimajo posebno radi. Smatrajo jih za potomce nekega Sidija Moavija, ki je po vragu obseden hinavsko umoril Husejna, po Mahamedu največjega muslimanskega svetnika. Pred vojno je štel ta rod 300,000 ljudi, zdaj jih ima komaj 60.000. Tako poroča dopisnik nekega lista, ki je letos obiskal jezidovsko božjo pot, nad breJtinom izgrajeno ir^ošejo Šejk-Adi. kjer počivajo kosti ustanovitelja jezidovskih naukov Adija in pavje pero, ki ga mu je izročil satan kot znak oblasti. Na ta kraj i romajo skoro leto Jezidi kakor j muslimani v Meko. Njih vodja je veliki svečenik z naslovom "mil". Izvoljen je od zastopnikov vseh ro- i dov, ima neomejeno oblast, biva v lepem gradu, redno dobiva sedmi del vsega žita in živine in v svoj i harem najlepša dekleta. Čuva sveti grob. blagoslavlja romarje, vo-; di verske spore itd. Pomaga maj sede«*1 razredov duhovščine: "piri" pridigarji, "šaki" godbeniki, ki i-grajo pri službi v svetišču, "fakir-1 ji", ki bičajo in do krvi mrvarijoi lastni život, "kavali" grobarji in! drugi. Jezidi so skoraj vsi nepismeni. Samo ena ženska pozna črke, ker je bila slučajno v nekem ameriškem zavetišču med vojno . kot otrok. Domače pismenke poznajo samo "piri". ki morajo pri-digovati. iScer pa smatra Jezid. da je pismenost greh. Satan je črke izumil, da bi bil najmodrejši. Oni, ki ga posnemajo, bi ga lahko samo ra2 jezili. SEZNAM KONCERTOV: 28. dec.: Radlo-koncert WJAY. Cleveland, Ohio, 31. dec.: Lorain, Ohio. Banovcc SreUur, 933 E. Its. SU Cleveland, Old«. a POZIV! Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem j po&a Mrocjpiiw za Ust, mo I n&ptoSem, d& jo po možnosti Qmprej^bnove.— Naj bo vesel Božič Iz dolge vrste preteklih let v bančnem poslovanju, pridobili smo izkušnjo, ki nas uči, da dobrosrčnost naših rojakinj in rojakov tudi v slabih časih ne pozna meje za dobra dela. Na podlagi te izkušnje smo uverjeni, da se boste tudi letos spominjali svojih dragih v stari domovini, z večjem ali manjšim denarnim darilom za Božične Praznike. Z najboljšimi zvezami, smo popolnoma pripravljeni za točno izvršitev vseh naročil, vendar prosimo ne odlašati s pošiljat* vami, da nam bo mogoče nakazane zneske dostaviti -obdarovancem pravočasno. Sakser State Bank 82 Cortlandi Sfcreet New York. N. Y. Vesti iz Primorja. "Vlada je ugotovila, da se dei duhovšžine v Julijski Krajini. v resnici omejen, še vedno ne vzdržuje poskusov za akcijo propagande, nasprotne interesom naroda in direktivam režima." Tako j t rekel točno državni podtajnik Ar-pinati v odgovoru na znano interpelacijo cn. Ccsslschesa. Via tin : ugotovitev bije pc zobeh oba težaška dnevnika "Piccolo" in Pr»-polo" in tudi Coselschega. ki so trdili. da vrši pretiitalijansko propagando vsa slovenska duhovščin v Primcrju. Vlada ugotavlja le resnici omejen del. kateri >am poskuša akcijo za propagando Tu se spominjamo razgovora ki * i je imel "Piccolov" sotrudnik z nekim tržaškim italijanskim duhovnikom, kateri je branil škofov.. staliiče. da se ima božja be=eda o-znanjevati vernikem v njihovem jeziku in pripomnil, da ako st* sake-! mu duhovniku očita delovanje proti Italiji in italijanski vlači, se mora to dokazati. Vladna ugotovitev je podana previdno. Ker pa sloni na fašističnih podatkh. ji u-tegne izpe-dbiti podlago potreb i brezh.bnih dekazov. On. Goselschi je pchvaiii v parlamentu deiovanje italiUnskin frančiškanov na Sveti gori. kate:: vedno kažejo svojo vdano" dorr vini. Preditejnik samostan: je o. pater Inama. ki je kričav i poslavljal fašizem. Pod njim po; -ls Sveta gora pravo fašistično zabavišče. Zato je moral oditi. S -togorskih romarjev ni niti z dalo več toliko, kakor nekdaj. Slov en v i gredo na Sveto goro. če si sami za-gotove slovenske spovednike pridigarje. V Pazinu so se sestali političui, lajniki ist-rskih fašijev in zvezni' tajnik Relii-Ražern jim je razlaga.:, da bo treba v devetem fašističnem 5 letu delovati bolj intenzivno ka-| kor doslej. Fašistično gibanje mor.i! biti strastno in brez camora po- i sebne v Istri. Fašisti morajo br.i pripravljeni na vse, tudi na vojno če jih pozove Duce. Zvezni tajnil: ;c ozmerjal voditelje fašistov, ker' se premalo ozirajo na ukaze, ki jih jim pešilja. Fašistične vrste bc treba pregledati, da dc'oijo izkaznice samo taki. ki so jih vredni Pred vsem se ima .skrbeti za organizacijo mladinskih fašijev in 7.1 ustanovitev fašističnega kulturnega zavoda. Pazinski načelnik Camus priporoča Relliju ob vsak. priliki najstrožjo pažnjo na okolico kamor fašizem tako težko pr -■ dira. Lani so si ob tem času italijanski smučarski klubi v obmejnia pokrajinah se?-ravljaii programe za svoje delovanje po navodilih tajnika fašistične stranke, ki hotel, da se razvije ob vsej meji sport do viška. V Primorju se i ni doseglo. Zato ni daje ietos z.. smučarsko 5?zono ob meji direktiv italijanska smučarska zveza, ki odreja, da se morajo vsi smučarski klubi v Julijski Kraj-ni props.-! stiti vodstvu smučarskega kluo.-. "Mente Triccrn ' in du s. zanimanje za smucuispor: zanesti v "dop .lav ro"- /ve/.a vzpodbuja prim, k ' •• . mlačno, da naj -c cxi:.v. .aajir športa, :x> katerem bo p granico tudi v mrzli za-: . Čipkarstvo v Idriu p ■ ■ Preprečena je bila splosna čipkar- j ska organizacija, dasi so se prvo:-j no za njo zavzemali sami fašistič -; ni oblastniki. Pa tudi pod krov do-j mačega zadružništva ni mogoče j spraviti čipkarstva. dasi bi pra.'t v njegovem obsežju moralo dobili potrebno zaslombo. Čipkarstvo j£. ! v današnjih razmerah v Idriji ve-j ievažen življenjski predmet žen-, stva. Brez organizacije je čipkar- j itvo plen špekulantov, delo ni za-j destno plačano, občuti se tudi že 1 tehnično nazadovanje in tako b: i najbrž? v kratkem kcncc nekdaj J tako cvetočega idrijskega čipkar-' ; itva. STALINU-NOVA ZLITNINA i Skupina inženjerjev je v B.i kuju izdelala novo zlitino z jeklom ki baje po trdoti pr?kaša vse do--lej znane ziitine. Stalinu na čast cigar ime izvajajo kakor znano i? ruske oznaibe za "jeklo" > prim nemški "Stahl'i, so ji nadeli inu "stalinit". Poleg izredne trdot? y biia druga prednost slalinita ?■ nizka cena. uit! /PI.^rM rotK H \ :: : :>uca . i-. • i ' U n p-nik. ki ie nau 'A ..n Ziiru?"nih držav. Oglaaia se z • p ijasnila v ljudski >oH I'll r.i>t 41. ctsta v petek -/ju r. .' t i) J<» il., sooa Ttv. 338, .ili pa v • ob 3. do 5 ■ to- ha KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE za leto 1931 SO DOSPELE Zbirka štirih zelo za-, nimivih knjig: stane $1,35 KNJIGARNA "GLAS NARODA 214» W. 18th STREKT NEW YORK fr 1 """-V SAMOSTAN SV. BERNARDA V TIBETU Iz Marseillea je odplula te dni cdprava menihov s Sv. Bernarda v Švici, ki hoče ustanoviti podruž-nit-o same.s* an:; v nedostopnih gorah Tibeta. Vrli menihi b->do čez rnese«' dni v kilaj-rk; ittki Hauby, Tr • ■: \ ..mi, i,-j •, ce-.t. Ivi. n.h: ■. o . .• • n l. P-./ v i' a 11;:: p"pir. ^ n:- a., p.i cia jih je t- žavna r i i/ rp.i!a Na tem mestu si noišč j i.a-ltdnii; sv. Bernarda ugoo^n kraj. k er b-'do začeli staviti .samostan na prelazu Sv. Bernar- a, kjer imajo menihi le fe redko priliko 'a >voje karitativno delov:1.-nje. V svoje novo domovanje bodo menihi privedli tudi znane p?e najčistejšega plemena, ki bodo iskali ponesrečence. Zamisel vrlih menihov ni samo plemenita, marveč so ž njo pokazali tudi veliko hrabrosti. kajti omenjeno ozemlje j? pravi raj kitajskih, indijskih in betskih razbojnikov, ki preže tu aa karavane, da jih oropajo. Z misijonskim poslom se bodo 'oavili menihi le v drugi vrsti. BOMBA NA POJEDINI V kraju Opalinu na Poljskem se je pripetila strašna nesreča. Med neko svatevsko pojedino j«* potegnil eden izmed gostov iz žepa hipoma ročno granato in jo je hotel zagnati z vzklikom "Živela ženin in nevesta!" skozi okno na dvorišče. Granata pa je zadela ob rob okna in se razpočila v sobi. Neprevidnega yosta je raztrgalo na kose, trije nadaljnji svatje so umrli po prevozu v bolnišnico. dp-set oseb je bilo lažje ranjenih. Shake^pearejev oče Na Angleškem so našli v zadnjm dneh neke stare listine, iz katerih izvira, da je bil oče najslavnejšega svetovnega dramatika John Shakespeare, trgovec z volno. Med drugim so odkrili pismo starega Shakespeareja. ki kaže, da je Va tožil enega svojih odjemalcev, ker je naročil za večjo svoto blaga, a sa ni plačal. ■mr t milijoni v J VAŠIH LASTX1H ' * U UDI PRAVIJO | ji r -. r.-..h*nctF\ tianncn.a, fc! dt ' « tj ' i? -r> "■in z .iovrvjhra T i t PAlN-r.XPELi.EH. ki ^ ra prt-'.taiic, bolorirtc v prsih, t. 9 fi noboie. holrjtj v !;.-l»«u. clc-- m U T- '-tie min«, irtjc stlr-c, iz v i- K lic. L^palrnjcTija. rrvtuaiit-n« b<>- S j'.-cmr. ralfr.jO it J. Toiciril jj t «'tno:, Laeto dobe. je utrrc- ^ Sr Cr: l'!v». Lc prepričajte se. da dobite & ; inr.ua. ANCHOR trfcvtka f rrvaka na oaiotu Je Taie ian:* J stvo. vredna in zanimiva ienji. zrra yc o-rita trow vsake »tekle- '-JE nitc PAlH-EXH2LI,ER ia. S V lekarnah. 3S in 70 centov. ali di:wtau od; ' 1 ftlCHTEH S COu 1 •EWIYANB »OOTM r,rm rn^ yf . BROOKLYN, IM.M 4 j »Ta lepo izdelan globus kaže v finih pestrih barvah dežele in vodovje, morske j l rednosti toke, smeri ladij, mednarodno dnevno črto itd. Zemljevid je tiskan v živh banah, je na lepem stojalu in je ves polakan s prvovrstnim lakom, (ilubas i-■ | iz posebne snovi, ki se ne da razbiti ter je bolj trpežna kot katerakoli snov. ki glODUSa. se jo uporablja za globuse te velikosti. Stojalo je '14 takozvane "art moderne'1 kovine v kristalni izdelavi ter jako lepo. Xa severnem tečaju je kovinsko kazalo, s katerim lahko določite dnevni čas v kateremkoli delu sveta. To ie edini globus te velikosti s tako pripravo. KRASEN PREDMET, KI JE KULTURNE VREDNOSTI ZA VSAK DOM » i Modemi namizni globus je vreden vsakega doma in vsake pisarne. Vasi prija- \ teli ga bodo občudovali, vi in člani vaše družine se boste • ■; p «11« » iinvi« NEW YORK, THURSDAY, DECEMBER 18, 1931 •w ukg in iioTni vrni m a. a Carovniško zlato. MHMMI I . Ll ROMAN tX ŽEVUIRJA. g , jJ——g Za Glas Naroda priredil G. P. - Rad ti vrjamem. To samostanska življenje ni zate. Ne razumem. Kako more Juta prenesti kaj takega! Žal mi e. da je nisi mogla napo- ■ :iti do kakega izleta v Berlin! Neobhodno potrebno pa je, da ostaneš tukaj do najine porcke! Jute ne smeš pustiti same! -- Torej ne sme ostati brez nadzorstva, misliš? - Tako je. To vem. pa bodi brez skrbi. Jaz bom že vzdržala. Pogosto se mi zui, da me dote ti zidovi Ravenaua. Po vajini poroki se bom preselila v Schoorode ter si uravnala življenje drugače, to ti zagotavljam. Jaz ho-ctm imeti nekaj za svoje napore! Nasmehnil se je. - Tega zagotovila ne potrebujem. Prav imas! Kaj ti koristi sijaj lu bogastvo, če ga ne znaš ibrabljati? V par dnevih me boš enkrat spremil v Sen on rode. Par stvari mo- preskrbeti v Berlinu. Schonrode naj bo pripravljen do vajine porode zx moj sprejem Juta mi je že dala polnomoč, da si preskrbam, kar patrebujem! - Ona je izvanredno plemenita narava. Ali je že kaj rekla, da potrebujem dosti denarja? Ne. denarnih vprašanj se nikdar ne dotakne. V tem izgleda kot \f! ka dama. čeprav je glede same sebe prava ponižnost! - To se bo že irpremenilo, kakorhitro se bo nahajala v svetu. Le ča-taj, ponižna grajska gospodična bo prekipevala nekega dneva veselja do življenja' Najprej naj »e poroči z menoj, to Ji bo že pomagalo! - S takim življenjskim ume trnkom kot si ti. bo težava. Tukaj, v art vem Ravenau-u. premnogo raznušlja. Ona je ;*ploh natančna ter vt-rtna narava Niti ena poteza njenega značaja ni moja in tudi solnčni temjserament svojega očetu je podedovala' - CaJLajva, Jaz jo bom že razvedril! Upam. da se ti bo po^redio! Juta Je odjahala, Herbert in Gvendelina sta se odpeljala v Schon- J« ta Vt»lgemut je zopet enkrat temeljito popravljala sobo gospe SLerr.eck .c!enerni kos polu it v a je bil preiskan, če se morda ne nahaja notri skrivnosten dokument. Tudi omari je posvetila prav posebno pozornost. Vedno se ji je zdelo, da je jo na'boo pripraimo skrivališče za take važne stvari. Ve druge ključe je G v* n deli a pustila ležati. — manjkalo je vedno1 ki j ur a k omari. Stara ženska je metala jezne poglede na nedolžno omaro ter udarila jfzno po rratih XJbcga Konu a je postajala vedno bolj otožna, in Jeta si je vtepla v glavo, da ji bo pomagala najti dokument! Z vso silo Je vrgla težko lestvico proti omari. V istem trenutku je /iropotalo v galer.ji, kot da je padel težak predmet na tla. Vsa prestrašena je zletela Jeta ven. J .j| i Tojbi je ♦ /a.a na tleh slika Katarine Sarlote. in v zidu je zijala veli-k razpoka iz katere je molel lesen predmet. j w ■ , r. e visela slika. Je mejila na sobo Gvendeline m v r. jej nni ju'a :iv ni. k. je tvorila zadnji del stene. , a ravnanja Jete se je omajal zid. in slika je pad- : /J- * imela G vence lina svoje skrivališče. ti^P podrobneje ogledati škodo, ko je prišla po stopnicah t Dalje prihodnjič) % * > - Mali Oglasi imajo velik uspeh II Prepričajte sel * SaUfcpJ^* • CMC •— •• VIZIJA PRIHODNJE SVETOVNE VOJNE Najnovejša knjiga generala Lu-dendorffa Svetovna vojnra grozi , o kateri je bilo že poročano, je vzbudila v Nemčiji kakor v inozem-l'.vu veliko senzacijo. Prva izdaja, tiskana v Monakovem, je bila raz- 1 g rabljena še preden je prispela v Berlin. V teku enega sameg-a tedna je ta Ludeaorffova brošura, obse- ! gaioča 93 strani, dosegla tri izdaje.1 Osebnost generala Ludendorffa! je tudi pri nas dovolj znanra. Mož; je bil med vojno šef nemškega generalnega štaba, vodil je svetovno vojno m jo izgubil. Toda nikakor se ne da podcenjevati, da je nemška armada v mnogem po njegovi zaslugi dosegla v svetovni vojni razne velike uspehe. Po vojni se je Ludendcrff z vmešavanjem v politiko večkrat diskreditiral. s čemer pa se ni zmanjšal njegov ugled, v kolikor mu pritiče kot vojnemu strokovnjaku. Sedanja njegova nova brošura vsebuje frapantne posameznosti in predstavlja zanimivo proročanstvo. ki mu je samo želeti, da se ne bi uresničilo, kakor to v ostalem Ludendorf^sam ponovno poucjarja. Priobčujemo v naslednjem nekatere odlomke, ki opisujejo razne faze: zamišljene bodoče sve. .ne vojne, ki naj bi se pričela 1. maja 1932. Kakor pravi Ludendorff, bodo bodočo svetovno vojno izzvale izven-državne, ne nacijonalne sile, kakor so to: prost;?:dartsvo. fašizem, katoliška cerkev in boljševizem. Vojna se bo v prvi vrsti vodila med franrosko i žo "Veliki Orient", Vatikanom in Moskvo. Dnevi vojne se štejejo o-J pr;?etka mobilizacije. Države bade r. eljene takole: na eni strani Franci:a. Jugoslavija, Belgija. Češka. P I i.ska in Romunija. --na dru'4'i pa Italija. Nemč'ja, S >-vj e* sl-t-a Ru.-. i Avs? vi j a. Mad ž ar.- ka. Anglija. Tu: -ija in pozneje tudi Bolgarija in Grčija. Prvi dan vojne. Vojne napovedi ne bo. Pu^ke bodo začele prasketati takorekoč same od sebe. Vse evropske države (razen Norveške, Ho.-andske. Anglije in Portugalske > ter Turčija in Japonska, b:do isti dan proglasile mobilizacijo. 2e v noči prvega mobilizacijskega dne se bodo pričele borbe v zraku in na kopnem. London, Pariz, Milan, Rim. Benetke. Zagreb. Budimpešta in druga mesta bosta z zraka uspešno bombardirana s plinskimi in eksplozivnimi bombami. V Nemčiji in Avstriji bodo deležni enake usode: Duesseldorff £er mesta in industrijska središča v Poruhrju. nad-alje Koeln, Koblenz. Frankfurt, Ludwigs-hafen, Heidelberg, Stutgart, Muen-chen, Ntiernberg, Mainz, Dresden, nadalje Dunaj in Gradec ter še mnoga druga mesta, *a vprvi vrsti in najbolj Berlin. Razen tega bodo na Madžarskem, v Avstriij, in Nemčiji razmetane proklamacije. ki bodo pretile z najstrašnejšimi kaznimi prebivalstvu, ako bo izven regularne vojske sodelovalo v vojni. Istočasno bodo sovražne države oficijelno obvestile nemško, avstrijsko in madžarsko vlado, da smatrajo omejitev njihove oborožitve za mednarodno pravno prizrrano in obvezno, čeprav splošna razorožitev, predvidena po versaillski pogodbi ni izvršena. Na vzhodnem in severnem morju ter drugod se bodo potapljale ladje in obale bodo minirane. Na vseh mejah se pričnejo spopadi. Belgijci in Francozi so že odposlali preko me e svoje prče čete, ki v spremstvu številnih t-ankev prodirajo v Nem-, čijo in zasedajo obmejna mesta in prehode preko Rena. Na meji proti Jugoslaviji. Romuni]. Poljski in Čehoslovaški se prič-nje ^obmejne praske, patruje z o-beh strani vpadajo na sovražno o-zerr.Ije. Prebivalstvo se udeležuje borb. Oj prve ure dalje besni in se raz-jviia vojna z elementarno silo. Isto-j časno se širi plamen upora med dru. .»Itimi narodi proti "belim vsiljivcem", ne glede na to. kateri j vojni grupaciji držav pripadajo. V j na se vrši od prvega trenut--la. - ..lje z nečuveno surovostjo na zemi■:. v zraku in a morju. Mednarodna prava se vp oštevaj o še mail je kakor v prvi svetovni vojni. Vsi pak:: o zabrani metanja plinskih bomo iz letal ali 0 omejitvi vojne s podmornicami postanejo povsem brezpredmetni. Pro!:vaje krvi spremlja gospodarsko uničevanje narodov. Vse gospodarsko življenje umira, deluje same vojna industrija. Denar izgubi popolnoma svojo vrednost. Kdor je še včera: imel premoženje in veljal za "bogataša.", je danes ob vse. Cene najnujnejšim življenjskim potrebščinam postanejo naravnost neza-ališno oderuške in nedosegljivt. Na morju se vojna nadaljuj? vedno ostrejše. Velike so izgube na lju-. deh in ladjah Ogromne dragocenosti ;zginiajo na dno morja. Po-n: .rskf- sile sovjetske Rusije. Nem-A: :iije in Italije gospodarijo m mu. Toda Franciji uspeva eia s je ugodne baze onemogoča !. dijski promet v Severnem morju tal: ■ sežno obtežuje dovoz v An- V Nemčiji vlada veliko pomanjka-i. e sredstev za obrambo pred o-.ravnimi plini in napadi z zraka Poskusi, da bi se ta sredstva pro-ducirala neposredno pred izbruhom vejne. niso uspeli zaradi pomanjkanja materijala. čeprav nud jo zavezniki pomoč. Že prvi dan krožijc zračne eskadrile angleškega, sovjetskega in italijanskega letalstva nad Hanovrom. Uerlinom, Koenigs-bregom n Muenchenom ter se spušča o v borbo z nasprotnikom in pr. en. o bombardirati ona nemška. avstrijska in m*adžarska mesta, ki jih že zasedli sovražniki. V os.aiem se odrekam temu. da bi cialje opremljal faze pomorske in SAKSER STATE BANK K CORTLANDT STREET NEW YORK, N. T. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure zvečer. rosJaiajmo m val kres tijeme, te »u« im lUotTttoi mate 11 ^ zračne vojne. Moje navedbe naj zadostujejo, da si ust\urite sodbo o učinku teh vojnih sredstev. Kretanje armad. Na kopnem se situacija izprva razvija počasi. Armade morajo biti , mobilizirane in razporejene. Obmejne utrdbe varujejo meje vojskujočih ; se držav. t*ako v Alpah mejo med Francijo in Italijo, nadalje mejo med Italijo in Jugoslavijo ter med Romuni jo-Pol j sko in Rusijo. Ampak preko mej razoroženih držav, Nemčije, Avstrije in Madžarske se vojna takoj širi z vso silo. Preko nemške zapadne meje od Aachena do Basla se premikajo že prvega dne mobilizacije v pospešenem koraku franeo-5ko-belgijske trupe vseh vrst orožja, tanki, pešadija. avtomobili in motorizirana artilerija. Tretji in četrti čran mobilizacije je že zasedena vsa pokrajina do Rena »er od Badna do Heidelberga vzdolž Schwarzwalda. Nemška državna bramba poskul-a prvi in drugi dan »mobilizacije ustaviti naval francosko-belgijskih oddelkov. Na posa-imeznih krajih doseže lokalne uspe-, he, toda po občutnih izgubah je pri-; siljena k umiku. Prebivalstvo nav- , dušeno pczdiuvlja pojav državne! i brambe ter tu in tam sodeluje v ; borbah. Že drugi dan mobilizacije so se prve italijanske čete prepeljale v ; južno Nemčijo in to pod zašči»o pete nemške divizije, ki se je z zapadne fronte umaknila severno od Bo-denskega jezera, in sedme divizije, ki se je utaborila na Bavarskem. Neki Vatikanu vd-an fašistični general prevzame poveljstvo v Muen-chenu. Na njegovo navodilo pribav-lja wuerttemberska vlada od naroda ogromne količine življenjskih potrebščin in materinjaail za vzdrže- ' vanje italijanskih čet. Dalje stav-lja itaAijanskemu poveljstvu na razpolago državljane v starosti od 17. do 45. leta za vojne namene; — j ostalo prebivalstvo, tako tudi ženske in otroke pa upotrebijo I.alijani za kopanje rovov in gradnjo zaščitnih utuboritev. Teritorij južno cd Dunava se .vsak dan bolj pretvarja v italijansko taborišče. Semkaj priteka tudi obupano prebivala-vo iz Badena, Wuerttem-berg-a in severne Bavarske, na begu pred prodirajočimi čehoslovaškimi četami. i Zveza s severno Nemčijo je prav hitro prekinjena. Pojavljajo se veli- ' ke težkoče glede prehrane. Vlaki iz j Italije morejo prevažati samo voja- ! ištvo. Ghad in bolezen začneta strahovito delovati, temu pa se še pridružuje zlo sovražnih zračnih napadov. V Avstriji in severni Italiji se vrši koncentracija drugega dela italijanskih trup, dočim se tretji spravlja v Albanijo. Avstrijska vlada je zapustil^ Dunaj, čigar obramba je nemogoča, in se je nastanila v Badgasteinu. Tudi tu prevzame poveljstvo Vatikanu zvest fašistični italijanski general in izvrši potrebne ukrepe. Položaj prebivalstva, stisnjenga med pl*a-;nine, je še resnejši kakor na Gorenjem Bavarskem. V priključku na sedmo nemško divizijo prevzamejo deli avstrijske vojske, pojačeni z domačo obrambo (Heimwehr), kritje nastopanja Italijansge armade preko inzra na Semmering in dalje • južno od Gradca. Čehoslovaške trupe zasedejo tretjega dne mobilizacije dunajska predmestja in dunavske mostove. Češki del dunajskega prebivalstva jih navdušeno pozdravlja. Že prvi dan mobilizacije so jug-slovanske, čehoslovaške in romunske čete, izvrstno opremljen z modernimi vojnimi sredstvi, na več i krajih prodrle na Madžarsko. Čeho-. slovaški oddelki se koncentrirajo v južnem pravcu od Bratislave, dočim je središče jugoslovanske vojske v predelu južno od Plitvičkih jezer. Madžarska vojska se upira, j Prebivalstvo sodeluje v borbah, pri-| pravljeno na vse. Toda ves napor je | zaman. Po težkih izgubah se madžarska vojka v kontaktu z avstrij-i skimi in italijanskimi oddelki umakne v pravcu Bruck—Gradec. Zapustila je svojo domovino in vodi s seboj številne prostovoljce vojščake ■ iz svetovne vojne in neizvežbano vojno-obveano mladež. Madžarska vlada je takisto s četami zapustila : domovino, ki je že y drugem tednu | mobilizacije hudo opustošena. Pad- ' ;lo je^ mnogo moškega prebivalstva, 3 vasi iikmesta so postale plen ognja N . i ali razdejanja:- " '• " * Borbe ha Madžarskem so prene- ' šene na italijansko-jugoslovansko ' Irotfto. I 23. decembra: AlWrt lUIlin, Cherbourg, Hjmliurj 24. decembra: Amtricii. Cherbourc, Hsmburg I "a ris, Havre 26. decembra: * Bj«-mt-n, Cherbourg, Bremen Milwmkff Cherbourg. Haml-urg U. decembra: Lfviathan, Cherbourg Olympic. (JugosJovenski iztet» 31. decembra: Presi-K-nt ITar/l!ng. Cherl>ourg, Ilam burg 3. januarja: Mt^jreLajiia, ('herlMuirj Bicin'-!!, Cherbourg, i:r«m'n 1 >•■ < ;rasv-e, Huvi« ('i»!Vt-knd, Clieruourg, Uatntiur^ &■ januarja : N*w .UiiiiicrJa-n, IToul"gr.e Kotn-r«l:.m 7. j an ur, rja: I»euls*:h!;i;n1, f'liert urg. Il., ni. ir^ 9. januarja: Salortii.L Trst 10. januarja: Maj. -ii- . (Miir»«.ui c A»ri-i i<-a. Cherbourg, ll.-.mb :rg 12. Jančarja: Euu.pa, <"h«-ii>ourj». lirrmen 14. januarja: Aiik istus, .X«i».jli, Ctricva Leviathan, t "ti« 11.«- JI g 15. Januarja: Stuttgart. Cr.. r!... ,rR. Bremen 16. Januarja: 1'ars Maro Si. J.-.u s, t;h. rlH.urg, Hamburg 17. januarja: A'i'aiiani'i, Cherbourg I'ri'j-ideut Hanling, Citnlnuri;, Hamburg 6 DNI PREKO 0GEA¥ Najkrajša in najbolj ugodna pot sa potovanje na ogromnih pamikih: PARIS 24. dec.; 16. jan. (4 P. M.) (6 P. M.) lic cTe France G. feb.; 27. feb. (7 P. M.) 14 P. M.) Najkrajša pot p» železnici. Vsakdo je v posebni kubiui z vsemi m'istrni. — Pijača in Klavna ft.Mi-cosk.-i kuhinja. Izn-dnu nii-k«- 4 rti'-. VnraAajte kateregakoli poobtaiU'enega njr.-nt.i j® FRENCH LINE ^^^H^« 1» STATE STREET JEU^BL NEW YORK. N. V. ---i —-- ehaiirt5eau. Havre 29. januarja: Euri'pa, Ohtrjoorg, Rrcnif 11 30. januarja: MivieMic, Cherbourg Milwaukee, Chf rt«;ui g. Ttr<-m«-n 3. februarja: i i;r;i«v, Haire Koma, Nu[hill, Urnova •I. februarja: i'n. rodent I loose vel t. Cherbourg. Hamburg iwutN'hland, Cherbourg. Hamburg o. februarja: i k- France, Jlavre 7. februarja: A.pa. <;ia rboi4rs ISremen 17. februarja: I^ifay«-i te. Havre Aus-i.'ii.-, Xapoil, Ctnciva 18. februarja: i*r. Harding. Chert .U>S. Ham- burg Ai1.«*rt T-allin, Cherbourg. Hamburg 19. februarja; l^riin. I'.ouJogne Sur Mer. Ilremen Sa turni i, Tr>t 20. februarja: I ■uriš Havre Olympic. Oherbourg 21. februarja: ' / XV Am.-!. Jam, i: nV-gn S« M.-r, H.>u. r.iani 25. februarja: IJrenvn. Cheibourg. P.iemen • ;»M>rgc Washington. Cherbourg, llam-| burg 26. februarja: ftre-d^n, Ciierbourg. 2?. f-bn-arja: lit- de Kran« e. Havre St. l.-.ui-. Cherbourg. Hamt.iirg 2B. februarja: A ' M COCTUKDI STKEST NBW YORK ..•j,'. Vedel je. da predstavlja na konju žalostno k ■ » ( Juta odklonila njegovo spremstvo. f oc.-otnrsti pri teti >r jo »abaval na svoj po- ala. po njegovem mnenju, nekoliko okorela v ča-.... idila v Ravenau. clKt v .nje z Juto ter neprstano krepostno življenje, jo je delalo. Veselila se je Herberta, aa lahko govori pa svoji volji v i s je o vi družbi. Dobro ti je. Herbert, kajti ti se lahko zabavaš v Berlinu ter ti ni leba biti večno vklenjen. Strašno dolgčas je v Ravenau-u. — mu je I rekal nekoč'. 36 'Nadaljevanje* Njena pisma pa niso bila nikskor slična pismom ljubeče neveste. Tem bolj vroča pa so bila pisma Herberta ki ji nepres-ano zratrje- < val. da ne more živeti brez nje. V njegovo veliko nezadovoljstvo se je interesirala Juta posebno za j ijegcvo doktorsko d*3o ter se informirala v vsakem pismu, kako je že lapredoval. NJemu pa ni niti padlo v glavo, da bi študirali. Imel je dosti druge-Ka