PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja Številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
dnevnik
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 600 lir - Leto XLI. št. 62 (12.094)
Trst, sreda, 27. marca 19»
O'. —| C<! O i> *	--■■■■
O O C
o i-i m —• r « m x 2:
— c 2> a g iv x> t? r~	r_	-J
rn a	i>	“	o
x G	2	-o
'•—f	G	O-
_ '—>
rn	i>
2	I>
n
— i>
-n
C’-
O
o
KS
O
o
Senat mora vključiti v reformo besedilo o slovenski višji sredn
Protest slovenske šole iz Trsta in Gorice
Fred učiteljiščem Slomšek v Trstu manifestacija šolnikov
in dijakov
Izjava SKGZ
Izvršni odbor Slovenske kulturno - gospodarske zveze odločno zahteva, da se ponovno vključi v zakon, ki obravnava reformo višjih srednjih šol določilo o slovenski šoli. V senatni komisiji že dogovorjenega besedila o šolskih organih in avtonomiji slovenske šole so na pritisk tržaških in goriških šovinistov črtali vsa določila v korist slovenske šole. SKGZ pozdravlja slovenske šolnike in dijake, ki so se včeraj enotno in strnjeno ude-, ležili stavk v Trstu in Gorici in ki so na tak način izrazili svoje ogorčenje in zahtevo, da se krivica popravi.
MARJAN KEMPERLE
TRST — »šolniki in dijaki slovenskih srednjih šol, ki smo se zbrali na protestnem, zborovanju dne 26. marca v Trstu zahtevamo ponovno vključitev določil za slovensko šolo, ki so bila sprejeta leta 1983 v 24. členu zakonskega osnutka o reformi višje srednje šole v Italiji« — to je besedilo brzojavke, ki so jo naši šolniki in dijaki naslovili ministru za šolstvo Franci Falcuccijevi in predsedniku senatne komisije za šolstvo Mezzapesiju
Na slovenskih šolah na Tržaškem in Goriškem je bil včeraj okrnjen pouk. Iz protesta zoper sklep senatne komisije za šolstvo, ki je črtal iz člena št. 24. zakonskega osnutka o reformi italijanskega višjega šolstva odstavek, v katerem so bila zadovoljiva jamstva za slovensko šolo, in ga zamenjal z besedilom, v katerem sploh ni govor o našem šolstvu, je namreč Sindikat slovenske šole oklical stavko za vse šolsko osebje po četrti učni uri.
V Trstu so se šolniki in dijaki zbrali na skupnem zborovanju na dvorišču učiteljišča Slomšek, kjer je predstavnica odbora SSš prof. Živka Marc obrazložila nastali položaj, prof. Marta Ivašič orisala naša prizadevanja za 'dosego čimboljšega zakona za slovenske višje srednje šole, medtem ko je predstavnik Enotne slovenske delegacije Boris Race zagotovil boju naših šolnikov vso podporo organa, ki združuje vse Slovence v Italiji.
Delegacija tržaških šolnikov, predsednikov zavednih svetov in dijakov se je včeraj sestala na prefekturi s podprefektom Vergonejem in na šolskem skrbništvu s šolskim skrbnikom De Roso. Oba sta zagotovila svoje posredovanje v Rimu
(Na sliki: udeleženci včerajšnjega zborovanja v Trstu).
, NA 5. IN 8. STRANI
ZDA VSILJUJEJO EVROPI MILITARIZACIJO VESOLJA
LUKSEMBURG — Združene države Amerike vabijo svoje zaveznike, da sodelujejo pri uresničitvi a-meriškega načrta »vojne zvezd«, ki naj omogoči uresničitev vesoljskega protiraketnega sistema. To je v bistvu vsebina pisma, ki ga je ameriški obrambni minister Caspar Weinberger včeraj izročil obrambnim ministrom NATO na včerajšnjem pomladanskem zasedanju skupine za jedrsko načrtovanje v Luksemburgu.
Po vsem sodeč se je Washington zbal prvih razpok, ki se že kažejo v do sedaj enotni podpori evropskih zaveznikov do Reaganovega »vesoljskega obrambnega ščita«. Zahodna Evropa počasi spoznava, da so navsezadnje imeli prav Francozi, ko so ob svojem nasprotovanju takemu načrtu poudarjali, da koristi v bistvu le Združenim državam Amerike.
Washington skuša sedaj premagati odpor zaveznikov s'ponudbo o sodelovanju, s katerim se bi lahko
marsikatera država tudi gospodarsko okoristila. Prav zato je Reagan razširil ponudbo še na Japonsko in na Avstralijo. Trenutno ni še povsem jasno, ali bo ta ponudba naletela tudi na odziv. Po dosedanjih izkušnjah v tovrstnih sodelovanjih so daljši konec vedno potegnile ZDA. Spadolini je o vsebini pisma včeraj obvestil Craxija; isto so storili tudi drugi obrambni ministri. Vlade Zahodne Evrope pa morajo voditi račune tudi z opozicijami in pacifističnimi gibanji, ki jim ni militarizacija vesolja po godu. Med drugim je treba omeniti tudi okrepljene sovjetske pritiske in prepričevanja. Navsezadnje ni težko dokazati, da Reaganov »vesoljski obrambni ščit« ne more koristiti Evropi, saj je vprašljiv celo, ko bi Sovjetska zveza izstrelila svoje jedrske rakete iz podmornic pred o-balami ZDA. Vse skupaj torej~ zadobiva razsežnosti nove oborožitvene tekme brez bistvene koristi za že obstoječe ravnotežje strahu v svetu.
Kdo bo nasledil Lamo: Pizzinato ali Trentin?
Kljub razhajanjem glede referenduma o premični lestvici
SKLEP CONFINDUSTRIE 0 DECIMALKAH POENOTIL STALIŠČA SINDIKALNE ZVEZE
RIM — Kdo bo nasledil Luciana Battio v vodstvu CGIL? Nekateri časopisi so te dni poročali, da bo to skoraj gotovo Antonio Pizzinato, bivši tajnik lombardijskega sedeža CGIL in še razmeroma mlad človek iz kmečke družine. Kaže, da je v tajništvu ko-ttiunistične komponente sindikata prevladalo soglasje v prid njegovega imenovanja, da pa so se nasprotno v socialistični struji sindikata temu uprli.
Socialisti bi rajši videli na Lamovem Položaju Bruna Trentina: le-ta je sicer komunist, je pa tudi prestižna in ^odprta« osebnost, poleg tega pa tudi Uamči enotnost in avtonomijo v sindikatu«. Vprašanje Lamovega naslednika je torej postalo kočljiv predmet razprave, ki so jo sprožih v okolici Runa na strogo tajen in neformalen način komunistični člani Sindikata CGIL.
Sedanji pomočnik glavnega tajnika v vsedržavnem vodstvu sindikata Del Turco je izjavil, da socialistična komponenta ne želi drugega kot čisto navadno in kolektivno udeležbo pri izbiri, ki zadeva ves italijanski sindi-•cat. Dejstvo je, da problem ustvarja težave sindikatu v trenutku, ko je
nasploh potrebno združiti moči v boju proti nasprotnikom delavskega razreda. Pizzinato, pravijo nekateri, je nov človek, ki bi lahko v CGIL pomagal v boju za prebroditev notranje krize. Toda Trentin, menijo drugi, je mednarodno znana osebnost, ki prav tako lahko sindikatu pomaga s pomočjo lastnega prestiža. Ne gre pa pozabiti Lamove sugestije o potrebi po mlajšem kandidatu, ki naj poosebi proces celovite obnovitve v sindikatu.
(R. G.)
v RIM — »Decimalk ne bomo izplačali, pogajamo pa se še lahko!« Tako je izjavil podpredsednik Confin-dustrie Patrucco na zasedanju vele-industrijcev v Brescii in predsednik Lucchinj je zadovoljno prikimal. Toda o čem naj bi se še pogajali? Patrucco je ponazoril, da bodo indu-strijci razveljavili mehanizem dra-ginjske doklade, ne glede na izid
vse bolj verjetnega referenduma
»To pomeni izvotliti vse pridobitve delavskega razreda zadnjih nekaj desetletij!«, je odvrnil na naše vprašanje sindikalist v imenu vseh treh sindikalnih organizacij, torej mimo različnih stališč, ki jih imajo CGIL, CISL in UIL oziroma njihove struje do mož:nega referenduma. »Pravzaprav je Confindustria napravila veliko uslugo sindikalnemu gibanju,« je priponmil naš sogovornik, »saj nas je vsaj v pogledu decimalk nanovo in, upam, ne le začasno, združila«.
V resnici so sporazum z dne 23. januarja 1983 (poimenovan po ministru Scottiju), ki saga podpisali zastopniki sindikalne zveze, vlade in podjetništva, podprli tudi predstavniki strank PSI, PRI, KD in PSDI, torej tudi glasniki nekaterih strank, ki danes dajejo prav Confindustrii. Ti pravzaprav ne omenjajo neposredno decimalk, napadajo srdito že samo možnost referenduma. Fontana (KD) je npr. izrazil zaskrbljenost, češ da slednji utegne povzročiti razredni spopad. Ferlani:
»Z referendumom KPI koplje jamo premični lestvici in ne zasleduje sindikalnih ciljev, temveč zgolj politične.«
Vprašanja decimalk si niso izmislili sindikati, nam je zatrdil sindikalni predstavnik, ampak je to problem, ki ga je sodstvo po večini o-predehlo v našo korist. Gre za problem pravičnejših socialnih odnosov in tvomejšega sodelovanja med sindikati ter industrije!, ki edino more odpraviti zdajšnje konflikte med delodajalcem in delojemalcem, sicer pa za širše vprašanje konkurenčnosti industrijskih podjetij: slednja bo toliko večja kohkor boljši bodo vzajemni odnosi. Očitno pa določeni krogi nočejo zboljšanja takšnih odnosov, je pripomnil naš sogovornik, ko po eni strani napadajo zamisel o referendumu, a po drugi strani ukrepajo tako, da pas taja skoraj že neizogiben. In to samo s pohtiko decimalk, za katero se skriva strategija, ki stremi k uzakonitvi odpustov brez upravičenega razloga, (dg)
Andreotti in drugi o dolarju
RIM — Včerajšnji fixing je vrednost lire nasproti dolarju spet potisnil navzdol, in to z 2050 na 2054,50 lire. Ameriška valuta se je nekoliko umirila, seveda pa še vedno močno zaskrbijo italijanske gospodarstvenike in politike. Zunanji minister Andreotti, zakladni minister Goria, predsednik ustanove ENEL Corbellini in zavoda BNL Nesi ter drugi so mnenja, da bi se bilo treba zoperstaviti prevladi dolarja s skladnejšo gospodarsko politiko na ravni EGS, s skrčenjem državnega primanjkljaja in zmanjšanjem javnih izdatkov ter med drugim z omejitvijo energetske odvisnosti (v prvi vrsti na področju naftnega uvoza).
Andreotti še posebej poudarja nujo, da ZDA nekoliko prikrojijo lastno politiko evropskim zaveznicam.
Irak stopnjuje totalno vojno
BAGDAD, TEHERAN — V zadnjih urah iraško letal-stvo še stopnjuje svoje napade na civilne objekte v Slobini iranskega ozemlja. Prejšnjo noč so letala bom-nardirala Teheran in drugi dve mesti. Nočni napadi so sedaj nov poskus, kako streti moralo civilnega prebival-stva. Iraška letala pa niso mirovala niti ob belem dnevu, ?aj so včeraj popoldne napadla kar pet iranskih mest. j Bagdadu so včeraj poudarili, da ni več niti košček nunske zemlje varen pred napadi njihovih letal. Za dobro mero so iraška letala včeraj napadla tudi dve ladji, kj sta bili namenjeni v iranska pristanišča. Eno P* rakete zadele, da jo skušajo sedaj vlačilci dovleči do ®ahraina, o drugi napadeni ladji pa ni nobenih vesti.
Za sedaj ni Iran še odgovoril na to stopnjevanje ira.-nh napadov V Teheranu so včeraj celo prvič uradno •oročili, da je iraško letalsko bombardiranje terjalo rijenje sedmih oseb, več kot trideset pa je bilo ra-onih. V Iranu skušajo bržkone povzročiti zgražanje 'dtovne javnosti ob iraških letalskih napadih. Med dru-ni je včeraj prispela vest, da Izrael ne izvaža več s •sredovanjem Koreje orožja v Iran. Teheranski režim °ra torej čimprej ukrepati, saj je po vsem sodeč po-Jda o nadaljevanju totalne vojne sedaj v rokah iraških ■neralštabov in ne v političnih.
Pomembna pobuda mladih demokratov
TRST — Zveza komunistične mladine Italije, Mladinski odbor SKGZ, Mladinska sekcija Slovenske skupnosti in organizacija mladih socialistov FGSI so v teh dneh izdale skupen letak v katerem opozarjajo tržaško javno mnenje, da je v tako imenovani odbor za italijanstvo Trsta pristopila tudi nekdanja ko-laboracionistična enota »Guardia civica«. Mladi demokrati so se odločili za to zelo pomembno politično pobudo pred sobotno svečanostjo na UL Massimo D’A-zeglio, na kateri bodo počastili spomin štirih obešenih antifašistov.
NA 4. STRANI
Danes so poleteli v Nepal alpinisti in trekingaši SPDT
Srečno pot v Himalajo!
TRST — Danes je za zamejski alpinizem in širše za zamejsko planinstvo sploh zgodovinski dan. Na pot se odpravljajo člani prve zamejske himalajske alpinistične odprave Lucijan Cergol (vodja), Lucijan Milič, Eva Fičur, Fausta Sisti, Vilko Batistič in Lenart Viđali, medtem ko je namestnik vodje odprave Davor Zupančič v Nepalu že nekaj časa. Njihov cilj je vrh 7219 metrov visoka Južna Anapurna, ki ga bodo skušali doseči po še nepreplezanem Jugozahodnem grebenu.
Organizacija te odprave je zadnji biser proslav 80-letnice Slovenskega planinskega društva iz Trsta, ki so se začele pred letom dni, končale pa se bodo 13. maja, to je dan, ko se bodo zamejski alpinisti - himalajci vrnili domov.
Naši alpinisti so se, kot rečeno, odpravili na pot danes, torej dan prej pred napovedanim rokom, ker je pač v teku stavka, na
milanskem letališču, ki bi sicer onemogočila odhod naših alpinistov v Nepal. Slednji so danes navsezgodaj na letališču v Rovkah stopili na letalo, ki jih bo v slabi uri popeljalo v Milan, od tod pa se bo njihova pot nadaljevala v Amsterdam, kjer bodo to noč prespali, nato pa nadaljevali potei do New Delhija ih kasneje še v nepalsko glavno mesto Katmandu. Skupno z alpinisti se je na pot podala skupina trekingašev (kolegi A-leksander Sirk in Lojze Abram, Jožko Morelj in ostali), njihov vodja dr. Ivan Simunič, pa jih že čaka v Katmanduju, kjer je moral u-rediti vse birokratske zadeve. Trekingaši se bodo vrnili domov 27. aprila.
Torej srečno pot alpinistom, ki se odpravljajo na prvenstven vzpon na Južno Anapurno, pa tudi trekingašem, ki jih čaka življenjsko doživetje. Srečno ob 80 letnici našega slovenskega tržaškega planinskega društva! (dj)
ZDA skušajo zmanjševati posledice incidenta v Nemški demokratični republiki
Zaradi zaostrovanja v medblokovskih odnosih si želi Reagan srečanje s sovjetskim voditeljem
NEW YORK — Incident z majorjem ameriške vojske Arthurjem Nieholsomiotn, ki so ga sovjetski stražarji v nedeljo ubili na »izvidniški misiji« v bližini Schwerina v Nemški demokratični republiki, je sicer še malenkost bolj »zastrupil napete odnose« med obema velikima silama, Idjub temu, pa ni povzročil odpovedi srečanja Gorbačov - Reagan v trenutku, ko datuma sestanka na vrhu niso še niti prav določili.
Predsednik Reagan je sicer dejal, da je »ogorčen nad tem krivičnim in neopravičljivim dejanjem sovjetske vojske« in pristavil, da zato še z »večjo nestrpnostjo« pričakuje omenjeno srečanje. Na zajtrku z uredniki nekaterih ameriških časopisov je Reagan poudaril, da sovjetski voditelji občasno prihajajo na septembrska zasedanja generalne skupščine Združenih narodov v New York in da se je v tem času, če sovjetskemu voditelju to ustreza, pripravljen sestati z njim. Po Reaganovem mnenju bi morala razprava na vrhu poleg problematike oboroževalne tekme obsegati tudi takšna vprašanja kot so na primer vprašanje sklenitve ribiškega sporazuma med državama, trgovinsko sodelovanje in konzularni odnosi.
Poglavitna tema srečanja bo po Reaganovih besedah sicer problematika ženevskih pogajanj in še posebej »sovjetsko kršenje sporazumov o omejitvi strateškega oboroževanja«, ki sta jih
veliki sili podpisah že pred leti. V zadnjih dneh so v Washingtonu že nekajkrat z najbolj visokih mest obtožili Sovjetsko zvezo, da krši posebej sporazum SALT 2. Konec preteklega tedna pa je skupina članov ameriškega kongresa, v kateri so bili predstavniki obeh strank, poslala sovjetskemu voditelju Gorbačovu »neobičajno pismo«, v katerem ga opozarja, »da je ogrožen dogovor o vseh bodočih sporazumih na tem področju, če bo Sovjetska zveza še naprej kršila pred leti podpisane sporazume SAKT«. Ameriška stran Sovjetski zvezi predvsem očita, da je v Krasnojarsku v centralni Sibiriji zgradila radar, ki lahko služi za navigacijo sovjetskega protiraketnega sistema. Po sporazumu SALT 2, lahko takšne radarje veliki sili postavljata samo na obrobju svojega ozemlja, namenjeni pa so lahko samo odkrivanju morebitnega nasprotnikovega prvega jedrskega udarca.
Predsednik Reagan je sicer omenil, da mnogo nesporazumov izvira tudi iz različne »jezikovne interpretacije« sporazumov. Sovjetska zveza naj bi namreč nekatere člene sporazumov tolmačila povsem drugače kot Združene države Amerike. Vendar pa je Reagan predvčerajšnjim javno še enkrat zavrnil priporočila Richarda Perla pomočnika sekretarja za obrambo, naj »se sovjetskim kršitvam pridružijo tudi Zdru-
žene države Amerike«.
Medtem se v Washingtonu z »veliko mrzlico« nadaljuje Reaganova kampanja za glasovanje v predstavniškem domu ameriškega kongresa o strateških raketah MX, ki jih Reagan imenuje »braniki miru«. Iz Bele hiše so zadnje dni prihajala poročila o pravem »trgovanju z dušami članov predstavniškega doma«. Predsednik Reagan se je osebno sestal z več kot sto člani kongresa in jih prepričeval o nujnosti izdelave 21 strateških raket MX. Nekateri člani kongresa, ki so se »preveč upirali« predsednikovi avtoritativni volji, pa so bili kar javno pokarani in opozorjeni, da jih bo Bela hiša prikrajšala za del ugodnosti, ki jim jih dopušča, kot na primer dobro plačane službe v administraciji, ali pa odobritev posameznih projektov, ki so odvisni od nje. Izid glasovanja v predstavniškem domu, v katerem imajo demokrati večino, bo po splošnem prepričanju »zelo tesen«, obenem pa bo prvi javni obračun med obema največjima ameriškima strankama po lanskih predsedniških volitvah. Demokrati terjajo, da zmanjševanje državnega primanjkljaja ne sme iti samo na račun bistveno manjših prispevkov iz proračuna za socialno zdravstvo in šolstvo, ampak tudi na račun »skrajševanja stroškov za vojsko«.
Reagan je predvčerajšnjim izjavil, da je si-
Gorbačovom
cer pripravljen prisluhniti nekaterim zahtevam, da pa pod nobenim pogojem ne bo pristal na zmanjševanje postavk v proračunu, ki bi po njegovem mnenju »ogrožale nacionalno varnost«. V razpravo o spornih raketah je posegel tudi vodja ameriških pogajalcev v Ženevi Max Kam-pebnan, ki je člane kongresa rotil, »da bodo Združene države Amerike, v primeru, če bo izdelava raket zavrnjena, vsemu svetu pokazale, da so glede bistvenih vprašanj nacionalne varnosti globoko razdeljene. To pa bo koristilo le Sovjetski zvezi. »Sam sem sicer demokrat,« je nadaljeval Kampelman, vendar v »tem primeru držim s predsednikom.« Po splošnem prepričanju bo izid glasovanja odločilo le nekaj glasov, vendar pa so televizijski komentatorji predsi-nočnjim napovedali, da se je tehtnica začela rahlo prevešati na Reaganovo stran, saj je izkoristil vso svojo avtoriteto, šarm, vpliv in moč, ki mu ga daje predsedniški položaj, ter iz teh »nesrečnih raket« kot je dejal neki demokratski senator, ustvaril pravi nacionalni referendum o patriotizmu. Tisti, ki bodo proti, bodo tvegali, da jih bo republikanska administracija obdolžila, da »so nič drugega kot sovražniki Amerike«. Na vsak način, pa bo glasovanje najpomembnejša preizkušnja Reaganove politike v začetku njegovega drugega mandata.
UROŠ LIPUŠČEK
Zahodnonemške reakcije zaradi umora ameriškega majorja Nicholsona v NDR
BONN — Vodja parlamentarne skupine SPD v Bundestagu Hans - Jochen Vogel je včeraj kot prvi zahodnonemški politik ostro reagiral na smrt ameriškega majorja Nicholsona, ki ga je ustrelil sovjetski stražar nedaleč od Schwerina v NDR. Pred novinarji v Bonnu je Vogel včeraj izjavil, da je »pretresen nad tem, kako na drugi strani sovjetski stražarji hitro streljajo na ljudi«. Vogel je pripomnil, da ve za primere, ko so člani sovjetskih vojaških misij prišli prav blizu izredno občutljivim zahodnim vojaškim objektom, ne da bi komu prišlo na misel, da bi streljal nanje. Sovjetskim voditeljem je treba jasno povedati, da so še druge možnosti za varovanje lastnih interesov, »kot je streljati na ljudi«.
Precej včerajšnjih komentarjev v tisku je napisanih v podobnem tonu: »Rusi imajo navado najprej streljati in potem spraševati«. Američana Nicholsona, meni komentator nekega dnevnika, bi lahko opozorili. Že prej je prihajalo do krvavih incidentov, ki so jih povzročili sovjetski ali vzhodnonemški vojaki. S sovjetskimi vohuni na Zahodu
sicer ne ravnajo z žametastimi rokavicami, vendar jih ne pobijajo kot zajce. Četudi je ameriški major resnično naredil nekaj nedovoljenih posnetkov, to še zmeraj ni razlog, da bi nanj streljali z ostro municijo. Dober uvod v ženevska pogajanja umor pri Ludwigslustu v NDR vsekakor ni. Skoraj vsi komentarji pa opozarjajo na dejstvo, da obe supersili dobro vesta, da njune vo-• jaške misije — v ZRN so tri sovjetske vojaške misije pri Britancih, Američanih in Francozih — uganjajo vojaško špijonažo. Toda doslej še ni bil ustreljen noben sovjetski oziroma ameriški, britanski ali francoski član kake vojaške misije.
V zahodnonemških odmevih na smrt majorja Nicholsona je čutiti tudi rahlo škodoželjnost, kot na primer v komentarju, ki je izšel v včerajšnji številki »Ruhr Nachrichten« iz Dortmunda. Vojaške misije, piše dnevnik — tudi Sovjeti imajo svoje v Zvezni republiki — so ostanek iz okupacijskega obdobja, v katerih vidijo nekdanji zavezniki izraz odgovornosti za vso Nemčijo. Njihova vsakdanja naloga — o tem nihče resno ne dvomi —
je, gledati drug drugemu v vojaške karte. Niti enega manevra Bundeswehra ni bilo, ne da bi v bližini neprijavljena križarila vozila sovjetskih vojaških misij. Protiobveščevalna poskrbi, da pride včasih do kakega trčenja med voziti, tako da trpi pločevina in morda še kaj drugega. Tudi v NDR se ne dogaja kaj dosti drugače. Potem sledijo izjave in preiskave z obeh strani. Rezultati preiskave z obeh strani se verjetno ne bodo ujemati, toda gotovo je v interesu tako sovjetskih kot ameriških oblasti, da zadeva ne bo skalila celotnih medsebojnih odnosov. Zato ni razloga, da se spuščamo v nebrzdane izbruhe ogorčenja, ki bi škodovali najnovejšemu razvoju odnosov med super-silama, piše list.
Ves tisk je mnenja, da je ton izjav predsednika Reagana zadržan in da je ameriški predsednik po smrti majorja Nicholsona na vprašanje, kaj bo zdaj z njegovim srečanjem z Gorbačovom, odgovoril, da je po njegovem mnenju zdaj to srečanje še bolj potrebno.
BOŽIDAR PAHOR
Pomlajevanje v vodstvu SZ
MOSKVA — štiriinšestdesetlet-ni Vladimir Orlov je bil soglasno izvoljen za novega predsednika prezidija vrhovnega sovjeta ruske federacije, največje republike SZ, ki jo naseljuje nad 142 milijonov ljudi. Nasledil je Mihajla Jasnova, ki je zavzemal ta položaj od leta 1966. Orlov je med drugim bil od leta 1979 prvi podpredsednik ministrskega sveta ruske federacije.
Obenem je bil Vitali Vorotni-kov, član političnega urada CK KP SZ, potrjen za predsednika ministrskega sveta ruske federacije. Vorotnikov je v navzočnosti novega generalnega tajnika CK KP Gorbačova poudaril nujo po dvigu življenjske ravni v SZ, okrepitvi znanstveno - kulturnih dejavnosti in zboljšanju socialne, zdravstvene ter javno-vzgojne službe.
Nizozemska kraljica v Italiji
Nizozemska kraljica Beatrix je v spremstvu svojega soproga na prvem uradnem obisku Italije. Včeraj jo je sprejel z vsemi častmi predsednik republike Pertini, danes pa ima na programu srečanje s predstavniki italijanskih in-dustrijcev	(Telefoto AP)
Nihče ni zanikal govoric o taksi za Jugoslovane pri prehodu meje
BEOGRAD —- Sodeč po prispevkih v nekaterih jugoslovanskih časopisih v zadnjih dneh naj bi bila uvedba takse za odhod Jugoslovanov prek meje kljub vsemu povsem verjetna stvar. Tisočak (dinarjev) naj bi bil po novem viza za odhod v tujino.
PODRAŽITVE V JUGOSLAVIJI
BEOGRAD — S prvim aprilom se bodo jugoslovanski dnevniki podražili za 10 dinarjev. Soglasje za podražitev je včeraj dal tudi odbor predsedstva zvezne konference SZDL za tisk, razlog pa je povečanje cen roto papirja. Papirnice so sicer zahtevale kar 64-odstotno podražitev in to celo za nazaj (od 1. januarja letos), vendar so zahtevo pristojni oklestili na 40 odstotkov. Tudi papir naj bi bil dražji od 1. aprila, (dd)
Resda še ni vse jasno. Toda dokaj jasen odgovor je že to, da ni odgovora. S pristojnih mest namreč te dni ni ne potrditve ne zanikanja teh vesti.
Prek splošnega združenja turističnega gospodarstva pa je bilo mogoče izvedeti, da so predlog poslali na več naslovov — med njimi tudi na zvezno konferenco SZDL — cd koder čakajo na mnenje. V zveznem sekretariatu za finance ni bilo mogoče zvedeti nič podrobnega — razen da so o tem pred časom govorili na odboru za finance jugoslovanske skupščine. Verjetno mislijo na sejo (6. marca), ko je predstavnik zveznega izvršnega sveta izjavil, da pripravljajo uvedbo takse 1.000 din za prehod meje- |
Kdaj bi Jugoslovani začeli potovati v tujino s takso, tudi ni znano. Gotovo pa pred začetkom poletne turistične sezone. Tri mesece je minilo, kar so odpravih depozit za prehod čez mejo. Slednjega pa ne gre enačiti s predlagano takso, saj je ta nepovratna, enaka ostaja ob vsakem naslednjem potovanju, izkupiček od nje pa naj bi šel za pokrivanje tečajnih razlik, ki so postale eden najtežje re-šljivih problemov Jugoslavije	(B. L.)
V južnem Libanonu stopnjevanje odpora proti izraelski zasedbi
BEJRUT — V južnem Libanonu se še stopnjuje odpor proti izraelskim okupacijskim silam. Libanonsko odporniško gibanje je v zadnjih urah izvedlo kar 11 napadov na izraelske sile in na kvizlinške proizraelske enote. Po trditvah bejrutskega radia je gverilcem uspelo sestreliti tudi neki izraelski helikopter.
Izraelci so takoj odgovorih s širokopoteznim »prečesavanjem« vasi, z množičnimi aretacijami in deportacijami. Da bi še bolj zagrenili življenje muslimanskemu prebivalstvu in ga prisilili na izselitev, so prekinili dobavo elektrike in pitne vode. V Tel Avivu pa je obrambni minister šamir zagrozil, da bo južni Libanon spremenil v »požgano zemljo«, če bi z njega napadali Izrael.
Medtem pa so v Italiji in Franciji poostrili budnost zaradi groženj neke skrajnolevičarske libanonske teroristične organizacije, da bo napadla interese obeh držav, ker nista še izpustili na prostost v obeh državah aretiranih »libanonskih rodoljubov«. ZDA pa že načrtujejo širokopotezne pobude proti šiitskim teroristom, če bi ponovno prišlo do napadov na ameriške interese.
Prekinitev prometa skozi Mesinski preliv?
RIM — Mesinski preliv bodo morda začasno zaprli za promet s tankerji, oziroma z ladjami, ki prevažajo »nevarne« tovore. To je napovedal včeraj zjutraj minister za trgovinsko mornarico Carta ob predstavitvi posebne konvencije z ustanovo Enea. Ukrep bi omogočil strokovnjakom, da proučijo razne rešitve za varen promet skozi ožino in ekološko zaščito tistega predela morja. Prav gotovo bo razmislek pomagal tudi za prevencijo incidentov, kot je bilo trčenje med grškim in španskim tankerjem, vsled katerega se je zlilo v morje — kot je. potrdil Carta — okrog tisoč ton nafte.
Izjave odgovornih so včeraj ugotavljale, da je položaj ob Mesinskem prelivu »pod kontrolo« in da se intenzivno nadaljuje mehansko črpanje razlite nafte. Na velikanski naftni madež, ki bi lahko povzročil na Siciliji in Kalabriji pravo ekološko katastrofo, so se v prvih 24 urah spravili s kemičnimi raztopinami. Kmalu pa so strokovnjaki uvideti, da bi kemikalije lahko povzročile v morski favni in flori še večjo škodo, kot naftne usedline. Kaže tudi, da so bile vremenske razmere naklonjene, kajti veter in tokovi so odplavili nafto daleč od obale, tako da so si ekologisti, predvsem pa turistični delavci z znanih obal, kot so taorminska in kalabrijska, oddahnili. Tudi zato, ker zaenkrat še ni vesti, da bi turisti preklicali poletne rezervacije.
O zaprtju Mesinskega pretim je Carta vsekakor podčrtal, da bi bilo začasno in da bi bilo treba iskati manj drastične ukrepe.
Med temi je omenil poseben nadzorni stolp za pomorski promet in pa »prednostne pasove« za tankerje. Ideja, da bi prepovedati promet tankerjev v Mesinski ožini, vsekakor ni nova. O tem je bi\ govor že pred leti, je dejal včeraj Carta in poudaril, da uradni predlog o taki rešitvi ni nikoli dospel na njegovo mizo.
Sicer pa je v okviru zaščite okolja zelo aktualna konvencijo med ministrstvom za trgovinsko mornarico in Eneo, ki predvideva v roku petih let široko mrežo opazovalnih centrov za ugotavljanje kakovostnih sprememb morja in nadzorovanje vseh onesnažujočih dejavnosti vzdolž italijanskih obal. V sporazumu je tudi nalogo za uresničitev dveh morskih parkov in sistematično zbiranje podatkov o onesnaženju obal.
Glede vprašanja prometne zapore skozi Mesinski preliv ie naftna družba ESSO, ki je lastnik tovora poškodovanega grškegO tankerja, navedla, da že sedaj njeni tankerji ne vozijo skozi to preliv. V primeru Palmosa, pa se je za tako pot odločil brodar, saj je ESSO ladjo le najela in ni njena last.
Medtem pa so sinoči sporočiti, da čiščenje uspešno napreduje-Prav po zaslugi štirih plovil »pelikan« bi lahko že v dvajsetih dneh odstraniti vso nafto. Oblasti so tudi že sprejele vse ukrepe za čiščenje plaž in obale, če bi po nesrečnem naključju veter spremenil smer, in bi naftni madeži dospeli do obale. Položaj 3e torej še kar zadovoljiv, seveda pa obstaja sum, da skušajo razsežnosti onesnaženja prikriti iz razumljivih turističnih razlogov.
Vzpodbude za novo sodelovanje
Gospodarski delegaciji iz Jugoslavije in Italije sta se srečali v Milanu
Prireditvi posvečeni NOB
Trnovski smučarski maraton in množični pohod na Porezen
MILAN — Včeraj sta se v Milanu sestali delegaciji gospodarskih operaterjev iz Jugoslavije in dežele Lombardije. Jugoslovansko delegacijo je vodil generalni konzul SFRJ Igor Radinovič. V delegaciji lombardijskih in-dustrijcev je bil tudi poddirektor italijanskega ministrstva za industrijo G-iovanni Barberi.
Osrednji temi pogovorov sta bili novi zakon o tujih investicijah, ki so ga v Jugoslaviji pred nedavnim sprejeli in pa gospodarsko sodelovanje med obema državama. Podpredsednik jugoslovanskega Zveznega komiteja za energijo in industrijo David Da-
V Vidmu prvi doktorati iz spomeniškega varstva
VluEM — Danes bodo v Vidmu Vodelili prvih šest univerzitetnih diplom iz spomeniškega varstva; to bo tudi prvih šest tovrstnih diplom v Italiji. Ob priložnosti je včeraj predsednik filozofske fakultete Giu-seppe Pilo sklical posebno tiskovno konferenco, na kateri je poudaril, da je prav videmska univerza kot Prva ustanovila doktorat iz spomeniškega varstva. Nova smer je nale-tela na lep odziv med mladimi.
Leta 1983 je bilo vpisanih na tem oddelku 115 študentov, lansko leto jih je bilo 217, letos pa jih je že 436.
Prof. Pilo je nadalje obrazložil namen, ki ga ima univerzitetni oddelek za spomeniško varstvo; diplomiranci razpolagajo s potrebnim znanjem, ki jim bo omogočilo, da aktivno zavarujejo številne in dragocene spomeniške dobrine v Italiji. Gre torej za ogromno kulturno dediščino, za katero naj bi skrbeli primerno pripravljeni ljudje.
sič je v svojem posegu obrazložil novi zakon, na podlagi katerega lahko italijanska podjetja investirajo skupno z organizacijami združenega dela veliko večje vsote, kot doslej. Če doslej tuje investicije niso smele presegati 49 odst. skupnega kapitala, lahko postanejo danes v skupnih podjetjih in naložbah »večinske«. Italijanska podjetja bodo lahko čisti dobiček, ki so ga ustvarila v skupni naložbi z jugoslovanskimi partnerji ponovno izvozila v Italijo. Nova določila bodo seveda vabljiva za italijanska podjetja. Kot je poudaril tajnik Jugoslovanske gospodarske zbornice
Pri sodni aferi, v katero je vpleten znani nogometaš Udineseja Žico, je prišlo1 včeraj do pomembnih pričevanj. Namestnik državnega pravdni-ka v Vidmu Giancarlo Buonacore je namreč zaslišal generalnega direktorja nogometnega kluba Inter Franca Dal Cina, ki je za časa Zico-vega prihoda v Videm, opravljal isto funkcijo pri Udineseju. V bistvu je bila prav Dal Činova zasluga, da je prišel Žico v Italijo.
Vsa zadeva, za katero je Žico obtožen, naj bi se pričela prav ob njegovem prihodu v Videm. Davčni oddelek finančnih stražnikov je namreč obtožil znanega brazilskega nogometaša, da ima na tujem denar, ki ga je prejel ob podpisu pogodbe, s katero dovoljuje uporabo svoje »podobe« v reklamne namene, kar je nezakonito. Ko je Žico zapustil nogometni klub Flamengo in prišel k Udineseju je podpisal namreč po-
lž Beograda Peter Dalevič predstavlja namreč prav Italija enega izmed najpomembnejših tržišč jugoslovanskega izvoza.
V prvem šestmesečju lanskega leta je jugoslovanski izvoz v Italijo dosegel skupno vrednost, ki se je približala 500 milijonom dolarjev v skupni izmenjavi, ki je znašala 900 milijonov dolarjev. Gospodarske izmenjave med dvema državama so torej pozitivne in pomembne, možnost večjih tujih naložb in torej tudi italijanskih bo seveda povečala interese za sodelovanje.
sebno pogodbo za reklamno uporabo svoje podobe, za kar je prejel več kot milijardo lir.
Dal Cin je po več kot enournem pogovoru s državnim pravdnikom dejal, da je pri pogodbi zastopal interese Udineseja. Dodal je, da posebne pogodbe niso razumeli in da, ko bo stvar jasna, bo jasno tudi to, da ni bilo storjenega nič nezakonitega. Drugače je Dal Cin dejal, da je po pogovoru s sodnikom miren in zadovoljen.
S svoje strani je Žico izjavil, da je podpisal pogodbo, ki dovoljuje u-porabo njegove podobe, junija leta 1983, torej v času, ko ni bil še podvržen italijanskim valutnim zakonom. Pogodba na kateri sloni obtožba italijanske finance, je dodal, je le ko-nija nogodbe, kj je bila podpisana v Braziliji in vsebuje le nekatere obrobne dodatke.
IDRIJA - CERKNO — Prvo spomladansko nedeljo, 24. marca, sta bili v občini Idrija dve množični manifestaciji posvečeni dogodkom iz NOB in 40. obletnici osvoboditve ter zmage nad fašizmom. V Čmem vrhu nad i-drijo so prizadevni organizatorji, kljub deževnemu vremenu, odlično organizirali že dvakrat preloženi jubilejni 10. Trnovski maraton, ki se ga je udeležilo več kot 1200 smučarjev tekačev in tekačic iz Slovenije in tudi iz zamejstva. Prirediteljem je u-spelo zelo dobro pripraviti smučine na Čmovrški planoti, ki so potekale po poteh, kjer so se borile enote slavnega IX. korpusa, tako da so bili vsi udeleženci jubilejnega 10. Trnovskega maratona več kot zadovoljni.
Vsi udeleženci, ki so letos prišli že desetič na Trnovski maraton, so od organizatorja prejeli posebno jubilejno značko, posebno prisrčno pa so bili pozdravljeni nekdanji borci narodnoosvobodilne borbe, ki so na 8 km dolgem partizanskem teku merili moči. Največ uspeha pa so imeli borci iz Bohinjske Bistrice. Na osrednjem 42 km dolgem maratonu je zmagal 18-letni Robert Slabanja iz Dola pri Ljubljani, ki je progo pretekel v 2 urah in desetih minutah, za zmago pa je prejel zlato medaljo iz rok častnega pokrovitelja narodnega heroja Staneta Potočarja - Lazarja.
Sneg, veter in megla nista mogla ovirati več kot 2500 pohodnikov iz Slovenije, Hrvaške in zamejstva, ki so se udeležili 10 pohoda na 1632 m visoki vrh Porezna in se poklonili spominu na padle borce Kosovelove brigade in gorenjskega vojnega področja, tragične bitke 24. marca 1945. leta. Več kot 250 pohodnikov je tokrat za desetkratno udeležbo prejelo posebno plaketo. Prav tako so se mnogi pohodniki pri povratku s Porezna ustavili v vasici Jesenica, kjer je bila spominska svečanost ob spomeniku 97 padlim borcem bitke na Po-
reznu. Z letošnjim desetim jubilejnim spominskim pohodom na Porezen, ki ga je organiziralo Planinsko društvo Cerkno v sodelovanju z borčevskimi organizacijami pod pokroviteljstvom Delovne organizacije ETA Cerkno, se je ponovno izpričalo priznanje narodnoosvobodilnemu boju in njegovim žrtvam. Pohod je tako postal po zaslugi požrtvovalnih organizatorjev zgleden primer negovanja tradicij NOB in prenašanja teh na mladi rod.
SILVO KOVAČ
Vreme zavrlo vegetacijo
KOPER — Za ta čas razmeroma hladno vreme je v slovenski Istri zagotovo zavrlo vegetacijo sadnih dreves, slabo vpliva tudi na vzgojo sadik, ki prepočasi kalijo, številne padavine pa na razmočenih poljih onemogočajo delo.
Po besedah direktorja TOK Agraria Koper Zvezdana Primožiča je večina istrskih kmetov zemjo pripravila še pred januarsko zmrzeljo in začetkom deževnega obdobja. Pozeba je sicer uničila prvi grah, ki s« ga posadili decembra, cvetačo, zavrla pa je tudi rast ohrovta. Vprašanje je tudi, kako bo pognala čebula, zagotovo pa pozeba ni škodila špinači, ki jo je poleg radiča in zelja dovolj tudi v prodaji.	'v
Kmetje zaradi razmočene zemlje zamujajo predvsem s sajenjem zgodnjega krompirja. Prva daljša otoplitev pa bo zagotovo povzročila bujno vegetacijo sadnih dreves. Kasnejše cvetenje sadnega drevja ima po svoje tudi prednosti, kajti v slovenski Istri se je večkrat dogajalo, da so kratkotrajne ohladitve s slano v aprilu in maju na prezgodaj zacvetenih sadovnjakih močno zmanjšale pridelek.
Sodna afera Žico
Včeraj zaslišali Dal Cina
Po publikaciji ERSA
V naši deželi vedno manj živine in živinorejcev
Deželna ustanova za razvoj kmetijstva (ERSA) je pred kratkim poskrbela za izdajo zanimive in koristne Publikacije v kateri so navedeini podatki o obsegu živinorejske dejavnosti (govedoreje) v naši deželi, v obdobju 1979-1982. V publikaciji so navedeni tudi podatki o stanju (poprečje) za obdobje 1968-1977.
Število živine se je v štiriletju znižalo za nekaj nad 52 tisoč enot, zaskrbljujoč pa je predvsem podatek, da se je za dobro tretjino znižalo število živinorejcev, od 34.525 na 21.343. Znižalo se je predvsem število tako imenovanih malih ali srednje velikih živinorejcev z manj kakor 20 glavami živine. Nasproten pojav pa je, v obdobju na katerega se nanašajo podatki, opaziti v kategoriji srednjevelikih živinorejcev. v Število takih podjetij se je povečalo za četrtino, njihov delež v sestavi skupne črede pa skoraj podvojil. Iz tega bi bilo mogoče sklepati,
da prihaja na področju živinoreje do pomembnih sprememb.
V deželnem poprečju razpolaga vsako živinorejsko podjetje z osmimi glavami, drugačno je poprečje, če vzamemo v poštev ravninska, oziroma hribovita območja. V hribovitih predelih so v vsakem hlevu poprečno štiri živali, medtem ko je v ravninskem predelu poprečje devet.
Zanimivi so tudi podatki o krčenju črede v posameznih pokrajinah in posameznih občinah. Glede nazadovanja živinoreje sta na prvem mestu goriška in tržaška pokrajina, kjer je padec (v odstotkih) števila živali dvakrat višji od padca v pordenonski in videmski pokrajini. Podatki so zelo analitični, za vsako občino in pokrajino posebej, škoda le, da so že nekoliko zastareli. Najbrž, da je trenutno stanje živinoreje v naši deželi še slabše 'od tistega, ki ga prinaša omenjeni popis ustanove ERSA.
Kriza v tržaški operni hiši
Zapleteno stavkovno gibanje
Za Trst je to bilo prvič! Do danes se še ni zgodilo da bi opero izvedb brez orkestra, ob sami klavirski spremljavi. »Konzulu« Giancarla Menottija se je to zgodilo, ker je bil pač na sporedu v času, ko so člani orkestra tržaškega gledabšča »G. Verdi« sklenib, da bodo stavkah.
Delavci tržaške operne hiše niso, z izjemo večine tehničnega in drugega osebja in maloštevilnih članov orkestra in zbora, tankočutni do stavkovnega gibanja, zato je bilo tržaško občinstvo nad njihovo odločitvijo presenečeno; presenečeni pa so bili tudi vsi ostah delavci »Verdija«, kot tudi sindikalni predstavniki, saj niso bih o stavki predhodno obveščeni. Trajalo je celih osem dni, preden so predstavniki orkestra seznanili ostale kategorije delavcev o vzrokih, ki so privedli do stavke. Osebni dohodki naj bi se zvišah za 200.000 hr.
Njihova zahteva je bolj kot upravičena, saj je tržaško gledahšče eno redkih v Italiji, kjer se nikoh ni uveljavil kak notranji sporazum in plače tržaških opernih delavcev so ostale, glede na druge, zelo nizke. Nezadovoljstvo, ki vlada v tržaški Operi je zato veliko. Kar preseneča pa je dejstvo, da se je orkester ločil od sindikalnih organizacij in ni pri zahtevah o povišanju osebnega dohodka niti z besedo omenil tudi ostalih kategorij delavcev. V gledališču je zavladalo mučno vzdušje, ki je postalo še bolj napeto po srečanju, ki
so ga imeh predstavniki orkestra z upravnim svetom dne 21.3. Srečanje se je zaključilo z odobritvijo poviška, ki naj bi bil 230.000 lir za člane orkestra in 130.000 hr za ostale delavce. Ta znesek naj bi bil le akontacija na poviške, ki jih predvideva vsedržavna pogodba /a operna gledabšča. Iz tiskovnega poročila, ki ga je po srečanju izdal upravni svet je razvidno, da niso predstavniki orkestra te rešitve sprejeli, ni pa bilo obrazloženo zakaj je do tega prišlo.
Opera ob klavirski spremljavi je lahko tudi zabaven dogodek, veliko manj zabavno pa je vse ostalo. Način boja, ki si ga je izbral tržaški orkester izgleda, hote ah nehote, kot poizkus ošibitve sindikalnega gibanja in enotnega nastopa, ki bo verjetno potreben za uveljavitev vsedržavne delovne pogodbe, ki je bila po večmesečnih pogajanjih sicer podpisana, potem pa blokirana z vetom ministra za Javne uprave, Gasparija. Pogodba namreč govori o zvišanju denarnih sredstev, ki v vehki meri presegajo 7%, ki jih predvideva zakon št. 887 od 22.12.84.
Prihodnost tržaškega gledabšča, kot ostalih italijanskih opernih gledahšč, ne izgleda prav nič rožnata. Upati je, da se razdor med orkestrom in ostalimi delavci ne bo poglobil in da bo vsaj postavitev Verdijevega »Macbetha« stekla po predvidevanjih.
O. CUPIN
POTOVANJE PO DEŽELI BREZ MIRU
Dušan Jelinčič	16.
In res je Jeruzalem večno mesto: dovolj, da pomislimo, s kakšno naravnostjo se pričevanja preteklosti pomešajo s pričevanji sedanjosti, pričevanja stare m nove zaveze ter rimske zgodovine pa z grozotami ^Tige vojne, pa tudi s stvarnostjo trenutnega vojnega stanja, na kar nas opozarjajo oboroženi in vedno pn-tmavljeni vojaki, tuljenje siren, letala na nebu ter ^sakdanje obmejno streljanje na meji z Jordanijo, širijo ter Libanonom. Jeruzalem živi v zgodovini in za Zgodovino: ni mu usojeno, da bi živel v miru, lagodnosti pa tudi v večnosti preteklosti.
Po ogledu univerze, ki je pač kot vse druge uni-yerze na svetu s svojimi zborovanji, letaki in seveda ^Udenti s problemi izpitov ter vsakodnevnih lekcij, fmo se podali na ogled izraelskega parlamenta — i deseta, edinega vladnega zbornega foruma, ki od-loča o usodi države. Izraelski parlament, ki šteje le
120 članov in ima isto vlogo in pomen kot v Italiji senat in poslanska zbornica skupaj, je prav tisti dan zasedal. Vseeno pa. si lahko stopil v mogočno stavbo in si jo ogledal, le prej so te dodobra pregledali in pretipali.
V bližini kneseta je veliki Izraelski muzej, tisti, o katerem pravijo, da si ga moraš ogledovati vsaj tri dni. Vsebuje pa izredno važne svetovne arheološke najdbe. No, ogledali smo si ga v dveh urah, saj smo preskočili ves modemi del, v katerega stopiš tako, da hodiš po metrih in metrih smeti in odpadkov, to je namreč zamisel krajevnih ekologov. Ogledali smo si le rokopise Mrtvega morja, v glavnem najdene v bližini Sodome, Masade in še drugje, so pa najstarejša pisana hebrejska beseda, baje iz časov 200 ali 300 let pred Kristusom.
Čas hiti. V muzeju smo izgubili del popoldneva, zato smo spet pohiteli ter prestopali v mesto, kjer smo si ogledali predel Mea šearim, del novega Jeruzalema. Tu živijo v glavnem pravoverni Judje, ki so med gradnjo tega predela spodili vse arabske prebivalce, da ne bi motili njihove pravovernosti. Pravzaprav novi Jeruzalem ni zanimiv, saj je v vsem podoben kakemu zahodnoevropskemu mestu, edina razlika je morda v tem, da so tod sami pusti puščavski griči.
Kjer pač ni hiš, tam je pesek. Vse pa daje vtis nedokončanosti, vse se še naprej gradi, kot bi hoteli Izraelci po okupaciji celotnega mesta leta 1967 dokazati, da je to mesto njihovo in bo ostalo večno njihovo. Zato pač še naprej gradijo in se še naprej širijo v puščavo.
Res je Jeruzalem izraelsko sveto mesto, vendar pa je sveto tudi za Arabce z Omarjevo mošejo in Alakso.
Vprašanje je torej še vedno odprto in žal ne kaže, da se bo kaj hitro razvozlalo. Tega dne smo trudni in z mešanimi občutki odšli spat v miren in tih bungalov nad megleno cesto, ki pelje iz Tel Aviva v Jeruzalem.
DRUGI DAN V SVETEM MESTU
Jutro našega drugega dne v Jeruzalemu je bilo sončno in čisto. Spet smo se zbudili z občutkom naglice, ki nas bo pri našem, navsezadnje turističnem o-gledovanju, stalno spremljala. Če je že treba hiteti, bomo pa hiteli, saj si v Jeruzalemu le enkrat v življenju. Sicer pa nikoli ne veš, kaj te še čaka.
jem čaru. ..
V odboru za italijanstvo Trsta tudi zloglasna Guardia civica
Pripravila jo je celovška SPZ
Razstava panjskih končnic od petka v Kulturnem domu
Tržaški italijanski dnevnik, ki je po prehodu v Montijeve roke in po zamenjavi odgovornega urednika tako sunkovito spremenil svoj odnos do Slovencev in do sožitja, je v preteklih dneh v rubriki pisem bralcev, a ne samo tam, posvetil veliko pozornost ustanovitvi in »delovanju« samozvanega odbora za obrambo itali-janstva Trsta. Iz članka, ki je na dolgo in široko govoril o »svetlem« poslanstvu tega odbora, smo lahko zvedeli tudi, da je to skupinico razvpitih nacionalistov in nostalgikov podprlo »kar« sedemdeset raznih organizacij, ustanov in društev, čeprav mnoge od teh obstajajo samo na papirju ali pa imajo kvečjemu samo napis na vratih. V tem zapisu smo poleg vsega zasledili še veliko vrzel: Piccolo, čeprav so to baje pod-
pisniki znane protislovenske peticije predsedniku Pertiniju izrecno zahtevali, ni objavil imen organizacij, ki podpirajo ta odbor. Mogoče se je kdo od odgovornih pri dnevniku iz Ul. Silvio Pellico po natančnem pregledu podpisnikov te peticije v zadnjem trenutku zavedal, da bi bilo bolje zamolčati, da je za usodo ita-, lijanskega Trsta zelo zaskrbljena tudi »Associazione Guardia civica«. Navidez danes morda nepomembna organizacija, ki pa jo slovenski in italijanski antifašisti, zlasti tisti, ki so neposredno sodelovali v boju proti nacifašizmu, zelo dobro poznajo in :)i je zelo dobro sjpominjajo. Boljše torej enostavno prezreti podpisnike te peticije, kot sprožiti nepotrebne polemike v javnosti, ki bi samo škodile podobi odbora in ver-
jetno prisilile koga, da bi se znašel v težavah.
Pristanek Guardie civice je najboljše spričevalo za dr. Senesa (predsednika tega odbora) in za njegove somišljenike, ki romajo v Rim ter skušajo prepričati samega predsednika republike, da smo Slovenci v Italiji najbolj zaščitena manjšina ne samo v Evropi, ampak celo na svetu. Predsednik Pertini, ki je svojo vero v svobodo in v demokracijo plačal z dolgimi leti zapora, se je med branjem te peticije gotovo zgrozil, ko je videl, da je med podpisniki tudi »teritorialno-vojaški korpus«, ki ga je posebna vladna komisija v soglasju s CLN uradno po vojni proglasila za kolaboracio-nistično enoto. Guardia civica, ki so jo ustanovili leta 1944 na pobudo tedanjega prefekta Coceanija in fašističnega podesta Paganinija, je delovala pod poveljstvom nacistične o-kupatorske vojske in je za svoja dejanja neposredno odgovarjala le zloglasnemu esesovskemu rablju Globočniku. Mislimo, da je to dovolj in da vsa zadeva ne potrebuje dodatnega komentarja. Odbor za obrambo italijanstva si pač lahko svobodno izbira prijatelje in pomočnike pri svojem boju proti »skupnemu sovražniku«!
Mladi komunisti in socialisti, mladinski odbor SKGZ in mladinska sekcija SSk so spričo tega dogodka v teh dneh izdali skupen letak, ki o-pozarja javno mnenje, kdo so pravzaprav člani tega odbora. Enotna pobuda naprednih tržaških mladinskih organizacij se nam zdi dobrodošla in zelo posrečena v trenutku, ko imajo desničarske sile v tej nacionalistični gonji na svoji strani samo eno, žal zelo nevarno orožje, ki mu pravimo dezinformacija ali • manipulacija javnega mnenja, (st)
Poslikovanje predmetov, ki so predstavljali vrednost, kot npr. skrinje, omare, postelje in podobno, je zrast-lo iz potrebe zunanjega ločevanja bogatejših od revnih v kmečkih skupnostih po vsej Evropi v 18. in 19. stoletju. V tej isti dobi je na Slovenskem predstavljal poln čebelnjak dokaz blagostanja, kar se je tudi ujemalo z obliko za poslikavo primernih panjev. Tako je nastalo slikarstvo na panjskih končnicah le v tem okolju, medtem ko so ljudske poslikave na drugih predmetih splošno evropske.
Čebelne panje so začeli poslikavati na Gorenjskem, odtod pa se je navada razširila na Koroško, zahodno Štajersko, del Notranjske in Primorske. V narodopisni zbirki Slovenske prosvetne zveze na Koroškem je našlo prostor kar precejšnje število čelnic čebelnih panjev in seveda orodja, posode, pa drugih predmetov, ki so dijo k čebelarstvu. Celovška SPZ je zbirko dopolnila s panjskimi končnicami in predmeti, ki so last posameznikov iz Podjune, Žile in Roža, ter ponesla razstavo najprej v ljubljanski Cankarjev dom za Koroške kulturne dneve. Iz Ljubljane se je raz-
stava preselila v Trst ob sodelovanju Odseka za zgodovino pri NŠK in Zve- j ze slovenskih kulturnih društev.
Otvoritev razstave bo v petek, 29-marca ob 18.30 v tržaškem Kulturnem domu. 0 različnih slikarskih slogih na panjskih končnicah in p raznoliki motiviki bo spregovoril tajnik koroške SPZ dr. Janko Malte, čeprav razstavo spremljajo vrsta dokumentov, fotografije in seveda brošura, ki nam razkrijejo marsikaj neznanega o tej zvrsti ljudske umetnosti-Ob otvoritvi bosta nastopala še ženska pevska skupina Stu ledi in Zoran Lupine s svojo ljudsko harmoniko-Skok v preteklost? Ne, nič takega, samo trenutek postanka ob iskanju skupnih korenin, ki nas povezujejo kljub državnim mejam tudi v vročičnem sodobnem življenju, trenutek sprostitve ob šepavosti, ki jo je človek znal izražati v preteklosti s pesmijo, vižo ali sliko, pa tudi priložnost, da še enkrat posvetimo primer- ' I no pažnjo bogastvu in raznolikosti ljudske umetnosti.
(nak)
Na sliki: Živali preganjajo lovca, panjska končnica iz leta 1£(06.
Letak tržaške napredne mladine
29. marca 1945 so ŠS-ovci v Ul. Massimo D’Azeglio v Trstu obesili brez procesa štiri mlade partizane. Dan prej so namreč Sergio Gerboni, Giorgio De Rosa, Remigio Visini - Višnjevec in Livio Stocchi - Stoka sodelovali pri napadu na garažo v Ul. Massimo D’Azeglio, v kateri so nacisti hranili orožje in bencin za napad na partizane. Kmalu po akciji so pripadniki vojaške kolaboracionistične skupine »Guardia Civica«, ki so jo sestavljali nacifašistično in protislovensko usmerjeni občani, ujeli štiri člane skupine in jih predali SS-ovcem.
Isti ljudje, ki so takrat preganjali mlade Tržačane italijanske in slovenske narodnosti, se nam danes, ob 40-letnici umora v Ul. D’Azeglio, predstavljajo kot branilci italijanskega značaja Trsta. Organizacija »Associazione Guardia Civica«, ki združuje takratne morilce, je namreč pred kratkim naslovila na predsednika Pertinija poziv, v katerem potrjuje svojo nacionalistično preteklost, v upanju, da bo s tem lahko izbrisala svojo sramotno preteklost.
Spomin na žrtve iz Ul. D’Azeglio nas obvezuje, da takih manevrov ne dovolimo. Slovenski in italijanski mladinci izbiramo pot demokracije, sožitja in obrambe ustave. V soboto, 30. marca 1985 ob 11. uri bo v Ul. M. D’Azeglio polaganje vencev v počastitev spomina obešencev.
Zveza komunistične mladine Italije - FGCI, Mladinski odbor SKGZ, Mladinska sekcija SSk, Zveza socialistične mladine Italije - FGSI.
Na tekmovanju za Cankarjevo nagrado so se naši srednješolci izkazali
SSk o volitvah * v jusarske odbore
V ponedeljek, 25. marca se je na sedežu stranke v Ulici Machiavelli 22 sestala urbanistično-gospodarska komisija SSk s predstavniki vaških skupnosti iz Bazovice, Padrič, Trebč, Opčin, Proseka-Kontovela in Gropade, da bi razpravljala o možnosti volitev v odbore jusarskih upravičencev. Občinski odbornik Lokar je predstavnikom skupnosti prikazal pravno in dejansko stanje v zvezi z jusarskimi zemljišči v tržaški občini, ter stališče uprave do tega-vprašanja. Občinski odbor mu je namreč poveril nalogo, da izdela glede tega vprašanja stališče za občinsko upravo. V ta namen je SSk sklicala predstavnike prizadetih upravičencev, da bi poizvedela za njihovo stališče. Po poglobljeni diskusiji je bilo osvojeno stališče, da se volitve izvedejo povsod v tržaški občini, kjer so za to pogoji. SSk si bo na podlagi tega sklepa prizadevala, da se akcija pravne ustanovitve odborov čimprej izvede. Prisotni so iz-' razili mnenje, da je to v korist celotnega našega prebivalstva.
Preteklo soboto je po vsej Sloveniji potekalo področno tekmovanje za Cankarjevo nagrado za dijake srednjih šol. V to tekmovanje se vključujejo tudi dijaki slovenskih šol v Italiji. Za dijake s Tržaškega je tekmovanje potekalo na liceju France Prešeren; na njem se je zbralo lepo število dijakov predvsem iz nižjih srednjih šol ter štirje tekmovalci iz višjih, glede na vrsto šole so bili tekmovalci razdeljeni na tri jakostne skupine. Tekmovanje je vodil pedagoški svetovalec za Tržaško prof. Silvio Fatur, pomagali pa so mu mentorji dijakov, ki so se tekmovanja u-deležili. Učenci so morali najprej razrešiti zahteven preizkus znanja iz slovenskega jezika in literarne teorije; osrednje teme letošnjega tekmovanja za Cankarjevo nagrado pa so bile povezane z ustvarjalnim delom Frana Milčinskega (1. stopnja), Be-
na Zupančiča (2. stopnja) in Vladimira Kavčiča (3. stopnja). Po opravljenem testu pa so dijaki pisali še prosti spis na sledeče naslove: za prvo stopnjo — Vsi ti ubogi tički brez gnezda (razmišljanje o mladinskem prestopništvu nekoč in danes). Večer pri nas doma (ob vzoru družbenih črtic Frana Milčinskega napiši humorističen spis, v katerem boš predstavil člane svoje družine), za drugo stopnjo se je prosti spis navezoval na Zupančičevo temo ljubezni, za tretjo stopnjo pa na Kavčičevo vztrajanje na svoji zemlji.
Vsi tekmovalci so se dobro odrezali, pokazali so zadovoljivo znanje v obvladovanju jezika, od spisov pa so bili skoro vsi nad povprečjem.
Ob slovesni razglasitvi izida tekmovanja so knjižne nagrade prejeli : Ivana Brecelj (najboljša tekmovalka), Barbara Zlobec, Maša Bandelj, Ma-
nica Maver, Nataša Stopar, Vladica Vodopivec, Lara Lupine, Marko Vodopivec in Maja Ozbič. Prvih sedem učenk se bo udeležilo republiškega tekmovanja, ki bo 20. aprila v Ljubljani; v drugi skupini se je dobro o-drezal (kot edini tekmovalec) Uliks Bravar, iz tretje skupine pa se bo finalnega tekmovanja v Ljubljani udeležila Ingrid Gulič.
Danes občinski svet na Repentabru
Drevi ob 20. uri se še zadnjič v tekoči mandatni dobi sestane repen tabrski občinski svet, ki bo prvič zasedal v prenovljenem občinskem sedežu na Colu. Na dnevnem redu je ocena petletnega upravnega delovanja.
Danes v Dolini zadnja seja občinskega sveta
Danes ob 18.30 se bo dolinski občinski svet sestal na zadnji seji v tekočem mandatu pred majskimi upravnimi volitvami. Dnevni red predvideva med drugim, po poročilu župana o raznih občinskih zadevah, pregled pripomb in sprejem morebitnih proti' izvajanj glede delne variante k občin- . skemu regulacijskemu načrtu, sklep o morebitnem povišanju davka ^a smetarsko službo v letu 1986 ter razpravo in odobritev resolucije o vprašanju mirnega sožitja med tu živeči- ! ma skupnostima.
• V mali dvorani Doma Alberta Sirka bo danes zvečer Duško Jelinčič Prl' kazal diapozitive s svojega nedavnega potovanja po Južni Ameriki, med katerim je v svojo radovedno kamer0 »ujel« slikovite trenutke tamkajšnjega vsakdanjega in družbenega življenja. Večer, ki se bo začel ob 20.30. prireja KD Vesna.
pismo uredništvu
Kriške organizacije o protivrednostih za gradnjo avtoceste
Iz časopisja smo izvedeli, da je Kraška gorska skupnost po posvetovanju s krajevnimi upravami in z družbenimi silami pripravila osnutek načrta za porazdelitev druge milijarde lir protivrednosti za škodo, ki so jo naše vasi in vsa naša skupnost utrpele zaradi gradnje hitre ceste. Z velikim presenečenjem smo prebrali, da bo kriški vaški skupnosti šlo v tem primeru le 20 milijonov lir, to se pravi dva odst. od vsote, ki jo bo dežela namenila KGS, kljub temu, da smo ob prvi porazdelitvi protivrednosti (ne brez notranjih polemik in pomislekov) soglašali in pristali, da so druge sosednje vasi bolj potrebne pomoči od naše. Upali smo in pričakovali, da bomo sedaj na vrsti mi, kar pa se žal ni zgodilo, čeprav je naša vas, kot govorijo številke, največ žrtvovala za tako imenovani napredek, to je za hitro cesto.
Križ ima dve veliki nesreči. Prvič, da se naša zemljišča razprostirajo v ozemlje treh občin (tržaško, zgo-niško in devinsko - nabrežinsko) z negativnimi posledicami, ki so vsem na dlani in drugič, da večji del naselja spada pod tržaško občino, ki je od vedno strogo municipalistično usmerjena in torej bolj občutljiva
za potrebe mesta, kot za probleme okolice.
Mi nočemo nepotrebnih polemik ali škodljivih sporov z ostalimi vasmi, zahtevamo pa takoj razčiščenje in zato predlagamo KGS odložitev sklepa o protivrednostih.
Kriške organizacije
• Občinski odbornik D’Alessandro je pred kratkim sprejel zastopstvo krajevnega odbora iz Ul. Vahnaura, ki se bori proti onesnaževanju okolja, ki ga povzroča upepeljevalnik za smeti na Pantalejmunu.
Pred dnevi občni zbor v Mačkoljah
Pestro delovanje KD Primorsko
Pred dnevi je bil v dvorani Srenj-ske hiše v Mačkoljah redni občni zbor KD Primorsko. Predsednik Robert Smotlak je najprej pozdravil vse prisotne, člane društva in povabljene goste. Po izvolitvi delovnega odbora, kateremu je predsedovala Danica Smotlak, je podal svoje poročilo predsednik društva, ki je med drugim podčrtal probleme pristopa mladine k aktivnemu delovanju društva. Na
Z občnega zbora KD Primorsko v Mačkoljah
daljeval je, da mora društvo posvetiti posebno pozornost sodelovanju z raznimi kulturnimi društvi z obeh strani meje, ter ob zaključku pozval ne samo člane, temveč tudi ostale vaščane, da se udejstvujejo v društvu, posebno ob proslavi 40. obletnice osvoboditve, ki bo meseca maja.
Sledilo je tajniško poročilo-, ki ga je pripravila Nevenka Tul in v katerem je podrobneje orisala delovanje društva od zadnjega občnega zbora 10. marca 1983 do današnjega dne. Ne da bi naštevali vseh prireditev, kajti bilo jih je veliko, moramo omeniti najvažnejše. Mogočna in zelo dobro uspela, saj je privabila v vas veliko število ljudi z obeh strani meje, je bila proslava, ki jo je društvo pripravilo ob 40. obletnici požiga vasi. Na tej prireditvi je poleg domačinov nastopil tudi TPPZ »Finko Tomažič«. Društvo se je povezalo s člani VZPI — Sekcija Dolina, Prebeneg, Mačkolje in s krajevno skupnostjo Zazid ter s skupnimi močmi udarniško zgradilo spomenik padlim v NOB iz Zazida in zraven postavilo spominsko ploščo padlim vaščanom iz Mač-kolj. V gosteh je društvo imelo rojake iz Koroške, in sicer Pliberka, s katerimi je navezalo prijateljske stike. Društvo je priredilo tudi večer.
posvečen mladim ustvarjalcem tZ Brega. Člani društva so se masovn0. udeležili manifestacij tako v Goric1 kot v Trebčah. Skupno z društvi Ivar' Grbec in Rovte-Kolonkovec je društvo organiziralo dvodnevni izlet 0 Avstrijo, v Pliberku so bili gostje domačega društva Kralj Matjaž. to je imelo društvo še veliko kulturn0' zabavnih večerov, toda prostor naru ne dopušča, da jih vse omenimo.
Sledilo je izčrpno blagajniško pof0' čilo, ki ga je pripravila Kristina Stefančič, in poročilo o delovanju zbora, ki ga je podal Stepančič. Po P°' ročilih so občni zbor pozdravili !. želeli novemu odboru veliko nadaljnjega uspeha Vojko Slavec, tajn>f“ ZSKD, Edvin Švab za dolinsko občinsko upravo, Igor Čuk za ŠD Bred' Geni Kozina za KD Rapotec, Marja1} Spetič za KD Fran Venturini, Vojtč}-Lavriha v imenu KD Valentin nik. Pismene pozdrave pa so P°s^p PD Mačkolje, KD Ivan Grbec, Krasno polje, KD Slovenec in iz Milj. Na občnem zboru sta bu prisotna tudi predstavnika godben ga društva »Breg« in »Ricmanje«-.
Po pozdravih je sledila zanim^ in živahna diskusija, nakar so pris01 ni izvoliti 25-članski novi odbor, ki s. bo jutri sestal na prvi seji. (ma.m3-'
Zoper omejevalno besedilo v osnutku o reformi višje srednje šole
Protest šolske
Protest naših šolnikov in dijakov
Štirideset let po koncu vojne se moramo še vodno boriti za obstoj slovenskih šol, namesto da bi naše moči, naše energije vložili v prizadevanja za kakovostno rast in razvoj naših šol. Ta bridka ugotovitev je izšla z včerajšnje skupščine slovenskih šolnikov, šolskega osebja in dijakov višjih srednjih šol na dvorišču učiteljišča Slomšek, ki jo je sklical Sindikat slovenske šole v protest zoper črtanje odstavka o slovenski šoli v zakonskem predlogu o reformi italijanskega višjega šolstva.
Slovenske šole so imele včeraj o-kmjcjn pouk. Sindikat slovenske šole je namreč oklical po četrti učni uri stavko, da bi omogočil šolnikom udeležbo na protestnem zborovanju.
»Naš glas mora odjekniti do senata,« je v uvodnem govoru poudarila članica odbora Sindikata slovenske šole prof. Živka Marc, »ker ne smemo dovoliti, da bi zakon o reformi italijanske višje šole obšel vprašanja slovenskega šolstva.« Prof. Mar-čeva je podrobno orisala dosedanja Prizadevanja Sindikata slovenske šole, da bi problematiko slovenske šole vključili v zakonski osnutek. Predstavniki SSŠ so že večkrat v preteklosti skupaj s predstavniki manjšinskih šolskih sindikatov iz Doline Aosta in Južne Tirolske in s posredovanjem slovenske komunistične senatorke Jelke Gerbec v Rimu zahtevali, naj poseben člen v reformi višjega šolstva obravnava specifičnosti našega šolstva. Pred dvema letoma je prav sen. Gerbčeva vrinila v 24.. člen zakonskega osnutka odstavek o slovenski šoli, ki so ga komisije za šolstvo v senatu in poslanski zbornici tudi večkrat odobrile.
Pretekli teden pa je senatna komisija na pobudo vlade radikalno spremenila 24. člen, črtala iz njega odstavek o slovenski šoli in ga »zamenjala« z drugim besedilom, v katerem sploh ni govora o slovenski šoli v Italiji. Sindikat slovenske šole si te
dni prizadeva, da bi se delegacija slovenskih šolnikov srečala s predstavniki oblasti v Trstu in v Rimu, katerim naj bi predočila zahteve slovenske šole, še predno bo senat razpravljal in glasoval o zakonskem predlogu, je poudarila ob koncu prof. Živka Marc.
Prof. Marta Ivašič je nato orisala dosedanjo »trnovo pot« zakonskega osnutka o reformi italijanske višje srednje šole. Poslanska zbornica je leta 1978 že odobrila prvi zakonski o-snutek o tej reformi, zaradi številnih političnih kriz in razpustov parlamenta pa se je vprašanje reforme zavleklo vse do letos.
Sindikat slovenske šole je že pred leti izoblikoval zahteve, da bi bilo v reformi zadoščeno potrebam slovenskega višjega šolstva. Med zahtevami naj omenimo možnost vseh usmeritev za slovensko šolo, nadalje odpravo minimalnega števila dijakov za ustanavljanje novih tečajev; za-
kon naj bi omogočal pri izbirnih dejavnostih in izpopolnjevanju šolnikov sodelovanje docentov iz Slovenije, o-benem pa tudi možnost dopolnilnega izobraževanja za šolnike in študijskega dela za dijake v Sloveniji. Za posebne usmeritve šol, s katerimi ne bi razpolagali v Italiji (na primer navtična ah gozdarska), je predlog Sindikata slovenske šole dopuščal možnost obiskovanja teh šol v Sloveniji, izredno pomembna pa je bila tudi zahteva po podržavljenju Glasbene matice, ki naj bi dobila status državne glasbene šole.
Te predloge je soglasno podprl E-notni šolski odbor.
V zakonskem osnutku je bilo zadoščeno manjšini iz Južne Tirolske m francoski manjšini iz Doline Aoste zadoščeno v členih 26 in 27, medtem ko je v členu 9 govor o manjšinah, ki so pravno priznane, in o njihovih šolah.
Kot rečeno je bila problematika slo-
Govomiki na včerajšnjem zborovanju (od leve) Marta Ivašič, Živka Marc in
Boris Race
venske šole vključena v drugi odstavek člena št. 24, kar je predstavljalo zadovoljivo jamstvo za našo šolo. Od prejšnje srede teh jamstev ni več — je podčrtala prof. Ivašič. Vse kaže, da v senatni komisiji ni nihče zahteval črtanja drugega odstavka; ta odstavek naj bi pri glasovanju kar »sam« izpadel iz besedila 24. člena. Ta »samoizpad« pa postane verjetno bolj razumljiv v luči izjav predstavnikov Odbora za italijanstvo Trsta, katerim naj bi predsednik senatne komisije za šolstvo zagotovil, da bodo določila o slovenski šoli izpadla iz zakonskega osnutka.
Tako zadržanje oblasti spravlja manjšino spet v položaj, da mora ščititi in braniti svoje najnujnejše pravice, kar po drugi strani odjeda šolnikom in organizacijam tisto energijo, ki bi jo lahko vlagali za kva-Uteten razvoj šolstva, je zaključila prof. Ivašič.
V imenu Enotne delegacije Slovencev v Italiji je Boris Race izrazil šolnikom in dijakom vso solidarnost in zagotovil podporo Enotne slovenske delegacije v njihovem boju. Race je podčrtal, da je bilo vprašanje šolstva vedno prisotno v zakonskih osnutkih za globalno zaščito ter spregovoril o sedanjih prizadevanjih za dosego globalnega zaščitnega zakona. V tem pogledu je bilo opaziti v zadnjem času znatne premike, predvsem p» obisku predsednika vlade Craxija v Trstu in v Beogradu. V Beogradu je bila izražena želja, da bi ob, 10-letnici predpisa osimskih sporazumov odobrili tudi zaščitni zakon. Kakšen bo ta zakon pa je v mhogočem odvisno prav od nas: samo z enotnim nastopam bomo lahko čimveč dose-gli, je preudaril Boris Race.
Ob koncu so prisotni sklenih, da pošljejo ministru za šolstvo in predsedniku senatne komisije za šolstvo protestno brzojavko z včerajšnjega zborovanja.
Tuji turisti bodo oproščeni davka IVA pri nakupih v Trstu
Na seji, ki je trajala do petih zjutraj
V Nabrežini ocenili ugovore k novi urbanistični varianti
Tuji turisti bodo v kratkem deležni davčnih razbremenitev pri nakupih v Trstu. Dejansko torej ne bodo Plačevah davka IVA, oziroma jim bodo ob povratku na meji izplačah vsoto, za katero so bili pri nakupu blaga obdavčeni. To bo veljalo za na-kupie, ki bodo presegah 250 tisoč lir.
Pobudo je sprožila tržaška Trgovinska zbornica v dogovoru z Zvezo trgovcev, da bj poživila in povečala trgovsko in turistično dejavnost v našem mestu. Za te kraje velja u-krep seveda v prvi vrsti za jugoslovanske kupice, ki naj bi jih razbre-jnenitev davka IVA privabila v večjem številu na nakupovanja v Trst.
Ukrep je nekaj novega za naše mesto, čeprav obstajajo že dalj časa Posebna zakonska določila, ki predvidevajo neobdavčenje IVA za tuje turiste, tako iz držav članic EGS, kot 'z držav nečlanic. Po proučitvi člena št. 38 dekreta o davku IVA se je ^kazalo, da bi bil postopek o neob-davčenju še posebno ugoden za nakupovalce iz držav nečlanic EGS, to io v našem primeru zlasti iz Avstrije in Jugoslavije.
O tem je predvčerajšnjim poročal v Krožku za kulturo in umetnost v Trstu predsednik tržaške Trgovinske zbornice Tombesi, ki je posebej poudaril, da bo uspeh pobude odvisen Predvsem od sodelovanja trgovcev sa-ndh. Ti bodo morah namreč klien-
tom iz tujine posredovati nekatera osnovna navodila tehnično praktičnega značaja. V ta namen je Trgovinska zbornica že poskrbela za natis brošure, v kateri so vsa navodila.
Drugi dejavnik, ki bo pri tem ukrepu odigral pomembno vlogo, je avtomobilski klub ACI. Kupcem bodo namreč vračali denar od davka IVA, ki so ga plačah ob nakupu, ravno v obmejnih uradih AGI. V drugi polovici aprila bosta v tem smislu že začela obratovati urada ACI na mejnih prehodih pri Fernetičih in Škofijah. Tombesi je tudi napovedal, da bo v prihodnjih dneh podpisal konvencijo z Zvezo trgovcev in z ACI.
• Tržaški pokrajinski svet se bo sestal jutri ob 18.30. Na dnevnem' redu so številna tekoča upravna vprašanja.
Devinsko - nabrežinski občinski svet je v ponedeljek na maratonski seji (trajala je cehh deset ur in se je zaključila ob 5. zjutraj) ocenil vseh 151 ugovorov in prizivov k varianti občinskega regulacijskega načrta. Varianto je sedaj vključno s prizivi občinska uprava predala deželi, ki bi jo morala po predvidevanju odobriti v roku približno šestih mesecev. Nov regulacijski načrt devinsko - nabre-žinske občine bo postal pravnomočen s posebnim odlokom, ki ga mora podpisati predsednik deželne vlade.
Občinski svet, ki se je sinoči zadnjič sestal v tej mandatni dobi, je v glavnem zavrnil vse tiste ugovore, ki so postavljah v dvom tako rekoč filozofijo in značilne temelje nove urbani-
stične ureditve. Medtem ko je z veliko večino glasov, večkrat pa tudi soglasno, v glavnem sprejel ugovore posameznih občanov za preureditev ali gradnjo novih stavb, oziroma za novo perimetracijo naselitvenih področij. Vse ugovore in prizive je pred glasovanjem obrazložil odbornik za urbanistiko Brezigar.
Glede razvoja turističnih dejavnosti v občini je skupščina v glavnem potrdila vse temeljne smernice variante, z izjemo obalnega pasu med nabrežinskim portičem in Brojnico, kjer so iz načrta izbrisali neke vrste dvigalo, ki bi povezovalo obalno cesto s plažo. Občinski svet je v tem okviru sprejel le nekatere od številnih ugovorov tržaške sekcije Svetovnega sklada za naravo (WWF) ter se zavzel za smotrno ovrednotenje Sesljanskega zaliva v korist celotne občinske skupnosti.
Izsledili vlomilca
Vrsta nedavnih stanovanjskih kraj v Trstu, ki jim je skupna podobna vlomilska tehnika, je agente tržaške kvesture končno privedla na pravo sled. Pod vodstvom pohcijskega inšpektorja Scozzala je v ponedeljek dopoldne šesterica policijskih agentov v civilu neopazno zastražila Trg Cavana, kjer zmikavti ponavadi razpečavajo uplenjeno blago. Pohcajem ni bilo treba dolgo čakati: okrog 11. ure soi zapazili sumljivega moškega, ki je previdno pogledoval okrog sebe. Naglo so ga obstopih in preiskali; v njegovih žepih so našli nakit in druge dragocene predmete, kar je bilo dovolj, da so ga aretirali in odpeljah na kvesturo. Tu so ugotovih, da gre za 25-letnega Marca Del Frateja iz Vidma, brez stalne zaposlitve. Del Frate se je izgovarjal, da so dragotine last njegove pred nedavnim umrle babice in da jih je hotel v Trstu prodati, z iztrženim denarjem pa kupiti mamila. Preiskovalci so pri njem našli še ključ s številko sobe v penzionu »Locanda Fiore« v Ul. Zonta, kjer je Del Frate v zadnjem času stanoval. Agenti so šli preiskat označeno sobico in tu dejansko našh še druge predmete, po vsej verjetnosti plen nedavnih tatinskih podvigov. Del Frateja so izročih sodnim o-blastem. -
Pohcija je v nadaljevanju preiskave ugotovila, da so mnogi izmed najdenih predmetov last Marine Rovis iz Ul. Rossetti 68, ki so jo vlomilci vzeli na muho minulo soboto.
Jutri posvet Slavističnega društva
Odbor Slavističnega društva je na prejšnjih sejah že večkrat razpravljal o temah za letošnji seminar za slovenske šolnike v Italiji, ki bo predvidoma v septembru. Ker je bilo ob preteklih izvedbah seminarja več (upravičenih in neupravičenih) kritik glede izbire predavateljev in vsebine njihovih predavanj, je odbor sklenil, da priredi širši posvet, iz katerega naj bi izšle želje in hotenja profesorjey slovenščine, o čem naj bi se razpravljalo na seminarju. Posvet bo v jutri, 28. t. m., ob 18. uri, v mali dvorani na sedežu ZSKD v Ul. sv. Frančiška 20. Odbor Slavističnega društva poziva profesorje slovenšične, ki so za to zainteresirani, da se sestanka zagotovo udeležijo in s konkretnimi predlogi prispevajo k učinkovitejši izvedbi seminarja.
Ob navzočnosti notranjega ministra Scalfara
Zahvala tržaške občine dr. Marrosuju
Med krajšo^ slovesnostjo, ki je bila včeraj popoldne na tržaškem županstvu ob prisotnosti italijanskega mi-nistra za notranje zadeve Oscarja Scalfara, je tržaška občinska uprava izrekla dr. Mariu Marrosuju posebno zahvalo za požrtvovalnost, s katero je opravljal svoje službene obveznosti, Marrosu je bil namreč sedem let vladni komisar za Furlanijo - Julijsko krajino in tržaški prefekt in to v letih, kot je poudaril tržaški župan Richetti, hude krize, ki je zajela razna področja. Ob dragocenem sodelovanju dr. Marrosu ja, je še dejal tržaški župan, so zaceli premagovati razne krizne situacije. V zahvalo in v spomin na Trst je Richetti izročil visokemu vladnemu funkcionarju priložnostno darilo, notranjemu ministru Scalfara pa srebrm -pecat mesta. Po svečanosti, ki so se je udeležili tudi predsedniki deželne vlade in sveta, Biasutti in Manzon ter pokrajine Marchio, je Scalfaro v razgovoru z novinarji dejal, da podpira gospodarske zah-teve Trsta. Poudaril je, da tržaško mesto in pristanišče potrebujeta ustrezno zaledje, ki ga državne meje ne morejo omejevati. Zato se je treba zavzemati za čim tvornej-še sodelovanje na področju, kjer že danes meje ni čutiti.
(bip)
?ichettija priložnostno darilo. Ob njem notranji minister Malfarò, na levi pa predsednik deželnega odbora Biasutti
komisije SSk
V	zvezi z reduktivno spremembo po 7. senatni komisiji že leta 1983 sprejetega besedila člena 24 zakonskega predloga o reformi višje srednje šole, ki je predvideval izobraževjinje učnega osebja v skladu s kulturno tradicijo manjšine, ustanovitev ustreznih zbornih organov in šolskega intendanta, šolska komisija Slovenske skupnosti odločno obsoja takšno krčenje že sprejetih obvez v korist avtonomije slovenskega šolstva v Italiji ter se pridružuje zahtevam in naporom vseh drugih šolskih komponent in Sindikata slovenske šole, da vladni in drugi predstavniki v omenjeni senatni komisiji ponovno predlagajo o-dohritev prvotnega besedila omenjenega člena 24.
Dr. Rafko Dolhar gost večera DSI
Društvo slovenskih izobražencev je v ponedeljek povabilo v svojo sredo dr. Rafka Dolharja. Uvodno besedo je imel prof. Martin Jevnikar, ki je spregovoril o Dolharjevem zadnjem delu »Vabilo v Julijce«. Sledilo je predvajanje diapozitivov z Dolharje-ve poti po slovenski zamejski vertikali (ki gre do tromeje in se konča v Glinščici). Večer se je zaključil z debato.
»Zvezdica zaspanka« danes v KD Cankar
Danes imajo šentjakobski otroci izredno priložnost, da si ogledajo lepo lutkovno predstavo »Zvezdica zaspanka«, s katero bo gostovala lutkovna skupina tabornikov Rodu modrega vala z Opčin. Predstava bo v prostorih KD Ivan Cankar z začetkom ob 16.30.
Vabimo šolarje, njihove mamice in none, da si predstavo ogledajo, saj je imela povsod, kjer so jo pridni lutkarji odigrali, velik uspeh. Igro je režirala Olga Lupine, likovno pa je predstavo opremila Magda Tavčar.
Zasedanje KP1 o gospodarskem razvoju
V	petek in soboto, 29. in 30. marca bo v kongresnem centru razstavišča pri Montebellu zasedanje o gospodarskem razvoju območij Trsta in Gorice, ki ga prireja deželno vodstvo KPI. Uvodno poročilo bo imel deželni tajnik Roberto Viezzi, zaključil pa bo član vsedržavnega vodstva in odgovorni za industrijske probleme Gianfranco Borghini. Prisotni bodo tudi predstavniki ZK iz Slovenije in Hrvatske.
KPI terja poročilo o uboju Greca
Razvoj sodne preiskave o smrti Pietra Greca ne more opravičiti vztrajnega molka o resničnih odgovornostih tega nezaslišanega dejanja, pa tudi ne za vdor policije v prostore bivše psihiatrične bolnišnice. Tako meni tržaško tajništvo KPI, ki v svojem tiskovnem poročilu terja od notranjega ministra, da bi čimprej in čim izčrpneje poročal o dogodku, ki je tako pretresel Trst, ter o vsem, kar sodi zraven.
Padel je z mopedom
V	ponedeljek zvečer so na ortopedskem oddelku glavne bolnišnice sprejeli 22-letnega težaka Paola Antonina Belvedera iz Ul. Crispi, ki se je malo prej ponesrečil v Drevoredu R. Sanzio. S svojim mopedom se je peljal proti mestnemu središču, ko se je v bližini svetoivanskega športnega igrišča nespretno ognil nekemu avtomobilu in težko padel. Zaradi zloma desne ključnice se bo moral zdraviti 30 dni.
Za vedno nas je zapustila 1 naša ljuba žena in mama
Danica Petaros por. Pavlič
Pogreb bo danes, 27. t.m., ob 16. uri iz hiše žalosti v Borštu na domače pokopališče.
Žalostno ves sporočajo mož Zdravko, hči Marina z možem Augustom, sestri Silvestra in Milka ter drugo sorodstvo.
Boršt, 27. marca 1985
Ob smrti tovarišice Danice Petaros por. Pavlič izreka sekcija VZPI -ANPI Boršt - Zabrežec iskreno sožalje družini in sorodnikom.
Zanimiva pobuda mačkoljanske zlatarne
Zlate folije z motivi iz Brega
Iznajdljiva pobuda zlatarne Tul iz Mačkolj, ki sega že na rob umetnostnega ustvarjanja: šest grafik na zlati foliji, ki prikazujejo najzanimivejše točke z Brega: staro cerkev v Ricmanjih, trg s studencem v Dolini, skico iz panorame Boršta, Boljunca, Prebenega in seveda Mačkolj.
Zlata folija, ria kateri je vtisnjena barvna slika meri 9x11 cm, okoli grafike je passepartout in okvir iz cenjenega eksotskega trdega lesa. Slike si je zamislil sam gospod Tul, posnel je fotografije karakterističnih kotičkov iz dolinske občine, domačin iz Mačkolj Mitja Zonta je lastnoročno s tušem narisal izbrane motive, ki so jih nato v Firencah v specializirani delavnici vtisnili na zlato folijo.
Zanimalo nas je, kako je nastala zamisel o slikah na zlatu z domačimi panoramami. Grafike na zlatu in srebru so zelo v modi, ljudje radi krasijo stene svojih stanovanj z lepimi predmeti, še ljubše jim je, če so ti predmeti dragoceni. Take slike so tudi primerne za priložnostna darila. »Da ne bo vedno samo klasična panorama s Trsta: Sv. Just, Mir amar, stara risba iz pomorskih zemljevidov . . .« S temami iz domačega okolja je grafika še bolj blizu okusu prebivalstva Brega. Vse te stare in nove vasi, ki so že same po sebi slike polne poezije: hiša ob hiši, strma stopnišča, »baladurji«, njive, vinogradi, trs in ponekod oljke . . . vse govori o tihi domačnosti, o vsakdanjem trdem toda mirnem življenju. Slike in panorame, dragocene za srce in zdaj dragocene grafike na zlatu.
Na sliki: trg s studencem v Dolini.	B. D.
»Izvestje« dobitnik nagrade iz sklada Dušana Černeta
Sklad Dušana Černeta prireja tudi letos slovesnost s podelitvijo nagrade, po statutu namenjene osebi ali u-stanovi, zaslužni za delo v prid naši skupnosti. Letošnjo nagrado prejme publikacija IZVESTJE kot vidni simbol slovenskega šolstva ob 40-letnici njegove obnovitve na teh tleh.
Poleg nagrajevanja z utemeljitvijo bo prireditev obsegala tudi govor prof. Martina Jevnikarja o ponovnem rojstvu naših šol pred štirimi desetletji.
Letošnja svečanost poteka ob desetletnici smrti časnikarja in narodnopolitičnega delavca Dušana Černeta, ki je umrl 29. marca 1975 in po katerem se Sklad imenuje.
Večer bo v ponedeljek, 1. aprila ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Trstu, Donizettijeva 3.
včeraj-danes
Danes, SREDA, 27. marca RUPERT
Sonce vzide ob 5.55 in zatone ob 18.26 — Dolžina dneva 12.31 — Luna vzide ob 8.31 in zatone ob 24.00.
Jutri, ČETRTEK, 28. marca JANEZ
Vreme včeraj: temperatura zraka 12 stopinj, zračni tlak 1014,9 mb ustaljen, veter severozahodnik, vlaga 67-odstot-na, nebo oblačno, morje skoraj mimo, temperatura morja 9,3 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Serena De Lorenzo, Sebastiano Valentich, Alessandro Lo Piano, Valentina Lepre, Camilla Chiodini, Ibrahim Hussain.
UMRU SO: 79-letni Erich Lorant, 70-letni Vittorio Cesari, 72-letni Carlo Gergic, 70-letni Francesco' Ceci, 77-let-ni Bruno Montagna, 85-lttni Bruno Maldini, 90-letna Margherita lanaco, 7 mesecev stara Erika Baticci, 75-letna Adele Damiani por. Lauri, 78-letni Eli-gio Gortan, 89-letna Luigia Pontel vd. Luca.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Settefontane 39, Trg Unità 4, Ul. Commerciale 26, Trg XXV. aprila 6, Fernetiči, Milje (Lungomare Venezia 3). (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Fernetiči, Milje (Lungomare Venezia 3).
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljam tel. 299-197.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
kino
Aristou Teden madžarskega filma 15.00 »Pravica do upanja«, 16.30 »Devet mesecev«, 18.10 »Razbiti krog«, 21.00 »Cvetni listi, dvetje in venci«.
Eden 15.30 — 22.15 »La dolcezza della tua bocca che mi sazia di piacere«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Fenice 17.00 — 22.15 »L’attenzione«. Stefania in Amanda Sandrelli. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Excelsior 17.00 — 22.15 »Ghostbusters -Acchiappafantasmi«.
Nazionale Dvorana št. 1 15.40, 18.30 in 21.30 »Amadeus«. Za vsakogar. Dvorana št. 2 16.30 — 22.00 »Rombo di tuono«. Za vsakogar.
Dvorana št. 3 15.30 — 22.00 »I venerdì erotici di una coppia bene«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Mignon 16.00 — 22.15 »Ridere per ridere«. John Landis, Woody Alien.
Grattacielo 17.00 — 22.15 »Un piedipiatti a Beverly Hils«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Aurora 17.00 — 22.00 »Desiree e la sua carne insaziabile«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Capital Danes zaprto.
Vittorio Veneta 16.00 — 22.00 »La golo-sona«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Lumiere 16.30 — 22.00 »lo e Annie«. Režija Woody Alien.
Radio 15.30 — 21.30 »No Stop«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Alcione 15.30 — 22.00 »La Tosca«. Placido Domingo.
razstave
V TK galeriji. Ul. sv. Frančiška 20, razstavljata Milena Braniselj (skulpture) in Milena Gregorčič (slike).
razna obvestila
Župnijski pastoralni svet iz Trebč vabi na predavanje, ki bo jutri, 28. t. m., ob 20. uri v župnišču. Predaval bo prof. Matjaž Puc iz Ljubljane o življenju kristjana v današnji družbi.
menjalnica
26. 3. 1985
Ameriški dolar............... 2.030.—
Kanadski dolar............... 1.480.—
Švicarski frank................ 746.—
Danska krona .......	175.—
Norveška krona................ 218 —
Švedska krona.................. 219,—
Holandski florint.............. 560.—
Francoski frank...........'.	205.—
Belgijski frank................. 29.—
Funt šterling................ 2.400,—
Irski šterling............... 1.970.—
Nemška marka ......	632,—
Avstrijski šiling............... 89.—
Portugalski eskudo.............. 10.—
Japonski jen..................... 7.—
Španska pezeta.................. 10.—
Avstralski dolar............ 1.380.—
Grška drahma.................... 14.—
Debeli dinar.................... 7,25
Drobni dinar.................... 7,40
IgOB
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S. P. A.
TRST - ULICA F. FILZMQ - (S 61-446
SLOVENSKO STALNO „. GLEDALIŠČE V TRSTU
Kulturni dom
Dve predstavi za Sterijino pozorje
Primorsko dramsko gledališče -Nova Gorica
IVAN PREGELJ
PLEBANUS JOANNES
Dramatizacija: MATJAŽ KMECL Režija: DUŠAN MLAKAR Jutri, 28. marca, ob 20.30 -------------o--—
IVANKA HERGOLD
PARACELS
(Asklepiju smo dolžni petelina) Režija: BORIS KOBAL V petek, 29. marca, ob 20.30
gledališča
VERDI
V torek, 2. aprila, ob 20. uri (red A/F) premiera Verdijeve opere »Mach-beth«. Dirigent Pinchas Steinberg. Režiser Carlo Maestrini.
ROSSETTI
Do 28. t.m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti gostoval Teatro Stabile iz Bočna z delom Thomasa Bemharda »Mi-netti, ritratto di un artista«. Igra Gianni Galavotti. Režiser Marco Bernardi. Predzadnja predstava.
29. in 30. t. m. bo na sporedu recital z G. Morandijem »Immagine italiana«. Za abonente 20-odst. popust. Prodaja vstopnic v Pasaži Pretti.
CANKARJEV DOM - LJUBLJANA
Velika dvorana
Jutri, 28. t.m., ob 19.30: Simfonični orkester slovenske filharmonije.
Mala dvorana
Danes, 27. t.m., ob 19. uri: Podvodne stene Jadrana.
Jutri, 28. t.m., ob 20. uri: Popotna druščina - Film.
Srednja dvorana
Danes, 27. t.m., ob 19.30: Peter Handke »Preko vasi«. Gostuje Teatro Stabile -Trst.
PRIMORSKO DRAMSKO
GLEDALIŠČE
Jutri, 28. t.m., ob 20.30:	I. Pre-
gelj - M. Kmecl »Plebanus Joaneš«. Gostovanje PDG v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu.
koncerti
GLASBENA MATICA - TRST Sezona 1984/85 - 7. abonmajski koncert V soboto, 30. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu »Simfonični orkester Slovenske filharmonije«. Dirigent Emil Simon. Solisti: Dubravka Tomšič, klavir; Jasna Corrado - Merlak, harfa. Spored: Eonescu, Chopin, Gliere, Rimski - Kor-sakov.
Glasbena matica - Trst 8, abonmajski koncert, v torek, 2. aprila, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu Massimo Gon -klavir. Spored: Schuman in Brahms.
Glasbena matica - Trst, »Bach v Kulturnem domu ob letu glasbe«. V sredo, 3. aprila, ob 20.30 v mah dvorani Kulturnega doma v Ul. Petronio 4, Šest Brandenburških koncertov, komorni orkester Opera Giocosa Furlanije - Julijske krajine. Dirigent: Severmo Zannerini.
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
KD L Cankar vabi danes, 27. t.m., ob 16.30 v društvene prostore v Ul. Mon-tecchi 6 na ogled lutkovne predstave »Zvezdica zaspanka«. Gostuje lutkovna skupina RMV z Opčin.
KD Vesna prireja danes, 27. t.m., ob 20.30 v mah dvorani Doma A. Sirka v Križu srečanje z Duškom Jelinčičem, ki bo predvajal diapozitive z nedavnega potovanja po Južni Ameriki.
SKD Union - Podlonjer, SKD Škamperle - Sv. Ivan in Ljudski dom v Pod-lonjerju vabijo v soboto, 30. t. m., ob 20.30 v Ljudski dom v Podlonjerju, Ul. Masaccio 24, na nastop dramske skupine iz Boršta z igro »Kabaret 1999«.
KD V. Vodnik - Dolina, v soboto, 30. t.m., ob 20.30 v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu »Minuta tišine za vse, kar se tako tragično prepleta«. Večer ob 40-letnici osvoboditve. Besedilo: Marij Čuk, scenarij in režija: Sergij Verč (sodelujejo vsi društveni odseki). Vabljeni!
Kriška godba Vesna nujno išče mlade godbenike (fante in dekleta) od 6. leta dalje. V ta namen prireja posebni tečaj. Informacije v Domu A. Sirka (tel. 202-505) ter pri Liviju Sulčiču (220-125) in Dariju Košuti (220-637).
KD Rdeča zvezda vabi v nedeljo, 31. t.m., ob 17. uri na večer slovenskih folklornih plesov, ki ga prireja v sklopu prireditev ob otvoritvi športnokul-tdj'nega doma v omenjenem večnamenskem prostoru. Nastopah bodo: folklorna skupina Tabor iz Opčin, otroška in mladinska skupina Rdeča zvezda in moški otroški pevski zbor KD Rdeča
KD Rovte - Kolonkovec in Foto Trst
80 vabita na večer diapozitivov, ki bo v soboto, 30. t.m., ob 20. uri, v dvorani Ul. Montesernio 29. Na potovanje po Evropi nas bosta pospremila Saša Ota in Marino Postogna. Vabimo vse doma-čine, naj se udeležijo društvenih dejavnosti.
NATEČAJA PRIMORSKEGA DNEVNIKA
»Primo: skl dnevnik« praznuje letos svojo štiridesetletnico, ki sovpada z obletnico osvoboditve. Ob tej priložnosti želi proslaviti oba jubileja. Zato Primorski dnevnik razpisuje dva natečaja: likovni za ačence osnovnih šol in dijake srednjih šol, za dijake višjih srednjih šol pa literarni natečaj. Natečaja sta na temo:
Ob štiridesetletnici osvoboditve in izhajanja Primorskega dnevnika, glasnika Slovencev v Italiji
Sožitje in naša prihodnost
Likovne izdelke, oziroma literarne prispevke, je treba dostaviti u-redništvu do 30. aprila. Izid natečaja bomo razglasili na svečani proslavi obletnice, najboljše prispevke bomo objavili v jubilejni številki dnevnika.
TRŽAŠKA
lil%. KNJIGARNA
Vas vljudno vabi danes, 27. t.m., ob 16.30 na srečanje z znanim mladinskim pisateljem SLAVKOM PREGLOM, avtorjem knjige
GENIJI V KRATKIH HLAČAH
Knjiga, v kateri nastopa današnja dijaška mladina, je doživela več izdaj in je prejela tudi Levstikovo nagrado za najboljše mladinsko delo. Besedilo knjige je doživelo televizijsko priredbo, ki jo RTV Ljubljana pravkar predvaja.
Na srečanje vabimo predvsem mlade bralce in dijake iz zadnjih razredov srednjih šol.
Avtor bo odgovarjal na vprašanja in podpisoval knjigo.
Najbolj duhovita vprašanja ali pripombe o avtorju, knjigi ali RTV nadaljevanki bomo nagradili s knjižnim darom s posebnim posvetilom samega avtorja.
Prisrčno nasvidenje danes, 27. marca
TRŽAŠKA KNJIGARNA Ul. sv. Frančiška 20, tel. 040/732487
RAZPIS
Slovenski raziskovalni inštitut — SLORI razpisuje letno štipendijo »Karel šiškovič«.
Štipendija je namenjena univerzitetnim študentom, ki pripravljajo diplomsko nalogo na temo, ki spada v delokrog inštituta.
Kandidati morajo predložiti prošnjo komisiji SLORI najkasneje do 31. marca 1985, višina štipendije za izbrano in uspešno zaključeno diplomsko nalogo znaša 3.000.000 lir.
Pravilnik štipendije je posameznikom na razpolago na sedežu inštitn-ta v Trstu, Ul. G. Gallina 5/TV, telefon 61183.
darovi in prispevki
V	spomin na Stanislava Petarosa darujeta Mario in Marta 10.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Boršt - Zabrežec.
Namesto cvetja na grob Stanislava Petarosa daruje družina Dihi (Boršt 33)
20.000	lir za PD Slovenec.
Namesto cvetja na grob Stanka Petarosa daruje družina Brce 15.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Borštu.
Namesto cvetja na grob Stanislava Petarosa darujeta Emil Petaros in Franko Abrami 15.000 lir za TFS Stu ledi in
15.000	lir za PD Slovenec.
V	spomin na Milana Daneva daruje Elva Danev 10.000 lir za popravilo dvorane na Kontovelu.
V	počastitev spomina drage matere Kristine Mikolj Kerpan daruje sin Marjan z družino 50.000 lir za SKD Tabor -Opčine.
Corrado Švab daruje 25.000 lir za glasilo SKD Tabor in 25.000 lir za knjižnico P. Tomažič in tovariši.
V	spomin na Boženka Štoka daruje družina 100.000 lir za pevski zbor Vasi-kj-Mirk.
V	zahvalo nosilcem krste pok. Boženka Štoke daruje žena Milka 50.000 lir za popravilo dvorane na Kontovelu in 50.000 lir za ŠD Kontovel.
V	spomin na pok. Boženka Štoka daruje prijatelj Alfred Daneu 20.000 lir za ŠD Kontovel.
V	spomin na Nadjinega očeta daruje Danja 10.000 lir za kontovelsko dvorano.
V	spomin na Zoro Marc daruje Srečko Križmančič 5.000 Ur za Pogrebno podporno društvo v Bazovici.
V	spomin na Marija Ukmarja darujejo Marija in Jušto Šegina 20.000 lir ter Marjetica in Ljubo Grilanc 20.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
V	spomin na Boženka Štoko darujeta Marta in Pjerin Cesar 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Kontovelu.
Za sekcijo VZPI - ANPI iz Križa so darov ah: Livi jo Albi 10.000 lir, Angel Gerljanc 10.000 lir in Vida Menucci
10.000	lir.
Ob 10. obletnici smrti Rudija in Wil-lija Ote ter Lovrenca Maurija daruje družina Mauri (Boršt 149) 10.000 lir za ŠD Breg.
Namesto cvetja na grob Stanislava Petarosa daruje Marčela Zobec z družino 10.000 lir za PD SloveneO.
Namesto cvetja na grob Stanislava Petarosa darujeta Zorka in Robi Po-tocco 10.000 Ur za PD Slovenec.
V	spomin na Stanislava Petarosa darujeta Vesna in Jordan Zahar 10.000 lir za PD Slovenec in 10.000 lir za VZPI - ANPI Boršt - Zabrežec.
Ob obletnicah smrti dragih staršev Ivana in Alojzije Zobec daruje hči Olga z družino 10.000 lir,za PD Slovenec in 10.000 lir za spomenik padlim v NOB v Borštu.
Namesto cvetja na grob Stanislava - Petarosa darujeta Sonja in Marjan Kosmač 10.000 lir za PD Slovenec,
Namesto cvetja na grob tete Rože darujeta Ladi in Jelka 10.000 lir za Sklad M. Čuk.
' Namesto cvetja na grob Lade Mlekuž iz Gorice darujejo Milena Bras - Giusti, Marija in Marko 60.000 hr za Slovensko dobrodelno društvo.
Namesto cvetja na grob Lade Mlekuž darujejo Dori, Majda in Irena 50.000 hr za Slovensko dobrodelno društvo.
V	spomin na Mirkota Žerjala darujejo družine Kodrič - šiškovič 20.000 lir za Zvezo borcev Boljunec.
»None sprint« Zdenka Sosič in Alojzija Sosič sta darovali 30.000 hr za ŠD Mladina.
Namesto cvetja na grob Boženka Štoke daruje Marija Škamperle 30.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	počastitev spomina drage mame Ivota Magajne darujeta Dragica in Ramiro Blaževič 30.000 lir za Dijaško mafcido.
V	spomin na Marico Gruden por. Ten-ce daruje Tončka Cibic lO.OOO hr za kriško godbo Vesna.
mali oglasi
PRODAM enciklopedijo »II mio amico cane«. Tel. 040/228886.
PRODAM hišo v centru Opčin, primerno za trgovino ah obrtno dejavnost. Tel. 040/211468 od 13. do 15. ure.
PRODAM boxer piaggio v zelo dobrem stanju. Tel. 040/212532 ob urah kosila in večerje.
PRODAM camper, skoraj nov, giocor 1600. Tel. 040/212532 ob urah kosila in večerje.
ZAMENJAN je bil dežni plašč dne 24. t.m. na občnem zboru SDGZ v Kulturnem domu. Plašč je temno rjave barve. Tel. 040/814324.
PRODAM dnevno sobo. Tel. 040/741-670.
KUPIM hišo na Krasu, tudi potrebno popravil. Tel. na št. 040/824-801 v večernih urah.
PRODAM ford 1100, letnik 1977. Tel. na št. 040/200-743 ob večernih urah.
PRODAM stanovanje v dvonadstropni hiši, Ul. Campanehe, 110 kv. m, 2 balkona, 2 parkirna prostora, garaža in vrt. Tel. po 14. uri na št. 040/820-435 ah v poznih večernih urah.
OSMICO je odprl živec v Koludrovci. Toči belo vino in teran.
TUL EDOARDO, Križpot - Mačkolje-toči črno in belo vino.
LADI KOCJAN, Dolina 147, je odprl osmico. Toči belo in črno vino.
PRODAM fiat ritmo 60 CL, letnik ’78. v dobrem stanju. Tel. 040/280-885 od 19. do 21. ure.
OSMICO je odprl v Borštu Ljubo P®" taros. Toči belo in črno vino.
ti in morje
»Sun rise« prava lepotica francoskega obrata Jeanneau
radiotelevizija
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
Jeanneautova »sun rise« nedvomno zasluži svoje bleščeče ime. Francoski obrat že nekaj let proizvaja ka-jutne jadrnice, ki jih lahko uvrščamo v sam vrh svetovne proizvodnje, predvsem pa svojo »sončno« serijo. »Sun rise« do potankosti uresničuje Jeanneutovo filozofijo, da potovalna jadrnica ne more biti hkrati tudi regatna in obratno. Regatne jadrnice imajo svoje zahteve, potovalne pa druge. Na to se vse preveč pozablja, zato vidimo kajutne jadrni-
ce, ki s svojimi kompromisi ne zadovoljujejo nikogar.
»Sun rise« je torej klasična potovalna jadrnica, ali bolje rečeno prava plavajoča počitniška hišica z izrednimi plovnimi značilnostmi. Francoski obrat proizvaja kar dve različici, in sicer: za zasebno rabo in za najem. Predstavili vam bomo seveda le zasebno različico, saj je čarterska namenjena skoraj izključno turističnim podjetjem.
Kot prvo naj navedemo nekaj tehničnih podatkov. Jadrnica je dolga 10,55 metra, pri vodni črti pa 8,55 metra, kar ji omogoča maksimalno teoretično hitrost 7,4 vozla, široka je 3,49 metra, ugrez pa znaša 1,80 metra. »Sun rise« tehta 4.700 kilogramov, od katerih odpade 1.650 kilogramov na balast. Površina jader je 64,90 kvadratnega metra, vgrajen pa ima pomožni 15-konjski dizlov motor. Cena brez 18-odstotnega davka IVA je 73 milijonov Mr, kar ni pretirano za tak razred.
Poglavje zase je seveda njena notranjost, ki jo bomo zaman iskaM pri kompromisarskih jadrnicah takih razsežnosti. Že sam podatek, da je višina v kajuti kar 1,90 metra, nam zgovorno prikaže udobje njene notranjosti. Ne preostaja nam torej drugega, kot da po številkah na črtežu prikažemo njeno notranjo ureditev. 1 — prostor za sidrno verigo; 2 — dvojni pregrad za goste; 3 - shrambe; 4 — omara; 5 — shramba za večje predmete; 6 — kavča, ki ju za noč lahko spremenimo v dodatna pograda; 7 — zložljiva miza; 8 — navigacijska mizica ; 9 — kuhinja ; 10 — stranišče; 11 — lastnikova kajuta; 12 — omara; 13 — prostor za jadra; 14 — dodatna odprtina za vstop v lastnikovo kajuto iz kokpita. Poleg tega sta na črtežu označena, a ne oštevilčena kar dva umivalnika, in sicer pri stranišču in pri lastnikovi kajuti.
Prvi kanal
10.00	Televideo - poskusni program
11.55	Vremenske. razmere
12.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
12.05	Halo. . . Raffaella
13.30	Dnevnik 1
13.55	Dnevnik 1 - Tri minute o. . .
14.05	Halo. . . Raffaella?
14.15 Quark - znanstvena oddaja
15.00	Acicatena:	kolesarstvo
15.30	šolska vzgoja
16.00	»Botta e risposta« - na vprašanja odgovarja minister Antonio Gava
17.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
17.05	Topo Gigio in druge risanke
18.10	Dnevnik 1 - Kronike
18.50 Večerna Italija - Dogodki in osebnosti
19.35 Almanah in Vremenske razmere
20.00	Dnevnik 1
20.30	FBI oggi - TV film
21.25	Velike sanje Roberta Vecchio-nija - 2. del
21.55	Dnevnik 1
22.10	Športne vesti
23.00	Neposredni prenos
23.45 Dnevnik 1 - Zadnje vesti.
Drugi kanal
10.00	Televideo - poskusni program
11.55	Che fai, mangi? - Oddaja o prehrani
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.25	Dnevnik 2 - Knjižne novosti
Ljubljana
9.15 in 10.35 TV v šoU
12.30	Poročila
16.15	Poročila
16.20 Lovska vzodba - 2. del 16.55 Užaljeni Tolovaj
17.10	Obalnokraški ' obzornik
17.25 Nogomet: kvalifikacije za SP Jugoslavija - Luksemburg
19.24	TV in radio nocoj
19.30	TV dnevnik I.
20.05 Svet na zaslonu
20.50 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov
21.00	Film tedna: Smrt v Benetkah
23.15	TV dnevnik H.
Zagreb
8.45 SokoM - otroška serija 9.15 in 10.35 TV v šoli
12.30	Poročila
16.10	Poročila
16.25	Sokoli
16.45 Družinski magazin
17.25	Nogomet: Jugoslavija - Luksemburg
19.30	TV dnevnik
20.00	Kino oko in pogovor na temo: O družini ob jugoslovanskem filmu -
Ali se spominjaš Dolly Bell
22.30	TV dnevnik
CANALE 5
8.30	Quella casa nella prateria
9.30	La commedia è finita - film
11.30	Tuttinfamiglia
12.10	Bis - nagradno tekmovanje 12.45 II pranzo è servito
13.25	Sentieri - TV nadaljevanka
14.25	General Hospital - TV nadaljevanka
15.25	Una vita da vivere - TV nadaljevanka
16.30	II selvaggio mondo degli animali - dokumentarec
17.00	Truck Driver - TV film
18.00	Webster - TV film
18.30	Help - glasbena igra
19.00	I Jefferson - TV film
19.30	Zib Zag - nagradno tekmovanje
20.30	Ricche e famose - film
22.30	Nonsolomcda
23.30	Canale 5 News
0.30 GiuMetta e Romeo - film
RETEQUATTRO
8.30	Vicini troppo vicini - TV film 8.50 Brillante - novela
9.40 Flamingo Road - TV film
10.30	Alice - TV film
10.50	Mary Tyler Moore - TV film 11.20 Samba d’amore - novela
12.00	Febbre d’amore - TV film
12.45	Alice - TV film
13.15 Mary Tyler Moore - TV film
13.45	Tre cuori in affitto - TV film
15.10	Batman - risanka
15.30	Tarzan - risanka
16.10	I giorni di Brian - TV film 17.05 Flamingo Road - TV film
18.00	Febbre d’amóre - TV film
18.50	Samba d’amore - novela
19.25	M’ama non m’ama
20.30	Maurizio Costanzo Show
23.30	H delitto del giudice - film
ITALIA 1
8.30	La donna bionica - TV film
9.30	II mio soldato tedesco - film
11.30	Sanford and Son - TV film
12.00	Agenzia Rockford - TV film
13.00	Chips - TV film
14.00	Deejay Television
14.30	La famiglia Bradford - TV film
13.30	Capitol - TV nadaljevanka
14.30	Dnevnik 1 - Kratke vesti
14.35	Tandem 16.25 šolska vzgoja
16.55 Due e simpatia - nadaljevanka dneva
17.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
17.40	Vediamoci sul due
18.30	Športne vesti
18.40	Cuore e batticuore - TV film
19.45	Dnevnik 2 - Vesti 20.20 Športne vesti
20.30	n professore e la ragazza -TV priredba
22.10 Pohtična tribuna - Tiskovna konferenca generalnega tajnika KPI
22.50 Dnevnik 2 - Nocoj
23.45	Dnevnik 2 - Zadnje vesti
Tretji kanal
10.00	Milan : tenis
14.00	Bočen: hokej na ledu ItaMja - Madžarska
16.05	in 16.35 Šolska vzgoja
17.00	Galleria di Dadaumpa 18.15 Glasbena oddaja
19.00	Dnevnik 3
19.35	La Roma di Giuliano Montaldo
20.05	šolska vzgoja
20.30 Caccia al ladro - film
Nastopajo: Grace Kelly in Cary Grant
22.10 Delta - znanstvena oddaja
23.00	Dnevnik 3
23.35	Sto itahjanskih mest: Bergamo
Koper
14.15 TV novice
14.20	Za uho in oko - glasbena oddaja
15.00	Markiz Roccaverdina - TV nadaljevanka
16.10 Risanke
16.45 George - serijski film
17.20	Obnašanje Živah - Razmnoževanje in skrb za potomstvo
17.55 TV Novice
18.00	Čas rugbyja
19.00	Odprta meja - Informativna oddaja v slovenskem jeziku
V današnji Odprti meji bodo na
sporedu tudi naslednje vesti:
TRST — Stavka slovenskih šol
TRST — Vladni komisar Mario Mar-rosu se poslavlja
TRST — Intervju s predsednikom SD GZ Vitom Svetino
TRST — Slovensko stalno gledališče za Sterjino pozorje
19.30 TVD Stičišče 19.50 Start - Zakaj in kako se premikamo 20.25 Nogomet:
Jugoslavija - Luksemburg 22.00 TVD Vse danes 22.10 Košarka: -
jugoslovansko prvenstvo
15.30	Sanford and Son - TV film
16.00	Bim Bum Barn - otroška oddaja
17.45	L’uomo da sei mihoni di dollari - TV film
18.45	Charlie’s Angels - TV film
19.50	Lady Georgie - risanka
20.30	Cassie and Company - TV film
23.20	Šport
0.30 II fondo della bottiglia - film
TELEPADOVA
14.00	Marcia nuziale - TV film
14.30	Marna Linda - TV film
15.00	Lacrime di gioia - TV film
15.30	Luisiana mia - TV film
19.30	Illusione d’amore - TV film
20.00	Marcia nuziale - TV film
20.30	Anche i ricchi piangono
21.00	L’ultima neve di primavera -film
23.00	Star Trek - TV film
24.00	La costa dei barbari - film
TRIVENETA
10.45	Garrison’s Commando -TV film
13.00	Dick Van Dyke - TV film
13.30	Squadra speciale anticrimine -TV film
14.00	Attenti ai ragazzi - TV film
14.30	II corsaro - film
16.30	Risanke
17.00	Dick Van Dyke - TV film
17.30	Rubrika
19.30	Šport
20.15 Filmski program
20.30	Le spie - TV film
21.30	Squadra speciale anticrimine
23.00	Film
TELEFRIULI
14.30	Andrea Celeste - novela
15.20	11 barone - film
18.30	Dokumentarec
19.00	TV dnevnik
19.30	Andrea Celeste - novela
20.30	Caric e briscule - Televizijski turnir v briškoli
22.30	TV dnevnik
22.50	Vse o košarki
23.20	Barnaby Jones - TV film
RADIO
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: Narodnozabavna glasba - (7.40) Pravljica - 8.10) Almanah : Gospodarska problematika
-	(8.40) Slovenske popevke; 9.00 Dopoldanski program: Glasbeni mozaik
-	(10.10) S koncertnega in opernega repertoarja: Ambroise Thomas: Mignon (tretje dejanje) - (11.00) Oddaja za 1. stopnjo osnovne šole - (11.15) Glasbeni potpuri - (11.30) Beležka -(11.40) Glasbeni potpuri - (12.00) Sestanek ob 12.00: Liki iz naše preteklosti - (12.30) Glasbeni potpuri; 13.20 Deželni zbori na letošnji reviji »Primorska poje«; 13.40 Glasbena priloga; 14.10 Radijsko popoldne: Povejmo v živo - (15.00) Kocka na kocko. Pripravlja in vodi Roža Peri - (16.30) Glasbeni Msti; 17.10 Zadnji sklop: Mi in glasba: glasbena kronika s Hrvaškega - (18.00) »Poezija slovenskega zapada«, primorski pesniki v anah-tičnem prikazu Tarasa Kermaunerja.
RADIO KOPER (Slovenski program)
6.30, 7.00, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.05 Danes se spominjamo 6.10 Vreme, prometni servis; 6.45 Cestne informacije; 7.30 Jutranji servis; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.40 Glasbena mladina: Koper; 14.00 V znamenju rocka; 14.40 Zanimivost; Pesem tedna; 15.00 Glasbeni kiosk;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o . . .; 17.35 Kotiček za narodnozabavno glasbo.
RADIO KOPER
(Italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Radijski dnevnik; 6.00 Glasba za dobro jutro - Pesem tedna;
6.30	Koledarček; 7.00 Dober dan; 8.45 Ljudska glasba; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.10 Leteči zmaj; 10.35 Vstop prost; 11.30 Na prvi strani - pregled tiska; 12.00 Glasba po željah; 14.45 Glasba; 15.00 Leteči zmaj - ponovitev; 16.00 Jugoslavija: vse o počitnicah; 18.00 Radijski koncert; 18.45 Koncert za viohno in orkester skladatelja Bele Bartoka.
RADIO 1
6.00,	7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	14.00, 15.00, 17.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.00 Glasbena matineja; 9.00 Glasbeno-govomi program; 10.30 Pesmi skozi čas; 11.10 Radijska nadaljevanka; 11.30 Glasbena zgodba; 12.03 Ul. Asiago Tenda; 13.20 Poštna kočija; 13.28 Master, glasba dan za dnem; 15.03 Habitat - tedenska oddaja o človeku in njegovem ambientu;
16.00	Popoldanski program; 17.30 Jazz glasba; 18.00 Objektiv Evropa; 18.30 Radijska priredba; 19.20 Na naših trgih; 19.20 Radijska priredba; 20.00 »Povera gente« - po delu F. Dostojevskega; 21.03 Radijska priredba;
21.30	Večerna glasba.
RADIO 2
6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30,
13.30,	15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 Glasbeno prebujanje;
8.00	šolska vzgoja; 8.05 Radio 2 predstavlja; 8.45 Radijska nadaljevanka; 9.10 Nagradno tekmovanje;
10.30	Radio 2 3131; 12.45 Saj je samo igra!; 15.00 Branje Manzonijeve-ga romana »I promessi sposi«; 15.42 Popoldanski program; 18.32 in 20.45 Glasbene ure; 19.50 Kulturne aktualnosti; 19.57 Zasedanje petih; 21.00 Jazz glasba; 21.30 Radio 2 3131
LJUBLJANA
6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 14.00, 19.00 Poročila; 5.50 Rekreacija; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.35 Prometne informacije; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Za knjižne molje; 8.30 Govorimo makedonsko in srbohrvat-sko; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za . . .; 10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo; 11.05 Ali poznate (prenos iz studia radia Maribor) ; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 VeMki zabavni orkestri;
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture; 13.{X) Danes do 13.00 - Iz naših krajev -Iz naših sporedov; 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo; 14.25 Popoldanski mozaik; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja in EP; 17.00 Studio ob 17.00 in glasba; 18.00 Uglasbene pesmi Otona Župančiča; 18.30 S knjižnega trga; 19.25 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z ansamblom Borisa Kovačiča; 20.00 Zborovska glasba po želji poslušalcev - Kristjan Ukmar II. oddaja b očetu Vilku Ukmarju; 20.35 Med suitami Johanna Sebastiana Bacha - Igrajo: Ciril Škerjanec - violončelo; Zoran Krajišnik - kitara; 21.05 Modest Musorg-ski - Odlomki iz opere »Boris Godunov.
avtomobil in človek
Peugeot gleda na Kitajsko
Francija in LR Kitajska sta te dni podpisali sporazum, po katerem bodo pri Kantonu izdelovali avtomobile znamke Peugeot. V začetni fazi jih bodo samo montirali in sicer model 504, ki v Evropi ni več v proizvodnji, v razJičicah »pick-up« in break. V prvi fazi bodo montirali približno 1.000 avtomobilov letno, čez nekaj let pa se bo proizvodnja zvišala na 1.500 avtomobilov letno. Na sliki je del prve pošiljke Peugeotovih kombijev, ki jih bodo montirali v Kantonu
Rekord v dvokolesni vožnji
dski nilni KonmUli Friksson se je vpisal v Guinessovo knjigo rekordov ko i svojim 1300-kubičnim kadettom^revcml^tan, gGm	cm po dveh koie-
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
ZASEBNE POSTAJE
KPI in ZKS bosta v maju v Gorici priredili posvet o 10-letnici Osima
Proračunska razprava na pokrajini
Predvidoma danes ponoči glasovanje o finančnem načrtu
V okviru rednega sodelovanja med posoško federacijo KPI iz Gorice in Občinskim komitejem ZKS iz Nove Gorice sta se sestali, na sedežu KPI v Gorici delovni skupini obeh organizacij, da bi pripravili vrsto iniciativ ob priložnosti desete obletnice podpisa Osimskih sporazumov, ki bo prihodnjo jesen. Namen naj bi bila poglobitev pomena in pospešitev višjih oblik gospodarskega sodelovanja ob meji. Delegaciji sta sklenili, da bo prvo tako srečanje v drugi polovici meseca maja, nanjo pa bosta povabili najvažnejše politične, gospodarske in družbene organizacije sosednjih dežel.
Za osrednjo temo te skupne konference sta izbrali oris, poglobitev in praktično uporabnost pred kratkim odobrenega jugoslovanskega zakona o vlaganju sredstev tujih oseb v domače organizacije združenega dela in zakonskega osnutka za pospeševanje razvoja gospodarskih dejavnosti in kooperacije v obmejnih predelih dežele Furlanije - Julijske krajine, ki so ga predložili komunistični poslanci v italijanskem parlamentu. Pa čeprav zakonski pobudi, od katerih je prva že v veljavi, medtem ko se v zvezi z drugo pripravlja razprava,
presegata goriško stvarnost, sta po mnenju obeh strani posebne važnosti, kolikor sta utrditev in ustrezna obogatitev gospodarske in industrijske strukture območij obeh Goric potreben pogoj za kvantitativni in kvalitativni razvoj -višjih oblik gospodarskega sodelovanja med državama. Delegaciji sta bili tudi mnenja, da je poleg te osrednje teme primemo o-bravnavati tudi še druga komplementarna vprašanja, o katerih potekajo na obeh straneh politične in zakonske iniciative:	popolna izgradnja
cestnih povezav in obmejnih infrastruktur, določitev prostih carinskih con, oblikovanje drugih pobud za razvoj gospodarstva v obmejnih območjih. V okviru že utrjenega sodelovanja hočeta obe partiji s takimi iniciativami aktivno in bistveno prispevati k razvoju dobrososedskih odnosov med državama in vladama, tako kot so se le-ti trudili in obogatili v teku zadnjih desetletij.
Dva nova oddelka v bolnišnici
Jutri, 28. t.m., ob 17. uri bodo v goriški splošni bolnišnici uradno od-
prli oddelek za oživljanje in intenzivno nego ter oddelek za nuklearno medicino.
Slovesnost bo v predavalnici šole za bolničarje, udeležila pa se je bosta predvidoma predsednik deželne vlade Biasutti in odbornik Renzulli.
Na Tržiškem dve trina] stici
Po večtedenski slabi beri med nagrajenci nogometnih stav Totocalcio, se je v nedeljo sreča ponovno nasmehnila dobitnikom trinajstič, katerim bo šlo skoraj dvesto milijonov lir. Med srečnimi dobitniki sta tudi dva na Tržiškem (v Tržiču in Ron-kah), ki sta seveda ostala neznana.
Rekvijem za Vipavo
V mali dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici bo drevi, ob 20. uri, avdiovizualna predstava Rekvijem za Vipavo. Marko Pogačnik in Janez Hoehn bosta na svojstven način opozorila, kako daleč smo že pri uničevanju te reke. Vstopnine ne bo.
Razprava o letošnjem proračunu goriške pokrajine ter o srednjeročnem razvojnem načrtu se bo predvidoma zaključila danes, ko bodo o dokumentih glasovali. Glasovanje je predvideno šele v poznih večernih, o-ziroma nočnih .urah in zato bomo o tem lahko poročali šele v petkovi številki. Tako ali drugače, proračunski razpravi so v pokrajinskem svetu namenili kar štiri seje. Začela se je z branjem treh obsežnih poročil na seji v torek, 19. t.m., nadaljevala na seji v ponedeljek in torek, zaključila pa se bo predvidoma nocoj.
Na ponedeljkovi seji so v razpravo najprej posegli odborniki De Grassi (kulturna politika pokrajine in predvideni posegi), Špacapan (šolstvo in športne dejavnosti), Fabro (osebje, ekologija, socialno skrbstvo), Bressan (javna dela) in Gallarotti (finance). Podrobno so razčlenili vprašanja s posameznih področij, čeprav so bila obravnavana sicer bolj posplošeno, tako v predsednikovem u-vodnem poročilu, kakor v poročilu odbornika za finance in proračun in deloma v poročilu odbornika za programiranje.
Na ponedeljkovi seji, ki se je zaključila nekaj po 22. uri, so bili za-
tem na vrsti prvi posegi svetovalcev, socialistke Mofferdinove, komunistov Poletta in Cipollonija ter demokristjana Tornata.
Načelnik komunistične svetovalske skupine je na ponedeljkovi seji med svojim posegom predložil tudi osnutek dokumenta — podpisali so ga tudi svetovalka Devetakova ter načelnika socialistične skupine Gej in Slovenske skupnosti Špacapan — ki obvezuje pokrajinsko upravo, da sprejme konkretne ukrepe tako glede uvajanja pravice rabe slovenščine, kakor glede najbolj primernih pobud za objektivno informiranje dijakov in celotne skupnosti o vprašanjih obstoja in zaščite slovenske narodnostne skupnosti. Dokument se sklicuje na tri podobne predloge, ki so jih komunisti, bodisi sami, bodisi skupaj s predstavniki socialistov in Slovenske skupnosti že vložili v tem mandatnem obdobju, ki pa so ostali samo mrtva točka.
O slovenski problematiki sta na sinočnji (torkovi) seji, ki se je začela šele po 20. uri, govorila tudi komunistka Devetakova in socialist Gej.
Ponedeljkova seja se je pričela s krajšo komemoracijo Gina Zorzeno-na, župana iz Foljana.
Obisk dijakov šole Ivan Trinko v tiskarni Primorskega dnevnika
Analiza razvojnih možnosti Nove Gorice do leta 2000
Dijaki in dijakinje 3. E razreda slovenske nižje srednje šole Ivan Trinko iz Gorice so včeraj, v spremstvu profesorice Nadje Nanut, bili na o-bisku redakcije in tiskarne Primorskega dnevnika v Trstu. Seznanili so se z redakcijskim delom novinarjev, hoteli izvedeti odkod prihajajo vesti, kako se dnevnik pripravlja, tudi koliko zaslužijo novinarji. Potem so si ogledali tudi tiskamo ter stavnico
in videli kako se tiska naš dnevnik.
Takih obiskov imamo v stavbi Primorskega dnevnika kar precej skozi vse šolsko leto. Seznanjanje o novinarstvu in dnevnikih sodi v pouk italijanskega jezika na šoli Ivan Trinko. Dijaki so se že seznanili z goriško tiskamo, potem še z redakcijo in tiskamo Primorskega dnevnika. Med rednim poukom so se seznanili tudi z nekaterimi drugimi listi
V Novi Gorici je bilo včeraj popoldne srečanje med predstavniki družbenopohtičnih organizacij in novinarji, na katerem je tekla beseda o aktualnih gospodarskih in družbenopolitičnih vprašanjih, udeležencem srečanja pa so razdelili tudi zajetno gradivo — analizo razvojnih možnosti občine Nova Gorica — ki je zdaj predmet razprave v različnih forumih, konec prihodnjega meseca pa bo o njem sklepala občinska skupščina.
Pogovor z novinarji je tako zaobjel široko problematiko družbenega dogajanja v občini, od ocene gospodarskega uspeha v lanskem letu, do obrazložitve smernic zapopadenih v zgoraj omenjenem dokumentu, do aktivnosti in vloge zveze sindikatov, mladine ter priprav na kongres Zveze komunistov na občinski ravni, ki bo v soboto, 30. t.m., pa tudi ocene odnosov sodelovanja Nove Gorice z zamejstvom.
Veliko pozornosti so na omenjenem srečanju namenih, kakor je bilo sicer pričakovati, obravnavi vprašanj v zvezi z gradnjo prometnih infrastruktur, zlasti pa še avtoceste Vrtojba -
Razdrto. Gradnja prometnice je eden od osnovnih pogojev za gospodarski in družbeni razvoj novogoriške občine in celotne severnoprimorske regije, u-gotavljajo v Novi Gorici. Prav zato je gradnja avtoceste zapopadena v njihovem srednjeročnem in daljnoročnem razvojnem načrtu. Novinarjem so na včerajšnjem srečanju posredovah dokaj izčrpno gradivo, ki ga je zbral in pripravil občinski zavod za družbeno planiranje. Gre za vrsto dokaj prepričljivih argumentov (menda so prvič predstavljeni v taki celoviti o-bhki) o upravičenosti gradnje avtoceste, da se omogoči gospodarski razvoj celotne severnoprimorske regije in da se končno odpravi izoliranost tega dela Slovenije z osrednjim delom.
»Predstavitev študije ne pomeni načenjanja ah poživljanja polemik s Sežano in drugimi občinami«, je bilo slišati na včerajšnji tiskovni konferenci. V Novi Gorici so pač v obdobju sprejemanja pomembnih odločitev za gospodarski in družbeni razvoj. Kako se bo odvijal, bo odvisno tudi od boljših ah zelo slabih (obstoječih) prometnih povezav.
Včerajšnji pogovor z novinarji je vodil predsednik občinske skupščine Danilo Bašin, v njem pa so sodelovali še predsednik izvršnega sveta skupščine Albert Bevčič, podpredsednik izvršnega sveta skupščine Boris Su-ban in nekateri drugi.
Štipendije pokrajinske uprave
Pokrajinska uprava je razpisala natečaj za podehtev petih štipendij, vsaka v višini milijona hr, za študente agronomije in veterinarstva. Prošnje je treba predložiti najkasneje do 27. aprila v tajništvu pokrajinske uprave. V uradu za šolstvo na pokrajini pa interesenti dobijo tudi izčrpne informacije o pogojih za sodelovanje v natečaju.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Občinska lekarna v Štandrežu, tel. 851-36.
Odobren podrobni načrt gradenj v strogem mestnem središču Gorice
V zgodovinskem središču Gorice bo moč odslej popravljati stare stavbe le ob upoštevanju specifičnih norm in v marsikaterem primeru le ob spoštovanju ne le sedanjih fasad marveč tudi notranjosti stavb. O tem je tekla razprava na ponedeljkovi seji občinskega sveta v Gorici. Poročal je arhitekt Salandin, ki je skupno s kolegoma Codeho in Robustel-kjem pripravil načrt za ohranitev in ovrednotenje starega središča Gorice.
Arhitekt Salandin je pravzaprav že pred šestimi leti izdelal podrobni načrt za sanacijo in ovrednotenje mestnega središča. Takrat so zelo podrobno pregledah stavbe, imeh intervjuje s stanovalci, ugotovili kakšno je stanje stanovanj, koliko je trgovin, obrtnih delavnic, uradov, itd.
Načrt je pravzaprav le del splošnega regulacijskega načrta. Mu je v dopolnilo. Arh. Salandin je na ponedeljkovi seji dejal, da mora Gorica ohraniti svojo zunanjo podobo srednjeevropskega mesta, ki je niso izmaličila niti bombardiranja med prvo svetovno vojno niti sanacije po drugi svetovni vojni, ko so marsikatero skupino starih hiš porušili in namesto njih zgradili nove anonimne stavbe. Gorica je mesto, ki ohranja stare srednjeevropske značaje bolj kot Trst in kot Bočen, ki imata vsak svoje specifičnosti.
Zaradi tega je treba nekatere stare mestne predele, tiste od Katari-nijevega trga navzdol (Koren, Kapelo, Placuto, Travnik, Stolni trg in Trg sv. Antona, Rabatišče, mestno jedro tja do občinske palače in do Korza) kar se da ohraniti. Arhitekt je prejšnji večer orisal podrobni načrt za nekatere mestne predele. Čez
nekaj mesecev bo že novim svetovalcem dal v pretres še načrt, za preostale mestne predele.
Načrt ohranitve v mestnem predelu pa ni povsod enak. Ponekod ne bo moč spreminjati ne fasad ne notranjosti stavbe. Drugod se bodo omejih samo na fasado. Ponekod je treba ohraniti tipična stopnišča. Tu pa tam je treba ohraniti podobo notranjega dvorišča. Arh. Salandin je, tudi v odgovor nekaterim svetovalcem (Bruneho, S. Fomasir, Wal-tritsch, N. Fornasir) dejal, da bodo morali na občini odpreti poseben urad s strokovnjaki, ki bodo vodili restrukturacijo mestnega središča. Občina mora to voditi in ne dopustiti, da jo drugi vodijo. Ne bo pa moč prisihti lastnika hiše, da jo popravi, če nima tega namena ah
.^SSKO
'•GLEDALIŠČE V TRSTU
v sodelovanju
z Zvezo slovenskih kulturnih društev in Zvezo slovenske katohške prosvete
ANTON TOMAŽ LINHART
TA VESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI
komedija v dveh delih (petih slikah)
Režija:	JOŽE BABIČ
Danes, 27. marca, ob 11. uri
če nima denarja za to delo.
Res pa je, da so marsikje stavbe nujno potrebne popravila. Doslej se teh popravil nekateri lastniki niso lotih, ker so na županstvu naleteli na težave. Pa tudi denarja niso ime-h. Sedaj pa je moč denar dobiti tudi upoštevajoč razpoložljivost nekaterih deželnih zakonov.
Čeprav bodo prenovo starih stavb vodila pravda vsebovana v pravdni-ku, ki ga je sprejel občinski svet v ponedeljek, je ahr. Salandin dejal, da je prepričan v kulturno zavest Goričanov, ki hočejo, da ohrani njihovo mesto prijazno podobo malega mesta polnega zelenja.
Srečanje s partizanskim pisateljem
Goriška knjižnica Franceta Bevka in Združenje borcev narodnoosvobodilne vojske v Novi Gorici bosta v četrtek, 28. marca, priredila zanimivo srečanje. V štiridesetem letu po osvoboditvi in zmagi nad fašizmom -bo gost znani partizanski komandant in pisec raznih del iz vojnih časov, generalpolkovnik Rudolf Hribernik - Svarun. Bd je tudi komandant na Goriškem in o tem razdobju piše v svojih knjigah ter bo tudi govoril na srečanju v Novi Gorici.
Začetek srečanja s komandantom in pisateljem Rudolfom Hribernikom - Svarunom bo ob 18. uri v dvorani Zavarovalne skupnosti Triglav v Novi Gorici, (m. d.)
Veliko zadovoljne publike na goriških izvedbah Matička
Polna je bila dvorana Kulturnega doma v zadnjih dneh, ko je v njej nastopil ansambel Slovenskega stalnega gledahšča iz Trsta z Linhartovim Matičkom. Polna kot že dolgo ne na vseh predstavah. Ljudje so bili z igro zadovoljni, žehjo si še več takih iger. To so nam povedah mnogi, ugotavljajoč, da prihajajo večkrat v goste skupine, ki dajejo na oder modema dela, ki so namenjena le maloštevilnim gledalcem. Seveda je treba združiti eno z drugim,.
Kar se Matička tiče se je našel v dvorani marsikdo, ki je to igro že videl, seveda v drugačni izvedbi, kot tudi marskdo, ki je igral v tej naši veseloigri, saj je znano, da je že marsikdaj bila izvedena od kakega amaterskega odra.
Pianistka Teresa Trevisan
V okviru koncertne sezone združenja AGIMUS bo drevi ob 17.30 v koncertni dvorani goriške glasbene šole nastopila pianistka Teresa Trevisan. Izvajala bo skladbe Scarlattija, Mozarta, Liszta, Brahmsa. Pianistka je že nastopila pred goriško publiko
razna obvestila
Goriška zdravstvena enota bo sprejela v začasno službo (6 mesecev, o-ziroma 1 leto) nekaj zdravnikov za fiskalne preglede. Interesenti, ki ne smejo imeti nobenega delovnega odnosa z državno zdravstveno enoto, bodo podrobna {»jasnila dobih na sedežu GZE v Ul. V. Veneto 24.
Sekcija VZPI - ANPI iz Števerjana obvešča, da bodo jutri, 28. t.m. ob 20. uri v gostilni pri Marici na Jaz-
binah predvajali film o gradnji in odkritju spomenika na Jazbinah. Vabljeni.
V prostorih KD Skala v Gabrjah bo 29. t. m. ob 20. uri kulturno zabavni večer. Nastopila bo dramska skupina KD Sovodnje, pel bo otroški pevski zbor KD Skala, Zdenko Vogrič pa bo zavrtel film, ki je bil posnet ob otvoritvi partizanskega spomenika v Gabrjah.
Za danes in jutri napovedanih predstav filma Strici so mi povedah, ne bo. Pač pa bodo v Kulturnem domu v petek, ob 19. in 21. uri predvajah film Veselo Gostuvanje.
Slovensko planinsko društvo obvešča, da bo v nedeljo, 31. t.m., na Nevejskem sedlu zaključno društveno tekmovanje. Na razpolago je še nekaj prostih mest v avtobusu. Prijave v trgovini Bavcon.
kino
Gorica:
VERDI 19.00—22.00 »La rivista del nudo«. Prepovedan mladini pod 18-letom.
VITTORIA 18.00—22.00 »L’attenzione«-Prepovedan mladini pod 18. letom.
CORSO 18.00—22.00 »Nick lo scatenato«.
Tržič
EXCELSIOR 17.30—22.00 »La storia di Jennifer Wellers«.
COMUNALE Zaprto.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00 »Flashdance«. Ob 20.00 »Do zadnjega diha«.
SVOBODA 20.00 »Najboljši mah bordel v Teksasu«.
DESKLE 19.30 »Deset minut do pol' noči«.
V'
V soboto v Šmarjah pri Kopru
Doživet koncert Tržaškega okteta
Tržaški oktet je imel v soboto v Šmarjah pri Kopru izredno uspel koncert, ki bo tamkajšnjemu občinstvu še dolgo ostal v spominu, okte-tovci pa ne bodo zlahka pozabili na topel, prisrčen in nadvse pozoren sprejem šmarjeških ljudi.
Koncert Tržaškega okteta je organiziralo Mladinsko kulturno društvo osnovne šole Šmarje pri Kopru, odvijal pa se je v stavbi nove, lepe, junkcionalne osnovne šole, ki so jo prizadevni krajani zgradili s samoprispevkom, in katere ravnatelj je znani kulturni delavec na Koprskem Berto Primožič.
V imenu gostiteljev je tržaškim pevcem izrekel dobrodošlico predsednik Sveta krajevne skupnosti Franc Markežič, ki je poudaril, da je Tržaški oktet danes že zrela in vokalno čista skupina, ki ima velik pomen pri osveščanju slovenstva na oni (italijanski, o.p.) strani meje, ter je pomemben člen v verigi kulturnih
organizacij na obeh straneh meje.
Nato so spregovorili, s pesmijo seveda, sproščeni in menitno razpoloženi oktetovci in s svojim petjem potegnili za sabo občinstvo, ki je z burnim ploskanjem nagrajevalo pevce po posameznih izvedbah. V prvem delu je Tržaški oktet podal pesmi naših tržaških skladateljev vključno z novo skladbo G. Corata, v drugem delu programe pa so sledile ljudske priredbe slovenskih pesmi in niz tujih, kar je dalo vtis skrbne in široke repertoarne politike Tržaškega okteta. Ansambel je skozi ves koncert zvenel polno in sočno in interpretacij-sko dovršeno. Po obveznem programu je moral dodati še nekaj pesmi, od katerih tudi eno partizansko.
Na sprejemu, po končanem koncertu, je v zdravicah izstopala predvsem želja, da se bodo Tržaški oktet in prijazni ljudje iz Šmarij še kdaj srečali ob ubrani pesmi in v sproščenem vzdušju.
Vedno večje zanimanje občinstva za revijo Primorska poje
Za nami je drugi »pevski vikend«: Primorska poje je obiskala v soboto Kobarid in Trst, v nedeljo pa Divačo in Dekane. 0 tržaškem koncertu poročamo posebej, saj ga je letos spremljalo dovolj novosti, druge tri revije pa so potekale v manjših dvoranah, ki so jih domačini in ljubitelji zborovskega petja napolnili do zadnjega kotička..
Za domačine in prizadevne gostitelje je bil sobotni večer v Kobaridu pravo Kulturno doživetje. Nastopali so: Dekliški zbor iz Sovodenj, ki je pod vodstovm Sonje Pelicon predstavljal prijetno presenečenje (dekleta so namreč prvič nastopala na reviji) ; ženski zbor Anton Možina - Brje in mešani zbor Drago Bajc - Vipava, ki ju vodi isti dirigent Stanko Benko; Moški zbor Divača - dirigent Edi Race; spored je zaključil Mešani zbor Bazovica z Reke pod vodstvom Petra Škrjanca, žal niso mogli biti prisotni pevci iz Benečije, to je Zbor 'Rečan - Ljesa, ki ga v letošnji sezoni vodi Lia Bront. Spored je povezoval Ivan Rutar, ki je v imenu organizatorjev — Krajevne skupnosti iz Kobarida in Zveze kulturnih organizacij iz Tolmina — izrazil zadovoljstvo, da je Primorska poje prišla tudi k njim, in željo, da bi bilo takih prireditev čim več.
Za organizacijo revije v dekanskem Zadružnem domu sta poskrbela KD Jadran in Krajevna skupnost. Hvaležno in številno občinstvo je še s posebnim; veseljem pozdravilo Mešani zbor pripadnikov italijanske narodnosti iz Izole (dirigent Claudio Strudthoff) in dva zamejska zbora, Ženski zbor Ivan Grbec iz Skednja, ki ga vodi Marta
Werk - Volk, in Mešani zbor Milan Pertot iz Barkovelj pod vodstvom Aleksandre Pertot. Prvi je na reviji nastopal Lovski oktet iz Postojne pod vodstvom Mirana Žitka, nato so bili na vrsti domačini. Dekliški zbor Jadrana, ki je pod vodstvom Milice Gregorič prvič nastopal na reviji in navdušil s prijetnim izvajanjem tako sovaščane kot goste. V Dekanih je nastopal še Mešani zbor Košana z dirigentom Leopoldom Biščakom. Spored je povezovala Darinka Ferluga, ki je posebej opozarjala na pomembnost sodelovanja med skupinami različnih narodnosti in državne pripadnosti.
Revijo v Divači sta pozdravila predsednik Krajevne skupnosti Zvone Vatovec in predstavnica ZKO Sežana Majda Škrl, organizator pa je bil domači mešani zbor. Napovedovalka Pavla Kos je po vrsti predstavila Dekliški zbor iz števerjana, ki ga vodi Alenka Černič in ki je letos tudi prvič nastopal na reviji, Mešani zbor Kalc iz Knežaka z dirigentom Jožetom Tomšičem, Pevsko skupino Koper pod vodstvom Jožeta Biščaka, Moški zbor France Bevk iz Šmarij pri Kopru, ki ga vodi Rozana K os ti ài, in Mešani zbor Studeno, ki je zapel pod vodstvom Fani in Eda Milavec. Kot zadnji je nastopil Moški zbor Valentin Vodnik iz Doline pod vodstvom Ignacija Ote. Prijetno osvežitev je predstavljala perujska pesem, ki jo je zbor zapel ob spremljavi mlađih flavtistk.
Pred premorom ob velikonočnih praznikih bo Primorska poje potekala še v soboto v Gorici in na škofijah, v nedeljo pa na Humu in v Knežaku.	(zon)
Radijski odmevi
»Ptica« - primer poetične dramaturgije
Radijska igra »Ptica« srbskega avtorja Aleksandra Obrenoviča, dobitnika II. nagrade Prix Italija, je dobila v izvedbi naše radijske postaje več kot dostojno interpretacijo že priznane predloge. Ekipa pod vodstvom režiserja Sergeja Verča, igralci: Zlata Rodošek, Jurij Souček, Tone Gogala in Anton Petje, tonski snemalec oziroma glasbeni opremljevalec: Rudi Sjerko in Janko Sluga — je prvič v stereo-fonski tehniki posnela poetično besedilo, za katero je bila posebne važnosti »Slovenska rapsodija« Pavleta Merkuja; znotraj citiranega glasbenega dela je bila namreč igra tako rekoč v celoti ukomponirana.
»Ptica« je primer poetične (radijske) dramaturgije: starec in starka lovita sinjo ptico, simbol svojega pričakovanja, upanja in sanj, istočasno pa pravzaprav nenavadne želje, svoje svetlo obzorje enkrat končno doseči, ga razstaviti, videti od znotraj, ali kakor pravi starec: »Rad bi vedel, kaj sem tako noro imel rad.« Poslušalcu je seveda smisel takšne igre razmeroma hitro znan in jasen, od avtorja in tudi izvedbe pa je odvis-
no, kako in s kakšnimi sredstvi ga vendar drži v napetosti oziroma mu odkriva nova in nova presenečenja. Tisto, kar je znano, je namreč izpostava sanj, sreče, hrepenenja po sreči kot enega od bistvenih življenjskih gibal. Verjetno ni preambiciozno trditi, da je pričakovanje kot iluzija, prepričanje v lepši ali drugačnejši jutri, izjemno pomembno gibalo, po katerem ljudje zdržijo najtežje življenjske preizkušnje — ali pa se oropani za svetlobo jutrišnjega dne sesujejo v uničenje nesmisla, čeprav sredi najvišje situiranih ambientov.
In v čem je potem še lahko »presenečenje« tovrstne igre? Predvsem v dobro izbrani protigri, ki ni zlobna po namenu, pač pa po docela konkretnem in dobesednem življenjskem principu: v našem primeru je to sosed, ki hoče nazaj pred 12. leti izposojeno košaro, nazadnje pa ustreli sinjo ptico, ki ni nič drugega kot navadna črna, »grda« vrana — seveda sinje ptice starca in starke sploh videl ni. »Presenečenje« je ne nazadnje razkritje simbola oziroma prestop
simbola v konkretnem, prozaičen in povsem razočaran svet. Prav gotovo ne zato, ker v sinjo ptico kot prispodobo pričakovanja ne bi verjeli, ampak zaradi zgradbe igre, ki bi brez pojasnitve simbola nepreklicno obvisela nekje v zraku, se pravi, da bi vzvratno razpadla. — Na koncu starčevo srce komajda še utriplje, starec umira ali bo umrl, kar pomeni v svetu simbola, da je razkritje lastnih sanj, poslednjih sanj tudi konec življenja in smisla.
Igra je bila v vseh izvajalcih lepo uglašena, »zaprta« v simfonično strukturo kot kristal, ki ima točno določene mere na vse strani svojih kotov, med drugim pa je ravno zaradi tega »ujela« pravilno dolžino, kar se ne dogaja pogostoma. Kljub temu, da je trajala nekaj več kot pol ure, ni prav nič delovala okrnjeno, obratno, v svojem materialu se je izpela, zato bi bila slabša, kolikor bi sledila povprečni mehanični dolžini. S svojo nevsiljivo intimnostjo je v radijskem mediju polno zaživela.
JANEZ POVSÈ
Japonski glasbenici v Rossettiju
Nastopi glasbenikov iz Daljnega vzhoda (Kareja, Japonska) nas skoraj vedno prijetno presenetijo. Njihova vztrajnost, natančnost in vestnost pri študiju jim omogoča skoraj popolno tehnično obvladovanje Instrumenta; študij v Evropi pa približevanje in poznavanje evropske glasbene kulture. To se je pokazalo tudi pri nastopu violinistke Takumi Kubota in pianistke Yuka Sakai, ki sta 11. marca koncentirali v gledališču 'Rossetti v okviru koncertne abonmajske sezone Tržaškega koncertnega društva.
Takumi Kubota se je rodila 1959 leta v Tokiju. Po končanem šolanju na Japonskem nadaljuje študij violine na Dunaju pri profesorju Wolfgangu Schnei-derhanu.
Za ponedeljkov koncert sta mladi Japonki izbrali znan, lahko dojemljiv in sluhu prijeten glasbeni program. V prvem delu koncerta smo slišali obsežno Sonato za violino in klavir v c-molu op. 30 št. 2 Ludviga van Beethovna in za violiniste skoraj nepogrešljivo Ciaccono iz Partije št. 2 v d-molu BWV 10004 za violino solo Johanna Sebastiana Bacha. V drugem delu koncerta je bila na programu občutena Sonata za violino in klavir v g-molu Claudeja Debussyja (edina sonata, ki jo je skladatelj napisal za to zasedbo leto pred smrtjo) romantično, virtuozno in tehnično zelo zahtevno Sonato za violino solo št. 3 op. 27 »Ballada« belgijskega romantičnega skladatelja Eugénea Ysayeja in virtuozni Tzigane Mamice ja Ro vela (to skladbo običajno slišimo za violino in orkester).
Najbolje sta bili izvedeni skladbi za violino solo: Bachova Ciaccona z jasnimi melodičnimi linijami in razumsko oblikovana ter »Balada«. E. Ysayeja, v kateri je violinistka Takumi Kubota pokazala vse svoje tehnične sposobnosti v hitrih pasažah in intonančno čistim igranjem dvojemk in akordov (to je bila najbolje izvedena skladba glasbenega večera).
Tudi pri izvedbi skladb za violino in klavir sta mladi umetnici pokazali veliko tehnično izurjenost in smisel za oblikovanje glasbenih misli in motivov. Pri skupni igri jè motil le preglasen klavir, ki je večkrat zvočno prekril nežni zvok violine in s tem rušil zvočno celoto.
Kljub izredni tehnični izurjenosti instrumentalistk in intonančno čistemu i-granju je na koncertu le na trenutke prišlo do tistega enkratnega sožitja glasbene energije in kvalitete igranja, do tistega «erotičnega« občutja, ki oplemeniti da smisel hladno računalniški virtuoznosti,	MIRKO SLOSAR
Slovenska proza med resničnostjo in imaginacijo
Pred koncem preteklega leta sta prišli na slovenski knjižni trg dve zanimivi romaneskni knjigi, ki vsaka na svoj poseben, vznemirljiv in umetniško relevanten način načenjata vprašanje o razmerju med zgodovinskim in umetniškim v sodobni romaneskni prozi. V mislih imamo romana Prišleki, 1. in 2. del Lojzeta Kovačiča in Severni sij Draga Jančarja. Na Prvi pogled sta seveda romana dokaj raznorodna: Kovačičev stoji trdno v avtobiografskem in zgodovinsko preverljivem materialu, obnavlja pisateljeve (otroške, mladeniške) spomine od leta 1938, ko so družino, zato ker oče ni hotel sprejeti švicarskega državljanstva, izgnali v Jugoslavijo pa do konca druge svetovne vojne, Jančarjev pa gradi, seveda ob strogem upoštevanju zgodovinskih dejstev, svojo Pripoved na literarni imaginaciji. Njegov junak, Jose} Erdman, se znajde v predvojnem Mariboru zaradi psihične bolezni, izgube spomina, tu živi neko novo, čudno življenje, a vse, kar nam predstavlja pisatelj, je hkrati res in ni res, je plod resničnosti in plod njegove pisateljske fantazije. Kar je pri Kovačiču izjemno skrbno izbrušeno iz gmote otipljivih in preverljivih dejstev, podatkov, dogodkov in datumov, se samo od sebe, po logiki in inerciji romaneskne pripovedi spreminja v imaginativ-no, bleščeče, dobiva nadih in lošč nečesa izmišljenega, fantastičnega, neverjetnega, v pisateljsko spretnost zapredenega. In pri Janča-rju je prav obratno: literarni in romaneskni junak Josef Erdman nam postaja s svojim ravnanjem vedno bližji: kakor da smo pričeli razpoznavati v njem poteze živega, resničnega človeka iz mesa in krvi. In več ko je pri Jančarju imaginacije, bolj ko je v svojem sa-moslačenju in razkrivanju jedka, ostra, nepri zanesljiva, bolj resnična in življenjska se nam zdi, bolj jo razumemo kot resnico neke kronika predvojnega napol nemškutarskega, napol Provincialnega, predvsem pa v grozo in strah bližajoče se vojne nevarnosti zapletenega mesta in njegovih prebivalcev.
Ni dvoma, opraviti imamo z dvema roma-noma, ki prihajata pred nas kot zanimivo dopolnilo ali še bolje kot zanimiva varianta ti-sla romaneskne proze, ki je v poslednjem času odprla vprašanja naše polpretekle zgodovi-Pf na nov in umetniško pretresljiv način: sko-avtobiografsko in splošno moralno spraševanje o položaju in usodi- človeka v svetu mo-ek ideologije in iz njiju izvirajočega nasilja.
Oba romana namreč govorita v jeziku, ki nenehno opozarja na to, da junaka obeh romanov, torej sam Lojze Kovačič s svojo deško in mladeniško psiho ter Jose} Erdam, ki nosi v svoji tragični vztrajnosti, resnicoljubnosti in radovednosti, ki ga na koncu pripelje v zapor, nato pa v norišnico in v Hitlerjev program za uničevanje slaboumnih, marsikatero poteze svojega pisatelja, Draga Jančarja, nista tako daleč drug od drugega. Ne gre za spekulacijo, ali bi lahko Josef Erdman v svoji duševni zmedenosti izstopil v Ljubljani namesto v Mariboru, oziroma ali bi lahko svoje duševno zorenje doživljal Lojze Kovačič v Mariboru, marveč za nekaj drugega, usodnejšega in bolj zavezujočega.
Dva pisatelja, ki ju ni treba posebej predstavljati, saj tudi njune literarne kvalitete govorijo same zase, sta se lotila dveh tem, ki imata marsikaj skupnega, še več, če ju motrimo bolj pozorno, ugotovimo, da imata presenetljivo veliko skupnega. In spet ne mislimo na skoraj identičen čas ali na milje, ki se v temelju ne razlikuje kaj dosti: tako pri Kovačiču kot tudi pri Jančarju spoznavamo, da sta bili Maribor in Ljubljana dve mesti, kjer je nacistična ideologija med Nemci in nemškutarji našla presenetljivo veliko opore. Spoznavamo pa' še nekaj drugega: da dva generacijsko nesorodna avtorja, skozi svojo pisavo odkrivata in izrekata skoraj identične reči. To lahko pomeni samo eno: da je literarno utemeljeno postavljanje vprašanj o transformaciji zgodovine v imaginativnost literarnega zapisa pač stalnica, ki ne zahteva avtorjevega fizičnega stika s preteklim svetom, ki ga opisuje. Zgodovina se namreč kaže v obeh romanih > samo kot nujni okvir, v katerega se vtisku-jejo pisateljeve literarne, se pravi fabulativne, torej izmišljene podobe. To, kar je Kovačičeva osebna skušnja, pa vendar skušnja, ki je preživela vrsto verifikacij, ne nazadnje tudi v prejšnjih Kovačičevih romanih (Deček in smrt, 1968, Sporočila v spanju - Resničnost, 1972) je pri Jančarju, skušnja pisateljskega iskanja v pokrajinah preteklosti, ki pa nenehno aludira sedanjost, naš čas z njegovimi zablodami in krutostmi (Galjot, 1978). Obadva pisatelja pa se srečujeta na točki, ki bi jo lahko označili kot obrat od zgodovinskega k imagi-nativnemu: Kovačič nenehno preiskuje svoj jezik, jezik, ki vstaja pred njim, navajenim ba-
selske nemščine, kot nekaj novega, kot »napol surova jed«, kot sam pravi, skozi katero se mu odpira svet; Josef Erdman je ujet v svoje predstave, ki jih stik z mestom ob Dravi, še posebej ljubezenska ekstaza z Margerito-Marjetico, intenzivira do skrajnih meja: pred nami se nennadoma prične odvijati ena sama dolga, nenehno se obnavljajoča blodnja človeka v svetu, ki ga obvladujeta strah in zavist, majhnost in utesnjenost.
Lojze Kovačič v svojem iskanju identitete raste in zori, odpira se v svet literature, v pisanje, 'v najvišjo obliko jezika; Josef Erdman pa nasprotno drsi v vedno večjo. temo in nezavednost, drsi proti svojemu koncu, koncu, ki ga poznamo iz neštetih romanesknih del in ki ga lahko označimo seveda ob nujnem fizičnem koncu kot junakovo (in pisateljevo) moralno zmago. In v resnici je to Jančarjev obračun z mestom ob Dravi, nenadoma tudi v Josefu Erdmanu ugledamo jasne avtobiografske poteze, ki pisatelja ločujejo od drugih ljudi, od njihove ujetosti v majhne, nepomembne skrbi, ki jih s seboj prinaša (še bolj pa spodbuja) (malo) meščansko življenje s svojimi konvencijami, prepovedmi in strahovi. Pa vendar ima zgodba o Josefu Erdmanu, ki se nekega zimskega dne znajde v Mariboru vendarle tako specifične poteze, da se lahko dogodi samo v tem času in na tem kraju, id ju pisatelj tako skrbno zariše, tudi s pomočjo avtentičnega zgodovinskega gradiva, se dogaja zgodba, ki s svojo strukturo ne odpira samo vprašanj o času (na katerega tudi Josef Erdman, še bolj pa njegovi protiigralci nenehno in vztrajno aludira jo), marveč predvsem vprašanja, o človekovi intimni svobodi in možnosti zavestnega, ne samo na razumu, marveč tudi na čustvih temelječega odločanja o lastni usodi in položaju v svetu občečloveških vrednot, zakonov in dogovorov. To je resnica, ki išče sama sebe v množici dogodkov, nasprotujočih si vesti in spoznanj, da bi seveda nenehno prihajala na tisti rob, na tisti usodni previs, preko katerega človeška eksistenca ne more, če se ne dogodi kot (samo) umor. In Erdma-nova ■ dejanja imajo razsežnost nenehnega pri-klicevanja samoumora, nenehna se poigravajo z možnostjo, ki grozijo, da ga pahnejo v neznansko in neresnično življenje, ki ga, sicer samo v epilogu romana, tudi v resnici doživimo).
S te točke zrenja je seveda Kovačičev ro-
man daleč bolj optimističen: odpira namreč možnost, ne samo skozi duhovno in telesno zorenje junaka, skozi njegovo osvobajanje jezika, nenehnega dialoga zgodovine z imaginativ-nostjo, nenehnega preverjanja zgodovine (ki je sicer zapisana ne samo v zgodovinopisju, marveč tudi v množici pisanega materiala iz tega časa) skozi literarno pisavo, ki zmore marsikaj, česar druge govorice ne znajo več vzpostaviti. Nasprotno pa Drago Jančar v Severnem siju vzpostavlja svet, ki nas priteguje s svojo poudarjeno erotično'in hrepenenjsko noto zaradi katere se preplet zgodbe z zunanjimi dogodki, zgodovinsko določljivimi (mednje, ne nazadnje, sodi tudi pojav severnega sija, ki ga je bilo moč videti v krvavi svetlobi, prav v času, ko se dogaja zgodba) spreminja v skrivnostno in zapleteno dešifriranje notranjega sveta in vzgibov Joseja Erdmana, ki nikakor ni nor, je samo zaznamovan s časom in_ prostorom srednje Evrope, ki ga tako neučakano, a hkrati tudi tako vztrajno in potrpežljivo pričakuje v podobi Jaroslava Štasnpja, ki ga seveda nikdar ne bo, tako kot Vladimir in Estragon zaman čakata na Godotta.
Tako Jančarjev roman ni samo pripoved o notranjem in zunanjem svetu in o njuni do nespoznavnosti zapleteni prepletenosti, marveč je tudi model srednjeevropskega in sploh evropskega sveta v času, ko so ga zapustili ne samo bogovi, marveč tudi časa, kjer ljudje izgubljajo svojo identiteto — to pa lahko odkrijemo tudi v prvem delu Kovačičevega romana Prišleki, ki se dogaja predvsem pri sorodnikih Kovačičevega očeta na Dolenjskem, v kmečko-kruti, primitivni in zlobni, pa znova do' nespoznavnosti ranljivi pokrajini, med ljud, mi, v katerih se hudobija in milina mešata na čuden in nenavaden način. In drugi del romana, ki govori o mestnem življenju, o koncu vojne, o prvih literarnih poskusih in o očetovi smrti, odpira skozi junakovo rezoniranje še eno pomembno ravnino literarnega spraševanja: ali je danes, v času tehnične repro-duktibilnosti in avtentičnega ohranjanja zgodovinskih dogodkov, sploh mogoče misliti zgodovino tudi literarno, tako kot jo je mislila velika realistična proza devetnajstega stoletja, od Balzaca in Stendhala do Turgenjeva in Tolstoja, od Thackeryja do Dickensa in Kellerja.
DENIS PONIŽ
(Se nadaljuje)
Kvalifikacijska tekma »plavih« za nogometno SP
Koliko golov Luksemburgu?
Kvalifikacije za evropsko prvenstvo »under 21«
Drevi Belgija proti Italiji
Drevi se bo ob 17.30 v Zenici jugoslovanska državna nogometna reprezentanca v kvalifikacijski tekmi za svetovno prvenstvo spoprijela z Luksemburgom. Milutinovićevi izbranci so optimistično razpoloženi, saj so prepričani v svojo visoko zmago. Vendar pa je važno predvsem to, da »plavi« dosežejo čim več golov, saj bo bržkone razlika v zadetkih bistvene važnosti za kvalifikacijo. Po vsej verjetnosti je prvo mesto v kvalifikacijski skupini že oddano evropskemu prvaku Franciji, za drugo mesto pa se potegujejo Vzhodna Nemčija, Bolgarija in prav Jugoslavija.
Po neprepričljivi zmagi v trening tekmi z Željezničar jem z 2:1 je marsikdo podvomil v realno moč te reprezentance, ki pa je v tem trenutku izredno samozavestna in prepričana v lastno moč.
Jugoslavija bo zaigrala v naslednji
postavi: Stojič, Zo. Vujovič, Hadžibe-gič, Baljič, Radanovič, Gudelj, Sli-šković, Baždarević, Zl. Vujovič, M. Djurovski, Pašič. Sodil bo sovjetski sodnik Muškovec.
DOSÉDANJI IZIDI: Jugoslavija -Bolgarija 0:0; Luksemburg - Francija 0:4; ZRN - Jugoslavija 2:3; Luksemburg - ZRN 0:5; Francija - Bolgarija 1:0; Bolgarija - Luksemburg 4:0; Francija - ZRN 2:0.
LESTVICA
Francija	3	3	0	0	7	0	6
Bolgarija 3 1114	13
Jugoslavija	2	1	1	0	3	2	3
ZRN	31027	52
Luksemburg	3	0	0	3	0	13	0
PREOSTALE	TEKME: 27.3.	Jugo-
slavija - Luksemburg; 3.4.: Jugoslavija - Francija; 6.4.: Bolgarija - ZRN; 1.5.: Luksemburg - Jugoslavija; 3.5.: Bolgarija - Francija; 18.5.: ZRN -
Luksemburg; 1.6.: Bolgarija - Jugoslavija; 11.6.: ZRN - Francija; 23.9.: Luksemburg - Bolgarija; 26.9.: Jugoslavija - ZRN; 30.10.: Francija - Luksemburg; 10.11.: Francija - Jugoslavija; 18.11.: ZRN - Bolgarija.
Oliva — Scapecchi za evropski naslov
NOCERA INFERIORE — V Noceri Inferiore pri Salernu bo drevi Patrizio Oliva že sedmič branil svoj naslov evropskega boksarskega prvaka v superlahki kategoriji. Njegov nasprotnik bo Italijan iz Grosseta Alessandro Scapecchi, ki je do sedaj boksal osemindvajsetkrat, bil pa je poražen le dvakrat. Scapecchi, ki je prepričan v svojo zmago, boksa zelo stilno in tehnično. Sam Patrizio Oliva je izjavil, da bo ta dvoboj verjetno najtežji v njegovi karieri.
Italijanska nogometna državna reprezentanca »under 21« se bo drevi ob 16. uri v Bruslju spoprijela z Belgijo v okviru kvalifikacij osme skupine za evropsko prvenstvo »under 21«.
Zvezni trener italijanske mladinske reprezentance Azeglio Vicini se je moral zadnji trenutek odpovedati Franciniju in Zengi, sklical pa je sledeče igralce: vratarja: Orsi (Lazio), Onorati (Catania); branilci: Graverò (Cesena), Farri (Inter), Ca-listi (Lazio), Carannante (Napoli), Pioli (Juventus), Galbagini (Cremonese); vezni igralci: De Napoli (A-vellino), Giannini (Roma), Matteoli (Como), lachini (Ascoli), Donadoni (Atalanta), Gazzaneo (Bologna); napadalci: Mancini in Vialli (Sampdo-ria), Baldieri (Pisa), Comi (Torino).
Verjetna postava: Orsi, Calisti, Ca-
rannante, De Napoli, Ferri, Cravero, Donadoni, Giannini, Mancini, Matteoli, Vialli.
Jugoslavija - Luksemburg 8:0 (5:0)
STRELCI: Tuf er (10), Miše (14), Stevanovič (28), Komočar (32), Miše (38), Jurčevič (47), Tuf er (54) iz 11-metrovke, Andrejaševič (63. min.).
JUGOSLAVIJA: Stojanovič, Tufer, Rastoder, Lesjak, Andrejaševič, Du-račak, Kuntič, Miše (Mladenovič), Jurčevič (Bulatovič), Stevanovič, Komočar.
V Visokem je Jugoslavija igrala zelo dobro in gladko pregazila sicer odličnega nasprotnika. »Plavi« so tudi dosegli nekaj zelo lepih zadetkov. Takoj moramo dodati, da bi lahko Jugoslavija dosegla še mnogo več ' zadetkov kot sicer, (nb)
Četrtfinale »play-off«
Visok poraz Ljubljančanov
Sinoči v košarkarski promocijski ligi
Borovcem slovenski derbi
Zadar - Smelt Olimpija 111:86 (53:36)
OLIMPIJA: Tiringer, Blaznik, Kompara, Kjajič, Subotič, Hauptman 12, Todorovič, Vilfan 30, Rojko, Kotnik 15, Kovačevič 10.
Zadar je takoj v začetku povedel z 8:0, razlika pa se je sproti počasi večala. Smelt Olimpija je igrala slabo pod košema, edina pa, ki nista igrala pod svojim renomejem sta bila Kovačevič in Vilfan.
Ostali izidi »play-off«: Bosna - Partizan 91:84 (43:34); Crvena zvezda -Budućnost 97:85 (52:37); Cibona - Borac 107:87 (55:40). (nb)
Koper — Slovan	2:2
Preko 4 tisoč gledalcev se je v nedeljo zbralo na koprskem stadionu, kjer so pripravili enkratno nogometno
vzdušje v derbiju slovenske nogometne lige. Tekma se jè končala brez zmagovalca, čeprav je bil Koper na najboljši poti, da slavi. V prvem delu srečanja je namreč zaigral izvrstno ih ob dveh zadetkih Studena in Stefančiča ko sta Vitolič in Finkšt zadela prečko v 31. minuti, pa je sodnik spregledal očitno 11-metrovko.
V drugem delu je Koper popustil zadovoljen z vodstvom, in izkušeni Ljubljančani so to spretno izkoristili ter preko Bolča 5 minut pred koncem rezultat izenačili. S tem je Koper sicer na lestvici še vedno prvi, toda za prvo mesto se bo moral do konca tekmovanja izredno potruditi.
Novogoriška Vozila so igrala doma s Triglavom neodločeno 0:0, Izola pa je igrala v Murski Soboti, kjer je bila tekma pri rezultatu 1:0 za domačine prekinjena po krivdi nogometašev Izole.	(I. Krekt)
Kontovel Electronic Shop — Bor Radenska 93:100 (44:46)
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Ban 15 (1:5), Emili 13 (4:6), Grilanc, Štoka 23 (5:8), Lisjak 15 (1:3), čuk 20 (10:17), Starc 3 (3:5), Devetak 4 (1:2), Košuta.
BOR RADENSKA: Canciani, čok, Peretti 25 (3:4), Sosič 10 (4:5), Pregare 37 (3:8), Furlan 4, Kneipp 14 (4:8), Pisani 6, Volk 2 (2:2), Kovačič 2.
SODNIKA: Klamert in Peschiani iz Trsta. ON: Kontovel ES 33; Bor Rad. 37. PM: Kontovel ES 215:46; Bor Rad. 16:27. PON: Pisani, Lisjak, Furlan, Emili, Peretti, Štoka, Canciani, Kneipp, Devetak, čok (izključen), Sosič, Ban. 3 TOČKE; Ban 2, Emili 1, Devetak 1.
Ko bi sodili po zapisniku (kar 70 osebnih napak, in 12 igralcev s peti-
mi osebnimi napakami), bi verjetno sklepah, da smo bili sinoči v slovenskem derbiju promocijskega prvenstva priča pravemu »pretepu«. Bilo pa je povsem drugače! Kontovelci in borovci so v zelo fer, izenačeni in dopadljivi tekmi navduših številne navijače, ki so do zadnjega kotička napolnili proseško telovadnico. Bilo je to zares lepo in privlačno srečanje v katerem so igralci obeh ekip dah vse od sebe, naposled pa so le zmagah borovci, ki so imeh več enakovrednih menjav. Žal, pa sta, sicer nepristranska sodnika brezglavo do-sojevala osebne napake
Za lepo in borbeno igro si košarkarji obeh ekip zaslužijo pohvalo, v domačem moštvu pa sta izstopala Štoka in Čuk, pri borovcih pa predvsem mladi Pregare, Peretti in borbeni Kneipp. (bi)
Šport v predpubertetni dobi
Zanimivo predavanje psihologa Vianella
V konferenčni dvorani tržaškega velesejma je bilo v ponedeljek popoldne zelo zanimivo predavanje univerzitetnega profesorja iz Padove Renza Vianella na temo: »Športno udejstvovanje v predpubertetni dobi: kakšen agonizem?«. Predavanje je priredil mladinski odbor nogometne zveze, namenjen pa ni bil le nogometnim trenerjem, temveč vsem športnim delavcem, šolnikom in staršem, zato je bila udeležba dokaj številčna. Kot je v uvodnem govoru dejal predsednik deželne nogometne zveze Sergio Magris je na področju mladinskega športa opaziti vse preveč deviacij v zmotnem prepričanju, da treba že z mladimi športniki težiti k doseganju tekmovalnih uspehov. Prof. Vianeho je zelo prepričljivo demantiral taka stališča in nakazal pravilno pot za formiranje zdravih športnikov. Predavanja se je udeležil tudi pokrajinski predsednik CONI Felluga. (ak)
ta teden ob odbojkarski mreži
bor: odbojko ponovno spraviti na zeleno vejo
Odbojka je bila svoje čase pri Boru paradna disciplina in žensko ter moško Borovo odbojko so poznah skoraj po ceh Italiji. Danes odbojka v tem društvu tudi iz objektivnih razlogov nima več tistega mesta, vendar pa se novi odbor odbojkarskega društva Bor trudi, da bi s časom Borova odbojka spet pridobila tisto mesto, Id ga je prej imela. S tem namenom že nekaj časa načrtno delajo z mladino in rezultati tega dela se že kažejo, trenutno predvsem na moškem področju, pri dekletih pa je poudarek predvsem na delu z najmlajšimi, saj vemo, da je Bor svoje najboljše starejše odbojkarice odstopil Meblu in Bregu, ko so se slovenska tržaška društva odločila za sodelovanje. Kako kaže z mladinskim sektorjem pri Boru, kakšni so načrti in problemi, nam je povedal Mario Šušteršič, predsednik novoustanovljenega odbojkarskega društva Bor.	i
»Mladinski sektor je pri nas precej številen in zanimanje za odbojko ponovno narašča. Pri ddkletih imamo skupino deklet »under 15«, poleg tega pa še dve skupini deklet minivol-leya. Pod vodstvom trenerja Logarja in njegove pomočnice Sandre Stop-per redno vadi okrog 40 dekkrt. še bolj nas veseh dejstvo, da nam dobro kaže pri moški odbojki, kjer i-mamo ob prvi ekipi, ki nastopa v C-2 hgi, še precej številno skupino »under 15«, ki je že nastopala v prvenstvu dečkov, skupno z nekaterimi starejšimi igralci v 1. diviziji, čaka pa jo še tudi nastop v prvenstvu »under 15«. Za fante pri Boru skrbita Gianni Furlanič in Milovan Stubelj. Poleg teh skupin pa naše najboljše mlade igralke igrajo v združeni mladinski ekipi Friulexport,« nam je za začetek povedal Šušteršič.
»Slika je precej optimistična, kakšni pa so problemi?«
»Z reorganizacijo društva smo precej okrepili odbarniški kader, ki bo v naslednjem obdobju skušal našo odbojko spraviti spet na zeleno vejo. Pri tem je naša prva naloga, da ustvarimo iz vrst naših odbojkarjev lasten trenerski kader, saj smo sedaj še vedno vezani na pomoč trenerjev s Koprskega, ki imajo dosti zaslug za ponovno oživitev te panoge v našem društvu in tudi v prihodnji sezoni brez njihove pomoči ne bomo mogli normalno delovati. Drugi problem pri Boru pa je razpoložljivost vadbenega prostora, saj ob številnih Borovih panogah primanjkuje vsem ur za treninge. Upamo, da se bo ta problem rešil s prenovitvijo Borovega športnega centra, do takrat pa bomo prisiljeni prostor za vadbo iskati tudi izven Borovega objekta, če hočemo vsej mladini, ki se žeh ukvarjati z odbojko nuditi primerne pogoje za vadbo.«
Rado Gruden
Društveni veleslalom v Kranjski gori
Uspelo tekmovanje ŠD Mladina
V Kranjski gori je smučarski odsek ŠD Mladina priredil društveno tekmovanje v veleslalomu. Škoda, da udeležba članov ni bila kot zaželena. Žal je deževno vrame prekrižalo račune organizatorjem. Tekma se je začela z rahlo zamudo, poleg tega pa ni bilo mogoče izvesti drugega spusta. Takoj po tekmi je bilo smučanja konec in nastopajoči so se pre-močt.ni podali v restavracijo hotela Slavec, kjer je bilo v programu nagrajevanje.
Glede tekmovanja je za na j več je presenečenje poskrbel »nune« Josip Pangos z najboljšim absolutnim časom 30”14. Med ženskami je bila najboljša Valentina Pangos (35”62), mravlja tekmovanja pa je bila Lidia Kralj s časom 1’59”01. Sledilo je nagrajevanje po naslednjem vrstnem redu:
Najmlajši tekmovalec: Matevž Čuš 42”02. Pikice: 1. Sarah Sossi 44”65; 2. Valentina Šuber 45”25; 3. Tamara
Operti 52”27. Mulci: 1. David Sossi 34”78; 2. David Taučer 36”16; 3. Marko Šuber 40”17. Pupe: 1. Valentina Pangos 35”62; 2. Irena Kralj 41”88; 3. Roberta Sulhni 44”09. Mu-laci: 1. Cristian Cosoh 35”13; 2. A-leksander Grilanc 36”75; 3. Silvano Peric 38”. Večje pupe: 1. Alda Šuber 49”60;_ 2. Nadja Danieli 52”44; 3. Helena Čuš. Starine: L Stojan Sosič 34”77; 2. Vladimir Čuš 36”08; 3. Ennio Bogateč 37”61. Nunci: 1. Karlo Pangos 30” 14; 2. Angelo Kralj 43”98; 3. Antonio Operti 45”03.
(Aleksander Sedmak)
Tenis v Milanu
MILAN — Včerajšnji izidi 1. kola mednarodnega teniškega turnirja v Milanu za »Trofejo Fila«: Mansdorf (Izr.) - Hooper (ZDA) 4:6, 7:6, 6:2; Hlašek (ČSSR) - Hogstedt (šve.) 6:2, 7:6; McNamee (Avstral.) - Kuhar-szky (Madž.) 6:1, 7:6; Složil (ČSSR) -Mitcheh (ZDA) 7:6, 6:1; Tom Wil-kinsan (ZDA) - Mecir (ČSSR) 7:6, 7:6.
naše ekipe v namiznoteniških prvenstvih
Tanja Ukmar odlična
Nova revija Utrip
V Ljubljani je izšla že druga številka novega časopisa Utrip. Kot sam podnaslov pove, je to časopis za rekreacijo, oddih in šport. Prvi dve številki sta imeh velik uspeh, kajti časopis prinaša več zanimivih sestavkov. V drugi številki je prva stran posvečena Planici, dobimo pa glede zlatega jubileja skakalnice pod Poncami še zanimive članke. Časopis je vzbudil vehko zanimanje, kajti sodelavci so priznani športni novinarji in športni izvedenci. Tako sodelujejo pri Utripu kolega ljubljanskega Radia Stane Urek, kolega Radia - televizije Ljubljana Marjan Lah, znani televizijski športni novinar Mito Trefalt, ugledni športni strokovnjak prof. Drago Ulaga, športni novinar Dela Henrik Belais, Andrej Ulaga, Damjan Križnik in drugi. Zanimiv je sestavek profesorja Ulage »Najprej telesna kultura, potem tudi igre«. V njem opisuje kakšna naj bi bila pot do kandidature za olimpijske igre v Jugoslaviji. U-trip je mesečnik, ki se ga dobi v vsakem kiosku in prav bi bilo, da bi bil dosegljiv tudi zamejskim športnikom in rekreativcem.
(Mario Šušteršič)
V soboto in v nedeljo je bil v Veroni predzadnji ženski mladinski državni turnir, katerega se je skupno udeležilo 9 igralk Krasa. Kot smo že poročali, je ženska naraščajniška vrsta na kvalifikacijah premagala vse tri svoje nasprotnike in prestopila v C hgo. Poleg tega so krasovke dosegle nekaj odhčnih rezultatov tudi v posamezni konkurenci.
Med vsemi izstopa prvo mesto Tanje Ukmar v tretji kategoriji, kjer je z zelo tesno zmago (3. set 23:21) proti lombardski predstavnici Semenzi končno po številnih drugih mestih prišla do najvišje stopnice. Svojo prvo zmago v p>osamezni konkurenci je Ukmarjeva dosegla 1. 1981, ko je v mešanih dvojicah skupaj s Štoko slavila na mladinskem državnem prvenstvu.
Ksenija Marušič p»a je v istem tekmovanju potegnila krajši konec in se uvrstila med šestnajsterico najboljših. V mladinski konkurenci je Ukmarjeva klonila v četrtfinalu proti Polesejevi, članici mladinske državne reprezentance. Nevenka Marussi pa je izpadla že po prvih kolih. Lepo se je odrezal Krasov mladinski par Guštin - Kseni-
ja Marušič, kateremu je vstop v polfinale preprečila le odlična dvojica Zampini - Vignola, to sta igralki, ki spadata v sam vrh italijanskega namiznega tenisa. Ukmarjeva in Marus-sijeva pa sta klonih že v prvem kolu.
V drugi kategoriji sta Tanja Ukmar in Ksenija Marušič opravili svoj krstni nastop, a očitno je bila konkurenca tam preostra, da bi posegli po vidnejših rezultatih, saj je le Kseniji uspelo premostiti prvo oviro. Le malo je manjkalo, da se ni ponovila tudi v svojem drugem nastopu in zadovoljiti se je morala z mestom od 9. do 16. Krasov obračun tega turnirja je odličen, saj tudi igralke, ki so napredovale v C hgo niso v treh predstavnikih Lombardije, Veneta in Tridentinskega naletele na nikakršen odpor in jim v treh srečanjih prepustile eno samo točko.
Izidi Krasovdh nastopov:
1.	KOLO
KRAS - BORCO VERONA (predstavnik Veneta)	5:0
Žigon - Argenton 2:0 (21:13, 21:13); Purič - Santi 2:0 (21:6, 21:12); Ukmar - Vahani 2:0 (21:8, 21:10); Purič - Argenton 2:0 (21:11, 21:16); Ukmar - Santi 2:0 (21:4, 21:11).
2.	KOLO
KRAS - CORNEDO (predstavnik Lombardije)	5:1
Žigon - M. Menegatti 2:0 (21:9, 21:14); Marušič - Michielli 0:2 (9:21, 16:21); Purič - P. Menegatti 2:0 (21:15, 21:7); Žigon - Michielli 2:0 (21:8, 21:14); Purič - M. Menegatti 2:0 (21:12, 21:10); Marušič - P. Menegatti 2:0 (21:11, 22:20).
3.	KOLO
KRAS -
CASSA RURALE VILLAZZANO (predstavnik Tridentinskega) 5:0 Marušič - Bonvecchio 2:0 (21:11,
21:14; Purič - Anesi 2:0 (21:19, 21:17); Ukmar - Tedesco 2:0 (21:6, 21:15); Purič - Bonvecchio 2:0 (21:15, 21:14); Marušič - Tedesco 2:0 (21:14, 21:18).
Z. S.
Na ženskem namiznoteniškem turnirju v Veroni sta nastopih tudi igralki goriškega Doma Zalateu in Lutman, ki sta s prikazano igro povsem zadovoljili.
Prva je v mladinskem tekmovanju izpadla že v prvem kolu, saj se je spoprijela s Polesejevo, ki sodi med najboljše italijanske mladinke. Lutma-nova pa se je pri tretjekategoricah po zmagi nad Invemizzijevo prebila V osmino finala,
S tem rezultatom pa si je domovka priborila pravico do nastopa tudi med drugokategornicami, kjer je v dramatičnem srečanju z 2:1 premagala Rossojevo, potem ko je ta po zmaganem prvem setu že vodila tudi V drugem z 20:13. V nadaljevanju pa je imela znova izredno smolo pri žrebu, saj je igrala proti prvi nosilki skupin® Arisijevi in kljub dobri igri zapustila poražena igrišče.	(MAL)
V nedeljo v Cimi Sappadi
Ob 20-Ietnid ustanovitve ŠD Breg prireja svoje prvo smučarsko tekmovanje
Športno društvo Breg slavi letos 20. obletnico uspešnega in trajnega delovanja na športnem področju. Zato prireja vrsto pobud in športnih prireditev, da bi počastil na čim primernejši način ta važni jubilej. Ena izmed prvih pobud bo smučarsko tekmovanje, ki ga smučarski odsek prireja v nedeljo v Cimi Sappadi. Pravzaprav je to prvo tekmovanje v priredbi smučarskega odseka, saj se je društvo začelo ukvarjati s smučanjem le pred tremi leti. Tedaj se je majhna skupina ljubiteljev smučanja odločila, da ustanovi v sklopu društva samostojen odsek, saj je bilo med samimi ljudmi veliko zanimanja za to pobudo. Tako je odsek začel delovati najprej zgolj rekreativno s prirejanjem izletov na sneg. Zaradi velikega odziva ljudi, predvsem mladih in na splošno željo je naslednic leto organiziral tudi smučarski tečaj v. Sappadi. Istočasno pa se je začel ukvarjaj': z agonizmom in bil med ustanovitelji meddruštvene zamejske smučarske tekmovalne ekipe (MZSTE). Tako so se nekateri elani udeležili vrste tekem v sklopu FISI, najprej kot ŠD Mladina, v letošnji sezoni pa prvič samostojno
Odsek je v svojem kratkem delovanju dokazal veliko dinamičnost in sposobnost. O tem priča velika udeležba na smučarskih tečajih, saj se je število udeležencev kar podvojilo v teh treh letih. Zato lahko upravi-mmo veliko navdušenje, ki vlada med člani odseka, ki so: Lucijan Derganc, načelnik odseka, Marjo in Kozana It a poteč in Boris Boneta.
Tekmovanje bo prva njihova resna preizkušnja. Zato vsi sprejmejo rade yolje dragocene nasvete ostalih smučarskih društev, ki imajo na tem področju več izkušenj.
Tekmovanje bo v nedeljo, 31. t.m., ob 10. uri v Cimi Sappadi, in sicer v veleslalomu. Udeležijo se ga lahko vsi člani slovenskih zamejskih društev. Veljalo bo za vse kategorije od taby-sprintov (letnik 1976 in mlajši) do veteranov (letnik 1940 in starejši). S kolajnami bodo nagradili prve tri iz vsake kategorije, prav tako najboljša absolutna časa v ženski in moški konkurenci, ki pa bosta prejela
pokal. Pokal prejme tudi pet najboljših društev. Vsem malčkom iz kategorije baby-sprint bodo podelili spominske značke.
Vpisovanje je na sedežu društva do četrtka 28. t.m. Vpisujejo samo predstavniki društev, ki bodo poskrbeli tudi za prevoz z avtobusi.
Robert Devetak
Ferfolja (Sirena) 3. v Kopru
V Koprskem zalivu je bila v nedeljo druga letošnja mednarodna jadralna regata, za spomladanski pokal, na kateri je tekmovalo 40 jadralcev iz Kopra, Izole in Trsta. V razredu optimist je bil najboljši Tomaž čopi, v razredu europa je zmagal prav tako domačin Jure Orel, medtem ko je bila v razredu 420 najbolja posadka Hajdinjak - Brčon iz Kopra. V razredu optimist se je na odlično 3. mesto uvrstil Ferfolja (Sirena Barkovlje).
(Jože Kreft)
Z nedeljske svečanosti v Zgoniku
Ob nedeljskem odprtju Športnega in kulturnega doma v Zgoniku je bila tudi svečanost z bogatim kulturnim in športnim sporedom.
Na zgornji sliki (levo): nastop gim-nastičarke TVD Partizan Moste.
Na zgornji sliki: nastop »bodočih športnikov« iz otroškega vrtca iz Zgonika.
Na spodnji sliki: prva tekma namiznoteniškega ekshibicijskega srečanja med Krasom in Kemičarjem iz Hrastnika. Za zeleno mizo sta kvasovka Marina Cergol (levo) in Jolanda Novak (Kemičar).
Zarji derbi z Bregom
NARAŠČAJNIKI Breg — Zarja 0:2 (0:2)
STRELEC ZA ZARJO: Zettin in Castellani.
BREG: Petronio, Boneta, Koren, Bandi, Olenik, Steržaj, Furlan, Sancin, Gianni, Di Gennaro, Volk, (Cec-cotti, Zeriali, Hervat, Barut).
ZARJA:	Purič, Tomec, Perosa,
Kalc, Leban, Škabar, Zettin, Castelli, Zerbo, Žagar, Carli.
Čeprav je bilo igrišče zelo blatno, je bilo srečanje dokaj dopadljivo in borbeno. V prvem polčasu je imelo celo več priložnosti domače moštvo, ki pa jih ni znalo izkoristiti.
Brežani so v drugem polčasu skušali nadoknaditi izid, to pa jim ni uspelo, saj so se Bazovci dobro bra nih. Daleč najboljši je bil Zarjin nogometaš Žagar. (M. Švara)
Vesna — Roianese 2:3 (0:1)
STRELCA ZA VESNO: v 53. min. Sedmak, v 72. min. Zar otti
VESNA: Martinuzzi, Bembi, Švab,
Zarotti, Micheli, Cusma, Fagin, Mondo, Sedmak, Custanzo, Tenze.
Kriški naraščajniki so znova izgubili, čeprav nezasluženo. Tekma je bila namreč zelo izenačena, tako da bi bil neodločen izid prav gotovo pravičnejši. Tokrat so Križani nekoliko odločneje zaigrali v napadu in tudi vzpostavili ravnovesje po zaslugi Sedmaka, ki je lepo prelisičil nasprotno obrambo in realiziral. Tržačani so se nato podali v napad in dosegli še dva zadetka. Razliko v golih je nekaj minut pred koncem zmanjšal Zarotti. (K. Kostnapfel)
IZIDI 20. KOLA: Vesna - Roianese 2:3; Campanelle - Montebello 2:2; CG S - San Luigi 1:0; Fortitudo - Zaule odložena; Olimpia - Domio odložena; Breg - Zarja 0:2; Opicina - Mugge-sana 1:1.
LESTVICA: Muggesana 31; Opicina 26; Domio 24; CGS 23; San Luigi in Roianese 21; Opicina in Zarja 15; Zaule in Vesna 14; Fortitudo 13; Campanelle 11; Montebello 10; Breg 4.
V 1. ženski odbojkarski diviziji na Tržaškem
Brežanke praktično četrtoligašice
1. ŽENSKA DIVIZIJA Le Volpi Abitare — Breg 1:3 (16:14, 10:15, 4:15, 3:15)
^nut.
BREG: Elena in Elizabet Žerjal, Velikonja, Maranzina, Možina, «lalmenvall, Komar, Zobec.
Brežanke so tudi drugič premagale edinega nevarnega tekmeca v ligi in j*i tako verjetno že zagotovile tudi končno zmago v tej konkurenci.
(R. Gruden)
^orriana — Olympia 0:3 (7:15; 9:15; 6:15)
OLYMPIA: M. Bertolini, Klanjšček, Opktorič, C. Bertolini, Olivo, Kosič, 'hhci, Antonič, Mazgon, Del Zotto,
Primožič.
1. MOŠKA DIVIZIJA Le Volpi — Bor	3:0
(15:10, 15:8, 15:10)
BOR: Kalc, Krebel, Gombač, Bitežnik, Starc, Meton, Italiano, Ma-rilšič in Kralj.
, V odločilni tekmi za »play-off« so borovci doživeli pekoč poraz. »Plave« dobesedno pokopal sprejem servi-S;b kar je delno posledica dobrih na-sProtnikovih servisov, delno pa tudi slabe razsvetljave v telovadnici norpurgo. Tako imajo sedaj borovci ® bore malo možnosti, da se pote-®ujejo za D ligo: Poznalo se je, da aši igralci trenirajo v nezadovolji-.'b razmerah, saj v mali dvorani na maju« ni mogoče učinkovito va-sprejema in servisa. (M. Kalc)
Olympia — Soča	1:3
(15:9; 2:15; 10:15; 14:16) Soča — Mossa 2:3 (3:15; 15:12; 15:7; 0:15; 3:15)
h UNDER 15 ŽENSKE °m Agorest — San Luigi 0:2 (10:15, 7:15)
, JJDM;. Nanut, Ožbot, Pintar, Fur-■ Moretti, Sfiligoj, Princi, Peterin.
Sloga A — Ricreatori 1:2 (16:14, 5:15, 9:15)
SLOGA A: Benčina, Carli, Cergol, Čeme, Dunja, Jasmina in Lara Grgič, Hrovatin, Lokatos, Renčelj, Re-. pini.
Čeprav morajo Slogašice A - akipe odigrati še eno zaostalo tekmo, so v četrtek začele s povratnim delom prvenstva. Tokrat so krepko razočarale. Naše igralke so pokazale vse preveč nepovezano in medlo igro, da bi lahko iztržile zmago. (USTKA)
Montasio A — Sloga A 2:0 (15:13, 15:10)
SLOGA A: Benčina, Carli, Cergol, Čeme, D., J. in L. Srgič, Hrovatin, Lokatos, B. in D. Renčelj, Repini.
V drugem povratnem kolij, Sloga A ni ponovila uspeha iz prvega dela prvenstva. Poraz slogine ekipe pa je tokrat povsem zaslužen, saj so igralke s prikazano igro razočarale.
(INKA)
Sloga B — OMA	2:0
(15:8, 15:11)
SLOGA B: Dmovšček, Filipovič, Guštin. Maver, Milkovič, Miot, Lupine, Sosič, Vidah.
Tekma je bila tudi tokrat v bistvu le gola formalnost. Veliko šte-
vilo točk, ki jih je OMA osvojila, pa gre pripisati dejstvu, da so bile mlade slogašice še utrajene od prvenstvene tekme prejšnjega večera.
(INKA)
Sovodnje — Ronchi B 2:0 (15:3; 15:9)
SOVODNJE: Briško, V. in E. Tomšič, Krašček, Lovisutti, Kovic, češčut, Čeme, Devetak, Klančič, Nanut.
Olympia — Mossa	1:2
(15:11; 10:15; 12:15)
OLYMPIA (Gorica): Vertovec, Vetrih, Bednarik, Sgrazzolo, Feri, Pavio, Bensa, Terčič, Kosič, Jazban, Orzan, Alt, Mužič.
UNDER 15 - MOŠKI
Jamlje — Torriana	2:0
(15:9; 15:13)
JAMLJE: A., T. in M. Tomšič, P. Radetič, A. Soban, R. Okretič, A. Stanziani, F. Pahor, P. Černič, D. Načini, M. čevdek.
Lucinico — Olympia 0:2 (8:15; 12:15)
OLYMPIA: I. Cotič, P. Špacapan, S. Bregant, E. Lutman, M. Degrassi, F. Bertohni, R. Peric, D. Dornik, M. Corsi, J. Terpin, D. Brajnik.
obvestila
ŠD KONTOVEL
sporoča, da bo letni redni občni zbor društva danes, 27. t.m., ob 20.30 v dvorani na Kontovelu.
ŠD BREG - SMUČARSKI ODSEK organizira v nedeljo, 31. t. m., ob priliki pokala 20-letnice društva Breg izlet v Sappado. Vpisovanje še danes, 27. t.m., na sedežu društva od 20. do 21. ure.
ŠD MLADINA
sporoča, da bo v petek, 29. t. m., v Domu A. Sirk v Križu redni občni zbor v 1. sklicanju ob 19.30 in v 2. sklica-
nju ob 20. uri. Dnevni red: otvoritev in izvolitev predsedstva, poročila, pozdravi gostov, diskusija, razrešnica odboru in volitve.
ŠPORTNA ŠOLA TRST obvešča, da bo seja glavnega odbora športne šole jutri, 28. t.m., ob 20. un v Ul. sv. Frančiška 20.
ŠD PRIMOREC
sklicuje občni zbor v petek, 29. t. m., ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju. Vabljeni vsi člani m prijatelji nogometa.
1. MOŠKA DIVIZIJA
SKUPINA B
Bor B — La Talpa 60:66 (30:40)
BOR B: Oblak, Gerdol 6, Jančar 18, Korošec, Sestan 4 (2:4), Slobec 17 (3:7), Mesesnel 8 (2:7), štavar 6, Furlan 1 (1:2).
Tekma je odločala o začasni u-mestitvi na četrto mesto. Gostje so s svojo dokaj grobo igro uspeli preprečiti borovcem lahke mete, v napadu pa so izkoristili svojo telesno moč pod košem. Borovi košarkarji so sicer bili stalno za petami nasprotniku, a v zadnjih minutah niso bili dovolj odločni in jim tako ni uspelo nadoknaditi vse razlike. Dobro sta ponovno igrala Slobec in Jančar. (Marko Oblak)
IZIDI 7. KOLA: Pulizia Perla - Al Risparmio 108:77; Annamaria - Lavoratori Porto 60:48; Bor B - La Talpa 60:66; Dopolavoro PT - Il Carso 68:67.
LESTVICA: Pulizia Perla in Annamaria 12; Lavoratori Porto 10; La Talpa in Bor B 6; Al Risparmio 4; Dopolavoro PT 2; Il Carso 0.
SKUPINA C
Breg — Sanitas 78:71 (37:40)
BREG: Koren 4, Malè, Meneghetti 13 (3:4), Barut 12, Race 10 (0:1), Pertot, Sosič 15 (3:3), Zobec 12 (4:5), Zeriali 12 (0:1).
V važni tekmi z neposrednim tekmecem za uvrstitev v »play-off« so Brežani zasluženo slavili, čeprav s prikazano igro niso še povsem zadovoljili. Napredek glede na prejšnje nastope so naši košarkarji pokazali predvsem v drugem polčasu, ko so z veliko borbenostjo in voljo do zmage strli odpor trdoživega nasprotnika. S to zmago so Brežani zaključili prvi del prvenstva na drugem mestu. (David Čok)
IZIDI 7. KOLA: Breg - Sanitas 78:71; Kontovel Electronic Shop - Basket TS 62:73; Edilgest - Baloncesto 81:68.
LESTVICA: Radiograf in Breg 12; Sanitas 10; Edilgest 8; Basket TS 6; Baloncesto 4; Kontovel B 2; Ferroviario B 0.
SKUPINA D
Ferroviario — Bor 67:62 (35:28)
BOR: Perčič 4, Salvi 6 (0:2), Vecchiet 8 (0:4), Žerjal 2, Parisi 3, Jankovič 6, Pregare 23 (1:2), Peta-ros 0, Kovačič 10.
Naši so proti Ferroviariu odigrali letošnjo najslabšo tekmo in tako nerodno izgubili. V opravičilo jim lahko štejemo nekatere pomembne odsotnosti zaradi šolskega izleta in podobno, toda s prikazano igro so odpovedali prav vsi igralci. Poleg tega, niso imeli plavi sreče, saj so v zadnji minuti imeli celo možnost, da izenačijo, toda to jim ni uspelo.
(Adrijan Kovačič) IZIDI 2. KOLA: Jadran - Kontovel Electronic Shop 65:68; Ferroviario -Bor A 67:62; Stefanel - Ferroviario A 107:61; Servolana - SGT 77:78.
LESTVICA: Stefanel in Ferroviario B 4; Ferroviario A, Libertas, Kontovel Electronic Shop A, SGT 2; Alabarda, Servolana, Jadran in Bor A 0.
NA GORIŠKEM Dom — Corridoni 73:65 (43:36)
DOM: Košuta 14, Corsi 21, Cocian-cig 6, Orzan 17, Rinelli, Roner 3, Romano 11, Grusovin 1, čubrilo. Battello.
Domovi mladinci so zmagali tudi drugo prvenstveno tekmo, ki je bila vseskozi zelo napeta in borbena. Do-movci so z nekaj zaporednimi meti za tri točke že vodili z dvajsetimi pikami prednosti. Gostje pa se niso vdali in so se »belo-rdečim« nevarno približah, tekmo pa so končali z osmimi točkami zaostanka. (MAR. CO.)
KADETI
Scoglietto — Jadran Forco 67:69 (27:42)
JADRAN FARCO: Kovačič 2 (0:1), Lippolis, Pertot 3 (1:2), Barini 2, Pahor, Terčon 10 (0:4), Korošec 24 (2:3), Žetko 2, Pieri 24 (4:6), Civar-di 2.
V zaostali tekmi je Jadran Farco strl odpor trdoživega drugouvrščenega Scoglietta. Naši so si takoj priigrali prednost 15 točk, ki pa jo je Scoglietto z učinkovitim napadom kmalu zmanjšal, toda v ključnih trenutkih so bili naši prisebnejši.
Dolgo let ni slovenska ekipa osvojila kadetskega prvenstva in to brez poraza. Jadran Farco je dokazal, da lahko tudi Slovenci z resnim delom izstopamo. Za uspeh zaslužijo pohvalo prav vsi igralci. (M. Raseni) LESTVICA: Jadran Farco 24, Scoglietto 16; Intermuggia 14; Inter 1904 12; Autosandra 8; Barcolana 2; Saba 0.
NARAŠČAJNIKI Kontovel Electronic Shop — Don Bosco 67:116 (29:45)
KONTOVEL: Kompare 2, Rupel 14 (2:5), Sedmak 9 (3:6), Sterni, Luk-ša 7, Grilanc 2, Cingerla 14 (2:5), Pertot 2, Stanissa 17 (1:2).
Proti prvouvrščend ekipi Don Busca so Kontovelci v precej okrnjeni postavi visoko izgubih. Tako visokega poraza pa Kontovelci niso zaslužili, saj so kar dobro kljubovali nasprotniku vse do 30. minute igre, ko je bil rezultat 51:67 v korist gostov. Odtlej so gostje začeli igrati z odličnim presingom in v 37. minuti so vodili že z 41 točkami razlike (100:59). Posebno se je tokrat izkazal, tako v obrambi kot v napadu Sedmak. (M. Rupel)
IZIDI 21. KOLA: Intermuggia - Servolana 59:83; Autosandra - Bor 157:28; Kontovel Electronic Shop - Don Bosco 67:116; SGT - Libertas 105:53.
LESTVICA: Don Bosco in Autosandra 34; SGT 32; Servolana 22; Ricreatori in Ferroviario 18; Libertas 16; Kontovel Electronic Shop 12; Intermuggia 6; Polet 4; Bor 0.
PROPAGANDA
SKUPINA B
Bor — CUS 85:11 (40:9)
BOR: Arena 34, Pavlica 18 (0:1), Doles 2, Jelerčič 2, Pregare 10 (0:2), Prelec 9 (1:2), Stubelj 4, Presi 6, Legiša (0:2), Tinta.
Plavi so dosegli osmo zaporedno zmago. V Borovih vrstah so tokrat nastopili manj izkušeni igralci in nekateri novinci, ki so pokazali veliko požrtvovalnost in napredek. Za zmago je bilo dovolj nekaj hitrih protinapadov. Od posameznikov bi omenili Stublja, Prešla, Jelerčiča in Tinto, ki je opravil svoj krstni nastop.
(L. Furlan)
IZIDI 9. KOLA: Bor CUS 85:11; EMrroviario - Don Bosco B 43:30; Libertas - Servolana 67:86,
LESTVICA: Bor in Servolana 16; Libertas in Ferroviario 12; Don Bosco B 4; Intermuggia in CUS 0.
Naročnina: mesečna 10000 lir - celoletna 120000 hr; prednaročnina do 28. 2. 85 80.000 lir. V SFRJ-številka 25 00 din, naročnina za zasebnike mesečno 250.00, letno 2.500.00 dm. za organizacije in podjetja mesečno 300.00, letno 3.000 00, letno nedeljski 800.00 dm.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ -žiro račun 50101-603-45361 ADII - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 23 mm) 43 000 lir. Finančni in legalni oglasi 2 900 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 550 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah- SPI.
27. marca 1985
TRST Ul. Montecchi 6 PP 559
Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270
GORICA Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481)83382 - 85723
ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja
in tiska	Trst
zvez« Casopàrah zJalnfcov F1EG
Naglo oboroževanje Srednje Amerike
Ogromna dolarska pomoč protisandinistom
MEXICO — Malo je predelov na svetu, ki bi se v nekaj letih tako oborožili kot je to primer Srednje Amerike. Po sodbi angleškega zavoda za preučevanje strategije, ki ima sedež v Londonu, je do tega dramatičnega pojava prišlo zaradi osvobodilnih gibanj, ki so se razvila posebno v Salvadorju, Nikaragui in Gua-temali, medtem ko sta Kostarika in Panama izvzeti.
Še leta 1981 je štela nikaragujska vojska 7.000 mož, sedaj pa jih ima pod orožjem 62.000. Kar 40 odstotkov državnega proračuna gre za oborožitev, eden izmed na j večjih odstotkov na svetu. V Guatemali so število vojakov povečali od 15 na 40 tisoč, v pomožni policiji pa imajo 900 tisoč mož. Kostarika, ki nima lastne vojske, je zaradi vdorov gverilcev poklicala pod orožje še 5.000 pripadnikov »varnostnih sil« in jih ima sedaj 10.000.
1981. leta se je 10.000 rednim vojakom v Salvadorju
upiralo 4.000 gverilcev, sedaj pa je razmerje 42.000 proti 6 do 10.000.
Seveda pa je potrebno upoštevati tudi vpliv ZDA v tej regiji. Lansko leto je Washington dobavil pojašno pomoč Salvadorju v višini 198 milijonov dolarjev, leta 1981 pa samo 35,5 milijona.
Po računih londonskega zavoda je Washington »vložil« v protisandinistično vojno kakšnih 80 milijonov dolarjev (okoli 160 milijard lir). Hkrati ZDA obtožujejo Nikaragub, da se s sovjetsko in kubansko pomočjo obo-rožuje preko svojih potreb. Managua jim odgovarja, da je v to prisiljena, če se hoče postaviti po robu ofenzivi upornikov, ki jih podpira Washington. Amerikanci niso sposobni objektivno gledati na dogajanja v tem delu sveta in na osvobodilna gibanja takšna kot v resnici so, ampak v svoji blokovski strategiji vidijo v teh pokretih podaljšano roko Sovjetske zveze.
Spomladansko kljunčkanje pelikanov ?
PENSACOLA (Florida) — Zgornji naslov bi lahko bil pravi, če ne bi bila vmes tista steklenica z vinom, ki jo levi pelikan drži v vreči v grlu in do katere bi rad prišel njegov sosed.
Kako je Švicarjem denar čez vse!
ŽENEVA — Jugoslovansko javno mnenje je naravnost zgroženo nad okoliščinami, v katerih je umrl znani jugoslovanski pevec in harmonikaš Tine Živkovič. Res je Živkovič podlegel pretekh teden med gostovanjem v švicarskem mestu Einzideln srčnemu infartu, toda vsi člani njegovega ansambla so prepričani, da bi mu lahko rešili življenje, če ne bi švicarski zdravnik obrnil hrbet osnovni človeški, kaj šele zdravniški etiki.
Živkovič se je- počutil slabo okrog . 5. ure zjutraj v hotelu Saint George, potem ko je le nekaj ur prej navduševal s svojim temperamentom številno publiko — v glavnem jugoslovanske izseljence. Strežnica je pokUcala zdravnika in onemela, ko je slišala njegovo vprašanje: »Ima ta oboleli Jugoslovan denar, da me lahko plača?« Živkoviča je nato pregledal, a kljub ugovarjanju Živkovičeve žene Radoj-ké, češ da gre morda za infarkt, ki
ga je harmonikaš že enkrat preživel, ugotovil, da »ni nič resnega«. Obljubil je, da pošlje rešilca, sprejel honorar in šel. Živkovičevi prijatelji so zaman čakali na pomoč. Okrog 8. ure so spet pokUcaU rešilca, ki je res prišel, toda — prepazno.
Živkovičeva smrt je še ena srhljiva priča, kako nekateri Švicarji niti v najbolj hudih primerih ne nudijo »gastarbajter ju« ali tujcu, ki ni iz bogate države, človeške pomoči in solidarnosti. V Einzidelnu ni tega storil le zdravnik. Kadar je skupina jugoslovanskih izseljencev šla v bolnišnico, da bi prejeljala krsto z Živkovičevimi posmrtnimi ostanki na letaUšče, jo je policaj ustavil in vprašal, kdo bo poravnal bolniške stroške.
Nikjer na svetu, pa tudi ne v Švici, komentirajo jugoslovanski novinarji, ni to skrb policaja. No, v tem mestu, v centralnem kantonu Suiss, po katerem je Švica dobila ime, se je našla
uniformirana oseba, ki je v svojem vnetem- rodoljubju posumila, da bi neki mrtvi tujec lahko oškodoval njegovo državo.
□ PARIZ — Italijansko modno risarko, 26-letno Emanuelo G., je surovo napadel in posilil moški, ki se je z lažnim izgovorom vtihotapil v njeno hotelsko sobo. Emanuela, ki je v Parizu po delovnih obveznostih, je policiji povedala, da se ji je moški predstavil kot modni agent in da ga je spoznala na modni reviji.
Radio in TV pospešujeta nepismenost
PARIZ — Ena četrtina prebivalcev na svetu je nepismenih. Položaj se bo še poslabšal, če ga hitro ne bodo pričeli zdraviti. Analfabetizem se širi zaradi rasti števila prebivalcev v tretjem svetu, (kjer imajo že 800 milijonov nepismenih, medtem ko 'jih je v industrijsko razvitih državah 24 milijonov) kakor tudi zaradi širjenja televizije in radia, ki ljudi odvrača od branja. Sodijo, da je komaj eni tretjini od 150 milijonov oseb, ki se vsako leto naučijo brati in pisati, dana praktična možnost, da svoje znanje uporabljajo.
Do teh ugotovitev so prišli na posvetu o vzgoji odraslih na sedežu UNESCO. Udeleženci so ugotovili, da bi vzgoja odraslih morala pomeniti predvsem spopolnjevanje, medtem ko se dogaja ravno nasprotno: pozabljanje tistega, kar so se naučili.
Položaj v državah v razvoju je kritičen predvsem zaradi materialnih razmer. Na otroka v tretjem svetu pride samo pol knjige na leto, proti desetim knjigam v razvitem svetu.
Posiljevanje je del nasilstva v ZDA
V10 letih posilili 1,5 milijona žensk in 123 tisoč moških
M. Muster:
37.
CIKAGO
WASHINGTON — Amerika še vedno preseneča s svojimi rekordi. Sicer so zadnje čase vedno bolj kričeči tisti, ki o puritanski Ameriki dajaje črno, če že ne dramatično sliko. Prejšnje dni smo zabeležili vest, da je nastal pravi skandal, ko je na nekem uradnem forumu prostitutka spregovorila o prostituciji (kdo je bolje pozna kot ona?), danes .pa poročamo o spolnem nasilju, torej o družbeni izkrivljenosti, ki zelo zgovorno (žal) kaže, kako se lažna morala in represivne metode ne obrestujejo.
V desetletju 1973 - 82 je bilo v ZDA posiljenih poldrugi milijon žensk in 123 tisoč moških. Sociologi statističnega urada pravosodnega ministrstva, ki so izvedli preiskavo, so vsekakor prepričani, da so te številke mnogo nižje od realnih, kajti ogromno ljudi, seveda predvsem žensk, noče prijaviti spolnega nasilja zaradi strahu. Ne koliko pred
morebitnimi maščevalnimi akcijami, pač pa zaradi neobčutljivosti in robatosti preiskovalcev. Znano je namreč, da so policaji in sodniki tako netaktni pri svojih vprašanjih, da nasilju dodajajo novo nasilje.
Na osnovi obsežnega gradiva so ameriški sociologi o-blikovali tudi tipične značilnosti spolno posiljenih in njihovih posiljevalcev. Kaže, da je največ posiljenih žensk neporočenih, da imajo manj kot 25 let in da so iz srednje-nižjega sloja. V veliki večini so dekleta in ženske pod 25 letom starosti bile ob dogodku daleč cd doma in svojega napadalca niso poznale. Največ posilstev je bilo logično zvečer, od 18. do 24. ure, ko lopovom pomaga mrak. Kaj pa posiljevalci? Običajno so neoboroženi, polnoletni in iste rase kot žrtev. Le dvajset odst. posiljevalcev je namreč imelo manj kot 21 let, kaže pa, da so prav oni najbolj nevarni za dekleta med 12. do 19. letom starosti.
Osem oscarjev za film »Amadeus«
LOS ANGELES — V skladu s pričakovanji je na podeljevanju oscarjev v Los Angelesu nesporno zmagal film »Amadeus« češkega režiserja Milosza Formava. Prisodili so mu namreč kar osem nagrad: za najboljši film, za najboljšo režijo, za najboljšega igralca z naslovno vlogo (prejel jo je Fahrid Murray Abraham za vlogo Antonia Salieri-ja), za najboljšo scenografijo (Patrizia Von Brandestein in Karl Cer-ny), za najboljšo adaptacijo (Peter Scaffer), za najboljšo šminko (Paul Leblank) in Dick, za najboljše kostume (Teodor Pistek) in še za najboljše zvočne efekte. Milosz For-man ni nov v takih uspehih. Že leta 1975 je njegov film »Let nad kukavičjim gnezdom« prejel kar štiri najpomembnejše oscarje.
Veliki poraženec v Los Angelesu je bil film »A passage to India« britanskega režiserja Davida Leona, ki je tudi bil kandidat za 11 oscarjev, a je prejel le nagrado za najboljšo stransko žensko vlogo (Peggy Ascroft) in za najboljšo glasbo (Maurice darre). Oscar ja za najboljšo filmsko igralko so podelili 38-letni Sally Field za vlogo v filmu »Letni časi srca« Roberta Bentona.
Film Amadeus so v Pragi, For-manovem rojstnem kraju, posneli po gledališkem delu Petra Shafferja in prikazuje zadnja leta življenja glasbenika Mozarta in nevoščljivosti, ki jo je do tega genija gojil poprečni takratni glasbenik Antonio Salieri, ki naj bi po takrat razširjenih govoricah zastrupil velikega umetnika.
Na sliki: Sally in F. Murray Abraham, letošnja dobitnika oscarja za najboljšo žensko in moško vlogo.