Domačini za poplavo krivijo mostove t* - J /^15 V Gorici odkrivali oljčno olje iz Jazbin, Zagraja in Štandreža Primorski Raje podgane kot ljudje? Vlasta Bernard Trst je v zadnjem desetletju doživel kar nekaj zgodovinskih datumov, a je šlo predvsem za dogodke velikega političnega pomena, kot je bil zadnji, ko je konec leta 2007 padla meja s Slovenijo. Manj pa to velja za dogajanja na gospodarskem področju. V geopolitičnem smislu se je namreč mestu odprla širša perspektiva, ki pa se ni udejanjila z novim zagonom na gospodarskem področju. Včerajšnji dan pa bi vendarle lahko uvrstili med zgodovinske datume v gospodarskem smislu, pa čeprav to, kar se je zgodilo s starim pristaniščem, presega zgolj ekonomski pomen. Zadržanemu, a vztrajnemu predsedniku Pristaniške oblasti Boniciolliju, tržaškemu županu Dipiazzi in predsednici Pokrajine Bassi Poropatovi je ob podpori Tondove deželne uprave uspelo to, o čemer se v Trstu razpravlja že tri desetletja. Koliko projektov za preureditev starega pristanišča je že pogorelo? V osemdesetih letih je takratna demo-krščansko-socialistična deželna vlada predstavila projekt Boni-fiche, v devetdesetih letih pa so tržaški industrijci s podporo ostalih stanovskih združenj ustanovili družbo Trieste Futura. Oba zelo konkretna in z načrti podprta projekta sta pogorela v navzkrižnem ognju zgodovinskih branilcev starega pristanišča, Londonskega sporazuma in prostocarin-skih točk, nasprotnikov razvoja našega demografsko starega mesta in varuhov ustaljenih političnih, cehovskih, rentnih in še kakšnih pozicij. Doslej so imeli ti branilci »vzhodne utrdbe« (in še marsičesa drugega) dovolj moči, da so v kali zatrli vsak poskus prenove starega pristanišča. Naj kar propada, naj se po njem raje sprehajajo podgane kot pa Tržačani in turisti. Res lepa logika za prihodnost Trsta! Naj mi bralec ne zameri optimizma, ampak občutek imam, da nas tokrat od prenove starega pristanišča loči en sam korak. Manjka zelena luč spomeniškega varstva in še zadnja razsodba o prizivu na upravno sodišče. Predsednik Boniciolli meni, da bosta tudi ti dve oviri gladko odpravljeni in da bo včeraj izglasovana koncesija za prenovo čudovitega morskega ogledala pred mestom podpisana v čim krajšem času. Saj veš, da v Trstu vse pogori, so me včeraj opozarjali kolegi. Vem, tudi sama imam kakšno rezervo, pa vendar bi si tokrat upala staviti. Bom pač plačala, če se motim ... dnevnik SREDA, 22. SEPTEMBRA 2010 Št. 224 (19.931) leto LXVI._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € italija - Pooblaščeni upravitelj odhaja po 13 letih vodenja banke Upravni svet Unicredita odslovil Alessandra Profuma Večino delničarjev razjezilo novo vstopanje libijskega kapitala trst - Pristaniški odbor odobril koncesijo za prenovo Tržaško staro pristanišče tik pred vstopom v novo dobo TRST - Tržaški pristaniški odbor, v katerem so zastopane lokalne in deželne institucije, stanovske organizacije in sindikati, je včeraj z veliko večino (13 da, dva ne in trije vzdržani) odobril podelitev koncesije za prenovo starega pristanišča gradbeniški navezi Maltauro-Rizzani de Eccher. Kot so povedali predsednik Pristaniške oblasti Boniciolli, predsednica Pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat in tržaški župan Roberto Dipiazza, gre za veliko zmago skupnega dela ne glede na politične opcije, saj so bili v ospredje postavljeni interesi skupnosti, razvoja Trsta in njegove pokrajine. Za podpis koncesije bo treba odpraviti še nekaj ovir, vendar optimizma ne manjka. Na 4. strani MILAN - Alessandro Profumo ni več poobaščeni upravitelj Unicredita. Po večurni napeti in mestoma celo dramatični seji ga je pozno sinoči odslovil upravi svet, zbran na izredni seji v Milanu. Večina italijanskih in nemških delničarjev je Profumu zamerila, da je omogočil novo obsežno vstopanje libijskega kapitala v banko mimo njihove vednosti. Profumo tako po 13 letih zapušča vajeti banke, ki je prav pod njegovim vodstvom postala edina res mednarodno odprta italijanska banka. Unicredit je danes prisoten v 22 državah zlasti srednje in vzhodne Evrope. Na 6. strani Valentin Inzko edini predstavnik manjšine na plebiscitni proslavi? Na 3. strani V Trstu Evropska poletna šola klasikov Na 7. strani Fincantieri: Preustroj ne bo prizadel Trsta Na 9. strani Na zabavo varno peljali 12.585 mladih Na 14. strani V tržiški ladjedelnici narašča napetost Na 14. strani zagreb - Stališče predsednika poslanske zbornice Fini pohvalno o srečanju predsednikov treh držav v Trstu MARINI GH ZAGREB - Gianfranco Fini je med včerajšnjim obiskom v hrvaškem glavnem mestu in v Pulju pozdravil julijsko tržaško srečanje predsednikov Italije, Slovenije in Hrvaške. Fini, ki je bil prvič v istri, je v Pulju doživel zelo prisrčen sprejem tamkajšnje italijanske skupnosti. V njenem imenu mu je dobrodošlico izrekel predsednik Italijanske unije Furio Radin (na sliki La Voce del popolo skupaj s Finijem). Predsednik spodnjega doma italijanskega parlamenta se je v Zagrebu spet zavzel za čimprejšnji vstop Hrvaške v Evropsko unijo. Na 2. strani GANT- II G.I\l.H. CANAEflEN^^ VTOOLRICH J^JHH Pli.HJl AAilh Trg Cavour, 25 34074 - Tržič Tel in Fax 0481 791066 pred cono namenjeno pešcem, tik ob večnadstropnemu parkirišču 2 Torek, 21. septembra 2010 ALPE-JADRAN / zagreb - Med uradnim obiskom na Hrvaškem Fini pozdravil tržaško julijsko srečanje predsednikov treh držav Italijani v Pulju zelo toplo sprejeli visokega gosta, ki je bil prvič v Istri ZAGREB - Skupna zgodovina italijanskega in hrvaškega naroda je bila včasih boleča in tragična, v Evropski uniji pa obstaja skupna perspektiva. To je med včerajšnjimi srečanji v hrvaškem glavnem mestu poudaril predsednik italijanske poslanske zbornice Gianfranco Fini, ki je dodal, da je bila omenjena perspektiva potrjena na srečanju predsednikov Italije, Slovenije in Hrvaške Giorgia Napolitana, Iva Josipovica in Danila Türka julija v Trstu. Fini glede tega dogodka razmišlja drugače kot vladni podtajnik, somišljenik Roberto Menia, ki je bil do tržaškega srečanja treh predsednikov, kot znano, zelo kritičen. Menia je tudi bojkotiral Koncert prijateljstva dirigenta Riccarda Mutija. Predsednik poslanske zbornice je po srečanju s predsednikom hrvaškega sabora Luko Bebicem in s pre-mierko Jadranko Kosor izrazil zadovoljstvo, da je Hrvaška vsem tujcem, ne glede na državljanstvo, omogočila, da zahtevajo vrnitev po drugi svetovni vojni nacionaliziranega premoženja. Kot je na skupni novinarski konferenci spomnil Bebic, je hrvaško vrhovno sodišče avgusta potrdilo odločitev, da zahtevo za vrnitve de-nacionaliziranega premoženja lahko vložijo vsi tisti, ki niso dobili odškodnine za odvzeto premoženje, ne glede na to, ali so državljani Hrvaške ali katere druge države. Fini je poudaril pomen tega, da ni razlike niti diskriminacije med hrvaškimi in državljani EU. Vprašanje ezulov, ki so zapustili Hrvaško med in po drugi svetovni vojni, je vrsto let bremenilo odnose med Hrvaško in Italijo. Kot so pred kratkim ocenili v Zagrebu ima pravico do vrnitve premoženja približno 3000 ezulov, ki so jim nacionalizirali premoženje, potem ko so dobili izpis iz jugoslovanskega državljanstva. Predsednik spodnjega doma italijanskega parlamenta je še dejal, da proces združitve Evrope ne bodo sklenili, dokler v EU ne bodo vse države Zahodnega Balkana, med katerimi bo po njegovim besedah prva Hrvaška. Po Zagrebu je Fini obiskal Pulj, kjer so ga tamkajšnji Italijani zelo toplo sprejeli. Visokemu gostu je dobrodošlico izrekel predsednik Italijanske unije Furio Radin, ki je tudi poslanec italijanske narodnosti v hrvaškem parlamentu. Gianfranco Fini je v Pulju nagovoril predstavnike lokalne oblasti in zastopnike italijanske skupnosti la voce del popolo spletni primorski dnevnik Velika večina anketirancev bere dnevnike in revije iz Slovenije Od včeraj nova spletna anketa: ali bi sprejeli Roma za soseda? Večina sodelujočih v anketi spletnega Primorskega dnevnika bere dnevnike in revije, ki izhajajo v Sloveniji. Tiskane medije iz Slovenije redno bere 64 odst. anketirancev, kar je nedvomno še kar spodbudna številka. Tudi zaradi dejstva, ker je časopise iz Slovenije precej težko kupiti na Tržaškem in Goriškem, da ne govorimo v videmski pokrajini. Bralci slovenskih medijev morajo v glavnem nujno po časopise v Slovenijo, razen, da ne spremljajo njihovih spletnih strani, kar je vsekakor razširjen pojav. Zanimivo bi bilo vedeti koliko Slovencev (iz Slovenije) bere ali spremlja slovenska občila iz Furla-nije-Julijske krajine. Obiskovalcem naših spletnih strani ponujamo novo anketo z vprašanjem, ali bi sprejeti Roma za soseda. Zadeva je žal aktualna po dogajanjih v Franciji, kjer so na ukaz predsednika Nicolasa Sarkozyja še v teku izgoni Romov iz države. Francosko početje so obsodile mnoge države sednik vlade Silvio Berlusconi. Itali- (med njimi tudi ZDA) ter Evropska ja je bila v resnici med prvimi ev- unija, med redkimi, ki je pozdravil iz- ropskimi državami, ki se je spravila gon Romov pa je bil italijanski pred- nad Rome, kar ji gotovo ni v čast. Bereš dnevnike in revije, ki izhajajo v Sloveniji? 63 % 21 % 9 % 7 % 95 - Da 33 - Ne 75-Samo dnevnike 72-Samo revije 1 ^ _ www.primorski.eu Poplave tudi na Hrvaškem ZAGREB - Hrvaški center za obrambo pred poplavami je včeraj sporočil, da se gladina Save na območju med mejo s Slovenijo in Siskom znižuje, medtem ko se je zvišala vzhodno od Si-ska proti Županji. Prebivalcem poplavljenih vasi pri Veliki Gorici so poslali hrano in vodo, območje je obiskala tudi premierka Jadranka Kosor. Minulo noč so morali evakuirati približno 70 prebivalcev. Prebivalci ene izmed poplavljenih vasi ob Savi vzhodno od Zagreba, so Kosorjevi povedali, da pristojni niso pravočasno reagirale, čeprav je bilo jasno, da bo v ponedeljek poplavni val dosegel njihovo območje. Opozorili so tudi, da vodno gospodarstvo ni vzdrževalo odtočnih kanalov, čeprav redno plačujejo račune. Reševalne ekipe ukrepajo na terenu, pomagajo jim tudi pripadniki hrvaške vojske. Največji problem je pitna voda, ker tista iz vodnjakov ni pitna niti po prekuhavanju. Jutri v Ljubljani predstavitev knjige Bruna Volpija Lisjaka LJUBLJANA - V Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani (Metelkova 2) bodo jutri ob 11. uri predstavili knjigo Bruna Volpija Lisjaka Tržaško morje: Kraška obala, mesto in vasi. Prezrti del zgodovine Slovencev. V času, ko je zaradi prekomorskih kolonij Nemčija Evropi zagrozila z vojno, je Italija z zavezniki iztržila velik del jadranske vzhodne obale. Sovražniku - Avstro-ogrski je iztrgala tretjino slovenskega narodnega ozemlja, Istro in dele Dalmacije. Od takrat je slovenska obala v Tržaške m zalivu pod Italijo in od leta 1918 postaja ta del prezrti del zgodovine Slovencev. O tem in o zgodovini ribištva od izliva Glinščice v morje v Žavljah do Štiva-na pri izlivu Timave v svoji knjigi piše Križan Bruno Volpi Lisjak. O nej-govi knjigi in o tem »prezrtem delu« slovenske zgodovine se bo z avtorjem pogovarjal Jadran Sterle. Joe Valenčič o znamenitih Slovencih v ameriški zgodovini LJUBLJANA - Slovenska izseljenska matica (Cankarjeva 1/II, Ljubljana) je za jutri ob 18. uri pripravila predavanje Joea Valenčiča, raziskovalca, zgodovinarja in producenta dokumentarnih filmov, ki se ukvarja s proučevanjem slovensko-ameriškega izse-ljenstva. Iz svoje bogate zbirke zgodovinskega materiala bo Valenčič predstavil slovensko narodno skupnost v ameriškem talilnem loncu. Spregovoril bo o ameriških Slovencih, ki so se uveljavili v gospodarstvu, za-nosti, politiki, umetnosti. slovenija - Na dokončen obračun škode po katastrofalnih poplavah bo treba še počakati Po prvih ocenah več kot 20 milijonov € škode Evropska komisija pripravljena na pomoč - Ljubljanica in Krka še vedno zelo počasi upadata - Mejni prehod Dragonja je bil včeraj še vedno zaprt LJUBLJANA - Ljubljanica in Krka še vedno zelo počasi upadata. Ljubljansko barje, območje ob spodnjem toku Krke ter kraška polja Notranjskega in Dolenjskega krasa bodo po napovedih poplavljena tudi v prihodnjih dneh. V poplavah, ki so v zadnjih dneh prizadele Slovenijo, je po prvih predhodnih ocenah nastalo za prek 20 milijonov evrov škode, ocenjuje Zavarovalnica Triglav. Na natančnejše ocene bo sicer treba še počakati, saj se voda povsod še ni umaknila. Evropski komisar za regionalno politiko Johannes Hahn je ob nedavnih poplavah izrazil solidarnost s prebivalci Slovenije in zagotovil, da je Evropska komisija ostaja pripravljena Sloveniji nuditi pomoč. Pretok Krke v Podbočju je včeraj od 7. ure zjutraj upadel za slabih 22 kubičnih metrov na sekundo, vodostaj na vodomerni postaji pa se je znižal za 17 centimetrov. Krka še naprej zelo počasi upada, njen trenutni pretok pa je skoraj 400 kubičnih metrov na sekundo. Pretok Save v spodnjem toku je včeraj upadel na 1330 kubičnih metrov na sekundo in se je od 7. ure zjutraj zmanjšal za približno 200 kubičnih metrov na sekundo. Poplavno območje ob spodnjem toku Krke se počasi zmanjšuje. Odtekanje poplavnih vod je zaradi velikega dotoka voda iz kraškega zaledja in počasnega odtoka v Savo upočasnjeno. Z upadanjem reke Save bo začela hitreje upadati tudi Krka. Vodostaj Ljubljanice v Mostah se je včeraj od 7. ure zjutraj znižal za dodatnih pet centimetrov, trenutni pretok pa je 291 kubičnih metrov na sekundo in še vedno zelo počasi upada. Pretoki ostalih rek po Sloveniji so veliki in upadajo. Poplavna območja ob rekah se bodo še naprej postopno zmanjševala. Po prvih izračunih škode je bilo na Goriškem samo za stroške intervencij porabljenih 145.000 evrov. Poplavljenih je bilo preko 250 objektov, predvsem v občini Miren-Kostanjevica, zato bo po koncu popisa škode številka precej višja. Na Goriškem opozarjajo tudi na škodo, ki so jo poplave povzročile v kmetijstvu. Voda na Viču v Ljubljani je odtekla in trgovski center je bil normalno odprt ansa Lastniki poplavljenih objektov in prostovoljci še odstranjujejo posledice poplav, ki sta jih na Obali povzročili podivjana Rižana in Dragonja. Gasilci so z reševanjem zaključili, zdaj pa poteka sanacija zemeljskih plazov. Ob strugi Ri-žane je bilo v poplavah prizadetih okrog 50 objektov, med njimi obe ribogojnici. Tudi včeraj pa je bil še naprej zaprt mejni prehod Dragonja. Direkcija RS za ceste opozarja, da je zaradi nujnih del ponekod na cesti blato. Voznike na območjih, ki so bila v času padavin od petka do nedelje poplavljena, pozivajo k previdni vožnji in prilagoditvi hitrosti razmeram na cesti. Zaradi zemeljskega plazu, ki se je v ponedeljek sprožil na železniško in cestno povezavo na relaciji Dravograd - Ravne na Koroškem, je ta prometna povezava med mestoma še vedno zaprta. Pristojne službe od včeraj zjutraj odstranjujejo plazovino. Zemeljski plaz na območju Stugov-ce nad Lokavcem je v nedeljo odnesel slab kilometer državne ceste Ajdovščina-Pred-meja. Na črpališču Skuk so namestili agregat, saj je plaz potrgal električni daljnovod. Veterinarska uprava RS je tudi vse rejce živali na poplavnih območjih obvestila, naj bodo kljub številnih težavam pozorni tudi na zdravje in dobro počutje svojih živali. Te lahko obolijo zaradi uživanja neprimerne vode in krme, lahko pa se pojavijo tudi nekatere bolezni. Poleg tega je možno spremenjeno vedenje zaradi stresa. (STA) / ALPE-JADRAN Torek, 21. septembra 2010 3 ČEDAD - Seja izvršnega odbora SKGZ Težave v Reziji in spodbudne novice iz Terske in Kanalske doline Krovna organizacija si veliko obeta od včlanjevanja posameznikov - V kratkem ocena predloga SSO ČEDAD - Poučevanje slovenščine in izvajanje zaščitnega zakona na Videm-skem, evropski projekt Jezik, sistem financiranja manjšine, manjšinsko šolstvo v vseh treh pokrajinah in včlanjevanje posameznikov so bile glavne točke ponedeljkove seje izvršnega odbora Slovenske kulturno-gospodarske zveze. Seje so se udeležili tudi člani videmskega pokrajinskega sveta. »Če bodo uresničene napovedi, bo manjšina naslednje leto prejela 2.300.000 evrov manj, kar bi morale naše organizacije pri svojem letnem delovanju upoštevati,« je opozoril deželni predsednik Rudi Pavšič. Jeseni bodo priložnosti za reševanje te problematike nudila omizja med Furlanijo-Julijsko krajino in Slovenijo ter slovensko-italijansko medvladno srečanje v Rimu. Po mnenju predsednika SKGZ se mora naša skupnost potegovati za sistemsko rešitev financiranja, ki bi ji zagotavljala vsaj 5 milijonov evrov, koristna pa bi bila tudi ustanovitev manjšinskega omizja pri predsedstvu italijanske vlade. Glede šolstva je Pavšič poudaril, da za slovenske šole ne morejo veljati ista merila kot za italijanske, dodaten problem pa ustvarja tudi dejstvo, da na tem področju manjšina nima enotne vizije in je prav zaradi tega bolj šibka. K oblikovanju skupnih smernic bi lahko prispevalo zastopstvo Slovencev v Italiji, ki se je s šolsko problematiko ukvarjalo v ponedeljek (s podrobnostmi je člane SKGZ seznanil Livio Semolič, naš dnevnik pa je o tem že včeraj objavil obširno poročilo). Pavšič in predsednik SSO Drago Štoka pa načrtujeta srečanji z deželno šolsko ravnateljico Danielo Beltrame in italijansko ministrico za šolstvo Mariostello Gelmini. Predsednik SKGZ je tudi predstavil kampanjo za včlanjevanje posameznikov, ki bo kmalu stekla. Doslej je bil odziv zadovoljiv, kar je po Pavšičevem mnenju dober znak, saj gre navsezadnje tudi za obliko preverjanja vloge SKGZ v zamejstvu. Vodstvo krovne zveze bo v kratkem tudi natančno preučilo predlog SSO o reformi organiziranosti manjšine. »Moramo ga podrobno analizirati, da vidimo, kje so skupne točke s tistim, ki smo ga mi že pred časom predstavili. Zdi se mi, da žal niti srednjeročno ni na vidiku ene same krovne organizacije,« je zaključil Pavšič. V nadaljevanju so pokrajinska predsednica za videmsko pokrajino Luigia Negro, Živa Gruden, Marina Cernetig, Rudi Bartaloth in Jole Namor orisali položaj slovenske manjšine na Videmskem. Dvojezična šola bo imela kljub temu, da je končna odločitev o njenem začasnem sedežu padla šele sredi avgusta, letos nekoliko boljše pogoje za delovanje, še vedno pa so določene težave. Krizni odbor staršev se je ponovno sestal včeraj in pripravlja tiskovno konferenco. Glede obnove starega šolskega sedeža pa ni nič novega. V Bardu in Tipani bodo imeli tedensko eno uro pouka slovenščine. Do decembra bo stroške kril Inštitut za slovensko kulturo, v nadaljevanju pa bodo za to uporabili sredstva iz deželnega zakona za Slovence, saj bi lahko na podlagi državnega zakona 482 krili samo 15 ur letno. V Bar-du so tudi postavili nove dvojezične table. V Reziji je bilo poletje še posebno vroče. Izdajo prve dvojezične izkaznice so spremljali protesti in ustrahovanja, občinska uprava je občanom poslala vprašalnik o identiteti, poleg tega pa prosila za izključitev s seznama občin, kjer je prisotna slovenska manjšina, oziroma za vključitev med tiste, kjer se izvaja zaščita za Furlane. V Kanalski dolini so vendarle našli ustrezno rešitev za ohranitev pouka slovenščine tudi v letošnjem šolskem letu. Potrebna sredstva bo zagotovila gorska skupnost, Bartaloth pa je izpostavil pomembno vlogo, ki sta jo odigrala župan občine Naborjet-Ovčja vas Oman in izredni komisar gorske skupnosti Verona. Treba pa je čim prej najti sistemsko rešitev vprašanja financiranja in učnega kadra, saj se bo sedanja učiteljica slovenščine čez dve leti upokojila. Dodatno uro pouka na ukovški osnovni šoli bo spet fi- Ponedeljkova seja izvršnega odbora SKGZ v Čedadu nanciralo SKS Planika, ki se je letos preselilo v nove, bolj funkcionalne prostore. Bartaloth je omenil tudi uspeh glasbene šole, ki je skoraj podvojila število gojencev. Namorjeva je spregovorila o projektu Jezik, ki bi ga morali v celoti predstaviti sredi oktobra. Gre za evropski čez-mejni projekt, ki bo prispeval k razvoju celotne slovenske skupnosti v Italiji, v Špe-tru pa bodo v njegovem okviru odprli mul-timedijski center. Za ureditev prostorov je sredstva prispevala tudi Slovenija, trenutno pa še ni dovolj sredstev za periferne postojanke. Govora je bilo tudi o vidljivosti slovenskih programov Rai in TV Slovenije po prehodu na digitalni sistem oddajanja, saj bi lahko bili prebivalci hribovitih območij za to prikrajšani. Člani SKGZ so tudi izrazili potrebo po jasni strategiji delovanja in po boljši komunikaciji navzven, predvsem po informiranju italijanske večine, ki na splošno premalo ve o manjšini. Semolič je omenil, da bi lahko mogoče preko sodelovanja med Telefriuli in TV Primorka Benečija imela na razpolago svojo televizijsko oddajo. Stefano Predan, tajnik Kmečke zveze na Videmskem, pa je povedal, da se je na razpis gorske skupnosti za prispevke iz zaščitnega zakona za slovensko manjšino prijavilo kar 90 kmetovalcev z Videmskega, ki so izjavili, da pripadajo slovenski narodni skupnosti. T.G. LJUBLJANA - Razpis Najboljši literarni prvenec knjižnega sejma LJUBLJANA - Društvo slovenskih pisateljev objavlja razpis za nagrado 26. slovenskega knjižnega sejma za najboljši literarni prvenec, ki je izšel v zadnjem letu. Razpis je odprt do 15. oktobra. Nagrado za najboljši prvenec bodo podelili na odprtju Slovenskega knjižnega sejma 30. novembra v Cankarjevem domu. Založbe in samozaložniki, ki so oziroma bodo v času med 25. in 26. knjižnim sejmom, od 1. oktobra 2009 do 30. septembra 2010, izdali prvo literarno delo (proza, poezija, drama) avtorja ali avtorice, naj svoje predloge s priloženimi tremi izvodi knjige pošljejo na naslov: Društvo slovenskih pisateljev, Tomšičeva 12, 1000 Ljubljana. Nagrajeno delo bo izbrala komisija Društva slovenskih pisateljev, ki jo bodo sestavljali Matej Bogataj, Goran Gluvic, Andrej Hočevar, Lucija Stepančič in Urban Vovk, so sporočili s slovenskega pisateljskega društva. (STA) koroška - Uradno praznovanje 90-letnice koroškega plebiscita Sodelovanje manjšine bo najbrž omejeno samo na govor Inzka Narodni svet zanesljivo ne bo sodeloval na ostalih prireditvah, »ker manjšina ni bila vključena v priprave« CELOVEC - Sodelovanje slovenske manjšine na letošnjih proslavah ob 90. obletnici plebiscita na Koroškem se bo očitno omejilo na nastop predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Valentina Inzka kot govornika manjšine na slovesnosti 8. oktobra v dvorani grbov v deželni hiši v Celovcu. Na ostalih prireditvah okoli 10. oktobra vsaj Narodni svet koroških Slovencev ne bo sodeloval, je sklenil Zbor narodnih predstavnikov (ZNP) Narodnega sveta koroških Slovencev. 48-članski, najvišji gremij NSKS je zasedal preteklo soboto v slovenskem kulturnem domu »pri Cingelcu« na Trati blizu Borovelj in precejšen del seje namenil prav bližajočemu se praznovanju uradne Koroške okoli 10. oktobra oz. ob 90. obletnici plebiscita. Kot je znano, se je na plebiscitu 10. oktobra 1920 dobrih 58 odstotkov volilnih upravi- čencev, med njimi tudi precejšen del koroških Slovencev, v plebiscitni coni A izreklo za obstanek v okviru Avstrije in proti priključitvi k državi Srbov, Hrvatov in Slovencev (SHS). ZNP NSKS je na seji z veliko večino potrdil notranje-manjšinski dogovor, naj bo novi predsednik NSKS Valentin Inzko slavnostni govornik slovenske narodne skupnosti 8. oktobra v dvorani grbov v deželni hiši v Celovcu. Obenem pa je ZNP tudi sklenil, da NSKS pri ostalih prireditvah uradne Koroške okoli 10. oktobra ne bo sodeloval. To pa zato, ker slovenska narodna skupnost ni bila ustrezno vključena v priprave za te proslave. »Pred plebiscitom leta 1920 je koroški deželni zbor sklenil slovesno resolucijo, ki zagotavlja slovenski narodni skupnosti polno integracijo na vseh ravneh ter velikodušno upoštevanje želja koroških Slovencev. Od uresničitve vsebin te resolucije smo tudi po 90-ih letih neskončno oddaljeni,« ugotavlja v izjavi, ki so jo včeraj prejeli mediji, podpredsednik NSKS Nanti Olip. Slednji tudi omenja od leta 1955 naprej nerešeno vprašanje topografije, neenako finančno podporo (slovenski) Glasbeni šoli ter že 15 let upadajočo finančno podporo narodni skupnosti (s strani Dunaja). »Vse te pomanjkljivosti in zamujanja nasprotujejo brezpogojnemu sodelovanju Narodnega sveta na proslavah okoli 10. oktobra, ki v predvideni obliki ne upoštevajo zgodovinskih danosti te dežele. S sodelovanjem predsednika NSKS, dr. Valentina Inzka, na slavnostni seji v deželni hiši želi Narodni svet izraziti svojo pripravljenost, da skupno gradimo Koroško, ki bo prijazna in odprta do želja slovenske narodne skupnosti ter usmerjena v prihodnost dežele,« še poudarja v izjavi za medije poslujoči podpredsednik NSKS Nanti Olip. (I.L.) koroška-slovenija - Razstava ob 90.obletnici plebiscita Sodoben diskurz o pojmu domovina V Muzeju sodobne umetnosti v Celovcu bodo danes odprli razstavo »Heimat/Domovina« - Razstavlja 16 umetnikov in umetnic iz Koroške in Slovenije CELOVEC - V Muzeju sodobne umetnosti (MMKK) v Celovcu bodo danes odprli razstavo »Heimat/Domovina«. Razstavo, ki se loti vprašanja na Koroškem še posebej občutljivega in hkrati močno politično in emocionalno obremenjenega pojma »domovina«, so organizatorji zavestno postavili v čas praznovanj letošnje 90. obletnice koroškega plebiscita, da bi sprožili odprt, kritičen in sodoben diskurz o tem pojmu, je na včerajšnji predstavitvi poudarila direktorica celovškega muzeja Christine Wetzlinger- Grundnig. Na razstavi sodeluje 16 umetnikov in umetnic iz Koroške in Slovenije, med drugimi Meina Schellander, Ernst Logar, Nika Špan, Eva Petrič, Ines Doujak, Inge Vavra in Jochen Traar, ki se zelo osebno, individualno, lotijo pojma »domovina«. Rezultati njihovega umetniškega dela bodo na ogled do 28. novembra 2010. Kot je bilo poudarjeno na predstavitvi razstave, se je pojem domovina s časom stalno spreminjal - od prvotne opredelitve kot geografski prostor, od pravno relevantnega pomena, povezanega z lastnino in posestjo, ter iz tega izpeljanimi pravicami in dolžnostmi, prek bolj čustvene, romantične opredelitve, prek preobrazbe od zasebnega do političnega pojma ter vse do ideološke obarvanosti in emocionalnega naboja - in je s tem sam postal zrcalo zgodovinskih, družbenih in psihičnioh procesov. Razstava »Heimat/Domovina« vsekakor želi omogočiti sodoben diskurz o pojmu domovina in na podla- gi del 16 umetnic in umetnikov s Koroškega in iz Slovenije na aktualen umetniški način opredeliti in preveriti obravnavani pojem. Ustvarjalci ga obravnavajo z najrazličnejših področij - z zasebnega, družbenega, zgodovinskega in političnega - ter nudijo širok, heterogen spekter, celo paleto različnih pristopov k pojmu domovina na začetku 21. stoletja, ki ga zaznamuje globalizacija, mul-tikulturnost, mobilnost, izgubljanje korenin in migracija. Istočasno pa umetniška dela nazorno kažejo, kaj lahko domovina pomeni za posameznika (v neki regiji), kakšni problemi, pa tudi kakšne prednosti so lahko povezane z njo, kaj posameznika nagovarja, zanj predstavlja izziv ali iz njega izvablja kritiko, pa tudi to, kaj zagotavlja zaupanje in varnost ter zbuja hrepenenja. V celoti gledano se zastavlja vprašanje, kako naj v sodobnem času razumemo domovino onkraj teritorialne vezanosti, in nenazadnje tudi vprašanje, kako naj ravnamo s pojmom, ki je bil po eni strani v zgodovini kar najbolj grozovito zlorabljen in ki po drugi strani danes, v povezanem svetu brez meja, postaja skorajda odveč. Direktor Mestne galerije Ljubljana Aleksander Bassin je ob tem predlagal, da bi razstavo z isto tematiko lahko čez nekaj let postavili tudi v vsakem drugem evropskem mestu, k sodelovanju pa povabili ne samo na dve državi omejen krog umetnikov in umetnic. Ivan Lukan Eva Petrič: Postaja svetlobe (light station) 4 Sreda, 22. septembra 2010 GOSPODARSTVO PRISTANIŠČE - Pristaniški odbor z veliko večino odobril koncesijo za prenovo Za staro pristanišče morda vendarle odbila odločilna ura Naveza Maltauro-Rizzani de Eccher bo dobila koncesijo za 70 let - Več kot milijarda evrov naložb Košček starega tržaškega pristanišča arhiv TRST - Brez pretiravanja lahko ocenimo, da bo učinek naložbenega ciklusa v naslednjih 10 do 15 letih presegel vrednost milijarde evrov, je na včerajšnji novinarski konferenci po zasedanju pristaniškega odbora izjavil Marco de Eccher iz podjetniške naveze Maltauro-Rizzani de Eccher, ki je dobila koncesijo za tržaško staro pristanišče. Člani pristaniškega odbora so predlog za podelitev koncesije podprli z veliko večino: za je glasovalo 13 članov, dva sta bila proti, trije pa se glasovanja niso udeležili. Kot so na srečanju z novinarji povedali vidno zadovoljni predsednik Pristaniške oblasti Claudio Boniciolli, predsednica Pokrajine Trst Maria Teresa Bas- Claudio Boniciolli kroma sa Poropat in tržaški župan Roberto Di-piazza, bo koncesija sklenjena za 70 let (zaprošena je bila sicer 89-letna) z letno najemnino 4,4 milijona evrov, ki jo bo glede na finančne naložbe gradbene na- "Naši diplomanti so na trgu precej iskani. Komercialistov, tržnikov, računovodij in pravih poslovnih sekretarjev je trg dela še vedno zelo lačen." CENTER VIŠJIH POSLOVNIH ŠOL LAMPRET CONSULTING N O V A G O R I C A šmu posiomn m v ncm aom Zakaj ne bi obiskovali študija na slovenski fakulteti blizu doma? Ponujamo vam vpis v akreditirane javno veljavne in bolonjsko prenovljene programe. Šudij je prilagojen zaposlenim. Višješolski dvoletni program: * EKONOMIST (naziv: ekonomist) (smeri : komercialist, računovodja, bančništvo in zavarovalništvo) * POSLOVNI SEKRETAR ( naziv: poslovni sekretar) Visokošolski triletni program: * KOMERCIALA 1 ( naziv: dipl. ekonomist) * TURIZEM ( naziv: dipl. organizator turizma) NOVO! ( smeri: marketing turizma ter evropska novost igralniški turizem) Podiplomski dvoletni program: * KOMERCIALA ( naziv: magister poslovnih ved) Izredni študij poteka v celoti v Novi Gorici ! Ugodni pogoji obročnega plačevanja in kreditov za študij Lampret consulting d.o.o. Tolminskih puntarjev 4, Nova Gorica 00 386 5 33 82 700; visjasola@lampret-consulting.si www.lampret-consulting.si » Raziskave med diplomanti kažejo, da se večini diplomantom investicija v študij povrne prej kot v dveh letih s povišanjem plače, napredovanjem ali novim delovnim mestom.« Roberto Dipiazza kroma veze mogoče znižati za 50 odstotkov. Gradbeni skupini Maltauro in Rizzani de Eccher sta za tehnično upravljanje koncesije in za izvedbo javnih del na območju starega pristanišča ustanovili posebno podjetje Citta Porto, ki mu predseduje Enrico Maltauro. Naveza Maltauro-Rizzani de Eccher je bila julija 2009 izbrana na javnem razpisu med 34 ponudniki, ker je bil njen projekt ocenjen za najboljšega in ker je zasnovan na merilih, s katerimi je bil izdelan nov pristaniški regulacijski načrt. Projekt vsebuje tudi bonifi-ciranje onesnaženega barkovljanskega nasipa in izpolnjuje pogoje lokalnih uprav o zaščiti javnega interesa na obravnavanem območju. Če bo šlo vse po predvidevanjih, bi se prva dela lahko začela že prihodnje leto. Pred tem bo treba pridobiti zeleno luč spomeniškega varstva in ugodno razsodbo deželnega upravnega sodišča, na katerega sta se pritožila dva od zavrnjenih kandidatov na javnem razpisu (beneška družba Save in skupina Zampari-ni). Boniciolli je podrobno opisal zahteven postopek razpisa in izbire konce-sionarja, pri katerem je Pristaniška oblast tesno sodelovala z ministrstvom za infrastrukture, z državno odvetniško službo in s pravnimi izvedenci Občine in Pokrajine Trst. »Do zadnje vejice smo upoštevali zakon, ves iter je bil skrajno transparenten, saj smo tudi za ceno zamud želeli preprečiti kakršno koli možnost pritožb,« je dejal Boniciolli, za katerega so tudi morebitni bodoči prizivi v praksi že poraženi. Skratka, tudi sicer zadržani Boniciolli je včeraj izrazil prepričanje, da so »Pristaniška oblast, Občina Trst in Pokrajina danes zmagale«. Zelo zadovoljna je bila tudi predsednica pokrajinske uprave, ki je prepričana, da bo prenova starega pristanišča močan vektor gospodarskega razvoja v mestu in pokrajini. »Naša uprava je od vsega začetka podpirala celovit projekt prenove (v nasprotju s tistimi, ki so se zavzemali za prenovo po kosih, op.ur.), da se enkrat za vselej konča propadanje tega dela mesta. Gre za zmago politike z veliko začetnico, ko smo uprave z različno politično opcijo postavile v ospredje razvoj tega mesta. Javna dela bodo zaposlila ogromno ljudi, zato gre za izredno priložnost tudi z vidika zaposlovanja,« je bila povedala Maria Teresa Bassa Poropat. EVRO 1,3120 $ +0,4 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 21. septembra 2010 valute evro (povprečni tečaj) 21.9. 20.9. ameriški dolar japonski jen 1,3120 112,05 1,3074 112,07 kitajski juan ruski rubel mniickn nirui?» 8,8008 8,8008 40,7955 599160 8,7783 40,5500 59,8530 MlUlJjIVa 1 ULJIJa danska krona nritsncKi ti ini" 7,4489 0,84545 7,4468 0,83575 L/1 1 LC11 DM 1 Ul 1 L švedska krona nr-ir\Q 1/^ 9,1459 7,9295 9,2295 7,9650 1 1UI VCjIVCI M Ul ]0 češka krona i Tran« 24,665 13156 24,680 1,3210 jVIv_u1jM Malih. estonska krona maHTarcK i tArint 15,6466 279,88 15,6466 282,82 11 iaui£.cii JM IUI II I L poljski zlot 3,9450 1,3536 3,9622 1 3487 Kol IGUJM UUIdl avstralski dolar nAlnarcki IA\/ 1,3852 1,9558 1,3826 1 9558 ICV romunski lev II1Y*\\/CKI litac 4,2668 3,4528 4,2640 3,4528 IILUVJM I I LCli latvijski lats hr^7i ICKI rpa 0,7093 22710 0,7091 2,2406 UIOLIIIJM itrcii islandska krona ti itck^ lira 290,00 1 9595 290,00 1 9562 LUI JIVCI III o hrvaška kuna 7,2840 7,2843 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 21. septembra 2010 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev libor (usd) 0,25750 0,29156 0,47313 - libor (eur) - - - - libor (chf) 0,14667 0,17833 0,25167 - euribor (eur) 0,618 0,879 1,141 - ■ ZLATO ■ (999,99 %%) za kg _ 31.178,02 € +217,94 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 21. septembra 2010 MARIA TERESA Bassa Poropat kroma Tržaški župan je kar žarel od zadovoljstva in ni varčeval z dovtipi. Lepšega konca svojih dveh mandatov v občinski palači na Velikem trgu si res ni mogel želeti. »21. september mi bo ostal v srcu. Mi trije smo bili v zelo velikem sozvočju, to je sad našega skupnega dela. Postavili smo piko na i za rast tega mesta, kjer v 50 letih ni bilo nič narejenega,« je dejal Roberto Dipiazza, ki je potem ostro kritiziral oba člana pristaniškega odbora, ki sta glasovala proti koncesiji. To sta bila predsednik tržaške Trgovinske zbornice Antonio Paoletti in predsednik stanovskega združenja pomorskih agentov FVG Edoardo Filipcic. Paoletti je razloge za svoj negativen glas pojasnil v tiskovnem sporočilu, v katerem očita Pristaniški oblasti netransparentne postopke pri izbiri koncesionarja, kar naj bi pomenilo tveganje za nadaljnje sodne prizi-ve in s tem zamude pri sicer potrebni prenovi starega pristanišča. Veliko zadovoljstvo z odločitvijo za izbiro koncesionarja je izrazil tudi deželni odbornik za infrastrukture Ric-cardo Riccardi, ki je na pristaniškem odboru prav tako podprl sprejeti sklep. Kot je izjavil, »predstavlja prenova tržaškega starega pristanišča perspektivo ne samo za Trst, ampak za vso Furlanijo-Ju-lijsko krajino, za katero je pristaniški sektor strateški dejavnik razvoja«. Tudi Riccardi je izpostavil »enotnost, ki so jo pokazele institucije, torej občine Trst in Milje, Pokrajina in Dežela pri glasovanju« in izrazil obžalovanje zaradi nestrinjanja in vzdržanja, za katerim pa po njegovem mnenju ne smemo videti zarot. »Delo bo še dolgo, nadaljevati moramo z odločnostjo in tudi s prav tolikšno zmernostjo, da ne izgubimo te pomembne priložnosti,« je sklenil deželni odbornik. Projekt Maltauro-Rizzani de Ecc-her je bil izbran predvsem zato, ker na 596 tisoč kvadratnih metrih površine s prenovitvijo in ohranitvijo 67 zgradb namerava vzpostaviti dejavnosti, ki so povezane z navtiko in turizmom. Predvidenih je več marin s 500 privezi, restavracije, hoteli, bari, poslovna središča, skratka vse tisto, kar razumemo s pristaniškimi dejavnostmi v širokem pomenu besede. Staro pristanišče tako ne bo izgubilo svojega prvotnega namena, ampak se bo odprlo proti mestu. Vlasta Bernard vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 12,95 IMTTTDCI IDDDA 3 m +0,86 -1 96 KRKA 1 1 IKA KOPER 64,51 15 57 -0,37 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 146,64 +0,71 +1,15 TELEKOM SLOVENIJE 249,23 89,59 +0,54 +0,75 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 42,00 AERODROM LJUBLJANA 24,29 DELO PRODAJA - CTni +2,44 +1,08 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - ICTD A BCM7 SÛÛ _i_1 1 /1Q NOVA KRE. BANKA MARIBOR Ml IMnTCCT 10,41 +0,10 KOMPAS MTS - - Mil/'A PIVOVARNA LAŠKO PO7AVAROVAINICA SAVA 14,72 -1,80 POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SA! MS Ml IB! IANA 24,00 -7,69 SnLUS, L_IMBt__InNn SAVA TERME ČATEŽ 170,04 -2,36 IERME ČAIEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 84,50 16,74 +2,92 +3,59 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 21. septembra 2010 -0,06 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 1,12 84,3 15 37 +1,17 -0,44 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 4,78 1 046 -0,26 -1,65 +0 10 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 3,705 0937 +0,27 EDISON ENEL ENI 3,94 15 95 +0,86 -0,06 +0 19 FIAT FINMECCANICA 10,86 +0,09 FINMECCANICA GENERALI IFIL 8,59 15,01 +0,53 +0,33 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,46 1136 +1,54 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 20,01 5 31 -0,70 -0,70 +1 34 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 6,79 +1,65 PIRELLI e C PRYSMIAN 1,91 5,88 13 63 -0,98 -0,59 +1 79 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 28,74 -1,03 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,70 5,82 1 04 -0,27 +0,34 TENARIS TERNA 14,26 311 +2,04 +0,42 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 0,10 721 +0,56 +1,27 UNICREDIT 1,89 +0,49 -2,11 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 72,99 $ -0,72 IZBRANI BORZNI INDEKSI 21. septembra 2010 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 828,87 3.249,42 +0,35 +0,68 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 1.901,71 842,44 +0,33 -0,07 FIRS, Banjaluka Belex 15 Beograd 1.424,13 62 7 84 -0,20 +0,63 DCICA 1 J, DCUUIdU SRX, Beograd BIFX Sarajevo 253,59 148633 +1,32 +0,00 Dir A, SalaJCVU NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.197,20 -0,14 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 10.777,46 1.992,89 +0,22 +0 17 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF 1fin I nnrlnn 1.142,05 1.171,55 6.275,98 -0,06 +1,34 -0,30 FiSE 100, London CAC 40, Pariz ATX Dunaj 5.576,19 3.784,40 2.532,10 -0,47 -0,10 +0,58 a i X, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 1.137,6 2.794,55 +0,37 -0,29 EUROSI OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 9.602,11 3.095,39 22.002,59 2.591,55 20.001,55 -0,24 +0,46 +0,11 +0,10 +0,48 / MNENJA, RUBRIKE Sreda, 22. septembra 2010 5 O NAŠEM TRENUTKU O slovesnih dogodkih slovenske manjšine Ace Mermolja 55 *9 Prejšnji petek sta se s koncertom Primorske poje v Bazovici zaključila dva tedna prireditev, poklonov in komemoracij, ki so zabeležili jubilejno proslavo bazoviških junakov. Priložnost mi daje snov za razmislek o slovesnostih, proslavah in kome-moracijah Slovencev v Italiji. Tržaški in goriški Slovenci tekom leta prirejajo mnoge proslave pred spomeniki padlim protifašistom, slovesnosti ob kulturnih praznikih in prireditve, ki so postale velike manifestacije ali pa ljudska slavja. V Benečiji so glede tega bolj skopi, saj imajo drugačno zgodovino in druge dogodke, ki bi se jih veljalo spomniti. Ob tržaških in goriških slavjih pa bi si dovolil pripombo: morda bi veljalo razmisliti o manjši količini in o izrazitejši vsebini. Cenim velike napore ljudi in društev. Cenim nemajhno količino prostovoljnega dela in niti ne mislim na to, koliko kaj stane, čeprav bi bila misel upravičena. Skromnejši organizacijski napori, manjše število dogodkov in večji trud namenjen vsebini bi morda "osvežil" naše. Ne bi želel izpasti kot učitelj ali kritik z "vrha". Če pa naj razmislek pričnem pri Bazovici, mi proslava ponuja dve izhodišči. Bistveno ostaja, da se spomnimo fašističnega zatiranja, antifašističnega boja, OF in NOB. Pomembno je, da se spomnimo in diskutiramo, saj se mnenja o fašizmu, nacizmu, komunizmu, o odporni-štvu in kolaboracionizmu, o povojnih pobojih itd. še vedno izrazito delijo med Slovenci, v Italiji in v sami Evropi. Kljub tisočim študijam ta stran zgodovine še ni zaprta in deluje kot izrazito politični element. Osebno imam dovolj razjasnjena stališča, vendar nisem gluh za razhajanja. Slednja imajo tudi politične predznake, npr. di- sput, kdo je sprožil vseslovensko ljudsko vstajo: TIGR in sorodne organizacije ali pa OF? TIGR je bil med organizacijami, ki so se na Primorskem pričele upirati fašistični strahovladi. OF in NOB sta bili osnova množičnega in oboroženega upora, skratka, antifašistične vojske. Nekateri mislijo drugače. Neusklajenost spomina, revizioniz-mi ali pa navadna ignoranca o preteklosti odpirajo nove oblike fašizma. Veča se nestrpnost do avtohtonih in novih manjšin, do drugače mislečih, do antikonform-izma, uveljavljajo se »mačizem«, novo podcenjevanje ženske in še marsikaj. Pojavi nestrpnosti do drugega kar brstijo v Italiji in v Evropi. Evropski vodilni politiki se skoraj zmerjajo zaradi Ciganov. Spolni škandali so postali element italijanske politike. Ostra so nasprotja glede homoseksualcev in drugačnih zakonskih zvez. Stranke lovijo glasove s ksenofobijo in rasizmom. Ljudje postajajo arogantni in hudobni do drugih jezikov in kultur in to celo v mali Reziji, kjer je občinski svet brez pomislekov grobo kršil ustavo in zakone, kar postaja nesprejemljiva praksa italijanske desnice. Danes deluje veliko sil, ki ogrožajo pravno državo in demokracijo, zato ostajajo omenjene teme sol in smisel vseh naših proslav ob spomenikih padlim in drugje. Površne komemoracije so lahko organizacijsko še tako bogate, a dajejo včasih vtis, da pozabljamo na njihove korenine. Ob tem zdaleč ne mislim le na Bazovico, kjer dajejo govorniki "piko na i". Morda pa potrebujejo ljudje več informacije in to ne le v komemorativnih nagovorih. V diskusijah bi bili koristni tako slovenski kot italijanski razpravljavci in ne samo zgodovinarji. Omenil sem Primorsko poje. Ob nastanku in nato mnoga leta je imela velik vsebinski pomen, saj je bila med prvimi pobudami, ki je združevala ljudi z dveh strani ne vedno "odprte" meje. Na takratnih revijah Primorske poje ni nastopalo 216 zborov ter 8.500 pevk in pevcev. Sprašujem se, kaj pomeni danes tolikšna množica več od tega, kar je lahko masovna pevska družabnost. Ne nasprotujem prireditvi, naj bo vesela in množična, oddaljujeta pa se vsebinska in kulturna razsežnost dogodka. Časi so drugačni in pogoji tudi, ne morem pa spregledati tega, da so številke pri prodaji knjig, gledaliških in koncertnih abonmajev, pri obiskih razstav itd. veliko skromnejše: morda kar za eno ničlo manjše od številk, ki jih zasledimo pri Primorski poje... Preventivno bi se lahko lotil slovenskega kulturnega praznika oziroma Prešernovih proslav. Polemike so in bodo tako glede osrednje slovenske, kot tudi zamejske proslave. Bolj kot na tisoč organizacijskih in drugačnih prepletov se mi zdita pomembnejša spomin in poudarek na pomenu kulture s tričetrturnim kakovostnim dogodkom: tudi če je na odru en sam glasbenik, igralec, performer ali kak drug umetnik. Gledalcem naj ostane vsaj okus lepote. Potrebujemo vsebine, razpravljanje in kakovost, ker tovrstno blago pogrešamo v vsakodnevnem življenju, v politiki, v medijih, predvsem po televiziji, skratka, v našem vsakdanu. Obdani smo od lepih kulis ter ogromne organizacije in tehnike, ki povzdigujeta nič v vredno in lepo. Okoli nas se bohotijo slogani in podobe, na skromnejših slovesnostih bi bilo vredno »spektakel« oplemeniti z vsebino in razmisleki. PISMA UREDNIŠTVU Religija in vera Pišem v zvezi z »gloso«, ki je bila z naslovom »Center G. Vannucci bi potrebovali tudi v Ljubljani«, objavljena na Primorskem dnevniku dne 16.9.2010. Zahvaljujem se za prijazne ter spodbudne besede, ki jih je zgodovinar Jože Pir-jevec izrazil v zvezi z mojim prispevkom. Ker pa so, kot se zdi, določeni argumenti navedenega prispevka potrebni bolj eksplicitne razlage, bi dodal, kar sledi. V svojem dopisu nisem nikakor prišel do »sklepne ugotovitve«, da je treba Tita »revaluti-rati« (oz. revalorizirati), saj ga v nekaterih krogih še vedno preveč valorizirajo. In še manj, da »ga gre proglašati za svetnika«. Osebno menim, da proglašati nekoga za svetnika presega človeške zmogljivosti in še bolj človeške pristojnosti. To je samo stvar Boga. Omejil sem se pa na trditev, da ima stavek »Tito je svetnik«, po logiki, ki jo lahko poimenujemo religiozna logika, svojo doslednost. Nesporazum verjetno izvira iz zmede, ki jo lahko besedi religija in vera povzročita. V tem smislu bom skušal na kratko pojasniti ta dva pojma, ki nista samo različna, temveč sta si celo nasprotna. Teolog Alberto Maggi pravi, da je religija največji sovražnik vere. Dobršen del evangelija je posvečen konfliktom, ki so jih Jezus in njegovi učenci imeli s predstavniki takratne dominantne religije (farizeji, sadu-ceji, pismouki itd.). Kristusa so križale religiozne oblasti. Za religijo, kot je bil takratni judaizem in kot je tudi v dobršni meri, od 4. stoletja dalje, postalo krščanstvo, je nepojmljivo oz. nesprejemljivo, da ima lahko človek neposreden stik z Bogom - kot je Jezus govoril. Saj vsa oblast in bogastvo, ki so ju imeli/ ju imajo predstavniki religije (in ne vere!), slonita prav na tem, da lahko »samo oni« opravljajo funkcijo posrednikov med človekom in Bogom in nihče drug. S tega vidika me srčno veseli, da se je gospod Pirjevec v svojem razvoju -kot sam pravi - znatno oddaljil od religije. Toliko bolj, ker se iz tistega, kar piše, lahko razbere tudi neko upanje, ki ga lahko brez pomisleka poimenujemo vero. Na primer vero v pozitiven razplet bodočnosti človeškega rodu. No, lahko bi jo poime- novali »zdravo pamet«, ampak glede na današnjo situacijo človeštva, videti tudi samo možnost kakega optimističnega razpleta, predpostavlja vero, ki presega tisto, kar bi »zdrava pamet« narekovala. Verjetno se bo še govorilo o socializmu, mogoče se bo govorilo o utopističnih skupnostih, o katerih je Lev Tolstoj pisal v svojem »Manifestu« l. 1894. Posebno v Ameriki obstaja močna tradicija krščanskih utopističnih skupnosti. Navsezadnje menim, da niso toliko važne etikete, ki jih dajemo stvarem, kot pa vzgibi, ki vsebujejo tiste iste »mesijanske klice«, ki so tudi - kot pravi gospod Pirje-vec - »bile prisotne v našem velikem uporu«. Kot kaže zgodovina, je vsak poskus vsiljevanja katerega koli modela idealne družbe ljudem z nižjo stopnjo zavedanja, usojen na propad. Zato ostaja za človeštvo edina možnost napredovanje v zavedanju, ki izključuje vsakršno vsiljevanje in ki se začne pri pravičnih odnosih med ljudmi. Adam Selj Novice z Bistriškega Spoštovano uredništvo Primorskega dnevnika! Vaš časopis dokaj redno spremljam po spletu, tako da imam vpogled v glavne prispevke, ki jih objavljate v tiskani obliki. Žal pa ugotavljam, da kljub imenu Primorski, seže vaše zanimanje le na zelo omejen prostor, ozek geografski pas na naši strani nekdanje meje. Ker sem doma iz Ilirske Bistrice, ene najbolj zakotnih primorskih občin, potisnjenih ob mejo s Hrvaško, me vedno zanima, če bom našel v Primorskem kak prispevek o domačem dogajanju, ki je vezano tudi na udeležbo kulturnih in drugih skupin iz zamejstva. Vsaj formalno sta namreč devin-sko-nabrežinska in ilirskobistriška občina pobrateni in zato se vendarle nekaj dogaja tudi v medsebojnih stikih. Predvsem na kulturnem, natančneje pevskem pa tudi športnem področju. O tem v Primorskem nisem prebral niti besedice. Najbolj pa sem bil razočaran ob vašem odnosu do osrednje primorske proslave ob 15. septembru in 65-letnici konca druge svetovne vojne, ki je bila v sobo- NU to 18. sept. na Hribu svobode v Il. Bistrici ob prisotnosti celotnega slovenskega političnega vrha. V naših krajih se je namreč v dneh od 30 do 7. maja 1945 bila ena najhujših bitk za osvoboditev Primorske. Če enote IV. Armade ne bi zaustavile iz Reke prodirajoči nemški 97. korpus z okoli 20.000 vojaki, bil v nevarnosti tudi že osvobojeni Trst. Kljub izredno slabemu vremenu je preko 1000 ljudi iz celotne primorske in zamejstva z zanimanjem prisluhnilo govoru Milana Kučana in bogatemu kulturnemu programu. Kaj pa Primorski? Berem v soboto, če bom našel vsaj drobno napoved dogodka. Nič. Berem na spletu nedeljski Primorski, zopet nič. Ko smo bili številni Bistričani prejšnjo nedeljo v Bazovici, je ena od udeleženk dejala, da je škoda, ker ni napovedovalec ob koncu veličastne proslave na bazovski gmajni povabil udeležence v Ilirsko Bistrico na vseprimorsko proslavo. Kako pa naj bi kdo vedel za Il. Bistrico, če niti Primorski ni, ali pa noče objaviti vsaj drobne agencijske vesti o tem dogodku. Vaš razočarani spletni bralec Tomo Šajn, Ilirska Bistrica PRIPIS UREDNIŠTVA: Gospod Šajn ima prav, ko pravi, da pišemo malo o dogajanju na območju Ilirske Bistrice. Žal nas je v uredništvu premalo, da bi lahko sami neposredno pokrivali tudi to območje in smo zato odvisni od naših sodelavcev na terenu. O sodelovanju ilirskobistriške in de-vinsko-nabrežinske občine pa redno poročamo, ko do raznih srečanj pride. Tudi o osrednji primorski proslavi smo obširno poročali v naši nedeljski številki, vendar vse vesti ne gredo na splet. So pa na spletu dosegljive naročnikom spletne izdaje, ki imajo dostop do kompletne tiskane izdaje. Kdor ni naročen na našo spletno izdajo, pa si lahko celotne tiskane izdaje na spletu prebere sedem dni po objavi v časopisu. (Ur.) ISTRSKI ZORNI KOT Krepitev stikov med Hrvati in Srbi Miro Kocjan Istrski in kvarnerski mediji obširno poročajo o zborovanju, ki je bilo v Ilirski Bistrici ob obletnici konca vojnih operacij in priključitve Pri-morja domovini. Seveda naglašajo smelo kljubovanje udeležencev žal poraznemu vremenu, zlasti pa stališče, da imajo taki prazniki, ki so zgodovinsko izjemnega pomena, pravico, da jih slavimo z vsemi državnimi atributi. Utemeljen je bil tudi poudarek prispevku, ki so ga dale pre-komorske brigade in druge preko-morske enote. Še zmeraj pa se v medijih pojavi kak spis, namenjen kulturno-lite-rarnemu dogodku v Vilenici. Tudi tokrat se je Rakovac odrezal z zanimivo trditvijo, da ima Vilenica za razliko od drugih kulturnih manifestacij, ki jih zaznamuje takšna ali drugačna politika, povsem nove politične reference. Le-te namenjajo Vilenici še večji poudarek, namreč ne več staromodnega, marveč nove, žive, sproščene in poštene značilnosti. Veljko Ivančič, predsednik istrske Ljudske stranke, je na srečanju v Pulju zlasti poudaril, da je država na Hrvaškem žal prisotna vsepovsod, decentralizacija pa ne napreduje. Dejstvo je, da regije, občine in druge krajevne oblasti prejemajo samo skromnih deset odstotkov dohodkov, s katerimi letno razpolaga država. Dejal je, med drugim, da je centralizacija, kakršna vlada na Hrvaškem, najbolj nemogoča oblika upravljanja z javnimi financami. Razmere so žal takšne, da je uresničevanje določenega zakona, ki ga sprejme država, večinoma brž v težavah prav zaradi tega, ker krajevne uprave ne vedo kako ravnati. Reška komisija za krajevno samoupravo je sprejela sklep, da se eden od trgov v starem delu mesta poimenuje po Riccardu Zanelli, znanemu reškem avtonomistu, ki je bil predsednik Reške svobodne države v letih 1921 in 1922. Trg, o katerem je zdaj govor, še ni nikomur namenjen. Časniki naglašajo, da je to hvalevredna iniciativa, saj o Zanelli, ne glede na to, da gre za reško zgodovinsko osebnost, ni govora nikjer, Reka pa le ima objekte, s katerimi bi se ga spominjali. Po Zanelli naj bi se zdaj, seveda po potrditvi kvalificiranega občinskega organa, imenoval del tako imenovanega Scoglietta. V Benetkah je bil sestanek osrednjega odbora Jadranske evro-regije, ki je bila tu ustanovljena leta 2006. Novost je med drugim, da so se zadnje čase vključile v evroregijo še nekatere grške ustanove. Tokrat so razpravljali zlasti o bodoči smeri te regije, namreč ne več samo vodoravno marveč navpično. Predsednik Luca Zaia je naglasil, da je navpična smer te regije ne samo nujna, marveč kar naravna. Kar navzoče je Sredozemlje, domala odsoten pa je sever. Na sestanku pa so kar veliko razpravljali o vprašanju mesta Marghe-re, ki ga je groba kemija dobesedno uničila. Zlasti Marghera naj bi v bodoče bila zastavonoša severne terciarne logistične smeri. Župana Reke in Cetinja sta na Reki podpisala sklep o pobratenju dveh mest, pobuda je že pred meseci prišla iz Črne gore. Sodelovanje se bo razvijalo na številnih področjih, zlasti med državnima arhivoma in univerzama. Izhodišče naj bi bila krepitev kulturnih in zgodovinskih odnosov. Posebno pozornost bodo posvetili tudi sodelovanju črnogorske manjšine na Reki in reške v Ce-tinju. Vemo, da šteje Cetinje 15 tisoč prebivalcev, do leta 1946 pa je to bila prestolnica Črne gore. V tem mestecu je bil sedež vladajoče družine Njegoševih. Na obisku v Pulju je bil predstavnik Srbov na Hrvaškem Milorad Pupovac. Cilj obiska je bil krepiti s pomočjo ustreznih ustanov stik med dvema narodoma in nekaterimi mesti. Pupovac je med drugim opozoril, da so bile v Pulju že številne srbske delegacije, ki so predlagale predvsem vrsto načrtov za medsebojno utrjevanje kulturnih vezi. Zdaj so se dogovorili, da bodo imeli Srbi narodno organizacijo v istrskih mestecih Vod-njah in Medulin. Na vrsti bo kmalu tudi ureditev sedeža v Fažani. Srbski predstavnik je tokrat poudaril, da bi morali biti Srbi v Istri bolj prisotni v policiji in raznih državnih ustanovah. Zavzel se je tudi, da bi šolska oblast v Pulju, v določenih zasluženih primerih, nakazovala štipendije tudi srbskim študentom. Iz Zadra pa poročajo, da so predali namenu novi sedež organizacije »Dante Alighieri«, ki bo v Kovaški 2 imela daleč pogoje za delo kot sedaj. Uspešno so rešili tudi zadnja tehnična vprašanja, ki zadevajo prostore in vzdrževanje. Odprtje novega sedeža pa je v Zadru toliko bolj zanimivo, kar sovpada s tem, da so hkrati sklenili simbolično pobratenje z odborom »Dante Alighieri« v Padovi. Na srečanju odbora kvarnerske regije na Reki so obratovali stanje proračuna za letošnje leto in med drugim ugotovili določen nesorazmerje kajpak v škodo, to pa za 3, 5 odstotka. Z veseljem pa so navzoči sprejeli novico Bosiljke Kalčičeve, da bodo v kratkem »konkretno« razpravljali o pričetku rednejše aktivnosti letališča na Krku. Vemo, da imajo to letališče za reško domicil-no ustanovo. Sporočili pa so že, da nameravajo letališče predati zasebni firmi. Pred 18 leti je umrl Antonio Borme, prvi predsednik Italijanske unije, v zvezi s tem, pa manjšinski mediji opozarjajo, da tisk na sploh žal zanemarja tega moža in njegovo še kako pomembno tedanjo politično vlogo. Izkoriščam priložnost da povem, da sem imel z Bormejem, ki je bil med drugim tudi ravnatelj gimnazije v Rovinju niz stikov. Potoval je namreč pogosto v Ljubljano seveda upoštevaje, da je del italijanske manjšine bil in je tudi na slovenski obali. Vsakokrat pa se je ustavil tudi pri meni na občini v Kopru, ki sem ji predsedoval. Nekateri tedanji zapiski so zanimivi. V Ljubljani je imel stike zlasti z Bojanom Lubejem, ki je vodil slovensko komisijo za manjšine pri državnem zboru. Z menoj se je kar rad predhodno posvetoval o problemih, ki jih je nameraval sprožiti v Ljubljani. Tako se je med drugim zavzemal za to, da bi prispevali k temu, da bi stiki med obema deloma italijanske manjšine bili kar najbolj tesni in stalni. Imel je namreč mestoma pripombe, da na Hrvaškem niso najbolj iskreno naklonjeni manjšini. Prizadeval si je, da bi Slovenija, tudi kot primer Hrvaški, redno nakazovala finančna sredstva za manjšino. Priporočal je, da ne bi delali težav pri dobivanju italijanske šolske literature kajpak iz Italije, pri čemur smo mu pojasnili, da ne gre toliko za redno dobavo, pri čemer nikakor ne delamo težav marveč za nekatere višje instance kot je bila denimo carina. Obžaloval je, ko mi je razlagal o delu z manjšino, da ima na žalost tudi v osrednjem odboru na Hrvaškem, sodelavce, ki se pogosto ne strinjajo z njim (Bormejem). Uredili smo, da je imel v Ljubljani kar nekaj osebnih pogovorov s predsednikom vlade, ki je bil Stane Kavčič, ta pa je vsestransko podpiral politiko do manjšine. Zavzemal se je, da bi jaz tudi osebno pomagal pri zaposlovanju Italijanov, naposled pa je priporočal, da bi v kaki slovenski delegaciji (ne samo gospodarski), namenjeni v tujino, pogosteje bil tudi predstavnik manjšine. Sodelovanje je bilo obojestransko koristno, predvsem pa iskreno. Prijateljsko. 6 Sreda, 22. septembra 2010 ITALIJA / UNICREDIT - Na včerajšnji napeti seji po 13 letih vodenja banke Upravni svet naposled odslovil pooblaščenega upravitelja Profuma Razlog naj bi bil nov vstop libijskega kapitala, ki je razjezil nekatere italijanske in nemške delničarje VATIKAN - Banka Predsednik IOR osumljen pranja denarja Ettore Gotti Tedeschi ansa VATIKAN - Finančni stražniki so zaplenili 23 milijonov evrov vatikanske banke Istituto per le Opere di Religione (IOR), uvedli pa so tudi preiskavo proti predsedniku banke Ettoreju Gottiju Tedeschiju, ker naj bi kršil zakonodajo, ki se nanaša na boj proti pranju denarja. V Vatikanu so nad preiskavo izrazili osuplost in presenečenje. Tedeschi in še nek manager IOR sta osumljena, da sta kršila zakonodajo, ki od bank zahteva, da razkrijejo podatke o finančnih transakcijah. Zaplenili pa so 23 milijonov evrov, ki jih je IOR deponiral na računu pri rimski banki Credito Arti-giano. Vatikan je v odzivu na zasego sredstev in uvedbo preiskave izrazil osuplost in presenečenje. Poudarili so, da si že nekaj časa prizadevajo svoje finance narediti transparent-nejše. Prav tako pa so izrazili polno zaupanje v Tedeschija. Italijanski mediji so v preteklosti poročali, da preiskovalci sumijo, da naj bi subjekti s fiskalno rezidenco v Italiji zlorabljali IOR tako, da so prekrili poneverbe ali davčne utaje. IOR upravlja s transakcijskimi računi verskih redov in katoliških združenj in uživa koristi od statusa offshore, ki ga ima Vatikan. IOR je Tedeschija, ki je bil v preteklosti v Italiji predstavnik španskega bančnega velikana Santander, na čelo banke imenoval septembra 2009, njegovo imenovanje pa naj bi pripomoglo k večji transparentnosti banke. MILAN - Sinoči se je zbral na izrednem sestanku upravni svet Unicredita. Po večurnem in mestoma dramatičnem soočenju je sprejel odstop pooblaščenega upravitelja Alessandra Profuma po 13 letih vodenja banke. Profumo naj bi odšel zaradi sporov z nekaterimi italijanskimi in nemškimi delničarji banke. Povod za to je dalo vstopanje libijskega kapitala v Unicredit. Libijska centralna banka razpolaga s 4,99 odstotka delnic, libijski državni sklad Libyan Atho-rity Investiment pa je sporočil, da je z nakupom delnic na prostem trgu dosegel 2,594-odstotni delež lastništva. Pomemben del ostalih nosilnih delničarjev je to Profumu močno zameril, češ da jih pooblaščeni upravitelj o takšnem vstopanju libijskega kapitala ni obvestil in da jih skuša marginalizirati. V tem smislu je včeraj javno nastopil veronski župan Fla-vio Tosi iz vrst Severne lige. Govoreč tudi v imenu fundacije Cariverona, ki razpolaga s 4,639 odstotka delnic banke, je dejal, da je treba ustaviti »pohod Libijcev« in ohraniti banko pod italijansko kontrolo. Si- cer pa vstopanje Libijcev težko prebavlja tudi predsednik Unicredita Dieter Rampl, ki prihaja iz nemške Hypovereinsbank (HVB). Profumo, ki se ga je prijel vzdevek »gospod Arogantnost«, zanika, da bi v lastništvo Unicredita vabil Libijce. »Jaz jih nisem poklical. Za naložbo so se odločili povsem avtonomno,« je dejal. Potem ko je včeraj dopoldne kazalo, da so se glavni delničarji že domenili za njegovo odstavitev, je Profumo napisal odstopno pismo upravnemu svetu, preden bi se ta sestal ob 18. uri. A na sestanku se je več delničarjev s Sal-vatorijem Ligrestijem in guvernerjem libijske centralne banke Farhatom Bengda-rom vred postavilo Profumu v bran, tako da prišlo do ostrega soočenja. Naposled so prevladali Profumovi nasprotniki. Alessandro Profumo je banko Uni-credit spremenil v mednarodno banko. V preteklih osmih letih je Unicredit prevzel približno sto manjših bank. Z nakupom HVB je Unicredit dobil vodilno vlogo v Nemčiji in Avstriji, kar mu je pripomoglo, da je sedaj ena največjih bank na področju srednje in vzhodne Evrope. Alessandro Profumo ansa politika - Javnomnenjska anketa Ipr za Repubblico Nezaupanje v desno in levo sredino Danes odločitev o usodi Cosentina Nicola Cosentino ansa RIM - Med Italijani narašča nezaupanje v desno in levo sredino. To izhaja iz javnomnenjske ankete, ki jo je za dnevnik La Re-pubblica izvedlo podjetje Ipr-Mar-keting. Ministrskega predsednika Silvia Berlusconija trenutno podpira le 39 odst. državljank in državljanov, kar je najnižji odstotek zadnjih mesecev. Na padec popularnosti predsednika vlade so gotovo vplivala tudi zadnja razhajanja s predsednikom poslanske zbornice Gianfrancom Finijem. Le 30 odst. anketirancev podpira Ber-lusconijevo vlado. Anketa ni predvolilnega značaja, ampak se nanaša na stopnjo zaupanja do posameznih strank. Edini stranki, ki se v tem momentu lahko ponašata z večjim zaupanjem ljudi, sta Severna liga in Casinijeva UDC, čeprav v manjši meri. Slabo kaže Ljudstvu svobode (34 odst. priljubljenosti) in obenem tudi Demokratski stranki (26 odst.), v kateri se zaostrujejo notranja razhajanja, ki jih volilci očitno ne marajo. Poslanska zbornica bo medtem danes odločala o zahtevi sodnikov v zvezi s telefonskimi prisluškovanji nekdanjega vladnega podtajnika Nicole Cosentina. Slednji je svojčas že odstopil, če bodo poslanci dovolili sodnikom, da uporabijo prisluškovanja pa obstaja možnost zahteve po aretaciji parlamentarca iz vrst stranke Ljudstva svobode. Sumijo ga sodelovanja z organiziranim kriminalom in tudi nepravilnosti v zvezi z deželnimi volitvami v rojstni Kampaniji. Glasovanje bo preizkusni kamen za vladno koalicijo in za odnose med Ljudstvom svobode in gibanjem predsednika poslanske zbornice Gianfranca Finija. Njegovi privrženci so dali vedeti, da bodo glede Cosentinovih prisluškovanj danes podprli zahteve javnega tožilstva. To je zelo razjezilo vodjo poslanske skupine Berlusconijeve stranke Fa-brizia Cicchitta. Napolitano slovesno odprl šolsko leto RIM - Predsednik republike Giorgio Napolitano je včeraj na Kvirinalu v Rimu slovesno odprl novo šolsko leto. Ob tej priložnosti se je v predsednikovi palači zbralo 1.600 učencev in dijakov iz vse Italije, veliko učiteljev in profesorjev, pa tudi mnogi predstavniki šolskih oblasti s šolsko ministrico Mariostello Gelmini na čelu. Državni poglavar je povabil vse šolske dejavnike k sodelovanju, da bi s skupnimi močmi lažje prebrodili sedanji nelahek trenutek. Izrazil je upanje, da sicer potrebno državno varčevanje ne bo prizadelo šolstva in znanstvenega raziskovanja, ki sta bistvenega pomena za razvoj države. Opozoril pa je tudi na potrebo, da bi šola pomagala utrjevati enotnost države, ki bo prihodnje leto obhajala 150-letnico obstoja. Nova koalicija na Siciliji PALERMO - Na Siciliji se je v tekočem mandatu predsednika Raffaele-ja Lombarda oblikovala že četrta deželna vlada, ki je tokrat izraz precej, če ne popolnoma spremenjene koalicije. Kot znano, je na zadnjih deželnih volitvah Lombardo zmagal na čelu desnosredinske koalicije, njegova zadnja vlada, ki jo sestavljajo tehniki, pa ni več izraz takratne zmage. Pristaši premiera Silvia Berlusconija so se na koncu z Lombardom, ki je izraz Gibanja za avtonomije (Mpa), do-kočno razšli in odšli v opozicijo, deželni guverner pa je sestavil večino, v kateri so njegovo gibanje, Demokratska stranka, gibanje Prihodnost in svoboda (Fla) predsednika poslanske zbornice Gianfranca Finija, Zavezništvo za Italijo (Api) Francesca Rutel-lija in sredinska stranka Udc. Veronica Lario zapustila vilo Macherio MILAN - Veronica Lario je zapustila vilo v Macheriu pri Milanu, v kateri je skoraj dvajset let živela z zdaj že skoraj bivšim možem Silviom Berlusconijem ter s svojimi otroki Barbaro, Eleonoro in Luigijem. Začasno se je preselila v depandanso Hotela de la Ville pri Mozi, sicer pa išče vilo po možnosti v Brianzi, v kateri bi zaživela svoje novo življenje. Odhod iz Macheria je posledica zapletov, do katerih je prišlo v ločitvenem postopku. Lariova je namreč zavrnila Berlusconijevo ponudbo, češ da je prenizka. S tem pa se je vsaj začasno odpovedala vili, v kateri je živela s premierjem. Ker se zakonca ne znata sama sporazumeti, je vse bolj možno, da bo prišlo do pravega ločitvenega procesa. To možnost La-riova baje uporablja tudi kot grožnjo, saj bi se premier rad izognil takšnemu razpletu. milan - Smrt priljubljene igralke Sandra Mondaini ni prestala izgube moža Raimonda Vianella MILAN - Pet mesecev po možu Raimondu Vianellu je včeraj umrla njegova življenjska in umetniška sopotnica Sandra Mondaini. Zelo priljubljena igralka, ki je zaslovela v komičnih vlogah in v dvojici z možem, je bila stara 79 let. Sandra Mondaini se je rodila v Milanu, svojo umetniško pot je začela leta 1955 kot subretka v gledališki skupini znanega komika Macaria. Tri leta pozneje je spoznala Raimonda Vianella, ki je kmalu postal njen mož, njuni umetniški poti pa sta bili dolgo časa ločeni. Sandra je svoj prvi velik televizijski uspeh doživela leta 1961 na Canzonissimi, kjer je nastopila skupaj s Paolom Po-lijem. Z možem, ki je bil že uveljavljen komik in filmski igralec, sta zaslovela leta 1978 v televizijski oddaji, ki je bila vezana na tradicionalno novoletno loterijo. Pokoj-nica je ob tej priložnosti prvič nastopila v vlogi klovna Sbirulina, ki jo je nato spremljal dolgo let. Največji uspeh dvojice Vianello-Mondaini je bila vsekakor televizijska serija Casa Vianello, ki je bila dejansko njuna življenjska zgodba. Ta oddaja jima je prinesla veliko popularnost in tudi celo vrsto nagrad, med katerimi tudi posebno državno priznanje predsednika republike Oscarja Luigija Scalfara. Pred približno desetimi leti je Sandra Mondaini zbolela za redko in hudo bolezen ožilja, usodni udarec pa je bil zanjo moževa smrt, ki je ni prebolela. Sandra Mondaini in Raimondo Vianello po poroki ansa ČRNA KRONIKA - Žrtvi sta angleška turista Nasilje zaradi gejevskega poljuba? FROSINONE - Nasilneži so na vaškem prazniku v kraju Pignataro, v pokrajini Frosinone, napadli in pretepli angleški gejevski par. Trideset-letnika, ki sta med seboj poročena, sta se med počitnicami v Italiji udeležila praznika. Ko sta se v noči med soboto in nedeljo okrog 4. ure poljubljala na klopci, je izbruhnilo nasilje. Približala se jima je skupina moških, ki so dvojico najprej težko ozmerjali (kričali so jima, naj ju bo sram), nato pa še pretepli. Turista sta si poškodovala nos in glavo, eden od dveh se je moral zdraviti na urgenci. Naposled sta dogodek prijavila karabinjer-jem, ki so včeraj začeli zasliševati priče. Mario Evangelista, župan Pigna-tara, je podčrtal, da domačini niso homofobični. Meni namreč, da do nasilja ni prišlo zaradi gejevskega poljuba. Namignil je celo, da sta Angleža morda načrtovala tatvino v bližnji vili (klop se baje nahaja pred to stavbo) ter da ju je pretepla druga skupina tatov ali roparjev. »V naši vasi spoštujemo homoseksualce«, je pribil župan. Našli mrtva zakonca, sin priznal dvojni umor VERONA - Priletni osebi, ki so ju mrtvi našli v kanalu Gardskega jezera v kraju Peschiera del Garda, sta 75-letni Enzo Bellarosa in leto starejša Francesca Di Benedetti, zakonca iz Carpija pri Modeni. Njun 46-letni sin Daniele, ki je bil takoj glavni osumljenec, je naposled med zaslišanjem priznal dvojni umor. Zakonca so našli v vodi, roke sta imela zvezane, umrla naj bi zaradi zadušitve. Daniele, ki je stanoval s starši v Carpiju in je imel z njimi zelo napete odnose, ju je baje zadavil v domači garaži. Nato ju je zvezal in spravil v avto ter se odpravil v Veneto. Trupli je vrgel v Gardsko jezero. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu repentabor - Sporočilo župana Pisanija med sinočnjo občinsko sejo Repen, voda v telovadnici sad vrste neugodnih naključij Telovadnica je bila vsekakor zavarovana, tako popravilo škode ne bo obremenilo občinsko blagajno Nedeljska poplava v repenski telovadnici je odjeknila na sinočnji seji re-pentabrskega občinskega sveta. O dogodku je poročal župan Marko Pisani. Poplava je bila sad nekaterih neugodnih naključij. Naliv je bil res izjemen, kakršnega v občini že desetletja ne pomnijo. Deževnice je bilo toliko, da se je voda, navkljub odtočnim kanalom, dvignila do odprtine v cementnem zidu med breži-no in športnim objektom in začela pronicati v notranjost telovadnice. To pa se je zgodilo - spet neugodno naključje -verjetno četrt ure ali pol ure potem, ko so zadnji športni delavci Sloge, po izteku sobotnega dela odbojkarskega turnirja za Pokal bazoviških žrtev, zapustili dvorano. Po tekmah so ostali v objektu do pol ure po polnoči. Dotlej voda ni začela vdirati v strukturo. Ko so se v nedeljo zjutraj vrnili, da bi pripravili vse potrebno za drugi dan turnirja, jih je pričakala poplavljena telovadnica. Župan Pisani je omenil tudi tretje neugodno naključje. V kratkem bi se moral začeti tretji del obnovitvenih posegov treviso - Nesreča Tržačan pod kombi V noči med ponedeljkom in torkom je 57-letnega Tržačana z začetnicama R. D. doletela smrt na državni cesti med Moglianom in Trevisom v Venetu. Pet minut po 3. uri ga je v bližini naselja Preganziol povozilo kombinirano vozilo renault, ki ga je upravljal 47-letni R. F. iz kraja Codevigo pri Padovi. Kombi, ki je prevažal radič, je na državni cesti št. 13, imenovani via Ter-raglio, vozil iz Benetk v Treviso. Podrl je pešca, ki je po navedbah prometne policije iz Vittoria Veneta hodil po vozišču. Nesreča se je pripetila sredi noči na neobljudenem območju, kjer ni prehoda za pešce in niti razsvetljave. Po poročanju krajevnih medijev naj bi R. D. (svojci so policijo zaprosili, naj medijem ne sporoči pokojnikovih osebnih podatkov) ponoči zapustil zasebno kliniko Park Villa Napoleon, ki se nahaja v bližini. Bil je namreč gost tamkajšnjega doma za osebe z ne-vropsihiatričnimi in nevrološkimi težavami. Tržačan je baje hotel zapustiti kliniko in odpravil se je na cesto, kjer ga je dočakala smrt. V temi je prečkal vozišče, voznik kom-bija ga ni videl in ga je povozil. Pešca je silovito odbilo na asfalt, kjer je obležal. Dejstvo, da je ponesrečenca zadel z levim ogledalom, kaže, da je bil pešec nekje na sredi ceste. Alkotest je pokazal, da voznik kombija ni zaužil alkohola. Ponesrečenec je umrl na prizorišču nesreče, reševalci mu žal niso mogli pomagati. Zaradi neurja potopljene barčice Tržaški gasilci se še vedno ukvarjajo z odpravljanjem škode, ki jo je povzročil neverjetni sobotni naliv. V pristanu Sacchetta, na tržaškem mestnem nabrežju, so včeraj dopoldne z žerjavom dvignili iz vode tri manjše jadrnice, ki so se zaradi nabrane vode potopile. Pri črpanju vode in dviganju jadrnic so bili dejavni tudi potapljači. Župan Pisani se je zahvalil športnim delavcem Sloge za njihov trud pri odstranjevanju vode iz telovadnice kroma v športnem objektu: ureditev drenaže, to je povezava odtočnih kanalov s kanalizacijo. Ko bi tako obilna povodenj »počakala« nekaj tednov ... Včeraj so si parket v telovadnici ogledali predstavniki podjetja, ki ga je namestilo. Za oceno škode bo potrebno po- čakati, da se les popolnoma posuši, to pomeni en mesec. Podjetje bi vsekakor moralo zdrsati parketne ploščice za namestitev novih črt košarkarskega igrišča, da bi telovadnica odgovarjala novim košarkarskim pravilom. Če bo mogoče obstoječi parket obdržati, bodo dela skupaj opravili in telovadnica bo v kratkem spet pripravljena za uradna tekmovanja. V drugačnem primeru bo treba parket zamenjati. Župan Pisani je svetnikom vsekakor sporočil, da je bila telovadnica zavarovana proti podobnim vremenskim primerom, tako popravilo ne bo prizadelo občinske blagajne. Obenem se je župan iskreno zahvalil predstavnikom športnega združenja Sloga, ki so s hitrim posegom odstranili vodo in preprečili še večjo škodo v telovadnici. Med svojimi sporočili se je Pisani obregnil tudi ob načrte za gradnjo podzemske trase visokohitrostne železnice. Repentabrska občina ni prejela še nobenega uradnega obvestila o zadevi, kar je nedopustno, saj bi morale biti krajevne uprave obveščene o tem, kaj Dežela in druge institucije naklepajo na njenem ozemlju. Prav v tej zvezi bo jutri v Zgoniku izredna seja občinskega sveta na to temo, ki se je bo udeležil tudi deželni odbornik za prevoze in promet Riccardo Riccardi. M.K. šolstvo in univerza - Evropska poletna šola klasikov Možnost poglobitve Pobude se udeležujeta dijakinji klasične smeri liceja Prešeren Mateja Počkaj in Erica Sartori s prof. Barbaro Zlobec Klasična kultura ne sme biti le domena ozkih specializiranih krogov, ampak širše javnosti. Zato oddelek za zgodovino in kulture od antike do sodobnega sveta Univerze v Trstu že devetič prireja t.i. Evropsko poletno šolo klasikov, ki se je začela v ponedeljek in bo trajala do sobote v obliki predavanj, koncertov in ekskurzij. Pobude, katere tema je letos Latinščina in evropske kulture (pod drobnogledom je prehod iz antičnega sveta v srednji vek, obdobje humanizma in moderno dobo), se udeležujejo predavatelji iz Trsta, Vidma, Padove, Milana, Pavie, Siene, Ljubljane (danes bo predaval prof. Marko Marinčič z Univerze v Ljubljani), Pariza, Oxforda, Londona in Sala-mance, katerim pa ne sledijo samo univerzitetni študentje ali diplomiranci, ampak tudi večja skupina tržaških višješolcev, saj se s pobudo želi tudi zapolniti vrzel pri sodelovanju med univerzo in višjo srednjo šolo. Poletne šole klasike se udeležujejo dijaki licejev Dante, Petrarca, Galilei in Prešeren: slednjega predstavljata dijakinji Erica Sartori iz 1. klasičnega liceja in Mateja Počkaj iz 2. klasičnega liceja, ki ju spremlja prof. Barbara Zlobec. Dijaki imajo možnost bodisi slediti lekcijam bodisi se vključiti v eno od treh delovnih skupin (glasbeno, gledališko ali jezikovno). Tako se je Mateja vključila v glasbeno skupino, v kateri bo skupaj z vrstniki in tu-torji razpravljala o pridobljenih informacijah, ki jih bodo skušali strniti za pripravo svoje »lectio magistralis«, ki jo bodo podali 5. oktobra na srečanju na liceju Galilei. Glasbeno skupino je izbrala, ker sama poje v pevskem zboru, kjer študirajo veliko skladb z latinskim besedilom, zato ji predavanja pomagajo pri približevanju svetu »latinske« glasbe in interpretaciji besedil. Erica, ki se tudi sama ukvarja z glasbo (študira orgle na konserva-toriju) se sicer ni vključila v nobeno skupino in le sledi predavanjem (veliko stvari še ne obvlada v podrobnostih, pravi), upa pa, da bo to lahko storila prihodnje leto. Tako Mateja kot Erica pa sta nam včeraj zaupali svoje pozitivne vtise tako glede predavanj kot sodelovanja v skupini, saj jima je dana možnost poglobiti teme, ki jih med šolskim poukom samo nakažejo, poleg tega gre tudi za vpeljevanje v univerzitetno delovanje. Prof. Barbara Zlobec pa upa, da bo to pomagalo tudi pri njuni rasti: za tiste, ki so nadpovprečno vestni in pridni, si je treba namreč vzeti čas, da izkoristijo svoj potencial, pravi. Ivan Žerjal / TRST Sreda, 22. septembra 2010 APrimorski ~ dnevnik 1 1 Z leve: Mateja Počkaj, Erica Sartori in prof. Barbara Zlobec kroma V Dragi brez vode Oddelek investicije in okolje dolinske občine obvešča, da bo zaradi nujnih popravil na občinskem vodovodnem omrežju prekinjena dobava vode v naselju Draga danes od 9. ure do zaključka del. Publikacija o pobudah Skupnosti sv. Egidija Danes bo ob 17. uri v dvorani Imperatore v Starhotelu Savoia Excelsior v Trstu predstavitev knjige o mednarodnih pobudah Skupnosti sv. Egidija za preprečevanje in razreševanje oboroženih sporov Fare Pace (založba Leonardo International). Knjiga priča o tem, kako je vzpostavljanje dialoga najvznemirljivejši izziv našega časa, kot tudi o tem, da je možno premostiti spore s preprostostjo »ljudi dobre volje«, katerih edino orožje je moč molitve. Spregovorili bodo tržaški škof msgr. Giampaolo Crepaldi, odgovorni urednik dnevnika Il Piccolo Paolo Possamai in glavni duhovni vodja Skupnosti sv. Egidija g. Matteo Zup-pi. Posegel bo tudi deželni odbornik za zdravstvo Vladimir Kosic. Na Pončani o Burlu V krožku Antonio Gramsci v Ljudskem domu na Pončani 14 (1. nadstropje) bo jutri ob 18. uri okrogla miza o prihodnosti pediatrične bolnišnice Burlo na tržaški oz. deželni zdravstveni sceni. O tem se bodo pogovarjali pediater Burla Pier Paolo Bro-vedani in pokrajinska tajnica CGIL Rossana Giacaz, moderator bo Pio De Angelis, ki bo poskrbel tudi za zaključke. Javni razpis za 1.600 policistov Jutri zapade rok za vložitev prošenj za udeležbo na javnem razpisu, ki ga prireja državna policija. Razpis je bil 24. avgusta objavljen na Uradnem li-stu.Tržaška kvestura je spet opozorila na objavljeni natečaj, na podlagi katerega bodo na državni ravni zaposlili 1.600 policistov. Kandidat - moškega ali ženskega spola - mora dokazati, da je opravil srednješolske študije in da nima še 30 let, obenem mora njegova višina presegati 165 cm (za moške) oziroma 161 cm (za ženske). Razpis lahko najdete v uradih kvesture, objavljen pa je tudi na spletni strani www.poliziadistato.it, dodatne informacije pa so na voljo na tel. št. 040/3790574. prefektura - Po uspešni preiskavi proti mafijski združbi Tržaški prefekt sprejel in pohvalil karabinjerje Tržaški prefekt Alessandro Giacc-hetti je včeraj sprejel karabinjerje tržaškega preiskovalnega oddelka, ki so uspešno izpeljali t. i. preiskavo »Caligher« (v tržaškem italijanskem narečju je to čevljar) proti mafijski združbi, ki je iz Španije v Trst prevažala večje količine maroškega hašiša. Prefekt je v palači na Velikem trgu pohvalil karabinjerje in poudaril pomen preiskave, v kateri so se možje postave zo-perstavili klanu neapeljske camorre družin Amato in Pagano. Ob tem je omenil, da učinke uživanja hašiša običajno podcenjujemo. »Ker ima to mamilo oznako lahke droge, jo tudi najmlajši brezskrbno uživajo,« je dejal. Preiskavo je na srečanju opisal pokrajinski poveljnik pol. Carlo Tartaglione. Karabinjerji preiskovalnega oddelka so med 30. in 31. julijem presenetili kriminalce ravno med predajo rjave droge, skrite v dvojnem dnu avtomobila, ki je privozil iz južne Španije. Do prvih aretacij in zaplembe hašiša je prišlo na vogalu med ulicama Valerio in Artemisio, pri glavnem se- Prefekt Alessandro Giacchetti (na levi, ob njem je pokrajinski poveljnik Carlo Tartaglione) je imel za karabinjerje pohvalne besede dežu tržaške univerze. Po hišnih preiskavah so skupno zasegli 43 kilogramov hašiša in 164 tisoč evrov v gotovini. Za zapahi se je znašlo 13 ljudi, med temi tržaška naročnika pošiljke Raffaele Ioio in čevljar Luigi Zinno, ki sta hotela postati vodilna trgovca z drogo, zaradi česar sta navezala stike s camorro. Preiskava je privedla še do prijetja Giuseppeja Iavaroneja, domnevnega namestnika mafijskega glavarja Raffaeleja Amata. Lisice so mu 9. septembra nataknili na rimskem letališču Fiumicino, ko se je vrnil iz Španije. 8 Sreda, 22. septembra 2010 TRST / ZAHODNI KRAS - Raziskave za gradnjo podzemske visokohitrostne železnice Vrtanje na Krasu: pred 6 leti so zaprosili za dovoljenje Jus Kontovel je izdal dovoljenje za vrtanje na Vejni, za najemnino prejel 400 evrov V začetku septembra sta dva velika vrtalna stroja začela vrtati v kriška kraška tla v Štirenci in v Kočičih, na zemljiščih kriške srenje, ne da bi podjetje sploh obvestilo zakonitih lastnikov zemljišč. Italijanske železnice so podjetju Pro.Mo.Geo iz Genove naročile analizo kraških tal do globine kakih 90 metrov, kar naj bi služilo za pripravo predhodne študije o podzemski trasi visokohitrostne železnice. Ko je vodstvo kriške srenje izvedelo za grob in nedovoljen vdor na srenjska zemljišča, je takoj ostro protestiralo in zahtevalo, naj podjetje ustavi vrtanje, dokler ne bo zadeva razčiščena. Vodstvo podjetja je to storilo, po nekaj dneh pa se je odločilo, da odpelje svoje težke vrtalne kroge s srenjskih zemljišč. Nezakonit vdor vrtalnih strojev na srenjska zemljišča je naletel na oster protest srenjskih in kmetijskih organizacij. Kršitev zasebne lastnine je bila očitna. Tokrat pa ni bilo prvič, da so vrtalni stroji vrtali v kraška tla na območju Zahodnega Krasa. Nekaj podobnega se je zgodilo pred šestimi leti na kontovelski gmajni. A takrat je šlo drugače. nepremičnine Ali župan lahko kupi občinsko I •• v v « zemljišče? Dne 15. septembra se je vršila v kavarni »Caffe' degli Specchi« novinarska konferenca o aferi okrog nakupa občinskega zemljišča s strani župana Dipiazze. Govornik Adriano Bevilacqua je pojasnil, da je kot navaden državljan posvaril s pravnim aktom današnje občinske svetnike, da bi jih seznanil, da je prišlo do nezakonitega odloka in jih pozval, naj odpravijo vse posledice tiste odločitve. Z zadevo sta se že ukvarjala okoljevarstveno združenje Greenaction Transnational in tednik »Il Tuono«, ki je dosegel, da je računski dvor odprl preiskavo. Gre za zemljišče, ki se nahaja v bližini bivše umobolnice in je bilo občinska last. Septembra leta 2005 je župan Di-piazza, ki je bil že lastnik neke parcele, ki je mejila z le-tem, izrazil občini zanimanje za nakup terena. Sledila je javna dražba, na kateri je samo Dipiazza predstavil ponudbo; na tak način je odkupil zemljišče za 33.050 € (vrednost terena je bila 32.319 €). Občinski svet je avtoriziral to prodajo z odlokom št. 119 z dne 21. decembra 2006, vendar člen št. 1471 Civilnega Zakonika določa, da upravitelji občinskih dobrin ne morejo niti preko javne dražbe odkupiti dobrin, ki so pod njihovo oskrbo. Nadalje je župan prodal to zemljišče in parcelo, ki jo je imel že prej v lasti, nekemu podjetju iz Veneta; slednje je potem predalo nakup podjetju General-Giulia2 Srl, v kateri je pooblaščenec občinski odbornik Giorgio Rossi, za ceno 370.000 €. Bevilacqua poudarja, da so današnji občinski svetovalci vpleteni v to zadevo, kajti oni morajo proglasiti sodnim oblastem neveljavnost prodaje zemljišča županu. Na koncu se sprašuje, ali ima občinski svet moralno upravičenost, da odloča o novi ureditvi občinskega ozemlja, ki bi zadevala vse občane, če prej ne reši problema, ki zadeva najvišjega predstavnika te skupnosti. Segina Petra Podjetje italijanskih železnic Italferr je poverilo podjetju Vicenzetto iz kraja Villa Estense pri Padovi analizo tal na gmajni na Vejni, nasproti avtokampa Pian del Grisa,nekaj sto metrov od nekdanje trbi-ške ceste. Poverjeno podjetje je 25. marca 2004 pismeno obvestilo Jus Kontovel o delu (vrtanje do 300 metrov globine). Pojasnilo je, da bi vrtalni stroj pripeljalo po že obstoječi makadamski cesti ter uradno zaprosilo za dovoljenje za uporabo kon-tovelskega jusarskega zemljišča. Predstavniki podjetja in kontovel-skega jusa so 31. marca ogledali območje in prišlo je do dogovora. Predsednik Jusa Kontovel je izdal dovoljenje za vrtanje, podjetje pa je moralo za enomesečno najemnino zemljišča izplačati Jusu 400 evrov. 5. maja 2004je podjetje Vincenzetto poravnalo kontovelskemu jusu dogovorjeno najemnino 400 evrov. Ob tem primeru se poraja vprašanje: zakaj ni tudi letos podjetje, ki mu je bilo poverjeno vrtanje kraških tal, ravnalo tako, kot podjetje Vincenzetto pred šestimi leti? M.K. Vrtalni stroj v kriških Kočičih kroma ZAHODNI KRAS - Jutri seja rajonskega sveta Vozila na Napoleonski Kljub prepovedi s kontovelske strani zapeljejo na cesto - Kdo bo nadomestil Annarroso Benvignu ? Zahodnokraški rajonski svet se bo jutri sestal na sedežu na Pro-seku. Na dnevnem redu je med drugim imenovanje novega rajonskega svetnika Nacionalnega zavezništva, ki bo prevzel mesto tragično preminule Annarose Benvignu, ki se je v začetku meseca smrtno ponesrečila pri Tolmeču. Kdo jo bo nasledil, ni še znano. Prvi neizvoljeni na listi Nacionalnega zavezništva je Franco Guerra, ki pa je že rajonski svetnik na Vzhodnem Krasu. Njemu na lestvici preferenc sledijo Angela Brandi (ki pa je deželna od-bornica za delo), Andrea Humar (ki pa je upravitelj v devinsko-nabre-žinski občini) in Arturo Governa (ki pa je tržaški pokrajinski svetnik). Za njimi so uvrščeni Giuliano Bagatin (nekdanji občinski svetnik v Devinu-Nabrežini), Edoardo Ben-ci, NIcola Guarino (nekdanji občinski svetnik v Zgoniku), Giovan-na Mineo, Alberto Polacco (pred- Bruno Rupel kroma sednik rajonskega sveta za Novo mesto, Novo mitnico, Sv. Vid in Staro mesto) ter Maurizio Turrini (nekdanji občinski svetnik v Devi-nu-Nabrežini). Šele jutri bo morda mogoče izvedeti, koga bo nekdanja Finijeva stranka izbrala za nadomestitev Annarose Benvignu. Na zadnji rajonski seji je bil govor o prepovedanem prometu po Napoleonski cesti. Svetnik Forze Italia Roberto Barnaba je opozoril, da so ob prenovitvi ceste takoj ob vstopu, po razgledni ploščadi, namestili cementne stebre. Ob njih je postavljen prometni znak o prepovedi vhoda vozil na cesto, s številko deželnega zakona, ki to prepoveduje. V brk stebrom in prometnemu znaku pa predvsem ob sobotah in nedeljah avtomobilisti zapeljejo s svojimi vozili na Napoleonsko cesto do sten, v katerih se urijo plezalci, in še dlje. To povzroča nevšečnosti izletnikom in sprehajalcem, je poudaril Barnaba, in zahteval, naj pristojne občinske oblasti posežejo. Predsednik rajonskega sveta Bruno Rupel je dodal, da je rajonski svet že večkrat posegel pri pristojnih občinskih uradih, opozoril na kršenje cestnih pravil, a kaj ko mestnih redarjev ni na spregled. M.K. Kisses - Poljubi: performansa in razstava Na pobudo fotografskega centra Photoimago in miljske občine ter v sodelovanju s slovenskim ministrstvom za kulturo, tržaško pokrajino, združenji Pekarna, Pena Izba in Metarte ter banko Banca popolare di Ci-vidale bodo danes ob 18. uri v milj-ski občinski galeriji Giuseppe Ne-grisin slovesno odprli fotografsko razstavo Kisses - Poljubi plesalke Vla-ste Veselko in Alessandra Ruzzierja. Umetnika sta se poljubov lotila na dva načina: najprej v obliki perfor-manse, ko je v trimetrski kocki v beli bombažni rjuhi Vlasta skušala poljubljati prisotne, medtem ko je Alessandro te trenutke ovekovečil v svoj objektiv. Poljubi pa so nato zaživeli še v obliki razstave, in sicer razstave fotografij, ki jih je Alessandro posnel ravno ob performansi. Umetnika bosta danes od 10. do 12.30 na miljskem Trgu Marconi poskrbela za novo performanso, ravno tako intimnega značaja. Razstavo si bo mogoče ogledati do 12. oktobra, in sicer od torka do sobote od 10. do 12. ure oz. od 17. do 19. ure. Alessandro Zuppardo nov dirigent zbora Verdi Uprava tržaškega gledališča Verdi je 16. septembra na prvi redni seji za novega dirigenta zbora gledališča soglasno izbrala Alessandra Zupparda. Maestro je tržaške pevce vodil že v sezoni 2009/2010 ob priliki opere Romeo et Juliette v Gounodovi režiji. Odprtje razstave slikarke Katerine Kalc Ob začetku šolskega leta vabi socialno podjetje Ad Formandum (Ul. Ginnastica 72) danes ob 17.30 na odprtje razstave akademske slikarke Katerine Kalc, ki se v zadnjih letih posveča predvsem kraškim krajinam in detajlom iz kraške narave v akvarelni tehniki. Zbirka poezij v spomin na Aldo Merini Socialna zadruga Duemilauno vabi danes ob 18.30 na Postajo Rogers (Nabrežje Grumula 14) na predstavitev šestmesečne revije Sconfina-menti št.17 - Chiaroscuro. Gre za zbirko poezij posvečenih Aldi Meri-ni. Posegli bodo direktorica oddelka za odvisnosti Zdravstvenega podjetja Roberta Balestra, odgovora urednica revije LAlmanacco Gabriella Musetti, predsednica zadruge Due-milauno Felicitas Kresimon in avtorji objavljenih verzov. Za glasbeno kuliso bo poskrbel Stiven Djedje. KRAŠKA HIŠA - V petek še zadnja letošnja razstava Vitalizem in neugnanost v obliki čipk iz jeklene žice in valjane pločevine V petek zvečer bo v Muzeju Kraška hiša v Repnu spet zaživel kulturni dogodek, saj bodo organizatorji ob zaključku sezone gostili imenitno slovensko akademsko kiparko Metko Kavčič, ki se bo v galeriji Muzeja Kraška hiša predstavila s postavitvijo čipk iz jeklene žice in valjane pločevine. Razstava nosi naslov Pr' Mariki. Mariborčanka, z dolgo kilometrino samostojnih in skupinskih razstav, Metka Kavčič je Idrijo in njeno bogato kulturno zakladnico bolje spoznala, ko je bila povabljena na festival idrijske čipke, ki vrača sloviti lokalni posebnosti nekdanjo veljavo in ugled. Navdušenje nad drobnimi umetninami je bilo tako veliko, da jim je namenila osrednjo vlogo v svojem najnovejšem, ambientalno zasnovanem likovnem projektu, v katerem nastopa čipka kot vsebinska in formalna pove-zovalka celotnega dogajanja. »Izbor naravnih materialov in izraznih medijev, ki omogočajo raznovrstno čutno izkušnjo, je kiparka strnila v izvirno inter- pretacijo večne teme o različnosti in soodvisnosti ženskih in moških psihofizičnih lastnosti. Kljub splošnemu prepričanju o nujnosti enakovrednega dopolnjevanja njunih specifik, je umetnica s premišljeno ikonografijo namenila ženski kot nosilki življenja središčno vlogo. Prav ženska domiselnost, začinjena s pretkanostjo ali prepredenost-jo, ustvarja pogosto nevidne, a trdno zapredene sledi, potrebne za ohranjanje družinske harmonije. Čipka izhaja iz klasičnega idrijskega vzorca, le da je izdelana iz kovinske žice in valjane pločevine. Znova sledimo učinkoviti afirmaciji manjvrednega materiala, ki avtorici omogoča uveljaviti eleganco celote in pazljivo obravnavo slehernega detajla. Izurjeno spletanje, vozlanje in ovijanje žice v drobne vzorce, ki se zlivajo v večje domiselno oblikovane partije, pa komaj kaže dolgotrajen fizični napor, ki ga je umetnica vložila v nastanek čipkastega objekta. Prav zaradi tega je njegova vloga dvojna. Nastopa kot neposredni dokaz kiparkinega osebnega vi- Spletanje, vozlanje in ovijanje žice v drobne vzorce ter pazljivost do slehernega detajla ... prava umetnina! talizma in kotpoklon življenjski siloviti neugnanosti, lastni ženskemu značaju.« Besede je za priložnostno zgibanko prispevala kustosinja Umetnostne galerije v Mariboru Milojka Kline. Odprtje razstave bo ob 19.30, za glasbeno kuliso pa bo poskrbel znani slovenski saksofonist Tomaž Nedoh. Razstava bo na ogled do 24. oktobra, ob urnikih odprtja Muzeja Kraška hiša. / TRST Sreda, 22. septembra 2010 1 1 sindikat - Družba Fincantieri se namerava v Italiji odpovedati 2.450 delovnim mestom Preureditveni načrt ne bo prizadel zaposlenih v Trstu Število 85 uslužbencev (na skupno 750), ki so od junija v dopolnilni blagajni, se ne bo zvišalo Družba Fincantieri namerava na osnovi neuradnih vesti v okviru preureditve-nega načrta zapreti ladjedelnici v krajih Ca-stellamare di Stabia blizu Neaplja in Riva Tri-goso v Liguriji. Načrt sicer še ni prodrl v javnost, toda njegovo vsebino so že objavili nekateri italijanski časopisi in vse kaže, da so objavljeni podatki še kar verodostojni. Sindikati so zaradi tega ogorčeni in so na posvetu o ladjedelništvu, ki je bil včeraj v Rimu, odločno zahtevali srečanje z italijansko vlado. Na podlagi načrta naj bi namreč družba Fincantie-ri poslala domov kar 2.450 delavcev. Od teh bo nekaterim uspelo koristiti dopolnilno blagajno in nato upokojitev, drugim pa ne. Stanje se še slabša, ker so začeli v družbi Fin-cantieri prehajati iz redne v izredno dopolnilno blagajno. Dobre novice so zaenkrat za Trst. Kot smo že poročali, je bilo v juniju 1.200 zaposlenih v družbi Fincantieri v dopolnilni blagajni. Zelo zaskrbljujoče je bilo, da je v prvo fazo dopolnilne blagajne takrat prešlo tudi 85 zaposlenih v Trstu (na skupno 750), se pravi v samem srcu, ali bolje rečeno »glavi« družbe Fincantieri. Večina je zaposlenih v palači na Trgu Irneri, toda dopolnilna blagajna zadeva tudi kar 20 uslužbencev v sami generalni direkciji v Ul. Genova. V tej zvezi nam je pokrajinski tajnik sindikata kovinarjev Uilm-Uil Enzo Timeo včeraj povedal, da število uslužbencev v dopolnilni blagajni v Trstu se ne bo zvišalo. Sklenili so namreč sporazum, na podlagi katerega bo najvišje možno število ljudi v dopolnilni blagajni ostalo 85. V primeru, da bo to potrebno, pa se bodo tega socialnega blažilca posluževali rotacijsko. V zvezi s to problematiko je predstavnike pokrajinskih sindikatov Fiom-Cgil, Fim-Cisl in Uilm-Uil včeraj sprejela pokrajinska odbor-nica za delo Adele Pino. To je bila tudi edina javna uprava, ki je bila doslej blizu delavcem Fincantierija, je poudaril Timeo. Na posvetu v Rimu so izdali sklepni dokument, ki so ga podpisali tudi župani ter predstavniki deželnih in pokrajinskih uprav. V njem odločno zavračajo napovedani načrt družbe Fincantieri, ker bi ta dokončno pokopal zdajšnji industrijski ustroj skupine in bi obenem kršil vse dosedanje sporazume. Sindikati se zdaj pripravljajo na srečanje z vodstvom družbe, ki bo v ponedeljek v Rimu, in na celodnevno stavko, ki bo 1. oktobra. Četudi bo družba zanikala pisanje časopisov, je povedal državni tajnik sindikata Uilm-Uil Mario Ghini, bo morala vsekakor poseči vlada, kot to zahtevajo sindikati že dalj časa. V tem smislu mora Rim še predvsem poskrbeti za nova javna naročila, pa tudi delati mora na tem, da ne upade število naročil iz tujine. A.G. V tržiški ladjedelnici Fincantieri so zgradili tudi čezoceansko velikanko Golden Princess bumbaca šolstvo - Na pobudo deželne komisije za enake možnosti Dijakinje naj bodo pri izbiri višješolskega študija bolj svobodne Z včerajšnje predstavitve niza predavanj »Libera di scegliere« kroma barkovlje - Dopoldanska prometna nesreča Z motornim kolesom v odprta vrata avtomobila Na Miramarskem drevoredu se je včeraj dopoldne poškodoval voznik sku-terja, ki se je zaletel v odprta vrata ustavljenega avtomobila. Ob 9.30 je skuterist privozil iz Trsta v smeri proti Miramaru, pred hotelom Greif Maria Theresia v Barkovljah pa je naletel na odprta vrata avtomobila volkswagen golf, ki je bil parkiran na desni strani ceste. Očitno je avtomobilist neprevidno odprl leva vrata in prišlo je do trčenja. Voznika motornega kolesa je odbilo na tla, potrebna je bila pomoč službe 118. Zdravstveno osebje je kmalu privozilo na prizorišče in ponesrečenca, ki je imel več udarcev in morda zlom na nogi, spravilo v rešilec (foto Kroma) ter ga odpeljalo v katinarsko bolnišnico. Promet je bil okrnjen, navzoči so bili mestni redarji. Lažje nesreče so obravnavali popoldne. V Ul. Bramante se je lažje poškodoval mlad motorist, ki se je zaletel v avtomobil, na Obalni cesti pa je služba 118 nudila pomoč kolesarju, ki je pri hotelu Riviera padel na tla. (af) Med dijakinjami deželnih višjih šol in njihovimi družinami je še zakoreninjen predsodek, da so tehnične in strokovne šole domena fantov. A tudi, da ne nudijo ustrezne podlage za univerzitetni študij. Tako trdijo v deželni komisiji za enake možnosti, kjer so tudi prepričani, da so tovrstni predsodki neumestni. Zato, da bi bile dijakinje pri izbiri študija bolj svobodne, bodo priredili več informativnih srečanj »Libera di sce-gliere«, na katerih naj bi dijakinje, njihovi starši in profesorji spoznali prednosti tehničnih in strokovnih šol, a tudi izkušnje nekdanjih dijakinj. Prvo tako srečanje bo v soboto ob 10. uri na tržaškem liceju Dante, kjer bodo predstavili industrijski tehnični zavod Volta. O ponudbi bodo spregovorili profesorji, a tudi nekdanje dijakinje, ki bodo pripovedovale o svojih izkušnjah med šolskimi klopmi in po maturi: nekatere se odločijo za nadaljevanje študija na univerzi, druge pa poiščejo zaposlitev. V Trstu in sploh vsej deželi je baje precejšnje povpraševanje po tovrstnih profilih. Sobotni posvet bo zaključilo pričevanje Marie Cristine Pedicchio, ma-tematičarke in nekdanje direktorice pa-driškega znanstvenega parka, ki bo skušala mladim prikazati prednosti strokovnega študija in zaposlitve v znanstvenem okolju. (pd) zastrupitve V Turinu se je v soboto in nedeljo s školjkami zastrupilo več deset ljudi, včeraj pa so mediji poročali o 12 podobnih primerih v Aosti, kjer so se bolniki s simptomi zastrupitve zatekli na urgenco. Sedem ljudi se je zastrupilo tudi v Astiju. Krive naj bi bile tržaške klapavice, ali bolje toksin alge, ki se v njih skriva. Zdravniki iz omenjenih zahodnih italijanskih dežel zatrjujejo, da povzroča toksin nenevarne, pa čeprav zoprne prebavne motnje - omotico, bruhanje in drisko. V Trstu primerov zastrupitve ne beležijo, krajevni ribiči pa poudarjajo, da njihove klapavice potujejo pretežno v južno Italijo. Državni tožilec iz Turina Raffaele Guariniello je potrdil, da so školjke tržaške, pa čeprav jih v razne dežele prevažajo različna podjetja. Tožilec vodi preiskavo, da bi preveril, ali je kdo odgovoren za zastrupitve. Ugotovil je, da je nabiranje, skladiščenje in prodaja klapavic v Trstu prepovedana že od četrtka, 16. septembra. Ukrep je sprejela deželna agencija za okolje Arpa, ker je v nekaterih primerkih priljubljenih mehkužcev zaznala prisotnost lipo-filnega toksina DSP (to je angleška kratica za »zastrupitev s školjkami, ki povzroča drisko« - Diarretic Shellfish Poisoning). Veterinarska služba tržaškega zdravstvenega podjetja je začasno zaprla gojišča v Tržaškem zalivu. V teku so analize, črne školjke pa so že prispele na tržišča Sardinije in Emilije Ro-magne. Dejavni so tudi karabi-njerji oddelka NAS, danes pa naj bi dokončali zemljevid »trgovskih poti klapavic«. Tržaški konzorcij podjetij gojiteljev školjk Cogiumar pa je sinoči za tiskovno agencijo Ansa povedal, da je med 12. in 16. septembrom (na ta dan je zdravstveno podjetje prepovedalo prodajo školjk) potovalo iz Trsta v druge italijanske dežele sto ton školjk. Gojitelji so razložili, da so mehkužce kot običajno prodali dvema velikima središčema v krajih Chioggia (pokrajina Benetke) in Goro (pokrajina Ferrara), od koder potujejo školjke v različne dežele, pa tudi nekaterim trgovcem v Apuliji. Predstavniki konzorcija se čudijo, ker je do zastrupitev prišlo samo v severozahodni Italiji. Svoje analize so pred prodajo opravili, zdaj pa se v Trstu bojijo morebitnih učinkov negativne reklame. Do prvih zastrupitev s toksinom DSP je prišlo leta 1978 na Japonskem, v Jadranskem morju in torej v Trstu pa se je večji val okužb s toksinom pripetil leta 1989. Smrtnih primerov strokovna literatura ne beleži, posledice niso hude, slabo počutje je mimo po nekaj dneh. (af) 10 Sreda, 22. septembra 2010 TRST / ZSKD - Natečaj poezije »Sledi-Tracce« Nad sto prijav Pri projektu sodelovalo tudi društvo Rojanski Krpan Iztekel se je rok za prijavo poezij na prvi Mednarodni natečaj poezije »Sledi-Tracce«, ki ga je razpisala Zveza slovenskih kulturnih društev v okviru projekta »Povsem pesem 2010«. Pri projektu je sodelovalo tudi društvo Rojanski Krpan iz Trsta, ki je letos spomladi razpisalo natečaj ljubezenske poezije. Skupno je prispelo nad sto prijav iz Slovenije in Italije, večina iz obalno-kraškega in goriškega območja, nekaj pa tudi iz drugih držav. Kandidati so ustvarjali v slovenščini in italijanščini ter v narečnih in manjšinskih jezikih. Razpis je predvideval štiri starostne kategorije, od »senior-jev« (nad 29 let) do najmlajših, to je otrok od šestega leta dalje. Največji interes za sodelovanje so iz- kazali že uveljavljeni ali ljubiteljski pesniki iz kategorije »senior«, presenetljiv pa je tudi odziv mlajših besednih ustvarjalcev iz ostalih treh kategorij. Strokovna komisija, ki jo sestavljajo Miran Košuta (predsednik) ter člani Roberto Dapit, Jurij Paljk, Evelina Umek, Patrizia Vas-cotto in Rosana Sabadin, bo dela ocenila do konca oktobra. Rezultati in imena avtorjev nagrajenih poezij bodo objavljena v lokalnih medijih in na spletni strani www.zskd.eu. Razpis predvideva še vrsto spremnih dogodkov, med katerimi tudi izid antologije, ki bo vsebovala nagrajene poezije natečaja »Sledi-Tracce« ter natečaja za ljubezensko pesem društva Ro-janski Krpan (rsc). JUTRI V Bazovici srečanje izletnikov PD Agencija Aurora vabi udeležence letošnjih izletov Primorskega dnevnika na srečanje, ki bo v četrtek, 23. septembra, v dvorani športnega centra Zarja v Bazovici od 18.30 - 19. ure dalje. V sklopu centra deluje restavracija, kjer bodo prisotnim z veseljem postregli s specialitetami na žaru. Na sporedu bo predvajanje filma in fotografij z vseh treh potovanj ter gledanje in izmenjava fotografij, ki jih bodo izletniki prinesli s seboj. Kdor želi, da bi se njegov film ali fotografije predvajale, je naprošen, da to predhodno najavi zaradi usklajevanja. Izletniki so toplo naprošeni, da svojo prisotnost najavijo najkasneje do četrtka, do 12. ure. Za najavo materiala za predvajanje kot tudi za najavo prisotnosti prosimo, da telefonirate direktno agenciji Aurora na številki 040/631300 ali040/632061. Včeraj danes Danes, SREDA, 22. septembra 2010 MAVRICIJ Sonce vzide ob 6.52 in zatone ob 19.03 - Dolžina dneva 12.11 - Luna vzide ob 18.17 in zatone ob 5.55. Jutri, ČETRTEK, 23. septembra 2010 SLAVOJKO VREME VČERAJ: temperatura zraka 18,9 stopinje C, zračni tlak 1020 mb ustaljen, veter 9 km na uro zahodnik, vlaga 66-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 19,8 stopinje C. CI3 Lekarne Do sobote, 25. septembra 2010 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Ginnastica 6 - 040/772148, Ul. Cu-riel 7/B - 040/281256, Bazovica -040/9221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Ginnastica 6, Ul. Curiel 7/B, Trg Ve-nezia 2, Bazovica - 040/9221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Venezia 2 - 040/308248. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predprazni-čna od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. U Kino AMBASCIATORI - 16.45 »Cani & gat-ti: La vendetta di Kitty - 3D«; 18.20, 20.15, 22.15 »The American«. ARISTON - 17.00, 18.45, 21.00 »Nien-te paura«. CINECITY - 16.30, 19.15, 21.45 »Man-gia, prega, ama«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Mordimi«; 16.15, 18.00, 19.45 »Cani & gatti: La vendetta di Kitty -3D«; 16.20, 18.10, 20.05, 22.00 »Sharm El Sheik«; 15.50, 17.50, 22.10 »The American«; 16.05, 18.05, 20.00, 22.00 »Resident Evil: Afterlife - 3D«; 19.50, 21.30 »La solitudine dei numeri primi«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Shrek - E vissero felici e con-tenti - 3D«. Draga Daniela in Paolo Iz srca vama čestitamo in želimo še polno sreče, zdravja in ljubezni na vajini skupni življenjski poti! Martina • Gizela • lingi • Kino in vsi dragi FELLINI - 16.30, 18.15 »Shrek e vissero felici e contenti«; 20.10, 21.45 »20 si-garette«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »La solitudine dei numeri primi«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.25, 20.25, 22.15 »Fratelli in erba«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.40, 18.30, 20.15, 22.00 »Somewhere«. KOPER - KOLOSEJ - 17.10, 19.20, 21.30 »Butec na večerji«; 16.10 »Nevidno zlo: Drugi svet«; 17.30, 20.20 »Čarovnikov vajenec«; 19.50, 21.50 »Nevidno zlo: Drugi svet«; 16.10 »Charlie«. KOPER - PLANET TUŠ 15.00, 17.20 »Svet igrač 3 - 3D (sinhro)«; 15.30 »Mačke in psi 3D«; 18.00 »Karate Kid«; 21.30 »Ljubezen na daljavo«; 17.00, 19.10 »Charlie«; 15.50, 20.50 »Nevidno zlo: Drugi svet«; 19.40, 21.50 »Nevidno zlo: Drugi svet 3D«; 19.00 »Odpleši svoje sanje«; 16.20, 18.35, 21.00 »Butec na večerji«; 16.00, 18.20, 20.40 »Čarovnikov vajenec«; 21.20 »Hibrid«. NAZIONALE - Dvorana 1: 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Mangia, prega, ama«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Resident Evil: Afterlife - 3D«; Dvorana 3: 16.00, 17.30, 19.00, 20.40, 22.20 »Mordimi«; Dvorana 4: 16.30, 20.15, 22.15 »Sharm El Sheik«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 18.00, 20.00, 22.00 »Mordimi«; Dvorana 2: 17.30, 19.50, 22.10 »Mangia, prega, ama«; Dvorana 3: 17.30 »Cani & gat-ti: La vendetta di Kitty - 3D«; 22.10 »The American«; Dvorana 4: 18.10, 20.00, 22.00 »Fratelli in erba«; Dvorana 5: 17.40, 20.00, 22.10 »La solitudi-ne dei numeri primi«. Danes praznuje okrogla leta naš pevec Emil Cherin Še mnogo sreče, zdravja, zadoščenj in veselega petja mu želita MePZ Slovenec-Slavec in SKD Slovenec S Izleti ¿I Čestitke Včeraj sta ELDER in DARIO praznovala 25-letnico skupnega življenja. Želimo jima obilo sreče in skupnega veselja. Sinova Matej in Pa-trik, starša Gina in Ančko, sestri Mi-rijam in Pavla z družino. H Šolske vesti RAVNATELJSTVO LICEJA A.M. SLOMŠKA obvešča, da bo danes, 22. septembra, ob 17.30 informativni roditeljski sestanek za starše dijakov prvih razredov. Sledilo bo predavanje prof. Alenke Rebula o težavah dijakov ob vstopu na višjo srednjo šolo in o tem, kako jim lahko starši pomagajo. OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča, da bo pouk v otroškem vrtcu v Šempolaju s slovenskim učnim jezikom do četrtka, 30. septembra, od 8. do 16. ure. KLUB PRIJATELJSTVA prireja v sredo, 29. septembra, izlet v Stično z ogledom njenih zanimivosti in na Valvasorjev grad Bogensperk ter okolico. Vpisovanje do 25. septembra na tel. št. 040-225468 (Vera). Vabljeni! DOLINSKA SEKCIJA SSK prireja v nedeljo, 3. oktobra, tradicionalni jesenski izlet na Dolenjsko, z obiskom Ribnice in pobratene občine Kočevje, kjer se bomo srečali s prijatelji ter si ogledali mesto in lepo urejen zgodovinski muzej. Ob Kočevskem jezeru bomo imeli kosilo. Popoldne bomo obiskali še Žužemberk in si ogledali grad ter obiskali spomenik padlim. Vpis in vse potrebne informacije: Sergij Mahnič (040 - 228924, Boljunec in Boršt), Rado Štrajn (040 - 228274, Dolina) in Branko Slavec (040 - 231975, Mačkolje in Prebeneg). Toplo vabljeni! DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE K. Ferluga vabi svoje člane na izlet na Koroško, ki bo 10. oktobra. Program izleta je sledeč: ob prihodu se bomo v pristanu vkrcali na splav in se s splavarji peljali vzdolž reke Drave. Sledil bo ogled več zanimivosti in vožnja po dolini reke Bistrice. Odhod avtobusa iz Milj bo ob 6. uri po ustaljeni poti. Vpisuje Vesna v opoldanskem času ali zvečer na tel. št. 040-271862. OGLED PASIJONSKIH IGER v Kirchsc-hlagu in romarskega svetišča Fatimske Matere Božje v Prosingbirbaumu ter Gradca od 10. do 11. oktobra. Cena 155,00 evrov (vključen je avtobusni prevoz, polpenzion, vstopnica za obisk pa-sijona in kosilo na poti domov). Prijave sprejema sestra Angelina Šterbenc na telefonski številki 347-9322123, 0038641-290386, 040-299409 (Norma), 040370846 (pon.-pet., 9.30-13.30 Slovenska prosveta). Zaradi organizacijskih razlogov je za vpisovanje nujno pohiteti! 13 Prireditve AD FORMANDUM vabi ob pričetku novega šolskega leta na otvoritev razstave Katarine Kalc danes, 22. septembra, ob 17.30 na sedežu zavoda v Trstu, Ul. Ginnastica 72. /Primorski dnevnik išče raznašalko/ca za Bazovico Tel. št.: 040-7786300 od IG. do 17. ure OB PRAZNIKU SV. MIHAELA prireja Antropozofsko združenje v Trstu, na sedežu Ul. Mazzini 30, ob 20. uri dve predavanji: v petek, 24. septembra, bo Dario Anderle govoril na temo: »Sonce med Marsom in Merkurjem - Moč železa in bakra«. V soboto, 25. septembra, pa bo Michele Codogno predaval o jeklu, ki ščiti dragoceni zaklad duše. Vljudno vabljeni! SLOVENSKA KULTURNO-GOSPODAR-SKA ZVEZA, Kulturno društvo za umetnost KONS in RTV Slovenija, Regionalni RTV Center Koper-Capodi-stria vabijo na otvoritev razstave Klav-dij Palčič - Odrska prehajanja v petek, 24. septembra, ob 18.30 v galeriji Narodnega doma, Ul. F. Filzi 14. Predpre-mierno bo predstavljen dokumentarni film Mirjam Muženič »Biti to, kar si«. ZADRUGA NAŠ KRAS vabi v petek, 24. septembra, ob 19.30 v Kraško hišo v Repen na odprtje razstave akademske kiparke Metke Kavčič »Pr' Mariki«, idrijska čipka iz kovinske žice in valjane pločevine. Glasbeno kuliso bo poustvaril Tomaž Nedoh s saksofonom. BAMBIČEVA GALERIJA vabi na fotografsko razstavo Kina Extrade »Stran! Hočem stran! V Peru in Bolivijo...«, na Opčine, Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131. Razstava bo odprta do 25. septembra. SKD IGO GRUDEN vabi na prvo Pravljično urico, ki jo prireja v sodelovanju s knjižnico Komen, v soboto, 25. septembra, ob 15.30 v društveni dvorani. Možnost izposoje slikanic in drugih knjig za otroke. V BOLJUNCU bo v nedeljo, 26. septembra, praznovanje nadangela Mihaela na griču nad vasjo. Ob 17. uri bo sv. maša na prostem, na temeljih stare po-družne cerkve. Zbirališče bo v Boljun-cu pred cerkvijo ob 16. uri. V primeru slabega vremena bo sv. maša v boljun-ski cerkvi. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske pro-svete prireja v četrtek, 30. septembra, razstavo »Spomini«: Neva Pertot slikanje, Mileva Martelanc glina, glasbena kulisa Nadja Pertot - sopran, (poklon sestri Nevi in sestrični Milevi), nastop skupine učencev Glasbene kamberce SKD Barkovlje, ki jo vodi Aleksandra Pertot. Začetek ob 20. uri. TPK SIRENA vabi na otvoritev in ogled fotografske razstave Miloša Zidariča o regati Barkovljanki v petek, 1. oktobra, ob 20. uri v društveni dvorani v Mira-marskem drevoredu št.32 v Barkovljah. Ogled je možen vse do nedelje, 10. oktobra, v času odprtja društvenega bara. DOKUMENTARNA RAZSTAVA »Pore-čanka, včeraj: ozkotirna proga; je na ogled do konca decembra v Železniškem muzeju na Marsovem polju (Campo marzio), Ul. G. Cesare 1. Urnik: sreda, sobota in nedelja od 9. do 13. ure, brezplačni ogled samo razstave. H Mali oglasi 20. SEPTEMBRA smo dobili na zgoni-škem pokopališču žensko zapestno uro. Tel. št.: 040-229192. ŽELIM s srcem in dobroto oskrbovati starejše ljudi, od 14. ure dalje. Tel. 3356445419. IŠČEM DELO kot gospodinjska pomočnica za starejšo osebo ali zakonski par 24 ur dnevno. Tel. št. 040-274102. IŠČEM VOZIČEK v dobrem stanju za novorojene dvojčke. Poklicati na tel. št. 349-5357639. KUHARICA z dolgoletnimi delovnimi izkušnjami išče delo ali nudi pomoč v gospodinjstvu. Tel. št. 320-3557811. LJUBITELJU ŽIVALI podarim še zadnji dve mucki mešane barve. Tel. št.: 3470931967. PRODAM domačo čebulo, tel. št. 3336741266. PRODAM njivo 1.300 kv.m., 15,00 evrov na kv.m., orodje za izdelavo vina in cevi raznih dolžin. Tel. št.: 040-280910. PRODAM tri stare kamnite vaze. Tel. št.: 040-327128. PRODAM trisedežni divan, moderen in istočasno klasičen ter naslonjač - relax, oba sta še v garanciji. Zaželjena je resnost. Tel. št.: 347-2754912 (ob uri obedov). PRODAM GROZDJE refoška in vitovske. Tel. št.: 339-5811776. PRODAM KNJIGE od 1. do 5. letnika družboslovnega liceja. Tel. št. 349 -5068604. PRODAM železna vrata 2 x 0,80 m in ka-do za grozdje (10 kvintalov). Tel. št. 040 - 814212. PRODAM belo grozdje. Tel. 040-280674. PRODAM belo in črno grozdje. Tel. 3483127194. PRODAM grozdje vrste malvazija in merlot. Tel. št. 331-4331079. PRODAM grozdje vrste refošk. Cena po dogovoru. Telefonirati ob večernih urah na tel. št. 348-5913171. PRODAM mešalec za beton, 300 litrov. Tel. 338-5098764. PRODAM po zelo ugodni ceni skoraj nov mlin za grozdje (repkalnik) - ročno ali motor. Tel. 347-5828180. PRODAM prešo za stiskanje grozdja, premer 60 cm, cena po dogovoru. Tel. št. 347-1396132. PRODAM stenski klavir. Tel. 3479896031. Bil Osmice FRANC IN TOMAŽ sta odprla osmico v Mavhinjah. Vljudno vabljeni! Tel. št.: 040-299442. OSMICA je odprta pri Cesarjevih, Salež 24, nudimo domačo kapljico in prigrizek. OSMICO je odprl Zahar v Borštu št.57. OSMICO sta odprla Cvetko Colja in Zmaga v Samatorci št. 50. Tel. št.: 040229224. OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Tel. 040-327104. ROBERTO ŠAVRON je odprl osmico v Zgoniku št. 34, tel. 347-2511947. Pričakuje Vaš obisk! ŠUBER ima odprto osmico na Opčinah. Loterija 21. septembra 2D1D Bari BD 62 5B 1B 5D Cagliari 71 47 62 76 57 Firence 1D 16 7D 84 41 Genova 44 76 B1 B2 42 Milan 15 67 54 7 89 Neapelj 26 80 B2 B9 6B Palermo 59 62 4 54 42 Rim 57 67 55 74 75 Turin BB 85 41 24 52 Benetke 88 79 B8 BB 62 Nazionale 57 59 B2 50 14 Super Enalotto Št. 113 46 49 61 69 74 82 jolly 66 Nagradni sklad 6.446.098,08 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 142.070.513,27 € 1 dobitnik s 5+1 točkami 1.289.219,61 € 17 dobitnikov s 5 točkami 56.877,34 € 2.133 dobitnikov s 4 točkami 453,31 € 85.783 dobitnikov s 3 točkami 22,54 € Superstar 41 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnikov s 5 točkami --€ 17 dobitnikov s 4 točkami 453B1,00€ 391 dobitnikov s 3 točkami 2.254,00 € 6.633 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 45.866 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 110.040 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / TRST Sreda, 22. septembra 2010 1 1 SLOVENSKO . SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE VABILO K ABONMAJU Vstopnice (6 €)in vpisovanje abonmajev na kraju prireditve VABILO K ABONMAJU IV tik, 21 «pk-nitoj ob 20. W * lriAi J-.|.rjni i|y i-l i'. j" j-.'iu pii^ll^l El j.miVJjJHJ j,.bi.1,1 '^■.n.ni 111 ir^mj 1 ■. 11 l1.r r JhVm'-liibr uri Jr Kiti. n> J ili ljl i k ñ ■ i n kj 11 j m .........-kimi lkv.1:u|n>.|l /^ntAw fraarjlftr Smynii UrtlanUii [HiTO MmUlx i ^.ktkn'iiipi liViiikChLun k-liii:ii kr'nui-m N> diliJ. 2fi. -iipiinihri o H 20.3« t pkJüllKu ^l-iJIy Mllpih 5) i *wrYii.i i Li fc-K i jfa la H ti* I-timo Ffttl O "-Purviifu dor tu tka* et« tijAluki zi.;iIiJ'hil jriíJti.' kutlunu- Kmiiifir- ... n.vtjj; Franco FVn'i v ^ilvk'L'jiiiu r. J iniWvMn sk-Lvihvi' niiMlf olh'iih l-Jun I.iIii^i in V.i.iri:;, Y. .11 un ■ PITi I W IHtrltl M) 10 lílll ^ I h -4-1111.11 h L_i k.iiii|-.jnjj Kl] L) Hl] I ^Iwn^éiw^tv plU^gltit; LJ ^»OHHIU ífcv ilk-i SWS LlSÜ □ Obvest ila PIHALNI ORKESTER BREG IN GLASBENA MATICA obveščata, da je v teku vpisovanje za glasbeno šolo za pihala, trobila in tolkala. Informacije na tel. št. 338-6439938 ali vsak četrtek od 20.30 dalje na sedežu godbe v Dolini. ŠC MELANIE KLEIN obvešča, da bo urad, v Ul. Cicerone 8, odprt vsako soboto od 10. do 11.30. Info na tel. 3284559414, info@melanieklein.org, www.melanieklein.org. OBČINA DOLINA Sporoča, da bo zaradi nujnih popravil na občinski vodovodnem omrežju, prekinjena dobava vode v naselju Draga danes, 22. septembra, od 9. ure do zaključka del. SKD VIGRED sporoča, da bo v Štalci v Šempolaju, ob zadostnem številu prijavljenih, potekala telovadba za dobro počutje. Sestanek za uskladitev urnikov bo danes, 22. septembra, ob 18.30. ŠZ BOR - gimnastični odsek organizira treninge ritmične gimnastike: na Stadionu 1. maj za predšolske otroke ob torkih in petkih 16.30-17.30, za osnovnošolske otroke ob torkih 16.3017.30 in petkih 17.30-18.30. Treningi na Opčinah (večnamenski prostor OŠ Bevk): za predšolske otroke ob sredah 16.30-17.30 in osnovnošolske otroke 17.30-18.30. Prvi trening bo danes, 22. septembra. Prijave in informacije na 328-2733390 (Petra). AŠD MLADINA organizira začetne in nadaljevalne smučarske tečaje na plastični stezi v Nabrežini. Prijave na tel. št. 338-6376575. SOMPD VESELA POMLAD pričenja z rednim pevskim delovanjem. Prva vaja za Otroški pevski zbor bo v petek, 24. septembra, ob 16. uri; za Mlajšo dekliško skupino bo prvo srečanje v četrtek, 23. septembra, ob 19. uri v dvorani Finžgarjevega doma na Opčinah. Vabljeni dosedanji in novi pevci! STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE KROŽEK GRAMSCI vabi v četrtek, 23. septembra, ob 18. uri v Ljudski dom, Ul. Ponziana 14, na razpravo Kakšna bodočnost za »burlo« v okviru tržaškega in deželnega zdravstva? DAN SRCA V OBČINI DOLINA Od- borništvo za Socialno skrbstvo obči- ne Dolina obvešča, da bo v petek, 24. septembra, na Županstvu Občine Dolina v dvorani občinskega sveta, od 8.00 do 12.30 potekala pobuda »Dan srca« v sodelovanju z združenjem Cuore amico iz Milj. Ob tej priliki daje občina Dolina na razpolago dva brezplačna krvna izvida na osebo, za skupnih 200 izvidov. GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA prireja glasbeno šolo za vse, otroke in odrasle, ki bi radi vstopili v godbo. Tečaji, ki jih bodo vodili diplomirani profesorji tolkal, pihal, trobil in glasbenih uric za najmanjše, se bodo vršili v šolskem letu 2010/2011 na sedežu godbe, v bivši klavnici v Nabrežini (Kamnolomi 12). Vsi zainteresirani se lahko javijo na tel. št. 3484203196 (Niko) ali na tel. št. 040200777 (v večernih urah). Skupni informacijski sestanek v petek, 24. septembra, ob 18. uri na sedežu godbe. KROŽEK GALEB vabi osnovnošolske otroke iz Trsta, Gorice in Benečije na celodnevno pobudo »S pravljico na izlet... po magično sol v Slovensko Istro« v soboto, 2. oktobra. Informacije in prijave najkasneje do petka, 24. septembra, (število mest je omejeno) na SKGZ v Trstu, Ul. San Francesco 20, tel. št. 040-368094 od 9. do 12. ure; v Slovenskem dijaškem domu Simona Gregorčiča v Gorici, Ul. Mon-tesanto 84, tel. št. 0481-533495 od 14. do 17. ure in na Inštitutu za slovensko kulturo v Špetru. OTROŠKI PEVSKI ZBOR Glasbene matice Trst bo imel vaje v Dijaškem domu v Trstu ob petkih ob 16.00 oz. ob 17.00 (otroci bodo razdeljeni po starostnih skupinah). Prvi sestanek bo v petek, 24. septembra, ob 16.30 v Dijaškem domu. Vabljeni vsi od 4. do 13. leta! 50-LETNIKI IZ DOLINSKE OBČINE vabijo na srečanje v domačiji Vrbin v Paredu pri Divači v soboto, 2. oktobra, začetek ob 18. uri. Info v večernih urah: 040-228398 in 347-1074873 (Loredana). Prijave do sobote, 25. septembra. GLASBENA ŠOLA PIHALNEGA ORKESTRA RICMANJE obvešča, da so odprte vpisnine za š.l. 2010/11. Vpis ali informacije na sedežu v Babni hiši v Ricmanjih ob ponedeljkih in četrtkih od 20. do 21. ure. RADIJSKI ODER IN SLOVENSKA PROSVETA vabita na 13. Gledališki vrtiljak. Prva predstava bo v dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu v nedeljo, 26. septembra, ob 16. uri in ob 17.30. Vpis abonmajev pri Slovenski prosveti v Ulici Donizetti 3 in na telefonski številki 040-370846 od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure. ENGLISH FOR EVERYONE: angleški jezik za vse starostne stopnje in različne stopnje predznanja. Možnost srečanj na temo. Konverzacija. Priprava na izpite. Kratki tečaji ob koncih tedna. Tečaji za šole po dogovoru. Informacije in vpisi tel.: 040212289, e-mail: info@skladmc.org. Predstavitvena srečanja: v ponedeljek 27. septembra, ob 16.00 osnovna šola, ob 17.00 srednja šola, ob 18.00 višja šola, ob 19.00 odrasli. PLESNA SKUPINA SKD SLAVKO ŠKAMPERLE obvešča, da bo prva vaja Hip-Hop za v ponedeljek, 27. septembra, ob 14.30 za srednje in višje-šolce in ob 16.30 za osnovnošolce v društveni dvorani na štadjonu 1. Maj. Mentorica Jelka Bogatec. Za info 349-7338101. MOJA SLOVENŠČINA: Tečaji slovenščine za Slovence in Neslovence, za otroke in odrasle. Tečaji za izpopolnjevanje materinščine. Kratki tečaji ob koncih tedna. Info in vpisi: 040212289, info@skladmc.org. Predstavitvena srečanja: v torek, 28. septembra, ob 17. uri za Slovence, ob 18. uri lanski nadaljevalci/Neslovenci, ob 19. uri začetniki/Neslovenci. TELOVADBA ZA ZDRAVO HRBTENICO - Skupina 35-55 pri SKD F. Prešeren prireja telovadbo za gospe v zrelih letih. Telovadba se bo začela v petek, 1. oktobra, ob 9. uri v društveni dvorani gledališča F. Prešeren in bo potekala dvakrat tedensko, ob torkih in petkih od 9. do 10. ure. Informativni sestanek bo v torek, 28. septembra, ob 11. uri v društveni dvorani. Vabljene. ŠZ BOR - ŠPORTNA ŠOLA TRST organizira na Stadionu 1. maj v Trstu: vadbo za predšolske otroke od 1. do 6. leta starosti ob sobotah, prva vadba v soboto, 2. oktobra; telovadbo in uvajanje v atletiko za osnovnošolske otroke od 6. do 10. leta starosti ob ponedeljkih, sredah, četrtkih in sobotah; vadbo atletike za srednješolce ob torkih, prvi trening v torek, 28. septembra. Info: ŠZ Bor od 15. do 18. ure, 040-51377. 60-LETNIKI s Križa, Proseka in Kon-tovela organizirajo v nedeljo, 26. septembra, izlet v Rovinj in okolico. Info v večernih urah: 040-251161 (Šte-fi) ali 040-220655 (Oskar). STUDIO ART začenja novo sezono: vabimo mlade, ki se zanimajo za gledališče, da se nam tudi letos pridružijo. V sezoni 2010-11 se bodo nadaljevali tečaji za gledališke igralce, začenjamo pa tudi tečaj za mlade tehnike luči in zvoka. Informacije na 3477615287 ali sola@teaterssg.it. Začetek tečaja 29. septembra. GODBENO DRUŠTVO PROSEK obvešča, da so se začeli vpisi v Glasbeno šolo za otroke in mlade. Informacije na tel. št. 349-4103131 (Martin) ali 040-251101 (Bruno). JUSARSKI ODBOR PROSEK obvešča, da lahko predložijo prošnje za sečnjo in pobiranje suhih drv na jusarskih površinah do četrtka, 30. septembra, na sedežu odbora - Prosek 159. MLADINSKA GLASBENA SKUPINA VIGRED vabi vse, ki imajo od 10. do 17. leta starosti in jim je všeč glasba, na srečanja v Štalci v Šempolaju vsak torek od 19.30 do 20.30. Mentor Aljoša Saksida. PLESNA SKUPINA VIGRED vabi v svoje vrste osnovnošolce in srednješolce. Plesne vaje vsak četrtek, v Štal-ci v Šempolaju: od 16. do 17. ure za I., 2. in 3. razred osnovne šole; od 17. do 18. ure za 4. in 5. razred in srednjo šolo. Mentorica: Jelka Bogatec. STAREJŠE SKAVTINJE POZOR: pridite na priložnostno večerjo v četrtek, 30. septembra, ob 19. uri na Pesek. Javite se na odrasliskavti@google-groups.com ali na 347-7000353 (Irma Ozbič Piščanc). TEČAJI ANGLEŠČINE IN SLOVENŠČINE pri SKD Igo Gruden v sodelovanju z Občino, se začnejo v mesecu oktobru. Vpisovanje v knjižnici »Nada Pertot« in v Kavarni Gruden v Nabrežini. Info: 040-299632, e-mail veratuta@tiscali.it. TEČAJ ZA DOJENČKE V BAZENU ŠC Melanie Klein obvešča, da se bo tečaj za dojenčke od 1. do 12. meseca začel v petek, 1. oktobra, od 10.30 do II.30. Tečaji za otroke od 12. do 36. meseca pa bodo potekali ob sobotah popoldne. Število mest je omejeno. Prijave in info: tel. 328-4559414, in-fo@melanieklein.org, www.melanie-klein.org. PILATES - Skupina 35-55 pri SKD F. Prešeren sporoča, da v telovadnici nižje srednje šole S. Gregorčič v Dolini poteka, ob torkih in petkih, od 19. do 21. ure tečaj Pilatesa in telovadbe za zdravo hrbtenico. AŠD MLADINA organizira tečaj bikram joge. Predstavitev in brezplačna poskusna vaja v ponedeljek, 4. oktobra, v rekreatorju v Križu št. 441 ob 20. uri. Tečaj vodi Yasmin Anuby. Informacije: tel. št. 333-5663612. AŠD MLADINA organizira tečaj trebušnih plesov. Predstavite in brezplačna vaja v ponedeljek, 4. oktobra, v bivšem rekreatorju v Križu 441 ob 18.30. Tečaj vodi Yasmin Anuby. Info: www.yasmin.anuby.it, tel. 3335663612. AŠD MLADINA vabi na tečaje hip-ho-pa in break-danca, ki bodo potekali v bivšem rekreatorju v Križu 441 pod vodstvom večkratnega svetovnega prvaka Sama Polutaka Kosa in Mateje Terčon. Predstavitev in brezplačna poskusna vaja v ponedeljek, 4. oktobra; osnovnošolci ob 16. uri, vrtec ob 16.45, srednješolci in mladinci ob 17.30. Info: 329-9751782. AŠD ZARJA sporoča, da bo tudi letos potekal tečaj rekreacijske telovadbe in pilatesa za dekleta in gospe. Vadba bo vsak ponedeljek in četrtek od 20. do 21. ure v telovadnici športnega centra v Bazovici. Prva vadbena ura bo v ponedeljek, 4. oktobra. Za vse potrebne informacije pokličite na tel. št. 339-2447832. BABY FITNESS ŠC Melanie Klein prireja tečaj za starše, kako naj dvigajo, oprijemajo in ljubkujejo svojega dojenčka. Dojenčka spodbujamo k pozitivni gibalni izkušnji in pridobivanju samozavesti za ponovne poizkuse ter mu nudimo optimalno oporo za ustrezno spodbujanje telesnega raz- voja. Tečaj je namenjen dojenčkom od rojstva do 18. meseca. Brezplačna predstavitvena delavnica bo v ponedeljek, 4. oktobra, ob 10. uri za neko-bacače in ob 11. uri za kobacače, v Ul. Cicerone 8. Število mest je omejeno. Prijave in info na tel. 328-4559414, in-fo@melanieklein.org, www.melanie-klein.org. DSMO K. FERLUGA odpira vrata svojega sedeža v Miljah, Ul. Roma 22, kjer dobite informacije o tečajih, prireditvah, prebirate Primorski dnevnik in Novi glas ter z dežurnim pokramlja-te po slovensko. Urnik odprtja: vsak ponedeljek med 18.30 in 20.00 od 4. oktobra dalje. Pričakujemo vas! PLESNA SEZONA pri AŠD Cheer-dance Millenium se je začela! Jazz, hip-hop in cheerdance, vse to dobiš pri nas. Treningi so ob torkih in četrtkih od 19.00 do 20.30 v prostorih društva Skala v Gropadi. Namenjeni so dekletom od 15. leta dalje. Pridruži se nam: 349-7597763 Nastja, 3356278496 Nikol ali info@cheerdance-millenium.com. TELEVODBA za odrasle, v organizac-ji KK Adria, bo na sporedu vsak ponedeljek in četrtek v telovadnici ŠKC v Lonjerju. Prvo srečanje bo v ponedeljek, 4. oktobra. Potrditve in nove prijave na tel. št 040-910339. ŠZ BOR sporoča, da bo tudi letos na štadionu 1. Maj potekala rekreacijska telovadba za odrasle: ponedeljek in petek 9.-10. in 10.-11., torek in četrtek 17.30-18.30. Vadba se začne v ponedeljek, 4. oktobra. OBČINA REPENTABOR v sodelovanju s športnim združenjem Sloga prireja tečaj telovadbe za »manj mlade«, v občinski telovadnici v Repnu. Tečaj se bo odvijal od 5. oktobra do 30. junija 2011 ob torkih in četrtkih od 10.15 do 11.15. Informacije: tel. 040-327335 (občinsko tajništvo). PREDSMUČARSKA TELESNA VADBA SPDT - Smučarski odsek SPDT obvešča, da se v sredo, 6. oktobra, začenjajo treningi za pridobitev kondici-je za smučarsko sezono, namenjeni odraslim, v telovadnici šole Coder-matz v ulici Pindemonte 11 v Trstu, z začetkom ob 20.30. Za informacije in prijave pokličite na tel.št. 3356123484. V JASLIH DIJAŠKEGA DOMA S. Kosovela je na razpolago še nekaj prostih mest. Info od 8. do 16. ure na tel. št. 040-573141. ODBORNIŠTVO ZA KULTURO OBČINE DOLINA prireja v sodelovanju z združenjem Auser dva tečaja slovenščine: za začetnike in nadaljevalce, enkrat tedensko za skupnih 36 ur (do maja), ob torkih ali sredah v večernih urah (še nedoločeno), z začetkom 11. oktobra. Za predvpis pokličite vsak dan od 9. do 13. ure tel. št. 040-8329231. DSMO K. FERLUGA organizira 4 tečaje slovenščine za začetnike 1., 2. in 3. stopnje, ki bodo potekali na sedežu društva, Ul. Roma 22 (1. nadstropje) v Miljah ob torkih ali sredah, od torka, 12. oktobra dalje. Tečaje bosta vodili prof. Majda Mihačič in prof. Valentina Sancin. Informacije in vpisovanje 040-274995 v večernih urah ali 347-5853166 (Ivica). KINERGETIX - SKD IGO GRUDEN: Vadba za začetnike bo potekala ob četrtkih od 17.00 do 18.30 pod vodstvom prof. Mateje Šajna, mag. Lize Koželj in mag. fiziologije Davida La-buschange iz Avstralije. Prvo srečanje bo 14. oktobra. Za prijave in pojasnila tel.: 00386(0)40303578 ali mail: ma-teja.sajna@gmail.com. JK ČUPA organizira za svoje člane fotografski natečaj »Potovati po morju: krajine, podobe in morske scene«. Rok za oddajo izdelkov zapade 30. oktobra. Pravila in druge informacije na www.yccupa.org. Prispevki V spomin na drago mamo Milko Žerjal daruje hči Nadja z družino 50,00 evrov za OŠ F. Venturini - Bo-ljunec, 50,00 evrov za Mladinski dom Boljunec in 50,00 evrov za SKD F. Prešeren. V spomin na drago svakinjo Milko Žerjal darujejo Angela, Mira in Vilma 50,00 evrov za OŠ F. Venturini, 50,00 evrov za SKD. F. Prešeren in 50,00 evrov za boljunsko cerkev. V spomin na drago teto Milko Žerjal darujeta Mary z družino in Sonja 50,00 evrov za OŠ F. Venturini in 50,00 evrov za SKD F. Prešeren. Namesto cvetja na grob drage Milke Žerjal darujeta Marina in Edwin Gre-gori 20,00 evrov za SKD F. Prešeren. V spomin na Milko Žerjal darujeta Stana in Franka 50,00 evrov za SKD F. Prešeren. V spomin na Milko Žerjal darujeta Igor Zobec in Nadja z družino 50,00 evrov za SKD F. Prešeren. Ob obletnici ustrelitve prebeneških kurirk darujejo Ljubi Bandi 20,00 evrov, Norma in Vilma 20,00 evrov ter družina Vodopivec (Prebeneg 15) 50,00 evrov za vzdrževanje groba na dolinskem pokopališču in spomenika padlim NOB v Prebenegu. V spomin na Milo Purič in Pepija An-toniča daruje uč. Nada Mezgec 20,00 evrov za OŠ Alojza Gradnika na Re-pentabru. V spomin na prof. Sonjo Tominec daruje Jelka 20,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. t 18. septembra je mirno preminil Natale Pettirosso (Nado) Žalostno vest sporočajo sin Bruno z Normo, svakinji Carla in Mjera, nečakinja Sandra z družino Pogreb bo v petek, 24. septembra, ob 11.30 iz mrtvašnice v ulici Costalunga v cerkev v Ricmanje. Trst, 22. septembra 2010 Pogrebno podjetje Zimolo V tem težkem trenutku sva ob strani Normi in Brunotu prijatelja Vlasta in Franco Stefani t Po hudi bolezni je tiho zaspala Silvana Krizmancic vd. Križmančič Žalostno vest sporočata Davorin in Lučka z Gabrielejem Pogreb bo v petek, 24. septembra, ob 12.55 iz ulice Costalunga v bazovsko cerkev. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Bazovica, 22. septembra 2010 Zadnji pozdrav noni Miko in Karlo Ob izgubi drage mame izrekajo kolegici Lučki Križmančič iskreno so-žalje vodja in kolegi Urada za slovenske šole v Trstu Ob izgubi drage mame sočustvujemo z Davorinom vsi na Primorskem dnevniku 12 Torek, 21. septembra 2010 KULTURA / BRINJEVKA - V nedeljo zvečer v Sežani prvi festival otroške popevke Žirijo prepričala tudi Lana, ki rada pleše »rock n rol« Med udeleženci tudi Katarina, Rok, Veronika in in številni glasbeniki s Tržaškega LJUBLJANA Nobena novost ni, da glasba združuje in gradi mostove. Potrditev so v nedeljo dobili tudi v Sežani, kjer je potekal Festival otroške popevke Brinjevka. Na njem je nastopilo šestnajst najmlajših slovenskih pevk in pevcev, ki so s svojim nastopom ustvarili večkrat opevani (a le redko uresničeni) enotni kulturni prostor. Ali morda s svojo otroško neobremenjenostjo predvsem uresničili svoje sanje: zapeti na »pravem« pevskem festivalu, pred občinstvom in žirijo, ob spremljavi profesionalnega orkestra in otroškega zbora. Brinjevko je letos prvič priredil sežanski Kosovelov dom v sodelovanju z Občino Sežana in ob podpori nekaterih pokroviteljev. Sodelovali so lahko otroci, ki še niso dopolnili 12. leta, predstaviti pa so se morali z izvirnimi slovenskimi besedili. Posebna žirija je med štiriindvajsetimi kandidati izbrala štirinajst pesmi in šestnajst izvajalcev (med njimi sta bila namreč tudi dva dueta), ki so nastopili na nedeljskem finalu v Kosovelovem domu. Veronika, Katarina, Lana in Rok z »učiteljem« Aljošo, spodaj pa Rene, Lana, Zala in Nina z organizatorko Ariano bogdan macarol Festival je snemala RTV Slovenija, drugi slovenski program ga bo predvidoma predvajal v soboto ob 17.35 (v naslednjih tednih pa tudi RTV Koper-Capodistria). Na koncertu, ki ga je povezoval dramski igralec Gašper Tič, so nastopili tudi štirje tržaški otroci: Lana Andolšek, Rok Dolenc, Katarina Polo-jaz in Veronika Škerlavaj, ki so se z ostalimi finalisti potegovali za tri nagrade strokovne žirije in nagrado občinstva. Najbolje se je naposled odrezala najmlajša udeleženka festivala, šestletna Lana. Strokovna žirija, ki ji je predsedoval Igor Leonardi (sestavljali so jo še Metka Dedakovič, Aljoša Jerič in Tinkara Kovač), ji je podelila srebrno bri-njevko. Zlato brinjevko je prejel Rene Markic iz Naklega, bronasto Zala Ku-helj iz Grosupljega, medtem ko je nagrada občinstva, ki predvideva tudi petdnevno potovanje v Pariz in tamkajšnji Eurodisney (podelila jo je sežanska agencija Kompas), romala k Nini Svetina v Senožeče. Lana Andolšek je zapela pesmico Rada plešem rock n rol, ki jo je nalašč zanjo napisal Aljoša Saksida, sicer tudi avtor besedil in glasbe ostalih »tržaških« popevk (izjema je pesem Nisem trudna, ne grem spat, ki jo je napisal Fabrizio Polojaz). Tržačana sta bila tudi avtorja pesmi Mavrični svet, ki jo je zapela Polona Ličen iz Izole; besedilo je napisala Jasna Tuta, glasbo pa Iztok Cergol. Po Saksidovi oceni je bila pesem zelo lepa, žal pa ni posegla po nagradah. Tudi v Big bendu, priložnostnem orkestru, ki ga je vodil Ivo Bašič, so igrali »zamejski« glasbeniki: Martin Rebecchi, Miran Furlan, Vili Lavrenčič, Maurizio Lovrenčič, Erik Žerjal in Piero Purini. Kot je pojasnil Saksida, je vsako pesmico napisal otroku »na kožo«, tako da so bili verzi biografski. To je potrdila tudi prvošolka Lana, ki nam je zaupala, da res rada pleše, saj sodeluje tudi v plesni skupini openskega društva Tabor. A tudi, da je ni bilo pevskega nastopa z orkestrom prav nič strah: zdaj je povsem očitno, da tudi zelo rada poje ... (pd) Retrospektiva jugoslovanske književnosti na filmu Po retrospektivi Slovenska književnost na filmskem platnu so v Slovenski kinoteki v okviru projekta Ljubljana - svetovna prestolnica knjige pripravili še eno retrospektivo, le da bo tokrat v ospredju jugoslovanska književnost, upodobljena na filmu. Ta se je začela sinoči s filmom V žrelu življenja Rajka Grlica, končala pa 2. oktobra. Otvoritvenemu filmu Rajka Grlica iz leta 1984 bodo sledili prvi barvni jugoslovanski celovečerec Pop Čira in pop Spira Soje Jovanovic po literarni predlogi Stevana Sremca (1957), Der-viš in smrt v režiji Zdravka Velimiro-vica in po literarni predlogi Meše Se-limovica (1974), Lelejska gora istega režiserja po literarni predlogi Mihaila La-lica (1968), Breza Anteta Babaje po predlogi Slavka Kolarja (1967), Una Miloša Radivojevica po predlogi Moma Kaporja (1984), Maratonci tečejo častni krog Slobodana Šijana po predlogi Dušana Kovačevica (1982) in še vrsta nepozabnih jugonostalgičnih filmskih naslovov. KONČAN KNJIŽNI FESTIVAL - Pordenone.legge privabil veliko ljudi Uspela pobuda, ki pa potrebuje nekaj sprememb V nedeljo se je končal 11. knjižni festival Pordenone.legge, ki je, dežju navkljub, privabil veliko ljudi in bil deležen precejšnje medijske pozornosti. V petih dneh se je na 37 mestnih lokacijah odvijalo več kot 150 srečanj z več kot 240 italijanskimi in tujimi avtorji. Organizatorji, ki si zaslužijo pohvalo, saj njihov festivalski »stroj« deluje malodane brezhibno, izpostavljajo uspeh pobude, čeprav bodo verjetno primorani vzeti v poštev dejstvo, da je 30 srečanj dnevno za festival morda preveč. Vprašati se bodo tudi morali, ali je prav, da obiskovalci čakajo v vrsti dve uri na začetek srečanj z avtorji. Kakorkoli že, v drugi polovici minulega tedna so se v mestu ob Noncellu tako ali drugače predstavili občinstvu: Silvia Avallone, Corrado Augias, Franco Battiato, Tahar Ben Julloun, Pierlugi Cappello, Mauro Corona, Gillo Dorfles, Umberto Galimberti, Esther Freud, Michel Murgia, Boris Pahor, Pino Roveredo, Massimiliano Santarossa, Eugenio Scal-fari, Eric-Emmanuel Schmitt, Oliviero Toscani, Stefano Zecchi in drugi. Na festivalu je tekla beseda o filozofiji, religiji, ekonomiji, znanosti, zgodovini, umetnosti, poeziji, znanstveni fantastiki in športu. Posebno pozornost so prireditelji letos posvetili novostim, ki jih na delovnem trgu predstavljajo t.i. »zeleni poklici« in pa obravnavi stanja psihoanalize v današnji družbi. Petkov večer je potekal v znamenju dialoga med pisateljem Mauriziom Mag-gianijem in komikom Dariom Vergassolo. Gledališče Verdi je bilo nabito polno, pogovor, točneje besedni dvoboj, med ligurijskima avtorjema je bil izviren in zabaven, čeprav je satirik, čigar slog spominja na Woodya Allena, v precejšnji meri zasenčil pisatelja, ki je bolj refleksivne narave. Komik se je pogovarjal z občinstvom prek hitrega nizanja dovtipov na račun italijanske politike in družbe: v dvorani je bil skoraj neprekinjen smeh. Ko je spregovoril Maggiani pa je v teatru zavladala tišina: ljudje so se prepustili njegovemu poetičnemu izvajanju. Zanimivost predstavlja dejstvo, da ko je Mag-giani zarisoval zgodbe ljudi povojne Li-gurije, si čutil, da gre (v ozadju je bila emocija) za resnično pripoved. Glede pripovedi Vergassole si pa podvomil, če gre za resnico ali izmišljotino. Kljub temu pa je bila v njuni pripovedi precejšnja vsebinska podobnost. Veliko pričakovanje je v soboto popoldne v Pordenonu vladalo za nastop oporečnika gospodarskega naprednja- štva, Serga Latoucha, ki se v svojih delih ukvarja z ekonomskimi in kulturnimi študijami hegemonističnih odnosov »razvitega« Severa do »nerazvitega« Juga in z nerazvitostjo tretjega sveta. Avtor je predstavil, kako je v teku stoletju prišlo do oblikovanja kulta produktivnosti in orisal njegove sodobne negativne učinke (uničenje okolja, brezposelnost, nereševanje socialnih vprašanj, stres, bolezni, »razvoj« je v Afriki proizvedel lakoto, ki je prej tam niso poznali). Globalizacija je nadaljevanje 'razvoja,' ki je nadaljevanje kolonializma, je dejal. Latouche predlaga spremembo ekonomskega imaginarija, ki nas določa: razvoj je potrebno prilagoditi mejam sveta; sreče družbe ni mogoče meriti z rastjo BDP. Zagovarja ponovno vrednotenje, obnovo, redistribucijo, zmanjšanje, ponovno uporabo, reciklažo. Cilj njegovega projekta ni povratek v srednjeveško družbo, pač pa »avtonomija« posameznika, ki naj bi imel možnost izbire traj-nostnega razvoja. Gost festivala je bil tudi živahen starček, sin slavnega angleškega generala Montgomerya, ki je v severni Afriki premagal sile osi pod vodstvom Rommla, čigar spomine na potek vojnih dogodkov je objavila goriška založba Leg. Angleški general ni v družini nikoli govoril o vojni, tako da je sin David (rojen 1928 in dejaven v mednarodnem podjetništvu in diplomaciji) spoznal preizkušnje očeta, ki se je dobro zavedal, da je za zmago na bojnem polju bistvena visoka morala čet, prek knjig. Menil je, da je oče zelo spoštoval Rommla, čigar sin Manfred je v '60 letih minulega stoletja postal župan Stuttgarta: edina sinova slavnih generalov sta se spoznala in si prizadevala za spravo med narodoma. Oče je Davidu posredoval en sam življenjski nauk: »Brez truda se malo doseže.« Kaj pa o sedanji krizi pravi upokojeni angleški podjetnik, ki je od očeta podedoval prostor v angleškem parlamentu? »Velika Britanija je z devalvacijo funta veliko pridobila. Za pridobitev pozicij pred izbruhom finančne krize pa bo potrebnih 5 let.« V nedeljo dopoldne so se na festivalu predstavili slovenski avtorji Andrej Blatnik, Veronika Simoniti in Suzana Tratnik, s katerimi se je na srečanju »Europa oltre confine« pogovarjala Veronika Brecelj. Uvodoma je na dobro obiskani prireditvi spregovoril vodja festivala Villalta, ki je izpostavil, kako je Slovenija na področju državljanskih pravic že krepko presegla Italijo. Prireditev so organizatorji festivala, s posredovanjem Marka Sosiča, priredili v sodelovanju z DSP, ki je ob tej priložnosti izdalo dvojezično knjižico z odlomki omenjenih avtorjev. Po orisu slovenske polpreteklosti s strani Brecljeve je za govorniško mizo beseda stekla o mejah, glede katerih so menili, da še obstajajo v glavah (socialne, kulturne, nacionalne in verske), čeprav so vplivi sosedov v skupni Evropi prisotni. Izpričali so tudi željo, da bi prišlo do večje kulturne izmenjave med Slovenijo in Italijo. Matej Caharija / TRST Sreda, 22. septembra 2010 1 1 afganistan - Talibani pravijo, da so ga sestrelili, Isaf zanika V padcu helikopterja umrlo devet vojakov Isafa Medtem je posebna komisija prejela več kot 3 tisoč pritožb v zvezi s sobotnimi parlamentarnimi volitvami KABUL - Na jugu Afganistana je včeraj strmoglavil helikopter zveze Nato, pri tem pa je umrlo devet pripadnikov mednarodnih mirovnih sil v Afganistanu (Isaf), ranjena pa sta bila dva vojaka Isafa. Med ranjenimi sta tudi afganistanski vojak in ameriški civilist, so sporočili iz Isafa. Vzrok nesreče helikopterja še ni znan, preiskava pa je v teku. Ob tem so iz Isafa še sporočili, da ni bilo nobenih poročil o sovražnem ognju na območju nesreče. Ostalih podrobnosti, kot sta narodnost ponesrečenih vojakov ali natančen kraj nesreče, Isaf ni sporočil. Kot poroča nemška tiskovna agencija dpa, pa naj bi bi bilo po podatkih tamkajšnjih afganistanskih oblasti vseh devet smrtnih žrtev ameriških vojakov. Hkrati so talibani že prevzeli odgovornost za strmoglavljenje helikopterja. Tiskovni predstavnik tali-banov Kari Mohamed Jusuf Ahmadi je v telefonskem sporočilu zatrdil, da so talibanski borci sestrelili helikopter. "Helikopter je letel zelo nizko in naši borci so ga z lahkoto sestrelili s pomočjo raketometa," je še dejal Ah-madi in dodal, da je bilo ubitih in ranjenih več vojakov. V Afganistanu je letos umrlo 529 tujih vojakov, kar je več kot v celotnem lanskem letu, ko so zabeležili 521 smrti. Od začetka vojaške operacije pod vodstvom ZDA proti talibanom leta 2001 pa je doslej umrlo 2097 pripadnikov Isafa. Medtem je afganistanska komisija za volilne pritožbe včeraj sporočila, da je v zvezi s sobotnimi parlamentarnimi volitvami prejela več kot 3000 pritožb, ki so se nanašale na nepravilnosti in morebitne poneverbe. Pri tem se več kot 1300 pritožb nanaša na sam volilni dan. Kot je povedal predstavnik komisije, pristojne za preiskavo kršitev med volilno kampanjo in samimi volitvami, Ahmed Zia Rafaat, so doslej v zvezi s sobotnim volilnim dnem prejeli 1388 pritožb, vse od začetka volilnega procesa aprila letos pa še 1700. Sam obseg nepravilnosti in poneverb bo znan šele po objavil volilnih izidov. Prve delne izide je pričakovati danes, dokončni pa ne bodo znani pred 31. oktobrom. Sobotne parlamentarne volitve v Afganistanu, druge od padca talibanskega režima leta 2001, so zaznamovale številne nepravilnosti, med drugim ponarejeni volilni lističi in prisilno glasovanje. Afganistanski uporniki so na volilni dan izvedli tudi več napadov, ki so terjali nekaj deset mrtvih. Svoj glas na volitvah 249 poslancev volesi džir-ge, spodnjega doma afganistanskega parlamenta, je oddalo več kot štiri milijone Afganistancev. Po podatkih volilne komisije se je volitev udeležilo 40 odstotkov registriranih volivcev. (STA) Glasovnice nedeljskih parlamentarnih volitev ansa zn - Na vrhu o ciljih Dekraracije tisočletja Ahmadinedžad napovedal skorajšnji poraz kapitalizma pristopiti k NPT iaea - Bilo bi proti njegovim interesom Izrael ne namerava NEW YORK - Iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad se je včeraj v New Yorku zavzel za to, da bi Generalna skupščina Združenih narodov to desetletje razglasila za čas globalnega vladanja, ki bi povezalo države sveta. Obenem je v nagovoru na plenarni razpravi tridnevnega vrha o uresničevanju ciljev Deklaracije tisočletja napovedal neizbežen poraz kapitalizma. Njegove kritične besede so se nanašale na predvsem, kot je dejal, "diskri-minatorno ureditev kapitalizma in hege-monizma". Kapitalizmu po njegovih besedah grozi neizbežen poraz. Prav tako je kapitalizmu in transnacionalnim korporacijam mogoče pripisati krivdo za trpljenje številnih žensk, moških in otrok v številnih držav, je prepričan Ahmadinedžad. Toda pri prevodu besed iranskega predsednika je prišlo do manjšega nesporazuma, saj njegov govor ni bil simultano prevajan. Ahmadinedžadov govor v angleščini so sicer dobili prevajalci ZN, medtem ko je iranski voditelj, kot kaže, bral drugačno besedilo. Kot so pojasnili prevajalci, so prebrali besedilo, ki so ga prejeli vnaprej, nevedoč, ali se je skladalo z Ah-madinedžadovimi besedami v jeziku farsi. Kot izhaja iz angleškega besedila, ki so ga objavili ZN, je iranski predsednik dejal, da svet potrebuje vseobsegajoč in, seveda, pravičen ter human red, kjer so varovane pravice vseh in kjer sta zaščitena mir in red. Medtem ko je iranski voditelj, ki ni izrecno omenil razvojnih ciljev tisočletja, okrivil vplivne kapitalistične države za probleme sveta, pa je nemška kanclerka Angela Merkel večji del krivde pripisala državam v razvoju. "V njihovih rokah je, ali je pomoč lahko učinkovita. Zato je podpora dobremu vladanju toliko pomembna kot sama pomoč," je poudarila Mer-klova. Sicer pa je Ahmadinedžad ob obisku v New Yorku znova izrekel tudi vrsto kritičnih besed na račun ZDA. Na srečanju s predstavniki ameriških medijev je ZDA pozval, naj se ne vmešavajo v iranske notranje zadeve. Prvi korak, ki bi ga ameriška administracija morala storiti, bi bil po njegovih besedah sprememba stališča. Tako dolgo, dokler bodo ZDA skušale gospodovati Bližnjemu vzhodu in Iranu, toliko časa problem med Teheranom in Was-hingtonom ne bo rešen, je poudaril Ah-madinedžad. Minuli torek se je začelo 65. zasedanje GS ZN, ki se ga udeležujejo delegati 192 držav članic. V ospredju zasedanja so ta teden razprave svetovnih voditeljev o uresničevanju ciljev Deklaracije tisočletja. DUNAJ - Izrael je včeraj na Dunaju, kjer poteka Generalna konferenca Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA), sporočil, da je pristop k Pogodbi o neširjenju jedrskega orožja (NPT) proti njegovim interesom. IAEA pa s pozivom Izraelu, naj k NPT pristopi, po mnenju judovske države presega svoj mandat. Arabske države so tako kot vrsto minulih let tudi letos na dnevni red generalne konference uvrstile resolucijo, v kateri Izrael pozivajo, naj se odpove jedrskemu orožju in pristopi k NPT. O resoluciji bodo na generalni konferenci razpravljali v četrtek. Vodja izraelske komisije za jedrsko energijo Šaul Čorev pa je poudaril, da "Izrael ni edina članica IAEA, ki izvaja svojo suvereno pravico, da ne pristopi k NPT zaradi zadržkov v zvezi z nacionalno varnostjo". Pri tem je obžaloval, da je Izrael edina članica, ki so jo izpostavili in pozvali, naj sprejme odločitev, ki je v nasprotju z njeni nacionalnimi interesi. Za takšen poziv IAEA po besedah Čoreva tudi nima mandata. Predstavnik Iz- raela je tudi poudaril, da je resolucija arabskih držav del "politične kampanje, katere cilj je očrniti Izrael". Po mnenju Čoreva je ta resolucija tudi v nasprotju z realnostjo na Bližnjem vzhodu. Države, kot so Iran, Sirija, Libija in Irak za časa vladavine Sadama Huseina, sicer podpisnice NPT, so po mnenju Čoreva "grobo kršile obveze iz pogodbe". "Ti štirje primeri jasno kažejo, da NPT ni sposoben ustrezno odgovoriti na varnostne izzive na Bližnjem vzhodu, kjer je bila pogodba najbolj zlorabljena. Resnično grožnjo NPT predstavljajo države, ki si prizadevajo pridobiti jedrsko orožje pod krinko dejstva, da so pristopnice NPT," je poudaril Čorev. Izrael je sicer edina država na Bližnjem vzhodu, za katero vlada prepričanje, da ima jedrsko orožje, česar ni doslej sama ne potrdila ne zanikala. NPT, ki je v veljavo stopil leta 1970, je podpisalo 189 držav. K njemu niso pristopile le tri države - Indija, Pakistan in Izrael. Severna Koreja je sicer k pogodbi pristopila, a jo je nato kršila in posledično od nje leta 2003 odstopila. (STA) Mahmud Ahmadinedžad ansa Francija in Nemčija zgladili spor glede izjav o Romih NEW YORK - Francoski predsednik Nicolas Sarkozy je razčistil nesporazum o tem, kaj naj bi glede nelegalnih romskih naselij v Nemčiji minuli teden izjavila nemška kanclerka Angela Merkel, so v New Yorku sporočili neimenovani predstavniki Berlina. Sakorzy je minuli teden izjavil, da mu je Merklova povedala, da tako kot on načrtuje odstranitev nelegalnih romskih naselij. Nemška vlada je zatem tovrstne izjave Merklove zanikala. Francoski predsednik je o domnevnih izjavah Merklove spregovoril po četrtkovem vrhu EU v Bruslju, ki ga je zasenčila burna izmenjava mnenj o odločitvi Pariza o izgonu več tisoč romunskih in bolgarskih Romov iz Francije. Francoski predsednik se je v ponedeljek z Merklovo sešel ob robu zasedanja o uresničevanju razvojnih ciljev Deklaracije tisočletja na sedežu ZN v New Yorku in pri tem po besedah nemških virov razčistil nesporazum. Omenjeni viri niso navedli, ali se je Sar-kozy Merklovi tudi opravičil, so pa poudarili, da je to vprašanje, ki bi se lahko sprevrglo v diplomatski spor med državama, pozabljeno. Britanska tajna služba brez »dovoljenja za ubijanje« LONDON - Tančico skrivnosti, ki običajno obkroža operacije britanske tajne službe, je včeraj nekoliko privzdignila objava prve avtorizirane zgodovine britanske obveščevalne službe MI6. Avtor knjige, profesor Keith Jef-fery s kraljeve univerze v Belfastu, je pod pogojem, da ne bo imenoval ali kakorkoli namigoval na katerega koli agenta, čigar identiteta še ni povsem javna, dobil neomejen dostop do arhivov MI6. "Resničnost je v resnici bolj zapletena od fikcije. Opravka sem namreč imel z resničnimi ljudmi in tako naletel na njihove prednosti in slabosti," je Jeffe-ry povedal na tiskovni konferenci v Londonu. Njegova knjiga MI6: Zgodovina tajne obveščevalne službe 1909-1949 pokriva prvih 40 let delovanja omenjene službe. "Za MI6 je to izjemen dogodek. Kaj takega se še nikoli prej ni zgodilo, prav tako ni načrtov, da bi se kaj podobnega zgodilo v prihodnosti," je povedal nekdanji vodja MI6 John Scarlett. Avtor Jeffery je povedal, da je s svojo raziskavo lahko "utišal mit, da je MI6 imel dovoljenje za ubijanje", čeprav je do smrtnih primerov kljub vsemu včasih prišlo, predvsem v obdobjih vojne. "Zelo sem se trudil, da bi naletel na kakšne umazane podrobnosti. Nazadnje sem našel manj dokazov, kot smo sprva predvidevali, predvsem pa manj, kot sem jih pričakoval sam kot ljubitelj literature o vohunih," je še dodal Jeffery. (STA) evropski parlament - Visoki predstavnik Inzko: BiH bo težko v EU pred letom 2020 STRASBOURG - Visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH Valentin Inzko (na sliki) je včeraj v Strasbourgu izjavil, da bi se lahko Bosna in Hercegovina EU pridružila v desetih letih. Kot je dodal Inzko, so tisti, ki so mislili, da bi lahko bila BiH del EU že leta 2014, "sanjali", navaja nemška tiskovna agencija dpa. Leto 2014 bo simboličnega pomena, saj bo takrat minilo 100 let od atentata na avstroogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda, ki je sprožil prvo svetovno vojno. A, kot je včeraj novinarjem v Evropskem parlamentu dejal Inzko, je bolj realno leto za vstop BiH v EU leto 2020. "Devet ali deset let je bolj realistična perspektiva," je dodal. V BiH so reforme, potrebne za približevanje uniji, zaradi stalnih sporov med bosanskimi Srbi, Hrvati in Bošnjaki v zastoju. Država tako na poti v EU močno zaostaja za drugimi državami na območju nekdanje Jugoslavije z izjemo Kosova. BiH, kjer bodo 3. oktobra splošne volitve, mora sicer kandidaturo za članstvo še vložiti. Bruselj je dolgo časa vztrajal, da bo lahko BiH ta korak storila šele potem, ko se bo znebila sedanjega statusa polprotektorata pod uradom visokega predstavnika mednarodne skupnosti. Po vrsti neuspešnih poskusov, da bi politike v BiH prepričali v dosego dogovora o ustavnih spremembah in drugih reformah, potrebnih za zaprtje urada visokega predstavnika, pa je EU očitno nekoliko omilila svoje stališče. Kot je dejal Inzko, zaprtje njegovega urada "ni več strog pogoj". Inzko je še dejal, da bi imela odprava vizumov za vstop v EU "ogromno simbolično vrednost" za državljane BiH. Evropska komisija je minuli teden na podlagi zadnjih preverjanj stanja na terenu ocenila, da BiH in Albanija izpolnjujeta vse pogoje za ta korak. To je v ponedeljek ponovno potrdila tudi evropska komisarka za notranje zadeve Cecilia Malmstrom in spomnila, da je odločitev sedaj v rokah držav članic. Te naj bi o tem odločale novembra na zasedanju notranjih ministrov, ki so običajno do takih korakov bolj zadržani kot zunanji ministri. Med še posebej previdnimi sta tudi Francija in Nemčija, zato je negotovo, kako hitro bo unija sprejela to odločitev. (STA) severna koreja Kongres vladajoče Delavske stranke bo prihodnji teden SEUL/SUVON - Kongres severnokorejske vladajoče Delavske stranke, na katerem naj bi sprejeli odločitev o novem političnem vodstvu, bo prihodnji teden. Kongres, ki bi moral biti že v začetku meseca, a so ga iz neznanih razlogov preložili, velja za najpomembnejše politično srečanje v Severni Koreji v zadnjih treh desetletjih. Po navedbah severnokorejske tiskovne agencije KCNA, ki jo povzema ameriška tiskovna agencija AP, naj bi se kongres začel 28. septembra. Kongres Delavske stranke bo prvo večje srečanje stranke po letu 1980, ko so na kongresu Kim Jong Ila potrdili za novega severnokorejskega voditelja. Dejansko je oblast prevzel šele leta 1994, ko je umrl njegov oče, Kim Il Sung. Analitiki v južnokorejski prestolnici Seul napovedujejo, da bo danes 68-letni Kim, ki je slabega zdravja, na letošnjem kongresu oblast predal svojemu tretjemu sinu, Kim Jong Unu. S tem bo oblast v Severni Koreji prešla v roke tretje generacije dinastije Kim. O Kim Jong Unu je znanega bore malo. Bil naj bi v svojih poznih 20-tih letih, doslej pa niso objavili še nobene njegove uradne fotografije. V tujih medijih kroži zgolj fotografija, ki ga prikazuje kot dečka, njegove ime se tudi ni nikoli pojavljalo v severnokorejskih državnih medijih. (STA) 1 4 Sreda, 22. septembra 2010 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu ŠTEVERJAN - Stroji bodo zabrneli v drugi polovici oktobra Po stavbi osnovne šole na vrsti Trg Svobode Dela naj bi se zaključila v šestih mesecih - V prihodnjih mesecih tudi obnova javne razsvetljave v Ščednem Po obnovi spodnjega dela osnovne šole Alojz Gradnik, ki se je začela konec julija, bodo v Števerjanu kmalu odprli drugo pomembno gradbišče. V drugi polovici oktobra se bo gradbeno podjetje Falco-mer iz kraja San Dona di Piave lotilo obnove Trga Svobode in območja okrog šte-verjanskega županstva, v katera bo občina vložila okrog 700.000 evrov. »Dela naj bi se začela v drugi polovici oktobra. Trenutno občina nadaljuje s postopkom za dokončno dodelitev del podjetju, ki je zmagalo dražbo. Na podlagi projekta bi moralo podjetje delati sočasno na Trgu pred cerkvijo in na območju pred županstvom, zagotoviti pa bi moralo tudi prehod vozil,« je povedal arhitekt Marcello Fiscelli. Večji del naložbe bodo porabili za obnovo trga pred cerkvijo sv. Florijana in Marije pomočnice. Trg Svobode bodo pretlakovali s ploščicami iz peščenjaka. Uredili bodo tudi razgledno točko, s katere bodo obiskovalci lahko občudovali Gorico in Novo Gorico. Struktura bo prekrita s ploščicami iz peščenjaka in iz nabrežinskega kamna. Načrt predvideva izgradnjo širših pločnikov pred cerkvijo, župniščem in spomenikom padlim. Pločnike bodo pretlakovali z belim nabre-žinskim kamnom. Posajene bodo nove lipe, nekatera druga drevesa, ki ovirajo razgled, pa bodo odstranjena. Lažjega »lepotnega posega« bo deležen spomenik, v bližino katerega bodo namestili klopi in koše za odpadke. Spremembe prometne ureditve z malim kro-žiščem, ki je bilo predvideno v preliminarnem načrtu, ne bo. Hitrost vožnje bo omejena na 30 kilometrov na uro, prehodi za pešce pa bodo označeni s kockami iz marmorja iz Carrare. V načrt, v okviru katerega bodo poskrbeli tudi za odstranitev arhitektonskih pregrad, je studio Artes vključil še obnovo javne razsvetljave. Z novimi ploščicami bodo pret-lakovali območje občinskega poslopja, cesto pa bodo na novo asfaltirali. V bližini županstva bodo uredili pločnike, obnovili razsvetljavo in preuredili parkirne prostore. Občinsko stavbo bodo prepleskali, nadomestili bodo žlebove in obnovili zunanje stopnišče. »Pred koncem leta bomo tudi zaključili z obnovo javne razsvetljave v raznih predelih občine. V prihodnjih mesecih bo na vrsti še Ščedno,« je povedala županja Franka Padovan in spomnila, da so septembra tudi na novo asfaltirali nekatere ceste: »Obnova je spadala v projekt Marketing Brd, ki ga je izvedla goriška pokrajina.« (Ale) GORICA - Včeraj popoldne na Rojcah Odprli telovadnico Njena obnova stala 3.500.000 evrov - Po bokserju Luigiju Musini poimenovali oširek Odkritje table pred prenovljeno telovadnico Palaconi bumbaca Na goriških Rojcah so včeraj predali namenu prenovljeno telovadnico Palaconi. V odkup in obnovo poslopja, ki so ga zaprli pred sedmimi leti, je občinska uprava skupno vložila 3.500.000 evrov, včeraj pa so ga končno odprli športnikom. Na krajši svečanosti so se zbrali goriški župan Ettore Romoli, občinski odbornik za šport Sergio Cosma, deželni svetnik Demokratske stranke in pokrajinski predsednik zveze CONI Giorgio Brandolin ter deželni odbornik za šport Elio De Anna. Župan je opozoril, da občinska uprava veliko vlaga v obnavljanje in vzdrževanje športnih objektov, napovedal pa je tudi, da se bodo v kratkem začela prenovitvena dela na nogometnem igrišču društva Pro Gorizia. Brandolin je dalje poudaril, da malo mest lahko razpolaga s takim športnim središčem, kakršen je s prenovljeno telovadnico nastal na Rojcah. Pred telovadnico so nato oši-rek poimenovali po Luigiju Musini, bok-serju, rojenemu leta 1914 v Gorici slovenskima staršema iz Števerjana. TRŽIČ - Zaradi racionalizacije Med delavci ladjedelnice se napetost stopnjuje Delavci tržiške ladjedelnice so v ponedeljek oklicali stavko, s katero so izrazili svoje nasprotovanje ukrepom racionalizacije in prestrukturiranju družbe Fincantieri. Zaposleni v tržiškem obratu so se odločili za enourno stavko v vsaki izmeni, v petek, prvega oktobra, pa se bodo udeležili vsedržavne ose-murne stavke ladjedelniških delavcev, ki so jo oklicali sindikati Fim, Fiom in Uilm. Tržiški delavci bodo sodelovali tudi na protestnem shodu v Rimu. Po dosedanjih informacijah naj bi tržiška ladjedelnica družbe Fincantie-ri ne bila vključena v načrt racionalizacije, sindikalni predstavniki pa so vseeno na bojni nogi. »Dejstvo, da smo za načrte vodstva družbe izvedeli iz medijem, prav gotovo ni korekten način upravljanja odnosov s sindikati,« je povedal predstavnik sindikata Fiom-Cgil Thomas Casotto. Zaskrbljenost nad načrti družbe Fincantieri je izrazil tržiški tajnik demokratske stranke Paolo Frisenna, ki meni, da bodo posledice 2.500 odpustov v raznih ladjedelnicah občutili tudi v Tržiču. Solidarnost delavcem je izrekel tudi Emiliano Zotti, tržiški tajnik Stranke komunistične prenove, ki je prav tako prepričan, da bo prestrukturiranje družbe imelo posledice tudi v Tržiču. VRTCI - Osebje Starši stopajo v akcijo Delegacija staršev otrok, ki obiskujejo slovenske vrtce v Doberdobu, Rupi in v Sovodnjah, bo danes zjutraj potrkala na vrata deželnega šolskega urada v Trstu. Deželno ravnateljico Da-nielo Beltrame hočejo starši spodbuditi k čim prejšnji rešitvi pereče problematike pomanjkanja šolskih pomočnikov na Večstopenjski šoli Doberdob, zaradi katerega ravnateljstvo ne more zagotoviti polnega urnika delovanja vrtcev. Iz istega razloga danes na osnovni šoli v Sovodnjah ne bo popoldanskega pouka. »Vodja pokrajinskega šolskega urada za Gorico Piero Bia-siol nam danes (včeraj, op.ur.) še ni mogel dati dokončnega odgovora, zato v vrtcih in na osnovni šoli nadaljujemo z okrnjenim poukom,« je povedala ravnateljica Sonja Klanjšček. O tem vprašanju sta se včeraj s pokrajinskim odbornikom za šolstvo Mauriziom Salo-monijem pogovorila pokrajinski tajnik SSk Julijan Čavdek in pokrajinska od-bornica Mara Černic. Pokrajina je sicer pristojna le za višje srednje šole, Salomoni pa bo danes s Černičevo še enkrat opozoril Biasiola na problem. GORICA - Zdravstvo Župana za srečanje s Cortiulo Goriški župan Ettore Romoli in tržiški župan Gianfranco Pizzolitto bosta zahtevala srečanje z direktorjem goriškega zdravstvenega podjetja Gianni-jem Cortiulo, ki bo v kratkem na deželi Furlaniji-Julijski krajini predstavil letni načrt poslovanja. Goriški in tržiški prvi občan sta se o sklicu sestanka s Cortiu-lo dogovorila v ponedeljek, ko je Romoli sklical srečanje, ki so se ga udeležili tudi deželni svetniki Roberto Antonaz, Roberto Marin in Gaetano Valenti. Federica Razzinija je predstavljal zdravnik Andrea Fiore. V teku ponedeljkovega srečanja so upravitelji izrazili zaskrbljenost nad bodočnostjo goriškega zdravstva in nekaterih oddelkov bolnišnice. GORICA - Na pokrajini podali obračun poletne nočne avtobusne proge Overnight Na zabavo varno peljali 12.585 mladih Med celim poletjem zabeležili dvainštirideset primerov prekomernega pitja alkoholnih pijač - Na avtobusu so mlade redno osveščali z nevarnostjo alkohola in drog Na goriški pokrajini so včeraj predstavili obračun letošnje uporabe avtobusne proge Overnight. Sobotnega nočnega avtobusa, ki varno in brezplačno vozi mladino iz Gorice, Tržiča in Trsta do zaliva v Sesljanu in nazaj, se je od sobote, 12. junija, do sobote, 28. avgusta, poslužilo skupno 12.585 pet mladih. Go-ričanov je bilo 1.712, Tržačanov 6.542, Tržičanov pa 4.331. Med njimi so letos zabeležili tudi lepo število fantov in deklet iz Slovenije. Najbolj zastopana je bila starostna kategorija, ki gre od petnajstega do dvajsetega leta starosti, najmlajši potniki pa so šteli pičlih trinajst let, najstarejši pa triinštirideset. Nad ponovnim uspehom pobude, ki se ponavlja iz leta v leto, je bila navdušena pokrajinska odbornica za vprašanja mladih Licia Rita Morsolin: »Zelo sem ponosna nad tem projektom, saj smo z njim dokazali, da lahko sinergija različnih ustanov in podjetij ustvari marsikaj dobrega«. Poleg goriške pokrajine pri projektu odelujejo še tržaška pokrajina, dežela FJK, goriško prevozno podjetje APT, združenje Etnoblog, zadruge La Quercia, Duemilauno Agenzia sociale in On stage ter goriško in tržaško zdravstveno podjetje. Ravno zdravstveni podjetji imata pri projektu Overnight zelo pomembno vlogo, saj zdravstveni delavci aktivno sodelujejo z mladimi in jih na avtobusih seznanjajo z negativnimi učinki zlorabe alkoholnih pijač in uživanja drog. »Že več let vzgajamo mlade k temu, da bi ne ničesar tvegali zaradi zabave, in vsako leto opažamo, da je naša kampanja uspešna. V mladini opažamo, da se rojeva večji občutek za zmernost in za solidarnost do drugega,« so povedali predstavniki tržaškega zdravstvenega podjetja in dodali: »Sicer smo letos zabeležili dvainštirideset primerov prekomernega pitja alkoholnih pijač, zaradi katerih je moralo poseči tudi naše osebje. Osemkrat smo celo poklicali službo 118, ki je takoj prihitela v Sesljan. Najhujši premer se je pripetil med zadnjim vikendom, ko so dekle odpeljali v bolnico z rešilcem. Vsekakor predstavlja dvainštirideset primerov relativno nizko število in se bomo potrudili, da se bo leto bistveno zmanjšalo«. »Uspel nam je projekt vzgoje z zabavo. Poleg varnega prevoza za mlade smo s to pobudo omogočili, da so starši lahko spali mirne duše,« je bila misel predsednika goriške pokrajine Enrica Gherg-hette. Z njim je soglašal pokrajinski odbornik pri tržaški pokrajini Dennis Visioli: »Ne bom pretiraval, če povem, da smo s to pobudo rešili marsikatero življenje. Zaradi tega moramo v nadaljevanju projekt Overnight dodatno okrepiti«. »Želel bi poudariti, da naš cilj ni ta, da prevažamo mladino, ki želi pijančevati, temveč želimo nuditi vzgojni program, ki bi mladim odprl oči glede posledic, ki jih lahko povzroča vožnja v vinjenem stanju,« je pojasnil predsednik APT-ja Paolo Pol-li. »Projekt Overnight je edinstven v deželi, saj združuje več pokrajin, občin, podjetij in ustanov. Spada med drugim v sklopu drugih pobud za pomoč določenim Mladi stopajo na nočni avtobus bumbaca kategorijam ljudi, kot so projekti proti nasilju med mladimi, tečaji za fizično in psihološko samoobrambo žensk, ter tematika goljufij na račun starejših oseb. De- žela FJK je namreč zelo pozorna na tovrstne pobude in jih bo v prihodnjem letu še dodatno podprla,« je zaključila deželna odbornica Federica Seganti. (av) / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 22. septembra 2010 15 gabrje-rupa - Od marca lanskega leta Vipava že tretjič prestopila bregove Domačini krivijo mostove in se bojijo novih poplav Za rešitev težav bo potrebno sodelovanje z občinami v Sloveniji - Na poplavljenih poljih zaudarja po nafti »Zakaj je pri Sovodnjah Vipava skorajda ostala v svoji strugi, v doljnih Gabrjah pa je poplavila polja, njive, kleti in spodnje prostore tamkajšnjih hiš. Odgovor je zelo preprost, pretok vode so ovirali trije mostovi, ki so zgrajeni čez reko med Rubijami in So-vodnjami.« Tako poudarjajo prebivalci doljnih Gabrij, ki jim je podivjana Vipava v soboto in nedeljo zalila domove in dvorišča. »Vodostaj Soče je bil nižji kot decembra lanskega leta, kljub temu pa Vipava ni odtekala. Ovirala sta jo predvsem novejša mostova pri Rubijah in Sovodnjah, ki reki puščata premalo prostora,« pravijo prebivalci poplavljenih gabrskih hiš. Po njihovih besedah je bil zelo slabo načrtovan in zgrajen predvsem most, po katerem je speljana pokrajinska cesta št. 8, ki povezuje Sovodnjami z Zagrajem. Domačini trdijo, da so stebri mostov preširoki, poleg tega pa so jih zgradili sredi struge, tako da še toliko bolj ovirajo pretok vode. »Namesto, da si s helikopterjem ogledujejo poplavljeno območje, bi morali veljaki deželne civilne zaščite prisluhniti domačinom, saj Vipavo bolje poznamo kot inženirji in tehniki, ki pridejo načrtovat mostove, ne da bi se pozanimali za značilnosti reke,« poudarjajo domačini. Kdor se je v soboto in nedeljo vozil čez most na državni cesti št. 55 med Ga-brjami in Rupo, je ravno tako opazil, da je bil pretok reke tudi tu oviran. Vipava je zalila polja in njive ob Rupi, nato pa je voda s težavo odtekala pod mostom. Ob mostu med Malniščem in Rubijami je voda ravno tako naletela na oviro. Ob nedavno obnovljeni hiši so namreč zgradili tudi betonski zid na bregu Vipave, ki je gorvodno na-plavljeni vodi preprečil, da bi se vrnila v reko. Na dvorišče hiš, v halo podjetja Cau-dek in na tamkajšnjo cesto je namreč voda pritekla z ovinka ob divjem odlagališču, nato pa se je njena gladina dvignila, saj jo je zidek oviral in se ni mogla ponovno izliti v reko. V nedeljo dopoldne so del zid-ka ob mostu podrli in voda je takoj zatem začela odtekati s poplavljenega dvorišča v reko, ki je bila vsaj meter nižje. Po tokratni poplavi so domačini izredno zaskrbljeni, saj je Vipava bregove prestopila že tretjič v zelo kratkem času. Konec marca lanskega leta je voda zalila nekaj kleti v Rupi in dvorišč v doljnih Gabrjah, decembra pa je spet grozila številnim domačijam. Prebivalci Rupe, Gabrij in tudi Sovo-denj so zato prepričani, da je treba čim prej ukrepati, saj se bojijo novih poplav. Enakega mnenja je tudi sovodenjska županja Alenka Florenin. »Premisliti je treba, ali zgraditi nove nasipe ali v nekaterih točkah poglobiti strugo Vipave. Nevarnost je realna, za- Nedeljski poplavni val pri Rubijah (zgoraj); v nedeljo dopoldne so porušili del zidu ob mostu med Malniščem in Rubijami, zaradi katerega naplavljena voda se ni uspela iztekati ponovno v reko (levo) fotod.r. to pa morajo pristojne službe javne agencije za vode preveriti stanje reke in ugotoviti, kje in kako poseči,« poudarja Florenino-va in opozarja, da bi bila reka potrebna tudi boljšega vzdrževanja. Nekoč so domačini čistili njene bregove in ob njej žagali drva, danes pa je vse to prepovedano. Bregovi so zato zaraščeni, kar še dodatno ovira pretok narasle reke. Županja je dalje prepričana, da je treba težave reševati v sodelovanju z občinami na slovenski strani meje, kjer je ravno tako Vipava povzročila veliko gmotno škodo. Med pregledom poplavljenih zemljišč je medtem poverjeni tehnik ugotovil, da je voda zalila tudi območja, ki v deželnih načrtih niso evidentirana kot poplavna. To bo po mnenju županje treba upoštevati pri pri- pravi prihodnjih regulacijskih načrtov in pri dodeljevanju zazidljivosti posameznim parcelam, saj očitno postajajo poplavna tudi območja, ki nekoč to niso bila. Na poplavljenih območjih med Ru-po in Gabrjami medtem zaudarja po nafti. Osebje deželne agencije za okolje Arpa je že v ponedeljek zvečer vzelo nekaj vzorcev črne in v vodi neraztopljive snovi, območje pa so si skupaj z županjo Floreni-novo ogledali tudi gasilci. Po vsej verjetnosti je voda zalila kak rezervoar za nafto, ki jo je nato voda odplaknila. Po besedah gasilcev za prebivalstvo ni nevarnosti, iz agencije Arpa pa pozivajo lastnike poplavljenih vrtov, naj pazljivo pregledajo zelenjavo, ki jo nameravajo zaužiti. (dr) podgora Nov jez ne bi zaustavil vala Pretok Soče naraščal postopoma Poplave so sprožile razpravo glede predloga o gradnji novega jezu na Soči pri Podgori, za katerega se zavzema konzorcij za bonifikacijo posoške ravnine, po drugi strani pa mu nasprotujejo naravovarstveniki. Predstavniki konzorcija so zatrdili, da bi nov jez omilil posledice poplavnih valov na Soči, do kakršnih je prišlo med zadnjim vikendom in decembra lani. To ni ravno res, s čemer se je včeraj strinjal tudi goriški občinski odbornik Francesco Del Sordi. Z novim jezom bi namreč ustvarili akumulacijski bazen pod Podgoro, v katerem bi bila dva milijona kubičnih metrov vode. Če bi v primeru poplavnega vala s Sočo pritekalo dva tisoč kubičnih metrov vode na sekundo, bi se bazen - v hipotetičnem primeru, da bi bil popolnoma prazen - napolnil v samih 16 minutah. »Nov jez bi bil koristen ne toliko v primeru velikih poplavnih valov, ki bi jih ne uspel zajeziti, pač pa v poletnih mesecih, ko bi z njim uravnovešali nihanje pretoka reke. To bi omogočilo, da bi bila v reki pod jezom vedno enaka količina vode, zato pa bi bolje deloval ves namakalni sistem,« pojasnjuje Del Sordi, medtem pa se naravovarstveniki že ogrevajo za ustanovitev odbora proti gradnji jezu. Zanje je še en jez na Soči popolnoma nepotreben, za predlogom o njegovi gradnji pa naj bi se skrivali ekonomski interesi. Ob jezu bi namreč stala hidroelektrarna, s katero bi proizvajali energijo in služili mastne denarce. V zvezi s Sočo se je v zadnjih dneh razširila še ena ne ravno resnična novica. Na italijanskem časopisju je pisalo, da so v soboto naenkrat in brez predhodnega obvestila odprli zapornice solkanskega jezu, potem pa naj bi se pretok Soče hitro povišal, kar ne odgovarja resnici. Iz podatkov, objavljenih na spletni strani Slovenske agencije za okolje - AR-SO, je razvidno, da je pretok Soče začel naraščati v petek okrog 13. ure. Takrat je skozi zapornice šlo 291 kubičnih metrov vode, nato pa je pretok postopoma naraščal. Ob 20. uri so izmerili 824 kubičnih metrov vode, opolnoči 932, v soboto ob 5. uri zjutraj 1.500, ob 9. uri pa 1.931. Zatem je vodostaj začel počasi upadati, zato pa se je Vipava brez večjih težav iztekala v Sočo. Vsi podatki o naraščanju Soče - in tudi v Vipave - so bili v realnem času na razpolago na spletu, zato pa so bili dostopni tudi pristojnim službam FJK, ki so odgovorne za sproženje alarma zaradi poplav. (dr) doberdob - Nižja srednja šola Preučevali bodo, kako vrstniki preživljajo prosti čas Raziskovalni inštitut SLORI bo vodil delavnici z učenci tretjih razredov Raziskovalne delavnice, ki jih Slovenski raziskovalni inštitut SLORI prireja ob evropski Noči raziskovalcev -The researchers' Night, sodijo v okvir dolgoletnega in že ustaljenega sodelovanja Inštituta s svetom šole. Leta 2006 je Inštitut prvič izvedel delavnice z dijaki družboslovnega liceja A. M. Slomška v Trstu, leto kasneje so prišli na vrsto dijaki družboslovne smeri liceja S. Gregorčiča v Gorici, učenci dvojezične nižje srednje šole v Špetru so pri pobudi sodelovali leta 2008, lansko »mešano« raziskovalno skupino pa so sestavljali dijaki obeh slovenskih družboslovnih li-cejev v Trstu in Gorici. Cilj tovrstnih delavnic je promocija raziskovalne dejavnosti med mlajšo generacijo in temelji na konkretni raziskovalni izkušnji. Dijaki oziroma učenci pod mentorstvom raziskovalcev in profesorjev izpeljejo krajšo raziskovalno nalogo in se v okviru delavnic seznanijo s potekom in metodami empiričnega raziskovalnega dela, ki ga v našem primeru pred- stavlja anketna raziskava. Delavnice potekajo dnevno, in sicer ob začetku šolskega leta in v okviru jutranjih učnih ur. Sodeč po zanimanju in navdušenju, ki so ju dijaki doslej izkazali za tovrstno raziskovalno pobudo, je delo v skupinah nedvomno zelo privlačna in učinkovita učna metoda, ki spodbuja medsebojno spoznavanje in sodelovanje. To možnost bo Slovenski raziskovalni inštitut SLO-RI zagotovil tudi ob letošnjih raziskovalnih delavnicah, ki so namenjene učencem tretjih razredov srednje šole v Doberdobu. Vsebina in potek letošnjega raziskovalnega projekta sta seveda prilagojeni učencem nižješolske stopnje. Ker delujeta na doberdobski nižji srednji šoli dva tretja razreda, bodo raziskovalne delavnice potekale v dveh izmenah: prva bo od 20. do 24. septembra, druga pa v začetku aprila. V okviru septembrskih raziskovalnih delavnic bodo učenci podrobno preučili, kako njihovi sovrstniki preživljajo prosti čas, tema aprilskih pa bo določena kasneje. nova gorica Na najavljene poplave so se v času pripravili Do včeraj opoldne je 185 gasilcev, pripadnikov civilne zaščite in drugih prostovoljcev na poplavljenih območjih v novogoriški mestni občini opravilo 3.160 ur dela, posredovali pri 190 primerih in na ogrožena mesta dostavili 1.900 vreč, napolnjenih s peskom. Pomagali so tudi pri čiščenju prostorov, cest, vodotokov, jaškov in odvozu zemlje. Zraven je sodelovalo še 14 javnih podjetij in pogodbenikov. V občini se je zaradi obilnih padavin utrgalo 14 večjih plazov in številni manjši usadi. Neposredni stroški intervencije znašajo 145.000 evrov, sicer pa bi za najnujnejšo sanacijo vseh plazov potrebovali še 200.000 evrov. »Poplava je bila najavljena, zato smo imeli čas, da smo se kadrovsko in z opremo pravočasno pripravili. Tisti čas od začetka pa do najhujšega, je bil pa zelo kratek,« poudarja Bogdan Zoratti, svetovalec za zaščito in reševanje pri novogoriški mestni občini, ki obenem pojasnjuje, da so pri intervencijah morali upoštevati načelo prednosti: najprej so posredovali tam, kjer je bilo najhuje. Številke so na regijski ravni še višje: med ogrožene severnoprimorske občine so v zadnjih dneh razdelili 7.000 protipoplavnih vreč s peskom. Na območju regijskega štaba civilne zaščite je bilo poplavljenih 250 objektov, na terenu je delalo 800 gasilcev in pripadnikov Civilne zaščite, utrgalo se je preko 40 plazov, ki so povzročili različno škodo. Regijski center je do ponedeljka prejel 3.000 klicev občanov. »Prva opozorila vremenoslovcev smo vzeli zelo resno in že v eni uri sprejeli ukrepe za dodatno nabavo vreč s peskom, poveljnike vseh občinskih civilnih zaščit smo obvestili, naj se na poplave pripravijo kadrovsko in materialno, dodatno smo kadrovsko okrepili centre za obveščanje,« pojasnjuje Samo Kosmač, vodja izpostave republiške Uprave za zaščito in reševanje Nova Gorica in regijski poveljnik Civilne zaščite za severno Primorsko. V soboto je Kosmač zaradi slabih napovedi odredil nabavo še dodatnih 2.000 vreč s peskom in dodatne potopne črpalke. V noči na nedeljo, ko je poplavni tok zajel spodnji del Vipave in prizadel predvsem občini Miren-Kostanjevica in Renče-Vogrsko, je na terenu delalo več kot 400 gasilcev in pripadnikov Civilne zaščite, na pomoč jim je prišla tudi slovenska vojska s 25 vojaki in dvema tovornima voziloma. Na občinah so v včeraj prejeli sklep vlade o začetku ocenjevanja škode na objektih, prometnih infrastrukturah in predvsem delnih škod na objektih, za kar imajo mesec dni časa. »Ne vem, zakaj je izpadlo kmetijstvo, menda ugotavljajo, da je tam premalo škode,« dvomeče dodaja Zoratti. Poveljnik Javne gasilske službe novogoriške mestne občine, Simon Vendramin pa dodaja opozorilo, da se šele te dni, ko se voda umika, odkrivajo primeri izlitja nevarnih snovi v posameznih kleteh, kamor doslej ni bil mogoč dostop. V takem primeru naj ljudje pokličejo gasilce ali štab Civilne zaščite, kjer bodo za izlite snovi strokovno poskrbeli. »Vreme se spreminja, na to moramo biti pripravljeni. V bodoče se bodo stoletne vode lahko pojavljale vsako leto ali vsako drugo,« svari geolog Boris Rijavec, ki med številnimi plazovi, ki so nastali na območju novogoriške občine, posebej izpostavlja šmihelskega. Ta obstaja sicer že od leta 2001 in ogroža dva objekta. Po zadnjem neurju je ena od družin z majhnim otrokom zaprosila za preselitev. Plaz je država že vzela pod svoje okrilje, saj na njem predvideva izgradnjo sto metrov dolge pilotne stene, ki bo zavarovala celotno območje Šmi-hela, vendar ni še znano, kdaj bo urejena projektna dokumentacija in financiranje. Podobno je tudi v Braniku, kjer je zaradi plazu, ki se je po neurju sprožil in v ponedeljek začel še dodatno drseti, ogrožena ena hiša. Katja Munih 1 6 Sreda, 22. septembra 2010 GORIŠKI PROSTOR / gorica - V Ulici Garibaldi pobuda zveze Ascom Kruh in oljčno olje za obujanje tradicije Sodelovala podjetja Komjanc, Kovač, Gradis'duttaf SantAndrea in Castelvecchio Brda danes slovijo po vrhunskih vinih, mnogi pa ne vedo, da so se v minulih stoletjih odlikovala tudi po oljčnem olju. Po hudi zimi leta 1929, ki je uničila briške oljčne nasade, je ta tradicionalna dejavnost žal skoraj izginila, v zadnjih letih pa doživlja pravi preporod. In ravno deviškim oljčnim oljem krajevnih proizvajalcev ter goriškemu kruhu je bila posvečena včerajšnja pobuda v Ulici Garibaldi, ki jo je priredila zveza goriških pekov pri zvezi Ascom s pomočjo barov Zenzero in Teatro. Pod šotorom sredi ulice so ponudili degustacijo goriškega kruha, ki ga je po starih receptih pripravila priznana goriška pekarna, in pokušnjo različnih vrst olja, ki jih pridelujejo na kmetijah Komjanc, Kovač in Gradis'ciutta na Jazbinah, SantAndrea v Štandrežu ter Castelvecchio v Zagraju. »Prve oljke smo sadili že pred 20 leti, olje pa smo začeli prodajati pred petimi,« je povedal Aleš Komjanc, ki ima nasade oljk v Števerjanu, Gorici, Novi Gorici in Mošu ter proizvaja dve vrsti olja (eno je mešanica zelenih, drugo pa črnih sort). »Naše podjetje se posveča predvsem vinogradništvu, letos pa bomo proizvedli tudi svoje vino. Ob tem bomo prvič začeli prodajati oljčno olje, mešanico zelenih sort, ki jo sicer proizvajamo že kakih osem let,« je povedal Fabjan Korsič, ki bo v prihodnjih mesecih od očeta Rudija prevzel podjetje Kovač. »Pobuda v Ulici Garibaldi spada v širši projekt ovrednotenja teritorija in značilnih proizvodov. Opazili smo, da smo tudi sami premalo poznali ponudbo goriških proizvajalcev oljčnih olj, zato smo se odločili, da priredimo degustacijo,« je pojasnila Monica Paoletich, direktorica zveze Ascom, ki se za valorizacijo teritorija zavzema v sodelovanju z goriško občino. Tudi briški okusi Včeraj je bilo med drugim mogoče okusiti oljčna olja, ki jih pridelujeta podjetji Kovač (zgoraj) in Komjanc (desno) bumbaca V petek v KB Centru pokušnja čezmejnih olj Kmečka zveza Gorica, Društvo oljkarjev Brda in Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica, v sodelovanju z Gostinskim učnim centrom Ad Formanduma, prirejajo v petek, 24. septembra, ob 20. uri v Tumovi dvorani KB centra na Korzu Verdi v Gorici pokušnjo čezmejnih ekstradeviških oljčnih olj. Zanimivo srečanje bosta vodila izvedenec združenja OLEA Giovanni Degenhardt (bivši direktor Kmetijskega nadzorništva v Gorici in Trstu) ter izvedenec Društva oljkarjev Brd. Prikazala bosta izredne organoleptične lastnosti območnih olj ter vodila pokušnjo predstavljenih čezmejnih primerkov. Srečanje bo nudilo možnost boljšega spoznavanja našega oljčnega olja skozi strokovno predstavitev in degustacijo, zato bo zanimivo tako za že izkušenega poznavalca kot tistega, ki želi spoznati očarljivi svet oljčnega olja. Prireditve Okusi ob meji, ki bo potekala med 23. in 26. septembrom v Gorici, se bodo udeležili tudi ponudniki iz Goriških Brd. Pod znamko »Brda - dežela opojnih trenutkov« se bodo z vini predstavljali Vinska klet Goriška Brda, Vinarstvo Pulec in Va-lentinčič turizem. Kmetija Mavrič bo ponujala tipične briške izdelke, za briško ku-linariko pa bodo poskrbeli predstavniki iz Hotela Kozana. V drugem šotoru bo Vino-teka Brda ponujala poleg vin tudi domačo briško hrano, v tretjem šotoru pa se bo predstavila Turistična kmetija Štanfel s svojo ponudbo vin in penine ter z briško hrano. (km) Danes zapora cest Štiridnevni praznik bo spremljala tudi zapora številnih mestnih ulic. Že v ponedeljek so zaprli Ulico Roma, kjer so namestili prve stojnice; danes ob 19. uri bodo promet zaprli na Korzu Italia, Ulici De Gasperi, na trgu pred županstvom, na Korzu Verdi, v ulicah Diaz in Rismondo, na Trgu Battisti, v ulicah Petrarca, Crispi, Oberdan, Boccaccio, Marconi, na trgih Cavour in Sv. Antona, in v Ulici Rabatta. gorica - Verdijevo gledališče V novi sezoni zveneča imena Začetek 3. novembra s poklonom Michelstaedterju Alessandro Gassman S poklonom Carlu Michelstaedterju se bo v sredo, 3. novembra, začela letošnja sezona goriškega gledališča Giuseppe Verdi. Program, ki ga sestavlja dvajset spektaklov, je kot v prejšnjih letih izoblikoval umetniški vodja Walter Mramor, ki mu je uspelo privabiti v Gorico lepo število deželnih premier, državno predpremiero, ugledne italijanske gledališčnike in zanimive mednarodne dogodke. »Tudi letos bomo lahko ponosni na sezono Verdijevega gledališča. Uprava je vanjo vložila kar nekaj finančnih sredstev, ker verjame, da je Gorica mesto kulture,« je povedal goriški župan Ettore Romoli, ob katerem je na včerajšnji novinarski konferenci pozdravil predsednik goriške Trgovinske zbornice Emilio Sgarlata. Da je sezona goriškega občinskega gledališča med najlepšimi in najbolj kakovostnimi v deželi Furlaniji-Julijski krajini, je prepričan občinski odbornik za kulturo Antonio Devetag, ki je tudi poudaril, da so si za sezono 2010/2011 zamislili celo vrsto posebnih abonmajev, s katerimi želijo privabiti v gledališče čim širšo publiko, na primer študente. »Cena vstopnic bo v primerjavi z lansko sezono ostala nespremenjena, abonma pa bo za pet odstotkov cenejši,« je povedal Devetag. Mramor je predstavil program, ki je kot običajno razdeljen na gledališke igre, posebne dogodke ter plesne in glasbene predstave. Ob tem bo v sezono vključen tudi niz srečanj z avtorji, ki bo posvečen 150-letnici združitve Italije. Na odru Verdijevega gledališča se bodo zvrstili sloviti italijanski igralci in glasbeniki, kot so komik Teo Teo-coli (11. novembra), Alessandro Gassman (1. februarja 2011), Ornella Mu-ti (9. decembra), Zuzzurro&Gaspare (2. marca), Eugenio Bennato (24. novembra), Ludovico Einaudi (22. februarja) in številni drugi, pa tudi umetniki, kot so Gilberto Gil in Jaques Morelenbaum (22. marca), François-Joël Thiollier gorica - Marinčič o županovem opravičilu »Kdaj bodo žlikrofi postali ravioletti d'Idria?« »Opravičilo, ki si ga je izmislil župan Romoli, da bi utemeljil najnovejši nacionalistični spodrsljaj svoje uprave, naziv Gorizia na kvazi-slovenski verziji lepakov prireditve Okusi ob meji (pardon: Gu-sti di Frontiera), je res briljantno« ugotavlja občinski svetnik Foruma za Gorico Marko Marinčič in nadaljuje: »Ko bi bili napisali Gorica, bi to lahko zavedlo slovenske goste, ki ne bi vedeli v katero Gorico priti. Seveda! Saj si predstavljamo trume Ljubljančanov, ki tavajo med Bevkovim trgom in Kidričevo ulico po Novi Gorici in za- man iščejo gastronomske kioske. Kot če bi na italijanskih vabilih na Oktoberfest pisalo Monaco in ne München: trume Italijanov bi se namesto na Bavarsko bržkone napotile proti Azurni obali. Mar ne, gospod župan?« Marinčič po drugi strani županu in občinskemu odborniku Antonio Devetagu priznava veliko zavzetost za obrambo italijanstva. »Četudi so praznični Okusi obmejni, naj bo vendar jasno, da so zasidrani na italijanskih tleh. Da ne bo o tem več dvomov, bi jima priporočil, naj iz doslednosti jeziko- vno prečistijo tudi jedilnike. Goulasch bi tako lahko postal "spezza-tino" ali, na madžarski način, "minestra di carne e verdure", kaiserfleisch "carne dell'imperatore", jota "minestrone di rape", kipfli "pol-pettine di patate a ferro di cavallo", čevapičiči pa "salsiccette di carne macinata". Zavedam se, da prav vse ne bo tako enostavno. Žlikrofi znajo biti nekoliko trši oreh. Pa vendar, če so v preteklosti znali po-italijančiti Krn v Monte Nero, se bo že našel italski naziv tudi za te frda-mane "raviolette d'Idria",« ugotavlja Marko Marinčič. Teo Teocoli (14. aprila) in Ute Lemper (8. februarja). 15. januarja bo v Gorici s predstavo Tisoč in ena noč nastopil balet turške državne opere, 3. maja pa balet državnega državnega teatra iz Gruzije. Za dodatne informacije sta na voljo tel. 0481-383327 in spletna stran www3.comune.gorizia.it/teatro. Glasba, šport in solidarnost V Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici bo v četrtek, 23. septembra, ob 20.30 koncert z naslovom »Glasba, šport in solidarnost« v sklopu svetovnega odbojkarskega turnirja Italia 2010 v sodelovanju z društvom Do-naREmuSIca. Pianist Sandro De Palma bo igral skladbe Schuberta, Beethovna in Chopina, prostovoljne prispevke bodo namenili društvu za pa-liativno oskrbo Mirko Špacapan. Filatelistična razstava Novogoriško Fialtelistično društvo dr. Franca Marušiča bo v četrtek v sodelovanju z občino Šempeter-Vrtoj-ba pripravilo filatelistično razstavo. Postavljena bo v obnovljenem Coro-ninijevem dvorcu, ki je tudi sedež omenjene občine. S pomočjo in podporo občine bo filatelistično društvo izdalo razglednico, osebno poštno znamko in priložnostni poštni žig, s skupnim motivom dvorca Coronini. Na dan odprtja razstave bo priložnostni poštni žig v uporabi na pošti 5290 Šempeter pri Gorici.(km) Karte za Ribiča Pepeta pošle Brezplačne vstopnice za petkovo otroško gledališko predstavo Ribič Pepe so že pošle, sporočajo iz novogo-riške mestne občine, kjer so dogodek pripravili kot darilo otrokom ob občinskem prazniku. Gledališka predstava, ki je nadgradnja priljubljene televizijske nadaljevanke, se bo odvijala v novogoriškem Slovenskem narodnem gledališču, brezplačne vstopnice pa so pošle v pičlih dveh urah že prvi dan, ko so bile na voljo.(km) Projekt o srednjem veku Novogoriška Srednja ekonomska in trgovska šola te dni gosti skupino 16 profesorjev iz Švedske, Italije in Češke v okviru projekta »Comenius šolska partnerstva - večstranski projekti« z naslovom Vsakdanje življenje v srednjem veku. Pri projektu sodelujejo dijaki drugih in tretjih letnikov ter njihovi profesorji tujih jezikov iz Slovenije, Italije, Švedske in Češke. Cilj strokovnega sodelovanja je raziskovanje življenja preprostih ljudi okoli leta tisoč. Projekt je zelo široko zasnovan ter zahteva uporabo tujih jezikov in obvladovanje računalniške komunikacije, posredno ali neposredno pa so v projekt vključeni tudi drugi predmeti, kot so materinščina, književnost, zgodovina, geografija in ekonomija. (km) / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 22. septembra 2010 17 VIŽINTINI - Po petih dneh taborjenja Huzarji odpotovali Na doberdobski občini jih je sprejel odbornik Gergolet - Z Doljani so postali prijatelji Mala odprava madžarskih huzar-jev je v petek zapustila doljanski zaselek Vižintini in se napotila proti domu. Četverica ogrskih vojakov je na poti že kakih 75 dni in je na svojem dolgem potovanju obiskala Portugalsko, Španijo, Francijo in Italijo, zdaj pa jo čaka še pohod skozi Slovenijo do Madžarske. Kot smo poročali že v prejšnjih dneh, so štirje oficirji madžarske vojske, ki deluje v okviru zveze NATO in mednarodnih mirovnih sil, obiskali nekatere zgodovinske kraje v omenjenih državah, kjer so bile v prejšnjih stoletjih bitke, v katerih so sodelovali tudi enote madžarske konjenice, znane pod imenom huzarji. V Dol so vojaki pripotovali v nedeljo zjutraj z namenom, da odpočije-jo konje in sebe, pa tudi, da obiščejo kraje na Krasu, kjer so se pred skoraj sto leti borili madžarski fantje. Madžari so se na Dol tako navezali, da namesto načrtovanih treh dni počitka so pod šotori v Vižintinih ostali pet dni. Kjub jezikovnim pregradam se je med njimi in domačini vzpostavilo res prisrčno prijateljstvo, ki je prekoračilo običajne oblike gostoljubja. Za izkazano gostoljubnost so se pred odhodom madžarski vojaki prav posebno zahvalili Vandi in Mariu Vižintinu, ki so odpravi dovolili taboriti v eni od njunih travnatih ograd, pa tudi nasploh sta z ostalimi domačini prispevala k prijetnemu vzdušju. Posebno živahno je bilo ob večerih, ko so se izmenjavali v pripravi večerje. En večer so okusen golaž in druge jedi pripravljali Madžari, naslednji dan pa so »paštašuto« in jedi na žaru ponudili domačini. V sredo so Doljani prinesli tudi torto, s katero so želeli proslaviti 25. rojstni dan enega od huzarjev. Sreda je bila nasploh zelo slavnostna. Odeti v zgodovinske uniforme, so huzarji z vojaškimi častmi položili venec v madžarsko kapelico v zaselku. Iz Madžarske so za to priložnost pripotovala tudi zakonca, ki sta civilna člana in sponzorja združenja huzarjev. Tudi ona dva sta se pri obredu oblekla v stare plemiške noše, kar je dogodku dalo poseben svečan pečat. V četrtek so Madžare sprejeli na Huzarji med sprejemom na doberdobskem županstvu (zgoraj) in v muzeju na Debeli griži (desno) bumbaca, g.s.c. občini v Doberdobu, kjer jih je pozdravil odbornik Nordio Gergolet, nekaj zgodovinskih podatkov o prvi svetovni vojni pa jim je posredoval prof. Dario Frandolič. Obiskali so tudi Gradino in znano gostilno Devetak na Vrhu. V prejšnjih dneh so vojaki obiskali tri spomenike, ki so jih padlim madžarskim vojakom postavili spomladi 1918, ko je vojna divjala na Piavi. Gre za tri, pred leti obnovljene piramide, ki se nahajajo nad Petovljami, v Martinščini in v Novi vasi pri Opatjem selu. Obstaja še ena podobna piramida na Škabrijelu, ki pa še čaka na obnovo. Huzarji so se srečali tudi s člani speleološkega združenja Carso iz Martinščine, skupaj s katerimi so obiskali tudi muzej prve svetovne vojne na Debeli griži. Med vikendom so se huzarji ustavili v Lendavi, v prihodnjih dneh pa bodo svoje potovanje zaključili v Budimpešti. CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 2, Ul. Garzarolli 154, tel. 0481-522032. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, Trg Republike 16, tel. 0481-410341. DEŽURNA LEKARNA V ŠKOCJANU RAMPINO, Trg Venezia 15, tel. 048176039. DEŽURNA LEKARNA V ROMANSU DEL TORRE, Ul. Latina 77, tel. 048190026. deža pri blagajni 26. septembra med 11. in 12. uro in eno uro pred predstavo (informacije po tel. 0481-20678, Božidar Tabaj). V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU je v teku abonmajska kampanija za novo gledališko sezono; informacije po tel. 0481-532317 in 0481630057. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU je v teku abonmajska kampanija za novo gledališko sezono; informacije po tel. 0481-790470. Q Kino Gledališče GLEDALIŠKI FESTIVAL GORIŠKI GRAD: v Kulturnem domu v Gorici: v petek, 24. septembra, ob 20.30 »Le donne curiose« Carla Goldonija, nastopa gledališka skupina Teatro dei pazzi iz kraja San Dona di Piave; pred-prodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51/a v Gorici (tel. 0481-30212). ABONMA LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN v organizaciji PD Štandrež v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu: 3. oktobra ob 17. uri »Spustite me pod kovter«, nastopa amatersko gledališče DPD Svoboda - Laška dolina; 7. novembra ob 17. uri »Bejži zlodej, baba gre!«, nastopajo Kraški Komedijanti; 12. decembra ob 17. uri »Črna komedija«, nastopa gledališka skupina KUD Dolomiti - Dobrova; 9. januarja 2011 ob 16. uri »Dan oddiha«, nastopa GD Kontrada - Kanal; 29. januarja 2011 ob 20. uri premiera; 30. januarja ob 17. uri »Zbeži od žene«, nastopa dramski odsek PD Štandrež; predprodaja abonmajev, vstopnic in rezervacija se- DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 18.40 -20.10 - 22.00 »Mordimi«. Dvorana 2: 17.30 - 19.50 - 22.10 »Mangia, prega, ama«. Dvorana 3: 17.15 - 18.50 »Cani e gat-ti«; 20.30 »La solitudine dei numeri primi«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 20.00 -22.00 »Mordimi«. Dvorana 2: 17.30 - 19.50 - 22.10 »Mangia, prega, ama«. Dvorana 3: 17.30 »Cani e gatti«; 20.15 - 22.10 »The American«. Dvorana 4: 18.10 - 20.00 - 22.00 »Fra-telli in erba«. Dvorana 5: 17.40 - 20.00 - 22.10 »La solitudine dei numeri primi«. Fl Razstave STALNA RAZSTAVA GLASBIL sodobne izdelave z naslovom »Theatrum In-strumentorum« je na ogled v dvorani deželnih stanov goriškega gradu od torka do nedelje med 10. in 19. uro; informacije na www.comune.gori-zia.it. V GALERIJI METROPOLITANA v Ul. Leoni 7 v Gorici je na ogled razstava ~M Koncerti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo v Slovenskem narodnem gledališču v Novi Gorici v nedeljo, 26. septembra, ob 18. uri revija Primorskih upokojenskih pevskih zborov Zlata jesen. Nastopilo bo 14 zborov. M Izleti SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO iz Gorice prireja v nedeljo, 26. septembra, pohod na Trnovsko planoto. Zbirališče udeležencev bo pri Rdeči hiši v Gorici ob 7. uri; informacije po tel. 335-5421420 (Srečko Vizintin). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prosi vse udeležence izleta na Sicilijo, ki bo od 11. do 18. oktobra, da plačajo zadnji obrok (400 evrov) v sredo, 29. septembra, od 10. do 12. ure na društvenem sedežu na korzu Verdi 51/int. Tedaj bodo prejeli vsa navodila o potovanju. Priporoča se točnost. Čestitke Gioia je ALENKO rodila in očka Micheleja razveselila; bratje Martin, Cristian, Jonathan, Robin in Kevin pa se smehljajo, ker končno sestrico imajo. Številni družini iskreno čestita ženska vokalna skupina Jezero. □ Obvestila »Pozzanghera/Mlaka«. Razstavjata Vladimir in Primož Klanjšček; do 23. septembra med 18. in 22. uro, ob nedeljah zaprto. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-TUŽ v Gorici bo v petek, 24. septembra, ob 18. uri odprtje razstave Marijana Tršarja z naslovom »Prisluhne imaginacije«. Umetnika bo predstavila umetnostna zgodovinarka Verena Koršič. Razstava bo na ogled do 15. oktobra od ponedeljka do petka med 17. in 19. uro. 12. FOTO SREČANJE v organizaciji Skupine 75: v Kulturnem domu v Gorici razstavljajo Jana Jocif (Škofja Loka), Aleksander Nedic (Vukovar -HR), Dejan Pavlovic (Paračin - RS), Tihomir Pinter (Ljubljana), Loredana Princic (Gorica), Stefano Reia (Tržič); do 2. oktobra od ponedeljka do petka med 10. in 13. uro ter med 16. in 18. uro. V soboto, 25. septembra, ob 18.30 v galeriji Tir Mostovna v Solkanu razstavljata fotografsko kulturno združenje Fatue (Mestre) in Paul David Redfern (Gorica). V soboto, 2. oktobra, ob 18.30 v Hiši kulture v Šmartnem razstavljajo Giuseppe Or-sini (Lodi), Mauro Paviotti (Castions di Strada), Fabio Rinaldi (Trst) in Marko Vogrič (Gorica). V četrtek, 7. oktobra, ob 18.30 v likovni galeriji ARS na Travniku 25 v Gorici razstavljajo Silvan Pittoli (Števerjan), Damijan Vidic(Ajdovščina) in Simon Zamar (Nova Gorica). V soboto, 9. oktobra, ob 18.30 v Modra's Galeriji v Doberdobu razstavljata Robi Jakomin (Trst) in Miran Vižintin (Sovodnje). V soboto, 16. oktobra, ob 18.30 v Galeriji 75 v Števerjanu razstavlja društvo fotografov SVIT (Celje). V LOKALU »ANTICA TAVERNA LANTERNA D'ORO« v goriškem grajskem naselju bo 25. in 26. septembra med 10. in 22. uro na ogled razstava starih ladijskih modelov Alfreda Co-darina. AŠZ OLYMPIA GORICA začenja športne dejavnosti za leto 2010-11: predšolska telovadba, ritmika, orodna telovadba, minyvolley, odbojka in športni ples; informacije in vpisovanje po tel. 335-5952551 (Damijana Češčut). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča članom, da bo v soboto, 9. oktobra, od 17. ure dalje v Bovcu revija upokojenskih pevskih zborov, na kateri bo nastopil tudi društveni ženski pevski zbor. Na avtobusu je poleg pevk več prostih mest. Kdor se želi udeležiti revije, naj se čim prej obvezno prijavi po tel. 0481-390688. Odhod iz Doberdoba ob 13. uri in nato iz Štandreža. DRUŠTVO VIPAVA na Peči organizira tečaje modernega plesa hip-hop s trenerko Jelko Bogatec za otroke od 5. leta in za mlade do 14. leta starosti; informacije in vpisovanje po tel. 3483047021 (Barbara). ZVEZA KULTURNIH DRUŠTEV NOVA GORICA razpisuje avdicijo za vključitev mladih med 14. in 20 letom v čezmejni goriški mešani mladinski zbor Primož Trubar v četrtek, 23. septembra, od 15. dalje v Točki ZKD na Ul. Gradnikovih brigad 25 v Novi Gorici; prijave po tel. 003865-3330311, informacije pri zborovodji Davidu Bandlju na dbandelj@yahoo.it. SKD HRAST prireja tradicionalno dirko z gorskimi kolesi Hrast bike slalom v soboto, 25. septembra, ob 14.30 na travniku pred župnijsko dvorano v Doberdobu. KD OTON ŽUPANČIČ obvešča, da bo v ponedeljek, 27. septembra, ob 19. uri v kulturnem domu Andreja Budala v Štandrežu informativni sestanek za starše pevsko-glasbene skupine. Društvo vabi tudi nove starše otrok, ki imajo radi glasbo. PILATES IN PLESNA TERAPIJA v prostorih KD Sabotin v Štmavru. Prvo informativno srečanje bo v ponedeljek, 27. septembra, ob 18. uri; informacije in prijave po tel. 349-3603796 (Nadja). ŠPORTNO DRUŠTVO SOVODNJE prireja v telovadnici v Sovodnjah rekreacijsko telovadbo ob torkih in petkih med 21. uro in 22.30; prvo srečanje bo v petek, 1. oktobra; informacije po tel. 0481-882195 ali 3332677398 (Miriam). VZPI-ANPI ZA GORIŠKO POKRAJINO obvešča, da so v petek, 10. septembra, izžrebali zmagovite številke loterije: 1. nagrada štiridnevno potovanje za dve osebi (listek št. 3431), 2. televizor (4987), 3. dve gorski kolesi (745), 4. prenosni telefon (1887), 5. fotokamera (1061), 6. MP3 predvajalnik (4193), 7. sesalnik (2081), 8. DVD (2493). Zmagovalci lahko dvignejo darila do 12. oktobra na sedežu v Ul. Va-lentinis 84 v Tržiču (0481-798098). H Prireditve INŠTITUT ZA SOCIALNO IN VERSKO ZGODOVINO prireja predstavitev knjige Valeria Perne »Relazio-ni tra Santa Sede e Repubbliche Bal-tiche (1918-1940) - Monsignor Zecchini diplomatico« v četrtek, 23. septembra, ob 17.30 na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Ul. Carducci v Gorici. OKOLJSKA KARAVANA SOČA SOOČA: v Podgori, 23. septembra, ob 20. uri na »pašereli« in nato na domačiji Pri županovih, kjer bo soočanje s predstavniki društev in ustanov, povezanih z reko Sočo. Pogovorom bo sledila projekcija dokumentarnega filma »Trenutek reke«, avtoric Anje Medved in Nadje Velušček, ki je nastal v produkciji Kinoateljeja; informacije na www.soca-isonzo-film.org in socasooca.blogspot.com. SEKCIJA VZPI-ANPI DOL-JAMLJE pod pokroviteljstvom občine Doberdob vabi na proslavo 30-letnice odkritja spomenika padlim v NOB v nedeljo, 26. septembra, ob 15.30 na trgu Svobode v Jamljah. Kulturni program bodo oblikovali združena MPZ Jezero in Skala, recitatorji in zborček AŠKD Kremenjak in KD Kras, Godba na Pihala Kras in veteranski pevski zbor območja Jese-nica in Radovljica - Veterani vojne za Slovenijo. Slavnostni govornik bo zgodovinar Franc Fabec. Ob slabem vremenu bo proslava potekala v večnamenskem centru v Jamljah. VZPI-ANPI SEKCIJE DOBERDOB -DOL - JAMLJE - VRH pod pokroviteljstvom občin Sovodnje in Doberdob vabijo na proslavo 30-letnice pobratenja med sekcijami in območnim združenjem Zveze borcev za vrednote NOB Bled v nedeljo, 26. septembra, ob 11. uri v Doberdobu na Gradini. Kulturni program bodo oblikovali veteranski pevski zbor območja Jesenice in Radovljica - Veterani vojne za Slovenijo, ženska vokalna skupina Danica z Vrha in harmonikar Viljem Gergolet. Pred proslavo bo potekalo polaganje vencev na spomenika padlim v NOB na Vrhu (ob 10. uri) in v Doberdobu (ob 10.30). Ob slabem vremenu bo proslava potekala v prostorih večnamenskega centra v Jamljah. ODBOR STARŠEV GORICA prireja jezikovno in ustvarjalno delavnico »Po slovenskih pravljičnih poteh« za otroke, ki obiskujejo zadnje leto vrtca in prve tri razrede osnovnih šol. Prebirali bodo pravljice iz slovenske in svetovne knjižne zakladnice, branju bodo sledile jezikovne in ustvarjalne delavnice. Srečanja bodo 16. in 30. oktobra ter 13. in 27. novembra; podrobnejše informacije in prijave po tel. 334-1243766 (v dopoldanskem času) ali na naslovu elektronske pošte martinasolc@hot-mail.it. S Poslovni oglasi PODJETJE IMPORT - EXPORT V GORICI išče fanta z vozniškim dovoljenjem za delo v komerciali. Curriculum poslati na imp_exp2010@hotmail.it 0 Mali oglasi PRODAJAM domač krompir v Doberdobu; tel. 0481-78066. PRODAM grozdje vrste malvazija in merlot; tel. 331-4331079. PRODAM svetlo in razgledno stanovanje v Štandrežu: dnevna soba, jedilnica, kuhinja, dve spalni sobi, dve kopalnici, dva balkona, shramba in garaža, cena 132.000 evrov; tel. 328-8872507. Pogrebi DANES V GORICI: 10.30, Carlo Selva na glavnem pokopališču. DANES V MOŠU: 10.00, Liliana Fe-resin vd. Burgnich (z gori- škega pokopališča) v cerkvi in na pokopališču. DANES V ROMANSU: 16.00, Erme-negildo Bassano v cerkvi v kraju Versa in na tamkajšnjem pokopališču. 1 8 Sreda, 22. septembra 2010 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu ODBOJKA - Nekdanji selektor Italije Carmeol Pittera pred začetkom svetovnega prvenstva »Tržaška skupina • V • Vt| je res ena močnejših« Italija se lahko uvrsti v finalno fazo - Matej Černic je še vedno nenadomestljiv Italijanska odbojkarska reprezentanca je bila v zadnjem desetletju prejšnjega stoletja in v prvi polovici sedanjega skoraj absolutni gospodar svetovne odbojke. Razen olimpijskih iger, na katerih je bila sicer dvakrat druga in dvakrat tretja, je namreč od leta 1989 dalje osvojila prav vse, kar se je osvojiti dalo: tri svetovna prvenstva, šest evropskih naslovov in kar osem svetovnih lig. Morda manj znano pa je, da je Italija na svetovnem prvenstvu osvojila medaljo (srebrno) tudi deset let prej, to je leta 1978, ko je bilo prvenstvo - tako kot letos - v Italiji. Trener »azzurrov« je bil takrat prof. Carmelo Pittera, oče moderne italijanske odbojke, trener številnih klubov in avtor mnogih strokovnih publikacij. Pittera že več let živi v Mošu pri Gorici (poročen je s Slovenko), vendar se zdaj mudi v rodni Ca-tanii, kjer bo tudi ena od prvih faz SP, zato ga konec tedna ne bo na tekmah tržaške uvodne faze prvenstva, kjer se bodo med sabo pomerile reprezentance Srbije, Poljske, Nemčije in Kanade. Prof. Pittera, mislite, da lahko sedanja reprezentanca ponovi takratni uspeh ali je to nemogoče? Zdaj so možnosti celo veliko bol konkretne kot so bile tedaj, ko smo o medalji lahko le upali. Mislim, da se lahko Italija realno uvrsti v finalno fazo. Toda rezultati zadnjih let ne opravičujejo vašega optimizma. Zadnji nastopi le obetajo drugače, zlasti velik napredek Parodija in še nekateri drugih reprezentantov. Seveda razmišljam v prvi vrsti kot navijač, a tudi kot opazovalec. V čem se kaže napredek? V tem, da naša reprezentanca zdaj nima več takih pavz kot jih je imele še do pred nedavnim, ko so nasprotniki serijsko dosegali točke. Poleg tega imamo dia- NOGOMET - Drevi v A-ligi Krog je zelo ugoden za Inter Velika je verjetnost, da se bo dre-vi Inter znašel sam na vrhu. Bari je sicer solidna ekipa, a na San Siru prvakom zmaga težko uide. Druga vodilna sila Cesena pa se odpravlja na zahtevno gostovanje v Catanio, kjer bo poskušala obdržati ob prvem mestu tudi nepremaganost svojega vratarja. An-tonioli je namreč edini A-ligaški vratar, ki po 270 minutah ni še pobral žoge iz svoje mreže. Pri Interju se v postavo vrača Sneijder, čeprav ga je Stankovic v nedeljo odlično nadomeščal; v napadu si srčno želi doseči prvi gol Milito, ki je po zmagi lige prvakov požiral same grenke pilule, od svetovnega prvenstva, ki ga je skoraj izključno spremljal s klopi za rezerve, tja do prvih nastopov z Inter-jem, ki so bili z osebnega vidika v glavnem neuspešni. Trener Barija Ventura načrtuje Inter presenetiti s hitrimi protinapadi, ki jih Bari izvrstno izvaja. Zmago naskakujejo tudi Milan, Roma in Fiorentina. Trener črnordečih Allegri še išče pravo ravnotežje v ekipi, kjer je kakovostnih napadalcev preveč in s podobnimi značilnostmi. V taborih Fiorentine in Rome pa bi se v primeru novega poraza lahko mirno lahko začelo govoriti o krizi. UDINESEJEV PREPOROD? - Tri odigrane tekme, nič točk, en dan, sedem prejetih golov. Udinese ni še nikoli v svoj zgodovini na tako negativen način začel prvenstva. Ze se širijo govorice, da nekateri igralci niso zadovoljni s trenerjem Guidolinom, a bolj verjetno so nekateri ključni igralci pričakovali, da jim bo društvo med poletnim prestopnim rokom le omogočilo oditi v kak pre-stižnejši klub. Vsekakor od igralcev navijači pričakujejo reakcijo, saj ni sprejemljivo, da si na igrišču tako pasiven, kot so bili Di Natale in soigralci v nedeljo. Bologna ima na lestvici le dve točki več, doslej skromna obramba Udine-seja pa bo morala biti posebno pozor- na na Di Vaia, ki pri 34 letih doživlja drugo mladost. JUVENTUS IN ILIČIČ JUTRI - Juventus bo jutri gostil Palermo, kjer je nad dosedanjim potekom prvenstva zadovoljen le Iličič. Mladi bivši igralec Maribora je v nedeljo tudi zadel, čeprav njegov gol ni zadostoval niti za točko. Trener Rossi je sicer še v dvomu, če bi mu zaupal tudi v Turinu proti ekipi, ki je proti Udineseju zaigrala zelo učinkovito, zlasti po zaslugi Krašica, ki je na desnem pasu povzročil res hud glavobol Pasqualeju. Tokrat naj bi v napadu počival Del Piero, čigar mesto naj bi prevzel Iaquinta. Delio Rossi mora vsekakor iztržiti vsaj točko, drugače bi se njegov stolček začel pošteno majati, saj Zamparinija ne gre uvrščati med najbolj potrpežljive predsednike. FANTANOGOMET - Nekdanji vratar Triestine Agazzi je sezono začel dokaj prepričljivo, kar velja tudi za branilce Potenzo (Catania), Von Bergena (Cesena), Caninija in Pisanija (oba Ca-gliari). Nekoliko več težav je pri izbiri veznih igralcev, saj je mnogo ekip doslej igralo dokaj nihajoče. Še najlažje je staviti na Parola (Cesena), Krašica (Juventus) in Boatenga (Milan). V napadu je Giaccherini (Cesena) tvegana poteza, a doslej je bilo mnogo izrazitih strelcev v težavah. Juventusov napad deluje, tako da bi lahko bil Quagliarella prava izibra, ob njem še Toni (Genoa) in Di Vaio (Bologna). NAŠA NAPOVED - Danes ob 20.45 Bologna - Udinese 1:2 (1 - 40%, X - 35%, 2 - 25%); Brescia - Roma 1:2 (25%, 35%, 40%), Cagliari - Sampdoria 1:1 (33%, 33%, 33%), Catania - Cesena 2:1 (40%, 35%, 25%), Genoa - Fiorentina 2:2 (35%, 35%, 30%), Inter - Bari 2:0 (60%, 25%, 15%), Lazio - Milan 1:1 (30%, 30%, 40%), Lecce - Parma 1:2 (35%, 30%, 35%), Napoli - Chievo 2:1 (45%, 30%, 25%); jutri ob 20.45 Juventus - Palermo 1:1 (45%, 30%, 25%). (I.F.) gonalo s podajalcem Vermigliom in korektorjem Feijem, ki je lahko nezadržna. Mislite, da lahko Fei spet igra na nekdanji ravni? Upam, da ja. Vermiglio pa je vsekakor dozorel, tako da mislim, da naju ta dva igralca lahko pripeljeta daleč. Kdo pa so drugi favoriti? Veliko omenjajo Brazilijo in Rusijo. Mislim, da je krog širši, da je najmanj sedem, osem reprezentanc, ki se lahko uvrstijo v finalno fazo štirih najboljših reprezentanc v Rimu. Poleg teh, ki ste jih omenil, in Italije, ne smemo pozabiti na ZDA, Kubo, Srbijo, Poljsko, Nemčijo in Bolgarijo. Srbija, Nemčija in Poljska bodo igrale v Trstu. Drži torej, da je to ena najbolj kakovostnih skupin prve faze? Absolutno drži. Nam lahko opišete ta moštva? Srbsko reprezentanco krasi izjemna kakovost igre, ki jo kroji Nikola Grbic. Poljska je pač evropski prvak, kar jo že na psihološki ravni postavlja visoko, vredno pa je omeniti tudi Nemce. Zakaj? Nemčija ima tradicijo. Ne smemo pozabiti, da je že bila evropski prvak. Zamenjava trenerja se je obrestovala, ima nekaj dobrih igralcev, imen ne bom navajal. Poljska in Srbija lahko proti Nemčiji izgubita, če ne igrata s polno močjo, sta pa seveda favorita tržaške skupine. Ko že govoriva o tekmah tu pri nas vas bi rad vprašal še za mnenje o Carmelo Pittera (66) je kot trener članske reprezentance zbral 197 nastopov, več kot on jih je nanizal le Julio Velasco bumbaca Mateju Černic, ki je edini italijanski re-prezentant iz naše dežele. Kaj vi menite o tem igralcu. Je še ključni igralec Italije ali bi moral prepustiti mesto mlajšim, fizično močnejšim igralcem kot bolj ali manj odkrito menijo nekateri? Karakter, tehnika, sprejem servisa in njegov enkraten način tolčenja določenih žog v napadu so za reprezentanco nepogrešljivi aduti. Tako zdaj kot včasih. Se mu selektor Anastasi torej ne more odpovedati? Mislim, da ne. Matej je jeziček na tehtnici italijanskega sprejema servisa, poleg tega je v kritičnih trenutkih psihološko najmočnejši igralec reprezentance. Kaj pa menite o nepričakovani izključitvi Lorisa Maniaja? V tehnične izbire selektorja se ne spuščam, on že ve kaj je prav, lahko pa vam povem, da Lorisa dobro poznam in sem se zelo veselil njegove vključitev v reprezentanco. Še zadnje vprašanje: v čem se je spremenila odbojka, odkar ste bil na čelu reprezentance vi? Precej, vloga korektorja, nekateri tehnični gibi, toda največja razlika je v morfologiji igralcev, ki so zdaj neprimerljivo višji in močnejši. Vam je sedanja odbojka všeč? Vsaka doba ima svoje značilnosti, meni pa je odbojka vedno všeč. Zdaj kot včasih. A. Koren ODBOJKA - Pred SP v Trstu Navdušenec iz Slovenije nabavil 36 abonmajev Natan Cettolo (Sloga) v deželni vrsti - Vstopnice gredo v promet Čeprav v ozračju ni čutiti prave mrzlice, se svetovno odbojkarsko prvenstvo tudi v Trstu približuje z naglimi koraki. V niz prireditev je včeraj popoldan posredno spadala tudi tekma mladinskih vrst med selekcijama Trsta in Vidma, ki je bila v dvorani Monte Cengio. Ekipi sta se razšli z neodločenim 2:2, v tržaški reprezentanci pa so bili tudi štirje odbojkarji ŠZ Sloga, to so Peter Sosič, Ilja Krečič, Natan Cettolo in Danjel Antoni. Vsi so imeli možnost, da so se izkazali, pokazali pa so ogromen napredek v primerjavi z lansko sezono, saj so med poletjem intenzivno vadili na večdnevnih zborih deželne reprezentance FJK in na klubskih pripravah Sloge v Mežici in Bratislavi. Selektor FJK, trener mladinskih ekip prvoligaša iz Pa-dove Cavasin, je Natana Cettola izbral za člane reprezentance letnika 1995, ki se bo danes ob 17.30 pomerila z reprezentanco Slovenije v tržaški športni palači. Šlo bo nekako za generalko pred sobotnim začetkom bojev, saj bodo na tej tekmi preizkusili tudi TV kamere in vse, kar spada k organizaciji tako zahtevne manifestacije. Organizatorji so medtem zelo zadovoljni s potekom predprodaje vstopnic. V prostorih centra Ticket point na Korzu Italija (tel. 040/3498277) vsak dan prodajo od 150 do 200 vstopnic, največ je med temi zdaj Tržačanov, Goričanov in Furlanov. Poljski državljan je včeraj kupil 25 vstopnic, slovenski pa kar 36 abonmajev za vse tri dni turnirja v Trstu. Spomnimo, da je spored naslednji: sobota, 25.9.: Poljska - Kanada; Nemčija - Srbija; nedelja, 26.9.: Kanada - Srbija; Poljska - Nemčija; ponedeljek, 27.9.: Nemčija - Kanada; Srbija - Poljska. Danes bo v Pordenonu svojo pot do Trsta začela zastava prvenstva, ki bo obiskala tudi Videm, Gorico in Trst. Organizacijski odbor je sporočil, da je izbral uradno vino prvenstva, to je refošk podjetja Valpanera, ki je v odbojkarskih krogih poznano tudi kot sponzor. Na naslov pre-sidentefriulifvg@federvolley.it ga je mogoče naročiti po posebni ceni. V A-LIGI Stavke nogometašev (še) ne bo RIM - Sindikat italijanskih nogometnih igralcev je odpovedal bojkot tekem petega kroga A-lige, ki so ga zaradi nestrinjanja z načrti klubov, da uvedejo nov pravilnik za prestope nogometašev, napovedali pred časom. Kot je povedal predsednik sindikata, Sergio Campana, je preklic posledica napredka pogovorov s predstavniki lige. Z novim pravilnikom klubi izražajo željo, da bi imeli pravico takojšnje prekinitve pogodbe v primeru, če bi igralec zavrnil prestop v kakšno drugo sredino. Bistvo novega pravilnika je, da igralci ne bi več mogli zavrniti prestopa v drugo sredino, če bi plača pri prestopu ostala enaka in če bi jih klub poslal v sredino podobnega kakovostnega ranga. Če se nogometaš s tem ne bi strinjal, bi ga klub lahko takoj odpustil, nogometaš pa bi prejel le polovico s pogodbo določenega plačila. Če ne bo prišlo do dogovora, bodo nogometaši stavkali 30. novembra. ZA SVETE TRI KRALJE BREZ NOGOMETA - 18. krog A-lige bodo igrali 22. decembra in ne 6. januarja, kot je bilo sprva predvideno na koledarju. Prvenstvo se bo nato nadaljevalo 9. januarja. Matthäus v Bolgarijo SOFIJA - Nekdanji legendarni nogometaš münchenskega Bayerna in nemške nogometne reprezentance Lothar Matthäus je novi selektor bolgarske reprezentance. Matthäus, rekorder po številu nastopov za nemško reprezentanco, bo bolgarsko vrsto prvič vodil že 8. oktobra v okviru kvalifikacij za EP 2012, ko se bodo Bolgari pomerili z Walesom, z bolgarsko zvezo pa je podpisal enoletno pogodbo. Nazadnje je bil zdaj 49-letni Matthäus trener izraelskega Maccabija iz Netanye. Kanajevi najboljša MOSKVA - Rusinja Jevge-nija Kanajeva, olimpijska, svetovna in evropska prvakinja, je na 30. svetovnem prvenstvu v Moskvi v finalu z obročem osvojila še svoj osmi naslov svetovne prvakinje, medtem ko je bila v finalu s kolebnico druga. Zmagala je njena rojakinja Darja Konakova. Hrvaška za Faka zahteva odškodnino ŠENČUR - Hrvaška biatlon-ska zveza bo za izpisnico Jakovu Fa-ku, bronastemu z zadnjih olimpijskih iger v Vancouvru, od slovenskih biatloncev zahtevala odškodnino. Kot je povedal tiskovni predstavnik slovenskih biatloncev Tomaž Šušteršič, ne gre za neposredno odškodnino za Faka, temveč za odškodnino nastalo zaradi izpada sponzorskih sredstev na Hrvaškem. Fak je konec tedna na Pokljuki že nastopil na slovenskem prvenstvu in se prvič v karieri okitil tudi z naslovom slovenskega prvaka v poletnem biatlonu. Krka in Olimpija za prvo letošnjo lovoriko LJUBLJANA - Košarkarji novomeške Krke in ljubljanske Union Olimpije se bodo danes ob 18. uri v Mariboru pomerili za prvo lovoriko v sezoni 2010/11 - slovenski superpokal. KOŠARKARSKA EVROLIGA - Izid predkroga: Caserta - Khimki 74:77 (v petek povratna tekma). / ŠPORT Torek, 21. septembra 2010 19 KOŠARKA - Trener tržaškega Acegasa Aps Eugenio Dalmasson je pravi veteran tretje lige »Uspešnost bo odvisna od napredka mlajših igralcev« V A-ligi amaterjev bo izpadlo polovica moštev! - »Borut Ban ? Prav je, da se letos kali v C1 -ligi« Pallacanestro Trieste Acegas Aps bo v soboto z gostovanjem v Trentu (za katerega igrata tudi stebra Tržačanov v zadnjih dveh sezonah Benevelli in Spanghero) pričel svojo prvenstveno pot v A-ligi amaterjev, nekdanji B1. Če je bilo lani to prvenstvo povsem prehodnega značaja z enim samim nazadovanjem, ki je bilo v A skupini že od vsega začetka oddano nebogljenemu San Do-naju (na koncu brez zmage), bo letos tretjo državno ligo dejansko izgubilo osem ekip iz vsake skupine. Košarkarska zveza namreč načrtuje za prihodnjo sezono preureditev prvenstev z zmanjšanjem števila ekip v B1 (odslej »razvojno« prvenstvo) od 32 na 24. Skratka, cilj Ace-gasa mora biti uvrstitev na zgornjo polovico lestvice (v play-off se bodo prebile le prve štiri), kot nam je v pogovoru pred začetkom lige potrdil tudi novi trener, dekan drugoligaških strategov Eugenio Dalmasson iz Mester. »Sem nedvomno trener, ki je v B1-ligi odigral največ tekem, vendar tudi zame je po taki revoluciji težko karkoli na- KOLESARSTVO Leghissi v g • v se drugič Pokal Treviso Christian Leghissa (na sliki na zmagovalnem odru) je dodal še en kamenček v mozaik uspešne kolesarske kariere. Nabrežinski kolesar je v nedeljo slavil končno zmago v kategoriji master 1 v pokalu Treviso, v katerem nastopajo kolesarji, ki tekmujejo za klube iz beneške pokrajine. V zadnji preizkušnji se je uvrstil na drugo mesto, njegov tekmec Ivan Galante je bil tretji. »Dirka je bila že na začetku zelo napeta. Galante, ki je do pred kratkim tekmoval na cesti v kategoriji elite, je dobro vedel, da lahko dvigne pokal le, če me premaga. Jaz sem se dobro branil. Še posebno razburljiv je bil konec dirke, ko sva v končnem sprintu z Galantejem padla. Še dobro, da je bil za mano društveni kolega Pizzolato, ki mi je pomagal do cilja,« je potek olimpijskega krosa v Dossonu di Casier pri Trevisu orisal 32-letni Leghissa, član kluba Bike Club 2000. Christian je tudi v lanski sezoni osvojil 1. mesto v pokalu Treviso. Letos je zmagal na treh dirkah. V Jesenskem pokalu Leghissa zdaj vodi, v pokalu Veneto pa je tretji in bo v nedeljo v Noventi di Pia-ve naskakoval 2. mesto. »Moral sem se pošteno potruditi,« je priznal Leghissa, ki je v lanski sezoni dosegel najboljši rezultat v svoji karieri, 4. mesto v italijanskem prvenstvu v maratonih. Leghissova najbolj uspešna sezona je bila leta 2008, ko je z ekipo Ovam zbral 15 zmag. Leta 2009 pa je osvojil devet prvih mest. Konec tedna bo nabrežinski kolesar tekmoval na dveh frontah. Poleg dirke v Noventi di Piave bo že v petek in soboto kolesaril na dvodnevni preizkušnji Parenzana v Istri. (jng) povedati za letošnje prvenstvo. Čeprav po proračunu najbrž ne sodimo tja, si želim, da bi bili v skupini boljših ekip v ligi. Navsezadnje Trst zasluži mesto v tej novi tretji državni konkurenci,« je dejal izkušeni krmar po včerajšnjem jutranjem treningu v tržaški telovadnici v ulici Locchi. Tržaško ekipo sestavljajo play-makerja Lenardon in Contento (19-le-tni Tržačan, ki se vrača od Snaidera), branilci Bocchini (kapetan), povratnik Moruzzi, mladi Tržičan Vidani in Ra-spino (iz Bielle), krili Maiocco (že v Gorici) in Colli ter centra Benfatto in Magro (iz Benettonove šole). Razmeroma mlada postava, v kateri so res izkušeni na tej ravni le Bocchini, Moruzzi in Maiocco. »Moštvo ima izjemne možnosti za rast, naša uspešnost pa bo odvisna prav od napredka številnih mlajših igralcev. Šest desetin ekipe je novih, trener je nov, svoje gotovosti bomo gradili izključno z delom v telovadnici. Doslej smo trenirali dobro in vsi so pokazali pohvale vredno pripravljenost na trdo delo. Kako bo od sobote, ko bomo igrali za dve točki, pa je še neznanka. Potrebujemo čas in potrpežljivost.« Razpolagate dejansko z desetimi enakovrednimi igralci. Bo to vaša moč ali zna predstavljati problem? »To je bila moja zavestna izbira. Od nekdaj trdim, da predstavlja dolga klop prednost. Hierarhije se tako in tako ustvarijo na igrišču. Všeč mi je, da si vsakdo želi izboriti več prostora in odgovornosti ne le z uspešnimi nastopi, ampak predvsem preko truda in pristopa na treningih. Ravno agonizem in pozitiven pristop pa bosta odločilna v prvenstvu, kjer se sicer igra kvalitetno košarko in marsikdo se je zelo okrepil, toda ključnega pomena so duhovne vrline.« Lani je bila polovica igralcev domačinov, tudi letos pa so poleg mladincev tu Bocchini, Colli in Contento ter Vidani iz sosednjega Tržiča. Po tem, kar ste videli v zadnjih letih, je sploh še pomembno imeti igralce iz okolice, da se občinstvo istoveti z njimi, ali v globaliziranem športu ni več mesta za to? »Prihajam iz Benetk, kjer so pri Eugenio Dalmasson je zadnja štiri leta treniral v Benetkah, najprej moške, lani pa dekleta kroma Reyerju želeli zgraditi novo zgodbo v prvi vrsti prav na deželnih igralcih. Do neke mere drži, da domačini jamčijo tesno vez z okoljem, z javnostjo. Po drugi strani pa si vsak navijač želi zlasti zmag, pa naj gre na igrišče košarkar od koderkoli. Mislim, da mora klub gojiti stik s teritorijem predvsem preko načrtnega dela na mladinskem področju, kar se v Trstu vsekakor dogaja, saj opravljajo Comuzzo in sodelavci kakovosto delo in nekateri rosno mladi fantje trkajo na vrata članske ekipe.« Najbrž poznate osemnajstletni-ka Boruta Bana, ki ga je Matteo Bo-niciolli želel pripeljati k Acegasu. Bi bilo zanj bolj koristno, da bi bil član Acegasove članske ekipe v B1-ligi, kjer bi tvegal sedenje na klopi, ali mu bolj koristi igranje v odgovorni vlogi v C1? »Seveda ga poznam, videl sem ga julija na nekaj treningih, ko sem komaj prišel v Trst. Je vsekakor tak igralec, ki bi mi ga bilo všeč trenirati. Nedvomno je bolj pripravljen na merjenje moči s člani kot pa večina mladincev, ki prihaja na Acegasove treninge. Za letos je pametno, da nastopa kot protagonist v či- sto solidni ligi, kot je C1. Če bo dobro treniral in igral, mu bo nedvomno koristilo. Toda bolj pomembno je, da ima sam v sebi željo po dokazovanju in da se v prihodnji sezoni, ko bo vendarle star že 19 let, preizkusi na drugoligaški ravni. Drugače tvega, da se izgubi po nižjih ligah.« (nš) AcegasAps VIDANI Federico 1990 188 b CONTENTO Marco 1991 190 P RASPINO Tommaso 1990 198 b/k BOCCHINI Dennis 1976 195 b MAIOCCO Federico 1983 200 k COLLI Andrea 1988 200 k LENARDON Simone 1985 189 P MORUZZI Alfredo 1980 193 b BENFATTO Michele 1985 205 c MAGRO Daniele 1987 208 c BONETTA Luca 1992 180 P SCUTIERO Alessandro 1992 183 P CORONICA Andrea 1993 186 b Trener: Eugenio Dalmasson Pomočnika: David Sussi in Matteo Pratico. Kondicijski trener: Paola Paoli. Zdravnik: Osvaldo Palombella. Maserja: Andrea Hrovatin in Andrea Bussani MOTOCIKLIZEM Padec prekrižal načrte Emiliju Tržaški motociklist Mitja Emili v Misanu Adriaticu ni imel sreče. Pred predzadnjo preizkušnjo Trofeje Yamaha se je Emili še vedno potegoval za končno prvo mesto. Začetek dirke ni bil najbolj obetaven, saj si je Mitja v sobotnih kvalifikacijah izboril le sedmo mesto. Vodilni na skupni lestvici Russo je začel zelo dobro in se kmalu oddaljil od zasledovalcev. Emili se je z dobro vožnjo približal drugemu mestu. Na polovici dirke je bil tretji in kmalu zatem drugi. Tri kroge pred ciljem je začelo deževati. Kljub temu se je Emili približal Russu. Zaostanek je znašal pet sekund. Tretjeuvrščeni Paoloni je za proseškim motociklistom zaostajal tri sekunde. Dva kroga pred ciljem pa hladna prha: Emiliju je osvojitev drugega mesta onemogočil padec. Hkrati so se tudi razblinile sanje o končni zmagi. Emili bo letošnjo dirkalno sezono končal 17. oktobra v Mugellu, kjer je letos že zmagal. Dirko v Mi-sanu bodo predvajali po satelitskem kanalu Nuvolari (kanal 218 na Sky) v soboto, 9. oktobra ob 16.30 in v nedeljo, 10. oktobra ob 12.00. R6 Metzeler Cup A (12 krogov, km. 50,712): 1. Russo 22:30,827 srednja hitrost 135,149 km/h; 2. Pao-loni 7,013; 3. Grandi 12,299; 4. Avanzi 15,630; 5. Minganti 22,921; 6. Salvadori 26,986. Vrstni red (predzadnja dirka): 1. Russo 770 točk; 2. Paoloni 725; 3. Avanzi 681; 4. Poma 468; 5. Vigilucci 447; 6. Emili 445. KOŠARKA - Državno prvenstvo mladincev Jadran ZKB začel s pravo nogo V prvem krogu lepa zmaga proti na papirju močnemu Cornu - V zadnji sekundi hladnokrvni Bernetič kraška banka - Corno 68:67 (22:12, Jadran Zadružna 38:33, 49:45) JADRAN: Daneu, Škerl 4, Ban 18, Sacher 5, Dellisanti 8, Kraus, Bernetič 18, Sorice, Batich, Floridan 15, trener Walter Vatovec. TRI TOČKE: Dellisanti 2, Ban in Sacher 1. Jadranovi mladinci so začeli prvenstvo z lepim podvigom proti močnemu Cornu, ki je zelo solidna ekipa in uvršča tudi nekaj bivših Snaiderovih mladincev. Uspeh je dozorel prav ob izteku časa, ko je Ivan Bernetič z dvema prostima metoma priigral zmago gostiteljem. Slednji so prvih 15 minut z začetno in bolj izkušeno peterko Škerl - Ban - Dellisanti - Floridan - Bernetič igrali sijajno, vodili so tudi že za 20 točk. Čim je trener Vatovec malce spremenil postavo, pa se je nasprotnik okoristil in približal, v končnici je celo prešel v vodstvo. V zadnjem napadu so k sreči domači uspeli spraviti žogo pod koš, kjer je Bernetič tik pred zvokom sirene izsilil prekršek in hladnokrvno izvedel oba prosta meta. V vsakem primeru lep in zaslužen uspeh mladih jadra-novcev, ki so - sicer s kančkom športne sreče - odvzeli skalp res uglednemu tekmecu in tako na najboljši način začeli pot v zahtevni državni ligi. Ostali izidi 1. kroga: Venezia Giulia - Pallacanestro Trieste 36:87, Falconstar - Roraigrande 108:61, Cordenons -Sistema Pordenone sinoči, Snaidero prost. Prihodnji krog: Snaidero - Jadran ZKB (v ponedeljek, 27. septembra, ob 21. uri v videmski športni palači Carnera). Popravek Iz postavi mladincev Jadrana ZKB, ki smo jo objavili v nedeljo je pomotoma izostal Tadjan Škerl (letnik 1993, 175cm, play), ki je med glavnimi nosilci igre in redno trenira tudi s člansko ekipo. Bernetič zadel v zadnji sekundi kroma NOGOMET - DANES Krasov nasprotnik po TV Jesina, ki je v državnem finalu play-offa elitne lige izgubila proti Krasu in bila kljub temu vključena v D-ligo, bo danes v okviru 4. kroga skupine F igrala proti Atleticu Trivento. Tekmo bodo neposredno prenašali po satelitskem kanalu Raisport 1 ob 15. uri. Jesina je v nedeljo premagala Bojano 2:0 in ima zdaj šest točk na lestvici. Mladinci Vesne v Vižovljah Mladinci kriške Vesne bodo danes ob 19. uri igrali zaostalo srečanje proti Si-stiani. Tekma bo v Vižovljah. V soboto je odpadla zaradi razmočenega igrišča. 3. turnir »Brcni rasizem« Na 3. nogometnem turnirju »Brcni rasizem«, ki ga je v nedeljo organiziralo društvo 24B, na igrišču Fani Olimpie v Trstu, je zmago slavila ekipa Polisporti-va Fuoric'entro. Na turnirju je nastopilo osem ekip. Zmagovalec je bil v finalu s 6:1 boljši od mešane ekipe Arci-1 mar-zo-Itis. Ob nogometnem turnirju so se nastopajoči pomerili tudi v kulinaričnem tekmovanju. 2 0 Sreda, 22. septembra 2010 ŠPORT / JADRANJE - V Formii državno prvenstvo olimpijskih razredov Simon Sivitz Košuta: »Med mladinci moramo ciljati na prvo mesto« Čupina jadralca v razredu 470 Simon Svitz Košuta in Jaš Farneti sta že dopotovala v Formio, kjer bo od jutri državno prvenstvo v olimpijskih razredih, kar je zadnje najpomembnejše letošnje tekmovanje. S prihodnjim marcem, ko bo v španski Palmi de Mallorca prva predolimpijska regata, pa se bo za najboljše italijanske jadralce začel tudi boj za pridobitev pravice do nastopa na olimpijskih igrah v Londonu leta 2012. »Po nastopu na evropskem mladinskem prvenstvu sva si privoščila nekaj počitka, zadnja dva tedna pa sva spet poprijela. S trenerjem Antonazem sva vadila v Sesljanskem zalivu, kjer os biloe razmera takšne, da sva lahko izvedla nekaj dobrih treningov,« je pred odhodom v Formio povedal skiper po- sadke Simon, ki ni skrival želej, da bi z Janom po ne preveč posrečeni sezoni, dosegla prestižen rezultat. »Med ju-niorji preprosto morava ciljati na zmago, čeprav se je letos v naš razred vključilo nekaj novih dobrih posadk. V absolutni konkurenci bo uvrstitev na zmagovalni oder težko doseči, ker bodo na regatnem polju pred Gaeto nastopili res vsi najboljši, vključno z olimpijskim veteranom Zandonajem. Italijanske posadke, ki so nastopile na članskem EP v Istanbulu, kjer naju ni bilo, se tam niso kdove kako izkazale, zagotovo pa bodo vsi zelo konkuen-čni,« je še povedal Simon. Po napovedih naj bi bilo na re-gatnem polju vetrovno. »Nikoli naj ne bi pihalo s hitrostjo manj kot 20 vozlov,« je povedal Čupin krmar in do- Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti bosta v Formii nastopila z novimi rezom jader kroma dal, da bosta tekmovala z na novo rezanimi jadri. Jaš in Simon razmere v Laciju dobro poznajo, lani bi na državni regati tam zanesljivo zmagali, ko ne bi bili po enem od plovov diskvalificirani. Pred dvema letoma sta na regati v olimpijskih razredih v Benetkah, zmagala med mladinci in bila absolutno 4., lani v Ravenni pa sta bila druga v obeh konkurencah. Vendar Zando-naja ni bilo, je opozoril Simon. V Formii bo v razredu 470 nastopilo 53 moških in 9 ženskih posadk. Skupno bodo naslove podelili v razredih Laser Standard, Laser Radial, Finn, 49er, Elliott 6m, Star, 470 moški in ženske, RS:X moški in ženske ter v razredu 2.4 mR s športniki s posebnimi potrebami. (ak) JADRANJE Naši mladi se uveljavljajo tudi v Sloveniji Najmlajši jadralci TPK Sirena in JK Čupa dosegajo odlične rezultate tudi na prvenstvih Slovenije. Na odprtem državnem prvenstvu optimistov, ki ga je organiziralo ŠD Piran (nastopili so tudi jadralci iz Italije in Hrvaške), je Jana Germani (Čupa) osvojila 14. mesto, a je bila 2. med kadeti. Lu-ca Carciotti (Čupa) je bil 50., Pie-tro Osvaldini (Sirena) je bil 52., a 5. med kadeti, Samuele Ferletti (Čupa) 54., Sebastian Cettul 57., a 8. med kadeti, Giorgia Sinigoj 80., Mattia Costantin 86., Nina Bene-detti 86., Alessandro Deluisa 106. in Giulio Michelus (vsi Čupa) 107. Konec tenda pa se je v Kopru odvijalo 1. odprto državno prvenstvo Slovenije v razredu optimist za kadete v organizaciji Jadralnega kluba J24. Čeprav je bilo vreme zelo neugodno, so v petek organizatorji uspeli izpeljati tri plove, medtem ko sta dež in burja v soboto in nedeljo onemogočila re-gatiranje. Državnega prvenstva se je udeležilo 70 mladih jadralcev iz Italije, Avstrije in Slovenije. Po treh izpeljanih plovih z južnim vetrom je bila aboslutna zmagovalka prvenstva Čupina jadralka Jana Germani, ki si je zagotovila končno zmago z enim prvim in dvema drugima mestoma. Prvi Slovenec je bil Liam Orel (Jadro Koper), absolutno drugouvrščen, ki je tako postal tudi slovenski prvak. Slovenska prvakinja je postala Mara Turin (J.K. Pirat), ki je bila na končni lestvici 11. Na zelo dobro peto mesto se je uvrstil Sirenin jadralec Pietro Osualdini. Ekipa JK Čupa v petek zaradi šolskih obveznosti tekmovalcev ni nastopila, v soboto in nedeljo je bila množično prisotna, a regat, kot rečeno, žal ni bilo. □ Obvestila ALPINISTIČNI ODSEK SPDT prireja v oktobru tečaj plezanja za začetnike. Uvodni sestanek bo v ponedeljek, 27. septembra, ob 20. uri v telovadnici športnega centra Zarja v Bazovici. Za informacije kličite na tel. št. 349-6648530 (Jernej). PLESNA SEZONA pri AŠD Cheerdance Millenium se je začela! Jazz, hip-hop in cheerdance, vse to dobiš pri nas. Treningi so ob torkih in četrtkih od 19.00 do 20.30 v prostorih duštva Skala v Gropadi. Namenjeni so dekletom od 15. leta dalje. Pridruži se nam: 349-7597763 Nastja, 335-6278496 Nikol ali info@cheerdancemillenium.com. AŠD ZARJA sporoča, da bo tudi letos potekal tečaj rekreacijske telovadbe in pilatesa za dekleta in gospe. Vadba bo vsak ponedeljek in četrtek od 20. do 21. ure v telovadnici športnega centra v Bazovici. Prva vadbena ura bo v ponedeljek, 4. oktobra. Za vse potrebne informacije pokličite na tel. št. 339-2447832. OK VAL obvešča, da se bosta otroška telovadba in miniodbojka začeli v petek, 1. oktobra. Vpisovanje vsaki torek in petek od 16. do 18.30 v telovadnici v Standrežu. Za informacije: 3932350925 (Sandro), 3459527263 (Jurij), 3284133974 (Tjaša) - v večernih urah. AŠZ OLYMPIA GORICA začenja športne dejavnosti za leto 2010-11 : predšolska telovadba, ritmika, orodna telovadba, minyvolley, odbojka in športni ples; informacije in vpisovanje po tel. 335-5952551 (Damijana Češčut). TENIŠKA ŠOLA za osnovnošolce pri AŠZ Gaja na Padričah se bo pričela v torek, 12. oktobra. Za prijave in informacije pokličite na tel. št.: 3898003486 (Mara). AŠD BREG - Odbojkarska sekcija sporoča, da bodo potekali treningi mladinskih ekip po sledečem urniku: letniki 1995/1996/1997 (U16) ob ponedeljkih in sredah od 18.00 do 19.30 v Dolini, letniki 1997/1998/1999/2000 (U12-U13-U14) ob sredah od 16.30 do 18.00 in ob četrtkih od 18.00 do 19.30 v Dolini. PLAVALNI KLUB BOR prireja na Alturi v Trstu in na Opčinah tečaje prilagajanja na vodo in plavanja za otroke od 4. leta dalje. Vpisovanja na stadionu 1. maja oz. po telefonu 04051377 vsak delavnik od 14.30 do 16.00. Začetek vadbe 1. oktobra. ŠZ BOR - ŠPORTNA ŠOLA TRST organizira vadbo za PREDŠOLSKE otroke od 1. do 6.leta starosti v sobotah na Stadionu 1. maj v Trstu. Prva vadba bo v soboto, 2. oktobra. Za informacije pokličite v urad ŠZ Bor od 15. do 18. ure, 04051377. ŠZ BOR - ŠPORTNA ŠOLA TRST organizira telovadbo in uvajanje v atletiko za osnovnošolske otroke od 6. do 10. leta starosti v ponedeljskih, sredah, četrtkih in sobotah na Stadionu 1. maj v Trstu. Prvi trening bo v ponedeljek, 20. septembra. Za informacije pokličite v urad SZ Bor od 15. do 18. ure, 04051377. ŠZ BOR - ŠPORTNA ŠOLA TRST organizira vadbo atletike za SREDNJESOLCE ob torkih na Stadionu 1. maj v Trstu. Prvi trening bo v torek, 28. septembra. Za informacije pokličite v urad ŠZ Bor od 15. do 18. ure, 04051377. V svetu plesa Svet plesa je bil rdeča nit poletnega centra Plesalček, ki ga je na Opčinah priredilo AŠD Cheerdance Millenium. Približno 25 otrok od 3 do 8 leta starosti se je med celodnevno vadbo preobrazilo v murenčke, ki so radovedno spoznavali ples in navijaštvo. V jutranjih urah so se otroci učili osnov motorike in gimnasitike, v delavnicah pa so izdelovali tudi ročna dela. Popoldne pa so se pod mentorstvom društvenih trenerk spoznavali plesne korake in enostavne elemente navijaštva. Oba tedna sta se končala s krajšo zaključno prireditvijo: tečajniki so staršem zapeli himno poletnega centra, ki jo je napisala Kim Furlan po melodiji uspešnice Waka waka, in se predstavili z dvema koreografijama, gimnastično in plesno z enostavno navijaško piramido. Odgovorni trenerki sta bili Jasna Kneipp in Kristina Žerjal, pomagali pa so še Annette Sker-lavaj, Katerina Iscra, Kim Furlan in Rayan Starc. Vseskozi je nudila pomoč tudi predsednica kluba Ivica Štok. V režiji KŠD Vipava jih je kotalkalo dvajset Pred kratkim se je zaključil še drugi letošnji poletni kotalkarski kamp ŠD Vipava. Pod taktirko vaditeljic Elene Vizintin, Nataše Pahor in Nikol Križ-mančič je en teden marljivo vadilo in se zabavalo okrog dvajset punčk, v veliki večini, in fantkov. Mladi kotalkarji so vadili na odprtem kotalkališ-ču na Peči. Začetniški tečaj kotalkanja v novi sezoni se bo začel oktobra, medtem ko so ostali kotalkarji Vipave trenirali tudi poleti. Zanje se sezona dejansko ni nikoli končala. /— GLEDALIŠČE Sreda, 22. septembra 2010 21 GLEDALIŠČE - SLG Celje Začetek z Millerjevo dramo Smrt trgovskega potnika Slovensko ljudsko gledališče (SLG) Celje v novo gledališko sezono vstopa v petek, 24. septembra, s premiero drame Arthur j a Millerja Smrt trgovskega potnika v režiji Janeza Pipana. Celjskemu občinstvu se bosta prvič predstavila nova člana celjskega ansambla Branko Završan in Blaž Setnikar, so sporočili iz gledališča. Drama Smrt trgovskega potnika velja za klasično delo svetovnega gledališča in je eden največjih klasičnih dosežkov ameriške dramatike 20. stoletja. Drama pripoveduje o stanju neke družine v času krize. Willy Loman je starejši in izčrpan trgovski potnik pri podjetju v New Yor-ku. Njegova sinova Biff in Happy nista v življenju dosegla nikakršnega uspeha, ne poslovno, ne zasebno, čeprav sta v mladosti za to imela vse možnosti. Žena Linda poskuša zgladiti nesoglasja med enim izmed sinov in očetom ter poskuša prepričati sinova, naj si že končno najdeta redno zaposlitev. Nasprotje Biffa in Happyja predstavlja sosedov sin Bernard, ki ni bil nikoli v življenju priljubljen, vendar je začel z obetajočo kariero. Čeprav mati ves čas nagovarja sinova, naj si skušata najti stal- no službo, pri tem nimata uspeha. Miller v drami izostri Lo-manove iluzije in neuspehe, njegovo tesnobo, duševne muke in zapletene družinske odnose do točke, ko Loman postane tragični junak. Drama s časovnimi preskoki omogoča detajlni vpogled v življenje neke družine, z vsemi vzponi in padci, upanjem, željami in nesposobnostjo uresničenja ameriškega sna. Drama je šestdeset let po svojem nastanku popolnoma aktualna, saj se v obdobju recesije dotika usode mnogih med nami, so zapisali v celjskem gledališču. V predstavi nastopajo Renato Jenček (Willy Loman), Lučka Počkaj (Linda), Vojko Belšak (Biff), Andrej Murenc (Happy), Damjan M. Trbovc (Bernard), Jagoda (Ženska), Branko Završan (Charley), Zvone Agrež (Stric Ben), Rastko Krošl (Howard Wagner), Blaž Setnikar (Stanley), Ana Ruter (Gospodična Forsythe), Suzana Grau (Letta) in drugi. Dramaturginja je Tatjana Doma, scenograf Marko Japelj, ko-stumografinja Bjanka Adžic Ur-sulov, avtor glasbe Rok Golob, lektor Jože Volk in oblikovalec luči Andrej Hajdinjak. SNG MARIBOR - Petkova premiera Smoletova Antigona s tragiko današnjega sveta Drama Slovenskega narodnega gledališča Maribor bo v petek pre-mierno uprizorila problemsko politično dramo Dominika Smoleta Antigona v režiji Jake Andreja Vojevca. S to prvo predstavo v novi sezoni, ki govori o tragičnosti današnjega sveta, želijo obeležiti obletnico krstne uprizoritve kultnega besedila in ga umestiti v današnji čas. Kot je na včerajšnji novinarski konferenci v Mariboru povedal umetniški vodja mariborske Drame Vili Ravnjak, je filozofsko-poetična dramska pesnitev Antigona, ki jo je Smole napisal leta 1959, "kulten tekst, izzivalen tudi danes". "Uprizoritev, ki je pred nami, bo zagotovo naletela na različne odzive, tako kot vsaka Antigonina uprizoritev doslej," je dejal. Predstava je delo režiserja mlajše generacije Jake Andreja Vo-jevca, ki je pojasnil, da je omenjena Smoletova drama še danes zelo aktualno, a hkrati zelo težko besedilo. "Govori o spopadu dveh svetov; tukajšnjem, materialnem, ki ga pooseblja Teiresias, ter neznanem, drugačnem, ki ga predstavlja Antigona," je dejal. "Ta drugi svet, ki ga Smole predstavlja kot alternativo, izhod iz vsakdana, se je danes razblinil, ni nekaj lepega, ni nekaj, kar bi prinašalo odrešitev," je nadaljeval režiser. To je tudi glavno sporočilo predstave. "Živimo v svetu, iz katerega ne vidimo več izhoda," je črnogled Voje-vec. "Mislim, da nam je uspelo narediti res grdo predstavo; predstavo, ki je zavestno okleščena vsakršnega sočutja, ljubezni," je vzdušje uprizoritve poskušala opisati glavna igralka Nataša Matjašec Rošker, ki bo upodobila Ismeno. V vlogi Kreona bo Vladimir Vlaškalic, Teiresias bo Peter Bošt-jančič, Haimon Matevž Biber, paž Matija Stipanič, stražnik pa Miloš Battelino. Z uprizoritvijo Drama SNG Maribor zaznamuje petdeseto obletnico krstne uprizoritve Antigone 8. aprila 1960 v režiji Francija Križaja na Odru 57 in prvih uprizoritev pod okriljem slovenskega poklicnega gledališča 5. novembra 1960 v Drami SNG Maribor v režiji Mirana Hercoga ter 25. decembra 1960 v ljubljanski Drami v režiji Slavka Jana. Dramaturginja Maja Borin je izpostavila, da je to prva uprizoritev Smoletovega besedila v poosamos-vojitveni Sloveniji. "Na nek način bo določala naše videnje in sodoben pogled na to, kar se je zgodilo v zadnjega pol stoletja, koliko so stvari zaostrene in sodobne," je dejala. Scenografinja in oblikovalka videa je Vesna Blagotinšek, kostu-mografinja Tina Kolenik, oblikovalec svetlobe Tomaž Bezjak. (STA) FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče Trst ■ Primorski poletni festival Jutri, 23. septembra, ob 20.30 / Po motivih romana Orhana Pamuka: »Rdeče / Rosso«. Režiser: Martin Kočovski; dramaturgija: Bilge Emin; kostumi: Marija Pupučevska; Glasba Iliver Josi-fovski; koreografija: Urška Vohar. Nastopajo: Blagoja Stefanovski, Damir Domitrovič Kos, Vedran Dekič, Adnan Haskovič, Bojana Kneževič, Aldin Omerovič, Jelena Rusjan, Kristina Ste-vovič, Zdravko Stojimirov, Urška Vohar in Srefanija Zizovska. / Predstava je v različnih jezikih. V soboto, 25. septembra, ob 20.30 / Narodno prizorišče Sarajevo "Pawel Sala": »Mortal combine«. Režiser: Dino Mustafič; scene: Dragutin Broz; kostumi: Lena Stefanovič-Grafič. Nastopajo: Ermin Sijamija, Josip Pejakovič, Ejla Bavčič-Tarakčija, Alen Muratovič, Ha-sija Borič, Miraj Grbič, Slaven Vidak, Adnan Hasakovič, Aldin Omerovič, Vedran Dekič, Damir Kustura, Edhem Hisič, Nedim Zlatar, Elvir Salčinovič. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom V sredo, 29. septembra, ob 20.00 / Gledališče Koper: »Papež«. V sredo, 29. septembra, ob 20.00 / Tamara Matevc, Boris Kobal: »Poslednji termina(l)tor«. V četrtek, 30. september ob 20.00 / Kino Kino: britanski dokumentarni film: »Doba neumnosti«. KOPER Gledališče Koper V četrtek, 30. septembra, ob 20.00 / Tamara Matevc, Boris Kobal: »Poslednji termina(l)tor«. ■ Primorski poletni festival Jutri, 23. septembra, ob 20.30 / Po motivih romana Orhana Pamuka: »Rdeče / Rosso«. Režiser: Martin Kočovski; dra-maturgija: Bilge Emin; kostumi: Marija Pupučevska; Glasba Iliver Josifovski; koreografija: Urška Vohar. Nastopajo: Bla-goja Stefanovski, Damir Domitrovič Kos, Vedran Dekič, Adnan Haskovič, Bojana Kneževič, Aldin Omerovič, Jelena Rusjan, Kristina Stevovič, Zdravko Stojimirov,Urška Vohar in Srefanija Zi-zovska. / Predstava je v različnih jezikih. LJUBLJANA SNG Drama Mala drama V petek, 24. septembra, ob 20.00 / Spi-ro Scimone: »Kuverta«. / Ponovitve: V soboto, 25., od ponedeljka, 27. do četrtka, 30. septembra, ob 20.00. MGL Veliki oder Danes, 22. septembra, ob 19.30 / William Shakespeare: »Romeo in Julija«. / Ponovitve: v petek, 24. in v ponedeljek, 27. ob 19.30, v torek, 28. ob 15.30 in ob 19.30 ter v sredo, 29. septembra ob 19.30. Mala drama V soboto, 25. septembra, ob 20.00 / Conor McPherson: »Sijoče mesto«. Ljubljanski Grad - Lapidarij V nedeljo, 26. septembra, ob 20.00 / Boris Pahor, Boris Kobal: »Nekropola«. / Ponovitve: v ponedeljek, 27. septembra, ob 20.00. Šentjakobsko gledališče V četrtek, 30. septembra, ob 19.30 / A. Joui, J. P. Bacri: »Družinska zadeva« (komedija). Režija: Jaša Jamnik. / Ponovitve: v četrtek, 7. oktobra, ob 20.00. V torek, 5. oktobra, ob 20.00 / »Tičja kletka«. (komedija po motivih filmov in gledaliških del različnih avtorjev), priredba in režija Gašper Tič. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi V petek, 24. septembra, ob 20.30 / Koncert. Dirigent: M° Pinchas Steinberg. Solist: Lars Vogt - klavir. Program: Bhrams in Beethoven. / Ponovitve: V soboto, 25. septembra, ob 18.00. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA Kulturni dom V torek, 28. septembra, ob 20.15 Velika dvorana / Orkester in zbor Baročne akademije iz Detmolda ( Nemčija). Dirigent: Gerhard Weinberger. Solisti: Jessica Jans - sopran; Benno Schachtner - kontratenor; Tilman Lichtdi - tenor; Markus Flaig in Kalus Mertens -basbariton. PEDROVO Cerkvica na Pedrovem V nedeljo, 26. septembra, ob 15.00 / »Bela Bizomka« monodrama. NAstopa: Romana Ercegovič. LJUBLJANA Cankarjev dom Jutri, 23. septembra, ob 19.30 Gallusova dvorana / Simfonični orkester RTV Slovenija. Dirigent: En Shao. Solist: Marko Hatlak - harmonika. V ponedeljek, 27. septembra, ob 20.00 Gallusova dvorana / »Baročna akademija iz Detmolda«. Dirigent: Gerhard Weinberger. Solisti: Jessica Jans - sopran; Benno Schachtner - kontratenor; Tilman Lichtdi - tenor; Markus Flaig in Kalus Mertens - basbariton. V torek, 28. septembra, ob 21.00 / Nastopata: Lovro Ravbar Quintett (Slovenija) in Radiostar (Danska), v sodelovanju z JazzDanmark. V četrtek, 30. septembra ob 19.30 Gallusova dvorana / Orkester Slovenske Filharmonije. Dirigent: Aleksandar Markovic. Solistka: Tasmin Little - violina. / Ponovitve: v petek, 1. oktobra. Kino Šiška V sredo, 29. septembra, ob 21.00 / Nastopa ameriška zasedba Medeski Martin & Wood: John Medesky - hammond orgle, klavir; Billy Martin - bobni in Chris Wood - bas. V sredo, 6. oktobra, ob 20.00 / Nastopa skupina Ondine. V četrtek, 7. oktobra, ob 21.00 / Nastopajo skupine: YU GO! Darkwood Dub (Beograd), Bernays propaganda (Skopje) in Adam (Ljubljana). FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in lapidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fo-toteka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava Giovanni-ja Tallerija: »Orizzonti limpidi di liberta«. Muzej Revoltella - (Ul. Diaz 27): je na ogled razstava slikarja Giorgia Carme-licha pod naslovom: »Futuristicherie (Viaggi d'arte tra Trieste, Roma e Praga«. Na ogled je tudi razstava: »Futurismo russo. Opere di una collezione«. Urnik: od 10.00 do 18.00. / Za več informacij: tel.: 040 - 6754350; fax: 0406754137; email: revoltella@comune.trieste.it. Ob vhodu v Miramarski park: do 7. novembra je na ogled razstava: » Joan Miro - il poeta del colore«. Urnik: vsak dan razen ponedeljka, od 10.00 do 18.00. Vstopnice stanejo od 3 do 5 evrov. Železniški muzej na Marsovem polju (Campo Marzio, ul. Giulio Cesare, 1): Stalna razstava železniske postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756. / je na ogled, do konca decembra, dokumentarna razstava, ki jo je uredila Branka Sulčič Sulli: »Pore-čanka včeraj: ozkotirna proga; danes: pot zdravja in prijateljstva«. Urnik: v sredo, v soboto in v nedeljo od 9.00 do 13.00 (brezplačni ogled samo razstave). REPEN Kraška hiša: Zadruga Naš Kras vabi v petek, 24. septembra, ob 19.30, na odprtje razstave akademske kiparke Metke Kavčič, pod naslovom: »Pr' Mariki«, idrijska čipka iz kovinske žice in velja-ne pločevine. Glasbeno kuliso bo po-ustvaril Tomaž Nedoh s saksofonom. Razstava bo na ogled ob nedeljah in praznikih, od 11.00 do 12.30 ter ob 15.00 do 17.00. ZGONIK Pred županstvom: je na ogled fotografska razstava Miloša Zidariča. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. PRI REDITVE GORICA Stalna razobju srednjega veka in baroka v Evropi z naslovom »Theatrum In-strumentorum« je na ogled v dvorani deželnih stanov goriškega gradu od torka do nedelje med 10.00 in 19.00; informacije na www.comune.gorizia.it. Kulturni Center Lojze Bratuž: je na ogled razstava pod naslovom: »Skriti obrazi Aleksandrije«. Sprejemni center Gradina v Doberdobu: Družba Rogos vabi na ogled fotografske razstave Glauche Tosoje »Naše živali in naša pokrajina v fotografijah ljubitelja narave«. Goriški muzej - Grad Dobrovo: na ogled je arheološka razstava Pivsko po-sodje iz slovenskih muzejev in fotografska razstava Kamnita Istra in cvetoča Brda Dinka - Dominika Bizjaka. Grad Kromberk (muzej): muzej ponovno odprt, od ponedeljka do petka, med 8.00 in 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13.00 in 19.00; informacije po tel. telefon: 0038653359811, www.goriskimuzej.si. Kulturni dom (ul. I. Brass 20): do 30. sep-tambra je na ogled fotografska razstava: »12. fotosrečanje«, na kateri bodo sodelovali: Jana Jocif (SLO), Aleksandar Ne-dic (HR), Dejan Pavlovic (RS), Tihomir Pinter (SLO), Loredana Princic (I) in Stefano Reia (I). Urnik: od ponedeljka do petka, od 10.00 do 13.00 in od 16.00 do 18.00 ureter ob večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami. VIDEM Palača Dežele (Dvorana Pasolini): Do 31. oktobra bo na ogled fotografska razstava: »50 anni delle Freccie Tricolori«, organizirano od Posebne Družbe Vile Manin, v sodelovanju z Graphstudio Spa ter deželne uprave. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom: je na ogled razstava fotografij Marka Modica, z naslovom: »Krasmosis«. / V torek, 28. septembra, ob 18.00 bo odprtje slikarske regijske razstave JSKD z naslovom: »Portreti«. KOPER Pretorska palača: je na ogled raztava: »100 let - prva Istrska pokrajinska razstava«. SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). Krajevna skupnost: je na ogled razstava: »V osrčju dežele terana«. ŠTANJEL Galerija Lojzeta Špacala: Stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala v Štanjelu. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. Štorževa galerija (Štanjel 29): je na ogled razstava Antona Rupnika »Olja na platnu«. Razstava je na razpolago do aprila. Urnik: odprta v sobotah, nedeljah in praznikih ter po dogovoru tudi ostale dneve. Stolp na vratih:Razstavljajo avtorice likovne sekcije Kulturnega društva »Jože Pahor« iz Sežane, pod naslovom: »Videnja«. Avtorice so: Almira Benassi, Nada Bric, Marinka Grohar Gatnik, Ana Hanzel, Mirjam Kocjan, Sonja Pe-roci in Ivica Žerjal. Urnik: od torka do nedelje, od 10.00 do 18.00. Galerija Pri Valetovih: Do nedelje, 10. oktobra, bo na ogled fotografska razstava Maje Švagelj pod naslovom: »Ovita z rujem v mislih domov odpotujem ...«. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora - zaprta do nadaljne-ga zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo ob ponedeljkih zaprto, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). Kulturni dom: v petek, 24. septembra, ob 20.00, bo otvoritev razstave Danila Jejčiča. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan, od 9.00 do 18.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. VOJSKO Partizanska tiskarna Slovenija: oskrbnik vam bo ob obisku natisnil spominski letak na starem tiskarskem stroju. Do 15. oktobra je možen ogled vsak dan od 9.00 do 16.00. CERKNO Partizanska bolnica Franja je rekonstruiran spomenik nepremične kulturne dediščine iz časa 2. svetovne voj- ne in hkrati simbol boja, humanosti in junaštva Slovencev. Do 31. oktobra je možen ogled vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Narodna in univerzitetna knjižnica: je na ogled razstava knjig: »Zakladi Univerzitetne knjižnice v Budimpešti ob njeni 450-letnici«. Svetovni slovenski kongres (Cankarjeva cesta 1/IV): je na ogled razstava Roberta Faganela. Slovenski Etnografski muzej: na ogled stalni razstavi: »Med naravo in kulturo« in »Jaz mi in drugi: podobe mojega sveta«. Na ogled je tudi razstava Petra Černeta, v kiparski Etnološki tematiki: »Videti, česar znanost ne vidi«. 2 2 Sreda, 22. septembra 2010 ZGODOVINA / Mario p V g v • v Sušteršic Družinski grb v veži Gorupove hiše v Trstu, Coronejska ul. št. 3 (foto m.šušteršič) mokratične države. Ta slovenski, sicer premalo poznani ekso-dus je opisan v knjigi Bojana Pavletiča »Devet velikih jokov«. A povrnimo se v 19. stoletje. Trst se je v razmeroma kratkem času razvil v pomembno trgovsko in industrijsko središče in tako doživel izreden demografski vzpon. V Trst so prihajali ljudje iz vseh koncev sveta, saj je bila tu možnost za dober zaslužek. Tako je Trst postal mednarodna metropola; poleg Italijanov, Slovencev, Avstrijcev in Judov (domorodcev), so se v tem najvažnejšem pristanišču za Avstro-ogrsko cesarstvo (predstavljal je edini dostop do morja) vselili Grki, Čehi, Srbi, Slovaki, Črnogorci, Madžari, Angleži, Turki, Poljaki, Dalmatinci in Hrvati. Naravno zaledje Trsta je privabilo tudi Kraševce, Notranjce, Primorce in Istrane. Mesto je torej bilo bogato tudi zaradi svojega zaledja, ki ga je v dvajsetih letih narodnostno pokvaril fašizem in kasneje raznarodovalna politika Italijanov. Prihod Janeza Nepomuka Kalistra v Trst Proti koncu 19. stoletja med tržaškimi Slovenci ne najdemo samo obrtnikov, uradnikov in duhovnikov, ampak tudi delavce, trgovce in veletrgovce. Med temi vsekakor prednjači Janez Nepomuk Kalister, ki je bil doma iz Slavine pri Pivki. Kali-ster je bil drzen podjetnik, ki si je pridobil enega največjih premoženj v tem mestu. Pri 18. letih se je poročil z Marijo Bole iz Koč. Rodila sta se jima hčerka Helena (Koče 18.04.1827), ki je kmalu umrla, in Janez (Koče 02.07.1836), a tudi on je umrl zelo mlad (Trst 03.03.1847). Brez potomcev je Janez Kalister »naročil« sestri Mariji poročeni Gorup in bratu Jerneju, naj dasta svojega najbolj bistrega otroka v šole. Vse stroške šolanja si je seveda prevzel stric. Josip Gorup je tako po opravljenih začetnih razredih os- Josip Gorup pl, Slavinjski tržaški podjetnik in mecen V članku je izrecno opisano samo kratko obdobje, ki ga je Josip Gorup pl. Slavinjski, preživel v Trstu.V sedemnajstih tu preživetih letih je zapustil neizmerno »duhovno« bogastvo, ki ni šlo v pozabo do današnjih dni. Gorup je bil predvsem Slovenec od nog do glave (kar se žal ni prijelo njegovih otrok). Svojo zavednost je izkazal z znatnimi finančnimi podporami vsem slovenskim kulturnim ustanovam, ne samo v Ljubljani, rojstni vasi, na Notranjskem itd., ampak in predvsen na Goriškem in v Trstu.Po-magal je kulturnim, političnim, trgovskim družbam in ne nazadnje tudi edinemu športnemu društvu, ki so ga ustanovili v Trstu 6. maja 1869, to je bil Južni Sokol, pozneje preimenovan v Tržaški Sokol. Ne gre pozabiti na njegovo mecenstvo in pomoč pri šolanju tudi umetniku Ivanu Rendicu, ki mu je v zahvalo postavil družinsko grobnico na Reki. Žal je prezgodaj zapustil takrat največje slovensko mesto Trst. V drugi polovici 19. stoletja je Trst postal največje slovensko mesto, oziroma mesto, kjer je živelo največ Slovencev, in to je ostal tako dolgo, dokler ni fašizem zatrl celotno slovensko delovanje. Mnogi so bili prisiljeni zapustiti svoj rojstni kraj in se preseliti v kraljevino Jugoslavijo in v druge nekoliko bolj de- novne šole odšel v Gorico, kjer je 1846/1847 uspešno obiskoval tamkajšnjo gimnazijo, nato pa šolanje nadaljeval in končal v Ljubljani (1847-1854), kjer je leta 1854 maturiral. Josip Gorup si je ustvaril kar številno družino. Poročil se je dvakrat in imel je 14 otrok. Pri 32 letih se je prvič poročil z osem let mlajšo Ann Perghoffer pl. Perghoffen. Skupaj sta imela osem otrok. Po njeni smrti (08.07.1881) pa se je drugič poročil (1883) na Reki z 29 let mlajšo Klavdijo Keesbacher, ki mu je rodila šest otrok. Z Ann Perghoffer sta nekaj časa živela v Trstu. Že v času, ko je bival v Trstu, je Josip Gorup veliko zahajal na Reko. Točnega datuma, kdaj se je dokončno preselil s celo družino, nam ni dano vedeti, najverjetneje je to bilo nekje med leti 1871 (rojstvo hčerke Marije v Trstu iz prvega zakona) in 1874 (rojstvo hčerke Jože na Reki vedno iz prvega zakona). Sicer je treba pripomniti, da Gorup ni nikdar prekinil vezi s Trstom, Miljami in Fiumicellom, kjer je imel tudi lepo posestvo. Janez Kalister, kot smo že omenili, je prav tako poskrbel za šolanje Franca Kalistra, sina brata Jerneja. Takoj po maturi sta se torej »sestrič« in »stričnik« zaposlila pri stricu v Trstu. »Tako imenovana 'Kalisterjeva hiša' (casa Kalister) na son-čno-izhodni strani ulice, ki si ima po volji teržaških Italijanov nadpis: 'Via del Torrente' - namésti: 'Via del Torrente Ključ'. To poslopje se ponosno dviguje na samem, je štirivoglato, zavzét-ne vélrane in visokosti: ima štiri nadstropja ('piane'), in gospoduje, tako rekoč, nad vsimi drugimi blizo in daleč okol njega stoječimi poslopji. Iz četrtega nadstropja, in pa, se vé^e bolj iz pod- Stara slika Kalistrove hiše (druga na desni strani). (suka je last filipa fišerja, zbiratelja starih fotografij, razglednic ipd.) trešja, se gledalcu odpira daleč okrog sprelep vid po Terstu, na morje in na okolico. Napraviti je dal to znamenito poslopje rajnki Janez Kalister. Konec zidanju je bil leta 1864: na kmalo po tem - res čudno! - se je pripetilo, da po nesreči ta človek oboli, in se pa, še le 57 let star, tukaj v Terstu, kjer si je imel takrat stanovanje v drugem svojem poslopju, meseca decembra istega leta iz tega sveta spraviti: dano mu nije tedaj bilo, da se preseli v to novo hišo, kamor si je želil____« Bratranca nadaljujeta delo strica Janeza Nepomuka Kalistra V Kalistrovi hiši na vogalu med Potočno in Hrenovo uli-co4 (danes Carduccijeva in Coronejska) s hišno številko 8 sta bra- Potrdilo goriške gimnazije o opravljenem študiju Josipa Gorupa (lastpravnuka alfreda whycomba gorupa) Kalistrova hiša v Hrenovi ulici, (Coronejska ul.), ki jo omenja Josip Godina Vrdelski, v svojem članku. V njej je najprej bival Janez Kalister, kasneje je postala last Josipa Gorupa. Na vrtu te hiše so telovadili tržaški Sokoli. (slika je last antonija palladinija, zbiratelja starih fotografij in razglednic) tranca v prvem nadstropju vodila administracijo Kalistrovih nepremičnin. O Janezu Nepomuku Kalistru podrobneje piše zgodovinar Milan Pahor v svojem prispevku. Josip Gorup, podjetnik, industrijec, bogataš, mecen in politik je začel kot kontorist pri stričevem podjetju. Postal je nato glavni prokurator podjetja in po smrti Janeza Nepomuka Kalistra (17.12.1864) je prevzel skupaj z bratrancem Francetom Kalistrom vodstvo financ tvrdke »Kalister & dediči« (Eredi Kalister con sede in Trieste colla filiale a Villaco in Carinzia, ustanovni akt 12. maja 1868) s sedežem v Trstu in podružnico v Beljaku na Koroškem. To funkcijo je obdržal vse do leta 1876, ko se je z družino preselil na Reko. (PREVOD: Je družba z neomejeno odgovornostjo, ki se ba-vi s trgovanjem lesa za svoj lastni račun in po naročilu, ki začenja z delovanjem 15. aprila 1868. Družabnika pooblaščena pod- Del starega zemljevida mesta Trst, kako je zgledala takrat Hrenova ulica (original v drža vnem arhivu- kopijo odkupil m. šušteršič) pisnika sta Josip Gorup in Franc Kalister, trgovca iz Trsta) V registru podjetij dobimo še dva odloka, in sicer tistega iz dne 25. oktobra 1872, ki je določil, da se podjetje preimenuje v »Kalister's Erben« (Kalistrovi dediči), in tistega iz dne 2. januarja 1892, v katerem je zabeležen razpust podjetja »Kalister & dediči« V tem času je Gorup imel že tudi svoje lastno podjetje, ki se je bavilo s finančnimi posli, gradnjo železnic (1863 odsek Maribor - Celovec) in užitninskimi zakupi. Bil je tudi soustanovitelj Kranjske stavbne družbe v Ljubljani. Dne 2. februarja 1864 so v Registru podjetij zapisali, da je Janez Kalister lastnik podjetja I.R. priv. Filatoio mec° dAidussi- ........... t\,-\\u ¡H^íríTMIlHtür to <5kffU«i|i Ji'/ J^f^H Jir/ i /É\uuwy\U jtaù^ rlSUiMö« Kopija izvlečka iz registra podjetij (original v državnem arhivu- kopijo odkupil alfred whycombe) na, Trieste (Sede dello stabilimento principale) Mehanska predilnica Ajdovščina z glavnim sedežem v Trstu. Iz registra podjetji se lahko razbere, da je bil leta 1863 prvi pooblaščenec Giuseppe Frizzi, leta 1864 (točneje 2. decembra) pa ga je nasledil Josip Gorup. Pooblaščena podpisnika podjetja pa sta bila družbenika Josip Gorup in Franc Kalister, v Trstu bivajoča trgovca in posestnika. Po statutu iz dne 29. julija 1871 je Predilnica postala delniška družba. Predmet delovanja je bil nakup in usluge Mehanske predilnice Ajdovščina, kot tudi povezane barvarne. Kopija izvlečka iz registra podjetij (original v državnem arhivu- kopijo odkupil alfred whycombe) Nadzorni odbor so sestavljali (do naslednje skupščine) Josip Gorup, trgovec in posestnik, ter Karel Murko, Morpurgo de Vilma in Carlo Levi di Giuseppe. (Imena so seveda povsod po-italijančena: Giuseppe Gorup, Francesco Kalister, Carlo Murco itd.) Se nadaljuje / RADIO IN TV SPORED Sreda, 22. septembra 2010 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Risanka Clic & Kat - Ni trika brez prevare 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.10 Dok.: Quark Atlante - Immagini dal pianeta 6.30 10.55, 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.05 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Variete: La prova del cuoco (v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktualno: Bonta loro 15.00 Variete: Se... a casa di Paola (v. P. Perego) 16.15 Variete: La vita in diretta 16.50 Dnevnik - Parlament 18.50 Kviz: L'Eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Kviz: Soliti ignoti (v. F. Frizzi) 21.10 Talent: Ti lascio una canzone (v. A. Clerici) 23.20 Aktaulno: Porta a porta (v. B. Vespa) V^ Rai Due 6.00 Glasb. odd.: Top of the pops 7.00 Risanke: Cartoon flakes 8.00 Variete: L'Albero azzurro 9.45 Aktualno: Cult book storie 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 18.15, 20.30, 0.50 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e societa 13.50 Aktualno: Tg2 Zdravje 33 14.00 Variete: Pomeriggio sul 2 16.10 Nan.: La signora in giallo 17.00 Nan.: Numb3rs 17.45 Dnevnik L.I.S. in športne vesti 18.45 1.50 Talk show: Extra Factor 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 21.05 Dok. odd.: Voyager (v. R. Giacobbo) 23.10 Šport: 90° minuto V" Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes II caffe di C. Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 8.00 Dok.: La Storia siamo noi 9.00 Film: Pensando a te (kom., It., '69, i. Al Bano, R. Power) 10.30 Aktualno: Cominciamo bene estate 11.10 Dnevnik, športne vesti in Fuori TG 13.00 14.50 Aktualno: Cominciamo bene estate - Condominio Terra... 13.10 Nad.: Julia 14.00 19.30, 0.10 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.20 Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Tgr 62° Prix Italia 15.05 Aktualno: Tgr Speciale ambiente Italia - Puliamo il mondo 15.20 Dnevnik L.I.S. 15.25 Nan.: Il richiamo della foresta 16.10 Variete: Tg3 GT Ragazzi 16.20 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik 20.00 Variete: Blob 20.10 Nad.: Seconda chance 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Aktualno: Chi l'ha visto? (v. F. Sciarelli) 23.15 Dok.: Doc 3 0.00 Nočni dnevnik in vremenska napoved Rete 4 Nan.: Piu forte ragazzi Nan.: Starsky & Hutch Nan.: Hunter Nan.: Ultime dal cielo Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije Nan: Wolff - Un poliziotto a Berlino Nan.: Un detective in corsia Aktualno: Il Tribunale di Forum Nan.: Hamburg Distretto 21 Nad.: Sentieri Film: Mi faccia causa (kom., It., '84, r. Steno, i. C. De Sica) Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije Dnevnik in vremenska napoved Nad.: Tempesta d'amore Nan.: Walker Texas Ranger Film: Piu forte ragazzi (pust., It., '72, i. T. Hill, B. Spencer) Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Šport: Controcampo Nočni dnevnik in Pregled tiska 12.00 12.55 13.50 15.10 16.15 16.35 17.05 18.55 19.35 20.30 21.10 21.50 23.10 1.10 Canale S 8.40 10.00 11.00 13.00 13.40 14.10 14.45 16.20 18.00 18.50 20.30 21.10 23.30 Dnevnik - Pregled tiska Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar Aktualno: Mattino Cinque (v. F. Pa-nicucci) Dnevnik - Ore 10 Aktualno: Forum 20.00 Dnevnik in vremenska napoved Nad.: Beautiful Nad.: CentoVetrine Resničnostnio show: Uomini e donne Aktualno: Pomeriggio Cinque (v. B. D'Urso) Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Kviz: Chi vuol esser milionario (v. G. Scotti) 1.30 Variete: Striscia la notizia Nan.: Il peccato e la vergogna Aktualno: Matrix (v. A. Vinci) C/ Italia 1 6.00 Nan.: La Tata 6.40 Risanke 8.40 Nan.: Kyle XY 9.35 Nan.: Smallville 11.25 Nan.: Heroes 12.25 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Aktualno: Cotto e mangiato (v. B. Parodi) 13.50 20.05 Risanka: Simpsonovi 14.20 Nan.: My name is Earl 14.50 Nan.: Camera Café, sledi Camera Café ristretto 15.40 Risanka: One Piece - Tutti all'ar- rembaggio! 16.10 Risanka: Sailor moon 16.40 Film: Il mondo di Patty 17.35 Nan.: Ugly Betty 19.30 Nan.: The Big Bang Theory 20.30 Kviz: Mercante in fiera 21.10 Variete: Le Iene Show 0.00 Variete: Zelig off 1.30 Nočni dnevnik in Pregled tiska ^ Tele 4 7.00 8.05 9.00 10.05 12.05 12.55 13.10 14.05 14.35 15.35 16.00 16.55 19.00 20.00 20.05 20.15 20.30 21.00 23.35 8.30, 13.30, 16.30, 19.30, 23.02 Dnevnik Pregled tiska 22.30 Klasična glasba Nan.: Daniel Boone Šport: Super Sea Variete: Incontri ravvicinati Aktualno: In contatto... con la Trieste Trasporti Aktualno: ...Attualita Aktualno: Videomotori Aktualno: Hard Trek Dnevnik - kratke vesti Risanke Aktualno: La Provincia ti informa Športne vesti Aktualno: Dai nostri archivi Rotocalco ADNKronos Deželni dnevnik Film: Un uomo, un cavallo, una pistola (western, 673, r. L. Vanzi, i. T. Anthony, D. Vargas) Dnevnik Montecitorio 23.40 Film: Margaret Bourke - White (dram., '89, r. L. Schiller, i. F. Faw-cett, F. Forrest) La 7 LA 6.00 Dnevnik, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 13.30, 20.00, 23.50 Dnevnik 9.55 Aktualno: Omnibus (ah)iPiroso 10.55 20.30, 2.05 Aktualno: Otto e mezzo 11.20 Nan.: Hardcastle & McCormick 12.30 Nan.: Jag - Avvocati in divisa 14.00 Film: Il sergente di legno (kom., ZDA, '50, i. D. Martin, J. Lewis) 16.00 Dok.: Atlantide - Storia di uomini e di mondi 18.00 Nan.: Relic Hunter 19.00 Nan.: N.Y.P.D. 21.10 Film: Il presidio - Scena di un crimine (krim., ZDA, '88, i. S. Con-nery, M. Harmon) PRFSTDIO SCEIVA D] UN CFUMÍNE 4 Í* . ^ f (t Slovenija 1 6.10 Kultura 6.15 Odmevi 7.00 8.00, 9.00, 10.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05, 9.05 Dobro jutro 10.10 Poučna odd.: Obisk v akvariju (pon.) 10.15 Ris. nan.: Pika Nogavička (pon.) 10.40 Risanka: Bibiji 10.50 Zlatko Zakladko (pon.) 11.05 Dok. nan.: Slovenski vodni krog (pon.) 11.30 Dok. film: Predani ljudem (pon.) 12.00 Dok.: Mizar za vse čase (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.15 Tednik (pon.) 14.20 Na obisku - Oddaja Tv Koper-Ca- podistria (pon.) 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 18.25 Risanke 16.05 Kviz: Male sive celice (pon.) 17.00 Novice, kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.20 19.55 Gledamo naprej 17.30 0.25 Turbolenca 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 20.05 Film: Umetnost negativnega mišljenja 21.35 Žrebanje lota 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.10 Omizje 1.15 Iz arhiva TVS: Tv dnevnik 22.09.1992 (pon.) (T Slovenija 2 0.50 Zabavni infokanal Iz arhiva TVS: Tv dnevnik 22.09.1992 Hri-bar (pon.) Seja Državnega zbora, prenos 20.00 Lokalne volitve 2010 (pon.) Črno beli časi Maribor: Superpokal Slovenije v košarki (m), Krka - Union Olimpi-ja, prenos Dok. feljton: Župan za vse čase (pon.) Platforma Tv drama: F.M. Dostojevski - Strič-kove sanje 6.30 7.30 7.50 8.55 16.30 17.30 17.55 21.00 21.30 22.00 Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Istra in... 15.00 Dok. oddaja 15.30 Biker explorer 16.00 Vsedanes - vzgoja in izobraževanje 16.30 »Q« - Trendovska oddaja 17.20 Srečanje z... 18.00 Minute za... 18.35 Vremenska napoved 18.40 0.15 Primorska kronika 19.00 22.00, 0.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Alpe Jadran 20.00 Potopisi 20.40 Folkest 2009 21.10 Zaigramo si televizijo 22.15 Globus 22.45 Arhivski posnetki 0.30 Čezmejna TV, TDD - TV dnevnik v slovenskem jeziku Tv Primorka 8.00 9.00 9.05 10.05 11.00 12.05 18.00 20.00 20.30 22.00 23.30 Dnevnik Tv Primorka, borzno poročilo, vremenska napoved, kultura in Videostrani 10.00 Novice 19.00 Mozaik 17.20 Hrana in vino 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Video-strani z novicami Vedeževanje 21.00 Lokalne volitve 2010 23.00 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura in Vi-deostrani Objektiv Mozaik, sledi: Lokalne volitve 2010 Videostrani RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25, 8.10, 10.10 Prva izmena; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 10.00 Poročila; 10.30 Music box; 11.00 Poletni studio D: Izzivi medijske družbe; Iz Berlina po Evropi; Napovednik; 13.20 Primorska poje; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Tretja izmena; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica: Odprta knjiga: Boris Pahor - Zatemnitev; 18.00 Carl Loewe; 19.25 Na-povednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na radiu Koper; 6.45, 18.30 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan - OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 9.00 Poletni dopoldan in pol; 9.10, 17.10 Pregled prireditev; 10.00 Skrivnosti lepote in dobrega počutja; 12.30 Opoldnev-nik; 13.30 Na rešetu; 14.00 Aktualno: pregled županskih kandidatov v občinah Idrija in Cerkno; 15.30 DIO; 16.10 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Sa-mopredstavitev političnih strank in list: Šempeter, Ilirska Bistrica; 18.30 Glasbena razglednica: glasbeni abonma Kulturnega doma Nova Gorica; 19.00 Dnevnik; 20.00 Večerni pogovor; 21.00 Zborovski utrip: poletni uspehi primorskih pevskih zborov; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Crossroads. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.00-10.30 Calle degli orti grande; 8.05 Horoskop; 8.10 Osebnost dneva; 8.35, 17.35 Euroregione news; 8.40 Pesem tedna; 9.00, 21.30 Proza; 9.35 Dogodki v poletju; 10.33 New entry; 11.00 Odprti prostor; 11.33 Speciale mondiali di calcio; 12.15, 19.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Parole e musica; 13.33 Fegiz files; 14.35, 22.30 Move your MP3; 15.00 La biblioteca di Babele; 15.28, 19.28 Vremenska napoved in prometne informacije; 16.00-18.00 E... state freschi; 20.00-0.00 Radio Capodistria Sera; 20.00 Album Charts; 21.00 Odprti prostor - intervju; 23.00 RC Lounge Caffe; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.40 Priimkova delavnica; 7.55 Iz sporedov; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Violinček; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 11.45 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 21.10 Izlivi; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Info odd.; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni noktur-no; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro!; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35, 16.15 Popevki tedna; 10.00 Avtomobilsko prometne minute; 11.35 Obvestila; 12.00 Kje pa vas čevelj žuli; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.20 Obvestila; 14.40 Glasbena uganka; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 17.00 Miss Evro Kviz; 18.00 Express; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 21.00 V sredo; 22.00 Novice; 22.25 Na piedestal; 23.30 Težka kronika. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kratka radijska igra; 13.20 Danes smo izbrali; 14.05 Arsov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Sodobna umetnost; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Čas, prostor - in glasba; 19.00 Allegro ma non trop-po; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Zvočna iskanja; 23.00 Jazz session; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 210,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 2 4 Sreda' 22' sePtembra 2010 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno a rahel ° dež a A zmeren ÜÜ dež óVr nevihte veter megla rahel sneg z sneg 6á mocan SÜS sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona vremenska slika STOCKHOLM 10/15 O K0BENHAVN —' < 12/14 O _ AMSTERDAM LONDON O „s O 11/18 10/23 BERLIN 12/18 O VARŠAVA O 10/18 O KIJEV 9/13 O PARIZ 7/23 OBRUSELJ 10/20 1020 ŽENEVA 8/23 O MILAN ° 15/23 DUNAJ 7/18 A O LJUBLJANA ° 5/18 BEOGRAD O 9/20 LIZBONA O 16/26 Nad našo deželo se zadržuje anticiklon s suhim zrakom v vseh plasteh ozračja; v nižjih plasteh dotekajo zmerni vzhodni tokovi. Med petkom in soboto nas bo dosegla vremenska fronta. Nad srednjo Evropo in Alpami je obsežno območje visokega zračnega pritiska. Z vzhodnikom v spodnjih plasteh ozračja k nam priteka dokaj suh in razmeroma topel zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.52 in zatone ob 19.03 Dolžina dneva 12.11 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 18.17 in zatone ob 5.55. BIOPROGNOZA Vremenski vpliv na splošno počutje in razpoloženje bo danes ugoden in v krajih s sončnim vremenom vzpodbuden. PLIMOVANJE Danes: ob 4.31 najnižje -48 cm, ob 10.51 najvišje 49 cm, ob 15.59 najnižje -39 cm, ob 22.51 najvišje 36 cm. Jutri: ob 4.52 najnižje -44 cm, ob 11.08 najvišje 49 cm, ob 17.24 najnižje -41 cm, ob 23.18 najvišje 32 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........1 8 2000 m............ 9 1000 m .......... 17 2500 m............ 7 1500 m...........1 2 2864 m............5 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 5,5 in v gorah 6. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER O GRADEC 7/21 O GRADEC 9/22 TOLMEČ O 9/22 ,-TT VIDEM O 9/26 O PORDENON 10/25 TRBIŽ O 8/21 o 4/21 KRANJSKA G. ČEDAD O 10/25 O N. GORICA CELOVEC O 6/21 O TRŽIČ 7/21 O KRANJ O LJUBLJANA 9/22 POSTOJNA O 8/18 KOČEVJE o 7/21 S. GRADEC CELJE 7/21 O MARIBOR 0 8/20 PTUJ O M. SOBOTA O 8/21 N. MESTO 8/21 O ___ ZAGREB 8/21 O _ o ČRNOMELJ UMAG OPATIJA POREČ O PAZIN O REKA 12/26 _,_ _(NAPOVED ZA JUTRp > .i, i- ' Po vsej deželi bo prevladovalo jasno do delno jasno vreme. Jutri bo pretežno jasno, zjutraj bo po nižinah megla. V petek Pihali bodo šibki krajevni vetrovi. se bo v zahodni Sloveniji postopno pooblačilo, proti večeru bo pričelo deževati. Pozdrav Z mesecem septembrom obnavljamo rubriko Postiljon, ki tako stopa že v svoje tretje leto izhajanja. Tudi v novi sezoni 2010/11 bo rubrika izhajala enkrat mesečno in predvidoma v zadnjem tednu meseca, navadno v sredo. Vse dosedanje zveste bralce, filateliste na Primorskem in v Sloveniji pa tudi, vsaj tako si želimo, kakega novega bralca prav prisrčno pozdravljamo. Postiljon bo, kot v prejšnji sezoni, vseboval razne krajše zapise o poštnih izdajah v Sloveniji in Italiji pa tudi drugje po svetu. V vsakem zapisu bomo skušali razširiti temo posameznih izdaj na podatke in informacije ter na posebnosti in zanimivosti, ki zadevajo naše splošno kulturno obzorje. Tako bo rubrika zanimiva ne le za filateliste, ampak za širši krog bralcev. Saj to je pravzaprav tudi glavni namen uporabe vseh priložnostnih in spominskih, zgodovinskih in zemljepisnih, znanstvenih in umetniških ter etnografskih, industrijskih in športnih tem na sodobnih znamkah. V prejšnji sezoni je tu in tam naneslo, da se je oglasil kdo izmed bralcev in opozoril na napako ali se zanimal za posamezne teme. Tako je bilo na primer opozorilo prijatelja iz Ljubljane, da osrednja komisija za izdajo znamk Pošte Slovenije ne zaseda v Ljubljani, kot smo po pomoti zapisali, ampak v Mariboru. Tak je bil tudi nasvet bralca, naj bi s pomočjo znamk poglobili poznavanje primorske zgodovine. Za take in podobne nasvete in pogovore pa je najbolj primerno srečanje članov in prijateljev Slovenskega filatelističnega kluba Lovrenc Košir v Trstu. Srečanja so tudi v novi sezoni predvidena vsako prvo sredo v mesecu ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani nad Tržaško knjigarno. Bazoviški junaki Kot smo napovedali v zadnji rubriki Postiljona pred počitnicami, je klub Košir za letošnjo 80. obletnico ustrelitve bazoviških junakov sodeloval pri proslavi z ostalimi organizacijami in pripravil spominsko razglednico in dve osebni znamki Slovenije. — 1 SLOVENJJA« SLOVENIJA^ Pred petimi leti je bila izdelana razglednica spomenika v Bazovici, letos pa so se člani odločili, da izdajo razglednico spomenika bazoviških junakov, ki je postavljen na njihovem grobu na pokopališču pri Sv. Ani. Spomenik je umetniško delo znanega primorskega akademskega kiparja Zdenka Kalina, ki ga je oblikoval v sodelovanju z arhitektom Borisom Kobetom. Bronasti spomenik je izdelan v obliki kolone in ima na vsaki strani prikazano glavo enega od štirih bazoviških junakov. Zato je bila skoraj obvezna izdaja dveh znamk, ki prikazujeta po dva in dva lika skupaj. Pošta Slovenije je na predlog kluba Košir izdala dve osebni znamki z vrednostjo A, se pravi za notranji promet. (Slika 1) Na našem posnetku je na prvi znamki prikazan zgoraj Zvonimir Miloš (1903) in spodaj Ferdo Bidovec (1908). Na drugi znamki pa zgoraj Frane Marušič (1906) in spodaj Alojz Valenčič (1896). Člani kluba so tudi poskrbeli, da so žigosali znamki na pošti v Sežani dne 6. septembra, na dan 80-letnice ustrelitve štirih fantov. Za izdajo razglednice in znamk je veljalo med številnimi udeleženci letošnje osrednje proslave v Bazovici veliko zanimanje, tako da je spominska razglednica kmalu pošla. Člani kluba so vsekakor ohranili nekaj razglednic, ki so še na razpolago v Tržaški knjigarni. Poleg Primorskega dnevnika je o tej filatelistični pobudi poročal tudi ljubljanski Dnevnik (15.9) v rubriki Filatelija, ki jo pripravlja Janko Štampfl. Priključitev Primorske Letos poteka 63. obletnica priključitve Primorske k domovini in 65. obletnica konca druge svetovne vojne. Osrednja proslava slovenskega državnega praznika je potekala letos na Hribu svobode pri Ilirski Bistrici v soboto, 18. septembra. Poleg predsednika republike Danila Turka se je proslave udeležil tudi prvi predsednik samostojne Slovenije Milan Kučan, ki je bil slavnostni govornik. Domači filatelisti so za to priložnost izdali dotiskano dopisnico in spominski poštni žig, ki ga je izdelal Romeo Volk. Na njem je na obrisu Triglava z valovi v podnožju (Primorska) zarisano srce. Poleg kraja in datuma pa je na žigu še napis Domovina naša je svobodna, ki je začetni verz znane partizanske pesmi. (Slika 2) France Bevk in Ciril Kosmač Pri filatelističnem društvu v Novi Gorici pa so v teh dneh pripravili kar tri nove pobude. V petek, 17. sep- FRAN™ k 120. OBLETNICA ROJSTVA 40. OBLETNIC SMETI tembra, so izdali dotiskano dopisnico z žigom v spomin na 120. obletnico rojstva in 40. obletnico smrti znanega in priljubljenega primorskega pisatelja Franceta Bevka. Žig je oblikovan po spomeniku tega pisatelja v Novi Gorici. V novogoriški knjižnici, poimenovani po Bevku, pa je na ogled tudi filatelistična razstava. (Slika 3) V torek, 28. septembra, bo no-vogoriško društvo izdalo dotiskano dopisnico in spominski žig ob 100-letni-ci rojstva še enega primorskega pisatelja, Cirila Kosmača. Spominski žig bo na razpolago na pošti v Tolminu, saj je bil Kosmač rojen na Slapu pri Idrijci na Tolminskem. Razstavo o njem pa so pripravili v tolminski knjižnici, ki je poimenovana prav po tem njihovem slavnem rojaku in kjer proslavljajo letos prav Kosmačevo leto. Poleg tega pa je v teh dneh no-vogoriško društvo izdalo razglednico, spominsko znamko in poseben žig o Coroninijevem dvorcu v Šempetru pri Gorici. Razstava v Palmanovi V dneh 9. in 10. oktobra bo v Palmanovi, v dvorani Polveriere di Contrada Foscarini, večja razstava, ki jo pripravlja filatelistično društvo Palmarino ob svoji 40-letnici. Poleg mnogih drugih razstavljata na njej tudi predsednik društva iz Tržiča Bruno Tramontin svojo zbirko Furlanija - Julijska krajina na italijanskih znamkah in član Giampaolo Quidacciolu zbirko Slovenija - prvo obdobje po osvoboditvi (junij 1991 - april 1992). Nove cene V nedeljo, 1. avgusta, so začele veljati v Sloveniji nove poštne tarife. Znamka za razglednico ali standardno pismo v notranjem prometu (A) velja 0,29 €, navadno pismo do 20 gr. (B) velja 0,33 €. V mednarodnem prometu pa standardno pismo (C) velja 0,44 € in navadno pismo do 20 gr. (D) pa 0,49 €. Znamka za razglednico ali dopisnica v mednarodnem prometu staneta 0,39 €. I.T.