C0L03JEVE inFOSmACUE GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA C O L O R MEDVODE LETO XIX._DECEMBER 1990 2 6 5 5 60 Št. 12(213) Iz vseh teh lepih krajev ste se zbrali, pravi in izvoljeni poslanci svojega naroda. Vaša beseda je udana prošnja, vaša pesem je plaha molitev. Koliko je bilo pač nasute bridkosti v ta srca, da še upanju in zaupanju, ne kletvi in rotenju ni več prostora? Pahnili so v ječo nedolžnega hlapca, pa se ni branit, še kričal ni; pokleknil je in je prosil: Daj, o Bog, da mine to trpljenje, da se odpro te zaklenjene duri! Dela! je hlapec, sem gospodarjem tega sveta je služil, nazadnje pa sklene roke ter prosi: Dajte mi kruha! Kurent, I. Cankar Ali je vredno? In zakaj? Mrke misli za konec leta in še bolj v pozdrav novorojenemu. Je morda v našem dnevu več sonca kot lani, bo stik roke kaj iskren, krepak, smo Slovenci bolj prepričani v svoj prav, znanje, modrost, trdoživost; bo poguma dovolj za težko svojo pot, zaupanja drug v drugega in pokončne može tam zgoraj! Najbrž to niso niti retorična niti literarna vprašanja. Postavljajo se pred vsakega že zjutraj. Pač niso stvar politične ampak moralno--kulturno-narodnostne opredelitve. Le-ta pa peša, pada, izumira in izginja skupaj s krizo vrednot — krizo duše. Napolnjeni z nakupovalno nervozo, ki sliši samo na IMETI, pač nismo primerna baza za parletno stiskanje pasu in ob tem tudi razumevanje sprememb današnjega trenutka. Sedmim debelim letom so sledila sedmera suha leta. Mi smo jih pokurili nekajkrat po sedem — teh debelih, zdaj pa zahtevamo še debelejša. Kam si krenil, narod slovenski? Samo za kruhom? Ko si ga imel najmanj, si bil najmočnejši! Srečno '91 EF Marke — tingel-tangel Za vsako ekonomijo stoji politika. Včeraj odkrita, razpoznavna, danes morda preoblečena, maskirana in očem zakrita. To je dejstvo, ki žal ali na veselje spremlja gibalo človeka od kamene dobe naprej. Kako se torej usmeriti v tem razburkanem morju, da bo volk sit in koza cela, pa še zelje za kisanje ostalo? Je možno izkoristiti današnjo situacijo sebi v prid? Misli o politiki so se mi motale po glavi, ko sem razmišljal o sejmih v naši domovini. Kako je vsakoletnemu vsejugoslovanskemu pohištvenemu sejmu v Beogradu letos odbila zadnja ura? Mislim, da po zaslugi politike! Zdaj pa je potrebno situacijo izkoristiti in rešitev je pač v ponovni oživitvi ljubljanskega sejma po dvanajstih letih zatišja. Ideja je padla na plodna tla in tako že mesec pred sejmom skoraj ni bilo moč dobiti prostora za razstavljanje. Odziv, pretežno slovenskih proizvajalcev, je bil presenetljiv — skoraj ga ni bilo pomembnejšega, ki bi manjkal. Odz- vali so se tudi sosedje, tako znotraj, kakor tudi izven meja, in rodil se je sejem — ne prevelik ne premajhen, da pokažemo drugemu in tistim zunaj, ki se še morda zanimajo za nas, koliko nas je v hlačah. Da stoji lesna branža na dokaj trdnih temeljih, je dokaz že njena trdoživost. Ima pa še nekaj zakoreninjenega v sebi — še vedno je nekaj ljudi, ki imajo voljo in energijo, da v idejah in sredstvih obubožani stvarnosti poskušajo in uspevajo. Gradimo na tistem, kar je naša zgodovina in delajmo to, kar so nas učili naši dedje, po čemer jih je svet sprejemal in spoštoval. Že bežen pregled letošnjega sejma je odprl nov list v knjigi časa. Kam? V svet ali nazaj v poprečnost in samozadostnost. Razveseljiva je ugotovitev, da reka teče. Zanimive novosti, uresničenje na videz nemogočih idej, lična obdelava je nekaj, kar daje upanje na preporod. Razstavljeno pohištvo v večini ni bilo namenjeno človeku našega trenutka. Morda — upajmo, je bil v vzorcih že vkalkuliran ponoven vzpon in razcvet, planiran za nekaj let naprej. Tu bi pravzaprav morali biti tudi mi — Color s svojo aktualno, kvalitetno in pestro ponudbo. Tudi takrat, ko ste čisto sami, smo z vami — je pisalo med pisano in za večino neobičajno pobarvanimi WC deskami. Bilo jih je precej, ki so se zanimali zanje, dosti jih je prišlo na povabilo presenečenja, kljub temu so prve tri nagrade ostale nerazdeljene. Kako debelo je pogledal Zoran iz Javorja, ko smo mu predenj postavili 25 kg vedro Hidrocola, on pa se je na sejem pripeljal z vlakom! Kakor koli že, tudi to je način, kako se za pedenj približaš kupcu. Nekaj idej je še na zalogi, vendar vse bolj kopnijo ob konkurenci procentov, ki jih ponujajo zunanji konkurenti. Tako spet so pognali nekaj našega tako krvavo prigaranega denarja, se cel teden pasli po sejmu in napajali po štan-dih, lahko slišiš med tovarniškimi gredicami. Morda je potrebno upoštevati tudi taka mnenja, bi pripomnil sv. Simpli-citus. Kdo ve? Kam pa potem prideš, se pa ve! E.F. Pohištveni sejem v Ljubljani — naš paviljon... Prizadevanja so rodila sadove Colomix — avtoreparaturni laki m*«1*™*4.«».1 Colomix mešalni avtoreparaturni laki so izdelani na osnovi visokokvalitetnih alkidnih smol ter svetlobno in vremensko obstojnih pigmentov, topil in dodatkov. Namenjeni so za popolno ali delno lakiranje osebnih vozil, kamionov, traktorjev, avtobusov, ter za lakiranje drugih kovinskih predmetov. Širok izbor barvnih tonov omogoča hitro pripravo barve iz 19 različnih mo-nopigmentnih mešalnih emajlov, ki jih lahko med seboj poljubno kombiniramo. Co!omix mešalni sistem vsebuje naslednje mešalne emajle. — Colomix mešalni emajl beli 010 k — črni 040 k — črni 050 k — rumeni 060 dk — rumeni 070 t — oranž 080 t — oranž 090 dk — rdeči 120 t — rdeči 130 t — oker 150 k — ox. rdeči 170 k — ox. rdeči 180 k — ox. rdeči 190 k — violet 210 t — violet 220 t — modri 240 t — modri 250 t — zeleni 270 t — zeleni 280 t t transparenten k kriten dk delno kriten Ostalo — Colomix sušilec 001 — Colomix trdilec 004 — Colomix razredčilo 005 — Colomix kit za lopatico — Colomix predlak 1 — Colomix predlak 2 Prizadevanja so rodila sadove colomix — avtorepaturni laki nadaljevanje s 3. strani Transparentni monopigmentni laki sami nimajo potrebne kritnosti, zato jih običajno kombiniramo z drugimi. Pred nanašanjem laka površino dobro obrusimo, obrišemo in posušimo. Tako pripravljeno površino obdelamo po potrebi: — Colomix kit za lopatico — Colomix predlak — Colomix pokrivni lak Premaz nanašamo z brizganjem do debeline suhega filma od 30—40 mikronov. Za pospešeno sušenje lahko dodamo Colomix trdilec pri temperaturah do 80 °C. Premaz je pri sobni temperaturi prašno suh po 30 min. popolnoma pa po 24 urah. Pri pospešenem sušenju pa je suh v 30 min./80 °C. Predlogi nians so zbrani v barvnem katalogu. Le ta obsega vse standardne nianse pri nas najbolj zastopanih tipov avtomobilov. Nianse, ki v tem katalogu niso prisotne so dostopne v nekaj dneh. Kupec mora le vedeti oznako nianse, ki jo želi kupiti. Prodajalec nato poišče ustrezno sestavo v barvnem katalogu, jo zmeša iz osnovnih lakov v željeni količini, premeša in premaz je pripravljen. Za izdelavo premazov iz Colomix osnovnih lakov je potrebno: — mešalna aparatura — tehtnica — katalog nians — Colomix osnovni laki Točnost barvnega tona je garantirana za prebarvanje celega vozila. Pod vplivom atmosferilij se originalna niansa na vozilu lahko različno spremeni. Zato je potrebno pri popravilu manjših poškodb biti pazljiv in ton av-toreparaturnega emajla primerjati z lakom na vozilu. To običajno naredi avtoličar, ki lak po potrebi tudi doniansira. Mešalna naprava za končno izdelavo avtoemajla v željenem barvnem tonu. COtOMIX EMAM Precizna tehtnica je pri delu nujno potrebna. Tehnične informacije I. COLOMIX sintetični avtoreparaturni emajl Namen Sintetični zračnosušeči emajl za končno zaščito osebnih vozil in drugih transportnih sredstev. Premaz ima visok sijaj, obstojen barvni ton, visoko trdoto ob zadostni elastičnosti in se razmeroma hitro suši. Vrsta Premazno sredstvo na osnovi sintetičnih (alkidnih) smol, pigmentirano z visokokva-litetnimi svetlobnoobstojnimi pigmenti. Sestava premaznega sredstva in potrebni dodatki omogočajo dobre aplikativne lastnosti, lep razliv brez stekanja in dobro po-krivnost. Nianse Z mešanjem osnovnih tonov so dosegljive praktično vse nianse. V Katalogu K 1 so sestave nians: — za pri nas najštevilnejša osebna vozila (Zastava, IMV Renault, TAS — Volksvva-gen in dr.), — po RAL barvni karti. Katalog se po potrebi dopolnjuje Viskoznost Dobavna viskoznost 100—200 sek. po 4 DIN 53 211 (odvisno od nianse). — Viskoznost pri nanašanju 17—20 sek. po 4 DIN 53 211. — Dodatek razredčila do viskoznosti za nanašanje: na 100 delov emajla 20-30 delov COLOMIK razredčila. Gostota 900—1200 kg/m3, odvisno od nianse. Suha snov Utežno 45—55 %, odvisno od nianse. Izdatnost Optimalni nanos 3—4 kratni hod pištole, debelina filma 20—25 mikrometra. Sušenje Odhlapitev topila pribl. 15 min./20°C suh: 6 ur/20°C 60 min./60°C 30 min./80°C Opomba: Za hitrejše utrjevanje se lahko doda Colomix trdilec, dodatek do 10 %. Sijaj 6-8 m2/kg Pri kotu merjenja 20° sijaj nad 80 %. Razredčilo Nanašanje Oprijem COLOMIK razredčilo Brizganje, šoba 1,2—1,5 mm; Stopnja 1 po DIN 53 151. tlak 3—5 barov. SREČNO Colorjevke, Volitve v delavski svet colorjevci! in disciplinsko komisijo Gospodarska in politična situacija postaja vedno bolj napeta. To se odraža tudi v našem podjetju. V času, ko dobivajo vodilni vedno večja polnomočja, se moramo tudi delavci zavedati svojih pravic, pravic do dela in zaslužka in jih skušati uveljaviti. Ker posameznik ne pomeni veliko, se moramo združiti. Razmere na sindikalnem področju v Sloveniji so po demokratičnih volitvah bistveno drugačne. Imamo več sindikatov in tri zveze sindikatov. Vsak posameznik se lahko včlani v ta ali oni sindikat, ali pa se ne včlani v nobenega. Kdor je bil z dosežki in pridobitvami starega sindikata zadovoljen, naj še naprej podpira Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije. Ostali poskusimo sprostiti doslej omejeno sindikalno ustvarjalnost vključeni v NEODVISNOSTI — Konfederaciji novih sindikatov Slovenije pod vodstvom g. Franceta Tomšiča. V vodstvu NEODVISNOSTI so predvsem tisti sindikalni strokovnjaki, ki so se že v času enopartijskega monopola trudili za pluralno sindikalno miselnost in enakopravno konkurenčnost. Uspešnega sindikalnega delovanja si ne moremo zamisliti brez sodobno pravno urejene države in brez strokovnega, gospodarnega in poštenega vodenja sindikatov in sindikalnih zvez. Za strokovnost je poskrbljeno tako, da so pravni svetovalci NEODVISNOSTI mednarodno uveljavljeni strokovnjaki s področja delovnega prava in sindikalnih pravic. Gospodarnost poslovanja dokazuje višina članarine, ki znaša 0,5% od dohodka članov. Od tega obdrži novi sindikat podjetja 70%, konfederacija pa razpolaga s 30%. Poštenost preverjajo tako, daje operativno delo republiškega sveta javno. Vabim vas, da se včlanite v čim večjem številu v NEODVISNOST — KNSS. Le v slogi je moč in združeni v sindikate lahko nastopamo kot enakpraven partner pri upravljanju podjetja. Pristopne izjave za NEODVISNOST — KNSS lahko dobite pri Helgi Dolec -zek, int. tel. 459. Čas beži in delegatom upravnih organov COLOR-ja se v začetku januarja 1991 izteka mandat. Za v bodoče še ne vemo, kdaj in v kakšno obliko podjetja se bo COLOR reorganiziral ter na kakšen način bo zagotovljena participacija delavcev pri odločanju. Za dokončno odločitev morajo zakonodaja in gospodarske razmere urediti trdnejše temelje in takšne gospodarske možnosti, da bomo lahko, sicer z nekaj časa trajajočimi odrekanji, sledili postavljenim ciljem. Do takrat pa mora delo teči nemoteno, še več, bolj ko so razmere zapletene, bolj nas mora vzpodbujati k odgovornemu, premišljenemu in kvalitetnemu delu, pa naj bo to na delovnem mestu ali pa v funkciji upravljanja. Pri izbiri možnih kandidatov, ki jih bomo predlagali za delegate delavskega sveta in člane disciplinske komisije, naj bo osnovna orientacija njihova strokovnost in pripravljenost tvorno in argumentirano iskati najboljše rešitve in sprejemati odločitve s polno odgovornostjo. Možne kandidate naj bi predlagali na delnih zborih v okviru sektorjev najkasneje do 19. decembra. Od tu dalje pa prevzame volilna opravila stalna volilna komisija tako, da bomo kljub “nepredvideno" dolgemu novoletnemu dopustu lahko 8. januarja izvolili nove delegate za delavski svet in disciplinsko komisijo. Uspešno in srečno 1991. H.D. Oktober 1990 — Naš kontejner v Čateških toplicah je bilo potrebno pripraviti za zimovanje. Prvega novembra tudi njemu vodna ujma ni prizanesla... Čatež — oktober 1990: Naš Marko Ažman kot rekonvalescent na obisku pri “šefu počitniških enot" Danetu... Saj ni res — 11. 12. 90. pa je! Večer športa v Medvodah Na medvoškem kegljišču Hidro imamo vsako leto od septembra do aprila medsekcijske igre, na katerih redno sodeluje blizu 15 ekip. Colorjevi fantje in dekleta smo vedno prisotni. Zanimivo pri teh igrah je to, da imajo tekmovalci v večini velike ambicije in nastopajo z dosti tekmovalnega duha, čeprav so igre lokacijsko vezane le na Medvode in okolico. To ni niti občinska niti republiška liga. Toda tekma je tekma, ne glede na nivo tekmovanja. Razburjenje in prerekanje je vedno prisotno. Tekmovalci seštevajo podrte keglje, ugotavljajo prednost in računajo, koliko kegljev mora podreti naslednji tekmovalec, da bo zmaga njihova. Kritizirajo slabe lučaje, navdušeno ploskajo dobrim. Colorjeve kegljačice smo znane po tem, da je naš odnos do kegljanja res čisto rekreacijski. Na tekmah se vsaka potrudi po svojih močeh, nikoli pa ne računamo, koliko naj bi katera podrla kegljev, ne obremenjujemo se z rezultati, ki naj bi jih morale doseči. Običajno si rečemo: Gremo! Kar bo, pa bo! Tako smo se odpravile tudi na občinsko prvenstvo v Šiško. Kata, Marinka, Martina, Vida! Gremo! Srečno! Kar bo, pa bo! In je bilo! Ne boste verjeli, zgodilo se je najboljše, kar se lahko zgodi! Dobra koncentracija v pravem trenutku na pravem mestu. Druga za drugo smo se spopadale s keglji na 1. in 2. stezi, ki veljata za najtežji na kegljišču v Staničevi ulici. V konkurenci je bilo 20 deklet za 5 ekip: Donit, ŠRD Klinični center, Tkalnica Vižmarje, Litostroj in Color. Med vsemi je res zablestela naša Kata, ki je s svojo mirnostjo in natančno roko dosegla najboljši rezultat in postala občinska prvakinja za leto 1990! Bravo! Čestitamo! Ostale tri smo se tudi potrudile in skupno smo dosegle tudi najboljši rezultat ter tako ekipno postale občinske prvakinje. Slovesna razglasitev rezultatov je bila v dvorani Partizana Medvode. To je bil zaključek celoletnih občinskih tekmovanj. Veliko prireditev je vodil reporter Ivo Milovanovič. Prisotnih je bilo mnogo športnikov, udeležencev tekmovanj in ljudi, ki s svojim delom tako ali drugače pripomorejo, da se šport sploh še dogaja. Bilo je lepo, slavnostno. Vida Časi se spreminjajo in mi z njimi — pravi latinski pregovor. Za športnike — tiste prave po srcu in umu, to kakor da ne velja. Kako bi si sicer razlagal, da tudi v času zaprte družbene pipe za to človeku še kako potrebno udejstvovanje, njihova aktivnost sploh ne mine. Ko smo bili v torek zbrani v medvoškem Partizanu, nas je bilo za polno telovadnico — kegljači, tenisači, fuzbali-sti in balinarji, strelci in rejlisti, ping--pongkaši in košarkaši in priznanj ter pokalov polna miza. Duh, ki oživlja sivi vsakdan, je v nas, ta pa ni odvisen od občinske, mestne ali republiške blagajne. Podelili smo Bloudkova priznanja — tradicionalne značke za dolgoletno in prizadevno delo na področju športa: — 3 zlata za 30 in večletno — 6 srebrnih (20 let) in — 4 bronasta (10 let) priznanja Kaj pa Color v občinskem športu? Lepo po vrsti so nas razveseljevala dekleta: Kegljavke, ki so presenetile celo same sebe in osvojile naslov občinskih prvakinj: K. Janjič, M. Burja, V. Žerovnik, M. Škulj in še posamična zmaga Kate Janjič. Namizni tgenis med dekleti je v rokah vrlih Katarinčank Irene in Aljete Krši-nar, letos jima je pomagala še Adamlje- tova Nada. Te tu so posamično ekipno zmagale in si razdelile prva tri mesta. S fanti je bolj žaltava. Kegljači so bili kar uspešni, saj so skoraj za las zgrešili tretje mesto med ekipami, košarkaši so bili bolj pri repu, ping-pongaši tudi, strelcev, ki so pred leti krojili vrstni red pri vrhu, pa ni bilo niti za vzorec. S smučarijo in tekom letos ni bilo nič, tako da imamo v letu, ki je pred nami, možnost popravnega izpita. Z nekaj dobre volje in pripravljenosti prav gotovo tudi uspeha ne bo manjkalo. Torej ven iz grmovja — le vkup uboga gmajna. ef COLORJEVE INFORMACIJE izdaja organizacija združenega dela Color Medvode, vsak mesec v nakladi 900 izvodov. Glasilo ureja uredniški odbor: Marko Ažman, France Erman, Milena Kržin, (odgovorna urednica), Franci Rozman (glavni urednik) in Janez Žerovnik. Fotografije Franci Rozman. Razmnoževanje PLEŠKO, Ljubljana. Po mnenju Sekretariata za informacije pri Izvršnem svetu Skupščine SRS št. 421-1/72 je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. Športnikom 1 V medvoški dvorani smo se zbrali, da bi ostalim športnikom se pokazali, kako dobri športniki smo mi. Smo sode pridno mi valili in med kotli se lovili. Tako kondicijo smo si nabrali, zato z lahkoto skoraj vsa mesta smo pobrali. Na podelitvi so nas pohvalili res lepo, da srečni smo bili lahko. Sreča se z obrazov naših je tako smejala, kot da naša fabrika COLOR bi res na trdnih tleh nam stala. Čeprav za šport denarja ni pa ni, bomo mi vseeno še naprej vztrajali. Tudi barva v promet bo enkrat dobro šla in sreča se nam bo od vsepovsod nasmihala. Zato športniki takoj naprej, da vsa področja bodo prva vaša kot doslej. | Za,ja 1 Nagradna križanka |«1 KLO&uK prič japoalsc ILEN.PL. CFNU <5oat>Ni SAOei HUN SUJ WLAUUL AMiURHUlil XtURt5T '6 MJp ■ SRBSKA AVAOOtjN* m SOL OLEMKfc UILLI/Vf Arr- o». ZA MACJ6cft 0>. >A LIVNO 3MjfS So W>n »T ' - 2——^ miuiob tO pike SCOJIU £>0£BEn * * • MUSSEU ZOBAVIU- V BEL6IJI iLflfl.PL. * VRETA tSJUrNCSTl tovaona CINKA u. BOMfc BAN GtDfKA ČO.UA TtUTOJ. JvmiuNJ* /VVA iLflN.jri. >vsplo UrVPONI MPONSKJ SMUČAR aoAPicNi /-NETO BERILO jj-OČ, LUKA-V O0AEJ.V BNIKA fUST V CStbtČJV NADUHA KABAH&CL OZNAKA ITAL- vAfcVTF menjacica d,B. JUNLC =8EDT8CUC VUSTA ANTI)S*£ ŠPANI KO Sfli inf UETIlKUA fUVIAH (y) Avr. o>. 2A REKO tona AVT-0> . 3A ANCONO CTAtiMtl XLCV- RflVPC fdancj PDKQ. V VlETAiVlU VDAN tSBALKA DAS PUHOVN. C6UZILO Med reševalce s pravilnimi rešitvami bomo z žrebom razdelili tri nagrade: prvo nagrado — bon za nakup premaznih sredstev v naši maloprodajni trgovini za 1.000,00 dinarjev ter drugo in tretjo nagrado — bon za nakup premaznih sredstev v maloprodajni trgovini za 500,00 dinarjev Izrezke z vpisano rešitvijo pošljite v kadrovsko-splošni sektor z oznako “Nagradna križanka". Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki bodo prispele do 10. januarja 1991. Vsakdo lahko sodeluje le z eno križanko. Obilo sreče! Poslovanje v novembru 1990 Obseg proizvodnje v mesecu novembru je znašal skupaj 2.271 ton oziroma 2.074 ton gotovih izdelkov. S to proizvodnjo smo plan presegli za 14%, vendar pa to zaradi pretežnega dela izpada proizvodnje smol predstavlja samo 80% lanskoletne proizvodnje. Na dokaj uspešen obseg proizvodnje je vsekakor vplival tudi močan obseg premazov za izvoz. Prodaja je v tem mesecu znašala 1.961 ton. Od tega je bilo 1.432 ton ali 70% prodano na domačem trgu, ostalih 530 ton pa na prodajo izvoza. Izvoz je bil v glavnem usmerjen na konvertibilo, le nekaj malega (81 ton) na kliring. Skupna vrednost fakturirane realizacije je znašala 58,3 mio din, kar je 15% več kot smo planirali, od tega je vrednost realizacije na domačem trgu 46,3 mio din, oziroma 79%.