Leto LXVI Poštnina otaîans » tfolovlal V Ljubljani, v soboto dne 12. marca 1938 Stev. 59 b Cena 1.50 Oln Naročnina mesečno 25 Din, za inozem-•tvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120Din Uredništvo je v Kopitarjevi nI. 6/111 Cek. račun : Ljub- Ijaua št. 10.690 in 10.344 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zairreb štv. 39.011, Praea-I )unaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6. Telefoni uredništva hi «prave: 40-01, 40-02. 40-03, 40 04, 40-05 — Izhaja vsak dan zjntraj razen ponedeljka in dneva po praznika EÈJ1 Lažnivi odrešitelj Postavimo se na stališče človeka aH stranke oziroma vseh tistih, ki simpatizirajo s sovjetskim režimom, ne zato, ker bi bili sami komunisti ali boljševiki po svojem političnem prepričanju in socialnem programu, marveč zato, ker so si od sodobne Rusije, ki je po-medla večstoletno carsko trinoštvo, obetali revolucijo vsega sveta v novo dobo socialnega in moralnega preporoda človeštva. Mesijansko kraljestvo čim večjega blagostanja vseh, v popolni enakosti in bratski vzajemnosti živečih bo rodilo novega človeka, ki se bo v takem družabnem redu povzdignil tudi do najvišje etične stopnje — tako so verovali prijatelji boljševizma, ki so ga gledali skozi prizmo svojega vseslavjanskega navdušenja in so bili prepričani, da bodo Ljenin in njegovi prijatelji kar nehoté v poletu ruske duše uresničili sanje največjih ruskih pisateljev, vidcev in učenikov. Marksistični program se jim je zdel le nekaka prehodna stopnja, ki jo bodo boljševiški vodje sami premagali na poti do nove resnično demokratične vladavine, v kateri se bo gnili zapad obnovil v luči člo-večanskih načel, ki so nam zasijali iz matuške Rusije: ex Oriente lux, tako se je glasil iz teh vrst vzklik radostnega navdušenja po oktobrski revoluciji pred dvajsetimi leti. Mož, v katerem so videli tistega, ki bo rusko revolucijo počlovečil, potem ko bo v pozitivnem delu pomiril valove njenega prvotnega zagona, in ki bo poslej pomagal v duhu nove demokracije obnoviti ves svet, je tovariš Stalin. Postavimo se torej na stališče teh simpa-tizerjev sovjetske Rusije in skušaj mo doumeti čustva, ki morajo danes prijatelje boljševiške revolucije obhajati spričo moskovskega procesa. Po dvajsetih letih skupnega delovanja v boljševiški vladavini je Stalin postavil na obtožno klop, s katere vodi pot samo na mori-šče, najvidnejše začetnike oktobrske revolucije, tiste, ki so stali vsi na poveljniškem mostu ruske državne ladje in so skupaj z njim gradili stavbo sovjetskega režima tako v ideološkem oziru kakor na praktičnem področju. Potem ko se je s pomočjo dveh prejšnjih procesov iznebil Zinovjeva, Kameneva, Pjatakova, Radeka in dvajsetorioe drugih komunističnih prvakov, je Stalin sedaj sklenil spraviti s poti prvo, najboljšo garnituro boljševizma, ki je Ljeninu pomagala strmoglaviti carizem. In dočim je pustil maršala Tuhačev-skega, admirala Orlova in podadmirala Ši-škova ter njihove prijatelje ustreliti po tajnem sodišču, je sedaj svoje prve tovariše v borbi za proletarsko državo eden in dvajset po številu, pustil soditi pred avditorijem vsega sveta. Buharin ni bil samo prvi in najavtori-tativnejši teoretik ruskega komunizma, marveč bi bil postal tudi vodja ruske države, če ne bi bil Stalin preprečil izvršitve Ljeninove oporoke. Rikov je bil svojčas ministrski predsednik sovjetske Unije, Rakovskega je ves svet smatral za najboljšega diplomatskega predstavnika sovjetvov, ki mu gre največ zaslug za pakt s Francijo in ČSR, prav tako je slovel poslanik Krestinski, Jagoda pa je bil desna roka Stalinova, ki mu je s skoraj neomejeno polnomočjo zaupal nadzorstvo nad notranjim političnim položajem in razpoloženjem sovjetske Rusije, od katerega je v toliki meri odvisna varnost in mir države. Rosen-holz je dolga leta vse od začetka vodil zunanjo trgovino sovjetske Unije, Grinko je bil minister za finance, Hodžjajev pa predsednik uzbeške republike, ki se je sama pred dvajsetimi leti podala pod varstvo USSR, da bi bila članica velike svetovne socialistične unije vsega sveta. Poleg teh pa so sedeli na zatožni klopi najuglednejši zdravniki sovjetske Rusije, med njimi eden prvih specialistov medicinske vede na svetu, obtoženi, da so poleg dveh političnih prvakov režima zastrupili oziroma vedoma in namenoma z zdravilnimi metodami, ki so morale povzročiti smrt. spravili s poti njihovi zdravniški skrbi in negi zaupanega pisatelja Gorkega in njegovega sina! Če je taka obdolžitev znanstvenikov strahotna, pa niso nič manj sramotni zločini, katerih so bili obtoženi politični delavci, ki jim je Stalin namenil kroglo v hrbet. Vsi, neiz-vzemši Buharina, so morali dajati odgovor za veleizdajo. češ. da so se zarotili zoper državo, da bi strmoglavili njeno vrhovno vodstvo in obstoječi politični sistem ter socialni red, in sicer s pomočjo tujih velesil, katerim so nameravali odstopiti velik del ruskega teritorija na zapadu, jucru, v osrednji Aziji in na Daljnem vzhodu. Niso se pomišljali dajati zunanjim sovražnikom USSR zaupna obvestila ter sklepati dogovore z inozemskimi vojaškimi in civilnimi špijoni. kakor se tudi niso ustrašili pred sabotažnimi in terorističnimi zločini v državi sami, da bi oslabili njene finance, razrušili promet in motili proizvodnjo najbolj potrebnih produktov za prehrano, če vsemu temu dodamo še zločine, ki jih je Stalin naprtil v prejšnjih procesih vrhovnemu šefu generalnega štaba rdeče armade in bro-dovja ter celi vrsti njenih poveljnikov, ki so vsi morali v smrt kot izdajalci, ki so se zvezali za slučaj notranje revolucije z zunanjim sovražnikom, da njegovim armadam odpro vrata v Rusijo — potem je slika šele kolikor (Nadaljevanje na II. strani.) Avstrija hitlerjevska Schuschnigg je na nemški ultimat odstopil Nemška vojska počasi zaseda Avstrijo Dunaj, 11. marca. TG. Avstrijski zvezni kancler dr. Schuschnigg je ob 19.30 odstopil. Za ta korak se je moral odločiti na pritisk nemške vlade, ki je ultimativno zahtevala njegov odstop, ker bi v nasprotnem primeru nemške čete morale vkorakati v Avstrijo. Scliuschnigg je ta svoj sklep oznanil po radiu in je bilo istočasno sporočeno javnosti, da vodi do nadaljnjega kanclerske posle notranji minister Seyss-Inquart, ki da bo po radiu sporočil avstrijskemu ljudstvu navodila za nadaljnje zadržanje. Kratek potek današnjih dogodkov (o katerih poročamo na drugem mestu bolj obširno, op. uredništva) je bil sledeč: Nemška vlada je sporočila na Dunaj željo, da mora biti nedeljski plebiscit tajen. Avstrijska vlada je to takoj sprejela. Berlin je eno uro kasneje zahteval, naj se plebiscit odloži na nedoločen čas. Avstrijska vlada je tudi ta pogoj takoj sprejela. Nekaj časa nato je nemško veleposlaništvo na Dunaju sporočilo avstrijski vladi, da tudi ta pogoj ni zadosten in da zahteva Berlin, da mora Schuschnigg odložiti kanclerstvo do б. ure popoldne, v nasprotnem primeru da bi nemške čete prekoračile mejo. Nadalje je Berlin zahteval, da se sestavi vlada, v kateri bodo imeli hitlerjevci večino, in tretjič, da mora avstrijska vlada takoj dovoliti članom avstrijske legije, da se smejo vrniti v Avstrijo. Schuschnigg je s temi novimi ultimativniini pogoji odšel k predsedniku republike Miklasu, ki pogojev ni sprejel, toda jc istočasno izdal naredbo, da avstrijska vojska in orožništvo ne smeta delati nikakih ovir nemški vojski, če bi vkorakala v Avstrijo. Isto navodilo so dobile politične oblasti. Takoj nato je prišlo iz nemškega poslaništva poročilo, tla je ultimat podaljšan do 19.30 in se je kancler Schuschnigg v tem času odločil, da odstopi. Potek dogodkov Dogodki tega v avstrijski povojni zgodovini najusodnejšega dne 6o se ves dan razvijali zelo dramatično. Avstrijska vlada je bila danes ves dan zbrana in posebno notranji minister Seyss-Inquart se je trudil najprej v smeri, naj avstrijski kancler dr. Schuschnigg odgodi plebiscit, ki ga je napovedal za nedeljo. Toda po vesteh, ki so se razširile okrog poldneva, se je dr. Schuschnigg še dobro držal in ni nameraval popustiti niti v tem vprašanju. Avstrijska vlada pa je po nekaterih vesteh, ki še niso potrjene, že zjutraj iz Berlina sprejela ultimatum, da mora biti nedeljsko glasovanje odloženo, da mora biti sestavljena nova vlada, v kateri bi imeli narodni socialisti večino. Tudi v vsej državni in deželni upravi bi narodni socialisti morali dobiti v roke vsa odločilna mesta. Iz Berlina je bilo že sporočeno, da poteče ultimat ob 17. uri. V mestu samem in v Avstriji so se vesti o ultimatu nemške vlade razširile nekako ob 16. uri. Nemške radijske j>ostaje so medtem objavile, da se zbirajo ob avstrijsko - bavarski meji SA oddelki in pa motorizirani oddelki nemške armade, ki se pripravljajo, da vkorakajo v Avstrijo. Ko so v Berlinu [povpraševali o tem, ali so reenične te veeti nemških radijskih postaj, so tam izjavili, da uradni razlogi opravičujejo zbiranje nemških čel na avstrijski meji. ker je pričakovati strastnega in nemirnega razračunavanja v Avstriji Vest. ki naj bi jo objavile nekatere nemške postaje, pa da ni resnična. Čim bolj se je bližala usodna sedemnajsta ura tem bolj je naraščala napetost jk> vsej Avstriji. Lahko se reče. da se je avstrijska vlada obupno obračala na vse strani za pojasnila, da bi zvedela kako bodo druge države pristale na sklepe, ki se pripravljajo. Medtem pa se je vlada pripravljala tudi sama na odpor s sredstvi, Id so kmalu morda pokazati, kako brezupen ie njen položaj. Tako so opoldne objavili mobilizacijo rezervistov letnika 1915. Ves letnik bi moral jutri v vojašnico na kratke vojaške vaje. Iz Gradiščanske in iz Tirolske so prepe-ljevali vladi zveste čete na Štajersko in v Linz. Rim naj pove . .. Avstrijska vlada je seveda najprej i s k a 1 a izhoda v Rimu. Zahtevala je jasna pojasnila od rimske vlade .Iz Rima je prišel odgovor, da bi italijanska vlada morebiti bila pripravljena posredovati med Nemčijo in Avstrijo zaradi nastalega spora o glasovanju. Italijanska vlada je baje sporočila na Dunaj, da bo posredovala med Berlinom in Dunajem v tem smislu, naj se glasovanje odloži. V tem vprašanju pa nastopa najbrž tako imenovana tragična krivda današnje avstrijske žaloigre. Ko je Avstrija pristala na italijansko posredovanje, to je, da odloži glasovanje v Avstriji, je Nemčija morala svoj ultimatum z vednostjo ali s pristankom Italije razširiti tudi na zahtevo, da mora tudi kancler Schuschnigg odstopiti Ob 17. uri odločitev o odložitvi glasovanja še ni padla. Ob 17. uri bi tudi moral poteči ultimat. Ob tej uri so se nekako tudi končali v Londonu razgovori med Chamberlainom in von Ribbentropom . Po Parizu razširjenih vesteh se je Chamberlain zelo ostro izrazil proti von Ribbentropu zaradi nemškega postopanja z Avstrijo. Jasno mu je dal vedeti, da Anglija ni desinteresirana na dogodkih v Avstriji in srednji Evropi. Toda pri teh besedah pa se je angleška jeza najbrž tudi ustavila. Odtod naprej je Nemčija lahko postopala v ostrejšem in širšem smislu, to je v takem smislu, ki ga je angleška neodločnost dovoljevala Nemčiji v tolikšni meri, da je na razvoj dogodkov po 17. uri morala najbrž pristati tudi Italija. Kajti po dogodkih sodeč, ki sedaj slede, Italija ni mogla ali pa ni smatrala za potrebno preprečiti Schuschniggovega padca. Ultimatum podaljšan 2 in pol za ure Po 17. uri se je nn Dunaju zvedelo, da jo nemški ultimat podaljšan do 19.30. Kmalu po pol 6 jo Schuschnigg odšel k Miklasu, da se z njim posvetuje o obsegu razširjenega nemškega ultimata, lo je o preosnovi vlade in o svojem odstopu. Ves čas so se poslej posveti vodili pri predsedniku Miklasu. Tako jo bila ob 18.30 objavljena vest. da je nedeljsko glasovanje definitivno odloženo. Toda ta odločitev kanclerja Schuschnigga je bila že prepozna. Nadaljevati so jo morala v zadnji uri od 18.30 do 19.30 ena najhujših diplomatskih borb. Začela se je borba za kanclersko mesto. Kancler Schuschnigg je šo pričakoval, da bo prišla od nekod pomoč in da se bo lahko vzdržal. Položaj v vsaki minuti je moral biti dragocen. Kako huda je morala bili ta borba, se vidi najbolj iz tega, da so ob 19 še poročali iz Prage v Pariz, da se jo kancler Schuschnigg rešil in da ne bo odstopil. Obratno pa so je v istem času iz italijan. virov že moglo izvedeti, da je Schuschnigg že odstopil. Ob 10.30 je (»tekel rok za nemški ultimatum in ob 19.35 je Schuschnigg po radiu že lahko prečital svoje jxislovilno pismo avstrijskemu narodu. Palača domovinske fronte gori Dunaj, 11. marca. TG. United Press poroča, da je takoj po odstopu zveznega kanclerja Schu-srhnigga zaplapnlala na palači kanclerja hitlerjevska zastava. Okrog |>osl«pja pa so se začele zbirati ogromne množice ljudstva, z majhnimi hi-tlerjevskimi zastavami v rokah, in prepevajoč lii-tlerjevske pesmi. Pn nekaterih krajih mesta so množice začele razbijati sipe po židovskih izložbah. Zelo buren je postal položaj, ko so mlajši ljudje vdrli v poslojijo osrednjega vodstva Domovinske fronte. Medtem, ko je ljudstvo spodaj okrog poslopja manifestiralo, je v prvem nadstropju nenadoma in nepričakovano izbruhnil požar. Skozi okna so švigali plameni. V kratkem času je bilo vse poslopje v ognju. Gasilcem, ki so bili poklicani, sploh ni bilo mogoče prodreti do poslopja, ki bo postalo žrtev požara in bo brez dvoma zgorelo do tal. Velike množice narodnih socialistov se zlivajo z vseh dunajskih ulic na Ring, kjer se zbirajo v velikanske sprevode in korakajo po ulicah v strnjenih vrstah z neštetimi bakljami in lampion-čki, na katerih so naslikani kljukasti križi. Ves Dunaj je na nogah. Kavarne so večidel zaprte. Na poslopjih visi že vse polno hitlerjevskih zastav in kljukasti križi gorijo vrhu streh in jx» najbolj obljudenih ulicah. Seyss-Inquart kliče nemško vojsko Notranji minister Seyss-Inquart, ki ga je nemški kancler Hitler potrdil, do začasno vodi kaclerske posle v Avstriji in nosi odgovornost za notranji red in mir v državi, je takoj storil dva važna ukrepa: 1. Brzojavno je zaprosil nemškega kanclerja Hitlerja, naj nemudoma pošlje nemško oboroženo silo v Avstrijo, ker se hoji, da bo v deželi izbruhnil nered. Boji se na eni strani delavstva, ki so po industrijskih krajih zbira k oboroženemu odporu. na drugi strani pa se boji tudi izgredov, ki l>i jih v prvem navdušenju lahko povzročili avstrijski narodni socialisti od veselja, da so po tolikih letih dosegli svoj cilj. 2. Pobral jo po radiu kratek govor, v katerem javlja, da jo kot notranji miuistor še vedno na poslu in da v tem svojstvu nalaga vsej avstrijski oboroženi sili, tako vojski kakor policiji in orožni-švu, naj so zadrži mirno in naj so no upira nemškim četam, ki bodo začele prihajali čez mojo v Ivzirno poročilo z Dunaja Dunaj, 11 marca (telet.). Član naše mariborske podružnice uredništva, ki se mudi na Dunaju, nam je nocoj ob jk>1 polnoči sfioročil po telefonu, ki je funkcioniral brezhibno, naslednje: Spopad v Linzu se je začel s tem, do so socialisti napadli narodne socialiste. Pri tem sf)opadu je bilo mnogo mrtvih. V Linz se je tedaj pripeljal z avtomobilom neki rajhoveki Nemec, kateremu so socialisti razbili vozilo. V dunajskem X. okraju so pričeli marksisti nastopati proti narodnim socialistom, ki so tudi pripravljali demonstracije. Obe stranki sta razširjali letake in obe stranki sta nastopili oboroženi. Popoldne je dobil kancler Schuschnigg od Hitlerja eporočilo, da zahteva za njegovega naslednika takega kanclerja, ki bo Hitlerju všeč. Nato je Schuschnigg odložil kancler-stvo. Vlado je prevzel nato Seyss-Inquart. Se lo noč pride, vsaj tukaj zatrjujejo, na Dunaj ministrski predsednik maršal Goring. Na Dunaju so sedaj velike manilostarijo narodnih socialistov. Ti hodijo po vseh ulicah in povsod zahtevajo, naj se izobesijo zastavo s kljukastim križem. Prav tako izobešajo vsi hoteli take zastave. Policija jc že vsa opremljena z narodno-sociallstičnimi znaki, to je zlasti s kljukastim križem. Narodni socialisti so zasedli že kolodvor, magistrat in druga važna poslopja. Po posameznih avstrijskih krajih so ek-sekutivni odbori narodno socialistične stranke dejansko prevzeli oblast. Dunajska klinika pa je že nocoj polna ranjencev, pri katerih je značilno to, da so vsi ranjeni s streli v trebuh, to «e jiravi smrtno nevarno. To so sami marksisti in narodni socialiti. Razen spopadov med marksisti in narodnimi socialisti dosedaj drugega nasilja ni bilo. Cerkve so zaenkrat nedotaknjene. Pač [>a so nn nadškofijsko palačo nalepili narodni socialisti nalepili vse polno kljukastih križev. V sprevodu koraka po dunajskih cestah pretežno mladina s kljukastimi križi, v avtomobilih pa se vozi avstrijska armado, ki je vsa opremljena s kljukastimi križi na rokavih. Policija na ulicah drugače vzdržuje red in narodni socialisti so obzirni do tujcev. Avstrijo in jo zasedati. Narodnim socialistom in njihovim bojnim organizacijam pa nalaga dolžnost, naj prevzamejo odgovornost za vzdrževanje s pomočjo svojih SS in fSA oddelkov red in mir in pomagajo policiji. V svojem proglasu poslva minister tudi avstrijsko ljudstvo, naj so nikjer no zoperstavlja nemškim četam, naj jih mirno sprejme in naj vztraja, da ho Avstrija skozi sedanjo hudo dneve prišla v srečnejšo bodočnost. Ta Seyes - Inquartov poziv avstrijeke radijske postaje vsake pol ure jxmavljajo. Nemške čete proti Dunaju Medlem pa so se v večernih urah že raznesle vesti, da so nemške čete prekoračile avstrijsko me-•o v V orarlbergu. pri Kulsteinu na Tirolskem, pri Salzburgu in pri Pasavi na Donavi. Gre izključno za motorizirane oddelke, ki silno hilro napredujejo. Tako so bile nemške čete ob 10. uri zvečer že najavljene pri Linzu in jih pričakujejo na Dunaju okrog polnoči, kjer jim bo liitlcrjevski Dunaj priredil, kot pravijo, sprejem, kakor ga še niso nikjer niti v svoji lastni državi doživeli. Vse inozemske poročevalne agencije Reuter, Havas, Sielani, CTK javljajo, da so nemške čete v strnjenih skupinah prekoračile avstrijsko mejo v Vorarlbergu Salzburgu, Kufstemu, Mittelwaldu in pri Pasavi. Istočasno so prešle čez avstrijsko mejo tudi čete avstrijskih legij, ki prihajajo iz -лв ijojd ofcfiACjdpo qt[ ui MijuiaN лз1пј>| цзел etrijski meji. V Kieferšfelden "pri ' Kufsteinu je prišla tudi že nemška konjenica 2000 inož. V Kuf-stein 5000 mož motorizirane pehote s tanki in protiletalskimi topovi. Pri Rosenheimu je prekoračilo mejo '2000 mož pehote. Pri Pasavi je šlo čez mejo 5000 mož motorizirane pehote s tanki in protiletalskimi tojx>vi. Nemške čete bodo na Dunaju opolnoči. Schuschnigg se poslavVa Dunaj, 11. marca. Nocoj ob 10.45 se je na dunajskem radiu oglasil zvezni kancler Scliuschnigg. Imel je naslednji govor: »Avstrijci. Avstrijke! Današnji dan nas je postavil pred težko in odločilno situacijo. Dobil sem od predsednika države nalog, da o feh dogodkih obvestim avstrij sko prebivalstvo. Nemška vlada je predsedniku države Miklasu stavila kratkoročen ultimat, da mora imenovati za zveznega kanclerja od nemške države predlagano osebnost, za člane vlade pa od nemške vlade označene osebe. V nasprotnem primeru bodo nemške čete po poteku tega roka vkorakale v Avstrijo. Ugotavljam pred vsem svetom, da so popolnoma izmišljene vse vesli, ki so razširjene ponekod po Avstriji in po inozemstvu, češ da je v Avstriji izbruhnila revolucija, da teče kri v potokih. da vlada ni gosjiodar položaja in da ne more napravili reda. Predsednik države itti je naročil, naj sporočim vsemu prebivalstvu Avstrije, da se umikamo nasilju. Ker za nobeno ceno. ludi v tej resni in težki uri ne. nočemo prelivati nemške krvi, smo naši oboroženi sili dali nalog, naj se za primer, Nadalievanie na 2. strani Zagrebška vremenska vremena. Dunajska vremenska napoved čez dan hladneje. napoved: Poslabšanje Negotovo in (Nadaljevanje s 1. tirani) da bi nemike čete res vkorakale v Avstrijo, brez odpora umakne in počaka na odločitve prihod njih ur. Obenem je predsednik države Miklas imenoval generalnega inšpektorja vojske, pehotnega generala Silhovskega za vrhovuega poveljnika avstrijske oborožene sile. On bo izdajal nadaljnja navodila vojski. Jaz pa ee ob tej uri poslavljam od avstrijskega naroda z besedami: Bog čuvaj Avstrijo!« Godba je nato od6virala avstrijsko državno himno »Bog ohrani, Bog obvari...« Miklas: „Pred Bogom: Ne!" Dunaj, 11. marca. TG. Havas poroča, da je predsednik avstrijske zvezne države Miklas odklonil odstop zveznega kanclerja Schuschnigga in naročil vladi, naj ostane na svojem mestu in se naj nikar ne uda nemškim grožnjam. Razposlal je ludi poziv vsemu uredništvu, naj mirno ostane na svojem mestu. Ko sta nemški general Muffger. ki je na Dunaju nemški vojaški ataše, in Keppler, posebni Hitlerjev odposlanec, prinesla Miklasu ultimativno zahtevo, da mora biti sestavljena takoj nova vlada brez Schuschnigga, je predsednik Miklas odgovoril, da te zahteve ne more sprejeti in da ima kot od avstrijskega ljudstva svobodno izvoljeni vladar države dolžnost, za katero odgovarja samo Bogu in svoji vesti, da brani avstrijsko neodvisnost. Zaradi tega ne sme sprejeti nobenih navodil od inozemske nemške vlade. Nemški general je nato Miklasu odgovoril, da ima čas do 9. ure zvečer, da ultimat sprejme ali ne. Kje je Schuschnigg O kanclerju SchuecImiggTi krožijo najrazličnejše vesti. Tako govorijo, da so ga narodni «> cialisti ujeli i« ga drže zaprtega. Druge vesti pravijo, da je bil celo umorjen. Tretji govorno, da je pobegnil iz Avstrije v letalu. Iz verodostojnega vira pa je va5 poročevalec izvedel, da je bil Schuschnigg še ob 9. uri zvečer v svojem uradu na državnem kanclerstvu. medtem ko бо okrog palače rjovele tisočglave množice. Iz Bavarske prihajajo poročila, da se valijo nepretrgano velike množice vojaštva proti avstrijski meji. Ministri beze Budimpešta, 11. marca. Avstrijska ministra Guido Zernato in dr. Stockinger sta s svojima družinama pribežala na Madžarsko. V Berlinu: „Izdajalec Schuschnigg" Berlin, 11. marca, marca. TG. »United Press« poroča, da je njen dopisnik imel priložnost govorit z verodostojno vladno osebnostjo, ki se je izrazila, da »preživljamo sedaj zelo hude ure«. »Neverjetno je,« je ta oseba nadaljevala, »da Je en snm izdajalec bil v stanu epraviti druga proti drugemu dva nemška prijateljska naroda. Pod veleizdajalcem je menil kanclerja Schuschnigga. V glasilu ministra Gôbbelsa »Angriff« U »Вбг-senzeitung« st« izšla dva enako usmerjena članka, v katerih primerjajo »izdajstvo kanclerja Schuechnigga «z izdajstvom avstrijskega cesarja Karla in njegove žene Zite ined svetovno vojno. »Izdajalec Schuschnig« 1к> imel sedaj priložnost, da žanje, kar je sejal. S tem. da je Schuschnigg odstopil, bo avstrijsko poglavje, v kolikor to tiče narodnega socializma, zaključeno. Po državi bo nastopilo popolno pomirjenje po strogo, vnaprej določenem načrtu. Policija in narodni socialisti bodo sodelovali na isti način, kot so sodelovali pri veliki narodno-fsocialistični revoluciji v Nemčiji. Avstrij. armada pa bo rede volje pokorna novemu avstrijskemu kanclerju.« Ista oseba pa je dejala, da Hitler In narodni socialisti nikakor nimajo namena, priključiti Avstrijo k Nemčiji kot pokrajino. Avstrija naj ostane popolnoma neodvisna na isti način, kot je neodvisen tudi Gdansk. Toda po svoji obliki vlade In po svoji noranji organizaciji bo Avstrija podobna Nemčiji in bo v tem okviru sprejemala svoja navodila tudi od enega samega in edinega voditelja vseh Nemcev na svetu, to je Adolfa Hitlerja. Če je Schuschuigg mislil, da bo lahko s plebiscitom preprečil naravni razvoj hitlerjevstva in če je celo računal, da se bo mogel upreti z mobiliziranim letnikom 1915, so je silno motil in je to bilo dejanje človeka, ki je izgubil razsodnost. Hitler in GSring sta še takoi po Schuschnig-govem govoru dne 24. februarja sklonila, da mora biti napravljen radikalen kouec avstrijskem vprašanju s tem, da Schuschnigg izgine iz avstrijske vlade. Berlin, 11. marca. AA. Havas poroča: Sestal se je nemški tajni svet, ki je obravnaval zahtevo Seyse-Inquarta, naj vkoraka nemška vojska v Avstrijo. Iz Berlina uradno deinantirajo, da bi vkorakala »Reichswehr «v Avstrijo. Veliki hoji v Španiji Franco izvaja dobro pripravljene ofenzive In velesile? London, U. marca. c. V Londonu so tudi že obveščeni, da Nemčija zbira čete na bavarski meji. Angleška vlada je ves dan neprestano v stiku s poslaništvom na Dunaju in s francoskim zunanjim ministrstvom. Stalni diplomatski svetovalec sir Robert Vansitart je sprejel opoldne avstrijskega poslanika barona Frankeusteina In se z njim pogovarjal nad eno uro. Ko je bil nemški zunanji minister Ribbentrop pri angleškem zunanjem ministru lordu Halifaxu, je slednji vprašal nemškega ministra, če je nemška vlada voljna dati zagotovila, da se ne bo pod nobenim pogojem vmešavala v avstrijski plebiscit, je von Ribbentrop odgovoril, da takšnega jamstva ne more dati Stališče nemške vlade še ni določeno. Nem-čija želi, je dejal Ribbentrop, da bi z Anglijo dosegla prijateljske odnose in je pripravljena Angliji dati velike ugodnosti, ako bi se angleška vlada popolnoma odmaknila od srednje Evrope in Nemčiji prepustila, da sama uredi svoje odnose s srednjeevropskimi državami brez tujega posredovanja. Nemčija bi rada srednjeevropska vprašanja, to je svoje odnose do Avstrije in Češkoslovaške uredila prej, preden bi stopila z Anglijo v pogajanja. Toda lord Halifax je odvrnil, da se angleška vlada prej ne bo pogajala, dokler od nemške vlade nima zagotovila, da bo pustila pri miru srednjo Pariz, 11. marca. c. V Parizu je zanimanje za vladno krizo stopilo popolnoma v ozadje. V vseh parlamentarnih krogih govore samo o dogodkih v Avstriji O krizi se sploh ne govori. Tako je poslanski klub desnice »Alliance démocratique« izglasoval resolucijo, v kateri zahteva, da naj vsi podpro enotno vlado Francozov brez ozira na osebe, ki bi bile tej vladi na čelu. (Nadaljevanje s I. strani.) toliko popolna. Zakaj mi vemo, da Stalin zasleduje tudi že Vorošilova in da namerava posaditi na zatožno klop še celo vrsto generalov in diplomatov, ki jih vse dolži najpod-lejših zločinov zoper lastni narod in domovino. Pustimo na strani vprašanje, ali so obtoženci in tisti, ki jim bodo še sledili, res zagrešili vsa ta zlodejstva ali ne, ali so krivi teh deliktov ali drugih, v tisti meri. kakor jih dolži državni tožilec, ali v manjši. Tudi si lahko prihranimo vprašanje, zakaj so obtoženci od začetka vsako krivdo zanikovali, potem pa skesano priznali vse in še več. Tudi nas ne mika razglabljati, ali imamo tu opraviti s takozvano neodgonetljivo tajinstvenostjo ruske duše ali s kakšnimi skrivnostnimi sredstvi, s katerimi se lahko izvejo iz človeka resnični ali vmišljeni zločini, ali pa so mogoče delovale le znane grozovite muke aziatskih rabljev — to za razmotrivanje s političnega vidika ni važno. Prijatelj boljševiške Rusije si bo moral zastaviti neizbežno alternativo. Če je vse, česar Stalin dolži prvake oktobrske revolucije, Ljeninovo staro gardo, svoje sodelavce vseh dvajset let sovjetskega režima, zraven pa najboljše strokovnjake rdeče vojske in znanstvene korifeje, potem ni mogoč nol>en drug zaključek, kakor ta, da so vsi poglavitni stebri ruske komunistične vladavine trhli, gnili, manjvredni subjekti brez vsake morale, ki so zmožni izdajalstva naroda, domovine, države pa najpodlejšega umora, samo da si osvojijo oblast, odstranijo svoje tekmece in si zavojujejo najbolj donosna in topla mesta. Če pa jih Stalin dolži takih strahotnih zločinov po nedolžnem, potem je on prava zver v človeški podobi, najbrez-obzirnejši tiran vseh vekov, čigar krvoločnost meji na norost. In kaj naj v obeh slučajih sodimo o narodu, ki vse to mirno trpi kakor čreda topih sužnjev? Kaj porečejo na to sim-patizerji sovjetske vladavine, ko so sedaj izvedeli, kakšni ljudje so zusuovali in ustanovili boljševiško vzor-državo, ako namreč verjamejo Stalinu, ^e pa smatrajo Ljeninovo prve in najzvestejše tovariše za nedolžne žrtve, kakšen pridevek zasluži Stalin, ki je dozdaj v njihovih očeh veljal za enega največjih nož zgodovine, ki mu je usoda namenila mesto in čast obnovitelja sveta s pomočjo ruskega gćnija? Tudi drugi veliki državniki so marsikaj zagrešili v svoje namene, toda takega moralnega pretresa, kakor ga je povzročil Stalin s temi procesi, ki so gotovo vrhunec Justičnega zločinstva (če so obtoženci nedolžni), menda ni zagrešil še noben politik krščanske ere; bolj pošteni eo bili tisli trinogi, ki so svoje žrtve brez takih juridičnih prevar dali enostavno poklati. Pomisliti pa moramo še to. da nimamo v tem slučaju opraviti s politiki stare šole, kapitalističnih režimov, »gnilega zapada«, ampak z voditelji in s sistemom, ki se proglaša za rešitelja človeštva od trinoštva, suženjstva in človeka nevrednega položaja, za preroke nove, globlje socialne morale in lepšega življenja. Niso še pretekli trije meseci, ko je bila iz Rusije po vsem svetu oznanjena parola, da Stalin pripravlja »novo in popolno demokracijo^ da ji je v Rusiji že položil temelje in da si bo iz Moskve mirno osvojila vee svet v »konstruktivnem delu< roko v roki z vsemi buržuji, ki so dobre volje. In prijatelji ter občudovalci tega socialnega evangelija in bodoče demokratične človečanske kulture so pridno zapeli v skupnem zboru, kako da se bodo odslej vsi narodi združili v eno kolo, da pod vodstvom USSR porazijo vse trinoge, sovražnike demokracije in tlaHtelje politične ter duhovne svobode. Sedaj pa so primorani ugotoviti, da so bili globoko prevarani, zakaj sistem, ki vodi v lastni državi do takih posledic, ki rušijo vsako svobodo, moralo iti človečanske principe, pač m zmožen, da bi prerajal svet v luči demokracije, humanitete in brezpogojne pravice. Nekateri se v svojem globokem razočaranju tolažijo, češ, vsaka revolucija je požirala svoje otroke, Stalin že ve, kaj dela; če iztrebi vse svoje nasprotnike, bo Rusija kon-solidirana. Mislimo, da v tem odgovoru tiči velika samoprevara. Francoska revolucija, ki primeroma ni bila nič tnenj daleko in glo-bokosežna ko ruska in je prelivala ogromne potoke krvi. se je v štirih, petih letih iz-divjala in pomirila, sovjetska Rusija pa še v dvajsetem letu revolucije doživlja strahote krvoprolitja. maščevanja in preganjanja, ki še ni doseglo viška, ampak obeta postati še grozneje. To je gotovo abnormalno. Procesi pa so pokazali, da opozicija ne upada, ampak da čedalje bolj raste v šir in na globoko, da se razi ozn je v najrazličnejše smeri, v desničarsko in levičarsko, dn je enotnost boljševizma gola utvara, ki jo diktator vzdržuje le s skrajno silo in da se v tein oziru komunistični režim prav nič ne ločuje od carskega v zadnjih desetletjih svojega razpada, ki je tudi gromadil procese na procese, ne da bi dosegel svojega cilja. Kdo naj potem verjame, da bo Stalin s potolči krvi Rusijo konaolidirnl? S pomočjo ljudi, ki se že dvajset let samo prepirajo o vsaki črki svojega sistema in drug drugemu ne zaupajo ter vidijo v svojem sodelavcu opasnoga tekmeca in sovražnika v liorbi za oblast, Id se ga je treba čimprej izneblti? 0 zunanjepolitičnih posledicah moskovskega procesa ni treba veliko govoriti. En sani popled v francoske liste dokazuje, kako silno je Stalin kompromitiral Rusijo, ko jo je sam postavil na sramotni oder. Saraijosa, U. marca. TG. »International News Service« poroča, da je nacionalistična armada generala Franca začela svojo veliko, najbolj skrbno pripravljeno spomladunsko ofenzivo na 150 km dolgi fronti v a r a g o n ski pokrajini. Francovim četam poveljuje general Yague. Nacionalisti so na tem odseku zbrali vsaj 1500 topov in razpolagajo z velikim številom svežih in naj-j bolj moderno opremljenih čet. V službi napadalne armade je 800 bombnikov. Republikanske tete so lani v decembru nacionaliste potisnile it Belchite in jih vrgle nazaj p globini kakšnih 25 do 30 km. To pokrajino t mestom istega imena hočejo sedai nacionalisti zasesti »n je to prvi cilj njihove ofenzive. Ofenziva se je začela s trditi m topovskim ognjem, ki je trajal celih 48 ur. Neto so čete napadle v treh ; kolonah, ki jim poveljujejo generali Ballino, Aran-j na in Yague, ki je obenem tudi vrhovni poveljnik vsega odseka. Nacionalisti so na 100 km dolgi črti vrgli republikance iz njihovih postojank ter jih i ponekod pognali 20 km nazaj. Borbe so silno i srdite in telo krvave. Republikanska obramba je ' dobra. Toda nacionalističnega navala le ni mogla peklenski stroji Jeruzalem, 11. marca. AA. (Havas.) V Palestini so bili na več mestih teroristični incidenti. Snoči eo našli na železniških progah iz Jeruzalema ▼ Tel-Aviv in v Egipt tri peklenske stroje. Dva sta eksplodirala na progi iz Tel-Aviva v Jeruzalem, enega so pa našle vojaške straže, ki nadzirajo železnice in ceste. V severnih krajih Samarije nastopa teroristična tolpa, ki jo vodi neki pobegli kaznjenec. V neposredni okolici Jeruzalema eo razbojniki izropali vas. V severni Palestini se je danee nadaljeval boj, ki so ga včeraj vodili s teroristi in v katerem je padlo 30 teroristov, z nezmanjšanim ogorčenjem. I - „Nemčija zahteva samo to, kar so ji vzeti" Rim, U. marca. AA. (Štefani.) Državni namestnik za Bavarsko in predsednik nemške kolonialne zveze general v. Epp je imel v fašističnem zavodu za italijansko Vzhodno Afriko zelo zanimivo predavanje o nemških kolonialnih zahtevah. General v. Epp, ki ee je pravkar vrnil s potovanja po Libiji, se je zelo pohvalno izrazil o kulturnem, gospodarskem in organizacijskem delu Italije v tej koloniji. Predavatelj je nadalje izjavil, da je našel v Libiji stvari, ki pomenijo triumf močne nacionalne volje. Nato je govoril o socialnih in sodobnih osnovah italijanskega kolonizato-ričnega dela, poudarjajoč, da skrbi moderna italijanska kolonizacija predvsem za kmeta in delavca. Predavatelj je nato podčrtal sorodnost med socialnimi stremljenji tretjega nemškega cesarstva in fašistične Italije. Svoja izvajanja o nemških kolonialnih zahtevah je general v. Epp zaključil s stavkom, da Nemčija ne zahteva tuja posestva, marveč da ji vrnejo samo to, kar so ji svojčas vzeli. Kriza v FrancVi Parie, 11. marca. b. V krizi francoske vlade doelej še ni bila zabeležena nobena važnejša sprememba. Pogajanja se vodijo zelo rezervirano in se govori le o štirih možnih kompromisih: L O čisti vladi ljudske fronte, ki jo pripravlja Leon Blum. Ta rešitev bi pomenila povrnitev k letu 1936; 2. O vladi radikalnih socialcev in socialistov s podix)ro komunistov. Poučeni krogi trdijo, da bi takšna rešitev naletela na velike težave v samem senatu; 3. O homogeni socialistični vladi, za katero kaže zelo slabo; 4. O razširitvi vlade ljudske fronte, ki bi ji pripadala tudi skupina Reynauda, dalje bi v njo vstopil poslanec demokratske sredine kakor tudi drugi politiki iz cen-truina. Vlada, ki bi bila tako sestavljena, bi se v zunanjepolitičnem oziru povsem odrekla nevme-šavanju v špansko državljansko vojno, v gospodarski politiki pa bi bilo njeno geslo varčevanje. vzdržati in so Francove čete prodrle skozi republikansko obrambo kar na štirih krajih. Salamanca, 11. marca AA. (DNB) Po poročilu nacionalnega vrhovnega poveljništva nadaljujejo na aragonskem bojišču čete generala Franca svoje prodiranje. Nacionalne čele so povsod strle sovražni odpor in prodrle globoko v sovražno kraje. Na levem krilu Belchite so nacionalne čete pri Virgen del Pueblo naletele na močan odpor sovražnika. Nacionalne čete so z naskokom zavzele sovražne postojanke in se polastile Belchite, ki so Jo bile avgusta meseca lanskega leta republikanske Čete zavzele po enem tednu boja. Nacionalne čete so izkoristile nered sovražnika in so prodrlo še dalje Pri tem so zavzele mnoge vrhove in naselbine, med njimi tudi Noguelas. Izgube sovražnika so zelo velike, na nacionalni strani pa malenkostne. 3500 miličnikov Je prišlo v ujetništvo, nacionalne čete so razen tega zaplenile ogromna količine vojnega materiala, medtem tudi 5 tankov. Na madridskem bojišču so nacionalne čete zavzele na področju Sierre Guadarame nasprotne postojanke v gorovju Malagosto. Sovražnik je skušal štirikrat zavzeti izgubljene postojanke. Pri teh napadih je imel 500 mrtvih. Med letalskimi boji so naši sestrelili pet sovražnih letal. Poročevalci na bojišču javljajo, da so nacionalne čete v zadnjib dveh dneh zasedle 22 postojank. Belchita, U. marca. AA. (Havas) Nacionalisti so prišli v meslo in zavzemajo posamezne hiše na ta način, da podirajo vrata in se dvigajo iea balkone v notranjost poslopij. Belchita je popolnoma razdejana. Mesto kaže še bolj ialostno sliko kakor Teruel. Nacionalni oddelki so ie zapustili mesto in zasledujejo sovražnika, ki te umika na visoko planoto EI Sasso, 3 km vzhodno od mesta. Nacionalna letala ga brez prestanka obstreljujejo s strojnicami. Med ujetniki je tudi večje število miličnikov mednarodne brigade. Na desnem krilu so nacionalne čete prodrle proti Montalbanu. Prodiranje je tod zelo težko, ker je zemeljska površina zelo razčlenjena ln so mora zaradi tega sovražnik poslužiti svojega avtomatičnega orožja. V središču so včeraj nacionalisti prodrli nad 10 km globoko. Izgube nacionalistov so malenkostne, ker se sovražnik samo umika. Barcelona, 11 marca. AA Havas: Vojno ministrstvo objavlja: Nacionalistična ofenziva se nadaljuje. Morali smo Izprazniti Pueblo de Alberton, Corlez de Aragon in Ernito di San Gregorio. Izvršili smo več protinapadov in ujeli več vojakov, ki pa so večinoma tuje narodnosti. Pri dveh letalskih borbah je sovražnik izgubil tri dvomotorna letala. Mi smo izgubili šeet lovskih letal. Po drugih frontah ni bilo n'česar novega. Vroet* • ДЛИО& »Jugoslovenski Kurir« poroča, da vlada z novimi amandmani zahteva od Narodne skupSčine pooblastilo, da najame notranje posojilo v znesku 4 milijard dinarjev. Obrestna mera za novo posojilo bo znašala 6%. Posojilo se bo porabilo za zgraditev naše železniške in cestne mreže, za zgradbo javnih poslopij in za državno obrambo. „Jutro" bi rado opralo JNS Belgrad U. marca. m. Z »Jutrovo« obrambo zaradi napadov poslancev JNS na našo vojsko se bavi ludi današnja »Samouprava«, ki ugotavlja, da je »Slovenec« čisto točno ugotovil, da je skupščinska opozicija izrazila svoje nepatriotično stališče proti naši vojski o priliki razprave o proračunu ministrstva za vojsko in mornarico. V ostrini tega stališča so se izkazali tudi poslanci kluba JNS. »Jutto« skuša prikazati stvar čisto drugače in pravi, da so se poslanci JNS omejili od izpadov RaŠeviča. Toda to, pravi »Samouprava«, ni točno. Ko je Janko Baričevič s patosom, z igralsko pozo z govorilnice dejal, da Rašoviča »ni v skupščini«, s tendenco, da bi se iz tega napravila Samomor na Rožnihu Ljubljnna 11. marca. Danes popoldne ob pol 5 so našli ljudje na Rožniku nad starim streliščem obešenega starejšega moža. Poklicali so policijo. Policijska komisija zdravnika dr. Lužarja in v. nadzornika Močnika je ugotovila, da je ohešenec 62-letni delavec in mentni ubožec Jakob Rihar, ki se je pred dnevi poslovil iz mestnega zavetišča, nekaj časa taval po meslu, nato pa šel prostovoljno v smrt. Njegovo truplo je bilo prepeljano v mrtvašnico. Osebne vesti Belgrad 11. marca. m. Prosvetni minister je podpisal odlok, po katerem so prevedeni: Jožko Babsek, vršilec dolžnosti upravitelja meščanske šole v Ptuju, za profesoija V. skup. državuega učiteljišča v Mariboru, Friderik Jugovič za profesorja VI. skup državne realne gimnazijo v Murski Soboti, dr. Pavel Gustinčič za profesorja Vf 11 skup realne gimnazije v Mariboru. Dragoinila Fras. suplentlnja na meščanski šoli v Ribnici, je dodeljena ženski realni gimnaziji v Ljubljani. Z odlokom proinotnega ministra so postav IJeni za uradniške pripravnike: Ivan Flegar, ma tnrant Iz Darde pri 12. sekciji za vzdrževanje proge Varaždin pri ravnateljstvu v Valjevu. inž Ivan Poenčar za uradniškega pripravnika v kurilnici v Mariboru LjublSrt .Vnkn za urndniškeg. pripravnika na postaji Maribor, od koder Je nat> I vznemirjenost in senzacija, so poslanci JNS najglasneje protestirali. Sele tedaj, ko se je videlo, da je Rašovičev primer čisto navadna mistifikacija in nespretno pripravljen trik, je prišlo do intervencije dr. Vase JovaLoviča in Ivančeviča. »Samouprava« nadalje ugotavlja, da se ne sme pozabiti, da je klub Janko Baričeviča isto kakor klub JNS samo razdeljene so vloge. Vsi člani Baričevičevega kluba so najuglednejši favoriti režima Jevtič-Velja Popovič. Vsi ti ljudje bi morali biti levo krilo JNS, in so najradikalnejši in ostrejši od svoje »matice« Zaradi tega »Jutrova« obramba izgublja na vrednosti, ker je to dejstvo naši javnosti znano. po prošnji prestavljen na postajo Belgrad-Donava, in Ve.česlav šiška na postaji LJubljana-gorenjsld kolodvor. Nadalje so postavljeni uradniški pripravniki: Franc Korošec v kurilnici v Mariboru, Rudolf Zupan za dnevničarja pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani, Miroslav Bergej iz Žirovnice za dnevničarja v dolžnost prometnega zvanlčnika 1. razr,, Leopold Bezket iz Leskovca za dnevničarja, dalje za dnevnlčarje: Franc Parazin iz Ho8 pri Mariboru, Jože Jereb iz Borovnice, Stanko Jereb iz Črnomlja, Rudolf Mavec iz Dolnjega dola, Janez Oinejc iz Tacna, Karel Riftarevič iz Radenskega vrha, Ivan Štern iz Leskovca in Josip Šega iz Gornje vasi. Iz skupščine Belgrad. 1. marca. m. Na snočnji seji Narodne skupščine je bil davi ob dveh sprejet tuai proračun za ministretvo eocialne politike in ljudskega zdravja. Od Slovencev eta pri tem proračunu govoril» dr. Franc K'ar in dr. Andrej veble. Danes Narodna skupščina ni imela seje. Pri» hodn;