313. štev.
Posamezna številka 6 vinarjev.
»DAN; izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1'20, z dostavljanjem na dom K 150; s pošto celoletno K 20'—, polletno K 10-—, četrtletno K 5*—, mesečno K 1'70. — Za inozemstvo celoletno K 30‘—. — Naročnina no :::	pošilja	upravništvu.	:s
!5:	Telefon Številka 118.	:::
V LjubIjani, sobota dne 9. novembra 1912.
Leto I.
— BM——M
•••
•••
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
• •• • ••
Posamezna številka 6 vinarjev.
s:	Uredništvo	in upravništvo:	:u
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po-:::	pust. — Za odgovor je priložiti znamko, n;
:::	Telefon	številka 118.	:::
Bolgarske zmage.
Kar je dokazala bolgarska armada v treh tednih svojega pohoda na Carigrad, nima primere v svetovni zgodovini. Dne 19. oktobra le prestopila bolgarska armada mejo pri Mustafl Paši in Je v 19. dneh zavzela vso Traki jo — danes stoji pred carigrajskimi trdnjavami. Zrna-ge pri Loznem gradu pri Lile Burgas in pri Corju se lahko prištevajo k največjim zmagam, ki jih je kdaj kaka armada dosegla. Naglica s katero prodira bolgarska armada se da komaj primerjati zmagoslavnemu pohodu Napoleonove vojske leta 1807. — Nemci se zelo radi bahajo s svojimi zmagami proti Franciji 1. 1870
N-3mci so takrat rabili od Wotha do Metza_____
za daljavo 50 kilometrov — brez boja 8 dni}, da so obkolili Metz po treh bitkah so rabili 13 dnij. — Bolgari pa so po neprestanih bojih in po treh velikih zmagah prešli davljavo 150 kilo-metrov — v 17 dneh. To je občudovanja vreden boj, ki ga svet doslej še ni videl. NI dvoma, da bodo bližnji dnovl prinesli popolno zmago — ki ho za Turke tem bolj usodna, ker se godi pred samim Carigradom, ki bo postal s tem prizorišče groznega poraza in poloma, kakor ga ie koma] doživelo kako drugo mesto.
V svojem obupnem boju skušajo Turki ubraniti zadnje trdnjave pred Carigradom t. zv. Čatalške trdnjave.
Čatalška obrambna črta ie 50 kilometrov oddaljena od glavnega mesta ter se razteza čez polotok od Čatalškega jezera do trdnjavice Karaburum ob Črnem morju. Čatalško črto so vporabill prvič za obrambo leta 1878., ko le ruska armada ogrožala Carigrad. V vsej naglici je dal takrat zgraditi inženir, gener. Blum paša, trdnjave, ki pa se niso zdele porti dovolj močno in je zato prej sklenila mir, kakor pa da bi se bila na čatalški črti. Po vojni so trdnjave izpopolnjevali pod vodstvom Baker paše seveda z vednimi premori, ker je bila vedno denarna suša. V teku časa so vendar čatalške trdnjave toliko izpopolnili, da imajo precej odporne sile, če so seveda tudi dobro oborožene. Čatalška črta ie dolga 30 kilometrov In če bi imela 250 težkih pozicijskih In poljskih topov, tedai Jo 60 do 70 tisoč mož brani lahko precei dolgo časa, tudi proti številni premoči. Trdnjavice so baje v ugodnih legah in krijejo druga drugo prav dobro ter imajo okope z obrambno fronto na vse strani. V severnem delu nima čatalška črta tako ugodnega strelnega polja kakor v južnem, vendar ni slaba. Trdnjave ne odgovarjajo vsem modernim zahtevam, zlasti niso dovolj 'zavarovane proti težkim topovom. Mirovna posadka obstoja iz 24 kompanij trdnjavske artiljerije ter nekaj oddelkov pionirjev. O kakovosti in kalibru pozicijskih topov ni nič natančnejšega znanega.
V te trdnjave se bo zaletela sedaj bežeča turška armada. Toda tudi to Ji ne prinese rešitve. Nered, obup, glad, pomanjkanje discipline, vse to bo pospešilo njen pogin. Iz Carigrada ne bo pomoči, ker se tam boje razbitih čet. ki jemljejo, kar jim pride pod roke. V Carigradu že več dni primanjkuje hrane in divji azijati kradejo in jemljo po sili, da si ute-se glad — kajti turška vojska strada že cel teden. Sedaj ko bo bežeča armada segnana skupaj na ozek prostor pri čatalšklh trdnjavah bo postal boj za obstanek tem večji . . . Vsak bo skušal rešiti sebe Armada ne more drugam bežati, kakor v Carigrad ali v morje. Ako Kurdi zažgo Carigrad, bo poraz tem hujši. Človeška domišljija si komaj more predstavljati.
kak boj bo nastal okoli Carigrada, iz katerega ne bo drugega izhoda, kakor na morje. S turškimi ladjami se bodo mogli komaj rešiti bogataši in višji uradniki — vse drugo se bo moralo udati na milost in nemilost ali pa bodo padli tisoči v medsebojnem boju, ki bo nastal med prebivalstvom In vojaštvom. V Carigradu že slutijo nesrečo in v velikem strahu pričakujejo groznega dne, ki se bliža s tako naglico. Kdor more, beži. Edina rešitev za mesto Je, ako se prej sklene mir, preden pride pogin.
POROČILA IZ SKOPLJA.
Sedaj šele se da prav presoditi velika zmaga srbske armade. Poročevalci listov so šele te dni prišli iz Vranje v Skoplje in poročajo o velikem porazu, ki so ga Turki doživeli pri Kumanovem. Poslanec Klofač, ki je tudi na bojišču, zanimivo popisuje, kako se Je izvršil cel poraz. Srbska armada Je mislila, da so pri Kumanovem samo predstraže. Toda tu ]e stala cela armada, ki se je po odločnih srbskih napadih spustila v obupen beg. Turki so si boj s Srbi predstavljali za tako lehak, da so hnell celo žene In otroke v taboru s seboj. Po begu so se našle na bojišču zanimive stvari. Ko so se poročevalci v vlaku peljali po polju mimo Kumanovega — so ležali po polju še celi kupi konjskih trupel. Celo ozračje je polno gnilega mrtvaškega duha. Tudi mrliči niso še vsi pokopani. Tu in tam leže na kupu vozovi, ubita živina in kupi mrtvih vojakov. Kako malo so bili Turki pripravljeni na boj, se vidi v tem, da se najde turške bajonete in sablje — nenabrušene. Poveljnik v Mitroviči je šele 36 ur po napovedi vojne zvedel, da se je vojna začela. — O begu skozi Skoolie poročajo prebivalci grozne stvari. Ko je turška armada po boju pri Kumanovem bežala proti Skoplju, je mislil vsak le na svojo rešitev. Edini, ki so se ustavljali, so bili Albanci.
V	Skoplju so bili trije vlaki pripravljeni za ranjence. V te vlake so najprej pobegnili prebivalci. in so vse vagone napolnili. Ko pa so pridrveli vojaki, so s silo pometali ljudi iz vlaka in so se začeli klati za vsak prostor v vlaku
—	drugi so bežali naprej. — Po mestu se ie raznesla novica, da bodo Srbi vse Turke poklali — zato so kristjani zaznamovali svoje hiše s križi. Albanci pa so to porabili in so planili po kristjanih.
Po takem begu je bilo razumljivo, da se turška armada ni več zbrala, da bi se nostavlla v odpor. Srbi so Imeli dovolj časa, da so razmere uredili In okrepčana armada le naslonila svolo zmagovito pot proti Prilepu In proti Solunu.
Pri Prilepu si je srbska armada izvojevala po dveh dneh enako slavno zmago, kakor prvo pri Kumanovem.
Drugi del pa stoji pred Solunom.
ALBANIJO ALBANCEM.
Nemški listi so vzdignili zadnji čas velik hrup zaradi Albanije. Pravijo, da so se Srbi pregrešili proti pogoju, pod katerim so velesile dovolile vojno na Balkanu. Srbi so baje prelomili tudi pogodbo, ki veže balkanske države, ker so zasedli, kar ne spada v njih delokrog. Take smešne stvari smo Čitali. »Balkan balkanskim narodom«, pravijo Nemci, to Je treba razumeti tako, da se pravi: »Albanijo Albancem«. To je treba baje izvesti že zaraditega. ker Albanci Srbe zelo sovražijo in se ne bodo udali. (Seveda Nemcem bi bili menda radi pokorni.) Trditve nemških listov so budalosti prve vrste. »Balkan balkanskim narodom« si je treba raz-
lagati tako, kakor ga razumejo na Balkanu. Avtonomija Albanije — Je le želja onih, ki bi radi tu zavarovali svoje »nadaljne interese«. Albanci so narod, ki sploh nimajo smisla za kako državo. Razdeljeni so na več rodov, ki živi vsak zase in se prav malo zanimajo za avtonomijo. Glavna stvar Jim je, da so razmere take, da lahko pobijajo in žive na račun drugih. Zato Jim seveda Srbija ni po volji. V turških časih so lahko klali Srbe in kradli njih imetje. Srbija pa bo uredila v teh krajih razmere tako, da se bo končno tudi ta doslej Evropi tako zaprta dežela — odprla kulturi. Nemci pa bi zelo radi imeli nekulturni narod
 menda za svojo »kulturo«. Zakaj neki niso
Nemci pri nas tako vneti za to, da dobi vsak narod svojo avtonomijo?
EN MESEC VOJNE.
Nihče na svetu ni pred mesecem pričakoval, da bomo v teku enega meseca doživeli take velike dogodke. Včeraj Je minulo en mesec, odkar Je Črna gora napovedala Turčiji vojno.
Ako pregledamo liste pred enim mesecom — vidimo v njih Še polno negotovosti. Nihče ni vedel, kaj se pripravlja. Tekom enega meseca se Je Izpremenll zemljevid Balkana — pa tudi politični zemljevid Evrope.
Dne 9. oktobra so telegrami poročali, da ie kralj Nrkita dal ukaz, da čete prestopijo mejo. Danes Je torej en mesec, ko so se začele prve praske. — Kaj so dosegli Črnogorci v enem mesecu?
Črna gora je imela pripravljene 4 divizije. Vodili so jih: general Vukotič; general Marti-novlč, prestolonaslednik Danilo in general Bo-zovič. Divizija generala Vukotiča je marširala v treh kolonah. Ena je šla na zapadu iz Kola-šina čez Lepenac na Bjelo polje in Sjenico; druga je šla od Adriievice čez Berane na Novi Pazar, tretja pa čez Brskut na GusinJe in Glave na Peč. Te kolone so začele boi 10. oktobra.
— 10., 11. in 12. so bili boji pri Bjelem polju, pri Beranih in pri Gusinjah. Dne 13. oktobra je zapadna kolona vzela Bjelo polje, 16. oktobra je srednja kolona vzela Berane in 20. oktobra je južna (tretja) kolona vzela Plava m Gusinje. Dne 25. oktobra je šla zapadna kolona ob Livnu navzgor in 26. oktobra se je združila s srbsko, armado pri Sjenici. Dne 27. oktobra je šla sred-
, nja kolona proti Rozaju. 28. oktobra ga ie vzela
— in 31. je bila v Peču.
Divizija prestolonaslednika Danila je operirala pri Podgorici čez Tuzi proti Skadru in Lešu do iztoka Drine.
V	dneh 11. in 12. oktobra je dosegla zmage pri Dečiču, Vranju, šipčaniku in Roiani. Dne 14. oktobra je padel Tuzi. Dne 16. j,e šla kolona naprej proti Skadru. kjer še danes nadaljuje svoj boj.
Divizija generala Martinoviča je šla proti Tarabošu na Skader. Dne 10. oktobra je začela boj in 20. oktobra je zasedla Belaje. Dne 21. oktobra se je začelo obleganje Taraboša, ki do danes še ni padel.
Brigada generala Bozoviča je šla iz Bukovice na Plevlje in je 28. oktobra mesto zavzela. To so uspehi enega meseca. Črnogorska amiada ie zasedla tudi obe pristanišči in je s tem izvršila svojo nalogo. Edino Skader je trd oreh. ki je zahteval že mnogo žrtev — in se še drži.
Za zmagovito črnogorsko armado so kmalu stopile na bojišče druge armade in po enem mesecu boia srno že pred Solunom in pred Carigradom.
Vopa.
Sedaj je tudi bolgarska brzojavna agentura priobčila uradno poročilo o veliki bitki od 29. oktobra do 2. novembra, v kateri so strli turško vzhodno armado. To je zajedno prvo uradno bolgarsko vojno poročilo: Kakor da bi Bolgari čakali, da morejo pokazati svojo sijajno zmago. Govore naj številke, ne traze: na obeh linijah Lile Burgas-Bunar Hisar in Čorlu-Saraj so izgubili Turki nad 40.000 mrtvih in ranjenih in 2800 vjetih. Vrhutega je padel v bolgarske roke velikanski bojpi plen. Turki so se, popolnoma poraženi, izgubivši precejšen del svoje artilerije, umaknili za čataldske utrdbe, kamor so jim sledili zmagoviti Bolgari. In kakor poročajo četudi še ne potrjena poročila, so tudi tu doživeli strašen poraz, menda zadnji udarec. Zdi se. da so bili Turki prisiljeni, zapustiti čataldske utrdbe. Tako od vzhodne kot od zapadne turške vojske se nahajajo sedaj samo še razbiti ostanki, ki so nesposobni za večji odpor in tudi ne bodo mogli ničesar spremeniti na sedanji situaciji. Carierad je v nal-večji nevarnosti in brez obrambe.
Med tem so tudi Srbi in Grki že dospeli pred Solun. In tudi Solun se ne bo mogel držati. Srbi so po bitki pri Kumanovu izvojevaH sijajno zmago tudi v krvavi bitki nri Prilepu.
Mesto kraljeviča Marka je padlo v srbske roke.
Od velike evropske Turčije je sedaj v turških rokah le še par oaz, ki pa se nikakor ne bodo mogle dolgo držati in ozki teren na progi Čataldža-Carigrad. Zavezniške zastave plapolajo na obalah vseh treh turških mori). Se par dni in evropske Turčije ne bo več. Vojna bo končana, nakar se bo pričel še bolj interesantni diplomatski bo). Balkanska zveza si bo morala vse to. kar si je dosedaj priborila s krvjo, priboriti še enkrat z uma svitlim mečem.
*
KRVAVA BITKA PRI PRILEPU MED SRBI IN TURKI.
Skoplje, 7. novembra. Prilep, mesto legen-darlčnega kraljeviča Marka, okolu katerega se suče cela vrsta srbskih narodnik pesmi, je padel po krvavi bitki v srbske roke. Srbi se niso ustrašili niti največjih žrtev, da dobe v roke to zgodovinsko mesto, ki Jim pripada tako historično kakor etnografično.
Bitka je traja la cela dva dni In je bila menda še strašnelša, kot ona pri Kumanovu. Končala se je s sijajno zmago srbskega orožja. Do sovražnika je vodila samo ena pot in še ta Je bila popolnoma neporabna za topove in vozove. Turkov je bilo 20 bataljonov s štirimi baterijami. Te silne turške pozicije bi lahko vzdržalo samo 10.000 Turkov. Srbi so zamogll pripeljati na bojišče samo eno baterijo. Vse v slike terenske težkoče In turški odpor je morala premagati pehota sama. Turkj so branili svoje pozicije kakor levi. Srbska pehota je morala Izvršiti naravnost nadčloveško delo.
Več važnih točk ie padlo že tekom prvega dne v srbske roke. Med strašnim deževjem In silnim grmenjem turških topov so plezali Srbi po strmih skalah in z bajonetnim naskokom zavzeli eno pozicijo za drugo. Turška armada je bila drugega dne že popolnoma razbita In se je z velikanskimi Izgubami umaknila v največjem neredu proti Bltolju.
Zmaga pri Prilepu, četudi je bila zelo drar'«’ ‘r> Sp holl '•ov/fUernlls' slavo turskega
LISTEK
M. ZEVAKO:
V senci jezuita.
(Dalje.)
»Ali ste bili tam?« je vzkliknil Ludvig osuplo.
»Okrog hišice bi bil vrtiček ... in ti bi imel čedo. ki bi se vračala zvečer žvenkljaje za kravo vodnico, dočim bi trobil vaški čednik planinski rog... in ti bi se vrnil z dela, in tvoja Katica bi te sprejela z razprostrtimi rokami.«
»Gospod! Gospod! Nehajte da ne znorim!«
»Pa bi sklonila svojo lepo glavico na tvoje Široke prsi in bi ti rekla s svojini glasom, ki je še slajši od planinskega roga: »Ludvig, kako sva zaslužila, da nama je dal Bog toliko sreče!«
»Gospod Tribulet!« je zaihtel Ludvig.
»Vse to lahko uresničiš, Ludvig. Nocoj, še to noč, ko boš spet na straži, ti prinesem tisoč Srebrnjakov po šest liver...«
»Tisoč Srebrnjakov po šest liver! S tem lahko kupim hišo. mlekarno, pohištvo in orodje, vrt in še pašnike povrhu!«
»In Katico dobiš! Tisoč Srebrnjakov po šest liver, po šest pariških, ne navadnih liver
—	ali slišiš? ...«
»šest tisoč pariških liver! To je sreča! Ljubezen! Paradiž!...«
»In zato ti je treba samo odpreti tale yrata...«
»Gor-pod Tribulet...«
»Usmilite se!«
Namesto da bi odgovoril, je Tribulet zopet zaigral »Planinski ro«v<
Zadihavaje SS, opotekaje se z leye na de-
sno. vso glavo v ognju, ga je poslušal vojak Ludvig
In ko so zadnje note zamrle v žalostnem, čemernem zraku, si je potegnil orjak z obema rokama preko čela ter izpregovoril s hripavim glasom:
»Med enajsto in drugo uro ponoči bom spet na straži...«
»Dobro! In jaz pridem sem o polnoči s tvojimi tisoč fivrami. Ali mi odpreš?«
»Da!«
Tribulet je stekel... ves neumen veselja, grizoč se v ustnice, da ne bi zakričal...
Ves ostanek dneva mu je potekel v mrzlični nestrpnosti.
Pokazal se je vsepovsod, izjavljaje plemičem, ki so ga povpraševali zaradi nemilosti, v katero je padel pri kralju, da se hoče jutri vreči pred njim na kolena ter ga preprositi, da ga sprejme zopet milostno v svojo bližino.
Okrog devete ure je bil že v svoji sobi. do-končavaje priprave za beg.
»V tej vreči je denar dobrega Ludvika... Blagi Ludvik, da bi le našel srečo s svojo Li-zbeto ... ne. Katica je! Ali, in ta plašč za otroka .. Te meglene noči so strašno nevarne zdravju .. To dobro bodalo si opašem ... Ah, ah, dragi gospod Ludvik ali hočete odpreti? Na popotovanje odhajava s tole gospodično... moja hči je., moja hči!«
Ura je udarila deset.. prišla je enajsta ...
»Pozor!< je zamrmral Tribulet. »Gospodična De Kroazij me pride iskat... saj kar trepečem. .. kakšen trahopetec sem! Ne, saj ne trepečem več. saj nočem trepetati...«
Ta hip pa se je začul na Luverskih hodnikih zamolkel šunder.
Začelo se je klicanje in beganje naglih korakov..,
! ribulet je prebledel.
Naglo ie odprl vrata in prijel žensko, ki je tekla s svečnikom v roki mimo, za roko...
»Kaj so. godi?« je vprašal Tribulet s tako strašnim glasom, da je žena vzkriknila groze.
»To se godi, da je vojvodinja Fonten-bloška izginila iz Luvra!«
Tribulet je izpustil roko in se zrušil kakor gruda, kakor da ga je blisk podrl; zamolkla kletev obupa je zamrla na njegovih ustnicah...
XXIX.
Krčma ob vodi.
Tisti večer sta sedela prijatelja sama v tesni sobici na Dvoru Čudežev, kjer je bila stara Ciganka vzela Manfreda pod streho in ga naglo ozdravila s svojimi mazili in balzami...
Lantnč se je zamišljeno naslanjal na okno in upiral oč v temno nebo, kakor bi čakal, da mu vz’de nova zvezda ali zasveti blisk nove riade.
Za njim se je iprehajal Manfred 'naglih stopinj po sobi semtertja. ustnice skrivljene v ironičnem smehljaju, v tistem njegovem viso-komernem in hkrati bridkem usmevu, ki se je zdelo, da izziva usodo.
Po prizoru naskoka na Luver in tisti junaški minuti, ko je odnesel Lantnč krvavečega Manfreda na lastnih rokah, se še nista bila razgovorila o predmetu svojih skupnih skrbi.
Toda bila sta vajena čitati vse odkrito v očeh drug drugega.
Lantnč je vedel, da bije misel njegovega brato strašno borbo z nemogočo in hkrati nepremagljivo ljubeznijo.
Manfred ie vedel, da Lantnč ne razmišlja o ničemur drugem kakor o tem. kako bi ga ozdravil. Molčala sta... Toda čutila sta, da se bliža trenotek, ko bo treba izpregovoriti...
Izpregovoriti, da si povesta, kar imata povedati drug drugemu; zato. da jima tisto neizgovorjeno ne raznese srca.
»Na kai misliš? « ie začel Manfred s slabo prikrito nestrpnostjo. »Nocojšnji večer ni prav prikladen za zvezdarska opazovanja, kakor se mi vidi. Poglei to nebo! Ali se ti ne vidi dovolj črno? Ali se ti ne vidi dovolj zlohotno? Kje so zvezde? Skrivajo se, capinke... kakor da bi se bale. da ni dovolj tema v mojem srcu!«
»Manfred!«
»Eh. kai pak, pri rogovih Luciferjevih! Zdi se, da mi še nebo samo odreka miloščino svojega smehljaja!«
Nadaljeval ie svoj kratkostopni izprehod po sobi.
»O čem pa premišljaš ti sam?« je dejal zdajci Lantne s tistim resnim in počasnim glasom, ki mu je bil običajen. »Kar obračaš se v svoji kletki, fbogi moj bolni lev!«
»Hodim nič drugega! Hodim, da mi ni treba sesti, kakor sem pravkar sedel, da mi ne bi bilo treba hoditi. A kaj! Naj sedim ali stojim, spim ali čujem. dolgčas mi je strašho. Odklej? In zakaj? Sam vrag vedi to! Gotovo je le eno: da zeham sam nad svojim lastnim življenjem.«
»Manfred, pomiri se, prosim te!« je vzkliknil Lantnč, v skrbeh nad očividno vznemirjenostjo svojega prijatelja.
»Poslušaj . Včeraj ali predvčerajšnjim
—	sam ne vem več, kdaj... tako podobne so ure druga drugi in dnevi drug drugemu ... sem srečal dva meniha... ki sta me vprašala, kod vodi pot v njiju samostan... Ali sta bila pijana? Ali sem bil jaz pijan? Pokazal sem jima pot, držeč ju od sebe kajpada, saj več, da ne ljubim te zalege... Nato sta me blagoslovila... tisti blagoslov mi teži srce...»
orožja kot ona pri Kmnanovu. Srbi so pokazali, tla čisto lahko primerjajo svojo vojsko s kako
evropejske armade.
SRBI PRED BITOLJEM.
Belgrad, 7. novembra. Po porazu pri Pri-lčpu so se Turki v naj večjem neredu umaknili proti Bitolju in Ohridi. Vas za vasjo pada v srbske roke. Privatne vesti poročajo, da so Srbi na pohodu proti Bitolju zavzeli tudi že Kruševo. Srbska konjenica se nahaja že v bližini Struge in Ohrida, da bosta v najkrajšem času tako Bitoli kakor Dlbar popolnoma izolirana. Nekatera poročila zatrjujejo, da sta padla tudi Ohrid in Bitolj v srbske roke A te vesti še niso potrjene.
OBLEGANJE SOLUNA.
Belgrad, 7. novembra. Nekateri današnji srbski listi poročajo, da so se Srbi že zapletli pri Solunu v boj s Turki, a ta vest bo najbržc prenagljena. Srbska armada izvršuje naravnost čudeže napornosti na potu proti Solunu. Vsekakor je gotovo, da so tako Srbi kakor Grki že v neposredni bližini Soluna.
Berlin, 7. novembra. Solun je popolnoma izoliran. Vsaka komunikacija je pretrgana. Turška armada se pripravlja na bitko pred mestom. Mnogo turških častnikov je že pobegnilo. ,V mestu se nahaja 50.000 beguncev. Bati se je krvolitja.
PROTI CARIGRADU.
Belgrad, 7. novembra. Kakor se govori, bodo Bolgari Drinopolje čisto redno oblegali, a z glavnimi silami udi li naravnost v Carigrad. Takoj kakor hitro pade Carigrad, bo tudi obleganje Drinonolja brezpomembno. Bolgarom sta šli proti Cataldži na pomoč dve srbski diviziji, dočim je armada generala Stepanoviča pred Drinopoljem. Pred Carigradom se bodo sestali vsi štirje vladarji in Turčiji diktirali mir, kakor bodo oni hoteli.
PORAZ TURKOV MED CORLUJEM IN ČATALDŽO.
Milan, 7. novembra. »Corriere della Sera« poroča iz Sofije: Med Čorlujem in Čataldžo se je nahajal močan turški kor, katerega so stisnili Bolgari. Hotel se je umakniti proti Cataldži, a se mu ni posrečilo. Razvili so se krvavi boji, ki so trajali dva dni. Turškim četam se je ko-nečno s strašnimi izgubami posrečilo pobegniti v Čataldžo.
PRODIRANJE BOLGARSKE ARMADE
V	TRACIJl.
Sofija, 7. novembra. Bolgarske čete so zavzele Dramo. Na obalah Marmarskega morja plapolajo bolgarske zastave. Turške čete so razpršene na vse strani. Večina vojakov prostovoljno izroča orožje.
POLOŽAJ V CARIGRADU.
Bukarešt, 7. novembra. Tukajšnji grški konzul je dobil obvestilo, da je sultan že pobegnil v Malo Azijo. V Carigradu vlada splošna anarhija. Vse je brez glave. V mesto prihaja 'dan za dnevom na tisoče beguncev. Tujci trumoma beže iz mesta, ker se boje pokolja.
DNEVNI PREGLED.
O	naši politiki na Balkanu je v dunajski »Zeit« priobčil Ljudevit Windischgraetz ta-le Članek: Včeraj sem prispel v glavno taborišče bolgarske armade, da kot gost carja Ferdinanda sledim operacijam armade. Zdi se mi umestno, du podam sliko vseh onih vtiskov, ki sdm jih dobil tu na Bolgarskem po znamenitih dogodkih zadnjih dni. Predvsem moramo biti o tem na jasnem, da se je naše zunanje ministrstvo temeljito zmotilo z načinom, kakor postopa v sedanji krizi, in da se je nahajalo in se nemara nahaja v svojih premisah na popolnoma napačni poti. To ni sicer nič novega, ivendar pa se mora pri razpravi o sedanjem položaju posebno poudarjati. Vse. kar se tu vrši zadnje tedne, mesece, da, leta, je rezultat ne morda momcntanega značaja, ne, marveč, je logičen razvoj smotrene politike, katere izvor leži daleč za nami in temelji v jasnem spoznanju balkanskih razmer. Saj je morda res, da je 'danes dosti lažje presojati in iz faktov sklepati, Vendar pa je naloga diplomacije, da išče jasnost In jo s svojimi sredstvi tudi najde. Po svojem prihodu na Bolgarsko, sem mnogo slišal in se marsikaj naučil razumeti. Z večletnim smotre-nim delom so bili pripravljeni uspehi, ki so v zadnjih dneh našli pri Lozengradu svoj daleč na okoli vidljiv izraz. Naj bo izid vojne takšen ali drugačen, naj izkazuje jnadaljni razvoj kakršnekoli faze. eno je gotovo: tu je uspeh, ki ga ni mogoče več izbrisati. Odveč bi bilo ponavljati vesti, ki zadostno ilustrujejo, kaj se je 'doigralo. Ne da se tajiti, da je to razpad turškega velikana. To je polom Aehrenthaiovih fraz o »status quo« in o Sandžaku, saj je znano, 'da stoje Srbi že v Prištini in v Skoplju. Čas je Že. da bi se spoznalo, da se s frazami brez ozadja ne more delati svetovna politika. Mi smo desetletja vodili politiko, naperjeno proti 11 milijonom naših lastnih rojakov, sedaj pa enkrat Vidimo, da ima 6 do 8 milijonov izven monarhije prebivajočih Jugoslovanov moč in pogum, stopati po svojih potih, da še več, na teh potih si tudi izvojevati uspehe. Govoril sem z različnimi državniki, kakor z Gešovom, Stančovom in Danevom. To, kar se tu godi, je rojstvo nove meči. je vzhod solnca, ki bo sijalo kristjanom na Balkanu. Mi si moramo biti v tem docela na jasnem, da bo nastop naše monarhije v najbližji bodočnosti odločil, ali bo ta nova kombinacija moči imela svoje oporišče v Petrogradu, ali na Dunaju, zakaj že pri svojih prvih prihodnjih korakih bo morala Bolgarska izjaviti, kakšne so njene zahteve in kaj naj bo cilj na-daljnih bojev. Povsem naravno je, da se danes. ko si je bolgarska sila izvojevala uspehe in zmage, želje in pogoji ne omejujejo samo na zahteve po reformah. Bolgarska je pričela vojno na svoje stroške in nevarnost in bo za to morala najti primerno protivrednost. Nesporno
gotovo Te namreč, da od Turčije ne bo mogoče dobiti denarja. Pri nas ste bili doslej dve gesli, ki sta v splošnem odločevali zunanjo smer: prvič status quo in drugič vprašanje Sandžaka, oboje se je danes preživelo. Danes se ne more več reči o stanju, ki je bilo pred bitko pri Lo-zerigradu. Treba bo najti novih idej, določiti nova pota, po katerih se bo v bodoče gibala naša politika. Danes je treba na Balkanu v prvi vrsti računati z Bolgarsko, ki v ustvarjenih pozicijah išče podlago svojega obstoja. Tu v glavnem taborišču sem našel najmir-nejše razpoloženje, polno zavesti in prepričanja, da Bolgarska mora zmagati in da se mora vse dobro končati. Iz rusko-japonske vojne sem prinesel nekako sposobnost, da slutim v naprej razvoj vojnih dogodkov in ta slutnja mi pravi, da je tu na poti velikanski prevrat.
Vsak človek se je že naučil kaj zemlje-pisja pri sedanji vojni na Balkanu, le nemški žurnalisti. ki hočejo tako natanko poznati razmere na Balkanu, v tem še niso prišli tako daleč. Tako so slavne nemške »Freie Stimmen« prinesle sliko nekega bojišča in so kratkomalo spodaj napisale: »Bojišče pri Podgorici.« Pri Podgorici pa sploh bitke ni bilo.
»Bežite, ribiči gredo!« Janez Krašovec je oče Franceta Krašovca, oba pa sta doma iz Pudoba na Notranjskem. Oče in sin imata svoj lov na ribe na Cerkniškem jezeru. Dne 28. julija t. I. sta jo mahnila k jezeru v lepi nadi, da dobita tam krasne ribe. Ko sta se približala jezeru, sta videla iz daljave troje fantov, ki so lovili v čolnu ribe. Bili so tatinski lovci. V bližini jezera pa sta pasla krave fanta France Kotnik in njegov tovariš Levar. Ta dva sta opazila bližajoča se ribiča in sta onim fantom v čolnu zaklicala: »Bežite, ribiči gredo!« Ti so seveda niso dolgo pomišljali in so jo urnih krač pobrisali s plenom. Ribiča, oče Krašovec in sin, Franc Krašovec sta se sedaj približala pastirjema. France je stopit k Francetu Kotniku in ga je vprašal, kdo so bili oni tatje, ki se jim je tako mudilo domov. Kotnik pa mu ni hotel povedati, sam bog ve, zakaj ne. Nato ga je Krašovec mlajši še enkrat vprašal, kako se pišejo oni tiči. Pa Kotnik mu ni hotel povedati in mu ni hotel. To pa je Krašovca zjezilo in ga je dvakrat »pobožal« po glavi. Ko sta pastirja videla, da tako božanje ni posebno v korist njunemu telesu, sta pobegnila in začela teči. Krašovec mlajši pa za njima. Ko je dohitel Franceta Kotnika, ga je sunil v ramo tako močno, da je Kotnik nakrat poljubi! mater zemljo, kakor Lucij Junij Brut. Komaj pa se je dvignil s tal, je ponovil Hrašovec še enkrat svoj manever in sedaj je priletel Kotnik dako nesrečno na tla, da si je zlomil prsno ključnico. Pri tem ga je Krašovec v silni jezi obdaril z ne prav nežnimi priimki, kakor gumpec, ravbar itd. Ker je zadobil Kotnik pri Krašovčevem »nežnem« ravnanju težko telesno poškodbo, je stal storilec včeraj s svojim očetom, ki je iz dalje vpil za svojim sinom: »Le primi ga, ga bom še jaz pretepel, ker ribe krade!« pred tukajšnjim deželnim sodiščem, ki je tako za prav spoznalo da je Franc Krašovec iz Pudoba kriv težke telesne poškodbe izvršene na Francetu Kotniku, obsodilo ga je zato na šest tednov težke ječe, očeta pa oprostilo. Poleg tega bo moral Krašovec mlajši plačati Kotniku 100 K za bolečine za 25 dni neopravljenega dela 50 K in za razne druge stroške, ki jih je imel Kotnik s svojo boleznijo 39 K 40 h.
Begun. Matevž Rok nosi sedaj vojaško sabljico in služi pri domobranskem polku v Ljubljani. Seveda, sedaj že služi, takrat pa, ko bi moral iti k naboru, pa ni bilo sledu o njem. To se je zgodilo tako: Matevž Rok. posestnikov sin iz Žirovnice je dobil leta 1908 nenadoma veliko hrepenenje po Ameriki, ki ga ni zapustilo ne noč ne dan. Zato je sklenil, da odide v ono čudovito deželo Koromandijo tam za morjem, kjer ni treba človeku ničesar drugega delati, kakor samo pobirati s tal cekine in jih basati v žepe. Njegovo hrepenenje po zlati Ameriki je bilo tako močno, da si'je priskrbel pri okrajnem glavarstvu potni list za obljubljeno deželo. In dali so mu ga. Ko pa je imel Matevž v rokah potni list, mu je pa kar nenadoma izginilo hrepenenje po Ameriki. To se pravi: izginilo mu ni, ker Matevž je mislil lepih par kilometrov naprej. Bil je zvit. Na tihem je govoril sam pri sebi: »Potni list za Ameriko imam, imam pa tudi nabor, h kateremu bom moral drugo leto odmarširati. Ker nisem ravno kila-vec, je velika nevarnost, da me oblečejo v »belo suknjo«. Zato moram paziti.« In res, Matevž je pazil na to. Drugo leto. 1. septembra 1909. je pobasal svoje stvari v kovčeg, podal je domačim roko v slovo, pa je odšel — ne k naboru, ampak v Ameriko. Ko je stopil na ona čudovita tla nebeške dežele, se je krepko oddahnil. »No. ljuba kranjska dežela, pa sem te vendarle opeharil!« si je zadovoljno pomel roke ir. si je v duhu živo predstavljal, kako iščejo tam Matevža Roka, da bi šel k naboru. Pa si ni bogve kako dolgo mel roke. Spoznal in videl je, da v Ameriki ne rasto po ulicah grmički, kjer bingljajo cekini, ampak se mora za svoj obstanek še trikrat bolj truditi, kakor v domačem kraju, posebno če si hoče še kaj prihraniti. Zato je Matevž sklenil, da zopet odjadra v svojo staro domovino. In odjadral je. Ko pa se je bližal domači zemlji, mu je postalo naenkrat nekako tesno. Zakaj Rok je dobro vedel, da nima čiste vesti in da radi vojaščine ni z njim vse v redu. Zato se je moško odločil in jo je mahnil sam k okrajnemu glavarstvu, kjer je povedal, kaj in kako. In sedaj nosi Matevž Rok vojaško suknjo in svetlo sabljico. S tem pa še ni bila končana stvar. Vmes je posegla še ta sitna sodnija, ki je Matevža Roka prijateljsko poučila, da je bilo od njegove strani prav grdo, ko jo je pred leti kar tako meni nič tebi nič pobrisal v Ameriko. Od srčnega veselja nad izgubljenim sinom, ki se je zopet povrnil, mu je prisodila včeraj samo štirinajst dni strogega zapora.
Topot v znamenju kopače. Janez Boštjančič sicer ni fant od fare, kjer s štirimi zvoni, ampak Je iz Perovega n& Dolenjskem in to Je
tudi nekaj vredno. Star fe triindvajset let in je velik prijatelj božje kapljice. Kadar se spre vino ali žganje z njegovimi možgani, takrat je tudi nasilen, kar pa gotovo ni prav in lepo. Oni dan je šlo več fantov iz Lipoglavega proti Pe-rovemu. Med njimi je bil tudi Franc Drobnič, posestnikov sin iz Velike Stare vasi. Na tega fanta pa ima naš Janez posebno piko. Pripovedoval je tudi že drugim tovarišem, da bo enkrat Drobniča pošteno pretepel, ker mu je baje ta nekoč povedal v brk, da se ga prav nič ne boji. Kakor smo že omenili, je šel torej oni dan Drobnič iz Lipoglava na Perovo s svojimi tovariši. Na Perovem se je ustavil v Kramarjevi hiši, kjer prebiva mlada, lepa, domača hči. In to vemo vsi, da so lepe punce kakor magnet za fante in zato se ne moremo čuditi, da je potegnil lepi magnet Drobniča v Kramarjevo hišo. Pa naj bo že kakor hoče, resnica je, da se je v Kramarjevi hiši isti čas nahajalo več fantov in med njimi iudi Janez Boštjančič, ki ga je imel že precei v glavi. Ko je Janez zagledal Franceta Drobniča, je bil naenkrat ogenj v strehi. Temni pogledi so naskakovali ubogega Franceta, ki pa se ni bogve kako zmenil zato. To pa je našega Janeza še bolj podkurilo. Nenadoma je vstal izza mize in je odšel rdeč od jeze kot puran iz hiše. Pod oknom pa se je še vstavil in pomignil proti Drobniču, ki je sedel v hiši. »Tale bo pa še danes tepen!« je zagrozil in izginil. Ko se je čez nekaj časa-nato Drobnič poslovil od Kramarjevih in šel proti domu, je pritekel na cesti za njim Boštjančič, oborožen s kopačo. Dvignil jo je vzamah in ako se ne bi Drobnič o pravem času umaknil, bi bil dobil lahko težek in nevaren udarec po glavi. K sreči pa ga je zadela kopača samo na ramo. Drobnič je jeznega in bojevitega Janeza ovadil in včeraj je stal Boštjančič pred tukajšnjim ljubljanskim sodiščem, ki mu je prisodilo za njegovo junaško delo oseminštirideset ur zapora in povrnitev sodnih stroškov. Morda se bo Boštjančiču v »luknji« jeza razkadila. Gotovo to še ni, venda jako priporočljivo je.
Velik požar. Te dni je nastal pri veleposestniku Ivanu Kramerju v Slovenjem gradcu velik ogenj, ki je uničil eno gospodarsko poslopje. Škoda znaša 14.000 K. Živino so rešili. Kramer je bil zavarovan za 11.000 K. Ogenj je bil najbrže podtaknjen, ker je eden izmed domačih zagledal nekega moža, ki je stekel proč od kraja, kjer se je plamen prvič pokazal.
Smrtna nesreča. Pred nekaj dnevi je šel posestnikov sin Jurij Pichler iz Šmarjete v Murski dolini s svojimi tovariši na lov. Ko so se vračali domov, jih je srečal neki znanec, pred katerim so fantje nabite puške skrili v neko leseno hišo. Ko je pozneje Pichler vzel puško iz svojega skrivališča, se je ta sprožila in krog-lja je zadela Pichlerja v trebuh. Nesrečnega lovca so takoj odpeljali v bolnišnico, kjer je drugi dan vsled zadobljene rane umrl.
Krvava družinska draina v Zagrebu. Predvčerajšnjem zjutraj, ko so prihajali ljudje v Zagreb na semenj, se je zgodil pred gostilno »Mandalica« grozen umor. Ljubosumen kmečki mož je zaklal pri vhodu v mesto kmečkega fanta. Povest Je taka: Kmet Smernjak iz Bor-
č.eca je bil letos na orožni vaji. Njegova žena pa je med tem imela razmerje z lepim fantom, Matom Biračem. Ko se je mož vrnil domov, je zvedel za greh svoje žene in je Biraču zapretil, da ga ubije, ako se bo še bližal njegovi ženi. Birač se je poslej ogibal. Predvčerajšnjem pa so šli vsi trije na semenj. Pred mestom Smernjak nekaj zaostane — med tem pa je ona dohitela svojega fanta in se z njim pogovarjala. Mož ju je dohitel in so šli nekaj časa skupaj. Potem, ko so prišli v mesto, je Smernjak potegnil nož in je Birača zabodel. Birač je kmalu na to v bolnici umrl. Smernjak je v gnječi izginil in ga zasledujejo.
C. kr. državni uradniki in učitelji.
♦
Združene organizacije c. kr. državnih uradnikov in učiteljev prirede na soboto dne 9. novembra t. 1. ob 8. url zvečer v dvorani mestnega doma
manlfestacijski shod,
ki bo ponovno zahteval uvrstitev mesta Ljubljane v I. razred aktivitetnih doklad.
Tovariši vseh službenih skupin in činov! Udeležite se shoda polnoštevilno; le s polnoštevilno manifestacijo vseh ljubljanskih državnih uradnikov moremo upati na zaželjeni uspeh naših zahtev.	Odbor.
Ljubljana.
— Oblastveno razveljavljen sklep. Mestni magistrat ljubljanski je sklep zadruge trgovcev s premogom, tičoč se zvišanja cen premoga, razveljavil, ker nasprotuje ta sklep določbi §113 obrtnega reda. Vsled tega smejo torej tl trgovci prodajati premog le po prejšnji ceni.
— Zdaj na ples? Iz krogov meščanstva smo prejeli: Vsi slovenski listi so danes edini v občudovanju jugoslovanskega junaštva In v sočutju z našimi brati, ki so prelili kri za svojo domovino ter leže zdaj težko ranjeni, morda s smrtjo se boreči po neštetih bolnišnicah. Angel Azrael leta strašno nad Balkanom in na tisoče naših bratov in sester trepeta v groznih bolečinah. Ni ga skoro domovanja na Balkanu brez mrtveca, brez ranjenca, brez umirajočega. Uničeno je na tisoč slovanskih eksistenc, jok in stok se razlega po Balkanu Slovanov, čeprav so zmagoviti. Balkanske žrtve so koristne tudi nam, balkanske zmage so tudi naše in zato morajo biti balkanske bolesti tildi naše. Ponosni smo na triumfe in zmage naših bratov, veseli smo njihovih veličastnih uspehov, a tudi žalostni zaradi grozovitih žrtev. Ko plaka toliko slovanskih mater in očetov, naj mi plešemo? Mislim, da naj bi plesaželjne Slovenke rajši šivale za ranjence in plesaželjni Slovenci naj bi rajši po mestu in po deželi od hiše do hiše na-
birali milodare za uboge junake! Dokler ta strašno krvava vojna ni popolnoma končana in dokler se tisočero bolesti vsaj nekoliko ne poleže, nimamo vzroka plesati. V sosedovi, bratovi hiši leže sinovi na mrtvaškem odru! In mi se ne brigamo za bratovo gorje ter naj plešemo??! — Gospod urednik, ne vem, če je moje mnenje tudi Vaše. Mislim pa, da sva enega srca, ene krvi tudi v tem slučaju, z nama pa vsi, ki^ so trezni resni Jugoslovani. Zato pravim: Slovenci, s plesi letos vsaj malo še počakajte! Prirejajte gledališke predstave, predavanja, koncerte na korist ranjencev, a nikar n e — p 1 e š i t e!!
— Zdravniška vest. Predsednik »Društva zdravnikov na Kranjskem« dr. Demeter vitez B 1 e i w e i s - 1 r s t e n i š k i j,e odpotoval na Dunaj, da zastopa Kranjske zdravnike na XVIII. Avstrijskem zdravniškem shodu in na zborovanju delegatov državne zveze Avstrijskih zdravniških organizacij. Organizacija okrožnih zdravnikov na Kranjskem bo na zad-njeimenovanemu zborovanju zastopana po svojem predsedniku dr. A. Homan u.
— Za balkanske ranjence sta nabrala gg. Franc Hamberger in Franc Remžgar v občini Moste 100 K 24 vin. Živeli darovalci!
— Iz gledališke pisarne. Danes v soboto se (za abonente nepar) tretjič v sezoni poje Ma-scagnijeva enodejanjska opera »C a v a 11 e r i a r u s t i c a n a« z g. W a g n e r j e m , ki poje na angažma, kot gostom. Pred tem se prvič uprizori francoska enodejanjska komedija »Nočno d e 1 o«, v kateri nastopijo gospa Še-tfiiova in gg. Danilo, Molek in Povhč v večjih komičnih vlogah. — Jutri, v nedeljo popoldan. se ob znižanih cenah kot velika tujska predstava (izven abonnementa. za lože nepar) uprizori Suppčjeya opereta »B o c c a c -cio«, ki je doslej že dvakrat hišo do malega napolnila in izzvala najtoplejša priznanja. Začetek ob treh, konec ob tričetrt na šest popoldan. Zvečer se (za abonente par) ob izdatno znižanih cenah na občo zahtevo ponovi velezabavna in duhovita komedija »V r a g«, na kar zlasti opozarjamo čestite goste z dežele. —
V	torek opereta »Boccaccio« (par-predstava); v s r e d o ob šestih popoldan kot druga dijaška-kronska predstava Wagnerjeva velika opera »Večni mornar«; v četrtek (nepar) premi-jera burke »Če frak dobro pristoja«;. v šobo t o (par) premijera Verdijeve velike opere »La Traviata«.
— Gade redimo na prsih, ko podpiramo razne nemške liste, ki tako zasramujejo Jugoslovane. Vse meje presega, kar so nakopičili zadnje čase nemški časopisi, zlasti pa so nemški ilustrovani listi kar tekmovali med seboj, kateri bo bolj drastično slikal Jugoslovane in njih vladarje kot ušivce, barabe, tatove itd. In take liste naj Slovenci še podpiramo!? Kdor se čuti res Slovenca, mora s studom zavračati te kloake nemške kulture. Nemški oficirji so gradili Turkom trdnjave zoper Jugoslovane, nemški častniki so inštruirali turško armado za boj na Jugoslovane, nemški oficirji se aktivno udeležujejo na strani Turkov te vojne in nemški časopisi zastrupljajo javno mnenje z Jugoslovane sramotečimi noticami in slikami. Je med Nemci gotovo več barab, tatov in ušivcev kot pa med Jugoslovani, naj torej pometajo pred svojim pragom nemški todelni, ki niso niti vredni, da bi junaškim bistroumnim Jugoslovanom obrisali prah raz čevljev. — Naš slovanski ponos pa zahteva, da se postavi vsak in sleherni zoper sramotilce hrabrih Jugoslovanov. Tem večja pa je naša dolžnost, da podpiramo in razširjamo naš slovenski ilustrovani list »Slovenski Ilustrovani Tednik«. Vsaka gostilna, brivnica, vsaka družina si ga nai naroči zahtevajmo ga povsod.
— Obrtniški koledar 1913. Izdal in založil Josip Hauptman, oficijal trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. Tretji letnik »Obrtniškega koledarja« daje obrtnikom, rokodelcem, gostilničarjem in tudi drugim, ki se za obrtniški stan zanimajo, potrebna pojasnila, navodila glede njih obrtnih pravic in dolžnosti kajti poleg običajnega koledarskega gradiva vsebuje ta koledar tudi: podrobna določila za kolkovanjc listin, spisov, računov itd., tabelo za osebno dohodnino; razvrstitev obrtov, gostilničarski obrt in njegovo pravo, vinotoč pod vejo, stavbni obrti, obseg in izvrševanje obrtnih pravita obrtno sodišče, obrtni svet, obrtno zadružništvo, obrtni nadzorniki, zadružni inštruktorji, obrtno pospeševanje, zavod za pospeševanje obrti na Kranjskem v Ljubljani, obrtnonada-ljevalne šole in pa — na kar se posebno opozarja — obrtno knjigovodstvo. V tretji izdaji je objavljeno knjigovodstvo za mizarje; četrta izdaja bo prinesla knjigovodstvo za oni obrt, za katerega se bo oglasilo največ interesentov in nadaljna leta vselej za kateri drugi obrt. — Koledarju je pridejanih 16 listov črtanega papirja za beležke. Koledar ima lično žepno obliko, je v platno vezan in velja samo 60 vin., po irošti 70 vin. Naročilom je pridelati znesek 60 vin (tudi v znamkah)
»Narodna soc. zveza« je pričela začetkom tega meseca svoje poslovanje. Prihodnji teden se ustanovi tudi čitalnica za člane. Doslej se je priglasilo že veliko število članov, kar dokazuje, da je bila N. S. Z. nujno potrebna. Vabimo
1	ostalo slovensko delavstvo kakor tudi nižje uradništvo, da se organizira, ker s tem bode koristilo le samemu sebi! Tajništvo N. S. Z. je na razpolago za vsa potrebna pojasnila ob uradnih dneh,, to je vsako nedeljo In praznik od 9. do 12. ure dopoldne In vsako sredo In soboto od 6. do 8. ure zvečer. Opozarjamo tudi tovariše na deželi, da pripravljajo vse potrebno za ustanovitev podružnic! Dopisi naj se naslovijo: Narodna soc. Zveza v Ljubljani.
—	Kinematograf »Ideal«. Spored za soboto 9.. nedeljo 10. in ponedeljek 11. novembra* 1. Manfredonija. (Potovalna slika.) 2. Komična zamena. (Amerikanska humoreska.) 3. Arabska infamija. (Zanimiva 'drama z levi.) 4. Plavljenje lesa. (Naraven posnetek.) 5. Vse pri perilu. (Amerikanska veseloigra.) 6. XI. zapoved
§li »Ne moti svojega bližnjega mecenih tednov«. ((Krasna veseloigra v dveh delih. Originalno.
—	Samo zvečer.) — V torek 12. t. m.: Mali 'palček. (Učinkovitost z Mirkom. Kolorirano.) Kelezna roka proti beli rokavici. (Detektivska Hrama v dveh delih. Nadaljevanje I. dela. — Samo zvečer.)
DRUŠTVA.
Na »Martinovem večeru« pevskega društva »Slavec«, ki se vrši v nedeljo v veliki dvorani »Narodnega doma« se bode izvajala tudi ivelezabavna šaljiva spevoigra v treh prizorih »Kovačev študent«, v kateri nastopi šest gospodov in ena dama. Slovenska filharmonija (celotna) ima jako izbrane glasbene točke, med njimi posebno sedanjemu času primerne skladbe. Pred vsem bi bilo omeniti točko »Od Triglava do Balkana«, v kateri so razni slovenski, srbski, bolgarski in hrvatski napevi. Po končanem pevskem, zabavnem in godbenem sporedu bode ples v veliki dvorani. Začetek je točno ob pol osmih zvečer. Vstopnina 60 vin. za osebo.
Društvo Inženirjev v Ljubljani vabi svoje Cenjene člane v soboto, t. j. 9. t. m., ob 8. uri Zvečer ua društveni sestanek v društvene prostore v hotelu pri »Zlati kaplji«.
Pevsko društvo »Svoboda« v Idriji priredi y soboto 9. novembra v pivarni »pri Črnem Orlu« igro »Legijonarji«. Blagajna se odpre ob 8. uri. Začetek ob pol 9. uri zvečer. Vstopnina: Sedeži na foteljih tretje vrste po K 1:80, četrte in pete vrste po 1 K, šeste in sedme vrste po 80 vin., osme do enajste vrste po 60 vin., ostali fcedeži po 40 vin. Stojišča po 30 vin. Vstopnice Sedežev do enajste vrste se dobe v predprodaji v knjigarni Hinko Sax na Glavnem trgu.
Iz Mokronoga, Igra »Mlinar in njegova hči«, katero so uprizorili minulo nedeljo tukajšnji Igralci »Bralnega društva«, je uspela nad vse pričakovanje krasno. Vsi igralci so se potrudili, ;da izvedejo svojo nalogo častno in v zadovoljnost občinstva. In to je bilo zadovoljno! Kakor fcem pravkar izvedel, so se igralci odločili, da onove igro v nedeljo 10. t. m. ob pol 4. popolne in ob nekoliko znižani vstopnini. Kdor izmed naših vrlih okoličanov še ni videl te igre, naj ne zamudi prilike in naj pride k predstavi. 'Gotovo se bode vračal zadovoljen proti domu. iTorej y nedeljo v Mokronog, kjer potem skupno niartin varno!
Klub slovenskih tehnikov v Pragi je izvolil
rednem občnem zboru 4. t. m. za zimski te-taj sledeči odbor: predsednik Gustav Zupančič, cand. mech.; podpredsednik Ignacij Perko, stud. hig.; tajnih Fran Ciaffarin, stud. kult.; blagajnik Hinko Pajer, stud. mech.; knjižničar Josip 'Žerjav, stud. ing.; preglednika Ivan Leben, tand. ing., Jože Jelenec, cand. arch.
-___
Drobiž z bofišča.
KAKO SE SRBSKI ČASTNIKI UMIKAJO PRED TURKI.
Stotnik Svetislav Miletič, 18. pešpolka, je [v bitki pri Kumanovu dobil povelje, naj naskoči s svojimi ^ četami neko turško pozicijo. Kakor bi trenil, je zdirjal stotnik s svojimi vojaki na ukazano mesto. Turki so na sovražnika otvorili peklenski.ogenj. Srbski vojaki so padali drug za drugim na tla. Miletič je radi tega dobil povelje, naj se takoj umakne. A ni se zmenil za ukaz. Da bi se srbski vojak umaknil Pred Turkom, to mu ni šlo v glavo. Dvakrat, trikrat je ponovil naskok na silno turško utrdbo. Že so Turki pokosili njegovo kompa-hijo, kakor travo na travniku. Sam je bil v naj večji nevarnosti, da ga Turki vjamejo, a umakniti se ni hotel za nobeno ceno. Tri krog-Ije so ga že zadele. Padel je nevarno ranjen na tla. Turki so zavriskali in hiteli proti njemu fTu napile stotnik Miletič zadnje svoje sile", zgrabi za samokres in ustreli prvega Turka, ki se mu je približal. Nato nastavi cevko na Svoje sence in zakliče: »Evo, kako se srbski Častnik umika pred Turki«, si požene krogljo
V	glavo in se zgrudi mrtev na tla.
RAZVITJE SRBSKE ZASTAVE NA TURŠKI BATERIJI.
Pri Zagoričanu so se Turki močno utaborili in streljali na srbske vojake. Stotnik Gjor-Kjevič se pripravi s svojimi vojaki na naskok. Kljub temu, da je štela njegova četa komaj 200 ljudij, je tekom par ur z bajonetnim naskokom zavzela turško baterijo. Srbski zastavonoša skoči takoj na prvi top in razobesi »rbsko zastavo. Pri tem hipu se zgrudi mrtev lia tla. Na njegovo mesto stopi drugi, a tudi ta |e plačal svoj korak s smrtjo. V Safavi zagleda heki srbski prostak turškega vojaka, ki je izza titrdbe streljal na Srbe in imel veliko srečo. Po-hieri, ustreli in Turka ni bilo več. Okrvavljena Srbska zastava je mogočno zaplapolala nad !turško baterijo in oznanila svojim tovarišem Srbsko zmago.
RANJENCI PRI PPr iODU PRESTOLO-NAS' ^DNIK/* ALEKSANDRA.
Po sijajni zmagi pri Kumanovu Je prestolonaslednik Aleksander osebno obiskal in pregledal zbrane ranieuee. Cela vrsta ranjencev je !ha vozovih čakala svojega ljubljenega vojskovodjo. Eni so imeli obvezane glave, drugi !vrat, tretji zopet roke ali noge. Dež je lil, da |e bilo strah in groza. Naenkrat skoči cela Vrsta ranjencev raz vozove. Stopili so v vrsto, kakor bi šele odšli na bojno polje. Zagledali so Oddaleč prestolonaslednika in ga viharno pozdravili. Prestolonaslednik je očividno ganjen Stopil k prvemu vojaku, ki Je imel povezano glavo In ga vprašal: »Kako si bil ranjen?«
»Veličanstvo! Tri turške glave za tri moje fane na glavi«, odgovori vojak, kakor bi se ničesar ne zgodilo in zgrabi krčevito za svojo |)uško. »Še bi rad takoj odšel na bojišče za dvojimi tovariši, ki so tako srečni, da se še lahko bojujejo.«
Prestolonaslednik:	»Izvršil	si	junaško
Bvojo dolžnost. Tvoje rane so nevarne in po-Irebujejo leka.«
Vojak: »V boju za domovino ne pozna Srb nobene rane.« V trenutku zgrabi za obvezo, ki Jo Je imel na glavi in jo s silo iztrga raz glavo. Kri se mu je curkoma vlila po obrazu, a ni se ganil, dokler se ni nezavesten zgrudil na tla.
VOJNE GROZOTE PRED DRINOPOLJEM.
Neki pred Drinopoljem vjeti turški major ki se sedaj nahaja kot vjetnik v Stari Zagori, je podal sledečo zanimivo dogodbo o obleganju mesta po Bolgarih:
Naša kavalerija, obstoječa iz štirih eskadronov, je dobila povelje, da napravi izpad iz trdnjave in preišče bolgarske pozicije. Izpad se je izvršil v popolnem redu in brez vsakega šuma. Kar smo par kilometrov pred seboj zapazili bolgarski eskadron, ki je neustrašeno jahal nam nasproti. Čudil sem se toliki predrznosti in dal povelje za atako.
Toda bolgarski eskadron je, mesto, da bi pobegnil — kakor smo mi trdno pričakovali — mimo jahal naprej in se nenadoma razdelil na dve skupini: Ena je krenila na levo, druga na desno, v sredi pa je ostal velik prazen prostor. Niti slutil nisem, kaj naj to pomeni. Kar zapazim oddaleč v tem praznem prostoru strojno puško, ki je še isto sekundo pričela delovati.
V	par minutah sta bili dve tretjini naše kavale-rije mrtvi. Predno smo se dobro zavedli, nas naskoči od dveh strani še kavalerija. Naši vojaki so poginili skoro do zadnjega, le malo se nas je rešilo. Jaz sem bil že takoj v začetku ranjen in sem se zgrudil za svojega konja, ki je bil istotako mrtev. Po bitki sem padel kot vjetnik v bolgarske roke. kjer se mi sedaj jako dobro godi.
ŽRTEV NARODNEGA UČITELJA.
Za časa turške vlade so vršili srbski učitelji v turških pokrajinah veliko narodno delo. Vzgajali so srbsko mladino v narodnem duhu. Pod težkimi razmerami so vse svoje življenje posvetili ljudski vzgoji. Kajti vedeli so, da le tak narod more zmagati.
Vzor takega narodnega učitelja je bil srbski učitelj Aleksander Vulič. Delal je kot narodni učitelj v Nerodimlju blizu Ferizovicča. Turki ga niso radi videli — toda Srbi so imeli pravico do svojih šol in cerkev. Vulič je bil znan daleč okoli kot navdušen Srb, ki je delal med narodom in širil prosveto. Najbolj so ga sovražili Arnavti — največji sovražniki prosvete in kulture Zato so sklenili, da ga ubijejo. Neki Abdul Šaban, ki je bil znanec Vidičev, je dobil nalogo, da ga naj ubije. Saban je posetil Vuliča in ga je ustrelil. Ob času, ko se je bližala srbska armada z osvobojenjeni, katerega je Vulič tako željno pričakoval — je umrl ta narodni učitelj po izdajalcu umorjen. Saban se le še bahal okoli s svojim dejanjem, toda oblast mu ni ničesar storila. Ko pa so Srbi prišli v Ferizovic, je Šaban pobegnil. Srbom je bilo Vuličevo delo znano — zato so sklenili, da zaslede morilca. In res so ga Albanci sami izdali. Našli so ga skritega v neki šumi. Postavili so ga pred vojno sodišče — in takoj ga je obsodilo na vislice. Obesli so ga javno na trgu v Ferizoviču za strali vsem onim, ki so morili srbske ljudi. Saban je bil znan kot ničvreden človek. Tako so Srbi maščevali življenje narodnega učitelja, ki mu ni bilo dano, da bi bil zagledal svobodni dan svoje domovine, za katero je toliko delal.
^ 1 <?>
Lemenatarska, ali kdor zna, ta zna.
Več let je že od tega. V predsobi slavnega škofa Antona sta stala dva novopečena kaplana, ki sta se prišla predstavit in zahvalit za imenevanje. Bila sta iz iste vasi. Dočim pa je Janez Huaabivnik za časa svojih gimnazijskih študij občeval z raznimi ljubljanskimi rodbinami in se je učil celo plesati, pri čemer se je navadil dobrega vedenja in primernega nastopanja, prišel je Peter Šeme že s tretjim gimnazijskim letom v škofovski zavod Antonišče, koder je ostal do mature. Tu je imel priliko občevati le s sošolci in prefekti, kar se mu je poznalo vse žive dni. Ostal je neroden in bojazljiv.
Janez Je pogumno stopal po sobani in si je ogledoval bogato opravo, videč v duhu čase, ko bo sam živel v takem razkošju. Seveda je v to treba, da postane vsaj kanonik, če že ne škof.
Peter pa se je tresel po vsem životu in je plaho zijal pred se. — »Kako pa naj pozdravim Prevzvišenega in kaj naj mu rečem? Tako tesna mi je pri srcu, kakor še nikdar v življenju.«
»Ne boj se no, šema«, se mu odreže Janez. »Mirni’ ga pozdravi kakor vsakega drugega človeka in odgovarjaj le na vprašanja.«
»Da, da. toda če ne vem odgovora?
Tu se odpro vrata in pred Prevzvišenega pokličejo kaplana Janeza. Milostljivo ga nagovori vladika- *čul sem že o Vas. da ste postaven fant. Upam, da boste dobro opravljali nove dolžnosti, ki Vas čakajo. Malo. Vas pa moram le preizkusiti. Recimo, da darujete sveto mašo. Kar pribrenči muha in Vam pade naravnost v blagoslovljeno vino v kelihu. Kaj bi v tem slučaju storili?«
Pogumno odgovori Janez: Prijel bi muho s svojimi blagoslovljenimi prsti, pritisnil bi io.
na ustnice in na to sežgal na blagoslovljeni sveči.«
»Izborno«, vzklikne vladika, »izvrsten duhovnik in dušni pastir ste.« — »Dosedaj še ne«, odgovori Janez, »vendar upam, da to postanem pod Vašim modrim vodstvom.«
Milostno se smeje ga odpusti vladika. Zunaj ga strahu Jecljaje vpraša Peter, kako da Je bilo in kaj je govoril. V naglici mu pove Janez razgovor in dostavi: Glej, da se tudi Ti tako odrežeš.«
Tu pa se odpro vrata in pred Prevzvišenega pokličejo kaplana Petra. Plašno stopi ta bliže iri poveša oči. Prevzvišeni ga nekaj časa pazljivo motri, ustnice se mu malo namrdnejo, potem pa reče po očetovsko: »No, no, le nekaj več korajže! čul sem, da ste tudi vojaški duhovnik v rezervi. Upam, da boste tej nalogi kos. Takoj Vas hočem malo preizkusiti. Recimo, da darujete sveto mašo v šotorju. Kar pridrvi kozel, skoči v šotor, podere altar in Vam prevrne kelih z blagoslovljenim vinom. Kaj bi v takem slučaju storili?«
Petru zablisnejo oči, kamen se mu odvali od srca in pogumno odgovori: »Prijel bi kozla s svijimi blagoslovljenimi rokami, pritisnil bi ga na ustnice in sežgal ob blagoslovljeni sveči«.
»Osel«, zarohni vladika.
»Dosedaj še ne«, odgovori Peter, »vendar upani to kmalu postati pod Vašim modrim vodstvom.«	.
Globoko se priklanjaje se priplazi Peter ritenski do vrat, Prevzvišenemu pa šklepetajo zobje.
Kakor pripovedujejo znanci, je Peter danes dekai. Ustanovil je enega prvih konzumov, ki pa je prišel kmalu v konkurz. Na to je po vseh farah v katerih je služil, zbiral stare in mlade ženice v Marijinih družbah. Janez je še vedno župnik. Da. v zadnjem času so ga prestavili na neko slabo faro visoko v gorah. Kjerkoli je služil, ga je ljudstvo ljubilo in spoštovalo kot pravega prijatelja in uzornega dušnega pastirja. Za konzume, Orle in Marijine družbe pa se ne zmeni _____
Volna.
Solun padel.
Srbi zasedli Bitolj.
GRKI ZASEDLI SOLUN.
Solun, 8. novembra. Solun je padel. Mesto se nahaja v grških rokah.
Atene, 8. novembra.Uradno se poroča, da so danes Grki zasedli Solun.
Atene. 8. novembra. Grški prestolonaslednik Konstantin je imel po padcu Soluna slovesen vhod v mesto. Korakal je na čelu armade, katero so slovanski in grški prebivalci mesta viharno pozdravili.
Belgrad, 8. novembra. Semkaj je došlo uradno poročilo iz Aten, da je grška armada danes zasedla Solun. Nad mestom plapolajo zastave združenih balkanskih držav.
Belgrad, 8. novembra. Tukajšnji grški prestolonaslednik je obvestil srbsko vlado, da so Grki danes zavzeli mesto Solun.
Atene, 8. novembra. Podrobnosti o zavzetju Soluna še manjkajo.
Atene, 8. novembra. Vest, da je Solun padel, je tu vzbudila nepoipsno navdušenje. V par minutah je bilo vse mesto pokoncu. — Okolu 30.000 ljudij je na mestu odšlo pred vladno palačo, kjer so priredili ministrskemu predsedniku Venizelosu viharne ovacije. Demonstrante so se nato v vrstah podali pred srbsko in bolgarsko poslaništvo in priredili obema poslanikoma velikanske ovacije. Poslanika sta se osebno zahvalila za ovacije.
Atene, 8. novembra. Povodom padca Soluna, so tukajšnji listi takoj priredili posebne izdaje. Mesto je slavnostno razsvetljeno In okrašeno z zastavami vseh balkanskih držav.
SRBI ZASEDLI BITOLJ.
Belgrad, 8 novembra. Semkaj so došla poročila, da je srbska armada zasedla Bitoli (Monastir). Uradno poročilo še ni prišlo.
OPERACIJE PRED SKADROM.
Pariz, 8. novembra. »Agenoe Havas« poroča iz Cetinja: Z ozirom na velike poplave, katere je povzročilo zadnje deževje, so se Črnogorci umaknili iz Barduluša. Pri tej priliki je skaderska posadka poskusila izpad iz mesta, a se je morala s precejšnjimi izgubami umakniti nazaj v mesto.
ABDULAH PAŠA ODSTAVLJEN.
Carigrad, 8. novembra. Abdulah paša, ki ]e zadnje dni doživel tako strašen poraz pri Lile Burgasu in pozneje pri Istrandži, se je vrnil v Carigrad in bil odstavljen od svojega poveljniškega mesta.
TURŠKO BRODOVJE V MARMARSKEM MORJU.
Carigrad, 8. novembra. Turško vojno brodovje je nenadoma dobilo povelje, da mora takoj odpluti v Marmarsko morje ln zavzeti svoje pozicije ob obali nasproti Čataldzi ln in podpirati turško armado v bitki Tu vsak trenotek pričakujejo, da se prično odločilni boji za čataldske utrdbe.
AZIJSKA KOLERA V CARIGRADU.
Carigrad, 8. novembra. Kljub velikim sa-nitarskim odredbam, se je tu pojavilo par slučajev azijske kolere.
AVIJATIKI za BALKANSKE ARMADE.
Petrograd, 8. novembra. Deset ruskih avijatikov je včeraj odšlo iz Petrograda na balkansko bojišče. Stopili bodo v službo bolgarske armade in se nastanili v bolgarskem glavnem stanu,
Bar, 8. novembra. Črnogorski armadi pred Skadrom so javili svoj prihod štirje francoski, trije srbski in trije angleški avijatiki.
POSLANIK UGRON Z NOVIMI INSTRUK-
CIJAMI NA POTU V BELGRAD.
poslanik v Belgradu, Ugron je dacxvtcxvtovig
Budimpešta, 8. novembra. Avstro-ogrskl poslanik v Belgradu, Ugron je danes zapustil Budimpešto in odpotoval na svoje mesto v Belgrad z novimi! nstrukcljaml, katere je dobil v Peštl. Poslanika bo jutri srbski ministrski predsednik Nikola Paslč sprejel v posebni av-dljenci. Ugron bo naznanil Pasiču, da Ima Avstrija najboljšo voljo, živeti v najlepših prijateljskih odnošajih s Srbijo in pričeti napratn Srbiji politiko, katero je vodil Andrassy senior. Avstrija bo nadaljevala Andrassyjevo pot, ako bo tudi v Srbiji prenehalo sovraštvo do monarhije In bo Srbija to tudi garantirala. Italijanski In nemški poslanik v Belgradu sta dobila obvestilo, naj sporočita Paslču, da je trozveza popolnoma solidarna v svojem postopanju In da ne odobrava srbskega prodiranja na Jadransko morje.
BALKANSKE DRŽAVE BODO ZASEDLE TUDI CARIGRAD.
Dunaj, 8. novembra. V tukajšnjih diploma-tičnih krogih prevladuje trdno prepričanje, da bodo vse tri močnejše armade balkanske zveze zasedle tudi Carigrad, ne oziraje se na to, ali bo to velevlastem ljubo ali ne. Takoj kakor hitro bodo Turki premagani tudi pri Čatatdžl, se bolgarska armada ne bo ustavila pred obzidjem Carigrada, ampak zasedla tudi mesto samo. Vhoda v Carigrad se bode razven bolgarske armade, udeležil tudi velik del srbske in grške armade. V Hagiji Sofiji se bo vršila kot simbol popolne zmage krščanstva nad po-lumesecem slovesna služba božja. Zadnja krščanska daritev v Hagiji Sofiji je bila dne 21. maja 1452. Kakor se zatrjuje, se bodo vhoda v Carigrad udeležili tudi srbski, grški in črnogorski prestolonaslednik.
SULTAN PRIPRAVLJEN NA BEG.
London, 8. novembra. Carigrajski dopisnik angleškega dnevnika »Daily Maila« poroča, da se je sultana polastila silna panika. Sultan ie trdno prepričan, da je tudi Carigrad izgubljen.
V	vladni palači je že vse pripravljeno za beg. Na obrežju za sultanovimi vrtovi, že čakaio čolni, pripravljeni za beg. Sultanov harem je v popolnem obupu. Ministri skušajo sicer sultanove dame tolažiti, a vse zastonj. Dragocenosti sultan ne bo vzel s seboj. Veliki vezir Kiamil paša ie neprestano pri sultanu in ga skuša prepričati, da še ni vse izgubljeno in da se bojna sreča še zadnji hip lahko spremeni.
KONFLIKT MED AVSTRIJSKIM KONZULOM V PRIZRENU IN SRBI.
Belgrad, 8. novembra. Semkaj je došlo poročilo, da je prišlo med avstrijskim konzulom v Prizrenu, Oskarjem Prochazko in srbsko armado do hudega konflikta Po eni verziji je konzul Prohazka streljal na srbske vojake, po drugi pa srb. vojaki na Prochazko. Srbski vojaki očitajo Prochazki, da je hujskal Albance, naj se upro Srbom In jih napadejo. Srbske oblasti so izdale ukaz na vojaštvo, naj se varuje vsakega konflikta s kakim evropskim poslanikom.
Dunaj, 8. novembra. Tu in tudi v Budimpešti ni ničesar znano o kakem konfliktu med avstrijskim konzulom v Prizrenu in srbsko armado. Najbrže bo vsa stvar izmišljena.
Kardinalova pridiga o ženski modi.
Zadnje čase je izdal papež Pij X. več pisem svojim škofom, v katerih iim priporoča naj opominjajo svoje vernike, oziroma vernice na spodobno obleke, to je tako obleko, ki ne bo zapeljevala moških k grdim pogledom in slabim mislim. To priliko je porabil tudi kardinal Ca-vallari, ki je patrijarh v Benetkah na Italijanskem Priredil je posebno pridigo, h kateri je povabil zlasti ženske. Govoriti je hotel o današnji ženski, moderni ženski, kako se oblači in kake vzbuja moške strasti. Ker je pridiga zanimiva, jo hočemo na tem mestu priobčiti:
Kardinat je govoril: Kaj je pisal sveti Peter novospreobrnjenim v rimskih provincijah? Ženske naj se čisto obnašajo, in vedno morajo misliti, da njih največji kras ne leži na oblekah ali na okrašeni glavi, na lepih laseh ali dragocenih kamenih, pač pa v čistosti in zaslugah ljubezni do svojega bližnjega, ki je v potrebi. Če hečejo torej vaše žene Bogu dopasti, ne smejo gledati na zunanji blišč in lesk, pač pa gledati na notranjost, da dopadejo Bogu.
Kdo bi mogel dandanes kaj tacega govoriti? Saj vidite sami, kakšna je danes moda ženskih oblek, in to celo pri takih ženah, ki se hočejo imenovati kristjanke? Le opazujte današnje ženske, pa boste videli, da nimajo niti trohico čistosti ali kristjanstva na sebi. Danes Je nesramnost ženskih oblek tako napredovala, da se ne zgražajo nad njimi samo kristjani moški, pač pa celo oni, ki nimajo nobenega krist-jartskega duha v sebi. Dasi na tem mestu ne moremo natančneje razpravljati o ženski obleki, vendar lahko določimo, kdaj je ženska obleka nespodobna. Mi razumemo pod nespodobnimi ženskimi oblekami take obleke, ki pripuščajo. da se vidi del ženskih ram in prsij. In v najboljšem slučaju so današnje ženske obleke na onih delih komaj take, da bi zakrivale, kar ni treba kazati. Če pa obleka vseeno pokriva, tedaj je pa zraven tako ozka tančica, ki še bolj razjari moško poželjenje. Nadalje razumemo pod nesramnimi ženskimi oblekami ona krila, ki se tako prilagajo telesu, da markirajo vse telesne dele, kadar se ženska premika. Tu mora izginiti zadnji čut sramežljivosti. Mislim, da sem povedal dovolj, da vprašam: Ali se sme kristjanska žena tako oblačiti? Kje je čut sra-
mu pri ženskah, ki se moderno oblačijo? Ali se ne zgražate in sramujete, ko vidite, kako nastopajo gotove ženske oblečene v javnosti? Kaj neki pomenijo nesramne goline,-* nečista premikanja, predrzni pogledi in vse druge manire, katerih se gotove ženske poslužujejo? Nič dmgega kot to, da jih je že zdavnaj zapustila vsa čednost in ponižnost. Jaz tukaj slovesno izjavljam, da ne. bom nikdar pripustil, da pridejo k birmi kot botre nečedno oblečene žene. Jaz sem v svoji hiši gospodar, in kot tak imam pravico zahtevati, da pride spodobno oblečen k meni. Ali ne dobijo ženske, ki se nespodobno oblačijo, nikdar slabih mislij, ali je to le njih nečimernost? Pravi vzrok nečedne obleke leži v grešnosti, ki tiranizira srca, ki hočejo zapeljati in biti zapeljana. Mislim, da ne trdim napačno, če rečem, da stvari, ki se tako oblačijo, vedno v grehih žive! Patriarh se je potem v svoji veliki jezi izjavil, da žene, ki niso spodobno oblečene, povsod, pri moških in pri mladini, pogubo povzročajo. Na pomoč kličem družinske očete, da naredijo sedanji modi žensk že vendar enkrat konec.
Izkaz daril za „Rdeči križ balkanskih držav66.
7. novembra: (idč. Malči Cuznarjeva nabrala K 26.20, Rimska cesta 13 K 21, pisarna dr. Tavčarja nabrala K 170.56, uredništvo »Slovenskega Naroda« K 75. dr. Lavrenčič Josip nabral v Postojni K 86.60. neimenovanec K 10, krožek magistratnih uradnikov K 200, dr. (ire-gorič K 20, družina Petrič, Postojna K 10. — Skupaj denari« z izdatki vred K 19.537.99. (Izdatkov je do danes K 1186.15.)	^
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Stražišče. Stvar je tako osebnega značaja, da je ne moremo prinesti. Kaj druzega! — Gosp. M. P. Priporočmo se za nadaljne prispevke.
Odgovorni »rednik Radi vol Knrenr.
T asf ?n »I»» fictrarnp'
Mali oglasi.
Gostilno v večjem mestu na Notranjskem sc r '' takoj v najem. Naslov oddajalca pove T. „ anončna pisarna«.	___________
Sprejme se pošteno dekle kot natakarica ori Fran Oc :	”	’*iiijska Bistrica.
noc odprto
*/
odprto
Sirite, kupujte in naročajte „Dan“! Prijavljajte nove naročnike!
.	 l.l..	H  . M	11.1..  ■■■I.
Brzojavka.
V italijanski kuhin ji
hotela pri Maliču nasproti glavne pošte
se dobe vsak dan ašoltirane morske ribe. Vina samo iz najboljših kleti in sicer: brionska, porenška iz agrarnega zavoda. Apolo-vino po 72 v liter za družine na dom postavljeno itd.
Lasne kite
po 5, 7, 9 in 12 K. Barva za lase in brado „Ncril“ od dr. Drallea v steklenicah po 2 in 4 K. — Lasne podlage in mrežice vse vrste. — Lasulje, brade, šminke 't i. za gledališča. — Šminke in puder za ulico, vse po jako zmernih cenah priporoča
Štefan Strmoli, Ljubljana
Pod Trančo 1 (zraven čevljarskega mostu) izde-lovalnica za vsa lasna dela.
F. ZAJBC~
Ljubljana Stari trg 9 Ljubljana
priporoča kot prvi slovenski izprašani in oblastveno konces>jon1ranl optik in strokovnjak svoj
optični zavod. dN Daljnoglede, toplomere, In zrakomere vseh vrst. Očala, ščlpalniki natančno po zdravniškem receptu.
Cenike pošiljam na I zahtevo zastonj in poštnine prosto.
m
Gramofoni - automati!!
n ca o tovarniška zaloga o «=
Obrtniški koledar
za leto 1913, izdal Jos. Hauptman, oficijal trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. Koledar ima za obrtnike mnogo poučne vsebine, med drugimi tudi knjigovodstvo za obrtnike. Gena 60 vin., po pošti 70 vin. Dobiva se po vseh knjigarnah in pri izdajatelju.
! Pozor trgovci S
Od danes naprej se prodaja galanterijsko blago in pletenine iz konkurzne mase Ludovika Dolenca, v Prešernovi ulici
pod tovarniško ceno.
Za vsak gramofon pismeno jamstvo. Gramofon -Atelijer
A. Rasberger
Ljubljana, Sodna ulica 5.
Pazite natančno na naslov. Jaz ne prodajam ur In Šivalnih strojev, imam Specijelno samo gramofone, godbene automate in druge mehanične godbene stroje. Lastna delavnica za popravila.
PlSIte p« cenik. — Predno kje kupite, oglejte s:	tl	mojo	zalogo.	ti
Vse potrebščine ta vsakovrstno kolesje v zalogi
Mednarodne -spedlei jslto podjetje
R. R ANZINGER, Ljubljana
TTest ancvsrlj eno 1S7’©.	Telefon	štev.	GO.
Podjetje za prevoznino c kr. priv. juž železnice. — Carinska agentura c. kr. glavnega carinskega urada v Ljubljani. — Redni nabiralni promet na vse strani. — Reeksped cija in skladišča. — Ekspresni promet ovojev. — Transport in shranitev mobilja. — Agentura avstr. Lloyda.
Pisarna v mestu: Šelenhurgova ulica 3. Centrala in skladišče: Cesta na južno železnico 7.
Podružnica: Glavni carinski urad, južni kolodvor.	257
201« do 30lo
N
znižane cene radi preogromne z doge oblek, nglanov in zimskih sukenj za gospode in dečke, naj mo lernejših damskih kostumov, plaščev,
paletotev, bluz in kril.
V damski konfekciji vedno velik«, izbera. Posti ežba točna. Cene nizke.
„Aiigleško skladišče oblek“
O Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg štev.
MIHAEL KASTNER, Ljubljana j_
Kongresni trg štev. 10
l!
dobavlja najcenejše: špecerijsko blago; jedilno in živisi sol; ^trol ej (tudi v originalnih pločevinastih posodah); obdačen in neobdačen bencin /.a motorje in avtomobile; gasolin, cigroin za razsetljavo; gorilno olje za Diesel-motorje; vseh vrst strojno olje; parafin itd. itd.
Vse mineralne vode in studenčne produkte vedno sveže v ^e«iogi.
Vljudno naznanjava cenj. občinstvu da sva preselila svojo
Preselitev gostilne.
gostilno pri „HUSU“
iz Marije Terezije ceste št. 8 JPred ig-rišče štev. 1 (preje »pod Gabrom") sedaj pri „KXJSU Za obilen obisk se priporočata s spoštovanjem	J^m	"R	11	S«
Naznanilo.
Radi izdatno povišanih cen za premog smo primorani
—	■	od 15. novembra 1912
nadalje svojemu koksu nastaviti sledeče cene;
a) Ako se ga vzame naenkrat 10.000 kg (en vagon) se računa za vsakih 100 kg K 4‘-
b) Ako se ga vzame naenkrat 1000 kg ali več, se računa za vsakih 100 kg . n 4‘40
c) Ako se ga vzame manj kakor 1000 kg, se računa za vsakih 100 kg .	.	„	4-70
To cene veljajo v tovarni in pri takojšnemu plačilu; dosiavhanje koksa na dom ali na kolodvor se zaračunava posebej kakor doslej.
V Ljubljani, dne 5. novembra 1912.
Ljubljanska delniška plinarna.
St. 35.800
V zalogi je vedno do 500 kosov od 2 do 60 K komad,
tako da si vsakdo lahko izbere.
Ob nedeljah se dobivajo venci v isti hiši v 1. nadstr.
Ustanovljeno leta 1900.
Odlikovana i
Pulz 19051.
I
iMdn 1905.
Slavnemu občinstvu v mestu in na deželi vljudno priporočam neiijTrežJo zalogo bxa.BixUx
nagrobnih vencev in trakov
z napili.
Zunanja naročila se izvršujejo hitro in točno.   n—...
Cene brez konkurence.	s:
FR.
Moderna damska konfekcija
kakor plašči, kostumi, hišne halje, vihnja krila v krasni izbiri po zelo solidnih cenah
v modni in športni trgovini
P. Magdič, Ljubljana
nasproti glavne pošte.
Razglas.
Z ozirom na razna regulačna dela v strugi Ljubljanice, ovirajoča dejanja občinstva, ki vsebujejo tudi prestopke zoper kazenski zakon in zoper določbe cestnopolicijskega reda za stolno mesto Ljubljano, opozarja podpisani mestni magistrat občinstvo, da je strogo prepovedano;
a) zahajati v strugo bodisi med delom, bodisi po dovršenem delu,
b) metati raz mostov in obrežja ter iz hiš karkoli v strugo,
c) poškodovati	orodje, vozove, stroje	i. dr., voziti se z vozički	po	železniškem
tiru ali celo	s kamenjem	obmetavati	osobje in drugo podobno.
Mestno-policijska straža ima najstrožji nalog vsako tako dejanje preprečiti in prestopke	tušem ovaditi,	ki se bodo,	v kolikor niso podvrženi kazenskemu	zakonu,	kaznovali policijsko z globo do 200 K	odnosno z	zaporom do 14 dni.
xxx-- grlstrat l:\iToloazisl=i
dne 31. oktobra 1912.
Zupan:
-	<	ut.	ivan	Tavčar 1. r,