PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
O'
O'
o
o
TJ
»
T;
A W
I
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 700 lir - Leto XLII. št. 270 (12.595)
Trst, sobota, 15. novembra 1i
TRST
Ul. Monteorbi ^ - pp 559
P	\ (4 linije)
	gio 1
&	- 85723
■z. L.	20
	02
1 U	>
V-i Z	17
t
•o
1?
Trst zamuja tudi vlak zgodovine
VOJMIR TAVČAR
Ali Trst že spet zamuja vlak? Ali zapravlja veliko priložnost, da bi se osvobodil spon preteklosti?
Vprašanji se porajata ob prebiranju Člankov, ki so jih krajevni listi namenili velikemu dogodku, kot je srečanje italijanskih in jugoslovanskih zgodovinarjev o Trstu v obdobju 1941 - 47, vprašanji se porajata ob pogledu na dvorano, v kateri v bistvu ni predstavnikov mesta, njegovih upravnih institucij in kulturnih ustanov, v kateri so prisotni pretežno Slovenci.
Predstavniki političnih sil, ki upravljajo mesto, je naglasil Galliano Fogar, skoraj ne čutijo potrebe, da bi se seznanili s to pa tudi z drugimi kulturnimi tematikami širšega značaja. Razkorak med vodilnim razredom in kulturnim pristopom se poglablja. In prof. Miglia je še zaostril: »Ni odsoten samo vodilni razred, odsotno je vse mesto. Ko je govor o sožitju, o sodelovanju, Trsta ni. To je prekletstvo tega mesta.« Prof. Darko Bratina pa je govoril o sistematični zameglitvi nekaterih dejstev, o sistematičnem »prodajanju lažne in izkrivljene podobe mesta«.
In vendar se je srečanje začelo z drugačnimi obeti. Čeprav se otvoritve ni udeležil noben predstavnik mestne uprave, je županovo pismo vendarle dokazovalo neko odprtost, neko pripravljenost sprejemati tudi taka tolmačenja, ki niso ravno v sozvočju s stališči gibanja, iz katerega izhaja. Mesto pa očitno ni sprejelo niti teh previdno komaj odškrnjenih vrat, predvsem pa nista tega hotela dojeti krajevna italijanska lista. Messaggero Venelo sploh ni imel za umestno, da bi objavil novico o začetku simpozija, II Piccolo pa je po četrtkovem članku Diega De Castra, ki je lahko sporen, vsekakor pa zanimiv, objavil včeraj še kratko oceno Gualberta Nic-colinija, kateremu, kot izhaja iz zapisa, celo naslov ni po godu, saj vidi v nazivu ''Trst 1941 -1947. Od italijanskega napada na Jugoslavijo do mirovne Pogodbe" neko predhodno sodno bolj kot spodbudo k soočanju. Na srečo vsaj zgodovinarjem, ki se udeležujejo simpozija. Priznava, da so opravili dosti dela, v isti sapi pa se vprašuje, ali gre za pogum ali pa za provokacijo.
Simpozij, četudi ne bo presekal vseh gordijskih vozlov tržaške preteklosti, je kulturni izziv za ljudi vseh usmeritev in ne teži za črno-belim slikanjem dramatične stvarnosti tistih let, Pač pa hoče spodbujati k raz-jnišljanju, k dojemanju vseh narvnih odtenkov, k njihovemu nokvirjanju v širše kontekste. Tega napora ne vidijo samo tisti, ki ga nočejo videti, tisti, ki ?e občutijo zadaha po zatohlem >n starem. Vendar se ne zavejo, ee naj se vrnemo k tolikokrat ^Porabljeni prispodobi, da na ladji Trst ni niti prijetne glasbe, ki je vsaj delno ublažila moreče vzdušje na Ibsenovem parniku.
' *
Sporazum so dosegli sinoči s posredovanjem vlade in deii
Tržaško rafinerijo Aquila proaali močni avstrijski finančni družbi
Avstrijci zagotavljajo zaposlitev 300 delavcev in velike naložbe
SANDOR TENCE
RIM Tržaška rafinerija Aquila ima od sinoči novega lastnika. Žaveljski obrat, ki trenutno zaposluje nekaj manj kot 450 delavcev in uradnikov, bo v kratkem prevzela avstrijska finančna družba (imenovala se bo baje Nova Aguila), ki je, če nam je dovoljeno športno besedišče, v sprintu premagala švicarskega tekmeca, ki ima med delničarji tudi libijsko finančno družbo. Avstrijci bodo za nakup čistilnice po neuradnih vesteh potrosili nekaj več kot 23 milijard lir, v novi družbi pa bo kot manjšinski finančni partner sodelovala tudi deželna družba Friulia, ki bo skupno z nekaterimi javnimi ustanovami krila del naložb za posodobitev naprav. Novi lastniki bodo v to smer v prvih treh letih investirali približno 120 milijard lir.
V trenutku, ko poročamo, so na ministrstvu za industrijo v teku še zadnja mrzlična pogajanja za rešitev nekaterih žgočih sindikalnih vprašanj, pri katerih sodelujejo novi lastniki, člani tovarniškega sveta Aguile ter tudi nekateri vsedržavni voditelji enotne sindikalne zveze. Pogovori potekajo ob posredovanju podtajnika Cresca in deželnega odbornika za industrijo Francescutta, ki je vseskozi igral aktivno vlogo pri teh napornih pogajanjih. Do pozne ure se pogajalci še niso.sporazumeli o točnem številu zaposlenih v rafineriji. Avstrijci so zagotovili, da bodo takoj zaposlili 300 delavcev, 70 pa jih bo ostalo v službi doseda-
njega lastnika, francoske družbe Total, ki bo obdržala skladišča in po vsej verjetnosti tudi pristaniški terminal. Sindikati in tovarniški svet so zato upravičeno zaskrbljeni nad usodo preostalih uslužbencev (približno 70), ki bi do globalne rešitve tega vprašanja lahko ostali v dopolnilni blagajni, To je sicer samo hipoteza, tudi zato, ker se sindikati odločno borijo za zaščito vseh delovnih mest v obratu.
Novi lastniki se včeraj niso uradno predstavili in so jih na pogajanjih zastopali neke vrste poslovni posredniki družbe CEI-SUD. Zvedeli smo, da imajo Avstrijci zelo-razpredeno distribucijsko mrežo ter imajo za sabo tudi nekatera velika gradbena podjetja, ki so specializirana za gradnjo avtocest. Istočasno pa so v zelo dobrih gospodarskih odnosih z naftnimi podjetji iz vzhodne Evrope, posebno iz Madžarske in iz Bolgarije.
Funkcionarjem ministrstva za industrijo in ■ deželnemu odborniku Francescuttu so novi lastniki izrazili tudi razpoložljivost za takojšnjo posodobitev vseh naprav čistilnice, ki bi v teh pogojih morda začela redno obratovati že v začetku prihodnjega leta in to celo s polno produktivno zmogljivostjo. Če ne bo prišlo do presenečenj v zadnjem trenutku, bodo pogodbo o tej veliki kupčiji podpisali v prihodnjih dneh, osnutek sindikalnega sporazuma pa morda že v prihodnjih urah. O dokončnem sprejetju tega dokumenta pa se bo izrekel tovarniški svet.
Odobren finančni zakon
RIM — Bitka v Montecitoriu za finančni zakon je dobojevana: sedaj preštevajo samo še mrtve in ranjene. V primerjavi s poprejšnjimi leti ni bila tako »krvava«: izdatke so prekoračili »samo« za tisoč milijard. Sedaj, ko je zbornica zakon odobrila (s 317 glasovi proti 226), čaka isto delo še senat. Čeprav v manjši meri kot prejšnja leta, se tudi letos volitev nekateri poslanci vladne koalicije niso udeležili. Prav zato, da bi teh odsotnosti bilo čimmanj in da zaradi tega pojava ne bi zaškripalo v vladnih vrstah, je vlada glasovanje z važnim členom 8 finančnega zakona povezala z glasovanjem o zaupnici. Tako so sprejeli poglavitna določila, okoli katerih je bilo v vladi največ razhajanj. Izognili so se mini, ki so jo za vlado predstavljali taksa na zdravje (liberalci so predlagali znižanje odstotka od 7,5 na 4), predlog KPI o olajšavah pri nakupu prve hiše, s katerim se je strinjal minister Nicolaz-zi itd. Vlada se je s takšno premišljeno potezo spretno izognila nevarnim čerem.
V pogovoru s časnikarji je minister Goria izrazil zadovoljstvo, ker so poslanci sprejeli vladno proračunsko politiko za leto 1987 in priložen triletni načrt za javne finance. Minister je dodal, da so z racionalizacijo javnih izdatkov prišli do dna in da bodo boljši časi zanjo nastopili, kakor hitro bodo uredili še zdravstvo, socialno skrbstvo in krajevne ustanove.
Ameriški predsednik spregovoril v vidno defenzivnem tonu
Reaganov televizijski govor ni prepričal Američanov o nujnosti pogajanj z Iranom
NEW YORK - Ameriški predsednik Reagan je v četrtek pod pritiskom domačega javnega mnenja in kritikov v kongresu, v govoru, ki so ga prenašale vse največje ameriške TV mreže, pojasnil svoje »tajne dogovore« z Iranom. Priznal je, da poteka tajno dogovarjanje med Iranom že 18 mesecev. Hkrati pa je kategorično zanikal, da bi ZDA dobavljale Iranu orožje v zameno za izpustitev ugrabljenih ameriških državljanov v Libanonu.
Reagan je izjavil, da je dovolil poslati v Iran majhno količino »defenzivnega orožja in rezervnih delov«, ki po njegovih besedah ni bila večja od tiste, ki jo lahko nosi eno transportno letalo. Namen te politike je bil »pokazati Iranu, da so ZDA pripravljene začeti z Iranom nove odnose«. Glavne točke njegovega govora so bile naslednje:
-	ZDA s tem niso prekršile svoje politike zavračanja kakršnihkoli pogovorov s terorističnimi skupinami, ki so ugrabile ameriške državljane. Poudaril je, »da ZDA niso in ne bodo dale nobenih koncesij ugrabiteljem ameriških državljanov«.
-	Iran leži na enem izmed najpomembnejših geografskih področij na svetu. Zaradi tega je v ameriškem nacionalnem interesu, da poskušajo »končati nesoglasja z Iranom in izboljšajo odnose z vlado v Teheranu«. Po Reaganovih besedah so nekatere evropske, bližnjevzhodne in daljnovzhodne države poskušale posredovati v korist ZDA že od 1983. leta, vendar brez uspeha.
-	»Zaradi potrebe po navezavi boljših odnosov z Iranom sem zaprosil svojega bivšega svetovalca za nacionalno varnost Roberta McFarlana, da odpotuje na tajne pogovore v Teheran,« je izjavil Reagan. Po njegovih besedah je njegov 4-dnevni dialog potekal v omikanem vzdušju. Od takrat naprej se dialog nadaljuje korak po koraku. Te Reaganove besede odstopajo od trditve iranskega veleposlanika v OZN Saida Rajaija Khorasanija, da se nihče od iranskih voditeljev ni sestal s polkovnikom McFarlanom med njegovim tajnim obiskom v Teheranu.
-	Reagan je priznal, da je bil eden izmed ciljev tega obiska vplivati na Iran, »da izkoristi svoj vpliv v Libanonu za izpustitev ugrabljenih ameriških državljanov v tej državi«. Po njegovih besedah je bil na tem področju dosežen »določen napredek, saj po začetku teh stikov ni znakov, da bi bil Iran vpleten v teroristične akcije proti ZDA«.
V svojem govoru je Reagan poskušal ameriško javnost prepričati, da je bil eden izmed pomembnih ciljev tajnega dogovarjanja z Iranom tudi končanje več kot 6 let trajajoče iransko-iraške vojne. Po Reaganovih besedah poskušajo ZDA vzpostaviti dialog z obema stranema te nesmiselne vojne in prispevati k premirju, oziroma h koncu vojne. Uradni predstavni-
UROŠ LIPUŠČEK
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Ne izzivajmo povračilnih ukrepov!
Ko smo prejšnji dan v našem listu objavili novico, da tačnerava jugoslovanska vlada povečati devizni priliv, pomemben za odplačevanje dolgov in za potrebe do-ocega gospodarstva z menjavo določene vsote denarja do nxe^nem prehodu, (vzor je našla v Madžarski) je marsik-šk 2°misJii na svoječasni zloglasni depozit, ukrep, ki ni sv^al samo gospodarstvu Jugoslavije in njeni podobi v e(u, ampak in to je tisto, kar nas zanima tudi nam, Pmr'Skim Slovencem. Takrat so neprijazni krogi spustili p 1 nom pse, ki se še niso ukrotili; takrat nastalo škodo v !^čni klimi pa bomo morali še dolgo odpravljati.
„0,	0 se ne spominja takratnih reakcij naših političnih in
* sPodarskih krogov in njihovih posredovanj pri vodilnih sosednje države?
2 nor je takrat prepričeval odgovorne ljudi sosednje dr-zq 6 0 škodljivosti ukrepa, ni pozabil, da je dejansko šlo pOD^°sKus zapiranje meje, se pravi za politiko, ki je v pf. 0 nem nasprotju s strategijo razvite družbe, ki ima od-USf rnejo za svoje temeljno spoznanje in nenadomestljivo On k°V0' vgrajeno v dvostranske in širše okvire evropske-
0deJovan/a.
šne(?noven poskus postavljanja filtra na meji, tokrat tak-Zq ,,a' ki bi, kakorkoli že obračamo, predstavljal ozko grlo **e, ki bi prihajali v Jugoslavijo, ni, kot zatrjujejo in-
formacijski viri v Sloveniji, prava pot za premagovanje inflacijskih teženj.
Z naše strani si upamo celo trditi, da bi bil takšen ukrep gospodarsko škodljiv, kot so bili tudi učinki depozita. Turist je namreč sila občutljivo bitje. Moti ga že najmanjša prepreka. Italijanski turist, ki največ troši, bi zaradi čakanja v vrstah pred menjalnicami na mejnih prehodih (ker drugače ne bi šlo) začel ubirati druga pota.
Prepričani smo, da bodo, kot so že mnogokrat, ko so bili v stiski, v Jugoslaviji tudi tokrat poiskali pravo pot: samo ne na naši koži in ne za ceno kvarjenja dobrega ozračja ob meji, ki ga skupno, na tej in na oni strani, gradimo s tolikšno mero prizadevnosti! Ne pozabimo, da je okoli nas vse preveč takšnih, ki komaj čakajo na razlog, da nam kaj odščipnejo, ali pa ne dajo tistega, kar so obljubili in podpisali.
Če naj turisti ne hodijo v Jugoslavijo s »polnimi žepi dinarjev«, morajo delovati drugi mehanizmi, za katere, kot beremo, v sosednji državi vedo, le da niso še vsi prepričani, da so edini način, kako priti na zeleno vejo. Takšna ali drugačna oblika pripiranja meje, ali z depozitom ali s posnemanjem za naše razmere neprikladnega vzora, bi bila najslabša varianta, ker bi podirala zaupanje in upočasnila že itak počasno izvajanje mnogih obveznosti. Ne izzivajmo novih povračilnih ukrepov! (gv)
Dizdarevic na obisk v Rim
BEOGRAD — Zvezni sekretar za zunanje zadeve Raif Dizdarevic bo 17. in 18. novembra na povabilo italijanskega zunanjega ministra Giu-lia Andreottija na uradnem in prijateljskem obisku v Italiji. Pogovarjala se bosta o nadaljnjem poglabljanju odnosov in sodelovanju med državama. Jugoslovansko-italijanski dialog bo zajel tudi preučevanje na-katerih aktualnih vprašanj z mednarodnega političnega in ekonomskega prizorišča.
Pričakujejo, da bosta zveznega sekretarja za zunanje zadeve sprejela tudi predsednik republike Francesco Cossiga in predsednik vlade Craxi.
Med obiskom v Italiji bo Raif Diz-darevič uradno obiskal tudi Vatikan, kjer ga bo sprejel papež Janez Pavel II. Med obiskom pri Sveti stolici se bo voditelj jugoslovanske diplomacije srečal tudi z drugimi osebnostmi.
Nogomet: kvalifikacije za EP
Danes v Milanu »azzurri« favoriti proti Švicarjem
NA 10. STRANI
□ □
Odbojka: ženska B liga
Meblo doma za novi točki
Odbojka: moška C-l liga
Val Kmečka banka pred svojim občinstvom
NA 11. STRANI
Stavkalo bo tudi osebje avtobusnih podjetij, piloti pa ne
Stavka železničarjev povzročila težave, ni pa ohromila prometa
RIM — Prvi dan štiridnevne železničarske stavke v organizaciji avtonomnega sindikata FISAFS-CISAL je res povzročil težave v prometu, ni pa ga ohromil. Državna železniška uprava sporoča, da je vozilo od 21. ure v četrtek do sinoči na dolgih progah 618 in na krajevnih 1.238 potniških vlakov, kar ustreza 73 oziroma 83 odstotkom rednega prometa, da je uvedla 150 nadomestnih voženj z avtobusi in da je z 917 kompozicijami krila 79 odstotkov rednega tovornega prometa.
Zamude naj bi znašale kvečjemu 3 ure. Podatki sindikata FISAFS-CISAL so seveda drugačni: udeležba pri stavki naj bi bila ponekod »plebiscitarna«, vozilo pa naj bi malo vlakov, in to z zamudami do 6 ur.
Sindikat zahteva skrajšanje delovnega urnika, boljše pogoje za nadurno delo in ohranitev samostojnosti skrbstvenih storitev.
Osebje železniških postaj stavka samo ponoči, potujoče osebje pa razčlenjeno po okrožjih: do sinoči je stavkalo v Firencah, Genovi, Bologni, Anconi in Rimu, danes pa so na vrsti južna okrožja.
Dne 27. novembra bo stavka osebja avtobusnih in drugih javnoprevoznih podjetij, ki sta jo oklicala CISL in UIL, avtonomni sindikat letalskih pilotov ANPAC pa je preklical stavko, ki bi morala biti 17. in 21. novembra.
V sredo bo sestanek zdravnikov z vlado
RIM — Minister za zdravstvo Donat Cattin je včeraj pozval ministra za javne uprave Gasparija, naj se v sredo sestane z delegacijo avtonomnih sindikatov zdravnikov, da preveri možnost čimprejšnje obnovitve pogajanj. Donat Cattin je ponovil stališče, da je treba pomnožiti število zdravnikov s polnim delovnim urnikom v bolnišnicah, dodal pa je, da je dozorel čas za dogovor o novi delovni pogodbi zdravnikov in drugega zdravstvenega osebja. To je izjavil, potem ko se je predvčerajšnjim sešel z zakladnim ministrom Gorio, podtajnikom v predsedstvu vlade Ama-tom in predsednikom proračunske komisije v poslanski zbornici. Izmenjava mnenj je pokazala, da je denar za rešitev spora na razpolago (okrog 1.000 milijard lir) in da bo moč zvišati plače zdravnikom s polnim delovnim urnikom za 40 odstotkov, vsem drugim pa za 25 odstotkov, torej približno za toliko kolikor zahtevajo CGIL, CISL in UIL. Vprašanje je, kaj porečejo avtonomni sindikati. Sporazum je treba doseči do 25. decembra, sicer bodo zdravniki spet stavkali.
Ogorčene bitke na severu Čada
Libijske oborožene sile vdrle na čadsko ozemlje
NDJAMENA — V Čadu je spet vroče. Severno od 16. vzporednika, ki deli Čad na dva dela, so se včeraj spopadle domače in libijske čete. Iz poročila čadskih oboroženih sil kaže, da so Libijci imeli hude izgube in da so med drugim čadski artilerci sestrelili libijsko letalo. Naj omenimo, da je ozemlje južno od 16. vzporednika trdno v rokah čadskih vladnih sil, medtem ko je sever območje, kjer imajo premoč protivladni gverilci, ki jih je doslej podpirala Libija. Zadnje čase se je tam nekaj zapletlo in Libijci so kot kaže svoje nekdanje zaveznike pustili na cedilu.
Vrhovno poveljstvo čadskih oboroženih sil je pozvalo vse prebivalstvo k splošni mobilizaciji, ker da libijske oborožene sile na severu države napadajo pozicije tako imenovanih ljudskih oboroženih sil Gukunija Ouedeja, do pred kratkim libijskega zaveznika v borbi proti zakonitemu čadskemu predsedniku Hisenu Habreju.
Značilno je, da vladno sporočilo imenuje Ouedejeve sile »patriotske čete«, medtem ko so do pred kratkim v N'Djameni rabili vse drugačne izraze.
Položaj v Čadu je močno odjeknil tudi v Lomeju, kjer so se zbrali voditelji frankofonske Afrike in Francije. Spregovoril je tudi Hišen Habre, čadski predsednik, kije obrazložil, da sta se sprti strani v Čadu pobotali in da je Libija zato napadla čadsko ozemlje. Ugotavljajo sicer, da sta se pobotala samo Hišen Habre in Gukuni Ouedej, obstaja še vsaj pet različnih in dokaj močnih skupin, ki so proti osrednji čadski vladi, tako da je položaj v Čadu, mimo libijskega napada, vse prej kot kristalno jasen.
V Lomeju je spregovoril tudi francoski predsednik Mitterrand, ki je zagotovil predsedniku Čada Habreju francosko pomoč. Tu ne gre za francoski vojaški poseg v tej srednjeafriški državi, je podčrtal francoski predsednik, pač pa bo Francija zagotovila Čadu logistično pomoč, da bi lahko zagotovil in ohranil svojo ozemeljsko celovitost. Mitterrand je označil Hab-rejeve cilje kot povsem legitimne, še zlasti ko gre za obrambo državne suverenosti in celovitosti.
Vlak v avtobus Umrlo 8 delavcev
NOVI SAD — V hudi nesreči, ki se je pripetila včerai zjutraj nedaleč od vasi Aleksa Santič v Vojvodini, je izgubilo življenje osem delavcev tamkajšnjega kmetijskega kombinata. Vlak, ki vozi na progi Subotica—Vinkov-ci, je z vso silo trčil v avtobus, s katerim so se delavci peljali, kot vsako jutro, na delo.
Voznik vlaka ni, najbrž zaradi goste megle, pravočasno zagledal avtobusa, ki je bil pravkar na tem, da zapelje preko tračnic pri nezavarovanem železniškem prehodu. V silovitem trčenju je vlak popolnoma uničil avtobus, od devetih potnikov je ostal pri življenju le eden, ki pa je hudo ranjen. Vlak je ustavil svojo vožnjo le kakih petsto metrov od kraja nesreče.
Fiat Impresit proučuje možnost gradnje avtocest v Sloveniji
LJUBLJANA Včeraj je Slovenijo obiskala delegacija italijanskega podjetja Fiat Impresit, ki se ukvarja z inženiringom, projektantsko, gradbeno in finančno dejavnostjo za potrebe koncerna Fiat. Delegacijo je vodil Antonio Mosconi, pooblaščeni upravitelj Fiata v tem podjetju.
Namen obiska je bil seznaniti se s plani Slovenije pri gradnji avtoceste Bratstvo in enotnost in avtocestnih povezav jugoslovanskega omrežja z italijanskim. Delegacija je imela izčrpne razgovore s predstavniki Skupnosti za ceste Slovenije, ki so jih sklenili s skupno ugotovitvijo o nujnosti gradnje planiranih cest do sredine naslednjega srednjeročnega obdobja. Za izvedbo potrebnih analiz in oblikovanje ustreznih predlogov je bilo sklenjeno, da bosta Impresit in Skupnost za ceste ustanovila posebno delovno skupino, ki jo bodo sestavljali strokovnjaki za prometno, gradbeno in ekonomsko-finančno področje.
Antonia Mosconija in ostale predstavnike Fiata Impresit je sprejel tudi predsednik izvršnega sveta skupščine SR Slovenije Dušan Šinigoj s sodelavci. Ob tej priliki so italijanski gostje izrazili predsedni-
ku IS pripravljenost za sodelovanje pri pripravi in izgradnji novih avtocest. Italijanski gosti so obiskali tudi Ljubljansko banko - Združeno banko.
V Maroku izpustili jugoslovanske mornarje
KOTOR V direkciji Jugooceanije so včeraj sporočili, da so maroške oblasti upoštevajoč voljo suverena Hasana II. izpustile iz zapora deset jugoslovanskih mornarjev, ki so jih 13. septembra aretirali na ladji »Admiral Zmajevič« v pristanišču Tanger zaradi tihotapljenja pištol in streliva. Izpuščene pomotce bodo vrnili v Jugoslavijo, takoj ko bodo zagotovili najkrajši prevoz. V Jugooceaniji pričakujejo, da bodo Maročani dali prosto pot tudi ladji, ki naj bi iz Tangerja odplula proti španskemu pristanišču Palma de Mallorca, kjer bodo dopolnili posadko in zamenjali vse tiste mornarje, ki bodo to želeli.
Umor Olalie na Filipinih sprožil val demonstracij
, MANILA — Ob povratku s svojega štiridnevnega državnega obiska na Japonskem, kjer si je med drugim zagotovila finančno podporo v vrednosti milijarde dolarjev, je filipinsko predsednico Corazon Aguino čakala srhljiva vest o umoru predsednika levičarske Ljudske stranke in sindikata Gibanje 1. maj, Rolanda Olalie in njegovega šoferja Leono-ra Alay-Ayja.
Olalie in Alay-Ayja so neznaci umorili načrtno in po istem krutem postopku. Na njunih iznakaženih truplih so namreč zasledili znake mučenja, oba so najprej dvakrat zabodli in ju šele nato ustrelili.
Še neznane avtorje srhljivega umora je po mnenju filipinskih levičarskih sil, predstavnikov Demokratične ljudske fronte in Nove ljudske armade, vodila spretna in potuhnjena roka ministra za obrambo Juana Ponceja Enrileja, ki mu očitajo, da si na vse načine prizadeva, da bi pretrgal pogajanja za premirje med vlado in ilegalci. Enrile je kajpak izjavil, da nima filipinska vojska — obtožbe letijo namreč tudi na vodjo generalštaba, generala Fidela Ramosa — nobenega opravka z dvojnim umorom in da ne bo odstopil.
Na Filipinih je smrt Olalie in Alay-Ayja sprožila val ogorčenja in protestov. 5.000 ljudi je demonstriralo pred sedežem vojaškega generalštaba, sindikat Gibanje 1. maj pa se pripravlja na vrsto splošnih stavk.
• Reaganov govor ni prepričal
NADALJEVANJE S 1. STRANI
ki administracije sicer zadnje dni zatrjujejo, da omenjene pošiljke ameriškega orožja Iranu niso porušile strateškega ravnotežja na bojišču.
Vodilne člane kongresa iz obeh strank Reaganov govor ni zadovoljil. Vodja nove demokratske večine v kongresu senator Robert Byrd je poudaril, »da so omenjene akcije težko prizadele ameriški ugled, da bodo verjetno povzročile nove ugrabitve ameriških državljanov na Bližnjem vzhodu in da ni jasno, kakšne posledice bodo imele tajne pošiljke ameriškega orožja Iranu na odnose z arabskimi državami«.
Kot. izjavljajo nekateri dobro obveščeni člani senatnega odbora za nadzorovanje obveščevalne dejavnosti, so ZDA v Iran poslale več kot samo eno pošiljko orožja. Doslej je prišlo na dan, da so ZDA s pomočjo Izraela poslale v Iran tri takšne pošiljke. The Nevv York Times prinaša med drugim tudi izjavo Ali Safavija, ki je vodja iranskih mud-žahedinov v ZDA, »da je po njihovih informacijah 3. julija letalo tipa boe-ing 707, ki je bilo natovorjeno s 23 tonami orožja (deklarirano naj bi bilo kot medicinska oprema), odpeljalo svoj tovor z letališča Reka v Jugoslaviji. Po njihovih podatkih naj bi bil lastnik tega letala bivši iranski državljan Farhad Azima.
Najbolj neprijetno izjavo na račun tajne politike Reaganove administracije v Iranu, ki je povzročila tudi velik spor znotraj administracije, je dal Bar-ry Goldwater - starosta ameriških konservativcev in eden izmed najbolj vplivnih članov republikanske stranke. Po njegovih besedah »je bil sklep, da bodo ZDA začele pošiljati Iranu orožje, verjetno največja napaka, ki so jo ZDA kdajkoli naredile na področju zunanje politike.«
Glede na to, da Reagan sinoči ni uspel pomiriti niti svojih stanovskih zaveznikov, še manj pa demokratov, ki imajo v novem kongresu večino, je pričakovati, da bo kongres, ko se bo v začetku januarja sestal na prvo zasedanje, sprožil posebno raziskavo o tej aferi. Reaganu, ki je sinoči govoril v izrazito defenzivnem tonu, kar sicer ni njegova navada, ameriške javnosti očitno ni uspel prepričati o nujnosti ameriških pošiljk orožja Iranu. Administracija je poskušala v zadnjih dneh krivdo za razplamtevanje te afere zvaliti izključno na pleča ameriškega tiska, češ da je s ponatisom nepreverjenih in neresničnih špekulacij, ki so se o tem pojavile v bejrutskem tisku, »škodoval ameriškim interesom in ogrozil življenja preostalih ugrabljenih ameriških državljanov v Libanonu.«
Zanimivo je, da Reagan v govoru ni niti z eno besedo omenil Izraela, ki je dal prvi pobudo za takšne akcije in ki je pomagal izpeljati celoten program. Prvi stik med ZDA in Iranom bi potekal preko iranskega trgovca z orožjem Manucherja Ghorbanifarja, ki ga je ameriški strani predlagala izraelska obveščevalna služba.
Kot izjavljajo predstavniki Ameriške centralne banke, so se nedavno v Haagu sestali tudi predstavniki ameriške administracije in iranske vlade in razpravljali o »odmrznitvi« približno 500 milijonov dolarjev iranskih finančnih fondov v ZDA, ki jih je leta 1979 zamrznila Carterjeva administracija. Iranski veleposlanik v OZN Said Rajaie - Khorasani je v zvezi s tem izjavil, da bi odmrznitev iranskih fondov v ZDA pozitivno vplivala na zmanjšanje »protiameriških občutkov« na Bližnjem vzhodu. Očitno je, da se tajni stiki med ameriško administracijo in vlado v Teheranu nadaljujejo tudi po razkritju te afere.
UROŠ LIPUŠČEK
Znaten skok industrijske proizvodnje v Jugoslaviji
BEOGRAD — Industrijska proizvodnja v Jugoslaviji je bila v letošnjih desetih mesecih za 4,2 odstotka večja kot v enakem lanskem obdobju. Proizvodnja se je povečala v vseh republikah in pokrajinah z izjemo Kosova, kjer je bila enaka lanski.
Oktobrsko povečanje industrijske proizvodnje v primerjavi s septembrom je bilo enajst odstotkov. Strokovnjaki zveznega zavoda za statistiko so ob tem poudarili, da se je to zgodilo zaradi močnega vpliva tako imenovanih sezonskih dejavnikov, kar je značilno za ta čas. To potrjuje tudi podatek, da je bilo povečanje proizvodnje v primerjavi z enakim lanskim mesecem le enoodstotno.
Rednost izvoza je v letošnjih desetih mesecih znašala 8 milijard 10 milijonov dolarjev, kar je za 3,4 odstotka manj kot v enakem času lani. Nekoliko ugodnejši rezultati so bili doseženi v poslovanju z razvitimi državami, kjer se je izvoz povečal za 2,7 odstotka, (dd)
Izredno financiranje ZA
TRINAJSTO
plačo
ftlede na ugoden sprejem, M ga je Pila \Tdeležna operacija »Trinajsta plača«, se je Tržaška hranilnica — Cassa di Risparmio di TTieste tudi letos odločila, da nudi možnost posojila, M bo podjetjem omogočalo lažje izplačilo 13. plače.
Koristniki:
srednja in velika industrija, obrtniška, trgovska in storitvena podjetja, ki zaposlujejo največ 150 delavcev.
Višina
posojila:
v sorazmerju s številom zaposlenih.
Vračilni pogoji:
5 mesečnih, obrokov od februarja 1987 dalje.
Vlaganje
prošenj:
najkasneje do 16. decembra 1986
na osrednjem sedežu, podružnicah in agencijah Tržaške hranilnice ah pa preko združenj posameznih kategorij.
Izplačilo
posojil:
od 9. decembra 1986 dalje.
Kot dokazilo za točno število zaposlenih morajo podjetja podati izjavo, ki jo potrdi združenje kategorije ah pa priložiti fotokopijo seznama, ki so ga predstavih zavodu INPS.
CASSA Dl RISPARMIO Dl TRIESTE
Odprli so jo v četrtek v Cankarjevem domu
Razstava o razvoju in rasti našega gledališča
Pomembna dela za reševanje problemov dobave
Prihodnji teden pričetek del za krepitev rižanskega vodovoda
KOPER Prihodnji teden bodo na izviru Rižane delavci rižanskega vodovoda in drugi izvajalci pričeli s prvimi deli za usposobitev črpališča za črpanje 300 litrov vode v sekundi. Z raziskavami v minulih letih so strokovnjaki geološkega zavoda iz Ljubljane potrdili domnevo, da je moč na izviru Rižane črpati tudi več kot 180 litrov vode v sekundi, tri raziskovalne vodnjake pa naj bi tako do prihodnjega poletja spremenili v eksploatacij-ske. Z dodatnimi količinami vode, ki bodo z izvira pritekle v čistilno napravo v Čepkih bo moč namesto dosedanjih 180 litrov vode v sekundi v omrežje, ki se napaja iz Rižane, poslati tudi do 240 litrov vode v sekundi, približno 60 več kot doslej.
Pri Rižanskem vodovodu so izračunali, da je to možno, saj se teoretične zmogljivosti transportnega vodovoda °d Rižane do Kopra povečujejo s tem, da imajo na ta sistem neposredno priključena črpališča za Dekane, Pridvor |n Semedelo. Te »veje« torej povečujejo dosedanjo zmogljivost, ki pa je bila omejena s količinami vodenki so pritekale v čistilno napravo v Čepkih. Če je vanjo poleti dnevno prihajalo povprečno 180 litrov vode v sekundi, poraba v koprski občini pa je bila večja, so se rezerve izpraznile, kar je imelo za posledico ustavitev črpalk na čistilni napravi. Tako se je dogajalo, da v najbolj kritičnem mesecu (avgustu) črpalke zaradi premajhnih količin vode v čistilni napravi niso delale tudi po devet ur in celo več. Posledice takih “Prekinitev« in pomanjkanja vode že na izviru samem so mnogim prebivalcem obale znane. Pri tem dodajmo, da niso kritične le razmere na izviru, pač Pa tudi v sistemu nasploh, saj ima sistem premalo rezervoarjev in v sistemu rižanskega vodovoda voda praktično ^edno teče iz izvira v pipe. »Hranilniki« vode imajo le za dve do tri ure rezerve. Od 45 tisoč kubičnih metrov v°de, kolikor je v konicah na obali Porabijo v enem dnevu, jo je 17 tisoč
kubičnih metrov moč shraniti v rezervoarjih. Večji del teh rezervoarskih zmogljivosti pa je žal še vedno locirana na območjih, kjer poraba ni največja. Ob tem dodajmo primer mesta Hamburg, kjer dnevno potrošijo 450 tisoč kubičnih metrov vode, zmogljivosti rezervoarjev pa so 375 tisoč kubičnih metrov.
In kako naj bi do prihodnjega leta zagotovili nove količine vode iz Rižane?
Kot smo že omenili najprej z usposobitvijo treh raziskovalnih vodnjakov oziroma vrtina za črpanje dodatnih 120 litrov vode v sekundi (skupno torej na izviru 300 litrov vode), v drugi fazi naj bi od novih črpališč zgradili povezovlni sistem na že obstoječi vodovod, v tretji fazi pa naj bi sanirali čistilno napravo v Čepkih. To bo tudi prva faza nove vodarne, saj bodo napravo usposobili za čiščenje 180 litrov vode v sekundi, v končni fazi (tja do leta 1990) pa naj bi vodarna s čistilno napravo imela pet enot za čiščenje vode z zmogljivostjo 150 oziroma 180 litrov vode v sekundi. Za prvi dve fazi so pri rižanskem vodovodu praktično že zaključili finančno konstrukcijo in s pomočjo območne vodne skupnosti ter krediti Splošne banke Koper že zbrali 860 milijonov dinarjev, upajo pa tudi, da bodo do konca leta zbrali še denar za tretjo fazo, torej 370 milijonov din. Če jim bo vse to uspelo, potem prihodnje poletje pomanjkanje vode ne bi smelo biti tako občutno. Pri rižanskem vodovodu pa ob tem poudarjajo, da bodo na ta način do skrajnosti izkoristili zmogljivosti obstoječega vodovodnega sistema in da bo nujno ob novih količinah vode zgraditi še nov sistem, torej ob vodarni še cevovod do Kopra z vsemi spremljajočimi objekti od rezervoarjev do energetskih objektov. Do sredine tega meseca bodo ob že znanih predlogih za povečanje cene vode, »zajemanje« turistične takse, dodatnem združevanju sredstev za
Razstava arheoloških najdb
KOPER — Medobčinski zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine p‘ran je v izložbi koprske blagovnice Soča (v Čevljarski ulici) danes za teden dni odprl razstavo arheoloških najdb, ki so jih v minulih mesecih odkrili na vrtu bivšega kapucinskega samostana na območju med Cankarjevo in Goriško hlico v Kopru.
Na tem mestu (ob prodajalni gradbenega materiala) sta namreč dve koprni srednji šoli želeli zgraditi telovadnico. To so jim dovolili, s pogojem, da ‘horajo prej odpraviti arheološko sondiranje,- Predvidevali so, da se bodo arheo-°9i zadrževali kakih 18 dni, zdaj pa že kopljejo štiri mesece, še zmeraj je za Približno poldrugi mesec dela, vendar je to pravzaprav dvakrat hitreje, kot bi ?a tako obsežno arheološko delo pravzaprav morali porabiti časa. Na praktično cNotni površini, kjer bodo zgradili telovadnico, so namreč odkrili temelje in Zidovje poznoantične, bizantinske in srednjeveške naselbine (meter do dva pod °bstoječo površino). Gre torej za obdobja, ki jih arheologi ob morju še niso raziskovali in to na površini skoraj tisoč kvadratnih metrov, nam je razlagal Nitja Guštin, ki je vodil (in še zmeraj vodi) odkopavanja.
Najstarejša najdba je srebrnik iz prvega stoletja pred našim štetjem, ki dokazuje, da je bilo območje naseljeno že prej. Tudi deli okrasnih stebrov, ki so v9rajeni v poznoantične zidove dokazujejo podobno. Vse najdbe so razdelili Pekako v tri skupine. Poleg poznoantičnega zidovja so našli več novcev, okras-0 Pasno sponko, kozmetično iglo, veliko keramike in mozaičnih kamenčkov, ki govorijo, da so morali imeti mozaična tla. Druga skupina so najdbe iz obdobja P° letu 538 - bronaste uteži, zlatarske mere, številni koščeni glavniki, dve pasni P°nki. iz obdobja med 12. in 16. stoletjem so odkopali do meter visoke zidove, ehk vodni zbiralnik, v njem pa so našli precej ohranjene predmete iz glazira-,e keramike - najrazličnejšo posodo, krožnike in vrče. Tu pa je še vodnjak iz Psnejšega obdobja, nekaj ognjišč in osem grobov, ki pa jih še niso do potan-raziskali. Za zdaj so predmete razstavili, da bi opozorili na zanimiva Pkritja, vendar čaka strokovnjake še veliko dela pri dokončni razlagi in ovred-n°tenju vseh odkritij.
j Dodajmo, da so odkopavanja na nekdanjem vrtu kapucinskega samostana Oh*e? vrste zanimivih arheoloških akcij, ki so jih imeli minule mesece na PPli. Na primer sondažni izkop rimske naselbine v Simonovem zalivu, ki je °![dil pričakovanja, da gre za izredno arheološko najdbišče, tako da se bodo ^'Podnje leto naši strokovnjaki skupaj s švedskimi lotili počasnega, sistemat-odkrivanja na tem mestu. V Fornačah pri Piranu so pri prenovi komunal-P naprav našli ostanke arhitekture iz obdobja pred našim štetjem (del tega dovja bodo tudi prezentirali).
gradnjo vodovodnega omrežja, morebiti zelo diferencirani ceni za potrošnike vode (ena za tiste, ki po sporazumu prispevajo za razširjeno reprodukcijo, druga za tiste, ki tega ne počno), pripravili celovitejši pregled možnosti za zbiranje denarja, ki so ga »izgubili«, ker se občani niso odločili za samoprispevek.
DUŠAN GRČA
LJUBLJANA — Slovenski gledališki in filmski muzej v Ljubljani je pripravil razstavo o Slovenskem stalnem gledališču iz Trsta. Odprli so jo v četrtek v prvem preddverju Cankarjevega doma in je prva, ki celovito prikazuje delovanje in rast SSG v Sloveniji.
Na otvoritvi je spregovorila Majda Clemenz, ki je razstavo pripravila in podala kronologijo delovanja našega teatra. Tudi razstava sama kronološko prikazuje vso dobo z repertoarjem posameznih sezon, s slikami piredstav in posameznikov, ki so vplivali na razvoj gledališča. Ob tej priložnosti je izšel tudi bogato opremljen katalog.
Na fotografijah: nekaj utrinkov s četrtkove slovesnosti v Ljubljani.
Deželni zakonski osnutek o kulturi miru in sožitja
TRST — Deželna komisija za šolstvo in kulturo se je sestala, da bi razpravljala o zakonskem osnutku, ki govori o uveljavljanju kulture miru. Delu komisije je predsedoval Drago Štoka, prisoten pa je bil tudi odbornik za kulturne dejavnosti Da-rio Barnaba. Uvodni referat je imel deželni svetovalec Silvano Pagura (KD), po razpravi se je velika večina članov komisije strinjala z vsebino zakonskega osnutka.
Do zakonskega osnutka o kulturi miru je prišlo po dolgih pripravah. Končni rezultat pomeni sintezo raznih predlogov KD, KPI in DP, ki jo je pripravila ožja skupina komisije.
Smisel zakonskega osnutka je v utrjevanju misli miru in sožitja med narodi. Osnutek ima seveda tudi svoj »operativni« del. Tako naj bi omogočal posredno ali neposredno vzpodbujanje znanstvenih raziskav, zbiranje materialov, dokumentov in njihovo publicizacijo. Na ta način bi se tudi Furlanija-Julijska krajina uveljavilakot dežela, ki aktivno posega pri tako bistvenih vprašanjih, kot sta prav mir in sožitje med narodi.
Osnutka ni podprla le PRI, njeni predstavniki pa so napovedali, da bodo svoja stališča še obrazložili. Deželni odbor je sklenil, da bo do zakonskega osnutka zavzel svoje stališče, ko bode o osnutku razpravljali v deželnem svetu.
■ TRST — Deželni odbor Furlanije-Julijske krajine je včeraj odobril osnutek triletnega proračuna 1987-89, finančni zakon za leto 1987 in je posodobil razvojni načrt za prihodnje triletje. Ukrepe je predsednik Biasutti pripravil skupno z odbornikoma Ri-naldijem in Carbonejem, tolmačijo pa obveze, ki jih je sprejela večina ob svojem nastopu.
Proslavimo
^ milijona
prodanih avtomobilov
Uno
NAJBOLJ ISKAN AVTOMOBIL V ITALIJI... POSKUSI GA TUDI Tl!
Ob tej priložnosti je v tržaških podružnicah in poslovalnici Fiata
VAŠ STARI AVTOMOBIL VEČ VREDEN
Hlllllllilllllllllllllllllllllllllllllinliiuiiiii!!!!1!:::.
/4 modelov 3 in 5 vrat; z
dizelskimi in bencinskimi motorji
Od 7.380.000* Ur dalje
' plus IVA in postavitev na cesto
ANTONIO GRANDI S.p.a. - Ul. Flavia 120 - Tel.: 040/281166 PLAHUTA G. & C. s.n.c. - Ul. Flavia 104 - Tel.: 040/827231 TRIESTE AUTOMOBILI s.r.i. - Ul. dei Giacinti 2 - Tel.: 040/411950 POSLOVALNICA FIAT - Ul. Čampo Marzio 18 - Tel.: 040/723094
nnnn
BORIS ŠULIGOJ
Javna razprava o našem jeziku v KD
Tribuna jezičnih dvobojev
Njihov protest na včerajšnji tiskovni konferenci
Tudi v Trstu je delo paznikov »zaporniško«
Tudi tržaški jetniški pazniki so se včeraj pridružili vsedržavnemu protestnemu dnevu, ki ga je oklicalo v državi 24 tisoč paznikov, da bi tudi na tak način uveljavili svoje zahteve po reformi pazniške službe. V Trstu se je njihova številna delegacija zbrala v Novinarskem krožku na tiskovni konferenci, ki so jo sklicali deželni sidni-kati CGIL, CISL, UIL za javne in državne uslužbence. Poleg deželnih sindikalnih predstavnikov, so se tiskovne konference udeležili še predstavnik policijskega sindikata Siulp Badalupo in direktorja tržaškega zapora Attina in onega iz Brescie Cantone.
Položaj paznikov je naravnost dramatičen in v nekaterih pogledih se jim godi slabše kot zapornikom. Kot so sami povedali včeraj, je v Trstu le okrog 70 paznikov, čeprav jih je za okrog 200 jetnikov predvidenih sto. To pomeni, da morajo opravljati ogromno nadur in skoraj ne mine teden, da ne bi v zaporu preživeli vsaj 50 ur. Če bi nadure bile pravično plačane, bi od težkega urnika imeli vsaj materialni dobiček, toda po čudnih izračunih jim je nadura plačana le 1800 lir. Njihova poprečna plača znaša (z nadurnim delom) nekaj čez milijon lir. Izmene in podaljšani urniki so težki, zaradi pomanjkanja osebja pa so dopusti in prosti dnevi kot igranje na loterijo. Toda to še ni vse. Ker je paz-niška služba še vedno vojaške narave, se lahko potegujejo zanjo le neporoče-
ni moški, ki morajo prva tri leta spati v vojašnici koronejskega zapora. Sele po tem obdobju in če so poročeni, lahko po delu odidejo na svoj dom. Zaradi vojaških omejitev se ne smejo zbirati na skupščinah, saj bi to že lahko spominjalo na sindikalno dejavnost, ki jim je zaradi vojaških omejitev prav tako prepovedana. Položaj paznic -teh je v Trstu 15 za okrog 20 jetnic - je veliko boljši, tudi zato, ker je njihova služba civilna.
Kaj torej zahtevajo pazniki? Reformo, ki jo sedaj obravnava poslanska zbornica, naj bi parlament sprejel že pred koncem leta; v njej pa naj bi
sprejel popravke, ki jih je predlagala zveza CGIL, CISL, UIL: demilitarizacijo pazniške službe, znižanje urnika na 36 ur tedensko, povišanje plače in poenotenje raznih profesionalnih likov v skupno delovno pogodbo, podobno kot se je zgodilo za agente po reformi policije. V tem okviru je logično, da bi jim bila dovoljena tudi sindikalna dejavnost, njena organizacijska plat pa še ni jasna: predstavnik Siulp se je zavzel za avtonomen sindikat, CGIL, CISL, UIL pa se zavzemajo, da bi pazniki pristopili k sindikalnim organizacijam, ki povezujejo vse delovne kategorije.
Javna tribuna o jeziku: zelo ambiciozen in visokozveneč poziv Narodne in študijske knjižnice. Privabiti bi bil moral v malo dvorano Kulturnega doma kar vse tiste Slovence, ki jim je njihovo osnovno izrazilo pri srcu. Reči je treba, da so bili sedeži v dvorani kar dobro obloženi (čeprav bi morali biti še več) š slavisti in znanimi ljubljanskimi jezikoslovci ter literarnimi zgodovinarji. A ves ta publikum, kot bi rekel Cankar, si ni imel veliko povedati, razen tega, da je uprizarjal patetične jezične dvoboje in umoval je o tem, kdo bo najvišji razsodnik glede jezikovnih vprašanj v zamejstvu.
Kajti za nič drugega ni šlo: javna tribuna o jeziku se je zreducirala na razglas, da NŠK ustanavlja jezikovni
odsek, kar je seveda najbrž pomembno, a ustanovni simpozij se ne bi smel skrivati za tako usodnim nazivom javne tribune. Ta odsek bo namenjal pozornost dvema smerema — raziskovalni in izobraževalni, v načrt bo vključil vprašanje strokovnega izrazoslovja, organiziral predavanja za časnikarje,' šolnike in širše občinstvo, umestil jezikovno posvetovalnico in skušal izdelati jezikovno rubriko v našem dnevniku. Te smernice je orisala Ljudmila Cvetek Russi. Proti temu pa se je takoj dvignil glas tržaškega Slavističnega društva, po mnenju katerega teče razprava o jeziku mimo slavistov. Kajti samo jezikoslovci so poklicani strokovno razsojati o tovrstni problematiki in samo pri SLORI je lahko raziskovalno delo učinkovito. Pri našem raziskovalnem institutu, med drugim, že tri leta deluje Svet za kulturo slovenskega jezika za tržaško, goriško in videmsko pokrajino, katerega niso uradno ustanovili samo zaradi pomanjkanja denarja. To se pravi, da bomo odslej imeli kar dve sorodni ustanovi ?
Odgovornost in neodvisnost sodnih oblasti
V ponedeljek, 17. t. m., bo s pričetkom ob 18.30 v Časnikarskem krožku v Trstu predavanje na temo: »Odgovornost sodnikov in neodvisnost sodne oblasti«. Govoril bo padovski sodnik Vittorio Borraccetti, ki je prve korake v svojem poklicu napravil prav v našem mestu. Večer prirejata krožka »Edoardo Marzari« in »Lorenze Milani«. Predvidena je tudi razprava, ki jo bo vodil izredni profesor na Tržaški univerzi Luigi Menghini.
Volitve novega vodstva pristaniščnikov
Še danes in v ponedeljek so v Domu pristaniških delavcev in v dvorani Novega pristanišča odprta volišča, na katerih pristaniški delavci lahko oddajo svoj glas za izvolitev novega vodstva Enotne družbe pristaniščnikov. Včeraj se je udeležilo volitev okrog 45 odstotkov upravičencev. Danes bodo volišča odprta od 6. do 9. ure, v ponedeljek pa od 6. do 14. ure.
Volitve novega vodstva potekajo v času, ki je za prihodnost družbe izrednega pomena, poudarjajo sindikati za prevoze CGIL, CISL, UIL v skupnem komunikeju, v katerem tudi omenjajo, da je prišlo do volitev po temeljiti in razčlenjeni razpravi, v kateri se je pokazalo, da se pristaniški delavci večinoma strinjajo z enotnim programom zveznih
sindikatov in s potrebo po obnovi v delovanju družbe. Zvezni sindikati vabijo zato vse, naj se izrečejo za enotno listo, v kateri predlagajo za konzula Vincenza Marinellija; Fabia Armanija, Emilia Corettija, Stelia Farra, Marcella Menegona in Sergia Verziera pa za tri mesta vicekonzula.
Precejšnja novost je vsekakor, da se je dolgoletni konzul Paolo Hikel odpovedal kandidaturi, čeprav so se na »primarnih« volitvah pristaniščniki izrekli zanj prav plebiscitarno. Da bi obrazložil svojo odločitev, je Hikel odposlal vsem uslužbencem družbe pismo, v katerem poudarja, da novosti pomorskega sektorja zahtevajo nove vodilne ljudi, take, da novostim lahko sledijo in jih obvladajo. Pismo utemeljuje s potrebo, da ne bi obnove motili nesporazumi.
Navodila deželnega komisarja za delovanje jusarskih odborov
Jusarski odbori, ki so bili izvoljeni 15. in 16. junija, so dobili prve nasvete in navodila o tem, kako naj delujejo. Posredoval jim jih je deželni komisar za jusarske zadeve dr. Sebastiano Cos-su, ki je v ta namen v četrtek zbral v tržaški sodni palači njih predsednike.
Deželni komisar je svoje nasvete in navodila strnil v deset točk obsegajoči dokument. V njem je rečeno, da jusarski odbori nimajo statusa pravnih oseb, da pa imajo pravico nastopati pred sodno oblastjo, ko gre za premoženjske in drugačne spore z občinskimi upravami. Odbori si lahko ustvarijo samostojne upravne aparate, a primerno je, da se oprejo na občinske urade in osebje. Njihove sklepe morajo pregledati pokrajinski nadzorni odbori. Za vsako finančno leto morajo odobriti proračune in obračune; kupoprodajne, najemninske in podobne pogodbe morajo sklepati v skladu z obstoječo državno in deželno zakonodajo.
Med vsemi temi navodili pa izstopa stališče, ki ga je dr. Cossu zavzel v svojem dokumentu glede pristojnosti jusarskih odborov. Po njegovem mnenju naj bi odbori ločeno (se pravi pol-nomočno) upravljali le premoženjske rente in izdatke; ostalo naj bi spadalo pod pristojnost občinskih uprav. Temu stališču so na četrtkovem srečanju ugovarjali ne samo predsedniki jusarskih odborov, marveč tudi nekateri
predstavniki in funkcionarji deželnega komisariata za jusarske zadeve.
Očitno gre za vprašanje, ki ga bo treba še razčistiti. Mimo tega je dr. Cossu svetoval jusarskim odborom, naj v začetni fazi ne sprejemajo prezahtevnih sklepov. Najprej naj določijo, kje imajo sedež, zaprosijo naj za davčno številko, odprejo naj tekoči račun itd. Premoženjskih operacij naj ne opravljajo tudi zato, ker je še v teku ugotavljanje njihovih dejanskih imetij. Za to je prevzela skrb Dežela. Deželni komisar je podčrtal, da zdaj vsekakor obstaja jasna politična volja, da se jusarske zadeve končno uredijo. Omenil je, da bodo v kratkem razpisane volitve v tistih srenjah, ki se zanje zavzemajo in ki jih doslej niso dosegle, npr. na Kontovelu, v Križu in Trebčah.
Resnici na ljubo jusarski odbori doslej niso stali križem rok. Tako je npr. padriški 24. oktobra odobril svoj prvi sklep, ki ga zdaj pregleduje pokrajinski nadzorni odbor. Ni si pa težko predstavljati, da bodo naleteli na marsikatero težavo tudi zaradi ohlapne zakonodaje. Dr. Cossu je izrazil pripravljenost, da jim v takšnih primerih priskoči na pomoč. Poleg tega je napovedal, da bo v kratkem obiskal vsaj nekatere izmed njih.
■ Številna ekološka združenja bodo v torek, 18. novembra, priredila pred deželno palačo manifestacijo proti gradnji termoelektrarne v naši deželi.
Stane Starešinič gost KD Ivan Grbec
Ribniške šale in dovtipi na martinovanju v Skednju
Martinovanje je pač takšen praznik, da mora potekati v veselju in dobrem razpoloženju. Tako so si ga zamislili člani in clanice KD Ivan Grbec iz Skednja in ga tako tudi v sredo zvečer z uspehom izvedli.
Lahko rečemo, da so imeli pri izbiri programa, ki je letošnje martinovanje spremljal, res srečno roko. Povabili so namreč medse tržaškega igralca Sta-
»Ribničan« Stane Starešinič
neta Starešiniča, ki jim je predstavil veselo in šaljivo monodramo »Široka usta«, s katero je prav v teh dneh že nastopal v nekaterih društvih, pa jo bo prav gotovo v prihodnje še marsikje prikazal.
O predstavi, ki govori v smehu in veselju o brihtnih in navihanih Ribničanih ne bi veliko govorili, ker smo že objavili oceno dela kot tudi njegove izvedbe. Rečemo lahko le, da so se poslušalci, ki jih je bila kar polna dvorana — mladih in starih — nazabavali, nasmejali in da so ob koncu nagradili igralca kot tudi harmonikarja Aleksandra Ipavca, ki je Starešiniča spremljal na harmoniko ob njegovih pevskih točkah z zares prisrčnim in iskrenim aplavzom.
Staneta Starešiniča, ki je s svojim nastopom predstavljal Slovensko stalno gledališče v Trstu, je v imenu društva pozdravila predsednica Devana Černič, ki se je njemu in harmonikarju toplo zahvalila. Nastopu je nato sledila prijetna družabnost, pri kateri so se člani društva res potrudili, od najmlajših pa do najstarejših, da ne bi bilo gostom na martinovanju dolgčas. Tako so izvedli loterijo in še razne družabne prireditve pa še harmonikar Ipavec je nategnil svoj meh in tako je martinovanje v škedenjskem društvu potekalo lepo in prijetno. (N. L.)
Na Gradu sv. Justa bodo danes ob 18. uri odprli razstavo o arheološkem bogastvu Izraela.
in uu pauuvMvi auuiiift. viuuiiu
Borraccetti, ki je prve korake v svojem poklicu napravil prav v našem mestu. Večer prirejata krožka »Edoardo Marzari« in »Lorenze Milani«. Predvidena je tudi razprava, ki jo bo vodil izredni profesor na Tržaški univerzi Luigi Menghini.
Sicer je uvod v četrtkovo »diskusijo« podal predsednik upravnega odbora NŠK Jože Pirjevec, ki se je vprašal, kaj storiti, da bomo naš jezik ohranili in ga prenesli na bodoče rodove. Navedel je nekaj sugestij, nato pa v dolgem predavanju razgrnil široko zgodovinsko, politično, socialno, kulturno itd. problematiko, razglabljal o vprašanju meje, stikov, miselnih valovnih dolžinah med matico in zamejstvom. S tem tako zgodovinsko in nadvse široko obarvanim posegom, pa je že v izhodišču zavrl diskusijo o temeljnem jedru večera — stanju jezika pri nas. Niti poseg Borisa Paternuja ni mogel premakniti debate z mrtvega tira, čeprav je dal v premislek zanimivo platformo, ki jo je opremil s citati raznih evropskih in slovenskih mislecev. Temeljno vprašanje jezika, je poudaril Paternu, je vprašanje človekove svobode in osvobojenosti. Jezik je najintimnejši del človeka, skupine, naroda.
Vsakdo, ki se je za tem oglasil v razpravi, je nato potegnil na svojo stran in tako ozko zastavljena problematika ni mogla doseči nič več od tega, da je skoraj vsak pohvalil pobudo za ustanovitev jezikovnega odseka pri NŠK. To pa je nemara vse, kar je dosegla javna tribuna o jeziku v Kulturnem domu v Trstu, (mč)
Pogovor s predsednico Sonjo Lazar Kralj po koncertu Alpskega kvinteta
Novo socialno središče na Colu bo pridobitev za KD Kraški dom
V Repnu se še ni poleglo navdušenje nad prodornim uspehom nedeljskega koncerta Alpskega kvinteta, ki je s svojim razposajenim in umetniškim instrumentalno-vokalnim izvajanjem svojega bogatega repertoarja narodnozabavne glasbe mojstrsko pričaral enkratno doživetje v prevzetih poslušalcih (le malokatera manifestacija pri nas žanje tolikšen uspeh, tako z ozirom na množičnost kot spontano in vživeto sodelovanje občinstva). Poleg ansambla TAIMS je večer organiziralo repentabrsko KD Kraški dom. S predsednico društva Sonjo Lazar Kralj smo se pogovorili o tej prireditvi in splošneje o kulturnem utripu na območju repentabrske občine.
»Vsi skupaj smo še polni prijetnih vtisov. Odkrito moram priznati, da nismo pričakovali tolikšnega obiska na koncertu, saj so v velikem številu prišli poslušalci vseh starosti ne le iz repentabrske občine, temveč tudi iz bližnje in daljne okolice. Prireditev je vžgala, publika je zamaknjeno sledila triurnemu koncertu vse do zadnjega. Osipa po odmoru ni bilo, pa čeprav so moralimnogi kar stoje slediti programu.«
Kaj ste se novega naučili iz te izkušnje?
»V tem "mrtvem" letnem času, ko ni nikjer večjih javnih prireditev, si ljud-
je želijo take kavostne manifestacije. Zato bi bilo umestno, ko bi še izpeljali kako podobno posrečeno pobudo. S tem nudimo ljudem zabavo in navežemo stike, širimo krog prijateljev, kar je v današnji družbi še kako pomembno.«
Kako pa kaj poteka redno delovanje KD Kraški dom?
»Prav prejšnjo soboto se je v Bubni-čevem domu v Repnu pričela dopolnilna otroška dejavnost, ki jo društvo prireja za predšolske otroke in učence prve stopnje osnovne šole. Od 15. do 16. ure naši malčki pod vodstvom dveh animatork rišejo in pišejo, poslušajo pravljice in se sploh v sproščenem vzdušju socializirajo. Že prvič je bilo osem udeležencev. Upamo pa, da se bo to število še povečalo.«
Kaj pa ostale pobude?
»Dramska skupina, ki nas je že v prejšnji sezoni prijetno presenetila, bo naštudirala novo Gorupovo igrico v narečju in jo bo verjetno uprizorila ali ob odprtju novega socialnega centra na Colu ali pa za Prešernovo proslavo. Pripravljamo se tudi na Miklavževa-nje, ki bo letos prav na soboto, ko bomo gostili zamejskega pesnika in bo odprt sejem mladinske knjige. V telovadnici pa redno poteka tudi ženska rekreacija.«
Kako samokritično ocenjujete trenutno zavzetost za kulturno udejstvovanje v repentabrski občini?
»Odkrito naj povem, da že nekaj časa preživljamo prehodno fazo utrujenosti. Ljudje so nasičeni z raznoraznimi pobudami, ki terjajo ogromno prostovoljnega dela in napora, kot so na primer Kraška ohcet, razstava vin, razne prireditve v Kraški hiši in podobno. Vtis imam, da se ljudje zelo radi odzivajo na večje in kakovostnejše manifestacije, kot je bil naprimer nedeljski koncert Alpskega kviteta. Veliko slabša pa sta obisk in zanimanje za manjše pobude krajevnega značaja. Vsekakor pa sem optimist in zastavljamo moči, da bi z novimi prijemi še bolj popestrili kulturno ponudbo in vzbudili zanimanje čim širšega kroga krajanov.«
Tem težavam je verjetno botrovala tudi trenutna prostorska stiska, saj zaradi obnavljanja županstva ni društvo nekaj časa razpolagalo z Bubničevim domom?
»Prav gotovo je tudi to nekaj vplivalo, da je bilo delovanje nekoliko okrnjeno. Namestitev v telovadnici ni bila najbolj posrečena. Sedaj komaj čakamo, da bo predano namenu novo socialno središče v preurejenih prostorih bivše šole na Colu, kjer se bo lahko nemoteno razvila naša dejavnost.«
BORIS SIMONETA
Pri Sv. Ivanu zlata poroka Judite in Josipa Švare
Zlatih porok je zadnje čase še kar precej, saj praznovanje petdesetih let skupnega življenja v današnjem času mnogo daljše poprečne življenjske dobe ni več tako redko. Prijetno pa je, ko po desetletjih skupnega življenja mož in žena obudita spomine na vse, kar sta doživela na skupni življenjski poti.
Tako bosta tudi naša slavljenca Judita in Josip Švara občutila dobrosrčnost prijateljev in znancev, ki jima bodo ob današnjem jubileju voščili in zaželeli še nadaljnje sreče in zdravja.
Josip Švara se je rodil leta 1906 na Škorklji. Še kot otrok se je z družino preselil k Sv. Ivanu, kjer živi še danes. Po poklicu je mizar, a najraje je obdeloval zemljo, ki mu jo je bil zapustil oče. Bavil se je z vinogradom, povrtnino, čebelarstvom in cvetličarstvom, posebno s šmarnicami. Večkrat je bil za svoje delo nagrajen tako za cvetje kot za vino. Njegova žena Judita se je rodila v številni kmečki družini Malic v Komnu. Za časa svetovne vojne je z družino morala v izgnanstvo v Avstrijo ter se vrnila domov po končani vojni. Ker je bila družina številna in denarja malo, je mlada Judita odšla služit v Trst, da bi pomagala družini. V našem mestu se je seznanila s Pepijem in 15. novembra 1936 sta se poročila. Kot zavedna Slovenca sta oba sodelovala v vrstah OF in bila tudi zaprta v tržaških zaporih. Leta 1981 sta od Zveze aktivistov tržaškega ozemlja prejela v zahvalo diplomo in značko OF za sodelovanje v času NOB.
Slavljenca sta naša zvesta bralca in čestitkam treh hčera, šestih vnukov ter vseh sorodnikov in znancev se pridružuje tudi naš dnevnik in jima želi še mnogo zdravih in srečnih let. (mm)
Ob srečnem jubileju jima iz srca čestitajo hčere Giovanna, Bruna z Giulianom in Marija z Attiliom ter vnuki Bruno, Iva, Lorenzo, Donatella, Raffaele in Giulia
Srečanje zgodovinarjev v hotelu Savoia Excelsior
Gordijski vozli tržaške preteklosti
Gordijski vozli preteklosti in vprašanja njihove interpretacije prihajajo postopno na dan. Ob njih se krešejo mnenja, ni pa še dozorel čas, da bi lahko prišel mladi Aleksander in jih razvozlal. Tak je vsaj občutek po včerajšnji celodnevni razpravi na srečanju zgodovinarjev, ki ga je priredil deželni zavod Gramsci ob sodelovanju sorodnih italijanskih in jugoslovanskih ustanov. Predvsem pa je zgodovinarjem zmanjkal sobesednik: mesto, vsaj v njegovih institucionalnih in kulturnih izrazih, je spet odsotno, nezainteresirano.
In vendar spodbud za razpravo, tudi ostro polemično, ne manjka. Včerajšnji dan je bil tako v dopoldanskem kot v popoldanskem delu bogat s stimulacijami, saj je simpozij načel morda najbolj žgoče teme: odnose med slovensko in italijansko partijo v Julijski krajini v obdobju med obema vojnama in med drugo svetovno vojno, vprašanje kolaboracio-nizma, tako slovenskega kot italijanskega, vprašanje odnosov med obema narodnima skupnostima s posebnim poudarkom na fojbah, mednarodni okvir, v katerem se je reševalo tržaško vprašanje.
In ravno ob razčlenjevanju mednarodnega konteksta tržaške problematike je prišla dokaj jasno do izraza različna usmeritev jugoslovanskega in italijanskega zgodovinopisja: prvo usmerjeno bolj faktografsko, drugo paveliko bolj interpretativno. V prispevkih diskutantov je bilo ves popoldan zaznati bolj ali manj podtalno polemično noto, ki je prišla bolj jasno do izraza v nastopu prof. Valdevita. A pojdimo po vrsti.
Prof. Dušan Biber je v svojem prikazu razčlenil predvsem razgovore med voditelji jugoslovanskega osvobodilnega gibanja in zahodnimi zavezniki, razredne in strateške vidike tega vprašanja, možnost izkrcanja zavezniških sil v Istri in nevarnost spopada med jugoslovansko osvobodilno vojsko ter britanski-
mi in ameriškimi enotami. Ob tem je analiziral različni politiki ZDA in VB do tržaškega problema in prikazal stališča jugoslovanskih voditeljev. Opozoril je, da tedaj za obe zahodni velesili narodnostni problem ni bil v ospredju tržaške problematike, njun cilj je bil v bistvu zajezitev Jugoslavije kot predhodnice Sovjetske zveze.
Podobne razčlembe se je lotil tudi prof. Rene Lavrenčič v svojem vzporejanju reševanja tržaške problematike ob koncu prve in ob koncu druge svetovne vojne. Kljub težavam in napetostim, ki so izhajale iz druge svetovne vojne, pa sta po mnenju prof. Lavrenčiča Italija in Jugoslavija v reševanju mejne problematike pokazali veliko mero zgodovinskega realizma in preprečili, da bi meja postala ločnica. Prof. Janko Jeri pa je usmeril svoje izvajanje predvsem v ilustracijo odnosa Slovencev (tistih v Italiji in tistih v Sloveniji) do Trsta, orisal stališča raznih sil do tržaške problematike in opozoril na prispevek Edvarda Kardelja pri utemeljevanju politike odprte meje.
Proti njihovi interpretaciji je govoril predvsem tržaški zgodovinar Valdevit, ki sicer faktografiji ni oporekal, dejal pa je, da bi moralo zgodovinopisje sedaj težiti v večji meri k dojemanju, kako so nekatere odločitve nastale. Pri tem je izhajal iz teženj ameriškega zgodovinopisja in dodal, da je tudi italijansko skušalo prikazati, kako sta britansko in ameriško vodstvo dojemali in tolmačili sovjetske poteze, pa tudi, kako je italijansko vodstvo dojemalo jugoslovanske poteze in kako je oblikovalo svoje odločitve. Jugoslovanski zgodovinarji bi po mnenju Valdevita opravili veliko nalogo, če bi opustili prikazovanje zgolj uradnih stališč in skušali ponazoriti druge aspekte: kako so na jugoslovanski strani, mimo uradnih deklaracij, dojemali italijanske poteze in
poteze zahodnih zaveznikov. Brez tega napora po mnenju Valdevita ne bo moglo priti do globljega razčiščevanja in »mrtvec bo ostal na krovu, pa čeprav bomo igrali napev sodelovanja, odprte meje itd.«
Drugo sporno vprašanje so bile fojbe. Načel ga je Galliano Fogar s poglobljenim in vsebinsko natrpanim referatom, ki ga je razvil v dve smeri: prikaz fojb kot reakcije, včasih prekomerne in krvave, na dvajsetletno fašistično nasilje; oris prizadevanj desnice, ki pa so ji nasedli tudi nekateri demokratični krogi, da bi povsem strumentalno uveljavila teorijo fojb kot namernega načrta iztrebljanja italijanske nacije. Pri tem je opozoril na nezanesljivost številk, ki se pojavljajo v raznih publikacijah in revijah, dodal pa je tudi, da tukajšnjih virov doslej ni bilo mogoče preveriti z jugoslovanskimi zaradi pomanjkljivosti poslanih seznamov.
Prof. Dušan Biber in prof. Petar Strčič pa sta menila (in s tem odgovarjala tudi, in morda predvsem, na četrtkov članek Diega de Castra), da vprašanja predvsem ni mogoče obravnavati z ideološko obremenjenostjo in da ga je treba vsekakor postaviti v širši kontekst kot je štiridesetdnevna jugoslovanska prisotnost v Trstu po osvoboditvi, predvsem pa je potrebna faktografija. Fojbe, je poudaril prof. Biber, niso tabu-tema, pač pa je doslej ni bilo mogoče obravnavati zaradi nezadostnosti virov, saj med drugim ni ohranjen operativni dnevnik 4. armade, ki je osvobodila Trst. Edini meritorni viri bi lahko bili tisti, ki jih danes imenujemo državna varnost, vendar ni znano, ali so arhivi ohranjeni. StrčiČ pa je s svoje strani pripomnil, da je hrvaško zgodovinopisje leta 1945 moralo začeti vse znova in zato še ni utegnilo razčleniti vseh vprašanj, na zgodovinskem simpoziju pa ni mogoče govoriti brez dejstev in faktografije.
VOJMIR TAVČAR
Na skupščini UC
Danes v Trstu minister Zanone
Minister za industrijo, trgovino in obrt Valerio Zanone se bo udeležil današnje javne skupščine tržaške zveze trgovcev Unione Commercianti, ki se bo začela ob 17. uri na Pomorski postaji. Poleg politično-programskega poročila predsednika zveze Donaggia, so predvideni posegi predsednika Trgovinske zbornice Tombesija, predsednika deželne Zveze za trgovino in turizem Romanina, direktorja glasila Economia Giulia-na Elia Geppija in predsednika deželnega odbora Biasuttija. Poročila in posegi bodo v glavnem namenjeni problemom trgovinskega gospodarskega sektorja in njegovi projekciji v prihodnost mesta. Skupščina je odprta za javnost.
Tiskovna konferenca koroškega kandidata
Na sedežu Slovenske skupnosti, Ul. Machiavelli 22, bo danes ob 10. uri tiskovna konferenca glavnega kandidata Koroške enotne liste (KEL) na koalicijski listi »Zelena alternativa — lista Freda Meissner-Blau« Karla Smolleja in njegovih sodelavcev. Smolle se bo namreč predstavil na bližnjih avstrijskih parlamentarnih volitvah, ki bodo 23. novembra, priložnost pa bo izkoristil tudi za oris aktualnih razmer na Koroškem.
Nerešeni problemi Mestne knjižnice
Sindikat javnih uslužbencev CGIL-CISL-UIL je v tiskovnem sporočilu ocenil, da je nedavno srečanje njegovih predstavnikov s tržaškim občinskim odbornikom za osebje Seghene-jem prispevalo k rešitvi vsaj dela zahtev osebja Mestne knjižnice. Odbornik se je obvezal za rešitev problemov zaposlenih in predvsem za razpis notranjih natečajev za zasedbo prostih delovnih mest. Povsem odprto pa ostaja mnogo težje vprašanje premestitve ali preureditve sedeža v skladu z varnostnimi predpisi.
Martinovanje v Barkovljah
Danes bo v barkovljanskem kulturnem društvu v Ulici Cerreto 12 tradicionalno martinovanje, ki ga domače društvo prireja že vrsto let. Poskrbljeno bo za domačo hrano (jota, zelje, klobase) in za domače pecivo, ki ga hodo pripravile pridne in požrtvovalne članice društva. Na željo bo tudi loterija z lepimi nagradami. Predviden je torej prijeten večer v veseli družbi, zato društvo vabi prav vse, da se martinovanja udeležijo. Začetek družabnosti bo ob 18.30.
V torek pa bo v prostorih istega društva predaval prof. Pavel Stranj. Govoril bo o Cankarju v času njegovega bivanja v Trstu. Predavanje je še Posebno primerno za mladino, zato društvo vabi študente in dijake, da se 9a udeležijo, saj bodo izvedeli marsikaj, kar jim bo lahko služilo v šoli ozi-roma pri študiju.
Predavanje v okviru dopolnilnih tečajev IR RS A E
Kako do uspešnega učenja
Včeraj popoldne je bilo na liceju Prešeren predavanje, ki sodi v okvir dopolnilnih tečajev Deželnega raziskovalnega zavoda za eksperimentiranje in pedagoško izpopolnjevanje IRRSAE. O načinih in oblikah uspešnega učenja je govorila profesorica Bariča Marentič-Požarnik, ki so ji — kot je razvidno z naše fotografije — navzoči profesorji s slovenskih višjih in nižjih srednjih šol pozorno prisluhnili.
ERS KVIZ □ KARST BROTHERS KVIZ □ KARST BROTH
za jutrišnjo oddajo (16. novembra) še vedno:
Kateri je najlažji avto?
Če boste do jutri našli pravilni odgovor, telefonirajte od 14.30 dalje v oddaji Ma ka ste m...? na št. 631065.
Za pravilne odgovore so tedenske nagrade plošče, LP in kasete, za naj duhovitejše pa tri končne nagrade (walk-man).
Člani Društva mladih raziskovalcev navdušeni po obisku Kanalske doline
V nedeljo, 9. t. m., smo se člani Društva mladih raziskovalcev podali na izlet v Kanalsko dolino. Izbrali smo jo zato, da bi si kraje, ki jih med dvotedenskim raziskovanjem nismo obiskali, dobro ogledali. Pravzaprav smo tja šli tudi, da bi videli, če se je od našega odhoda kaj spremenilo. Zaključkov seveda ne bomo objavili.
Najprej smo se napotili v Rabelj, kjer smo si ogledali rudnik ter spomenik žrtvam porušene bolnišnice. Nekaj časa smo nato preživeli pri čudovitih Belo-peških jezerih. Ob sončnem zatonu smo se napotili do koče Sv. Jožefa v Žabni-cah, kjer je imel naš podpredsedik Fugi kratek in jedrnat častni govor. Iz napisanega veje eno samo sporočilo: »Pridruži se nam, ne bo ti žal«... sledi zakuska.
(mdr)
Pri Sireni obetajo zabavno nedeljo
Če so ob izteku poletja postale »karamalade« že tradicija v okviru družabnih pobud Tržaškega pomorskega kluba Sirena, se tudi nastopi »Viky showa« uokvirjajo v redno zabavno-rekreativno dejavnost tega pomorskega kluba. Skupino »Viky show« sestavljajo člani TPK Sirena, ki so skupno z dvema drugima čaro-dejkama, Van Beo in Rosini, pripravili za nedeljo, 16. t. m., ob 17. uri zabavni popoldan. Predstavili se bodo z novim in dinamičnim programom pod naslovom »Folie 87«, zato predvidevamo nadvse pestro in zabavno prireditev, na kateri ne bo manjkalo raznovrstnih čarovnij in prijetnih presenečenj.	(gerdol)
SSk o sinhrotronu s kritiko do KPI
Tajništvo pokrajinskega izvršnega odbora Slovenske skupnosti nam je poslalo v objavo daljše sporočilo z naslovom »SSk kritično ocenila zadržanje KPI do lokacije sinhrotrona«. V njem najprej pojasnjuje upravičene razloge odsotnosti odbornika Lokarja na seji občinskega sveta, dne 4. t. m., nakar potrjuje odločno nasprotovanje lokaciji v Bazovici in poudarja, da je »postopanje tržaške občine nesprejemljivo«, medtem ko kritizira KPI, da je zadevnemu sklepu nasprotovala iz zgolj formalnih razlogov. Ostalih polemičnih osti in naukov, ki jih tajništvo pokrajinskega izvršnega odbora SSk naslavlja na KPI, ne objavljamo, ker smo mnenja, da spadajo morebiti v strankarska glasila ali v politične polemike, ne pa v naš časopis.
_________________pismo uredništvu____________
Lokar pojasnjuje svojo odsotnost
Dragi urednik,
Vaš dnevnik se je 11. t. m. negativno Mrazil o moji odsotnosti na seji tržaškega občinskega sveta ob sklepu o lokalizaciji sinhrotrona pri Bazovici. K Našemu poročilu bi rad dodal sledeča Pojasnila in pripombe: seja je bila pr-votno določena za 28. oktober, a so jo 2aradi stavke uslužbencev zadnji trenutek prenesli na 4. november. Tega Pne pa sem imel že od prej določeno Predsedovanje v komisiji za doktorske disertacije na univerzi v Urbinu, kjer So trijg študentje opravili z mano doktorat. Bilo je nemogoče, da bi bil pri-soten.
Moje stališče in stališče stranke glede lokalizacije sinhrotrona je bilo že °d prej popolnoma jasno in nedvoumno, saj sem že 26. junija, ko je občinski odbor pod predsedstvom prejšnjega Zupana Richettija sprejel sklep p loka-uzaciji sinhrotrona na podlagi člena 140, kot edini član odbora, glasoval Proti sklepu, in oddal na zapisnik seje Pet strani obsegajoč memorandum, kjer sem iznesel svoje bistvene in for-jUalne pomisleke o sklepu in postopku. Memorandum sem pripravil zato, :^a bi prizivajoče prebivalstvo imelo ažji posel pri argumentiranju prizivov. Oddal sem ga tudi tisku, da bi se *ahko z njim seznanilo prebivalstvo, a Znl noben časopis ni smatral za po-rebno, da ga objavi.
Bistvo stališča, ki sem ga zavzel, je sledeče:
1.	Ni mogoče sprejemati tako važnih aktov s členom 140, ki predstavlja izredno nujnost (somma urgenza), ki je v tem primeru ni. Ni rečeno, da če je nekaj važno, je že tudi nujno.
2.	Ni pravega urbanističnega in tehničnega razloga, da bi naprava ne stala znotraj starega območja za znanstvene raziskave.
3.	Urbanistična politika zahteva na majhnem področju, kakršno je kraško, čimvečjega reda in varovanja s prostorom. Ne moremo razsipati z najrazličnejšimi objekti in nameni.
4.	Treba je upoštevati ne le voljo fizikov, ki so ozki specialisti na svojem področju znanja in ne poznajo tukajšnjih razmer, ampak tudi in predvsem želje krajevnega prebivalstva, ki Kras ohranja in ščiti že dolga stoletja.
Ni torej nobenega dvoma, da bi iste razloge iznesel tudi na seji občinskega sveta, če bi lahko bil na njej prisoten. Nasprotovanje v odločujočem telesu-odboru je namreč veliko močnejša politična poteza kot pa glas, oddan v svetu. Toda številčna politična teža je pač tista, ki nam jo zaupa prebivalstvo. Če bi recimo SSk namesto enega samega predstavnika imela dva, bi se ti problemi dali veliko lažje rešiti. Ob odsotnosti enega bi lahko drugi jasno iznesel želje naših volivcev. Enemu pa se lahko zgodi, da mora biti odsoten in nihče ga ne more nadomestiti. Po drugi plati pa je tako, da nihče od nas nima možnosti, da bi se lahko ukvarjal celodnevno s politiko.
Vsekakor bo tudi vnaprej naša stranka nadaljevala z že začeto borbo proti temu objektu. To smo jasno pokazali tudi z našp prisotnostjo na ba-zovskem pohodu proti sinhrotronu, ki sta ga organizirala vaško združenje in WWF ter z raznimi drugimi potezami. Seveda, težave nastanejo tedaj, ko manjka osnovni politični »fair play« in si nekateri skušajo kovati politični kapital tudi iz takšnih nedolžnih stvari.
Z odličnim spoštovanjem.
Prof. Aleš Lokar * * *
Pr. ur.: K pismu odbornika Lokarja imamo pripomniti le, da se naš dnevnik ni negativno izrazil o njegovi odsotnosti na seji občinskega sveta dne 4. t. m., o kateri smo poročali 5. in 6. t. m. in ob tem zapisali, da je »bil odsoten, verjetno službeno zadržan«, kot nam sedaj potrjuje. Kritično so njegovo odsotnost ocenile le vzhodnokraš-ke sekcije KPI, kar je naš časopis korektno posredoval v izdaji 12. t. m. Na koncu izražamo upanje, ki je verjetno tudi Lokarjevo, da mu druge dolžnosti v prihodnje ne bi onemogočale prisotnosti pri nadaljnjem postopku odločanja o namestitvi sinhrotrona v Bazovici ali v Področju za raziskave.
■ Člani Skupine 85 bodo v sredo, 19. novembra, ob 18. uri obiskali Slovensko stalno gledališče. V vabilu, ki so ga prejeli je zapisano, da želijo spoznati eno najtehtnejših kulturnih ustanov, ki delajo na področju naše dežele.
Po včerajšnjih neuradnih vesteh
Nepotrjena izvolitev Mira Opelta (SSk) v upravni odbor KZE
Včeraj je iz Vidma prispela neuradna vest, da deželni nadzorni odbor ni odobril izvolitve vseh članov upravnega odbora Tržaške krajevne zdravstvene enote. Potrdil je izvolitev predsednika in petih od šestih odbornikov. Šesti odbornik naj bi ne bil pravilno izvoljen, in sicer zato, ker baje ni prejel zadostnega števila glasov. Gre za Mira Opelta, ki je kandidiral kot predstavnik SSk.
Volitve upravnega odbora Tržaške krajevne zdravstvene enote so bile 27. oktobra. Za predsednika je bil izvoljen Claudio Bevilacgua (PSI) s 36 glasovi, za odbornike pa Di Pace (PSDI) s 45 glasovi, De Favento (LpT) s 44, Scarpa (KD) s 40, Pangher (KD) z 39 in Erario (LpT) s 37 glasovi. Opelt je prejel 23 glasov. Deželni nadzorni odbor meni, da njihovo število ne zadostuje, in sicer zato, ker naj bi bili za izvolitev potrebni glasovi večine svetovalcev, ki so se volitev udeležili. Pri tem naj pripomnimo, da upravni odbor voli glavna skupščina, ki šteje 60 članov. Jasno je, da so volitve lahko veljavne tudi v primeru, ko se jih ne udeležijo vsi volilni upravičenci. Kaže pa, da obstajajo različna tolmačenja o tem, kakšna večina je potrebna, da je nekdo izvoljen. Za razliko od deželnega nadzornega odbora nekateri menijo, da je zadostna navadna večina. Tako med drugim piše v okrožnici, ki jo je sama Dežela izdala ob razpisu volitev.
izleti
SPDT prireja jutri, 16. t. m., avtomobilski izlet v Istro z vzponom na SISOL (833) nad Plominom. Hoje bo približno štiri ure. Odhod ob 7. uri z mejnega prehoda na Pesku (na jugoslovanski strani). Izlet vodi Vojko Slavec.
Kako bi dihal rad, poslušal, gledal, sedel med vami, katero
[vmes povedal, pa me tišči teptan nad mano
[grob preran.
15. 11. 1983	15. 11. 1986
Pred tremi leti je naš
Štefanček

odšel za vedno.
S trajno ljubeznijo se ga spominjajo mama, sestra in nona.
Zahvaljujemo se vsem, ki se ga spominjajo.
Kroglje, 15. novembra 1986
Starši in dijaki III. a in III. b razreda šole Fran Erjavec izrekajo sošolki Elizi Pisani in družini iskreno sožalje ob izgubi predragega očeta.
gledališča		SLOVENSKO		včeraj-danes		kino
Jutri ob 16. uri izvenabonmajska predstava Verdijeve opere RIGOLETTO. Režija Lamberto Puggelli, dirigent Hubert Soudant, zbor vodi Andrea Giorgi.
NEDELJSKI KONCERTI v gledališču CRISTALLO - Jutri ob 11. uri bo Komorni orkester pod vodstvom Severina Zan-nerinija izvajal Albinonijeve in Vivaldi-jeve skladbe. Vstopnice so na prodaj pri blagajni gledališča Verdi.
V	organizaciji gledališča Verdi bo od 18. do 22. t. m. na sporedu ciklus baletov za šole, ki bodo v gledališču Cristallo -Ul. Ghirlandaio. Predstave se bodo začele ob 11. uri in trajale eno uro. Vstopnica stane 1.000 lir. Ostale informacije dobijo zainteresirane šole pri blagajni gledališča (tel. 631948).
GLEDALIŠČE ROSSETTI
Danes ob 16. uri in ob 20.30 (predzadnja predstava) bo Teatro Stabile Furlanije-Julijske krajine predstavil delo L'ADULATORE C. Goldonija. V glavni vlogi Giulio Brogi. Režija Giorgio Press-burger. V abonmaju odrezek št. 2. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni V Pasaži Protti. Jutri ob 16. uri zadnja predstava.
Od 18. do 30. t. m. bo gledališka skupina VENETO TEATRO predstavila delo G. Galline LA FAMEGIA DEL SANTO-LO. Režija Luigi Sguarzina. V abonmaju odrezek št. 3. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
CRISTALLO - LA CONTRADA
Zaradi toplega sprejema Carpinterije-ve in Faragunove predstave DUE PAIA Dl CALZE Dl SETA Dl VIENNA bodo delo ponovili še danes ob 20.30 iB jut-ri,16. t. m., ob 16.30.
CANKARJEV DOM — LJUBLJANA
Velika dvorana
V četrtek, 20. t. m., ob 19.30 in v petek, 21. t. m., ob 20. uri: SIMFONIČNI ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONI-. JE.
Dvorana Slovenske filharmonije
Danes, 15. t. m., ob 18. uri: APZ COL-LEGIUM MUSICUM, Beograd.
Srednja dvorana
V	torek, 18. t. m., ob 20. uri: D. Trifunovič - S. Kovačevič, MANDRAGOLA ali HALOGENI ELEMENTI, Kamerni teatar 55 - Sarajevo.
V	ponedeljek, 17. t. m., ob 20. uri: HERETIK - slovesna premiera novega slovenskega filma. Režija Andrej Stojan.
Mala dvorana
Danes, 15; t. m., ob 11. uri: Ana Pezdir-Vovk, ZAJČEK UH. Nastopajo gojenci Pionirskega doma Cvetke Jerinove iz Celja.
Okrogla dvorana
V	ponedeljek, 17. t. m., ob 17. uri: OKROGLA MIZA O PRIMOŽU. TRUBARJU.
V	torek, 18. t. m„ ob 20. uri: SLOVENSKA ZEMLJA V PESMI IN BESEDI.
KULTURNI DOM — NOVA GORICA
Velika dvorana
V	ponedeljek, 17. t. m., ob 20.15 2. koncert rdečega glasbenega abonmaja: Akademski zbor TONE TOMŠIČ, Ljubljana.
V	petek, 21. t. m., ob 20.15: ALEKSAN-DAR MADŽAR - klavir.
KD Rdeča zvezda vabi na koncert mešanega pevskega zbora
Primorec - Tabor
jutri, 16. t. m., ob 17. uri v cerkvi v Samatorci.
razne prireditve
SKD Barkovlje - Ul. Cerreto 12 - priredi danes, 15. t. m., tradicionalno MARTINOVANJE. Poskrbljeno bo za hrano, pijačo in veselo razpoloženje. Začetek ob 18.30. Vabljeni vsi.
SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom.
Jutri, 16. t. m., ob 16.30 gostuje AMATERSKI ODER J. ŠTOKA S PROSEKA-KONTOVELA z ljudsko igro v štirih dejanjih R. Pregarca ŠAGRA. Režija Branko Kraljevič. Vabljeni!
V SKD Barkovlje, Ul. Cerreto 12, bo v torek, 18. t. m., predaval prof. Pavel Stranj. Govoril bo o CANKARJU V TRSTU. Začetek ob 20. uri. Vabljeni vsi.
SKD Tabor, Opčine - Prosvetni dom, danes, 15. t. m., ob 9.15 in ob 10.45 gostuje lutkovno gledališče PAPILU iz Kopra s predstavama za šole ZRCALCE, in SREČNI LEV.
PD Mačkolje vabi na otvoritev razstave OŽIVLJAJMO STARO IN LEPO ZA SEDANJOST IN BODOČNOST — ženska ročna dela — danes, 15. t. m., ob 19. uri v srenjski hiši v Mačkoljah. Sledil bo kulturni program, ki bo obsegal podajanje starih vaških pesmi, recitacij in molitev. Razstava bo odprta še jutri, 16. t. m., od 10. do 20. ure, v ponedeljek, 17. t. m., od 16. do 20. ure in v torek, 18. t. m., od
16.	do 20. ure.
^GLEDALIŠČE V TRSTU
Kulturni dom
GOSTOVANJE SLOVENSKEGA MLADINSKEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE
C. Collodi - /. Svetina
OSTRŽEK
Režija JANEZ PIPAN
Jutri, 16. t. m., ob 16. uri v ponedeljek, 17. t. m., ob 10. uri
V KD F. VENTURINI bo danes, 15. t. m., ob 20. uri v Centru A. Ukmar-Miro pri Domju predaval
novinar Lojze Abram na temo
»Kitajska, dežela tradicije in razvoja«
Izvajanje bo spremljal z barvnimi diapozitivi.
Vabljeni!
razna obvestila
VZPI-ANPI, sekcija Opčine-Bani-Ferlugi-Piščanci, sklicuje občni zbor danes, 15. t. m., ob 18. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Vabljeni bivši partizani in aktivisti.
Tabor mladih prireja 3., 4. in 5. decembra v Prosvetnem domu na Opčinah MIKLAVŽEV SEJEM. Če izdeluješ lepe in zanimive izdelke za prodajo, oglasi se na tel. št. 040/220680 od 7. do 8.30 in od 22. ure dalje ali na tel. št. 213945 od 16. do 21. ure.
V Društvu slovenskih izobražencev v
Trstu - Donizettijeva 3 - bo v ponedeljek,
17.	t. m., ob 20.30 predaval prof. Janez JUHANT iz Ljubljane na temo CERKEV IN POLITIKA.
Sekcija VZPI-ANPI Prosek-Kontovel
vabi svoje člane na OBČNI ZBOR, ki bo jutri, 16. t. m., ob 9. uri v dvorani Soščeve hiše na Proseku.
Društvo slovenskih upokojencev sklicuje IZREDNO SEJO UPRAVNEGA ODBORA v torek, 18. novembra, ob 9.30 v društvenih prostorih.
razstave
V	TK Galeriji, UL sv. Frančiška 20, razstavlja svoja dela EDO MURTIČ.
V	Konjušnici Miramarskega parka je do 30. novembra odprta razstava MAKSIMILIJAN OD TRSTA DO MEHIKE.
Tabor mladih — Prosvetni dom - Opčine. Do 21. t. m. bo odprta razstava UDELEŽENCEV INFORMATIVNEGA TEČAJA O MOŽNOSTIH LIKOVNEGA USTVARJANJA. Urnik: vsak dan od 16. do 20. ure, v nedeljo od 10. do 12. ure ter od 16. do 19. ure.
V	galeriji Cartesius bo od danes, 15., do 27. t. m. na ogled posmrtna razstava grafičnih del AVGUSTA ČERNIGOJA. Otvoritev razstave bo ob 18. uri.
mali oglasi
PRODAM stanovanje v odličnem stanju v okolici Sv. Jakoba, 42 kv. m za 39.000.000 lir. Tel. 226614.
OPREMLJEVALEC/KA s primerno šolo za opremo pohištva ali z nadarjenostjo za risanje, s primernim značajem za kontakt s publiko dobi zaposlitev. Pisati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst pod šifro "Opremljevalec".
SDGZ GORICA sporoča, da so fotografije z razstave na razpolago zainteresiranim članom na sedežu v Ul. Morelli 14. Dvignejo jih lahko vsak dan, razen ob sobodah, od 8. do 13. ure in od 14. do 17. ure.
OSMICA je odprta v Zagradcu pri Miliču. Toči belo in črno vino.
VESPO PX 125 E, november '81, v odličnem stanju za 1.200.000 lir prodam. Tel. 228352.
PODJETJE V INDUSTRIJSKI CONI išče za takojšnjo zaposlitev dinamično osebo z dobrim znanjem angleščine in srbohrvaščine, za komercialni sektor. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, UL Montecchi 6, 34137 Trst pod šifro "DINAMIČNA OSEBA".
menjalnica			14. 11. 1986
Ameriški dolar			Japonski jen			 8.20
Nemška marka 		689.75	Švicarski frank 			 829,—
Francoski frank			Avstrijski šiling			 97.80
Holandski florint		610.	Norveška krona 			 185.
Belgijski frank			Švedska krona			 199,—
Funt šterling		1980.	Portugalski eskudo .		 8.90
Irski šterling		.. 1860.	Španska peseta			 9.80
Danska krona		180.	Avstralski dolar 			 840.
Grška drahma 		9.60	Debeli dinar			 2.50
Kanadski dolar 		990.	Drobni dinar			 2.50
Danes, SOBOTA, 14. novembra
ALBERT
Sonce vzide ob 7.04 in zatone ob 16.35 - Dolžina dneva 9.31 - Luna vzide ob 15.51 in zatone ob 5.55.
Jutri, NEDELJA, 16. novembra
JERICA
PLIMOVANJE DANES: Ob 2.02 najnižje -25 cm, ob 8.11 naj višje 54 cm, ob 14.59 najnižje -57 cm, ob 21.17 najvišje 27 cm.
VREME VČERAJ: Temperatura zraka 12,3 stopinje, zračni tlak 1026 mb ustaljen, veter 3 kilometre na uro jugovzhod-nik, vlaga 68-odstotna, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 14,4 sto-
Pm'e' ROJSTVA IN SMRTI
RODILA SE JE: Luana Bellan
UMRLI SO: 75-letni Giovanni Ramani, 60-letna Clelia Gavagnin, 98-letni Giuseppe Tortul, 83-letni Stanislao Coloni, 78-letna Concetta Spazzapan, 84-letna Elvira Železnik, 46-letni Silverio Pisani, 75-letni Giuseppe Pieri, 70-letni Pietro Rabbi, 50-letni Vittorio Aguilina, 87-let-na Lidia Valerio, 57-letni Eugenio Veljak.
OKLICI: Šofer Corrado Ciacotich in uradnica Cristina Perentin, podjetnik Gi-anfranco Mattelich in uradnica Tiziana Bonnes, delavec Silvano Žago in delavka Luciana Ruzzier, strokovnjak Fabio Cop-petti in uradnica Elisabetta Mistron, mesar Claudio Tenaglia in brezposelna Ros-. sana Marchio, upokojenec Cesare Fav-retto in upokojenka Emilia Cosentino, miličnik Renato Vitale in gospodinja Anna Antomucci, elektromehanik Massi-miliano Acone in prodajalka Anna Lombardi, upokojenec Eugenio de Scordilli in gospodinja Annapia Canarutto, finančni stražnik Vincenzo Ditta in gospodinja Elisabetta Scoria, uradnik Furio Col-ledani in uradnica Elisabetta Jug, trgovec Tullio Mase in gospodinja Maria Cristina Giraldi, železničar Salvatore Carlo Dottore baristka Cleofe Zanutto, podčastnik finančne straže Roberto Car-rano in študentka lole, Ornella Pusateri, finančni stražnik Giovanni Cannarsa in trgovka Rossana Cardaccia.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 10., do sobote,
15. novembra 1986 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Trg Garibaldi 5, UL delLOrologio 6, Ul. dei Soncini 179 (Skedenj), UL Revol-tella 41, Mazzinijev drevored 1 (Milje), Trg sv. Jakoba 1, Trg S. Giovanni 5.
OPČINE (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 19.30 do 8.30
Trg S. Giovanni 5, Trg sv. Jakoba 1, Mazzinijev drevored 1 (Milje).
OPČINE (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ARISTON - FESTIVAL FESTIVALOV -
15.00, 22.15 II nome della Rosa, dram., It./Fr„ 1986, 120’, r. Jean-Jacques An-naud; i. Sean Connery, F. Murray Abraham
Od ponedeljka ob 8.45 in 11.30 matineje za šole.
EXCELSIOR I - 17.30, 22.15 Velluto blu,
dram., ZDA, 1986, 120’; r. David Lynch; i. Isabella Rossellini.
EXCELSIOR II - 17.30, 21.45 Mission, dram., VB 1986, 123'; r. Roland Joffe; i. Robert De Niro, Jeremy Irons.
PENICE - 17.00, 22.15 Cobra, akc., ZDA 1986, 100’; r. George Pan Časmatos: i. Sylvester Stallone, Brigitte Nielsen
GRATTACIELO - 16.30, 22.15 Grandi magazzini, kom., It. 1986, 100'; r. Cas-tellano in Pipolo; i. Christian De Sica, Heather Parisi.
NAZIONALE I - 15.30, 22.15 Tai Pan, dram., ZDA 1986, 127'; r. Daryl Duke; i. Bryan Brown, Joan Chen.
NAZIONALE III - 16.00, 22.00 A donne con gli amicl, kom., ZDA 1986, 100'; i. Jody Foster.
NAZIONALE II - 15.45, 22.15 Higlander,
dram., Avstral. 1986, 115'; r. Russel Mulcahy; i. Christopher Lambert, Ro-xanne Hart.
EDEN - 15.30, 22.00 lo, una donna... e le mie bestie, porn., □ □
V TRSTU
Kulturni dom
Ivan Cankar
IK NARODOV BLAGOR
Režija Dušan Jovanovič
Danes, 15. t. m., ob 20. uri
n Banca Agricola J Kmečka banka
Krožek mladih komunistov prireja danes, 15. novembra, ob 20.30 v Ljudskem domu v Križu
PLES
z ansamblom Bazar.
Vabljeni!
MIGNON - 16.00, 22.15 Pericolosamente insieme, dram., ZDA 1986, 116'; r. Ivan Reitman; i. Debra Wimnger, Robert Redford.
CAPITOL - 16.30, 22.00 Scuola di ladri,
kom., It., 1986; r. N. Parenti; i. P. Villag-gio, L. Banfi, M. Boldi.
ALCIONE - 15.30, 22.00 The Blues Brothers, dram., ZDA 1980, 100’; r. John Landis; i. John Belushi.
LUMIERE FICE - 15.30, 22.00 La carica dei 101, Walt Disneyeva risanka, ZDA 1960, 75'.
VITTORIO VENETO - 16.00, 22.10 Pol-
' tergeist - II. L'altra dimensione, pust., ZDA, 1986; r. B. Gibson; i. J. Williams, 0'Rourke, G. Fitzgerald.
RADIO - 15.30, 21.30 Momenti blu, pom.,
□ □
čestitke
Prepovedano mladini pod 14. letom □
18.	letom □ □
koncerti
Danes se vzameta EMANUELA in FAUSTO. Vso srečo na skupni življenjski poti vama želita družini Sancin in Fabris.
Odbor košarkarske sekcije Breg čestita svojemu članu FAUSTU ob vstopu na skupno življenjsko pot in mu želi vso srečo.
M ARI AG RAZI A CONTA je praznovala včeraj 16 let. Vso srečo in obilo zdravja ji želijo mama, tata in vsi, ki jo imajo radi.
Konfekcije
~FANY«
Stefania Millo
jesenska in zimska oblačila
za ženske in moške
UL. FLAVIA Dl STRAMARE 107 (2AVLJE): TEL.: 231118
Societa dei concerti - Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 17. t. m„ ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopila skupina KVARTET MELOS iz Stuttgarta!
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
darovi in prispevki
V	spomin na Franca Šemca darujeta Lenčka in Boris Zidarič 30.000 lir ter Stanko Zidarič 10.000 lir za Smučarski klub Devin.
V	spomin na sestro Marto in na vse svoje drage daruje Milka Švab 40.000 lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na Slavo in Bruno Kralj daruje Milka Švab 20.000 lir za Dekliški zbor Vesna.
V	spomin na Mimico Fabris-Doušak daruje Milka Švab 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
V	spomin na vnuka Uroša darujeta nona in nono 10.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Franca Šemca daruje Pavla Peric 10.000 lir za SKD Vigred.
Namesto cvetja na grob pok. Pepke Sudič daruje družina Milana Batiča
20.000	lir za Kulturni dom v Lonjerju.
■ V spomin na Hermana Klanjščka daruje družina Chemelli 10.000 lir za pevski zbor Fantje izpod Grmade.
V	spomin na Franca Šemca daruje Marjeta Terčon 20.000 lir za pevski zbor Fantje izpod Grmade.
Ob obletnici smrti drage mame Juste in očeta Alojza darujeta hči Olga in Ludvik 30.000 lir za Sklad M. čuk.
Ob 7. obletnici smrti Jožefa Miliča daruje žena Olga 10.000 lir za Glasbeno matico, 10.000 lir za ŠK Kras in 10.000 lir za Center za rakasta obolenja.
V	spomin na Emila Coljo daruje družina Franja Kosovela 10.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Franca Šemca daruje družina Kosmina (Šempolaj 29)
20.000	lir za SKD Vigred.
V	spomin na Ruggera Dillija daruje družina Petaros (Boršt 46) 10.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Boršt-Zabrežec.
V	spomin na ravnatelja dr. Vlada Turine daruje Silvana Valoppi 50.000 lir za KASTA.
V	spomin na dragega prijatelja Bruna Rigottija daruje Majda z družino 50.000 lir za Center za rakasta obolenja.
V	spomin na Franca Šemca darujeta Živa in Bepino Križetič 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Prečniku.
Namesto cvetja na grob Franca Šemca darujejo Eda in Bruno 15.000 lir in Dolores Husu 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Prečniku.
V	spomin na svaka in strica Emila Colje darujejo Ivanka, Alenka in Danica
30.000	lir za Društvo slovenskih upokojencev.
V	isti namen daruje Neva Succi 10.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
V	drag spomin na svoje pokojne darujeta Vanda in Milko Starc 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Kontovelu.
Namesto cvetja na grob Emila Colje darujejo bratranci Alma, Gabrijela m Boris Trobec 100.000 lir za Sklad M. Čuk.
V	počastitev spomina dragega prijatelja Emila Colje daruje Alma 15.000 lir za slovenski Dijaški dom v Trstu.
Namesto cvetja na grob Zlatka Jelinčiča daruje Nadja Ščuka 20.000 lir za Sklad M. Čuk.
Namesto cvetja na grob pok. Josipa Krmeca daruje Nela Foraus 10.000 lir za MPZ V. Vodnik.
V	spomin na Angela Vodopivca daruje žena Silva 30.000 lir za MPZ V. Vodnik.
V	spomin na pok. Milko Grgič daruje Danica (Padriče 38) 10.000 lir za KD Slovan.
Namesto cvetja na grob Ljudmile Tau-cer daruje družina Ferluga (Trebče 71)
10.000	lir za KD Slovan.
V	počastitev spomina drage mame Ljudmile daruje hčerka Milena z družino
25.000	lir za ŠZ Gaja in 25.000 lir za KD
^MUojka in Boris Vitez darujeta 100.000 lir za MPZ M. Pertot.
V	počastitev spomina Ljudmile Grgič daruje Stellia Neyedli 30.000 lir za Sklad M. Cuk.
Ob obletnici mamine smrti darujeta Savino in Marina Brus 50.000 lir za SKD Barkovlje.
Namesto cvetja na grob Ljudmile Grgič roj. Tavčar daruje družina Grgič (Padriče 66) 20.000 lir za ŠZ Gaja.
V	spomin na dragega Emila daruje Pavči 50.000 lir za Združenje aktivistov Osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju.
V	počastitev spomina ljubljenega brata Edija Rustje daruje družina Rustja -Polduzzi 25.000 lir za Dijaško matico in
25.000	lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Gabrovcu.
V	spomin na rojstni dan Eleonore Kerkoč-Križman daruje Justa Bizjak
20.000	lir za Dijaško matico.
V	spomin na pok. ženo, mamo in nono Ljudmilo Grgič daruje družina Tagurnje-va (Padriče) 50.000 lir za KD Slovan.
Ob 7. obletnici smrti Edmunda Košute darujeta Marija in Ude 50.000 lir za dekliški zbor Vesna.
Ob 1. obletnici smrti Josipa Jogana darujejo žena in otroci 50.000 lir za Sklad M. Cuk.
V	spomin na Bernardo Kocjančič daruje Olga Demark 10.000 lir za KD V. Vodnik.
Ob tretji obletnici smrti Štefančka daruje mama 20.000 lir za osnovno šolo P-Voranc, 20.000 lir za AGMEN in 10.000 lir za KD V. Vodnik.
Ob 3. obletnici smrti dragega Štefana daruje družina Vojteh Lovriha 15.000 lir za osnovno šolo P. Voranc - Dolina.
Namesto cvetja na grob Bernarde Kocjančič daruje družina Vojteh Lovriha
15.000	lir za KD V. Vodnik.
V	spomin ob 9. obletnici smrti Ivana Riose daruje žena Lojzka Riosa 20.000 lir za KD I. Cankar.
SST7q BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Tel. Sedež 61446 - 68881 DLIiVD TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Domjo 831-131
»KJER JE POTREBNA TOPLOTA,
NAJ BO TUDI ČISTA ENERGIJA«
f £ ..
OGREVANJE Z GPL (utekočinjen petrolejski plin) ZA STANOVANJA IN INDUSTRIJSKE OBRATE
ZASTOPSTVO
AgipGas
za Trst in Gradež
P. Cerlienco & F. Tampieri sne
Uradi: Ul. Mercato Vecchio 1 - Tel.: 040/61244-5 Obrat: Ul. Pietraferrata 26 - Te!.: 040/820627-8
Raznihani Trubarjev svet
K praznovanju ob štiristoletnici smrti avtorja prve slovenske knjige, Primoža Trubarja, spada nedvomno tudi televizijska nadaljevanka v štirih epizodah, ki jo bo RTV Ljubljana začela oddajati jutri, 16. novembra, ob 20. uri.
Scenarij za nadaljevanko, ki nam razkriva kaotično Trubarjevo dobo in razsežnost njegove osebnosti, je delo Draga Jančarja, glasbo je prispeval Jani Golob, kostume pa Marija Kobi. Ob režiserju Andreju Stojanu se pojavljajo znani slovenski igralci, v glavnih vlogah Polde Bibič, Bernarda Oman, Stevo Žigon, Ivo Ban, Boris Juh in Joseph Bilous.
V dramatski perspektivi, v kateri je predstavljeno dejanje v vsej neposrednosti in ko nasledki niso znani že vnaprej in so možne različne
poti, se zdi, kot da Trubar neposredno pred nami išče rešitve in se odloča navidezno protislovno v raznihanem svetu, ki je poln nepredvidljivosti in neznank: Trubar s svojo prodorno mislijo vztraja na svoji poti, dosledno in brezkompromisno zvest svojim načelom tudi tedaj, ko njegovi somišljeniki klonijo pod pritiski in pristajajo na sporazume.
S snemanjem je ekipa začela 27. januarja 1985, končala pa 15. maja 1986. Istočasno je potekalo snemanje za televizijsko nadaljevanko, za film Heretik (na Tednu domačega filma v Celju je ekipa zanj prejela nagrado žirije Društva slovenskih filmskih delavcev) in za film z naslovom Primos Truber za avstrijsko televizijo ORF.
Morda
vas zanima:		
FILMI		
sob.	16.30 Fedora	RAI 1
	20.30 La citta delle donne	RAI 2
ned.	17.05 Piccole donne	RAI 3
	20.00 Primož Trubar	RTV Lj
	20.30 Gli anni spezzati	Rete 4
čet.	23.25 Reuben, Reuben	Italia 1
pet.	23.00 Wolfen	Rete 4
GLASBA
sob. 14.30 Lothar Zagrošek	RAI 3
in orkester BBC
22.20	i3eorgeGershwinGala RTV Lj ned. 10.00 Pianoforum 1986	RAI 2
23.15	Jazz club	RAI 3
pon. 23.20 Lou Reed in Concert Italia 1 tor. 15.00 Carlo Maria Giulini RAI 3
21.30	Carlo Maria Giulini RAI 3
IN ŠE:
ned. 20.15 Portret Avgusta	RTV Lj
Černigoja
tor.	20.30	Intervju s Carlom	RAI 3
Popperjem
sre.	23.30	Cadillac	Canale	5
sre.	17.45	Zlata ribica	RTV	Lj
pet.	20.30	Lili Marlene	RAI 3
Bralce opozarjamo, da so spremembe v televizijskih sporedih precej pogoste in, žal, nas tiskovne agencije o tem obveščajo sorazmerno pozno. Ko je mogoče, vnašamo popravke v sporede, ki jih objavljamo vsak dan sproti.
i

lil






RAI 1_________________________
10.20	Nadaljevanka: Dentro una stan-za chiusa - L'occhio di Giuda (po romanu J. Dioksina Carra, r. Paolo Poeti - 1. del)
11.00	Dok. o bitkah: York Town
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Muppet show
12.30	Dok.: Idealni zoološki vrt
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - tri minute...
14.00	Aktualna oddaja: Prizma
14.30	Film: II tigre (kom., It. 1967, r. Dino Risi, i. V. Gassman)
16.30	Posebna oddaja iz parlamenta
17.00	Dnevnik - Flash
17.05	Otroška oddaja: II sabato dello zecchino
17.55	Izžrebanje loterije
1.8.00	Nabožna rubrika
18.10	Aktualna oddaja: Prossimamente
18.30	Podeljevanja priznanj Inštituta in Ministrstva za zunanjo trgovino ob 40-letnici republike
19.40	Vreme in dnevnik
20.30	Variete: Fantastico
23.10	Ob 50-letnici it. televizije 0.10 Dnevnik - zadnje vesti
RAI 2________________________
10.00	Inf. odd.: Giorni d'Europa
10.45	TV film: Lo strano caso del Dr. Jekyll e Mr. Hyde (dram., r. Charles Jarrott)
12.30	Dnevnik - Start
13.00	Dnevnik - Ob trinajstih
13.25	Dnevnik - Chip
13.30	Dnevnik - Bella Italia
14.00	Inf. odd.: Scuola aperta
14.25	Šport: nog. tekma za Evropski pokal Italia - Švica
16.15	Mladinska oddaja: Tandem
17.25	Dnevnik - Flash
17.30	Polčas košarkarske tekme
18.25	Dnevnik. Šport
18.30	Nanizanka: II commissario Kds-ter - Una confessione perfetta
19.45	Dnevnik
20.20	Dnevnik - Šport
20.30	Film: La citta delle donne (dram., It. 1980, r. Federico Fellini , i. Marcello Mastroianni)
22.45	Dnevnik - večerne vesti
22.55	Nanizanka: Lasciamoci cosi
0.05 Filmske novosti 00.15 Dnevnik 0.25 Nočni šport: odbojka
RAI 3________________________
13.15	Programi prihodnjega tedna
12.40	Dokumentarec: Ob 60-letnici kraljice Elizabete
14.30	Simfonični koncert: Lothar Zag-rosek dirigira Orkester BBC (sopran Heather Harper, skladbe Beria, Brittna in Beethovna)
14.55	Informativna oddaja: Telematika za državo v letu 2000
16.30	Film iz niza Femmina folle: Fe-dora (dram., ZRN-Fr. 1978, r. Bil-ly VVilder, i. Marthe Keller, Wil-liam Holden, Jose Ferrer)
18.25	Glasbena oddaja: L'altro suono -Beležke Leoncarla Settimellija o ljudski glasbi
19.00	Dnevnik
19.35	Dokumentarec: Umetnostni arhiv - Vile pod Vezuvom
20.05	Informativna oddaja: Odprta šola - Odnos šola - univerza
20.30	Lirična glasba: Stabat Mater Gi-oacchina Rossinija (dirigent Ric-cardo Chailly, sopran Lella Cu-berli)
21.40	Dnevnik
22.20	Dokumentarec: Smrt v Madridu

JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA________
::::::::::::::::::::::::::::::::::
RTV Ijubljana__________________
8.00	Poročila
8.05	Otroška oddaja: Ringaraja v živalskem vrtu
8.20	Slovenske ljudske pravljice: Rezijanski Krpan
8.45	Še oglaša se klopotec
9.00	Nadaljevanka: Smogovci (2. del)
9.30	Periskop
10.15	Glasbena oddaja: Zagorje 86
10.45	Izobraževalna oddaja: Otrok in igra - Igrača, vzgojno sredstvo
11.15	Am. dok.: Doba Pacifika
12.15	Dok.: Klic velikega zidu
12.45	Poročila
15.15	Poročila
15.20	Mladinski film: Kralj Ojdip
16.55	Rokomet: Dinos Slovan - Stjar-nar
18.30	Knjiga
18.45	Risanka
19.00	Danes. V šesti predstavi
19.30	Dnevnik in vreme
19.50	Zrcalo tedna
20.15	Film: Čudak (kom., Fr.-It. 1975, i. Catherine Deneveu, Yves Mon-tand)
22.o5	Dnevnik
22.20	Koncert: George Gershwin Gala
TV Koper_____________________
14.00	TV novice
14.10	Otroški program: vmes risanke, nanizanke in dokumentarec
18.00	Nadaljevanka: I cento giorni di Andrea
19.00	Nanizanka: I cavalieri del cielo
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: Victoria Hospital
20.25	TV novice
20.35	Nadaljevanka: Ouartetto Basile-us (3. in zadnji del)
21.30	Rubrika: Start
22.10	TVD vse danes
22.20	Nanizanka: Charley
22.55	Dokumentarec: Planine in pustolovščine - Cousteaujeva Amazo-nas
lili
::::	::::::				-
»i		BliiHiill	BiilHišlilii	IliB	
CANALE 5____________
8.30	Nanizanka: Una fa-miglia americana
9.30	Film: II tesoro dei con-dor (pust., ZDA 1953, r. Delmer Daves, i. Cor-nel Wilde, Constance Smith)
11.15	Kvizi: Tuttinfamiglia,
12.00	Bis, 12.45 II pran-zo e servito
13.30	Napoved programov
14.00	Film: Auguri e figli maschi (kom., It. 1951, r. Giorgio Simonelli, i. Ugo Tognazzi, Delia Scala)
15.45	Dokumentarec: Svet okrog nas
16.15	Inf. tednik: Big Bang
17.00	Inf. odd.: Cadillac
18.00	Športni tednik: Record
19.30	Aktualnosti: Studio 5
20.30	Glasbena oddaja: Pre-miatissima
23.00	Filmski tednik
23.15	Nanizanki: Fifty Fifty, 0.15 Sceriffd a New York
8.30	Nanizanki: Vegas, 9.20 Switch
10.10	Film: Non e peccato (kom., ZDA 1955, r. Ed-ward Buzzel, i. Rory Cahloun, Piper Laurie)
12.00	Nanizanki: Mary Ty-ler Moore, 12.30 Vicini troppo vicini
13.00	Otroški spored: Ciao ciao, vmes risanke Memole, dolce Memo-le, Mimi e la nazionale di pallavolo, Masters
14.30	Nanizanka: La famig-lia Bradford
15.30	Film: La časa dei sette falchi (krim., ZDA 1959, r. R. Thorpe, i. R. Taylor, N. Maurey)
17.20	Nanizanka: Detective per amore
18.15	Kviza: Cest la vie,
18.45	II gioco delle coppie
19.30	Nanizanka: Charlie's Angels
20.30	Film: Philadelphia Se-curity (krim., ZDA 1982, r. L. Teague, i. T. Skerrit, P. Lupone)
22.20	Rubrika o parlamentu
23.20	Film: La sparatoria (vestern, ZDA 1966, r. M. Hellman, i. J. Nic-holson, W. Oates)
0.50 Nanizanki: Vegas, 1.40Switch
ITALIA 1__________
8.30	Nanizanke: Fantasi-landia, 9.20 Wonder Woman, 10.10 L'uomo
da 6 milioni di dollari,
11.00	Cannon, 12.00 Agenzia Rockford,
13.00	La strana coppia,
13.30	Tre cuori in affit-to
14.00	Športna rubrika: American Bali
15.00	Nanizanki: La famig-lia Addams, 15.30 Fu-ria
16.00	Otroški spored: Bim, Bum, Bam, vmes ris. Holly e Benji i due fu-oriclasse, II Tulipano nero, Occhi di Gatto
18.00	Glas. odd.: Musiča e
19.00	Nanizanki: Arnold,
19.30	Happy Days
20.00	Risanki: David gnomo amico mio, 20.15 Snor-ky
20.30	Nanizanki: Supercar,
21.25	A-Team
22.20	Športna rubrika
23.30	Športni tednik: Grand Prix
0.45 Glasbena oddaja: Dee-jay Television
TELEPADOVA
10.00	Rubrika: Insieme...
12.30	Znanstvena rubrika:
Leonardo
13.00	Risanki: Transformer,
13.30	Mask
14.00	Športni oddaji: Euro-calcio, Rombo TV
16.00	Šport: Catch
17.00	Risanke: Coccinella, Gigi la trottola, Tran-sformers, Voltron, Mask
19.30	Nanizanka: Insiders
20.30	Film: La časa (groz., ZDA 1984, r. Samuel Rainimi)
22.20	Film: Samantha Fox -Missione Manila (pust., ZDA, r. Don Schain)
TELEFRIULI
14.00	Nadaljevanka: Roša de Lejons
15.00	Nogometna tekma: Roma - Udinese
16.30	Glasbena oddaja: GTX mušic
17.45	Nadaljevanka: Rosa De Lej os
19.00	Dnevnik
20.00	Informativa oddaja o gospodarstvu
20.30	Film: Vado, l ammazzo e torno (vestern, r. E. Girolami, i. G. Hilton)
22.30	Dnevnik
23.00	Rubrika: II salotto di Franca
TELEOUATTRO
				
RAI 1		RAI 2		RAI 3
10.00	Dokumentarec: Al di la delle colline - In memoria del pane
10.45	Risanka: Favole europee
11.00	Maša
11.55	Nabožna oddaja
12.15	Kmetijska oddaja: Linea verde
13.00	Dnevnik - TG L una
13.30	Dnevnik
13.55	Tekmovanje: Toto-TV
14.00—19.50 Zabavna oddaja: Domeni-ca... in (vmes športne kronike Paola Valentija)
14.20	Športne vesti
15.20	Športne vesti
16.20	Športne vesti
18.40	Športna rubrika: 90. minuta
18.40	Neposredno iz studia
19.50	Vremenske razmere
20.00	Dnevnik
20.30	Nadaljevanka: Molly'0 (It. 85, r. Bruno Gortini, i. Bonnie Bianco, Steve March, 2. del)
21.45	Športna oddaja: La domenica sportiva
23.35	Dnevnik
23.40	Nogometna tekma: Malta -Švedska (kvalifikacije za EP)
10.00	Koncert nagrajencev na mednarodnih klavirskih tekmovanjih
10.45	Tedenska oddaja: In forma con...
11.35	Film: II bacio di Venere (kom.,
ZDA 1948, r. W. A. Seiter, i. A. Gardner, R. Walker)
13.00	Dnevnik
13.30	Glasbena oddaja: Piccoli Fans
15.40	Športne vesti, vmes jahanje in boks
16.40	Variete: Chi tiriamo in ballo
18.40	Športne vesti
18.50	Italijansko nogometno prvenstvo, nato vremenska napoved
19.45	Dnevnik
20.00	Športna oddaja: Domenica sprint
20.30	Nanizanka: Miami Vice - Gosi e Miami
21.30	Dokumentarna oddaja: Pogum in usmiljenje - Židje in Italija med vojno
22.20	Dnevnik
22.30	Dokumentarna oddaja: Pogum in usmiljenje - debata (2. del)
23.40	Dokumentarna oddaja: Park v Circeu
24.00	Dnevnik
12.10	Glasbena oddaja: Girofestival
12.40	Informativna oddaja: Starš - Ma-urice Chevalier
13.35	Dokumentarna oddaja: II cinema della paura (prip. Marcello Avallone in Patrizia Pistagnesi)
14.25	Športna oddaja
17.05	Film: Piccole donne (kom., ZDA 1949, r. Mervin Le Roy, i. Elizabeth Taylor, Janet Leigh, Rossa-no Brazzi, Margaret 0'Brien, June Allison)
19.00	Dnevnik
19.20	Deželni šport
19.40	Glasbena oddaja: Presneti rock
20.30	Športna oddaja: Domenica gol
21.30	Informativna oddaja: Vloga otroka v ljudskem prazniku - Človek in kače (4. del)
22.05	Dnevnik
22.30	Italijansko nogometno prvenstvo B lige
23.15	Glasbena oddaja: Jazz Club -George Adams, Cameron Brown, Dannie Richmond, Archie Shepp, Grachan Moncur (Iz Um-bria jazz ’86)
RTV Ljubljana___________________
8.15	Poročila
8.20	Otroška matineja: Živ žav, vmes risanke, biskvitki in lutke
9.20	Nan.: Zgodbe modrega telefona
9.45	Bled: Z muzejskim vlakom po
turistični nagelj in bodečo nezo
10.15	Nadaljevanka: Nezvestoba po slovaško (1. del)
11.25	Ptuj 86 (2. del)
12.00	Kmet. odd.: Ljudje in zemlja
13.00	Bohinjska Bistrica: Z vlakom...
15.15	Izbor športnih in turist, filmov Kranj '86: Jack Rabbit (Kan.)
15.45	Most na Soči: Z vlakom...
16.05	Poročila
16.10	Film: Direndaj (dram., ZDA 1963, r. Phil Karlson; i. Robert Mit-chum, Elsa Martinelli)
17.50	Kanal: Z vlakom...
18.45	Risanka
19.00	Danes: Potrošniška porota
19.30	Dnevnik in vreme
20.00	Nad.: Primož Trubar (1. del)
21.20	Rezerviran čas
21.30	Športni pregled
22.15	Portret: Avgust Černigoj
22.30	Poročila
TV Koper_____________________
14.00	Športna nedelja
19.00	Nadaljevanka: Družina Ipavec (3. del)
20.00	Dokumentarec: Jadranska obala in turizem (1. del)
20.30	Politični tednik: Sedem dni
21.00	Film: Ouando satana impugno la colt (vestern, r. F. L. Potop, i. Evelyn Stewart, Amalia Gade)
22.50	Nanizanka: Charley
23.25	Dokumentarec: Delta - Pohod zamisli
liiliiiiiij
_________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________|
CANALE 5____________
8.30	Nanizanka: Una fa-miglia americana
9.15	Verska rubrika
10.00	Nanizanka: Mary Benjamin - Stesse oppor-tunita
11.00	Napoved sporedov: Anteprima
11.30	Glasbena oddaja: Su-perclassifica show
12.30	Inf. odd.: Punto 7
13.30	zabavna oddaja: Buo-na domenica
14.30	Nanizanka: Orazio
17.00	Sodna rubirka: Forum
19.00	Nanizanka: Kate e Al-lie - Gay e bello
20.30	Nadaljevanka: Nord e Sud
22.20	Inf. rubrika: Monitor
23.20	Nanizanki: Mac Gru-der e Loud, 0.20 Scerif-foaNewYork
RETEOUATTBO
8.30	Nanizanki: Con affetto tuo Sidney, 9.00 Bravo Dick
9.30	Film: La časa dei sette falchi (krim., ZDA 1959, r. R. Thorpe, i. R. Taylor, N. Mauray)
11.00	Informativna oddaja o parlamentu
12.10	Nanizanka: Arabes-que
13.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Memole dolce Memo-le, Mimi e la nazionale di pallavolo, Masters, i dominatori delPUni-verso, Kidd Video
15.15 Nanizanka: I gemelli Edison
15.50	Risanki: Nel mondo di Dangeons a Dragons, 16.20 She-ra la princi-pessa del potere
16.50	Naniz.: Huckleberry Finn e i suoi amici
17.30	Risanki: Flash Gordon,
18.00	Robbtech
18.30	Nanizanke: Jennifer,
19.00	College, 19.30 New York New York
20.30	Film: Gli anni spezzati (dram., Avstral. 1981, r. P. Weir, i. M. Gibson, M. Lee)
22.40 Filmska rubrika: Cinema & Co.
23.10 Film: Le colline blu (vestern, ZDA 1966, r. M. Hellman, i. J. Nic-holson, M. Perkins)
0.40 Nanizanki Vegas, 1.30 Switch
ITALIA 1___________
8.30 Otroška odd.: Bim bum bam, vmes risanke Chappy, L isola delle mille avventure, Pepe-ro
10.30	Športna oddaja
12.00	Nanizanka: Hardcas-tle and McCormick
13.00	Športna rubrika: Grand Prix
14.15	Glasbena oddaja: Dee-Jay Television
16.15	Nanizanke: Master, 17.15 L uomo di Singa-pore, 18.00 II planeta delle scimmie
19.00	Risanke: Alvin show, Muppet Babies, 19.30 Muppet Babies, 20.00 I Puffi
20.30	Variete: Drive in
22.20 Film: Nessuno ci pub
fermare (kom., ZDA 1982, r. M. Miller, i. G. Graham, M. Lerner)
23.50 Nanizanki: Ai limiti dellincredibile, 1.40 Hardcastle & McCor-mic
TELEPADOVA
11.40 Informativna oddaja: Commercio e turismo
12.00	Rubrika: La buona ta-vola
12.30	Risanke
13.00	Film: Abbandonata in viaggio di nozze (kom., ZDA 1949, i. C. Colbert, F. McMurray)
15.00	Nanizanka: Route
16.30	Risanki: Gli orsetti del cuore, Coccinella
17.30	Film: Ouesta volta ti faccio ricco (kom., It. 1974, r. G. Parolini, i. K. Schubert, A. Sabato)
19.30	Nanizanka: Che cop-pia guei due
20.30	Film: Mio padre mon-signore (kom. It. 1971, r. A. Ricioppi, i. G. Gi-annini, B. Bach)
22.20	Nanizanka: Ouattro in amore
23.00	Aktualnosti: V prvem planu
23.25	Rubrika: Tuttocinema
TELEFRIULI
14.10	Variete
16.30	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
19.00	Športna oddaja
20.00	Rubrika: Dry vin
21.00	Športne vesti
22.15	Nanizanka: Una fa-miglia intraprendente
22.45	Rubrika: Qui sci club
Q pctri PTf1
23.00	Rubrika: II salotto di Franca
23.30	Rubrika: Roberta Pelle
24.00	Glasbena oddaja
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
19.30	Dnevnik in športni pregled
20.30	Vesti in nočni športni pregled
I


fes.
lili
tw"


RAI 1_________________________
10.30	Nadaljevanka: Un certo Harry Brent (1. del)
11.25	Nanizanka: Taxi
11.55	Vremenska napoved
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Fronto... chi gioca?
13.30	Dnevnik
14.00	Fronto... chi gioca? (2. del)
14.15	Risanka: Heidi
15.00	Iz parlamenta
15.30	Športna oddaja: Lunedi šport
16.00	Film: La violenza - guinto petere (dram., It. 1972, r. F. Vancini, i. E. M. Salerno, G. Moschin)
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Film (2. del)
18.00	Inform. oddaja: Osmi dan
18.30	Kviz: Parola mia
19.40	Almanah jutrišnjega dne
19.50	Vreme in dnevnik
20.30	Film: Diritto di cronaca (dram., ZDA 1981, r. Sydney Pollack, i. Paul Newman, Šally Field
22.25	Dnevnik
22.35	Filmske novosti
22.40	Posebna oddaja: Speciale TG1
23.35	Dnevnik in vreme
RAI 2________________________
11.45	Variete: Cordialmente
13.00	Dnevnik
13.25	Dnevnik. G e da vedere
13.30	Nanizanka: Ouando si ama
14.20	Risanka: Braccio di Ferro
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Mladinska oddaja: Tandem
16.55	Inf. odd.: Teledidattica
17.30	Dnevnik - kratke vesti
17.35	Nanizanka: Lui, lei e gli altri
18.05	inf. oddaja: Spaziolibero
18.20	Športne vesti
18.30	Naniz.: II commissario Koster
19.40	Vremenska napoved
19.45	Dnevnik
20.20	Športne vesti
20.30	Dnevnik. Dossier
21.15	Dokumentarec: Ambiente - La sfida del 2000
22.00	Dnevnik
22.10	Nadaljevanka: Capitol
23.10	Inf. oddaja: Protestantizem
23.40	Dnevnik
23.50	Dokumentarec: Manager 0.20 Film: Testa rossa (kom., ZDA 1950, r. N. Panama in M. Frank, i. D. Powell, J. Allyson)
RAI 3________________________
13.00	Nadaljevanka: Le terre del Sac-ramento
14.00	Tečaj ruskega jezika
14.30	Tečaj francoskega jezika
15.00	Koncert: duo Immornino - Fantini (Bartok - Romunski ljudski plesi, Stravinski - Italijanska suita za violino in klavir)
15.35	Italijansko nogometno prvenstvo B lige
18.00	Glasbena oddaja: Beat club -Osaebnosti in glasba šestdesetih let - Slavni bodo
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne športne vesti
20.05	Dokumentarec: Otroštvo v spominu ostarelih - Mangiafoco-show
20.30	Dokumentarna oddaja: Kinematografija strahu (2. del)
21.20	Dnevnik
21.30	Informativna oddaja: Klepsidra -Zakaj se ne moremo izdajati za nekristjane
22.15	Športna oddaja: Ponedeljkov proces
23.30	Dnevnik


RTV Ljubljana_________________
9.00	TV mozaik: Zrcalo tedna
9.20	Integrali
15.50	TV mozaik (pon.)
17.25	Poročila
17.30	Spored za otroke: Dežela cvetličnih lončkov (Najmlajšim gledalcem bo oddaja skušala prikazati razvoj in rast cvetlic, seveda na nevsakdanji način. Z otroki se igrata Dragan Cvetkovič in Jadranka Novak. Za redakcijo je poskrbela Irena Struna Arko, za režijo pa Emil Rižnar.)
17.45	Nadaljevanka: Smogovci (3. del)
18.15	Mladinski spored: Videogodba
18.45	Risanka
19.00	Danes. Podravski obzornik
19.30	Dnevnik in Vreme
19.55	Vremenska napoved
20.05	Nadaljevanka: Zlati fantje (5. del)
20.55	Omizje
22.55	Dnevnik
TV Koper____________________
14.00	TV novice
14.10	Otroški spored z risankami in nanizankami
17.30	Zdravniški rubriki: Zdravnik in pacient, nato Zdravnik in otrok
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Športni ponedeljek
20.25	TV novice
20.30	Film: La corona di ferro (pust., r. Alessandro Blasetti: i. Gino Cer-vi, Massimo Girotti, Lina Morel-li, Paolo Stoppa)
22.15	TVD vse danes
22.25	Zdravniška rubrika (pon.)
23.00	Šport: italijansko košarkarsko prvenstvo A-l in A-2

CANALE5_____________
8.30	Nanizanka: Una fa-miglia americana
9.20	Nadaljevanki: Una vita da vivere, 10.15 General Hospital
11.10	Kvizi: Tuttinfamiglia,
12.00	Bis, 12.40 II pran-zo e servito
13.30	Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.20 La valle dei pini, 15.10 Gosi gira il mondo
16.00	Dok.:BigBang
16.30	Nanizanka: Tarzan
17.30	Kviz: Doppio Slalom
18.00	Nanizanki: Super Vic-ky, 18.30 Kojak
19.30	variete: Studio 5
20.30	Film: La battaglia di Alamo (vestern, ZDA 1960, r. John Wayne)
22.35	Inf. odd. o Italiji 0.10 Športna oddaja
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanki: Vegas, 9.20 Switch
10.10	Film:	I pagliacci
(dram., It. 1942, r. G. Fatigati, i. Alida Valli, Beniamino Gigli)
12.00	Nanizanki: Mary Ty-ler Moore, 12.30 Vicini troppo vicini
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Memole dolce Memo-
le, Mimi e la nazionale di pallavolo, Master, i dominatori delLuni-verso
14.30	Nanizanka: La famig-lia Bradford
15.30	Film: La donna dai tre volti (dram., ZDA 1957, r. Nunnally Johnson)
17.30	Nadaljevanka: Febbre d'amore
18.15	Kviza: Cest la vie,
18.45	II gioco delle coppie
19.30	Nanizanka: Charlie's Angels
20.30	Film: Un amore di Swann (dram., Fr. 1984, r. W. Schlbndorff, i. Or-nella Muti, Alain De-lon)
22.40	Film: II pirata dellaria (dram., ZDA 1972, r. J. Guillerm)
0.30 Filmske novosti: Cine-ma & Go.
1.00	Nanizanka: Vegas
ITAUA 1____________
8.30	Nanizanke: Fantasi-landia, 9.20 Wonder Woman, 10.10 Luomo da 6 milioni di dollari,
11.00	Cannon, 12.00 Agenzia Rockford,
13.00	La strana coppia,
13.30	Tre cuori in affit-to
14.00	Variete: Candid came-ra
14 J 5 Glasbena oddaja: Dee-jay television
15.00	Nanizanki: La famig-lia Addams, 15.30 Fu-ria
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam vmes risanke Holly e Benji, Lady Oscar, Occhi di Gatto
18.00	Nanizanke: La časa nella prateria, 19.00 Arnold, 19.30 Happy Days, 20.00 Love me Licia, 20.30 Magnum Pl, 21.25 Simon and Simon
22.20	Dok.: Jonathan
23.20	Glasbena oddaja: Rock opolnoči
1.35	Nanizanke: Toma, 1.10 master, 2.00 Gli invin-cibili
TELEPADOVA
11.00	Nanizanka: Avventure in fondo al mare
13.00	Risanki: Transformers,
13.30	Mask
14.00	Nadaljevanka: Pagine della vita
15.00	Rubr.: D come donna
16.30	Risanke: Gli orsetti del 1 cuore, Coccinella,
Gigi la trottola, Transformers, Voltron, Mask
19.30	Nanizanka: Misfits
20.30	Film: II cappotto di legno (dram., It. 1982, r. Gianni Manera, i. Mic-hel Constantin)
22.20	Nanizanka: Spy Force
23.25	Filmske novosti: Tut-tocinema
TELEFRIULI
13.30	Nogomet: Taranto -Triestina
15.30	Glasbena oddaja: GTX Musič
17.45	Koš. tekma: Enichem Boston - Fantoni
19.00	Dnevnik
20.00	Nanizanka: Una fa-miglia intraprendente
20.30	Film: Simbad il califfo di Bagdad (pust., r. P. Francisci)
22.30	Dnevnik
23.00	Koš. tekma: Enichem Boston-Fantoni
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
13.20	Nedeljska nog. tekma
17.30	Nedeljska koš. tekma
19.00	Športna rubrika: Il caf-
fe dello šport (1. del)
19.30	Dogodki in komentarji
19.45	Športna rubrika: Il caf-fe dello šport (2. del)
23.15	Športna rubrika (pon.)
23.45	Fatti e commenti
23.55	Športna rubrika (pon.)

ITALIJANSKA TELEViZ-UA	I
RAI 1_________________________
10.30	Nadaljevanka: Un certo Harry Brent (2. del)
11.30	Nanizanka: Taxi
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Fronto... chi gioca?
13.30	Dnevnik
14.00	Fronto... chi gioca? (2. del)
14.15	Risanka: Heidi
15.00	Aktualnosti: Italijanska kronika
15.30	Dokumentarec: Italijanski kulturni instituti - Pariz
16.00	Film: II successo (kom., It. 1963, r. Mauro Morassi, i. Vittorio Gassman, Anouk Aimee, 1. del)
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Film: II successo (2. del)
17.55	Dokumentarec: Dizionario
18.10	Aktualnosti: Spaziolibero
18.30	Kviz: Parola mia
20.00	Dnevnik
20.30	Variete: Ottantasei
22.15	Dnevnik
22.25	Dokumentarec: Carosellissimo
23.15	Dokumentarec ob 50-letnici italijanske televizije
0.15 Dnevnik
0.30 Dokumentarec: Ruote di fuoco
RAI 2_______________________
11.45	Variete: Cordialmente
13.00	Dnevnik
13.25	Dnevnik. Come noi
13.30	Nanizanka: Ouando si ama
14.20	Risanka: Braccio di Ferro
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Mladinska oddaja: Tandem
16.55	Dokumentarec: Monografie-
17.30	Dnevnik - kratke vesti
17.35	Rubrika o sodstvu: L'ago della bilancia
18.20	Športne vesti
18.30	Nanizanka: II commissario Kds-ter - Fila 7, tomba 11
19.40	Vremenska napoved
19.45	Dnevnik
20.20	Športne vesti
20.30	Film: I cospiratori (dram., ZDA 1969, r. Martin Ritt, i. Richard Harris, Sean Connery)
22.20	Dnevnik
23.30	Filmske novosti
22.35	Oddaja o medicini: Trentatre
23.00	Dnevnik
23.40	Film: L'inferno e per gli eroi (vojni, ZDA 1962, r. Don Siegel, i
Steve McOueen, Bobby Darin)
RAI 3________________________
13.00	Nadaljevanka: Le terre del Sac-ramento (2. del)
14.00	Tečaj ruskega jezika
14.30	Tečaj francoskega jezika
15.00	Koncert: Carlo Maria Giulini dirigira orkester Filharmonije iz Los Angelesa - Beethoven, Simfonija št. 5 v c-molu op. 67
15.50	Dokumentarec: Telematica per lo stato del 2000
16.20	Inf. oddaja: Teledidattica
16.55	Variete: Dadaumpa
18.25	Glasbena oddaja: Beat Club -Legenda o skupini Who
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
20.05	Dokumentarec: Otroštvo v spominu ostarelih
20.30	Izobraževalna oddaja: Pohod idej
21.30	Simfonični koncert: Beethoven -Simfonija št. 9 v D-duru op. 125 (dir. Carlo Maria Giulini, orkester milanske Scale)
22.45	Dnevnik
23.20	Dokumentarec: Renzo Piano -Dvajset let arhitekture
	 	
liiiiiiiiiiiiiiiiiii
milili
RTV Ljubljana________________
9.00 TV mozaik: Vesolje - Pekel in nebesa
16.25	TV mozaik (pon.)
17.25	Poročila
17.30 Spored za otroke: Pedenjžep -Zopetno potovanje v deželo palčkov, kjer dežurata Sandi Krošl in Miha Baloh, s čarovnijami in pesmico o zrelih jabolkih Nece Falk.
18.00 Spored za mlade: Miti in legende, Nova zaveza - Beseda na gori
18.15 Glasbeno baletna oddaja: Pepel-ka na obisku (Pripoved po znani zgodbici Ele Peroci, glasba ansambla Ouatebriga, songe Borisa
Novaka poje Gojmir Lešnjak; r. Igor Šmid, i. Saša Oavček)
18.45 Risanka
19.00 Danes. Koroški obzornik 19.30 Dnevnik 19.55 Vremenska napoved 20.05 TV drama: Hajduški gaj (2. del) 21.25 Mednarodna obzorja: Leto Šestinpetdeseto 22.10 Dnevnik
TV Koper____________________
14.00	TV Novice
14.10 Otroški program, vmes risanke, nanizanke in dokumentarec
18.00	Nadaljevanka: I cento giorni di Andrea
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
19.45 Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: Victoria Hospital
20.25	TV Novice
20.30	Film: II trionfo di Ercole (pust., r. Alberto De Martino; i. Marilu Tolo, Pierre Cressoy)
22.15 TVD Vse danes
22.25	Šport: košarka - italijansko prvenstvo Al in A2 lige
23.35 Šport: namizni tenis za evropsko A ligo Jugoslavija - Poljska
...


CANALE 5____________
8.30	Nanizanka: Una fa-miglia americana
9.20	Nadaljevanki: Una vita da vivere, lp.15 General Hospital
11.15	Kvizi: Tuttinfamiglia,
12.00	Bis, 12.45 II pran-zo e servito
13.30	Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.20 La valle dei pini, 15.10 Cosi gira il mondo
16.00	Dokum.: Big Bang
16.30	Nanizanka: Tarzan
17.30	Kviz: Doppio Slalom
18.00	Nanizanki: II mio ami-co Ricky, 18.30 Kojak
19.30	Variete: Studio 5
20.30	Nadalj.: Dallas, 21.30 La lunga estate calda
22.30	Tednik: Nonsolomoda
23.30	Športna rubrika: Golf 0.30 Nanizanka: Sceriffo a
New York
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanki: Vegas in
9.20	Switch
10.10	Film: La donna dai tre volti (dram., ZDA 1957, r. N. Johnson)
12.00	Nanizanki: Mary Ty-ler Moore, 12.30 Vicini troppo vicini
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Memole, dolce Memo-
le, Mimi e la nazionale di pallavolo, Master
14.30	Nanizanka: La famig-lia Bradford
15.30	Film: L'ombrellone (kom., It. 1965, r. Dino Risi, i. E. M. Salerno)
17.30	Nad.: Febbre d amore
18.15	Kviza: Cest la vie,
18.45	II gioco delle coppie
19.30	Nanizanka: Charlie’s Angels
20.30	Film: Fantasma d amo-re (dram., It. 1981, r. D. Risi, i. M. Mastroianni, R. Schneider)
22.25	Film: Detector (dra, Avstral. 1980, r. J. Bar-ry, i. S. Bisley, A. M. Winchester)
0.15 Nanizanki: Vegas, 1.05 Switch
ITALIA 1____________
8.30	Nanizanke: Fantasi-landia, 9.20 Wonder Woman, 10.10 L uomo da 6 milioni di dollari,
11.00	Cannon, 12.00 Agenzia Rockford,
13.00	La strana coppia,
13.30	Tre cuori in affit-to
14.00	Variete: Candid Ca-mera
14.15	Glasbena oddaja: Dee-jay Television
15.00	Nanizanki: La famig-lia Addams, 15.30 Fu-ria
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Holly e Benji, II tulipane nero, Occhi di gatto
18.00	Nanizanke: La časa nella prateria, 19.00 Arnold, 19.30 Happy Days
20.00	Risanki: David gnomo amico mio, 20.15 Snor-ky
20.30	Nanizanke: I Robinson, 21.00 Časa Kea-ton, 21.30 Cin Cin,
22.00	Giudice di notte,
22.20	Mike Hammer
23.220 Šport: Football 0.35 Nanizanki: A-Team,
1.25	Cannon
TELEPAPOVA
12.00	Nanizanka: Avventure in fondo al mare
13.00	Risanki: Transformers,
13.30	Mask
14.00	Nadaljevanka: Pagine della vita
15.00	Rubrika: D come donna
16.30	Risanke: Gli orsetti del cuore, Coccinella, Gigi la trottola, Tran-formers, Voltron, Mask
19.30	Nanizanka: Dr. John
20.30	Film: Butterfly (dram., ZDA 1983, r. M. Cim-ber, i. O. Welles)
22.30	Nanizanka: Ruote
23.30	Znanst. odd.: Leonardo
24.00	Film: Dick Tracy in-
contra Gruesone
TELEFRIULI________
13.00	Nanizanka: Un egui-paggio tutto matto
13.30	Nanizanka: Rosa De Lejos
14.30	Risanka: Hanna e Barbera
15.30	Glasbena oddaja: GTX mušic
17.45	Nanizanka: Rosa De Lejos
19.00	Dnevnik
20.00	Nanizanka: Una fa-miglia intraprendente
20.30	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
22.00	Rubrika o gospodarstvu
22.30	Dnevnik
23.00	Nogometna tekma
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
13.30	Nedeljska košarkarska tekma (pon.)
19.30	Fatti e commenti
22.30	Nedeljska nogometna tekma (pon.)
"""Ulsu,,
JI

iiH!-1::::::;;::!:;:!
			




............
... * • UH::.. ......
ifcH

11
I	n
“f....j
II
RAI 1_________________________
10.30	Nadaljevanka: Un certo Harry Brent (3. del)
11.30	Nanizanka: Taxi
12.00	Dnevnik
12.05	Variete: Fronto... chi gioca?
13.30	Dnevnik
14.00	Fronto... chi gioca? (2. del)
14.15	Risanka: Heidi
15.00	Inf. oddaja o tekstilstvu
15.30	Dokumentarec: Park v Minciu
16.00	Film: Vivere in pace (dram., It. 1947, r. Luigi Zampa)
16.55	Danes v parlamentu
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.40	Risanka: Grisu il draghetto
18.00	Dnevnik. Cronache
18.30	Kviz: Parola mia
19.40	Almanah jutrišnjega dne
19.50	Vreme in dnevnik
20.30	Dokumentarec o ekonomiji
20.50	Nanizanka: Professione pericolo!
21.40	Glasbena oddaja: Ornella &...
22.05	Politična tribuna
22.45	Dnevnik
22.55	Filmske novosti
23.00	Sredenska športna rubrika
23.50	Dnevnik
RAI 2________________________
11.45	Variete: Cordialmente
13.00	Dnevnik
13.25	Knjižne novosti
13.30	Nanizanka: Ouando si ama
14.25	Nogometna tekma: Italija - Švica (under 21)
16.15	Nanizanka: La signora ed il fan-tasma
16.55	Dokumentarec: Mi in atom
17.25	Iz parlamenta
17.30	Dnevnik - kratke vesti
17.35	Inf. odd.: Bolj zdravi, lepši
18.05	Inf. oddaja: Spaziolibero
18.20	Športne vesti
18.30	Nanizanka: Il commissario Kos-ter - Assistenza profughi
19.40	Vreme in dnevnik
20.15	Športne vesti
20.25	Nadaljevanka: Una donna a Ve-nezia (2. del)
21.55	Dnevnik
22.05	TV film: bolita verso il Sud (r. J. Ertaud, i. P. Leski, J. Denis)
23.40	Dnevnik
23.50	Film: Tentativo di corruzione (krim., It. 1983, r. N. Fabbri, i. L. Gullotta, M. Carotenuto)
RAI 3_________________________
13.00	Nadaljevanka: Le terre del Sac-ramento (3. del)
14.00	Tečaj ruskega jezika
14.25	Tečaj francoščine
14.55	Koncert: skladbe Mozarta in Sa-lierija - organist G. Carnini, pianist L. Lortie
16.00	Izobraževalna oddaja: Fizično delo za kulturne dobrine (prip. I. Genoese Incedayl - 1. del)
16.30	Inf. oddaja: Com' ferro che bog-liente esce dal foco - Izkoriščanje specifičnih lastnosti
16.55	Variete: Dadaumpa - Stasera si
18.00	Glasbena oddaja: Beat club - Od beata do rocka
19.00	Dnevnik
19.35	Izobraževalna oddaja: Visti da fuori
20.05	Dokumentarec: Otroški laboratorij - Zadruga za jasli
20.30	Film iz niza Drobci bodočnosti: Rollerball (fant., ZDA 1975, r. N. Jewison, i. J. Caan, J. Beck)
22.30	Dokumentarec: Etruščani' in Ita-liki - Epopeja tisočletja
23.25	Dnevnik
RTV Ljubljana_________________
9.00	TV drama: Polom (komedija Toneta Čufarja, prir. Marka Slodnjaka in Janeza Drozga, r. Janez Drozg, i. Jurij Souček, Jerica Mrzel, Dare Valič, Radko Polič)
16.10	TV mozaik (pon.)
17.15	Poročila
17.20	Spored za otroke: Slovenske ljudske pravljice - Rezijanski Krpan (2. del)
17.45	Otroška nadaljevanka: Zlata ribica (avtorji Metka Dedakovič, Janez in Andrej Vajevec, pesmi Tone Pavček, r. Dano Frandolič, i. Li VVeingerl, Janez Vajevec)
18.15	Izobraževalna serija: Ladje na Jadranu - Varuhi Jadrana (zadnji del)
18.45	Risanka
19.00	Danes. Pomurski obzornik
19.30	Dnevnik in Vreme
20.05	Film tedna: Jenkiji (dram., VB 1979, r. John Schlesinger; i. Va-nessa Redgrave, Richard G ere)
20.25	Znanstvena oddaja: Spoznano, neznano
23.05	Dnevnik
TV Koper
14.00	TV Novice
14.10	Otroški program, vmes risanke, nanizanke in dokumentarec
18.00	Nadaljevanka: I cento giorni di Andrea
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: Victoria Hospital
20.25	TV Novice
20.30	Glasbena oddaja: Hamburger Serenade (r. Pupi Avati)
21.45	TVD Vse danes
21.55	Nanizanka: I cavalieri del cielo
23.35	Športne vesti
CCfcmp	a |p	---------
CANALE 5____________
8.30	Nanizanke: Una fa-miglia americana
9.20	Nadaljevanki: Una vita da vivere, 10.15 General Hospital
11.15	Kvizi: Tuttinfamiglia,
12.00	Bis, 12.40 II pran-zo e servito
13.30	Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.20 La valle dei pini, 15.10 Gosi gira il mondo
16.00	Znanstvena oddaja: Big Bang
16.30	Nanizanka: Tarzan
17.30	Kviz: Doppio Slalom
18.00	Nanizanki: VVebster
18.30	Kojak
19.30	Variete: Studio 5
20.30	Film: Obiettivo morta-le (dram., ZDA 1982, r. Richard Brooks, i. Še-anConnery, Katharine Ross)
22.50	Znanst. odd.: Big Bang (vodi Jas Gavvronski)
23.35	Inf. odd.: Cadillac
0.30 Nanizanka: Sceriffo a New York
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanki: Vegas, 9.20 Switch
10.10	Film: L'ombrellone (kom., It. 1965, r. Dino Risi, i. E. M. Salerno)
12.00	Nanizanki: Mary Ty-ler Moore, 12.30 Vicini troppo vicini
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Memole, dolce Memo-le, Mimi e la nazionale di pallavolo, Masters
14.30	Nanizanka: La famig-lia Bradford
15.30	Film: Il ladro di Bagdad (pust., It. 1960, r. Bruno Vailati)
17.30	Nanizanka: Febbre d -amore
18.15	Kviza: Cest la vie,
18.45	II gioco delle coppie
19.30	Nanizanke: Charlie s Angels, 20,30 Colom-bo, 22.00 Matt Houston
22.50	Film: Arizona campo 4 (dram., ZDA 1978, r. Mel Stuart, i. Gregg Henry)
0.50 Nanizanki: Vegas, 1.30 Switch
ITALIA 1____________
8.30	Nanizanke: Fantasi-landia, 9.20 Wonder Woman, 10.10 L’uomo da 6 milioni di dollari,
11.00	Cannon, 12.00 Agenzia Rockford,
13.00	La strana coppia,
13.30	Tre cuori in affit-to
14.00	Variete: Candid Ca-mera
14.15	Glasbena oddaja: Dee-jay Television
15.00	Nanizanki: La famig-lia Addams, 15.30 Fu-ria
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Holly e Benji, Lady Oscar, Occhi di Gatto
18.00	Nanizanke: La časa nella prateria, 19.00 Arnold, 19.30 Happy Days 20.00 Love mie Licia
20.30	Nagradna igra: OK! Il prezzo e giusto
22.35	Tedenska rubrika: Controcorrente
23.35	Nanizanke: La citta degli angeli, 24.25 Ser-pico, 1.20 Simon and Simon
TELEPADOVA
12.00	Nanizanka: Viaggio in fondo al mare
13.00	Risanki: Transformers,
13.30	Mask
14.00	Nadaljevanka: Pagine della vita
15.00	Rubriki: D come donna, 15.30 La buona ta-vola
16.30	Risanke: Gli orsetti del cuore, Coccinella, Gigi la trottola, Transformers, Voltron, Mask
19.30	Nanizanka: Dr. John
20.30	Film: Peyton Plače ul-timo atto (dram., ZDA 1985, r. Larry Alikann, i Dorothy Malone)
22.20	Film:	Allonsanfan
(dram., It. 1974, r. brata Taviani, i. Marcello Mastroianni, Lea Mas-sari)
TELEFRIULI_________
13.00	Nanizanka: Una fa-miglia intraprendente
13.30	Nadaljevanka: Rosa De Lejos
14.30	Dražba: Il tappeto ori-entale
15.00	Risanka: Hanna e Barbera
15.30	Glasbena oddaja: GTX Musič
217.30	Inf. oddaja: Qui Sci Club Sestriere
17.45	Nadaljevanka: Rosa De Lejos
19.00	Dnevnik
20.00	Inf. oddaji: Sanita oggi, 20.40 Le associa-zioni dello shopping
21.40	Nanizanka: The Cor-ruptors
22.30	Dnevnik
23.00	Rubrika: Il salotto di Franca
TELEOUATTRO
RAI 1_________________________
10.30	Nadaljevanka: Un certo Harry Brent (4. del)
11.30	Nanizanka: Taxi
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Fronto... chi gioca?
13.30	Dnevnik
14.00	Fronto... chi gioca? (2. del)
14.15	Risanka: Heidi
15.00	Inf. oddaja: Kronika motorjev
15.30	Dokumentarec o plastiki
16.00	Glasbena oddaja: XXIX Zecchi-no d oro (1. del)
17.00	Dnevnik - kratke
17.05	XXIX Zecchino d oro (2. del)
17.40	Knjižne novosti: Tuttilibri
18.10	Aktualnosti: Spaziolibero
18.30	Kviz: Parola mia
19.40	Almanah jutrišnjega dne
19.50	Vremenska napoved
20.00	Dnevnik
20.30	Inf. oddaja: Trideset let naše zgodovine - 1971
22.10	Dnevnik
22.10	Variete: Non necessariamente...
(r. Koja Mijazaki)
23.20	Inf. oddaja: Televisione 0.20 Dnevnik
RAI 2________________________
11.45	Variete: Cordialmente
13.00	Dnevnik
13.25	Dnevnik. Ambiente
13.30	Nanizanka: Ouando si ama
14.20	Risanka: Braccio di Ferro
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Mladinska oddaja: Tandem
16.55	Inf. oddaja: Monografije
17.30	Dnevnik - kratke vesti
17.35	Dokumentarec: Dnevi in zgodovina
18.20	Športne vesti
18.30	Nanizanka: II commissario Kos-ter - II mistificatore sconosciuto
19.40	Vremenska napoved
19.45	Dnevnik
20.20	Športne vesti
20.30	TV film: La storia (r. L. Comen-cini, i. C. Cardinale, L. Wilson, F. Rabal, 3. zadnji del)
22.00	Informativna oddaja: Moda
22.40	Dnevnik
22.50	Športni tednik: Sportsette
23.55	Dnevnik
0.05 Film: II sole scotta a Cipro (dram., ZDA 1964, r. R. Thomas, i. D. Bogarde, G. Chakiris)
RAI 3________________________
13.00	Nadaljevanka: Le terre del Sac-ramento (4. del)
14.00	Tečaj ruskega jezika
14.25	Tečaj francoskega jezika
14.55	Šport: hokej na ledu
15.50	Izobraževalna oddaja: Ročna dela za kulturne dobrine (2. del)
16.20	Dokumentarec: Izobraževati in misliti (10. del)
16.20	Zabavna oddaja: Dadaumpa -Nocoj da (1971 - r. Carla Ragio-nieri)
18.00	Glasbena oddaja: Beat Club -Korenine rocka (Osebnosti in glasba šestdesetih let)
19.00	Dnevnik
19.30	Deželni programi
20.05	Dokumentarec: Otroški laboratorij - Ob iskanju divje mačke (1. del)
20.30	Dnevnik. Speciale
21.30	Dnevnik
22.05	Film iz niza Stvarnost izmišljenega: La selva dei dannati (dram., Fr. 1956, r. Luis Bunuel, i. Šimone Signoret, George Mar-chall, Lucia Bose)
RTV ljubljana_________________
9.00	Film: Odpisani (Iz cikla jugoslovanskih filmov, prod. Avala Film in TV Beograd 1974, r. Aleksander Djordjevič)
16.00	TV mozaik (pon.)
17.25	Poročila
17.35	Otroški spored: Zgodba o bratcu (Zgodba ]e posneta po pravljici Hansa Falade in pripoveduje o deklici, ki si je zelo želela bratca. R. Zoran Lesič-Vukotič, i. Silva Čušin, Milenca Alaševič)
17.50	Želeli ste, poglejte
18.15	Mozaik kratkega filma
18.45	Risanka
19.00	Danes. Posavski obzornik
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Tednik
21.05	Besediloslovni utrinki: Vprašanje + odgovor = besedilo
21.10	Kuharski nasveti
21.20	Dokumentarni film: Da bo tudi jutri življenje
21.30	Igrani film
23.00	Poročila
23.05	Dokumentarna serija: Mir in razorožitev
TV Koper____________________
14.00	TV novice
14.10	Otroški program, vmes risanke, nanizanke in dokumentarec
18.00	Nadaljevanka: I cento giorni di Andrea
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: Victoria Hospital
20.25	TV novice
20.30	Film: L'ultima rapina a Parigi (pust., r. J. Larriaga; i. Robert Hossein, Charles Aznavour, Elsa Martinelli)
22.05	TVD Vse danes
22.15	Nadaljevanka: Un uomo in trap-pola (4. in zadnji del)
22.35	Športna oddaja
CANALE 5___________
8.30	Nanizanka: Una fa-miglia americana
9.20	Nadaljevanki: Una vita da vivere, 10.15 General Hospital
11.15	Kvizi: Tuttinfamiglia,
12.00	Bis, 12.40 II pran-zo e servito
13.30	Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.20 La valle dei pini, 15.10 Cosi gira il mondo
16.00	Znanstvena oddaja: Big Bang
16.30	Nanizanka: Tarzan
17.30	Kviz: Doppio slalom
18.00	Nanizanki: L albero delle mele, 18.30 Kojak
19.30	Variete: Studio 5
20.30	Kviz: Pentatlon
23.00	Informativna oddaja: 2000 in okolica - Monografska raziskava
23.45	Filmske novosti
24.00	Nanizanka: Sceriffo a New York
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanki: Vegas, 9.20 Switch
10.10	Film: II ladro di Bagdad (pust., It. 1960, r. Bruno Vailati, i. Steve Reeves)
12.00	Nanizanki: Mary Ty-ler Moore, 12.30 Vicini troppo vicini.
13.00 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Memole, dolce Memo-le, Mimi e la nazionale di pallavolo, Masters
14.30	Nanizanka: La famig-lia Bradford
15.30	Film: Ti sto aspettando (kom. It. 1957, r. Ar-mando Fizzarotti, i. Maria Pariš)
17.30	Nadaljevanka: Febbre damore
18.15 Kviza: Cest la vie, 18.45 II gioco delle coppie
19.30	Nanizanke: Charlie s angels
20.30	Nadaljevanka: Falcon Crest
21.30	Nanizanka: Hotel
22.30	Film: Police Station -Turno di notte (kom., ZDA 1982, r. Ron Ho-ward, i. Henry Win-kler, Michael Keaton)
0.30 Nanizanki: Vegas, 1.20 Switch.
ITALIA 1__________
8.30 Nanizanke: Fantasi-landia, 9.20 Wonder Woman, 10.10 Luomo da 6 milioni di dollari,
11.00	Cannon, 12.00 Agenzia Rockford,
13.00	La strana coppia, 13.30 Tre cuori in affit-to
14.00	Zabavna oddaja: Can-did camera
14.15 Glasbena oddaja: Dee-jay Television
15.00	Nanizanki: La famig-lia Addams, 15.30 Fu-ria
16.00	Otroška odaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Hollye Benji, II Tu-lipano Nero, Occhi di Gatto
18.00	Nanizanke: La časa nella prateria, 19.00 Arnold, 19.30 Happy days
20.00	Risanki: David gnomo amico mio, 20.15 Snor-ky
20.30 Film: I cavalieri dalle lunghe ombre (vestern, ZDA 1980, r. Wal-ter Hill, i. David, Robert, Keith Carradine)
22.25	Filmske novosti: Ciak
23.25	Film: Reuben Reuben (dram., ZDA 1983, r. Robert Ellis Miller, i. T. Conti, K. McGillis)
1.15 Nanizanki: Magnum Pl, 2.05 Gli invincibili
TELEPAPOVA
12.00	Nanizanka: Avventure in fondo al mare
13.00	Risanki: Transformers, 13.30 Mask
14.00	Nadaljevanka: Pagine della vita
15.05	Rubrika: D come don-na
16.30	Risanke: Gli orsetti del cuore, Coccinella, Gigi la trottola, Transformers, Voltron, Mask
19.30	Nanizanka: Dr. John
20.30	Film: Tropicana Caba-na Hotel (kom., ZDA 1985, r. W. Sachs)
22.20	Šport: catch
23.30	Dokumentarec: Nova Gvineja - otok ljudožercev
TELEFRIULI_________
13.30	nadaljevanka: Rosa De Lejos
15.00	Risanka: Hanna e Barbera
16.00	Glasbena oddaja: GTX mušic
17.45	Nadaljevanka: Rosa De Lejos
19.00	Dnevnik
20.10	Četrtkova športna rubrika
21.40	Variete: Dry vin
22.30	Dnevnik
23.00	Rubrika: II salotto di Franca
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
19.30 Fatti e commenti
/
fc-
OC i:§ < -r
3 J-
i
>cn ri
ii ■
J
11!
lipi
.....
M U ^
.....
r'|.f



^ -...
llliP1 .......n
ILC
"mi
II.1 II.
I I
ii
■■

*
L_______________________1_________________
				
1	RAI 1		RAI 2		RAI 3
10.30	Nad.: Un certo Herry Brent
11.30	Nanizanka: Taxi
11.55	Vremenska napoved
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Fronto... chi gioca?
13.30	Dnevnik
14.00	Fronto... chi gioca? (2. del)
14.15	Glasbena oddaja: Discoring
15.00	Aktualnosti: Primissima
15.30	Zabavna oddaja: Pista!
16.55	Danes v parlamentu
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Glasbena oddaja: XXIX Zecchi-no d oro
18.30	Kviz: Parola mia
19.40	Almanah jutrišnjega dne
20.00	Dnevnik
20.30	Film: II Computer con le scarpe da tennis (kom., ZDA 1969, r. R. Butler, i. K. Russell, C. Romero)
22.10	Dnevnik
22.20	Nanizanka: Alfred Hitchcock predstavlja - Morte apparente
23.45	Dokumentarna oddaja ob 50-let-nici italijanske televizije
23.45	Dnevnik
0.10 Šport: boks - za ital. naslov
11.45	Variete: Cordialmente
13.00	Dnevnik
13.25	Dnevnik. C e da salvare
13.30	Nanizanka: Ouando si ama
14.20	Risanka: Braccio di Ferro
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Mladinska oddaja: Tandem
16.55	Dokumentarec: J. S. Bach - koncerti za orgle
17.25	Iz parlamenta
17.30	Dnevnik - kratke vesti
17.35	Rubrika o turizmu in prostem času
18.20	Športne vesti
18.30	Nanizanka: II commissario Kbs-ter - Focale mille
19.40	Vremenska napoved
19.45	Dnevnik
20.20	Športne vesti
20.30	TV film: Tomorrow (r. Marcello Fondato, i. Natasha Hovey)
22.00	Dnevnik
22.10	Aktualnosti: Aboccaperta
23.35	Dnevnik
23.45	Film: L'uomo che vinse la morte (krim., ZDA 1962, r. F. Francis, i. A. Heywood, P. Van Eyck)
.13.00 Nadaljevanka: Le terre del Sac-ramento (5., zadnji del)
14.00	Tečaj ruskega jezika
14.30	Tečaj francoskega jezika
15.00	Koncert Kvarteta Beethoven
15.45	Variete: Dadaumpa
16.00	Izobraževalna oddaja: Ročno delo za kulturne dobrine (3. del)
16.30	Izobraževalna oddaja: Com' ferro che bogliente esce dal foco -Načrtovanje in produkcija
17.00	Glasbena oddaja: Dadaumpa -Nocoj da (1971)
18.00	Glasbena oddaja: Beat club -British Blues (Osebnosti in glasba šestdesetih let)
19.00	Dnevnik
19.35	Izobraž. oddaja: Visti da fuori
20.05	Dokumentarec: Otroški laboratorij - Ob iskanju divje mačke (2. del)
20.30	Dokumentarna oddaja: Lili Mar-lene, una storia tedesca (iz niza Teatro storia, r. Riccardo Torto-ra, i. Ivana Monti)
21.55	Dnevnik
22.30	Nadaljevanka: Esilio
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA_____;_______
RTV Ljubljana
9.00	Tednik
10.00	Glasbeni niz: Po belih in črnih tipkah (3. del)
15.50	TV mozaik (pon.)
17.25	Poročila
17.30	Otroški spored: Vžigalnik (po H. Ch. Andersenu)
17.45	Nanizanka: Zgodbe modrega telefona - Maska (5. del)
18.15	Izobraževalna oddaja: Računalniški informacijski sistemi
18.45	Risanka
19.00	Danes: Obzornik ljubljanskega območja
19.30	Dnevnik in vremenska napoved
19.50	Reportaža iz Radencev: Gorju-povi dnevi 86
20.25	Ameriška dokumentarna serija: Novi Pacifik - Odmevi vojne (2. del)
21.30	Nadaljevanka: Hollywoodčanke (J. Collins r 2. del)
22.15	Dnevnik
22.35	Film: Zadržanost (dram., Niz. 1981, r. Jean van de Velde; i. Bennie Roeters, Ruund Wester-kamp)
TV Koper____________________
14.00	TV novice
14.10	Otroški spored, vmes risanke, nanizanke in dokumentarec
18.00	Nadalj.: I cento giorni di Andrea
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: Victoria Hospital
20.25	TV novice
20.30	Simfonični koncert: Simfonija št. 8 v Es-duru Gustava Mahlerja (z orkestrom dunajske Filharmonije, dir. Leonard Bernstein)
22.20	TVD Vse danes
22.25	Dokumentarec: Ko kronika postane zgodovina - Policist, mafijec in pisatelj
22.35	Športna oddaja
ZASEBNE POSTAJE
::::::::::::			m:!:!	
	i::::;:;:::			:: : / .
CANALE5____________
8.30	Nanizanka: Una fa-miglia americana
9.20	Nadaljevanki: Una vita da vivere, 10.15 General Hospital
11.15	Kvizi: Tuttinfamiglia,
12.00	Bis, 12.40 II pran-zo e servito
13.30	Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.20 La valle dei pini, 15.10 Gosi gira il mondo
16.00	Dokumentarec: Big Bang - Živi atlas (vodi Jas Gawronski)
16.30	Nanizanka: Tarzan
17.30	Kviz: Doppio Slalom
18.00	Nanizanki: Baby Sit-ter, 18.30 Kojak
19.30	Variete: Studio 5
20.30	Nadaljevanki: Dynas-ty, 21.30 Segreti
22.30	Variete: Maurizio Cos-tanzo Show
0.30 Nan.: Hitchcockova ura - Dietro una porta chiusa
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanki: Vegas, 9.20 Switch
10.10	Film:Tistoaspettando (kom., It. 1956, r. Ar-mando Fizzarotti)
12.00	Nanizanki: Mary Ty-ler Moore, 12.30 Vicini troppo vicini
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Memole, dolce Memo-le, Mimi e la nazionale di pallavolo, Masters i dominatori delTUni-verso
14.30	Nanizanka: La famig-lia Bradford
15.30	Film: II pescatore della Louisiana (kom., ZDA 1950, r. N. Taurog, i. M. Lanza, K. Grayson)
17.30	Nanizanka: Febbre d'-amore
18.15	Kviza: Cest la vie,
18.45	II gioco delle coppie
19.30	Nanizanka: Charlie s Angels
20.30	Variete: Un fantastico tragico venerdi
23.30	Film: Wolfen la belva infernale (krim., ZDA 1981, r. Michael Wad-leigh, i. Albert Finney, Diane Venora)
1.10	Nanizanki: Vegas, 1.30 Svvitch
ITALIA 1___________
8.30	Nanizanke: Fantasi-landia, 9.20 Wonder Woman, 10.10 L uomo da sei milioni di dolla-ri, 11.00 Cannon, 12.00 Agenzia Rockford,
13.00	La strana coppia,
13.30	Tre cuori in affit-to
14.00	Zabavni spored: Can-did Camera
14.15	Glasbena oddaja: Dee-jay Television
15.00	Nanizanki: La famig-lia Addams, 15.30 Fu-ria
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Holly e Benji i due fuoriclasse, Lady Os-car, Occhi di Gatto
18.00	Nanizanke: La časa nella prateria, 19.00 Arnold, 19.30 Happy Days, 20.00 Love me Licia
20.30	Film: Frontiera ( pust., ZDA 1981, r. Toni Ric-hardson, i. Jack Nic-holson, Valerie Perri-ne)
22.45	Športna rubrika: A tut-to campo
23.35	Košarkarsko prvenstvo NBA
1.15	Nanizanki: Riptide,
2.10	Gli invincibili
TELEPADOVA
12.00	Nanizanka: Avventure in fondo al mare
13.00	Risanki: Transformers,
13.30	Mask
14.00	Nadaljevanka: Pagine della vita
15.00	Rubrika: D come don-na
16.30	Risanke: Gli orsetti del cuore, Coccinella, Gigi la trottola, Transformers, Voltron, Mask
19.30	Nanizanka: Dr. John
20.30	Film: La signora e stala violentata (kom., It. 1974, r. V. Sindoni, i. E. Montesano, P. Tiffin)
22.30	Športni tednik: Euro-calcio
23.30	Filmske novosti: Tut-tocinema
TELEFRIULI
13.00	Informativna rubrika: Le associazioni dello shopping
13.30	Nadaljevanka: Rosa De Lejos
15.30	Glasbena oddaja: GTX mušic
17.45	Nadaljevanka: Rosa De Lejos
19.15	Dnevnik
20.00	Aktualni tednik: Regi-one verde
20.30	Variete
22.30	Dnevnik
23.00	Dražbi: II tappeto ori-entale, 23.30 Roberta pelle
TELEOUATTRO
I!

Tedenski pregovor:
Majhen piskrc hitro vzkipi.
(slovenski)
SPOMINSKI DATUMI:
■	Pred 45 leti: 17. 11. 1941 je bila prva oddaja radia OF, imenovanega Kričač.
■	Pred 55 leti: od 16. do 18. 11. 1931 so v Rimu obsodili 39 oseb, v glavnem Tržačane in Goričane, sodbe št. 64, 65, 66, zaradi komunističnega delovanja in tiskanja ilegalne literature.
■	Pred 10 leti: 18. 11. 1976 je bila v Trstu prva uprizoritev Cankarjevega romana Martin Kačur z naslovom Idealist, ob dramatizaciji Fulvia Tomizze in v italijanski izvedbi gledališča Teatro stabile.
■	Pred 50 leti: 19. 11. 1936 je varnostni ravnatelj za Koroško naročil uredništvu glasila slovenske manjšine Koroški Slovenec, naj uporabljajo le nemške oblike slovenskih krajevnih imen.
■	Pred 25 leti: 19. 11. 1961 je bil v Gorici ustanovni občni zbor Slovenske prosvetne zveze ob združitvi Slovenske prosvetne zveze
iz Trsta, Zveze prosvetnih društev iz Gorice in društva Ivan Trinko iz Čedada.
■ Pred 65 leti: od 20. do 27. 11. 1921 je bila v Julijski Krajini splošna stavka v podporo stavkajočim kovinarjem. Fašisti so požgali Delavski dom v Gradišču ob Soči. Sledila je stavka tiskarjev po vsej Italiji.
OSEBNOSTI:
□	Pred 70 leti, 17.11.1916, je v Ricmanjih umrl Ivan Berdon (rojen 7.12.1850), vaški načelnik in župan v Ricmanjih v času cerkvenega razkola.
□	21. 11. 1952 je v Ptuju umrl Alojzij Remec, pisatelj, pesnik in dramatik, ki se je rodil 10. 4. 1986 v Trstu.
□	18. 11. 1966 je v Barkovljah umrl Friderik Žnidaršič, borec za delavske in narodne pravice, ki se je rodil v Barkovljah 26.6.1877.
		-			:::			
::::::::::::::::	::::::::::::::		::::::::::::::::	:::::::::::::::::::::::				
LJUBLJANA Opera SNG Ljubljana
Nocoj, 15. 11., ob 19. uri: balet Vesela vdova (Franz Lebar), rež. Jeff Holland Cook.
Drama SNG Ljubljana
Nocoj, 15. 11., ob 19.30: Leonce in Lena (Georg Biichner), rež. Maci-ej Englert, gostovanje PDG Nova Gorica.
V	ponedeljek, 17. 11., ob 19.30: Pohujšanje v Dolini Šenflorjanski (Ivan Cankar), rež. Jože Babič, gostovanje SSG Trst (ponovitve 18.,
19,	20. in 21. ob 19.30)
Cankarjev dom
V	MALI DVORANI danes, 15. 11, ob 10. uri: otroška matineja Zajček Uh (Ana Pezdir-Vovk).
V	SREDNJI DVORANI v torek, 18. 11, ob 20. uri: Mandragola ali halogeni elementi (D. Trifunovič - S. Kovačevič), rež. Violeta Džo-leva - Zubčevič, gostovanje Kamernega teatra 55 iz Sarajeva.
MGL Ljubljana
Nocoj, 15. 11, ob 19.30: Demoni (Lars Noren), rež. Albert Kos (ponovitev 17. 11. ob 19.30).
V	sredo, 19. 11, ob 19.30: Oni (Stanislavv Ignacy Witkiewicz), rež. Jirzy Grzegorzevvski (ponovitvi 20. in 21. ob 19.30).
Mala scena MGL
V	torek, 18. 11, ob 19.30: Lahko noč, mama (Marsha Norman), rež, Boris Kobal.
Mladinsko gledališče
V	torek, 18. 11, ob 20. in 22. uri: Shakespeare the sadist, gostovanje skupine Coccolemoccd iz Zagreba.
Lutkovno gledališče
Nocoj, 15. 11, ob 11. in 16. uri: Jajce (Zlatko Krilič), rež. Tine Varl.
V	petek, 21. 11, ob 20. uri: Kozlovska sodba v Višnji Gori (J. Jurčič - S. Makarovič), rež. Miran Herzog.
Dom španskih borcev
Danes, 15. 11, ob 16. uri: Sapramiška (Svetlana Makarovič) rež. Nace Simončič, Lutkovno gledališče Ljubljana
NOVA GORICA
Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica
V	SOLKANSKI DVORANI v četrtek, 20. 11, ob 20. uri: Spelterini se dvigne (Lukas B. Suter), rež. Boris Kobal (ponovitev 21. 11. ob
20.	uri).
V	soboto, 22. 11, ob 22. uri: Gradbenik Solness (Henrik Ibsen), rež. Franci Križaj, gostovanje SLG Celje.
IZOLA Kulturni dom
V	torek, 18. 11, ob 19.30: Orgija (Pier Paolo Pasolini) rež. Mario Uršič, PDG Nova Gorica
IDRIJA Kulturni dom
V	sredo, 19. 11, ob 19.30: Leonce in Lena (Georg Biichner), rež. Maciej Englert, gostovanje PDG Nova Gorica.
Ljubljana
Cankarjev dom
V	DVORANI SLOVENSKE FILHARMONIJE nocoj, 15. 11, ob 18. Uri: koncert APZ Collegium Musicum iz Beograda, dir. Darinka Matič-Marovič (Caplet, Britten, Kuljerič, Erič, Despič).
V	VELIKI DVORANI v torek, 18. 11, ob 19.30: opera Nabucco (G. Verdi), dir. Lovrenc Arnič, Opera SNG Ljubljana.
V	VELIKI DVORANI v četrtek, 20. 11, ob 19.30 in v petek, 21. 11, °b 20. uri: koncert Simfoničnega Orkestra slovenske filmarmonije, dir. Uroš Lajovic. (Liszt, Rojko, Brahms).
nova gorica
Kulturni dom
V	VELIKI DVORANI nocoj, 15. 11, ob 20. uri: jubilejni koncert Goriškega pihalnega orkestra, dir. Vladislav Leško (Fučik, Lesko, Kolinski, Golob, Ipavec).
V	VELIKI DVORANI v ponedeljek, 17. 11, ob 20.15: koncert APZ Tone Tomšič iz Ljubljane (skladbe Lojzeta Lebiča, slovenske umetne in ljudske pesmi).
V	VELIKI DVORANI v petek, 21. 11, ob 20.15: klavirski koncert Aleksandra Madžara.
CERKNO
Osnovna šola
V	petek, 21. 11, ob 20. uri: XIV. Festival revolucija in glasba -koncert Ljubljanskega okteta, umetniški vodja Igor Švara.
	prireditve			Mi
LJUBLJANA Festival Ljubljana
V	VITEŠKI DVORANI v sredo, 19. 11, ob 19.30: Večer swinga in jazza s skupino Jimmy Stanič & Sultans of swing.
Cankarjev dom
V	OKROGLI DVORANI v torek, 18. 11, ob 20. uri: Slovesnka zemlja v pesmi in besedi.
V	SREDNJI DVORANI v sredo, 19. 11, ob 19. uri: Z nahrbtnikom po jugoslaviji, predavanje z diapozitivi o Kitajski Andreja Strmec-kega.
V	MALI DVORANI v četrtek, 20. 11, ob 20. uri: Pregled slovenskega amaterskega in alpinističnega filma.
galerije							
TRST
□	AL BASTIONE (Ul. F. Veneziap 15 - tel. 302982): kolektivna prodajna razstava.
□	MALCANTON (Ul. Malcanton 14 - tel. 62594); od danes Melchi-orre.
□	CARTESIUS (Ul. Marconi 16 - tel. 761582): od danes Avgust Černigoj.
□	DEI RETTORI (Piazza Vecchia 6 - tel. 61830): od danes Denise Lister.
□	TORBANDENA (Ul. Tor Bandena 1 - tel 60598): do 23. 11. VVolfang VViedner.
□	UMETNIŠKI ATELJE BASSANESE (Trg Giotti 8 - tel. 767618): Giuliano Mauri.
□	TK GALERIJA (Ul. sv. Frančiška 20): Edo Murtič.
□	SALA D'ARTE MODERNA (Galerija Rossoni): do 20. 11. Dimitrij Cah.
□	ROSSONI (Korzo Italia 9): Creglia.
□	SANTELENA (Ul. degli Artisti 2 - tel. 62157): še nekaj dni kolektivna prodajna razstava.
□	CORSO (Korzo Italia 9): Mauro Likar.
□	OBČINSKA GALERIJA: Pino Ferfoglia.
GORICA
□	PALAČA ATTEMS: osebne razglednice arhitekta Maxa Fabianija in risbe avstrijskega slikarja Alfreda Kubina.
□	GALERIJA IL TORCHIO (Ul. Mameli): Claudio Fabris (do 20. 11, vsak dan 16.30-19.30, nedelja 10.30-12.30).
ČEDAD
□	PAOLO DIACONO (Trg Diacono); akvarelist Mario Snaidero (do 3.12, vsak dan 16-19, nedelja in prazniki 15-18, ponedeljek zaprto).
ŠPETER
E BENEŠKA GALERIJA: Brunetta di Lenardo (do 20. 11, vsak dan 10.30-12.30 in 17-19)
AJDOVŠČINA
□	PILONOVA GALERIJA: keramika in grafike Karla Plemenitaša iz Ljubljane (do 21. 11, vsak dan 9-12 in 15-18, nedelja 15-19, ponedeljek zaprto).
PIRAN
□	MESTNA GALERIJA: kipar Stephan Kamenvecky in slikarka Margit Gamenczy Missura (od torka do sobote 10-12 in 17-19).
KOPER
□	MEDUZA: Jože Stubica (od torka do sobote 10-12 in 17-19, nedelja 10-12).
□	LOŽA: Gruz Diez (od ponedeljka do petka 9-12 in 17-19, sobota 9-12).
□	POKRAJINSKI MUZEJ: fotografska razstava Mesto in zelenje (vsak dan 9-12, ponedeljek zaprto).
LJUBLJANA
□	MODERNA GALERIJA (Tomšičeva 14 - tel. 061/214106): Ekspresionizem in nova stvarnost na Slovenskem (do 21. 12, vsak dan 10-18, nedelja 10-13, ponedeljek zaprto).
□	MESTNA GALERIJA (Mestni trg 5 - tel. 061/212896): Letna razstava slušateljev ALU (do 30. 11, vsak dan 10-18, nedelja 10-13, ponedeljek zaprto).
□	MODERNA GALERIJA (Tomšičeva 14 - tel. 061/214106): Zbirka Gomringer iz Ingolstadta (do 23. 11, vsak dan 10-18, nedelja 10-13, ponedeljek zaprto).
□	GALERIJA ŠKUC (Stari trg 21 - tel. 061/216540): Armory show -pregledna razstava evropskega in ameriškega slikarstva in kiparstva (do 6. 12, vsak dan 16-21, sobota 10-14, nedelja zaprto).
□	GALERIJA ARKADE - Narodni muzej Slovenije (Trg Osvoboditve 18 - tel. 061/213004); Idoli - zgodnje podobe bogov in žrtveni darovi (do 6. 1.)
□	LIKOVNO RAZSTAVIŠČE RIHARD JAKOPIČ - Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov (Komenskega 8 - tel. 061/320730): Slovenski likovni umetniki (do 26. 11.)
□	VODNIKOVA DOMAČIJA (Vodnikova 65 - tel. 061/558973): Stalni knjižni razstavi Vodnik in slovensko razsvetljenstvo in od Brižinskih spomenikov do baroka (ponedeljek, sreda, petek 8-14, torek in četrtek 16-19).
n	današnji radijski sporedi		II	
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Kratka poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: Koledarček, Pravljica, Glasba;
8.10	Almanah: Kulturni dogodki; 8.40 Glasbeni mozaik; 10.10 Koncert v občinskem gledališču v Tržiču: Simfonični orkester RTV Ljubljana, dir. Anton Nanut, pianist Francois Joel Thiollier (Beethoven, Gershwin); 11.50 Pisani listi: Poljudno čtivo, Ta rozajanski glas, Glasbeni mozaik; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Poti do branja;
14.40	Drugi program; 17.10 Mi in glasba: Letošnje violinsko tekmovanje Rodolfo Lipizer v Gorici; 18.00 Roman v nadaljevanjih: Senčni ples (Alojz Rebula, r. Jože Babič); 18.40 Glasbene skice.
RADIO LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00 Poročila; 4.30 Jutranji spored; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Dobro jutro, otroci; 8.05 Pionirski tednik; 9.05 Sobotna matineja; 10.05 Ob lahki glasbi; 11.05 Svetovna reportaža; 11.30 Srečanja republik in pokrajin; 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.30 Kmetijski nasveti; 14.05 Kulturna panorama; 15.10 Mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.40 Lojtrca domačih; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Škatlica z godbo; 18.30 Mladi mladim; 19.00 Dnevnik; 19.35 Za naše najmlajše; 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Privška; 20.00 Slovencem po svetu, vmes Mladi mostovi, Naši kraji in ljudje; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Od tod do polnoči; 0.05 Nočni program: glasba.
RADIO KOPER (slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Vodeni kontaktni program: Kruh in sol Radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Microchip; 17.15 Zamejska reportaža; 18.00 Zaključek.
RADIO KOPER (slovenski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Radijski dnevnik; 6.00 Glasba; 6.45 Koledarček; 7.00 Dobro jutro v glasbi; 8.00 Prisrčno vaši; 8.35 Po vaši izbiri; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.35 Vstop prost; 11.00 Pismo iz...; 11.15 Glasba; 11.30 Na prvi strani; 11.40 Napoved sporedov;
12.00	Glasba po željah; 14.30 Popoldanska glasba; 14.45 Športna oddaja; 15.45 Glasbeni weekend; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
10.0.	0,Glasbena matineja; 15.00 Glasba po željah; 17.00 Izredna oddaja: Odvetnik svetuje, nato spored za italijanske poslušalce Ostali Trst - L' altra Trieste; 19.00 Listam po časopisih; vmes, podnevi in ponoči, glasba.
filmske premiere
eva fornazarič
Ko Cobra ni kobra, pač pa Marion Cobretti
COBRA (COBRA)
Produkcija: Cannon Group - Menahem Golan, Voram Globus, ZDA 1986 Režija: George Pan Cosmatos
^renarij: Sylvester Stallone, po romanu Fair Game pisateljice Paule Gosling fotografija: Ric Waite p^nografija: Bill Kenney I lasba: Sylvester Levay
grajo: Sylvester Stallone (Marion Cobretti-Cobra), Brigitte Nielsen (Ingrid), eni San toni (Gonzales), Andrew Robinson (detektiv Monte)
^ kinodvorani Penice . Menahem in Voram, stara izraelska hnska lisjaka, ki po koščkih odkupu-razprodano lastnino slavnih ame-skih producentskih hiš, sta še enkrat avohala kupčijo. V silaku s pogledom ‘tega cucka, Rockyju in Rambu, v rai estru Stalloneju, ki je obenem ig-*®cr režiser in zdaj še pisatelj, sta k ua sedmo deželo. Glede na to, da t ** v kratkem preplavila svetovno Qt lsče s filmskimi verzijami najlepših pravljic, se jima je Stallone do?1 Prava Indija Koromandija, kjer lini ■* cvetei° na drevesih. »Sly« se a a je zdel enkraten in sta ga takoj j.j -Nžirala še za en film Over the Top, St aaS- bo moril verjetno proti božiču.
atistlRe so sicer pokazale, da sta se koliko uštela.
Prebrisana, kot znata biti samo ona dva, sta namreč Menahem in Voram nekoliko preusmerila že megalomanskega Stalloneja in mu s pomočjo režiserja Pan Cosmatosa zašila na kožo nov lik, ki ni niti tako napačen. Cobra pa ni Rocky in, v dobrem ali slabem, se mu je pri ameriških gledalcih to poznalo. Cannonca sta vsekakor gradila na trdni podlagi, saj sta dejansko finansirala moderno verzijo filma Umazani Harry, ki ga je producirala Warner Brothers in v katerem je naslovno vlogo igral Clint Eastwood. Leta 1971 sta poleg zloglasnega Har-ryja nastopala še dva karakterna igralca Reni Santoni in Andrew Robinson, ki sta leta 1986 le zamenjala partnerja, saj oba nastopata tudi v Cobri. Filmski svet je očitno kdaj tudi majhen...
Z Umazanim Harryjem v mislih bi verjetno težko prežvečili Cobre, vendar tudi v tem še tako izrazito komercialnem filmu - kar Harry ni bil - lahko najdemo kak drobec fantazije, kak preblisk humorja.
Tudi Cobra je, tako ali drugače, prisiljen, da samega sebe ne jemlje resno. Film je tako zgrajen, da si gledalci predstavljamo Cobro kot celovitega junaka, živo predstavo moškosti ter prebrisane in nasilne »poštenosti« (tiste, ki si zna v boju proti zlu pomagati le z uporabo »umazanih« trikov), nekateri dialogi pa nam dajejo misliti, da je Cobra sicer nevaren (za sovražnika), a po svoje prisrčen poba.
Prisrčen je seveda, le ko se mu zljubi, sicer bi po vsej verjetnosti izkljuval oči ljubki manekenki Ingrid - Bri-gitti Nielsen por. Stallone, ko ga ta vpraša, če mu je res ime Marion. Kdo bi si mislil, da je Cobrettiju (dieto Cobra), strah in trepet vseh kriminalcev, ime Marion in da ga to ljubko žensko ime tako endemično žuli!
Kakšne ženske prvine skriva lahko možakar, ki namesto chewinguma, cigarete ali zobotrebca, žveči žveplenim, strelja s pištolo colt 45 in z mitraljezom jati kalibra 9 mm ter si za pas
zatika ročne bombe? Je mar nežen, ko »parkira« svojo mercury kupe iz leta 1950? Sploh ne. Kaj pa, ko spravi na oni svet kriminalca, ki je moril po marketih? Tudi ne. Ko pobije tolpo krvoločnih psihopatov (Variety piše, da so to neonacisti, kar seveda ni mogoče dokazati), ki jih vodi Schwarzenegger-jev dvojnik? Spet ne.
Cobra je Cobra in prav nič drugega. Tako ko ga lovijo po avtocesti (4 minute res dobre akcijske kinematografije), kot ko gloda krajec teden dni stare pizze (italijanske korenine Stalloneja-Cobrettija?), ko uporablja svoj home Computer ali ko morilcu pljune v obraz: »You are the disease, Tm the cure«, kar znatno lepše zveni kot pa v italijanskem prevodu: »Tu sei il male e io la cura«, ki bo kljub temu postal logos kot prejšnji: »Io ti spiezzo in due«. Cobra je in ostane le eden izmed tolikih Stallonejevih posinov-Ijencev, kar pomeni psevdoteroristični branilec javne varnosti in ameriškega »slovesa«, kanalja, ki se razneži, le ko spravi vse v prerani grob in se s svojo ljubico (vsi smo pač krvavi pod kožo!) zapelje oranžnim niansam sončnega zatona naproti.
Koristne telefonske številke	
NUJNI POSEGI	
Orožniki	112
Policija	113
PRVA POMOČ V BOLNICAH	
Gorica	83991
Tržič	72249
Krmin	60124
Čedad	73000
ZELENI KRIŽ	
Gorica	31111
RDEČI KRIŽ	
Trst	768888
Tržič	73423
GASILCI	
Trst	2222
Gorica	22222
Tržič	72222
Videm	501222
OROŽNIKI	
Trst	744935
Gorica	82044
Tržič	72276
Čedad	730405
PROMETNA POLICIJA	
Trst	422222
Gorica	22333
Tržič	72100
Čedad	731142
TAKSIJI	
Trst	775665	in 54533
Gorica (Korzo)	34000
Gorica (Postaja)	83355
Tržič	44500
Ronke (letališče)	779193
Čedad (Postaja)	731830
Pred odpusti v Laminatiju Lisert srečanje s sindikati na pokrajini
Danes in jutri v Katoliškem domu
Enaindvajset zborov na reviji Cecilijanka 1986 v Gorici
Sindikat kovinarjev (FLM) si prizadeva, da bi v najkrajšem času našli rešitev za 66 delavcev tržiškega podjetja Laminati Lisert, ki jim grozi odpust. Podjetje je namreč že pred časom prenehalo proizvodnjo, novi lastniki menda še niso predstavili nobenega načrta za preosnovo proizvodnje, izteka pa se ukrep dopolnilne blagajne. Za 66 delavcev, ki so še na plačilnem spisku se obetajo kaj klavrne perspektive, če se v zelo kratkem roku ne najdejo drugačne rešitve. Že decembra jih bodo namreč odslovili.
O tem perečem vprašanju so razpravljali na nedavnem srečanju med predstavniki sindikata kovinarjev -Valenta in Muset — člani tovarniškega sindikalnega sveta in pokrajinskim odbornikom dr. Albertom Tomatom. Predstavniki sindikata so zaprosili pokrajino za posredovanje, da bi čimprej prišlo do sestanka med lastniki podjetja, Zvezo industrijcev in deželnim odborništvom za industrijo. Na tem sestanku naj bi se dogovorili za najbolj ustrezno rešitev, da se prepreči formalna odslovitev delavcev.
Pri reševanju tega vprašanja je treba računati z dodatno težavo: poprečna starost delavcev je namreč okrog 30 let in so razne možnosti, kakor recimo predčasna upokojitev, v tem primeru neizvedljive. Za večino delavcev bo treba tako ali drugače poiskati nadomestno zaposlitev.
Na sestanku je bil govor tudi o čudnem zadržanju novega lastnika, ki doslej ni predstavil nobenega načrta za prestrukturiranje proizvodnje in nasploh ni znano, kakšni so njegovi načrti.
Člani društva slovenskih lovcev Furlanije-Julijske krajine Doberdob so sredi oktobra imeli svoj 5. redni občni zbor, pred kratkim pa je vodstvo društva že tudi sklicalo prve seje delovnega značaja. Občni zbor društva je bil 19. oktobra v Sedejevem domu v Šte-verjanu, medtem ko je bila prva seja novoizvoljenega odbora 27. oktobra, v Domu Albina Bubniča na Repentabru. Na tej seji, ki jo je vodil Pavel Colja, so porazdelili dolžnosti. Na predsedniško mesto je bil potrjen Jože Pahor. Dolžnosti podpredsednika bosta opravljala Karel Furlan in Severin Zotti, tajniške pa Jurij Ukmar in Drago Tomšič. Za blagajno bosta skrbela Karel Grgič in Ciril Juren. Gospodar društva je Marjan Kerpan, referent za obveščanje Žarko Šuc, za strelsko dejavnost Simon Komjanc in Zvezdan
Pokrajinski odbornik Tomat je zagotovil predstavnikom delavcev in sindikatov pomoč pokrajinske uprave in da bo posredoval, da bo do srečanja, ki naj pripomore k pozitivni rešitvi perečega vprašanja, čimprej prišlo.
Doljak. Odgovorna za kinološka vprašanja sta Stanko Milič in Orlando Mu-renec, Lojze Furlan za pevsko dejavnost, Aleš Mikol pa za stike z Lovsko zvezo Slovenije in italijanskimi lovskimi zvezami.
Nadzorni odbor sestavljajo: Sergij Šuman, Jože Pahor, Vinko Škabar. Odborniki društva so Aleš Pintar, Miljan Maraž, Edi Velise, Danijel Hvalič in Sergij Kocman.
Na naslednji seji, ki je bila 5. novembra, so največ pozornosti namenili obravnavi smernic bodočega dela. V glavnem je bila potrjena dosedanja usmeritev. Posebej pa so med razpravo poudarili potrebo po razširitvi dejavnosti tudi na območje Beneške Slovenije. S posebno pozornostjo so seveda vnovič obravnavali tudi vprašanje ureditve primernega sedeža.
Nad dvajset zborov iz našega zamejstva, iz obmejnih krajev v matični domovini in s Koroškega bo danes in jutri nastopilo na pevski reviji Cecilijanka 1986, ki je posvečena lani umrlemu skladatelju Matiji Tomcu. Poleg slovenskih, bosta na reviji nastopila tudi dva italijanska zbora in sicer zbor Aris iz Tržiča in Ottetto Isontino iz Gorice.
Prireditev bo v Katoliškem domu v Gorici. Nocojšnji del, ko bo nastopilo deset zborov, se bo pričel ob 20.30. Enajst zborov pa se bo zvrstilo na odru jutri popoldne ob 16. uri.
Na prireditvi bodo podelili tudi dve priznanji za dolgoletno sodelovanje in zvestobo pevski reviji Cecilijanka. Petindvajsetič bosta na reviji nastopila mešani pevski zbor "F. B. Sedej" iz Števerjana in mešani pevski zbor "Štandrež", ki prejmeta letos priznanje ZSKP.
Stoletnica rojstva Edvarda Rusjana
Stoletnico rojstva goriškega pionirja letalstva Edvarda Rusjana bomo v prihodnjem in naslednjih tednih primerno obeležili z raznimi prireditvami v Kulturnem domu v Gorici. Tako bodo v soboto, 22. t. m., odprli razstavo letalskih modelov članov goriškega in novogoriškega kluba, v sredo, 26. t. m.,
bo goriškemu občinstvu pobliže predstavljena knjiga Letalstvo in Slovenci. Ob tej priložnosti bodo vrteli tudi kratkometražni film o Edvardu Rusjanu.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU obvešča, da napovedane reprize igre
ZA NARODOV BLAGOR
nocoj v Gorici ne bo.
III	o	*	n	i	a			*		1:.	
■II	■			k<		jreds	.t	a!	■		miri
lili	nit			111	\	KR		,4)		,, N	1 ■1 ! i
(w	est'			198	5-	režij	i	L	i	AS	DAN
*	r"	it«				6.45	i		30,	21	15
V,	5°r				i		*	!	,s		lil
DMES		i—	■	li!!!!!
»I	r. Ul	■1	m lili	m
		Gi„h	*	■■■■■		
|1 (f			i li	i::::::::::::::::::::::::::!:::::: L«.,
Pri lovskem društvu Doberdob so obnovili upravni odbor
Večina na Občini neenotna glede prispevka uršulinkam
Govor tudi o gledališkem srečanju Alpe Adria
V Ljubljani ugrabili mater in sina Aretacija na meji pri Ventimiglii
Na zadnji občinski seji v Gorici je prišlo do neenotnega glasovanja v večini in tudi v samem občinskem odboru. Šlo je za dodelitev približno 6 milijonov lir prispevka uršulinkam za osnovno šolo', ki jo upravljajo v Ul. Palladio. Že takoj po predstavitvi sklepa je republikanec Drufuca napovedal, da se bo vzdržal. Prispevek je bil morda pred leti upravičen, ker je delovanje zasebne šole razbremenjevalo Občino, je dejal, sedaj pa, ko število rojstev upada in se učilnice občinskih šol praznijo, ni več ta strošek upravičen. Z enakimi argumenti je vzdržan]e komunistov napovedal Lamberti, zeleni Fiorelli je dejal, da bo glasoval proti sklepu, Waltritsch pa je napovedal, da se bodo socialisti iz doslednosti vzdržali, tako kot vedno v preteklosti ob takih sklepih. Sklep so tako podprli svetovalci KD, PSDI, SSk in MSI, proti je glasoval Fiorelli, ostali (med temi podžupan Del Ben in odbornik Obizzi) pa so se vzdržali.
Na isti seji je občinski svet odobril vrsto obračunov stroškov za kulturne prireditve, ki jih je organizirala oz. pri katerih je sodelovala Občina. Posebej je bil pri tem govor o gledališkem srečanju Alpe Adria, ki je bilo marca letos in za sodelovanje pri katerem je Občina potrosila 19,5 milijona lir. Od-
bornik za kulturo Obizzi je poudaril pomen tega gledališkega srečanja, ki ni samo kulturni dogodek, ampak priložnost za gradnjo sožitja in prijateljstva med narodi. Žal, je ugotovil, je goriška publika bila letos vse preveč odsotna s predstav in si bo treba prizadevati, da bi na prihodnjem srečanju zajeli tudi z italijanske strani številnejše občinstvo, ki ga ta srečanja gotrovo zaslužijo. Treba bi bilo, da občinski odbor bolj dosledno uresničuje duha Alpe Adrie, za prihodnje leto pa naj občinski svet in širšo javnost pravočasno seznani s programom gledaliških srečanj, je k temu pripomnil svetovalec Fiorelli.
Na isti seji je odbornik Obizzi tudi podal obračun poletnega filmskega programa na Gradu, kjer so predvajali osem filmov izbora za nagrado Sergio Amidei. Strošek 24 milijonov lir je v celoti krit s prispevkom Dežele (20 milijonov) in iztržkom od vstopnin (približno 7 milijonov).
Berite
»Novi Matajur«
V	torek, 11. t. m., pozno zvečer so na italijansko-francoski meji pri Ventimiglii prijeli maroškega državljana 33-letnega Yahia Alama in francoskega državljana 18-letnega Arnauda Djaita, ki sta bila namenjena v Francijo z mercedesom, katerega lastnik je 37-letni maroški državljan Brahim El Mo-urahal. Slednjega še iščejo.
Aretacija je v zvezi z dogodkom, ki se je pripetil v torek v zgodnjih jutranjih urah v Ljubljani, oziroma v bližini Nove Gorice. Trojica naj bi v zgodnjih jutranjih urah vdrla v stanovanje jugoslovanske državljanke, ki je imela razmerje z El Mourahalom. Žensko naj bi, kakor izhaja iz poročila, ki ga je posredovala goriška kvestura, omamili z neko kemično snovjo ter jo nato odvlekli, skupaj s sinom, v mercedes. V bližini Okroglice nekaj kilometrov pred_ mednarodnim mejnim prehodom pri Štandrežu, naj bi žensko vrgli iz avta ter se odpeljali v Italijo.
V	okviru sodelovanja med obmejnimi in policijskimi organi, so iz Nove Gorice o dogodku takoj obvestili poveljstvo obmejne policije za Goriško, istočasno pa je sodišče izdalo zaporni nalog. Iskanje trojke se je izkazalo sprva za zelo težavno, saj je bilo na razpolago bolj malo podatkov. Šlo je za nekakšno tekmo s časom, saj je od
ugrabitve v Ljubljani in prehoda državne meje prešlo že nekaj ur. V tem času pa bi osumljenci lahko tudi že zapustili italijansko ozemlje. Nekaj dodatnih elementov za ugotavljanje istovetnosti trojice, so zbrali na mejnem prehodu pri Štandrežu in tako v kratkem času uspeli ugotoviti istovetnost treh tujih državljanov. Stekla je običajna poizvedovalna akcija in tako so dva (Alama in Djaita) zajeli na mejnem prehodu med Italijo in Francijo pri Ventimiglii. Sprva sta tajila, kasneje pa priznala da sta bila soudeležena pri ugrabitvi. El Mourahal pa naj bi, skupaj s sinom, izstopil iz avtomobila v nekem kraju ob meji in na drug način skušal priti v Pariz.
Smrtna nezgoda v pristanišču
V tržiškem pristanišču se je v četrtek pripetila smrtna nesreča na delu. Življenje je izgubil 61-letni podjetnik Livio Orlando, solastnik žage Fratelli Orlando v Gemoni (Humin). Orlando je menda osebno pregledoval tovor lesa, ki ga je pripeljala ladja Largo, ki pluje pod ciprsko zastavo. Ubil ga je hlod, ki se je nepričakovano skotalil iz prijema žerjava. Orlando je bil na mestu mrtev.
_______________pismo uredništvu - pismo uredništvu
0 političnih premikih pri nas v
V sredo, 5. novembra 1986, je Primorski dnevnik objavil na goriški strani kratek članek o smrti tržiškega voditelja PSI Vittoria Semola.
Smrt uglednega socialističnega voditelja je dala avtorju članka priložnost, da je napisal grobo netočnost, ki pa nima nič skupnega z življenjem in smrtjo Vittoria Semole. Članek namreč zaključuje s temi besedami: »Tajnik PSI je bil takrat, ko je DFS pristopila v socialistično stranko.«
To ni res. DFS ni pristopila ne v socialistično ne v drugo stranko. Resnici na ljubo moram povedati naslednje:
Na kongresu DFS, ki je bil prvo nedeljo maja 1954. leta, se je »Fronta« preimenovala v Socialistično fronto Slovencev (SFS). Potemtakem, kako bi bila mogla DFS pristopiti v socialistično stranko, če je ni bilo več, odnosno če naziv organizacije ni bil več isti? Tudi SFS ni pristopila v nobeno stranko. Po njenem razpustu je bilo sklenjeno, da se posamezniki, po svoji želji in političnem prepričanju vpišejo v napredne delavske stranke, kar pomeni v PSI in KPI. Nekateri člani te naše slovenske politične organizacije se niso vpisali nikamor, ostali so le »frontaši«. Podobno tako se je zgodilo v Trstu, ko so nekaj časa potem raz pustili Neodvisno socialistično zvezo (NSZ-USI).
Člankar je z omenjenim pisanjem pokazal dovolj nevednosti in površnosti. Lahko bi mu očital tudi potvar-
janje resničnih dejstev, ker bi bil lahko napisal članek o smrti socialističnega tovariša tudi brez dotikanja DFS.
Čutil sem dolžnost, da to pojasnim, tudi kot bivši tajnik SFS za Beneško Slovenijo. V prepričanju, da mi boste ta pojasnila objavili, tudi zaradi spoštovanja zgodovinskih resnic, vas tovariško pozdravljam.
Izidor Predan
* * *
Dolžni smo našemu prijatelju in tovarišu Izidorju Predanu nekaj pojasnil. Formalno ima zelo prav, na Goriškem, pa so se v petdesetih letih stvari razvile praktično tako kot je bilo v našem dnevniku napisano 5. novembra. Res, DFS v letih 1956 in 1957 ni več obstajala. Preimenovala se je v SFS, potem pa so se njeni člani, na Goriškem le z nekaterimi izjemami, včlanili v NSZ-USI. Čeprav je bila vsakomur dana prosta izbira se je velika večina takratnih goriških članov organizirano včlanila v socialistično stranko. Trije vodilni člani te organizacije, Viljem Nanut, Nežica Kocijančič in sovodenj-ski župan Jožef Češčut (vsi trije so bili i v vodstvu DFS, i SFS, i NSZ) so bili, kot organizirana politična skupina, kooptirani v pokrajinski odbor PSI, priznan jim je bil v napredni manjšinski stranki pridobljen partijski staž. Skoro v celoti so šle takrat v PSI sekcije bivše »fronte« v Sovodnjah, Štandrežu, Pevmi, Števerjanu.
petdesetih letih
Na to, in nič več, smo mislili ko smo napisali tistih nekaj vrstic o smrti takratnega tajnika PSI Vittoria Semole. Predanu se zahvaljujemo za pojasnila. Lahko pa povemo, da je v političnem življenju takih primerov še in še. Ko se je pred leti velika večina članov PSIUP pridružila Komunistični partiji, se nekatere pokrajinske federacije in sekcije tega niso držale. Pa vedno pravimo, da je PSIUP šla v KPI. Morda je res to nekaj posplošenega, v tem se s Predanom v celoti strinjamo.
Lemež udaril ob bombo
Koliko nevarnega vojnega materiala je še v zemlji, posebej še v bližini raznih prometnih in drugih objektov? Vprašanje, ki je še zmeraj in najbrž bo tudi še dolgo aktualno.
Pri oranju za jesensko setev so te dni, v neposredni bližini mirenskega letališča našli precej veliko letalsko bombo. Pri vsej zadevi se zdi čudno, da je bila bomba zarita v zemlji z zadnjim delom in ne s konico.
koncerti
Pihalni orkester v Novi Gorici bo
drevi imel jubilejni koncert ob 25-letnici
superdancing
ALENTINPS
TRZIC (GO) — Tel. 0481/790443 - 40452
ZABAVIŠČE, KJER SE BOŠ NAJBOLJE POČUTIL
Ti nudi:
LID0 — dvorana za prireditve in ples
BRUCHLIN DISC0 — diskoteka za mlade in manj mlade BA0 ■ BAB — Fast food na italijanski način CLUB SI — bar v ameriškem stilu
delovanja. Program bo zelo pester in na visoki umetniški ravni. Dirigira Vladimir Leško. Jubilejni koncert bo ob 20. uri v Kulturnem domu v Novi Gorici.
razna obvestila
Slovensko planinsko društvo obvešča, da bo avtobus za martinovanje jutri vozil po sledečem razporedu: Gabrje 14.10, Sovodnje 14.15, Štandrež 14.25, Pevma (pri spomeniku) 14.40, Travnik 14.45.
Kmečka zveza obvešča, da zapade 30. t. m. rok za naplačilo (akontacijo) IRPEF in ILOR.
Občinska knjižnica v Sovodnjah je v
novembru odprta ob sobotah od 16. do 20. ure, ob nedeljah od 9. do 13. ure.
Doberdobska občinska uprava obvešča, da bo uslužbenec davčnega urada pobiral občinske pristojbine v torek med
8.30	in 12. uro na sedežu ŠZ Mladost.
razne prireditve
Društvo prostovoljnih krvodajalcev
iz Sovodenj prireja 6. decembra ob 19.30 v gostilni Pri Mirotu v Sovodnjah družabni večer. Cena večerje 10 tisoč lir za krvodajalce, za ostale 20 tisoč. Prijave zbirajo: v Sovodnjah Marinka Batič (tel. 882043), v Gabrjah Oskar Juren (tel. 882265), v Rupi Pepo Florenin (tel. 882172), na Vrhu Ciril Černič (tel-882145).
kulturni dom
Nocoj od 21. ure dalje akademski večer Unifest.
kino
Gorica
VERDI 17.00 - 22.00 »II nome della rosa«. CORSO 15.30 »Bianca e Bernie«. Risanka-
18.00	- 22.00 »Demoni 2«. Režija D-Argento. Prepovedan mladini pod 14. letom.
VITTORIA 17.30 r 22.00 »Desiderando Giulia«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
rmi W v
Trzic
COMUNALE 20.30 gledališka predstava »Provaci ancora Sam«.
EKCELSIOR 17.00 - 22.00 »Grosso guaio a Chinatown«.
Krmin
OBČINSKO GLEDALIŠČE 21.00 »Silve-rado«.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00 - 20.00 »Ples na vodi«, 22.00 »Posilstvo«.
DESKLE 19.30 »Polja smrti«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Marzini, Korzo Italia 89, tel. 84443.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Občinska, Ul. Terenziana 26, tel. 44387.
POGREBI
Danes v Gorici ob 11.30 Leontina Vidri iz samostana uršulink na glavno pokopališče.
Vinsko klet bodo razširili
V Goriških Brdih zaupanje v prihodnost vinogradništva
Na Martinovanju prejšnji petek so v Goriških brdih ocenili tudi stanje v vinogradništvu in vinarstvu na tem območju, ki uživa velik sloves v Sloveniji in Jugoslaviji. Naj poudarimo, da so zelo zadovoljni, bodisi v Kmetijski zadrugi in v vinski kleti na Dobrovem, kot tudi zasebni kmetje in vinogradniki. Pridelovanje grozdja se širi, odkupne cene pa so višje, tako da krijejo stroške pridelovanja in zagotavljajo tudi dohodek za obstoj in napredek gospodarstev. Ugodne so nadalje razmere v tržišču, kjer je prodaja vin iz Brd nemotena, kljub temu da so se maloprodajne cene vin občutno povečale.
V kleti na Dobrovem so letos prevzeli v odkup in za predelavo 1370 vagonov grozdja, kar je 26 odstotkov vsega grozdja, ki so ga odkupile družbene predlovalne kleti v Sloveniji. Za oceno celotnega pridelka pa je treba upoštevati, da so okoli 200 vagonov grozdja obdržali kmetje za lastne potrebe. Pridelava grozdja je skratka zelo razširjena, razmere pa jo nadalje
spodbujajo. Klet na Dobrovem je za kilogram odkupljenega grozdja plačala povprečno 20 tisoč starih dinarjev.
Vinogradniki skratka spet zaupajo v prihodnost te panoge, in zaradi tega so povečali svoje načrte in želje za urejanje novih nasadov. V prihodnjem letu bi uredili okoli 100 hektarov novih vinogradov pri čimer pa je ureditev oziroma obnova zelo draga in stane denimo okoli 700 milijonov starih dinarjev na hektar. Pri stroških izdatno pomaga s posojili hranilno-kreditna služba Kmetijske zadruge. Ker v Brdih že zmanjkuje površin za urejanje novih nasadov bodo meliori-rali nekaj večjih polj, ki so sedaj kmetijsko neobljudena.
Spričo naraščanja pridelave bodo klet na Dobrovem povečali in tudi modernizirali, tako da bo lahko prevzela in predelala 2 tisoč vagonov grozdja. Že sedaj pa montirajo novo linijo za stekleničenje vina. Obstoječo linijo za stekleničenje vina pa bodo posodobili in modernizirali, tako da
bosta v kleti obratovali dve liniji. Naj ob tem poudarimo, da so iz kleti na Dobrovem letos poslali na tržišče okoli 10 milijonov steklenic različnih velikosti napolnjenih z vinom. Spričo letošnjega obilnejšega pridelka pa bodo prihodnje leto poslali na tržišča v Jugoslaviji in v tujini predvidoma okoli 13 milijonov steklenic vina.
Marjan Drobež
V Novi Gorici nastopa zbor Tone Tomšič
Akademski pevski zbor "Tone Tomšič" iz Ljubljane bo v ponedeljek zvečer imel celovečerni koncert v Novi Gorici, v okviru glasbene sezone — rdeči abonma. Izvajal bo zborovsko-scenske prizore Fauvel 86 skladatelja Lojzeta Lebiča ter splet slovenskih ljudskih in umetnih pesmi. Koncert bo v veliki dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici, pričetek ob 20.15.
Drevi v Kulturnem domu
Ples in glasba za vsakogar na akademskem Unifestu
Jazz orkester Muja D.O.C. Band iz Milj, ki ga vodi diregent A. Muscovi, bo nocoj glavna atrakcija Unifesta, velike družabne prireditve, ki jo akademski klub Unifax prireja v goriškem Kulturnem domu. Spored večera, ki se bo pričel ob 21. uri in trajal tja do treh ponoči, je zelo bogat, saj bo poleg koncerta z ritmi Glenn Millerja in podobne prijetne jazz glasbe v izvedbi 25-članskega ansambla iz Milj nudil vsakovrstno glasbo: nastopila bo pevka Fiorella Alliata, ki bo pela črnske duhovne pesmi, funky glasbo bo igral študentski ansambel, deloval bo piano-bar, za ples pa bo na voljo disco z najboljšo glasbo zadnjih dvasetih let.
Črne maše -tokrat
na našem Krasu?
Po govoricah, ki krožijo v zadnjem času v raznih krajih med Tržičem, Doberdobom in Dolom, se zdi, da je to področje zelo vabljivo za pristaše kakšne okultne verske sekte. Idealno mesto za opravljanje obredov črne magije je menda področje nad Dober-dobskim jezerom, območje v bližini opuščenega kamnoloma.
Gre za prostor, ki je precej odročen in tudi domačini bolj redko zahajajo sem. Ponoči pa tu menda zares ni žive duše. Menda, kajti nič hudega sluteč domačin naj bi tu gori naključno srečal skupino oseb. Tri ali štiri osebe s kapuco čez glavo, ki očitno niso računale na prisotnost "tujcev", so na tiho in v naglici sedle v avto (menda tržaške registracije) in se odpeljale.
Do tod zgodba, ki že nekaj tednov kroži. Je resnična ali ne, je zaenkrat nemogoče ugotoviti. Verjetna pa je, saj se po našem Krasu sprehajajo zelo različni ljudje, z zelo različnimi nameni in interesi. Mlade pare, ki bi se ženili s kapuco na glavi si je težko zamisliti, vojaki, ki občasno zaidejo tudi sem pa prav gotovo tudi niso bili... Ponočnjaki pozor!
Darujte v sklad
Mitje Čuka
Izjemno zanimanje za razgovor po filmu Kinoateljeja
Mladi se sprašujejo o lastni identiteti
V današnjem času, ko priložnosti za širši razgovor in izmenjavo mnenj res ni veliko, je vsaka pobuda v tej smeri dobrodošla. To je dokazala četrtkova okrogla miza (morda pa jo zaradi odprtosti in neformalnosti lahko bolje označimo kar kot razgovor) o problemih mladih v naši krajevni stvarnosti, ki jo je Kinoatelje priredil ob predvajanju prvega filma jesenskega sporeda Gorica kinema '86. Predlog za diskusijo po filmu je v bistvu poskus, da se vsi skupaj otresemo pasivnosti s katero hodimo na filmske pa tudi druge kulturne prireditve, priložnost skratka, da se okrog filma ustvari kulturni dialog, pri katerem naj bi v prvi vrsti imeli besedo prav gledalci.
Kot uvod v letošnjo sezono so vrteli film Frances-ca Niasellija Ljubezenska zgodba (Storia d'amore). Mimo nesporne umetniške vrednosti dela samega, je bila izbira filma posrečena zaradi vprašanj, ki jih odpira. V prikazovanju zgodbe treh mladih protagonistov se izogiba retoričnega gledanja na mladino in skuša zajeti čustva ter hotenja treh predstavnikov današnje generacije mladih.
Tako tudi pri diskusiji po filmu ni bilo slišati obrabljenih predsodkov ali apriorističnih gledanj na mlade in njihov svet. Izhodišče za pogovor je bila zanimiva raziskava o slovenski in italijanski mladini ob meji. Tristo dijakov, razdeljenih na tri skupine (italijanski dijaki iz Gorice, slovenski iz Gorice in iz Nove Gorice) je maja in junija lani odgovarjalo na vprašanja o uporabi prostega časa, o sredstvih množičnega obveščanja ter o odnosih med mladimi, ki pripadajo trem skupinam.
Glede prostega časa ni bistvenih razlik med tremi skupinami: med italijansko mladino izstopata glasba in zabava, zamejski Slovenci pa so najbolj angažirani v športu in kulturi. Velik odstotek mladih (tri četrtine na italijanski strani meje, dobra tretjina na jugoslovanski) meni, da nima dovolj pro-
stega časa. Večje razlike se kažejo pri posluževanju sredstev množičnega obveščanja. Pri izmenjavi informacij glavna ovira ni meja, pač pa poznavanje jezika: kar 80% mladih Novogoričanov obvlada italijanščino in sledi tukajšnjim radio in TV programom, obratnega pretoka pa ni, niti kar zadeva slovensko mladino v Gorici.
Zanimive so ugotovitve glede prijateljskih stikov in odnosov med tremi skupinami mladih. Med dijaki italijanskih šol le redki obvladajo slovenščino in še ti so se je naučili doma, kar pomeni, da so Slovenci, vsaj po izvoru. Šola, tako na eni kot na drugi strani meje, nudi v tem pogledu malo, če že ne skoraj nič.
Določena zaprtost treh skupin izhaja iz podatka, da ima prijatelje čez mejo 11%> italijanskih dijakov, 40% goriških Slovencev in 27% Novogoričanov. Mnogo teh prijateljstev gre pripisati sorodstvenim vezem: tako tudi pri razlogih prehodov čez mejo navajajo mladi vseh treh skupin na prvih mestih izlete in nakupe, le majhen pomen pa imajo prijateljske povezave.
Odnosi med Goricama so za 72% novogoriških dijakov dobri, s to trditvijo pa na naši strani meje soglaša komaj 40%> tako slovenskih kot italijanskih intervjuvancev. Kaj ovira te odnose? Jezik, indiferentnost (Italijani), zgodovinska obremenjenost, razlike v kulturi (Slovenci v Gorici), tudi družbenopolitične razlike (Novogoričani).
Sledil je odkrit razgovor, pri katerem so prišla do izraza na prvi pogled neslutena vzporedja med mladimi "polproletarci" v razkrojeni velemestni periferiji, o katerih pripoveduje Masellijev film, in določeno apatičnostjo ter prilagajanjem mladine pri nas.
Povzemamo samo nekatere med zanimivejšimi ugotovitvami in hipotezami. Pri mladih je danes
opaziti večjo svežino, pristnost v obnašanju in mišljenju, neobremenjenost, vendar tudi apatičnost. Sami mladi so povedali, da mnogi med njimi niti ne vedo, kaj hočejo. »V bistvu ničesar, niti diskoteke, samo to, da nas pustijo v miru,« pravijo dijaki, ki prebijajo po cele dneve na Korzu. Svoje stanje doživljajo s precejšnjim nelagodjem, vendar izhoda ne najdejo drugje kot v poskusu uveljavljanja lastne subjektivnosti ali kvečjemu v okviru ožjih in pretežno zaprtih skupin. Manjka skupen jezik, skupna zavest, ki je še pred nekaj leti označevala mladinska gibanja.
Če sta na vsedržavni ravni terorizem in nasilje pretrgala neko zgodovinsko nit, je mladina v Gorici bila še huje prikrajšana: instrumentalizacija tukajšnje preteklosti je potvorila ali prikrila celo vrsto-kulturnih in zgodovinskih informacij, tako da je dejansko izničila kolektivno identiteto mesta. Ostala je razdrobljenost, zapiranje v skupine, med katerimi ni dialoga, ker ni med njimi nekega skupnega jezika. Po drugi strani pa mladi v vseh teh skupinah doživljajo enako tesnobo, enako skoraj brezupno iskanje združevanja.
Film daje v tem pogledu opomin, je ugotovil nekdo med prisotnimi: nemara je svet danes na slabšem kot se zdi, zato pazimo, da ne ostane edini izhod samomor. Protagonistka gre v smrt, kljub izredno močni vitalnosti in nenehnemu boju za uveljavljanje lastne subjektivnosti. Naša prihodnost je še negotova, vendar lahko upravičeno pričakujemo, da bomo pozitiven odgovor našli, samo če bomo znali ponovno splesti pretrgane zgodovinske niti, če bomo sposobni z dialogom ponovno zlepiti sedanje razbitine naše identitete.
V kino za razgovor, torej? »Da, hvala,« je bil odgovor še krepko čez polnoč polne male dvorane Kulturnega doma.
MARKO MARINČIČ
Poleg rednega študija in dela usposabljanje ob računalniku
Namen ustanoviteljev Slovenskega deželnega zavoda za poklicno izobra-■■e vanj e je bil nuditi slovenski manjši-f11 izobraževalni sistem, ki bi kril po-rebe poklicnega in strokovnega izo-raževanja v Italiji živečih Slovencev. ,Nnjnost ustanovitve Zavoda je posta-iz leta v leto bolj pereča, saj se P°treba po poklicnem in strokovnem v ^braževanju stalno veča, izobraže-I alna struktura pa je v slovenskih šo-v ” pomanjkljiva predvsem na stro-Sh^n in poklicni ravni. To vrzel skuša *t~Pl z raznimi pobudami zapolniti, .i v v°d ki je sprva deloval le na Tr-askem, pred štirimi leti pa je razširil delovanje tudi na goriško pokra-f!10, je priredil v Gorici začetniški te-v J Angleščine in tečaj za programerje, a. kratkem pa bo tudi stekel tečaj t^fniranja pri vodenju manjših obra-s posebnim poudarkom na fiskal-jJ1. aspektih poslovanja. Pri SDZPI ai° namen tudi organizirati strokov-
ne tečaje s kvalifikacijo za razne obrti za vse tiste, ki niso nadaljevali višješolskega študija in nimajo torej potrebnega poklicnega in strokovnega znanja.
Pred dnevi smo obiskali udeležence tečaja za programerje na elektronskih računalnikih, ki ga vodi inž. Bogdan Soban, drugače uslužbenec v izpostavi podjetja Iskra v Novi Gorici. O tečaju so nam nekateri izmed udeležencev povedali marsikaj zanimivega.
Martina Baldan, zaposlena v uvozno-izvoznem sektorju: »Na tečaj sem se pravzaprav prijavila iz radovednosti, saj sem o računalništvu in o informatiki nasploh že veliko slišala, nisem pa imela pravega znanja o tej stroki. V službi sicer tega znanja zaenkrat ne morem uporabiti, nedvomno pa bo v perspektivi investicija v ta tečaj postala še kako rentabilna. Tu se spoznamo s programskimi jeziki basic
in cobol in bomo tako lahko imeli pravo znanje za vstop v svet informatike. V šoli nam niso, na žalost, nudili nobenega, niti najosnovnejšega, znanja kar se informatike tiče in zato je bil tečaj, ki ga je priredil Zavod več kot dobrodošel.«
Flavio Mosetti, zaposlen v Kmečki banki: »Podobnega tečaja sem se sicer udeležil že pred tremi leti, vendar, "vaja dela mojstra", ker pa pri meni vaje sploh ni bilo sem vse pozabil. V službi sicer vsakodnevno uporabljamo kompjuterje, vendar ne ustvarjamo še sami programov in smo zaradi tega še vedno odvisni od večjega računalniškega centra v Padovi, v Kmečki banki pa gremo v smeri vedno večje osamosvojitve in zato bomo slej ko prej prešli do tega, da bomo sami sestavljali nam najbolj ustrezne programe. Tudi izbira računalnika, apple 2, na katerem se učimo je bila posrečena, saj je v široki rabi.«
Pavel Spazzapan, dijak tretjega razreda Tehničnega zavoda za trgovino Žiga Zois: »Omejeno sicer, vendar sem se z računalnikom spoznal že pred pričetkom tečaja; doma imam commodo-re 64, s katerim sem se ob začetku v glavnem le igračkal, ko pa sem se vseh mogočih iger le naveličal sem ga začel konkretno uporabljati tudi pri študiju. V okviru študijskega procesa imamo v naši šoli predvideno osvajanje osnovnih pojmov informatike, veliko več pa od pouka res ne odnesemo. Informatika mi zelo leži,_ ko pa sem v Dnevniku zvedel za tečaj sem bil kar navdušen. Kar se pouka samega tiče pa je po mojem mnenju izredno dobro organiziran, imamo odličnega profesorja, primerno aparaturo in se bomo zato nedvomno veliko naučili.«
Odbor za obrambo pravice do laičnega izobraževanja
Pred nekaj tedni se je na javnem zborovanju, ki so se ga udeležili starši in dijaki raznih šol iz naše pokrajine, osnoval Odbor za obrambo pravice do laičnega izobraževanja. Pobudniki pravijo, da je potreba po takem odboru nastala iz ugotovitve, da povzroča izvajanje novega konkordata predvsem v členih, ki urejajo poučevanje katoliške vere, izredno hude in nesprejemljive diskriminacije do tistih, ki se niso odločili za verouk.
Čeprav je bilo treba v mesecu juliju izbrati med veroukom in alternativnim predmetom, ni bilo tedaj glede alternativnega pouka nobenih jasnih navodil, tako da niso imeli dijaki in starši možnosti resnične svobodne izbire. V začetku šolskega leta — je rečeno v letaku, ki ga je izdal Odbor je zato nastala velika zmeda, ker se je v šolah pouk redno odvijal, medtem ko so bili tisti, ki se niso odločili za verouk, prisiljeni sprejeti žaljive in poniževalne »alternative«, v nasprotju z ustavnimi načeli enakopravnosti in svobodne izbire. Kot nezaslišno označujejo ravnanje šolskih oblasti, ki so samovoljno »izbrale« poučevanje katoliške veroizpovedi za vse tiste — in jih ni bilo malo — ki se o izbiri niso izrekli.
Odbor javno obsoja obstoječe stanje in se namerava po potrebi posluževati tudi pravnih poti ter se obvezuje, da si bo prizadeval za dosledno uveljavljanje enakopravne izbire in njenega izvajanja. Zato poziva zainteresirane starše in dijake, državljane in organizacije, naj podprejo pobudo s svojim pristopom k Odboru.
Na ustanovnem zborovanju so prisotni sklenili, da postane Odbor goriš-ka sekcija vsedržavnega odbora šola in ustava, ki zasleduje iste cilje in da sodeluje pri zbiranju podpisov za revizijo sporazuma med ministrom za šol-
stvo Falcuccijevo in škofovsko konferenco (C.E.I.). Pobuda, ki jo je začel šolski sindikat CGIL ob podpori demokratičnih organizacij, sloni na zahtevi po poučevanju katoliške veroizpovedi izven rednega šolskega urnika.
Odbor je nadalje sklenil zaprositi goriškega šolskega skrbnika za srečanje, na katerem bi obravnavali vse nastale težave. Odbor ima začasno sedež v Ulici Pacinotti 17 v Tržiču (sedež FLM) in se redno sestaja vsak torek ob 20. uri.
_________prispevki_____________
Namesto cvetja na grob Cvetke Fi-gelj daruje Stojana 30 tisoč lir za KŠD Naš prapor.
V isti namen darujem Sergij, Milena in Vanja 50 tisoč lir za KSD Naš prapor.
Namesto cvetja na grob Slavka Grudna daruje Luis 20 tisoč lir v sklad Mitje Čuka.
Zelenemu Križu so darovali: družine Bassauto, Mrak, Florit in Romanesi 50 tisoč lir, družine Dean, Komac, Graziani in Fabbricatore 40 tisoč, Stefania Ciuffarin 50 tisoč, Gianni Ardea in Bruno Ciuffarin 50 tisoč, Nerina Candutti 20 tisoč, Mari-uccia in Dolly 20 tisoč, Giorgio Ciani z družino 100 tisoč, Antonio Grusovin z družino 50 tisoč, uslužbenci nižje srednje šole G. Pascoli iz Krmina 98 tisoč, Fabio in družina Paparazzo 50 tisoč, prijatelji Roberta Kogoja iz Tržiča, Štarancana in Ronk 55 tisoč, prijatelji Roberta Kogoja iz Gorice 135 tisoč, Maria, Armanda Ta-nia, Claudia in Mariangela Perelli 125 tisoč, Lidia Giani 20 tisoč, Srečko Mauri 10 tisoč, uslužbenci SAUB iz Trsta in Paolo Franzot 60 tisoč, družina Ferruccia Tabai 100 tisoč, Ludvik Cotič 10 tisoč, družina Bruna Bressani 50 tisoč, družine Algadeni, Burelli, Piccoli, Vittori in Za-nini 50 tisoč, Vlasta Winkler Rosi 50 tisoč in Emilia Turel 60 tisoč lir.
V današnji prvi kvalifikacijski tekmi nogometnega EP proti Švici
Italijani računajo na zmago
MILAN - Za današnji prvi uradni nastop italijanske nogometne reprezentance pod Vicinijevim vodstvom vlada veliko zanimanje, saj računajo, da bo stadion na San Siru nabito poln. A ne samo zanimanje, tudi optimizem je na višku: Švica pač ne bi smela predstavljati prevelike ovire za Italijo v okviru kvalifikacij za evropsko prvenstvo, ki pa naj bi bilo le vmesna etapa na poti do svetovnega prvenstva, ki bo leta 1990 prav na Apeninskem polotoku. Prav ta skorajda pretirani optimizem pa zna bitj nevaren, in marsikdo opozarja, da Švicarjev ne gre podcenjevati. Njihov trenutni položaj je dokaj kritičen: v prvi kvalifikacijski tekmi so zgubili na Švedskem, v drugi so doma igrali neodločeno proti Portugalski in si tretjega spodrsljaja ne morejo dovoliti, zato bodo gotovo dali vse od sebe. Kljub vsemu pa švicarski nogomet le ne bi smel plašiti italijanskega, še zlasti, ker vzdušje v vodstvu švicarske reprezentance ni najboljše: trenerja Daniela Je-
Giuseppe Dossena
andupeuxa obtožujejo, da nima posebno jasnih idej, ker je v zadnjih osmih mesecih poklical v reprezentanco kar 30 igralcev.
Tako ali drugače, za Vicinijevo moštvo zna to biti odločilen nastop, saj bi izid tekme lahko precej pogojeval delo in izbire novega trenerja, a oglasili bi se tudi kritiki, ki jih ob takih priložnostih nikoli ne manjka. Še do včeraj so Vicinija hvalili zaradi uspehov pri vodenju mlajše reprezentance, že jutri pa bi lahko hvalo spremenili v grajo.
Vicini se je sicer odločil za prenovitev ekipe (drugega mu tudi ni preostalo), vendar ni odpisal nekaterih izkušenih igralcev. Vsekakor so prave novosti na klopi ali celo na tribunah.
Italija bo nastopila v naslednji postavi: Zenga, Bergomi, Cabrini, Franco Baresi, Bonetti, Bagni, Donadoni, An-celotti, Altobelli, Dossena, Vialli (rezerve: Tacconi, Ferri, Francini, Gian-nini, Matteoli, Mancini, Serena; dva od slednjih šest bosta šla na tribuno).
Tekmo bo italijanska televizija prenašala neposredno s pričetkom ob 14.30.
SKUPINA 2
DOSEDANJI IZIDI Švedska - Švica 2:0 Portugalska - Švedska 1:1 Švica - Portugalska 1:1 LESTVICA
Švedska	2	110	3:1	3
Portugalska 2	0	2 0	2:2	2
Švica	2	0	11	1:3	1
Italija	0	0	0 0	0:0	0
Malta	0	0	0 0	0:0	0
PREOSTALI SPORED
Danes: Italija - Švica; 16. 11. Malta
-	Švedska; 6. 12. Malta - Italija; 24. 1. 87 Italija - Malta; 14. 2. Portugalska -Italija; 29. 3. Portugalska - Malta; 15. 4. Švica - Malta; 6. 5. Švedska - Malta; 3. 6. Švedska - Italija; 17. 6. Švica
-	Švedska; 23. 9. Švedska - Portugalska; 17. 10. Švica - Italija; 11. 11. Portugalska - Švica; 14. 11. Italija -Švedska; 15. 11. Malta - Švica; 5. 12. Italija - Portugalska; 20. 12. Malta -Portugalska.
Nogomet: srednjeevropski pokal
Ascoli uspešen
ASCOLI PIČENO - Včeraj so igrali polfinalni tekmi srednjevropskega nogometnega pokala. Ascoli je premagal jugoslovansko moštvo Spartaka iz Subotice z 2:1 (2:0). Za Ascoli sta bila uspešna Greco in lachini, za goste pa Nyari.
V drugem polfinalu, ki je bil v Porto Sant' Elpidiu pa je češkoslovaški Bo-hemias iz Prage odpravil madžarsko ekipo Vasasa iz Budimpešte s 3:1 (2:1).
Košarka: na turneji po ZDA
Poraz »plavih«
CHARLOTTEVILLE V svoji drugi tekmi na turneji po ZDA je jugoslovanska košarkarska reprezentanca izgubila proti univerzi Virginie po enem podaljšku s 101:107 (44:48; 94:94). Najboljša strelca v domačem moštvu sta bila Morgan (21 točk) in Scheehey (15), v jugoslovanskem izbranem moštvu pa je bil daleč najboljši Dražen Petrovič, ki je dosegel 39 točk. Radovič pa je dal 21 točk. (nb)
Košarka: jutri v italijanskem drugoligaškem prvenstvu
Jadran pri starem znancu
Pisanje sobotnih napovedi Jadrano-vih tekem postaja iz tedna v teden težje. Ugibanj o vzrokih za neuspešno igranje »plavih« v tem prvem delu lige je kar preveč. Razprave potekajo na vseh možnih ravneh, od strokovne do »kavarniške«. In nemara ima vsak od razpravljavcev prav pri navajanju razlogov za neprepričljive Jadranove nastope. V doslej odigranih sedmih tekmah smo lahko ugotovili, da so odstopanja od neke konstantne vrednosti v igri mnogo večja kot so bila v bližnji preteklosti, tudi v lanskem, zelo zahtevnem drugoligaškem prvenstvu. Zdi se nam tudi, da letos še nismo gledali tekme, ki bi jo naši odigrali v svojem tipičnem slogu, ali bolje rečeno, opazno je pomanjkanje tistih temeljnih značilnosti (hitrost, agresivnost, spreminjanje ritma, uspešen skok pod košema, forsiranje protinapada), po katerih je Jadran slovel.
Osem let pa je kar dolgo obdobje. In tu verjetno tudi tiči vzrok vsega »zla«. Vsaka ekipa ima svoj »zlati« cik-
Jadranovec Robert Daneu
lus, v toku katerega raste namišljena krivulja uspeha do nekega vrha ter nato postopoma pada. Mogoče so jad-ranovci svojo plat še dosegli, mi pa vztrajamo v pričakovanju nekdanjih
predstav. Po zadnji neugodni tekmi z Montebelluno je sam Brumen izjavil, da so fantje izpolnili pričakovanja in da bolje ne bi mogli igrati. To pa je vredno razmisleka.
Jutri bo naša združena ekipa igrala v San Donaju, proti mlademu moštvu, v katerem izstopa nekaj posameznikov, ki zasledujejo igranje na višjih nivojih. V Jadranovih vrstah bo po večtedenski odsotnosti spet nastopil Peter Štoka. V jutrišnjem dvoboju s San Donajem je pričakovati večji delež visokih igralcev v napadu, v smislu skoka in zadevanja. Upati je tudi, da bo Marko Ban potrdil svoj dober trenutek in da bo poskrbel še za eno sijajno igralno predstavo. Od njegovega deleža je namreč odvisno kar precej, poleg tega ima tudi lastnost, da z lastno dobro igro »potegne« za sabo tudi ostale soigralce.
Srečanje med postavo Basket San Dona in Jadranom bo jutri v San Donaju (športna palača v Ulici Unita dT-talia 12) s pričetkom ob 17.30. (Cancia)
Košarka: drevi v prvenstvu A-2 lige
Segafredo doma in po TV
V drevišnjem anticipiranem sreča-mju italijanskega košarkarskega prvenstva
A-2 lige se bosta pomerila goriški Segafredo in Pepper iz Mester. Srečanje, ki ima značaj derbija, bo v goriš-ko športno palačo verjetno pritegnilo lepo število gledalcev. Sicer pa si bomo tekmo lahko ogledali tudi na TV zaslonu, saj jo bo neposredno prenašala italijanska televizija (RAI 2) s pričetkom ob 17.30. Obe moštvi sta pri vrhu. Pepper je na drugem mestu razpredelnice z dvema točkama zaostanka za vodečim Filantom, Segafredo pa je po zadnjih porazih tretjeuvrščen, v družbi treh ekip. Za Medeotove varovance je zmaga torej nujna, če nočejo izgubiti stika z vrhom.
Tržaški Stefanel bo igral jutri pred domačim občinstvom. Tanjevičeva vrsta bo v goste sprejela Fabriano, ki je s petimi točkami na predzadnjem mestu razpredelnice.
Zamenjava pri Fantoniju
Toth namesto C. Bardinija
VIDEM Italijanski trener madžarskega porekla Lajos Toth, ki je pred štirimi leti že vodil videmsko moštvo, bo do konca letošnjega prvenstva prevzel krmilo Fantonija. Toth bo nadomestil mladega Claudia Bardinija, ki je lani popeljal ekipo iz A-2 v A-l ligo. Letos se je med Bardinijem, igralci in vodstvom kluba verjetno kaj zapletlo. Videmčani so zabeležili kar osem zaporednih porazov, klubski predsednik Cainero pa je včeraj, po daljšem zasedanju z drugimi člani vodstva, sporočil vest o odslovitvi Bardinija.
Cainero je poudaril, da je bila to zel° boleča odločitev, ampak da mu položaj ni dopuščal drugih rešitev. S
svoje strani je Toth izjavil, da potrebuje Fantoni najmanj deset zmag, da si v preostalih dvajsetih tekmah zagotovi obstanek med prvoligaši. "Povratnik" je še pristavil, da sploh ne bi sprejel trenerskega mesta, če bi ne bil prepričan o uresničitvi tega cilja.
Na ponedeljkovem zasedanju FIBA
Novi Sad med kandidati
MUENCHEN — V ponedeljek bodo na sedežu mednarodne košarkarske zveze obravnavali kandidature posameznih mest za organizacijo finala v tekmovanjih za pokal prvakov in za pokal pokalnih zmagovalcev. Za finale v evropskem pokalu so svoje kandidature predložili Lausanne (Švica), Lyon (Francija), Leiden (Nizozemska) in Miinchen (ZRN). Med kandidati za organizacijo finalne tekme med pokalnimi zmagovalci konkurirajo Grenoble (Francija), Puerto Real (Španija) in vojvodinska prestolnica Novi Sad. Na dnevnem redu zasedanja bo tudi predlog o spremembi tekmovalnega sistema v pokalu prvakov in pokalu prvakinj ter predlog o evropskem klubskem prvenstvu oziroma o ustanovitvi nove evropske košarkarske lige.
Danes spet slovenski derbi
V košarkarskem promocijskem prvenstvu se slovenski derbiji vrstijo kot na tekočem traku. Po sobotnem srečanju v Repnu, kjer so poletovci premagali Kontovelce, bo danes na Proseku kontovelsko moštvo igralo derbi z Borom
Radenska
kratke vesti - kratke vesti - kratke vesti
Cividin ni odpotoval
LJUBLJANA Rokometaši tržaškega Cividina niso imeli sreče pri svojem potovanju v Gdansk v okviru evropskega pokala prvakov. Tržaški igralci so nameravali v Gdansk s poletom iz Ljubljane do Beograda in nato na Poljsko. Na Brniku pa je bila taka megla, da so že pri prvem letu imeli
SK DEVIN
priredi v dneh 15., 16. in 17. novembra 1986 v dvorani SKD I. Gruden v Nabrežini št. 89 tradicionalni
sejem smučarske opreme
STOJAN vam bo na razpolago z novo smučarsko opremo in nasveti
URNIK: danes, 15. t. m., od 15. do 21. ure; jutri, 16. t. m., od 10. do 21. ure; v ponedeljek, 17. t. m., od 16. do 21. ure.
V PONEDELJEK ob zaključku bo žrebanje daril med vsemi odjemalci.
zamudo štirih ur in tako izgubili vezo za Poljsko. Vodstvo tržaškega društva si bo prizadevalo, da bi Poljaki igrali obe tekmi v Trstu.
Rugby: jutri v Genovi Italija proti SZ
GENOVA V okviru evropskega prvenstva v rugbyju bo jutri v Genovi srečanje med Italijo in Sovjetsko zvezo. »Azzurre« čaka dokaj težka naloga, saj je ta šport v SZ v naglem vzponu. Na lestvici EP vodi Francija z 19 točkami pred Italijo in SZ, ki jih imata po 14.
Danes se poročita
MANUELA in FAUSTO
Veliko sreče v novem skupnem življenju jima želijo
košarkarji članske ekipe Brega
Zamenjali sodnika za tekmo Taranto - Triestina
MILAN Italijanska nogometna zveza je sporočila, da bo prvenstveno tekmo sodil Marcello Nicchi iz Arez-za. Le-ta bo zamenjal Puccija iz Firenc, ki je zbolel za gripo.
Italijanske odbojkarice na turnirju v Južni Koreji
RIM — Italijanska ženska odbojkarska reprezentanca bo danes odpotovala v Južno Korejo, kjer se bo udeležila mednarodnega turnirja za »Pokal Koreje« in na katerem bodo nastopile še izbrane vrste Brazilije, Kanade, Madžarske, Japonske, ZDA, SZ in Južne Koreje.
Dirka Tris
NEAPELJ Dobitniki dirke Tris si tokrat lahko manejo roke. 16 dobitnikov bo namreč prejelo kar po 46.593.770 lir. Skupna nagrada pa je bila 1.096.324.000 lir.
DANES
SOBOTA, 15. NOVEMBRA 1986
ODBOJKA
ŽENSKA B LIGA
19.00	v Nabrežini: Meblo - Albatros Treviso
MOŠKA C-l LIGA
20.30	v Štandrežu: Val Kmečka banka -CUS Trst
MOŠKA C-2 LIGA
20.00	v Fiume Venetu: Fiume Veneto -01ympia Kmečka banka; 19.00 v Trstu, na stadionu »Prvi maj«: Bor JIK banka -DLFAC
ŽENSKA C-2 LIGA
20.30	v Tržiču: Villacher Tržič - Bor Friulexport; 20.30 v Villi Vicentini: Vivil
-	Sloga Koimpex
MOŠKA D LIGA
20.00	v Gorici, telovadnica Kulturnega doma: Naš prapor Val Sirion - Sloga; 20.00 v Moši: Pallavolo Mossa - Soča So-bema
ŽENSKA D LIGA
15.30	v Trstu, telovadnica šole Suvich: Nuova Pallavolo Trst - Sokol; 18.00 v Trstu, občinska telovadnica Cobolli: Le Volpi - Kontovel Electronic Shop; 20.30 v Sovodnjah: Agorest - Mobilcasa Corrido-ni; 19.30 v Dolini: Breg Agrar - Killjoy Trst
UNDER 18 MOŠKI
10.00	v Trstu, telovadnica liceja Gali-lei: Prevenire - Bor
UNDER 18 ŽENSKE
15.30 v Trstu, Ul. Zandonai: OMA Te-lesorveglianza - Sloga; 19.30 v Trstu, Naselje sv. Sergija: Virtus - Sokol
KOŠARKA
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
18.00	na Proseku: Kontovel Electronic Shop - Bor Radenska; 20.00 v Repnu: Polet - Santos; 20.00 v Krminu: Alba - Dom
KADETI
15.30	v Trstu, stadion »1. maj«: Bor Ad-riaimpex - Sokol; 16.00 na Proseku: Kontovel Electronic Shop - Alabarda
NARAŠČAJNIKI
17.30	v Trstu, Istrska ulica: Don Bosco
-	Bor Adriaimpex
DEČKI
14.30	na Proseku: Kontovel Electronic Shop - Ricreatori
SPOROČILO
Dopisnike in predstavnike društev naprošamo, da nam pravočasno sporočijo morebitne spremembe urnikov posameznih srečanj, da se v rubriki »Domači šport« izognemo neljubim napakam.
NOGOMET
UNDER 18
17.00	v Repnu: Kras - Isonzo T.; 16.30 v Ul. Flavia: Olimpia - Breg
CICIBANI
14.45 v Doberdobu: Mladost - Staran-zano; 15.30 na Proseku: Primorje - Fani Olimpia B; 15.30 pri Giarizzolah: Giariz-zole - Breg; 14.45 na Montebellu: Altura -Zarja B; 15.30 v Ul. Carsia: Supercaffe -Zarja A
JUTRI
NEDELJA, 16. NOVEMBRA 1986
KOŠARKA
B-2 LIGA
17.30	v San Donaju (Ul. Unita dltalia 12): San Dona - Jadran
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
11.00	v Trstu, Ul. Morpurgo: Stella Az-zurra - Breg Adriatherm
DEČKI
10.30	v Trstu, Miramarski drevored: Ferroviario - Breg Adriatherm
PROPAGANDA - TROFEJA MESTA TRST
9.30	v Trstu, stadion »1. maj«; Bor In-dules - Breg Adriatherm
NOGOMET
2.	AMATERSKA LIGA
14.30	na Proseku: Primorje - Vesna; 14.30 v Bazovici: Zarja - San Luigi; 14.30 v Repnu: Kras - Giarizzole
3.	AMATERSKA LIGA
10.30	v Gorici: Azzurra - Sovodnja 14.30 v Zagraju: Sagrado - Juventina; 14.30 v Trebčah: Primorec - S. Andrea; 10.45 v Ul. Carsia: CGS - Mladost; 8.30 pri Sv. Sergiju: Domus Arredamenti " Gaja; 10.45 v Ul. Flavia: S. Anna - Breg
NARAŠČAJNIKI
12.00	na Padričah: Giarizzole - Primorje
NAJMLAJŠI
9.30	v Ul. Flavia: Olimpia - Breg; 13. m v Ul. Flavia: Giarizzole - Primorje
ZAČETNIKI
10.30	v Dolini: Breg - Portuale; 12.30 v Ul. Carsia: CGS - Primorje; 9.15 v RoH' kah: Ronchi - Mladost
ODBOJKA
UNDER 18 ŽENSKE
10.00	v Trstu, stadion »1. maj«: Bor - L® Volpi
NAMIZNI TENIS
POKRAJINSKI TURNIR
8.30	v Trstu, Ul. Scoglietto: nastop8 tudi Kras (mladinci in naraščajniki)
Košarkarski klub Bor ter igralci i0 trener naraščajniške ekipe izrekaj0 svojemu članu in soigralcu Štefan0 iskreno sožalje ob izgubi drage?a očeta.
Odbojka: drevi ob 19,00 v Nabrežini v ženski B ligi
Drevi v ženski odbojkarski C-2 ligi
Lepa priložnost za Meblo
Težka naloga za naše
Dosedanja prvenstvena pot Mebla in Albatrosa iz Trevisa je bila povsem enaka. Obe šesterki sta bili uspešni v prvem letošnjem nastopu. Odbojkarice iz Trevisa so v prvem kolu premagale doma Torrefranco iz Trenta s 3:1, naše zastopnice pa so slavile z istim izidom na gostovanju v Gradišču. Potem pa sta obe šesterki ostali dvakrat praznih rok. Varovanke trenerja Drasiča so morale najprej prepustiti točki ekipi Tregarofani iz Padove sredi Nabrežine in pred tednom v gosteh v Moglianu Venetu. Dva izredno močna nasprotnika je imel na drugi strani mreže tudi Albatros, ki se je pomeril v drugem prvenstvenem nastopu z Nerveso v gosteh in potem doma še s Tregarofani, ki je letos startal izredno spodbudno. To je bila dosedanja prvenstvena pot Mebla in Albatrosa iz Trevisa, ki se bosta tokrat spoprijela v Nabrežini.
Mira Grgič
Ob teh izidih pa ne smemo pozabiti na ozadje, ki je naši ekipi preprečil uspešnejši prvenstveni razplet.
Meblo je končno nastopil v najboljši postavi šele na težkem gostovanju v Moglianu Venetu in tesen poraz je bržkone najboljši dokaz, da lahko pričakujemo odslej bolj uspešno prvenstveno pot. To pa iz dveh razlogov: prvič glede na koledar tekem in drugič, kar je še bolj spodbudno, da bodo naše igralke igrale v standardni postavi. Resnici na ljubo, tudi med tednom je bilo nekaj težav v zvezi s poškodbami, toda poškodbe bodo dobro sanirane in trener Drasič bo lahko poslal v boj v izredno važnem domačem nastopu najboljšo postavo, tako da je upati, da bosta točki ostali doma.
Kljub temu da je Albatros iz Trevisa povratnik v B ligo, ga ne gre podcenjevati. Treba bo igrati prizadevno in zagrizeno od samega začetka pa do zadnjega sodnikovega žvižga.
Tako odbojkarice Bora Friulexporta kot tudi Sloge Koimpexa so drevi pred popravnim izpitom. Pred tednom sta obe naši šesterki tesno izgubili doma. Za nameček pa sta drevi tako Sloga Koimpex kot tudi Bor Friulex-port pred izredno težko nalogo.
Varovanke trenerja Peterlina odhajajo v goste k odličnemu Vivilu, ki v treh prvenstvenih nastopih ni še izgubil niza. Če so odbojkarice iz Ville Vi-centine v prvem kolu premagale Gin-nastico Spilimberghese, ki je pospravila prvi dve točki v soboto na Opčinah v srečanju s Slogo Koimpex, so v preostalih dveh tekmah prepričljivo premagale najprej v Latisani domači Colori in sredi Gorice še Pastificio Cresci. Gotovo sta poslednja dva uspeha najboljši dokaz, da je letos okrepljeni Vivil prvi kandidat za napredovanje v višjo ligo. Slogašice tokrat ne bodo prav nič preobremenje-
ne, ker res nimajo kaj izgubiti. Glede na to, da igrajo izredno zagrizeno, in to predvsem v obrambi, lahko novemu sponzorju pripravijo prvo prijetno presenečenje.
Borovke bi lahko z nekoliko bolj razumno igro pred tednom pospravile tretji zaporedni par točk. Po nepotrebnem so izgubile in sedaj imajo enkratno priložnost, da se oddolžijo za sobotni spodrsljaj. Pogoj pa je, da spremenijo koncept igre, z občasno višje podanimi žogami, ker samo tako bodo izkoristile svoje najboljše orožje -napad. Tržaški Villacher je sicer novinec v ligi, je pa še nepremagan. Res, da se je spoprijel s slabšimi nasprotniki, toda morala domačink je trenutno na višku, nastopile bodo v popolni postavi in tudi doprinos gledalcev je bil v domačih nastopih nad pričakovanjem.
Moška C-2 liga: pred drevišnjo domačo tekmo
Pri Valu Kmečka banka optimistično razpoloženi
Moška C-2 liga: odbojkarji Olympie Kmečka banka
Favoriti tudi v Fiume Venetu
Po prvem prvenstvenem porazu, ki ga je Val Kmečka banka doživel na ostovanju v Bellunu, čaka Štandrežce rugo srečanje pred domačim občinstvom. Tokrat bodo naši v štandreški telovadnici (ob 21. uri) gostili tržaški QUS, ki je odslej odigjral dve tekmi in zbral 2 točki. Tržačani so prav v soboto, proti vsakemu pričakovanju, izgubili doma proti Natisoneju, kar je nemalo presenetilo poznavalce odbojke v tej ligi.
Vzdušje v našem moštvu je dobro, fantje pa so tudi telesno dobro pripravljeni in proti Tržačanom bodo v popolni postavi. Večina igralcev je prepričana, da bodo proti CUS izbojevali zmago. Tržačani so lani, prav skupaj z Valom, napredovali iz C-2 lige in zasedli prvo mesto na lestvici. Pove-
Šahovski turnir Iskre
Mojster Podlesnik osvojil prvo mesto
TOLMIN — Ob odlični organizaciji šahovskega društva Iskra AET Tolmin je pod pokroviteljstvom delovne organizacije Iskra Avtoelektrika Nova Gorica potekal šahovski turnir posameznikov. Med 47 udeleženci — večina je bila iz primorskih društev, Kranja in Ljubljane — je bil en šahovski mojster PIDE, devet mojstrskih kandidatov, devet prvokategornikov, 15 drugoka-tegornikov itd.
Prvo mesto na borbenem turnirju, ki je potekal _po švicarskem sistemu devet kol, je prepričljivo osvojil Bogdan Podlesnik, mojster FIDE iz Ljubljane, ki je zbral 8,5 točk. Sledijo: 2. T. Na-vinšek (Ljubljana) 7,5; 3. Antonijevič (Ljubljana), B. Deželak (Kranj) in Bizjak (Ljubljana) vsi po 6,5; 6. Mokorel (Nova Gorica), Rozman (Tolmin), Nardin (Nova Gorica) in Janežič (Nova Gorica) vsi po 6 točk itd.
dati pa je treba, da CUS letos nastopa z istim igralskim kadrom, medtem ko so se valovci dokaj okrepili s prihodom Palina, Stančiča in Grilanca. Zato je tudi opravičljiv optimizem, ki preveva med slovenskimi odbojkarji, saj se tudi dobro zavedajo, da sodijo Tržačani v krog ekip, ki se bodo borile pred izpadom. Naj povemo še, da sta drevišnja tekmeca v lanski sezoni osvojila vsak po eno zmago.
Nazadnje velja podčrtati, da bo občinstvo prav gotovo odigralo pomembno vlogo v korist domače ekipe, še posebej, če bo tako množično prisostvovalo srečanju, kot je to storilo pred dvema sobotama, ko je do zadnjega kotička napolnilo telovadnico v Standrežu. (pr)
Odbojkarji 01ympie Kmečka banka so v treh dosedanjih prvenstvih nastopih trikrat zmagali in so doslej tudi najbolj prijetno presenečenje prvenstva v C-2 ligi. Ob Goričanih so še nepremagana tržaški Rozzol, kar je tudi presenečenje, in Volley Bali iz Maniaga.
Če so Špacapan in tovariši v prvih dveh kolih imeli dva slabša nasprotnika, vsaj tako zaenkrat kaže lestvica, so poskrbeli za podvig s prepričljivo zmago s tržaškim Interjem 1904, ki je bil v pretekli sezoni vse do zadnjega prvenstvenega nastopa resen kandidat za napredovanje v višjo ligo. Verjetno pa je prav to zadnje srečanje v največji meri pripomoglo, da Goričani še bolj zaupajo v lastne moči in sposobnosti. Z vzdušjem lahko drevi premagajo v Fiume Venetu še istoimensko
šesterko in tako še naprej držijo korak z najboljšimi deželnimi ekipami v tej konkurenci. Odbojkarji iz Fiume Veneta so premagali samo tržaški DLFAC, ki je še vedno brez točk in tudi najprimernejši kandidat za nazadovanje.
Vrsta Bora JIK banka pa ima drevi enkratno priložnost, da pospravi prve dve zlata vredni točki s skromnim DLFAC in se znebi nevarnega dna lestvice. Za pomlajeno ekipo Bora JIK banke bi bila zmaga najboljša spodbuda za bolj uspešno nadlajevanje prvenstva in s tem tudi izdaten korak na varnejšo mesto na lestvici. Če so borovci v prvem nastopu zapravili enkratno priložnost za uspeh, v drugih dveh tekmah pa jim ne moremo očitati prav nič, ker sta Rozzol in Maniago objektivno boljša nasprotnika.
ŠD MLADINA
prireja SEJEM NOVE IN RABLJENE SMUČARSKE OPREME danes, jutri in v ponedeljek, 17. novembra, v Domu A. Sirk v Križu. Urnik sejma: danes od 16. do 20. ure, jutri od 10. do 20. ure in v ponedeljek od 16. do 20. ure.
SK DEVIN
priredi danes, jutri in v ponedeljek, 17. t. m., v dvorani Igo Gruden v Nabrežini tradicionalni SEJEM NOVE IN RABLJENE SMUČARSKE OPREME. Stojan vam bo na razpolago z vso novo opremo in nasveti. Urnik: danes od 15. do 21. ure, jutri od 10. do 21. ure, v ponedeljek, 17. t.m., od 16. do 21. ure.
TEHNIČNI ODBOR MEBLA obvešča, da bo v torek, 18. t. m., ob 20.30, v občinski telovadnici v Dolini seja pooblaščenih predstavnikov društev, ki sestavljajo žensko združeno odbojkarsko ekipo. Ker je predvidena obravnava nekaterih perečih problemov, odbor prosi za polnoštevilno prisotnost.
JK ČUPA
vabi člane, tečajnike in prijatelje na društveno večerjo, ki bo danes, 15. t. m. Prijave pri trgovini Malalan, tel. 040/213957.
TPK SIRENA
priredi v jutri, 16. t. m., ob 17. uri, na pomorskem sedežu v Miramarskem drevoredu zabavno predstavo »Foli-es '87« v izvedbi VAN VEOS, VIKJ SHOW, ROSINI. Vabljeni.
TENIŠKI ODSEK GAJE priredi v petek, 21. t. m., ob 20. uri, v restavraciji Furlan letno društveno večerjo za člane in prijatelje. Prijave po tel. štev. 814322 (Čorbo) do 19. t. m.
PLAVALNI KLUB BOR obvešča, da je na razpolago še nekaj prostih mest v skupini plavalne šole, namenjene otrokom neplavalcem. Informacije po tel. 823293
ŠPORTNA ŠOLA TRST obvešča, da bo drugi del šahovskega turnirja danes, v soboto, ob 15. uri v Borovem športnem centru.
V odbojkarskem prvenstvu moške D lige
Derbi Naš prapor-Val Sirion - Sloga
Naših sedem odbojkarskih ekip v deželnih ligah bo danes opravilo drugi prvenstveni nastop. Upati je, da bo bera točk boljša kot v krstnem nastopu.
Osrednja tekma bo v goriškem Kulturnem domu med Našim praporom-Val Sirion in Slogo. V prvem kolu so Goričani premagali v Trstu Vecchio Pallavolo s prepričljivim 3:0, z istim izidom pa je Sloga izgubila s tržaškim moštvom Nuova Pallavolo. Izida prvega prvenstvenega kola ne gre primerjati in spravljati na tehtnico, ker se je prvenstvo šele pričelo in moč posameznih ekip je velika neznanka. Pretekla rezultata pa tokrat sta še toliko bolj merodajna, ker gre pač za derbi in katerakoli napoved je zelo tvegana in nehvaležna. Barve obeh naših šesterk branijo dokaj mladi odbojkarji, tako da so možnosti za preobrat toliko večje. Tako Soča Sobema kot tudi Pallavolo Mossa sta prvo tekmo izgubila. Neposredni obračun bi moral biti vsaj na papirju zelo izenačen.
V ženski D ligi tokrat ne bo nobenega slovenskega derbija. Kljub temu da igra Sokol v gosteh, ima lepo priložnost, da pospravi v srečanju z Nuovo Pallavolo prvi dve
točki. Kontovelke imajo lepo priložnost, da pospravijo drugi zaporedni par točk v gosteh pri ekipi Le Volpi.
V deželnem pokalu so zastopnice Brega Agrar dvakrat premagale Killjoy in slovenski pregovor pravi, da v tretje gre rado. Brežanke pa nasprotnic ne smejo podcenjevati. Goriški Agorest je pospravil dve točki in domači obračun z ekipo Mobilcasa Corridoni je lepa priložnost, da Strgarjeve varovanke sedanji izkupiček podvojijo.
UNDER 16 - ŽENSKE
Agorest — S. Luigi	2:3
AGOREST: Rinelli, Luvisutti, Ozbot, Krašček, Tomšič, Grillo, Furlan, Florenin, Lutman, Pavšič, Klančič, Paulin.
Združena ekipa Agorest je v sredo odigrala drugo prvenstveno srečanje proti ekipi S. Luigi. Po prvem letošnjem nastopu v Moraru, kjer so naša dekleta izgubila s 3:1, je bilo pričakovati, da bodo pred domačo publiko popravila vtis iz prejšnjega nastopa.
Tokrat so varovanke trenerja Prinčiča zaigrale zadovoljivo, čeprav je bila njihova igra dokaj »nihajoča«.
Jutri v 2. nogometni AL 8. kolo, v 3. AL pa 7, kolo
Po več letih spet Primorje - Vesna
-__2. AMATERSKA LIGA
primorje - vesna
VVALTER HUSU (Primorje): »Za der-f31 smo se dobro pripravljali, saj ga mko igralci kot navijači pričakujemo ?e precej let. Zaradi športnih uspehov n neuspehov ene ali druge ekipe sta Jiamreč Primorje in Vesna igrala v azličnih ligah. Vsekakor smo precej “Urni. Zavedamo se, da je Vesna do-fa in homogena ekipa. Sam sem jo 'del prav prejšnjo nedeljo, ko je igra-proti Staranzanu. Upoštevajoč, da 9rarno na domačih tleh, imamo rahlo Prednost, vendar z remijem bi bil po-sem zadovoljen. Mislim, da glede po-ave ne bo velikih sprememb. V dvo-sev Ponovno le Maranzina. Upamo Sr k C a, da bo vreme naklonjeno in da jačev °*iro9 i9rišča zbralo precej navi-
NIKO SEDMAK (Vesna): »Če bi se °b°j končal brez gola, bi bil zado-IjJjOd' ker dobro vem, da v derbijih in ^ot tGhnika prevladuje agonizem lp,.?a(° je rezultat vedno v dvomu. Dna Vlca dokazuje, da Primorja ne gre brik nievati, saj je dosegel nekaj do-
pr(>sSiUlnt0V' °1menv!1 bl,tudi' da I? v
sev t1 ok1?1 nekaj bivših nogometa-St Vesne (Zaccaria, Di Benedetto, vlačC' ^fFdni) in zat0 bo derbi še pri-r6j T}ejši. Ljubiteljem nogometa se to-vaJ p,Gta res lepa nogometna predsta-bi ,,T. e,de naše postave bi dodal, da ne Oel° biti težav, ker ima trener Pe-služh na razPola90 vse igralce (zaradi PirJ. ,nih obveznosti je v dvomu le ‘Pan).«	J
?^RJA - VIV Al BUSA’ S. L.
ePrav zarjani igrajo doma, ne bodo
imeli lahke naloge. Ekipa Vivai Busa se je namreč proti našim enajstericam letos dobro odrezala (premagala je Primorje in Kras in to sta obenem bili edini zmagi Tržačanov, ki imajo na lestvici šest točk kot Zarja). Prav kar se tiče zmag moramo omeniti, da Ba-zovci letos niso še prišli do celotnega izkupička (en poraz, šest remijev). Bo Zarja tokrat le prišla do zmage, ki jo navijači nestrpno pričakujejo?
KRAS - GIARIZZOLE
Nedeljski poraz Krasa je že mimo, misliti je treba že na naslednjega nasprotnika, Giarizzole, s katerimi je Kras ob koncu lanske sezone igral kvalifikacijske tekme za prestop v 2. AL. Kot Kras tudi Giarizzole v tem začetnem delu prvenstva igrajo precej uspešno. Edina hiba Tržačanov je morda obramba, saj so prejeli največ golov (12), medtem ko ima Kras s 13 goli najprodornejši napad. Jutri si bosta torej v Repnu nasproti najboljši napad in najšibkejša obramba. Prav to vliva optimizem navijačem Krasa, ki pričakujejo gladko zmago svoje ekipe.
__________- • ;___' ___________
3. AMATERSKA LIGA
DOMUS ARREDAMENTI - GAJA
Gajevci igrajo proti ekipi, ki ima v svojih vrstah pretežno starejše in izkušene nogometaše. Zato bi morali »zeleno-rumeni« s hitrim tempom skušati presenetiti Tržačane, ki tokrat računajo vsaj na točko.
S. ANNA - BREG
Zelo težka naloga čaka Brežane, ki gostujejo pri prvouvrščeni S. Anni, ki je doslej praktično gospodarila v tej
skupini. S. Anna je namreč doslej izbojevala kar pet zmag in en remi (CGS). Dosegla je 14 in prejela le dva gola (proti drugouvrščenemu CGS). Ti podatki dokazujejo, da bi bil remi za Breg izreden uspeh.
PRIMOREC - S. ANDREA
Trebenci so si v nedeljo res po nepotrebnem zapravili točko, in to proti skromni Romani, ki pa je edina ekipa, ki jo je S. Andrea premagal. Poleg tega so Tržačani dali Romani dva od treh doslej doseženih golov. To dokazuje, da Trebenci tokrat res ne smejo odpovedati in ker igrajo na domačih tleh, je zmaga obvezna. (B. Rupel)
SAGRADO - JUVENTINA
Vodeča Juventina bo jutri pred težko preizkušnjo, saj bo gostovala pri tretjeuvrščenem Sagradu. Neodločen rezultat bi za Štandrežce že pomenil dober izid, čeprav bi z njim lahko izgubili vodstvo na lestvici na račun Pi-edimonteja.
AZZURRA - SOVODNJE
Sovodenjci bodo jutri (srečanje bo ob 10.30) igrali v Gorici proti poprečnemu nasprotniku. Slovenski fantje so v zadnjih tekmah premagali začetne težave in vse kaže, da jim bo tudi proti Azzurri uspelo iztržiti dober rezultat.
CGS- MLADOST
Z dvema zaporednima porazoma je Mladost že izgubila stik z vodečimi in delno zapravila to, kar je dobrega napravila v začetku prvenstva. Proti CGS pa imajo Kraševci možnost, da se ponovno vključijo v boj za vrh.
JESENSKA
PREDPRODAJA
NAŠE PONUDBE:
PRAVA PUHOVKA 129.500 lir
PUHOVKA PODLOŽENA »WARM0R«	79.500	lir
MOŠKI/ŽENSKI SMUČARSKI KOMBINEZONI	139.500	lir
OTROŠKI SMUČARSKI KOMPLET	115.000	lir
-------• • •--------
PONUDBA: smuči HEAD + vezi TIROLIA
150.000 lir
OL1NPIC <$&
TRST - UL. DEL BOSCO 10/A - TEL.: 773902
Naročnina: mesečna 12.000 lir - celoletna 140.000 lir; v SFRJ številka 90 - din, naročnina za zasebni--ke mesečno 350.- din, letno 3.500.-, za organizacije in podjetja mesečno 500.-, letno nedeljski 1.200 -din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tef. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in liska
LJ
ZTT
Trst
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
15. novembra 1986
Raziskava CENSIS o italijanski mladini: muce copatarice brez stalne službe
RIM Kakšna je današnja italijanska mladina? So res vsi »paninari«, zaljubljeni v Duran Durane, kot tisto trapasto dekletce, ki je svoje ime zapisala na naslovno stran knjige Sposero Simon Le Bon? Nekateri starši so v to trdno prepričani. Zato bodo predstavnikom mladine, ki stopa v dvajseto stoletje v veliko zadoščenje rezultati raziskave CENSIS iz katere je razvidno, da je mladi rod povsem »normalen«.
Sinovi so, kot vedno, projekcija staršev, od katerih so podedovali predvsem družbenokulturne postavke: spoznali so, da je potrošništvo merilo socialnega statusa, preživljajo globoko ideološka zmedo, tlači jih mora brezposelnosti. Kljub temu pa so raziskovalci CENSIS odkrili, v veliko presenečenje vseh, da se mladina, glede na kontingentno situaci-
jo, kar dobro drži. Je sicer svojeglava, kdaj »zaletava«, a »pogumna«.
Da bi prišli do teh zaključkov so pri CENSIS statistično izoblikovali odgovore 6.464 mladih italijanskih državljanov, ki živijo v Turinu, Rimu, Neaplju, Anconi, Cosenzi, Trentu, Trstu in Sirakuzah, se zanimajo za potovanja, počitnice, prireditve, šport in vse ostale variante udejstvovanja, ki predvidevajo delo v družbi. Večina jih je še vezana na šolo in je izrazila tudi ostre kritike na račun povsem pomanjkljive povezave med šolskimi ustanovami in družbo, ki je po njihovem mnenju eden izmed razlogov zaskrbljujoče visoke brezposelnosti, (26,1 odst. italijanske mladine je brez stalne zaposlitve) in si zastavljajo vprašanja o dejanskem pomenu diplome.
Nekoliko manj homogeno pa je vrednoteneje pomena inštitucij, zato je CENSIS navedel primera Si-rakuz in Trsta, ki si nista le geografsko najbolj oddaljeni italijanski mesti. Če izvzamemo »družino«, ki je »velikega pomena« tako v Sirakuzah (97,5 odst) kot v Trstu (93,9 odst), najdemo pri ostalih točkah vprašalnika nekaj zanimivih različic: »velik pomen šole« (Sirakuze 87 odst., Trst 60,6 odst.) »policije« (81,8 odst. - 62,8 odst.), »karabinjerjev« (76,8 odst. - 55,6 odst.), »Cerkve« (79,4 odst. - 32,5 odst.), »sindikatov« (52,7 odst. - 24,1 odst.), »strank« (29,3 odst. - 10,9 odst.) in »parlamenta« (55,6 odst. - 36,6 odst). Všeč jim je mirno, družinsko, življenje, so za »zvezo« a ne za »poroko« in, neangažirani do skrajnosti,, nočejo otrok.
V ZDA 20. november dan proti kajenju
NEW YORK — V četrtek, 20. novembra, bodo v ZDA slavili deseti dan proti kajenju, ki ga prireja Cančer so-ciety. Vse ameriške kadilce je pozvala, naj vsaj en dan ne kadijo ali pa naj ta dan drastično zmanjšajo kajenje.
Kot zatrjujejo prireditelji, je lani na 50 milijonov kadilcev poziv upoštevalo 23 milijonov: od teh jih je 29 odstotkov postalo aktivistov proti kajenju. Tudi letos bodo udeleženci v pobudi nosili znak z napisom: »Sem zvezda: prenehal sem kaditi.
Ob tej priložnosti bodo prostovoljci v Miamiju zgradili 17 ton težkega ledenega purana, v Los Angelesu pa bodo (po želji) kadilcem pomagali odpraviti razvado z akupunkturo.
Izbrali so najlepšo na svetu
Temnopolta 23-letna Gisele Laronde iz Trinidada je najlepša na svetu. Izbrali so jo na tekmovanju v Londonu. Družici sta 21-letna Avstrijka Chantal Schreiber (desno) in 19-letna Danka Pia Larsen	(Telefoto AP)
Bodo Organizacijo ameriških držav razpustili ali preosnovali?
Latinska Amerika se hoče iznebiti washingtonske hegemonije v OAD
GVATEMALA Na 16. generalni skupščini Organizacije ameriških držav (OAD) v Gvatemali so kot glavno, a nenapisano točko dnevnega reda izbrali vprašanje ali naj ta vseameriški organizem, tak kakršen je, še obstaja ali pa naj ga zamenja drug. Organizacija je nastala pred 38 leti izrazito kot sad hegemonističnih potreb ZDA, ki jo pogojujejo washingtonskim interesom in jo torej dušijo. Dokaz tega so vse dosedanje in zdajšnje regionalne krize, od razvojno-gospodarske in dolžniške, ki zadeva vso Latinsko Ameriko, pa do srednjeameriške in falklandske. Vsega tega ne bi bilo, kot so poudarili na skupščini, ko bi OAD ne bila pod vplivom politike ZDA.
Doslejšnja izkustva so pokazala, da je Zeleni celini treba čisto drugačne oblike združevanja, ki naj temelji na načelih enakopravnosti, teritorialne nedotakljivosti in suverenosti. Srednje- in južnoameriškim državam je nujno potreben samostojen političen forum, ki naj deluje zgolj njim v korist in zavrača imperialistično vmešavanje ZDA v njihove notranje zadeve, vtem ko igra Washington znotraj OAD danes vlogo sodnika in porote, saj vedri in oblači po mili volji.
Takšnemu forumu se zdaj najbolj približujeta mirovna skupina Contadora, ki se zavzema za miroljubno rešitev nikaragovske afere, in ekonomsko-dolžniški kartel iz Cartage-ne, a delovanje OAD je usmerjeno v obratno smer, saj ZDA to organizacijo izkoriščajo za zaviranje vseh tistih pobud, ki niso washingtonski administraciji po godu. To pa je vtisnilo OAD reakcionaren ter izrazito protilatinskoameriški pečat: drugače ne bi bilo mogoče razumeti vloge, ki jo je paname-riški organizem odigral v zrušenju demokratske vlade v Gvatemali leta 1954, blokadi Kube leta 1962, okupaciji Dominikanske republike leta 1965 itd.
Sicer pa se je nekaj vendarle spremenilo. ZDA nimajo v OAD več avtomatske večine kot v preteklosti in na gvatemalski skupščini so morale podpreti npr. zahtevo večine o podpori Argentini v sporu o Falklandskih otokih. Pa tudi proti politiki Contadore Washington ne rovari več tako kot poprej. Torej: naj se OAD razpusti in zamenja z novim organizmom, ali pa naj se le preosnuje? Kaže, da prevladuje želja po reformi, čeprav je marsikdo podprl predlog Peruja o ustanovitvi nove organizacije.
NASJ-EDNinEGA DME □ E UEAMK1E ODŠLA DO UlSE CEZ CESTO INI VPRAŠALA NEtSO ŽENSKO, KDO i[V\ V GORNJIH -SOBAM,.,
TAM Živ-I MLADA DA-MA, KI PA NIKOLI NE GRE VEN... NEKI PLEMIČ JO V^AK DAN OBISKUJE..
3EANNE 3E 5 SAMOSTRELOM IZSTRE LILA LESENO KRO GLICO, ZAVITO V PISMO, SKOZI ODPRTO OKNO SVOJE SKRIV-k MOSTNE SOSEDE,..A
KMALU DE DOBILA OD&OVOR..
TISTI, KI ME ZADRŽUJE TUKAJ, JE MOJ ZAŠČITNIK IN NE TIRAN... VSE BI VAM PO JASNILA, TODA SEM ZAKLENJENA... VAŽA v OLIVA LESAVL >
"C?
d>
O
AKO ^ ^
ŠoOVTt
aOSTt Ul' , \KOhAUR. STOR.V- > \Y.\ UVC ŽM-E-kAi AoO-SEGA-l PA 60-\ LTE PAfi. UR. (PROSTOSTI UA vS.PRt.UODU S \pRQATEin\CO,.
°MVA JE PRISKRBELA ODTIS KLJUČA SVOJEGA STANOVANJA V VOSKU IN GA POSLALA JEANNE... TA JE DALA NAREDITI KLJUČ IN POSLEJ STA VEČKRAT ODHAJALI NA .SPREHOD,..
Uradno zato ker je preveč dobičkonosen
Zakaj je jazz na Češkoslovaškem na seznamu prepovedane glasbe?
PRAGA Po aferi okoli aretiranih članov bivše jazz sekcije Zveze češkoslovaških glasbenikov, o kateri so se na Zahodu na dolgo in široko razpisali, so konec prejšnjega tedna tukaj objavili prvo uradno verzijo, zakaj so spravili v zapor sedem glasbenikov: očitajo jim, da so se gmotno okoriščali s to glasbo. Dejansko^ pa se na Zahodu in v javnem mnenju tudi na Češkoslovaškem dogodek prikazuje kot omejevanje igranja jazza, umetniške svobode in človekovih pravic na splošno.
Na Češkoslovaškem so se po vsem, kar se je zgodilo, zvoki jazza nesrečno pomešali s politiko, kar škoduje glasbi. Uradna verzija je, da je sedmerica igralcev jazza ustvarila »poslovno podjetje« in z njim zaslužila okoli pol milijona kron, približno 200 povprečnih mesečnih plač, kar razdeljeno na sedem oseb ni kaj posebnega. Uradni krogi so sporočili, da so preiskavo opravili, niso pa še objavili datuma pričetka razpra-
Toda igranje jazza se na Češkoslovaškem v tem času ni prekinilo. Malo je držav na svetu, kot je Češkoslovaška, kjer bi Imeli toliko izvajalcev in ljubiteljev te zvrsti lahke glasbe, kjer bi imeli tudi toliko jazz festivalov, kjer bi bile dvorane tako napolnjene, pa naj v njih nastopajo tuji ali pa domači igralci. Samo v zadnjih šestin tednih so priredili v tej državi kar štiri jazz festivale, od teh je najbolj znani Praški festival dočakal že 16. izvedbo.
Po vsem tem bi se dalo sklepati, da jazz v Češkoslovaški ni na »črni Usti«. Drugo vprašanje pa je, kaj od njega, od lahke in resne glasbe kot od umetniškega ustvarjanja na splošno v tej državi pričakujejo. Na zadnjem partijskem kongresu so se v resoluciji zavzeli za strožje idejno-estetska merila in temu primerno prilagodili program glasbene vzgoje, ki ga bodo uresničevali postopoma in dosledno.
Ne bi mogli reči, da se je v češkoslovaškem jazzu primerilo nekaj, kar nasprotuje tem smernicam. Rude pravo je zapisal samo to, da so zaprli sedem oseb, njihovih imen ni objavil, in da so jih pred aretacijo večkrat opozorili.
Jazz sekcija je po pisanju vodilnega lista delovala pod imenom leta 1984 z zakonom ukinjene jazz sekcije Zveze glasbenikov Češkoslovaške in pod tem naslovom zaslužila pol milijona kron, zanemarljivo majhen znesek, s katerim si je »prislužila« tudi zapor.
Rude pravo je zavrnil zahodne trditve, da so ti glasbeniki delovali v duhu Helsinške listine o varnosti in sodelovanju, in dodal, da se mora vsakdo ravnati po zakonih.
Iz takšnega tolmačenja vodilnega češkoslovaškega lista je mogoče sklepati, kako se bo iztekla stvar z aretiranimi glasbeniki. Do takrat, do sodne obravnave, pa bo ta praški primer, o katerem ni kaj prida podrobnosti, prikrivala tančica tajinstvenosti.
Novi prejemki za duhovščino
RIM Januarja bodo začela veljati nova določila o plačevanju duhovnikov in škofov. Poslej bo njihove prihodke mogoče bolje nadzorovati: ne-kateri bodo na boljšem, drugi na slabšem. Čeprav bo več pravičnosti, se nekateri že pritožujejo. Z ureditvijo položaja duhovnikov bo mogoče izvedeti, koliko jih je: 28 ali 30 tisoč.
Na podlagi razpredelnic, ki jih je izdelala škofovska konferenca, bodo izboljšali položaj duhovščine zlasti na jugu države. Računanje »osebnih dohodkov« bo temeljilo na strogo določenem točkovanju. Škofje bodo prejemali od 945.000 do 1.239.000 lir, župniki pa kakšnih 100.000 lir manj. Upoštevali bodo, če imajo po več far.
Država bo prispevala 331 milijard lir; 6 milijard bo škofovska konferenca porabila za gradnjo novih cerkev. Čez tri leta (1990) država svojega prispevka ne bo dajala več in bo Čerkev lahko računala samo z dajatvami vernikov.
Ciba na zatožni klopi
Poslopje švicarske Cibe v Baslu, ki je trenutno na zatožni klopi, ker je tudi ona spustila v Ren nekaj ton strupenih snovi	(Telefoto AP)