I m Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 6 kron, za pol leta 3 krone in za četrt leta 1 krono 50 vin. 50 vin., za četrt leta 1 krona 80 vin. pošti prejemane pa za celo leto 7 kron, za pol leta 3 krone ljani se plača na leto 80 vin. Naročnino prejema npravništvo v Blasnikovi tiskarni plača za vsako vrsto za enkrat 16 vin., za dvakrat 24 vin., za trikrat 30 vin. , — po Za prinašanje na dom v Ljnb-Oglase (inserate) vzprejemlje npravništvo, in se Dopisi naj se pošiljajo nredništvn „Novic". Ljubljani 11. aprila 1902. * W 11 v 1 ' I 1 ' i * ' v ' ' v 1 • v 1 ' 9 ' v 1 ■ v 1 * i ' * v 1 ' it * * i * t t ' ^ t * rj^ r f^ r rrj^ rf^ ^"r k hp P'jf" ^r^ nn "Jr' Pf^ r Politični oddelek. podvrženi ali prevzeti in kar imajo danes pravic in moči, vse so se pridobili ali v vojni proti državi ali potom kompromisov. In vojna ali kompromis sta Politična nezrelost. 1 .A Še nikdar se ni tako oöividno pokazala poli- tična nezrelost nekaterih slovenskih politikov, kakor ravno povodom razprav o celjskem vprašanju, ozi- roma o predlogu » Slov. Naroda a i naj se z Nemci sklene kompromis. Videlo se je pri ti priliki, da de lajo pri nas politiko čestokrat možje, ki ne vidijo tudi za prihodnjost jedini sredstvi, tako v svrho, da obvarujemo kar imamo, kakor tudi da si pridobimo novih pomočkov v zagotovitev končnega cilja naših prizadevanj: gospodarskega in duševnega blagra slovenskega naroda. Kdaj je pametneje začeti vojno in kdaj je bolje, skleniti kompromis, to je odvisno od tisoč in tisoč okolnosti. V navadnem življenju velja pač nazor, da dlje kakor v skledo. Dela se prava pravcata „Kirch turmpolitika. Ustanovitelj sedanjega nemškega cesarstva je nekoč izrekel krilate besede, da vse življenje, tako ravna pot jedina prava pot, a kdor se hoče po tem nazoru ravnati v politiki, tisti ne bo v nobeni bitki zmagal, tisti je v naprej izgubljen. Kritično merilo, s katerim se meri politik, to je posameznikov kakor narodov in držav, ni druzega, m°ž dejanj, je vse drugo, nego kritično merilo, po kakor vrsta kompromisov, ker ima jeden kontrahent katerem se bodo kakor pripovedujejo pobožnega v najredkejših slučajih toliko moči, da zamore sporočila — na sodni dan merile neumirajoče duše. Na svojo voljo uresničiti brez ozira na druzega kontra- sodni dan se bode glasom omenjenega sporočila henta. Slovenci že celo nimamo te moči in dejanski Kar je vsa naša politika le sklepanje kompromisov, imamo, to je več ali manj vse uspeh kompromisov, sklenjenih zdaj z vlado, zdaj z Nemci, zdaj z dru- uvaževal dobri namen, v političnem življenju pa ta dobri namen ne pride v poštev, in se sodi jedino po dejanjih in po uspehih. Nedolžna ovca najde morda milost v nebesih, v politiki pa nima nedolžna gimi Slovani, postopanje Čehov pri glasovanji o kme- wca, nikdar uspehov. Prva lastnost, ki jo mora imeti v praktičnem življenju delujoč človek, je pač ta, da zamore v naprej spoznati, kako se kaka zadeva razvije in da zna ta razvoj uporabiti, da se okoristi ali tijski organizaciji na Štajerskem pa nas je poučilo, da v politiki ni računati s čustvi, da nas v gotovih stvareh tudi Čehi brezobzirno tudi lastna korist ne veleva. nas pa se dela politika zapuste, če jim tega s srcem, ne z ra vsaj obvaruje škode. Slovenci nimamo dosti tacih politikov. veliki zumom. In to sploh obče vlada mnenje to in to večini naših, v javnosti delujočih mož se lahko reče » naša naravna pravica, in je torej smrtni greh, če se nam ne da. Tako mišljenje je posledica popolnoma napačnega naziranja o bistvu države. Nobena država ni nastala na ta način, da so se vsi njeni državljani izrekli zanjo. Tudi habsburška monarhija je nastala da nimajo niti zadostnega znanja o vladajočih raz- merah , niti so zmožni uganiti bodoči razvoj teh razmer. Celjsko vprašanje je to pokazalo tako drastično, kakor malokatera javna zadeva. Vsi bistroumnejši ljudje so vedeli, da se nemške pred stoletji več ali manj proti volji narodov, katerih stranke kaj slabo počutijo v vladni službi in da bi sploh nihče nič vprašal ni. Država je nastala deloma najraje nastopile pot opozicije, že ker jih je strah, da s silo, deloma vsled raznih ženitev, narodi so bili ali bodo morale votirati nagodbo z Ogrsko. Veleposestniki Stran 142. NOVICE • Letnik LX. nimajo volje, iti v opozicijo in zato so skušali nemškim strankam pripomoči do uspeha, do zmage v celjskem vprašanju. Ko se je pripravljala ta akcija, sta se dr. Tavčar in „Slov. Narod" koj izrekla za kompromis, da se na ta način stvar poravna častno tako za Nemce kakor za Slovence in da se preprečiti razbitje parlamenta v sedanjem času, ker bi to bilo za nas jako škodljivo. Najbrž je na to vplivalo prepričanje, da v slučaju vladanja s § 14. izgubimo celjske razrede brez nadomestila, kar bi vlada toliko laglje storila, ker se je javno trdilo, da sta dva štajerska slovenska poslanca celo s Stiirgkhovo resolucijo zadovoljna. Vplivalo je pa najbrž tudi prepričanje, da bo pri raz pravi o nagodbi jedina prilika, doseči še drugih realnih narodnih uspehov, a z razbitjem parlamenta bi to postalo nemogoče. Takrat se ta nasvet ni slušal. Poslanec Robič, dasi je vedel za mnenje dr. Tavčarja, „Slov. Narodaa in „Slov. Lista", se je v proračunskem odseku postavil na stališče neizprosne odklonitve vsakega porazumljenja. V odseku je propadel, ali v zbornici so Italijani provzročili, da je bila Stürgkhova resolucija odklonjena, kar je dalo Nemcem povod, da so takoj začeli vojno. Ko bi se bil Robič v odseku postavil na pametno stališče, bi bili vsi Nemci radi privolili, da se ustanovita dve popolni slovenski gimnaziji na Spodnjem Štajerskem. Mej tem, ko se za prve kompromisne nasvete ni nihče brigal, se je zaradi tega, ker je „Slov. Narod" po več kakor dvomljivi zmagi v parlamentu in z ozirom na veliko nevarnost, obnovil svoj nasvet, začelo silno vpitje. Grmelo in treskalo je z vseh strani, letele so debele psovke, toda s stvarnim razmišljanjem si nihče ni belil glave, in še na misel ni prišlo nikomur preiskati, če je nasvet v političnih razmerah utemeljen, če vsled „zmage" ni Celje morda šele prav izgubljeno in — če niso dve popolni slovenski gimnaziji več vredni, kakor nekaj revnih. večinoma itak nemških paralelk. To prazno vpitje je posebno dobro pokazalo politično nezrelost, ki vlada na vsem Slovenskem. Čule so se najsmešnejše obdolžitve in najgorostas-nejše trditve, stvarnih argumentov pa prav nič. In ravno tako brezumno kakor v tej zadevi, se je postopalo že mnogokrat in v mnogih drugih zadevah. Kadar bo sedanji boj končan, bomo natančno pokazali, kake vrednosti so celjske paralelke v resnici za nas, za danes pa le pravimo: Zdaj se je najbolje pokazalo, kako krvavo smo potrebni nekoliko politične zrelosti. * Politični pregled. Notranji položaj je postal v zadnjem času skrajno kritičen in če ne bo vlada imela posebno srečne roke, utegne postati katastrofa neizogibna. Povod temu so v obče politične razmere, a direktno je to provzročil izid glasovanja o Stiirgkhovi resoluciji zastran celjske postavke. Nemški nacijonalci so že med velikonočnimi počitnicami vse pripravili za vojno in so nemško prebivalstvo do skrajnosti razburili, čim se je sešel državni zbor, so potem drugim strankam nastavili nož na prsa. Nacijonalci so krafckomalo sklenili, da začno proti vJadi najstrožjo opozicijo in prepustili drugim nemškim strankam če jim hočejo slediti ali ne. Naročili so svojim zastopnikom v proračunskem odseku, da odlože svoje referate in se ločili od takozvane konference nemških klubovih načelnikov. Vsenemci gredo še dalje in hočejo začeti obstrukcijo. Parlament je v naj resnejši nevarnosti. Vlada se sicer trudi na vse mogoče načine, da bi nastala nasprotja poravnala in zlasti da bi glede celjskega vprašanja dosegla kompromis mej Nemci in Slovenci, ali položaj se je tako poostril, da skoro ni pričakovati uspeha. Državni zbor. — Dne 8. t. m. se je sešla poslanska zbornica in začela takoj zopet z razpravo o proračunu. Na vrsto je prišlo obrtno šolstvo. V imenu nemških nacijonalcev je Hofman Welenhof proglasil, da si štejejo Nemci v častno narodno in politično dolžnost, odstraniti celjske paralelke. Ministrski predsednik je koj pojasnil svoje stališče glede te zadeve. Izrekel se je za kompromis in izjavil, da hoče resno iti na odpravo celjskega vprašanja, brez Slovencev pa da se to vprašanje ne bo rešilo. V sredo je prišlo do silno burnih prizorov in ekscesov v zbornici Uprizorili so jih Vsenemci zaradi glasovanja o predlogu, naj se v Budjejovicah ustanovi obrtna šola. Razsajali so tako, da se je morala seja nagloma zaključiti. - Ogrska. — Zadnje dni se raznaša vest, da je stališče ministrskega predsednika Szella zelo omajano, ker se upira raznim vojaškim zahtevam. Tudi razne druge stvari so k temu pripomogle, da se Szell bržčas ne bo mogel dolgo vzdržati. Trozveza. — Nemški državni kancelar grof Bülov je bil Čez velikonočne praznike na Laškem in je imel v Benetkah sestanek z italijanskim ministrom zunanjih del Prinettijem. Šlo se je pri tem za obnovitev nagodbe. Bülov je sedaj in sicer nekam nenadoma prišel na Dunaj, kjer je imel dolgo konferenco z grofom Groluchowskim in je bil tudi sprejet pri cesarju v avdijenci. Razume se samo ob sebi, da je tudi to potovanje v zvezi z obnovitvijo trozveze in trgovskih pogodb. Nemiri na Balkanu. — Letos so se na Balkanu in sicer v Macedoniji, v Stari Srbiji in v Albaniji primerili tako veliki nemiri, da jih z navadno močjo ni bilo možno zatreti in da je bilo treba provzročiti izredne odredbe. Turška vlada je morala poslati velike čete v okraje Novi Bazar in Mitro-vica, bolgarska vlada pa je poslala na mejo 15 bataljonov vojaštva Tudi Srbija zbira na svoji meji znatne Čete. Turčija je poslala velevlastim posebno noto, v kateri se pritožuje, da bolgarska vlada ni zmožna zatreti podpihovanja in hujskanja macedonskega odbora. Ustaši so imeli v raznih krajih že prav krvave praske z vojaštvom. Mogoče je, da bo imelo z ustaši opraviti tudi avstrijsko vojaštvo, ki ima zasedeno jeden del Novega Bazarja. Umešava se tudi že Italija, ki želi, da se Albanija do cela prepusti Albancem. „Novoe Vremja" meni, da niti Bolgarija niti Srbija ne"moreta, ostati mirni, ako nastanejo ob meji veliki nemiri. Turška vlada upa in zatrjuje velevlastim, da s svojo armado v nekaterih dneh zatre ustajo. Zadnje dni res ni nič vesti z Balkana. Vojna v južni Afriki. — Iz Bruslja poročajo: Pri sprejemu zastopnikov časopisja je potrdil poslanik dr. Leyds, da so sklenili burski voditelji, vstrajati pri svoji zahtevi glede neodvisnosti burskih republik. Hkratu je Leyds ponovil vest, da je položaj Angležev neugoden, ter da prodira Botha proti Durbanu. Potem takem se vojno premirje ni sklenilo, dasi se vrše mirovna pogajanja. Iz Kroonstada se poroča, da je Schalk Burger sedaj pri Steijnu in Delareyu, a da mirovna pogajanja NOVICE doslej radi razdalja Burov in Angležev niso napredovala, pojdejo burski delegati drugam, da se pogajanja olajšaj Zato V Jchannesburgu se vršila t m. prvič, odkar traja vojna, generalna skupščina rudokopne zbornice. Predsednik je izjavil, da je prepričan, da se je zahvaliti samo Bothi. da se rudo- Pri upravnem imetju je bilo prometa....... pri splošnem rezervnem zakladu ga je bilo . . . . 21,838.052 kron 34 vin kopi niso porušili do cela. Sedaj zopet Buri dela pa že 16 085 stop in pri pokojninskem zakladu 1,017.120 3972 n 62 28 » n SO zaplenili 267.173 funtov zlata na poštah železnicah, v bankah in v jamah. Eudokopi imajo radi vojne 3,400.000 funtov šterlingov (81,600.000 kron) škode. Skupni denarni prometi. 1901 znaša torej...... 22,859.164 kron 24 vin bitki ob reki Hart v zahodnem Transvaalu, kjer so se merili m presega za . 758.751 79 89 Delarey in Kitchenerja, Kemp na eni ter Valter Kitchener, brat lorda » na katerem še ni natančnih poročil. Boj se je vršil mestu, kakor boj z Methuenom. Angleški promet prej Snega leta » ko istem skoraj Časopisi trdijo, da so imeli Buri ranjenih, Česar pa ni verjeti, ker tako smo ga izkazali..... 22,100.412 kron 35 vin okoli 300 dolgo mož mrtvih m se Buri splo koncem 1. 1900 obstoječim 15.597 ulogam v več ne vojujejo, da umaknej Počakati imeli vsekakor objektivnih tolike izgube, nego poročil se oprej Dewet, ni znano. Burski poveljnik Erazem je baje pri Bosh skupnem znesku . . . . priraslo je tekom leta 1901 3354 novih knjižic. Na te 14,771.521 kron 32 vin. koopu padel. Botha se menda za mirovna pogajanja ne meni, in na 6791 že obstoječih se nego operira dalj Sedaj prodira zopet v Natal. Severni je uložilo 5.745 230 okraji te angleške kolonije so zavarovani s stražnicami in vsa dežela severno Tugele je prometu zaprta. Mestne straže v La dysmithu, Dundeeju in Newcastlu so pomnožene, ter se nabi » 83 n rajo prostovolj Botha hoče zvabiti del angleške ke v tem je prišteti tudi ne-vzdignjene in torej k glavnici pripisane obresti . . . 561.338 » 17 a Natal da oprosti vzhodnji del Transvaala bodo imeli potem drugi burski poveljniki lažj polj Vsekakor se more 21 078.090 kron 32 vin. reči da se vojna nadalj A-sjk/ A A"AAs&A ik & ^A^fesfcA^^A A 1 * t *' i *' f ' T s* ^Tr*' • * ■ c *' 11 < i *' v * nn M ^^ ^«r** M ■ jt^ } * * < f 11 11 "j ™ v™ ~ • :o o, Obrtnija. 6.003 825 21 n II Iz Naši denarni zavodi. (Konec). Ljubljanska mestna hranilnica, poročila ljubljanske mestne hranilnice Dvignilo se je v tem letu pri nas v 9123 postavkah (med tem na 3092 knjižic vse) . tako da ostane koncem 1.1901 15.859 ulog z obrestmi vred vrednih........ 15,074 265 kron 11 vin. Število v prometu se nahajajočih vložnih knjižic se je torej pomnožilo za 262 in stanje vlog za 302.743 kron za leto 1901. posnamemo naslednje: 79 vin. Povprečna vrednost 1 vložne knjižice znaša 950 kron 52 vin. Na hipoteke smo 1. 1901 izposodili Čut spoštovanja in hvaležnosti nam nalaga dolžnost, da se pričetkom tega poročila spominjamo 176 strankam vrnilo pa se nam je 338.626 kron 08 vin. (med dveh. za našo hranilnico velezaslužnih upravnikov, tem 126 posojil popolnoma) 321.950 56 » katera nam je preteklo leto ugrabila neizprosna smrt. 24. junija je po dolgotrajni in mučni bolezni takem zvišalo Stanje hipotek se je potem za Dne preminul odličen narodnjak, gosp. c. kr. notar Ivan jn znaša isto z ozirom na 16.675 kron 52 vin G o g o 1 a, ki si je pridobil mnogo zaslug za ustano vitev našega zavoda, pri katerem je potem kot podpredsednik vestno in neutrudljivo sodeloval do svoje smrti. Kmalu za tem, namreč dne 19. avgusta, pa je nenadoma umrl mnogostransko delavni rodoljub, saldo prejšnega leta pr 9,243 330 D 01 » koncem 1901 9,260 005 kron 53 vin. 614 % vsega pri nas uloženega denarja. Ta svota je izposojena pri 5222 dolžnikih. Na 1 dolžnika pride gospod Anton Klein, ki je bil istotako, kakor povprečno 1773 kron 26 vin. Da se ta poslovna gospod Ivan Gogola, takoj pri otvoritvi naše hra nilnice voljen do v ravnateljstvo, ter je od 1. 1892 pa stroka preteklo upravno dobo ni mogla tako krepko razvijati, kakor prejšna leta, ima svoj vzrok v tem, da smo že dve leti razporedoma investovali znatne bližnji svote v občinskih posojilih in da imamo v prihodnjosti na ta račun izplačati še pol milijona smo izposodili 4 občinam na Leta 1901 svoje smrti spretno in marljivo opravljal posel pisarničnega ravnatelja. Mestna hranilnica ljubljanska ohrani obema umrlima gospodoma hvaležen in časten spomin. Meseca oktobra se je vršila volitev novega upravnega odbora. Ta kakor tudi ravnateljstvo se je za dobo nadaljnih treh let konstituviral tako, kakor je razvidno na strani 18. računskega zaključka. Denarno gibanje 12. upravne dobe je splošno tako da se stanje teh posojil ostalo v istih mejah, v katerih se je nahajalo 1. 1900. zviša za....... kron. novo......... a vrnilo se nam je na račun občinskih in deželnih posojil 320 000 kron vm. 36.773 n 23 » 283.226 kron 77 vin * Letnik LX. Odnos . . 283.226 kron 77 vin. ter znaša isto s saldom prej- šnega leta v znesku . . . 1,981.261 „ 92 „ koncem 1.1901 15 % vlog t. j. 2,264.488 kron 69 vin. Ker ste dve občini popolnoma poplačali svoje dolgove pri nas, ostaja nam dolžnih 64; lani jih je bilo 62. Posojila proti zastavi vrednostnih listin, katera so koncem 1. 1900 znašala 13 680 kron — vin. zvišala so se tekom 1. 1901 za....................9.664. „ „ mmmmmmmmmmmmmmmmammmmmmmmmmmmmmmmmammmmmmmmmmmmmmmmammmrnm ter znašajo koncem leta . 23.344 kron — vin. Nasprotno pa so se posojila za menice, ki so leto poprej znašala . . . 99.940 kron — vin. . 1901 skrčila za ... . 26.558 „ — „ tako da znašajo naše menične tirjatve koncem 1. 1901 . . 73.382 kron — vin. Svota našega pri raznih denarnih zavodih na tekočem računu naloženega denarja presega 7'5 % naših vlog ter znaša koncem . 1901 ........ 1,135 880 kron 80 vin. dočim je koncem 1. 1900 znašala le .........709 652 „ 72 „ povečala se je torej za . . 426.228 kron 08 vin. Vrednostnih listin, ki smo jih koncem 1. 1900 imeli po takratni kurzni vrednosti za..........2,561.613 kron 90 vin. nakupili smo 1. 1901 samo za 9.480 „ „ 2,571.093 kron 90 vin. Prodali in izžrebanih reali- zovali smo pa za ... . 314.300 „ 50 „ 2,256.793 kron 40 vin tako da jih je po odbitku kurzne razlike pr..... 1.515 „ „ koncem leta 1901 ostalo pri upravnem imetju po kurzni vrednosti 31. decembra še za 2,255.278 kron 40 vin. ker znaša nekoliko manj, nego 15 % vlog. Čisti dobiček upravnega imetja znaša za preteklo leto..............64.989 kron 46 vin. Imetje splošnega rezervnega zaklada je neslo čistega dobička ................7.846 „ 31 „ in pokojninski zaklad . . 59 „ 99 „ Končni uspeh I. 1901 znaša torej......... 72 895 kron 76 vin. Dobiček upravnega imetja se odšteje splošnemu rezervnemu zakladu, kateri s tem narase na 360.030 K 78 vin. t. j. 2 38 % vseh naših vlog. Ta svota se bode deloma porabila za zgradbo že nujno potrebnega lastnega hranilničnega poslopja, ki se bode v kratkem sezidalo v Prešernovih ulicah na prostoru sedanje Šupevčeve hiše. Ob sklepu tega poročila zahvaljujemo slavne in prečastite urade ter vse svoje prijatelje na naklonjenosti, katero so do sedaj izkazovali našemu zavodu, ter jih prosimo, da nam blagovolijo svoje zaupanje ohraniti tudi v prihodnje. Končno opozarjamo častito občinstvo še na to, da bode mestna hranilnica ljubljanska obrestovala hranilne vloge tudi nadalje po 4 °/ o brez odbitka rentnega davka. Dvoje velikanskih dreves. Jedno izmed najpomenljivejših in največjih dreves afrikanskih je Baobab či Adansonia. Mnogi naši ljudje si mislijo Afriko kot zemljo gole puščave, kjer le ob obrežjih morskih je obljudena, znotraj pa je sam pesek, brez narave. Res je, da zavzema v Afriki velikanske prostore Sahara, ali nasprotno je tudi res, da v sredini Afrike je še mnogo sveta, kjer raste marsikako drevo ali zeljišče, nam dozdaj še nepo- znano. Takšno drevo je Baobab či Adasonia imeno-vano. V visokost ne sega to drevo nad 25 metrov, panj meri (deblo) okoli 3 do 4 metre, ali vrh je jako razširjen. Veje vodoravno viseče merijo od 15 do 20 metrov dolgosti, tako da ima vsa krona (obseg drevesa) drevo je često bolj do 50 metrov v premeru. Takšno podobno malemu gaju, nego posameznemu drevesu. Časih doseže panj celo do 10 metrov v premeru, pa do 30 metrov v obsegu se veje ogulijo, da so gole, ali ko pride veliki suši blagodejen dež, zazeleni drevo in odene se z lepim velikim belim cvetjem. Sad ima prijeten, kiselkast okus, a listje je dobro zdravilo proti mrzlici. Ako še pomislimo, da marsikatero teh dreves je staro že nad potem ga bomo imenovali res čudež sveta. 2000 let, Ameriki pa vzbuja pozornost na se neko drugo drevo, katero Amerikanci „Waschingto niagigantea" Kaliforniji je namreč neka nižava, kjer imenujejo jedino raste to drevo. Neki prirodoznanec, ki je to ogledoval, pravi, da je naštel kacih 100 takih doraslih dreves. Pri merjenju pokazalo se je, da je imel jeden od njih pri zemlji 30 metrov v objemu (okrožni meri). Vsako drevo je znotraj nad polovico votlo, a ogromnosti te votline se moramo čuditi, ako rečemo, da more v njej jezdec sedeti na konju in se sukati s konjem vred Po dolgosti se to drevo računi po 140 metrov, kar je gotovo tudi čudež sveta. Popotnik Vinslov sodil mu je starost do 3000 let. Kaj je proti takšnim drevesom še celo velikan slon? Letnik LX. NOVICE Stran 145. Sneg. Slika s Korotana. Spisala Gabrijela Preissova. Prevel A. Dulan. (Konec.) Nehote je sedaj Luka strepetal z roko, ogorek za žgal se mu je do prstov ali on se za pekočo počasi kakor star slab človek, vračal se je zopet v jasneči se noči domu, in na tej poti molil je Bogu vsemogočnemu, k Devici Mariji, angelju va ruhu in svojemu patronu vsa ta v mladeniški lahkomiselnosti zanemarjena vera vstala je pred njim v istinito uteho, da Franjica z nikomur ne bode imela oklica, da nikogor s tem protivnim imenom „Filip Bajču niti ne pozna, da si je to samo tako ljubljencu v strah izmislila ... Zjutraj je Luka troho zaspal, in po divjem pre- o nekem črnem psu, s katerim se snu bolest sedaj ni brigal. Poprijel je dvakrat z desnico trganem brezovo deblo beleče se v temi in je zašepetal sam je moral ruvati — bil je vesel, ko odprl oči. sebi: » No da breza je to bela breza h kateri takovo vlastito bogoljubno shromnostjo in ponižnostjo sem se postavil! Fani Borovčeva Fania bučalo spomnil se je potem, da je včeraj zanemaril delo, in mu je težko in ostro po glavi kakor bi se mu te se je pospešil nadomestiti to s podvojeno marljivostjo besede s silo v srce vsekale j» s spoštovanjem u t Evo, predrugačeno ime in „s spoštovanjem . . .a Opotekal se je nekoliko korakov in tu mu je ob jednem prišlo na misel: » To lepa šala res, zjutraj. Vračaje se iz hleva sestal se je v veži z materjo, katera mu je na njega «dober dan" odvrnila: » Kje pa si zopet včeraj blodil s tesarjevo? Jaz da gostilničar jej bom dala nositi in podtikati za mojim hrbtom to si je pa slabo izmislila vzbog pisma! Jaz vam vsem pokažem"! Luka ni odgovoril, mojega prestrašenja. Gostilničar bi ravno iskal moč prišlo mu je samo na misel, kako zna biti mati raz denarja premislila to znajo Da in ona bi se tako hitro ne lična Kako s cela drugačna se je zdela včeraj jaz nisem tako glup, kakor si zvečer, ko je prišla za njim na žitnico! je to ona mislila, da me tira do besnosti in se mi potem posmehuje, kadar se vrne" cerkev je šel s ponižnim namenom ali t šalo odnašal je odtod največjo rano svojega življenja. Bilo Luka se je zasmijal, ali v prsih se mu ni olaj- je to torej vender vse resnica, kar je bilo napisano . . Mrzelo ga je, zasekavalo se mu je ravno v tem drobnem pepelnatem listu, a kako pozno kako sedaj v srce, da je tam na tej štirski strani ostala smešno pozno moral je to zvedeti — ravno poslednji Franjica tako dolgo — oh tako dolgo! Prihajalo mu dan pred oklicem! je tudi na misel, da se vrne za to tesarjevo, ali tega Seveda je poj mil z oken domačega pohištva, v ni učinil. Vlekel se je počasi kakor napit domov, na- poldnevnem blesku solnca kakor: radosti žarečih, da ravnost na žitnico, v svoje ležišče. Pozabil je večerjo in na navadno dolžnostno delo. na največja krivda ni smela se očitati Franjici. Ona je že dosti nedolžno pretrpela od Lukeževe rodovine • i i Po nekolikem času je prišla za njim mati in je Bila je tako razumna, vedela je, da se nima s čim že na stopnicah klicala: „Luka, Luka — si doma"? pri takšnem sovraštvu in nemilosti tešiti. Sin jo je dobro slišal, ali ni se oglasil, kako je stopala višje do njega v žitnico. Čutil je, Luka zaškripal je z zobmi. On v celem življenju medlo svoji rodovini ni naredil nič žalega, nobene sramote lučjo svetilnice zaplavila je temno žitnico, prikora delal in drl za vse dosti a kaj je imel za vse kala do postaje in se dotaknila čudno pazljivo, nežno Skazili, podkopali so mu življenje — odtrgali od njega vrha glave svojega prvorojenca. „Spi kakor kamen Franjico niti sleče se ne a zamrmrala je brez gneva in dokaže sreča, da se je obrnila k odhodu, Lukatu bilo je na- hladen način brata vojaka, da bi mu prepustil Ali on jim tudi za to nekaj pove, nekaj Še tega opoldneva pozval je Luka na svoj enkrat , tako tesno v duši, da bi bil pod roko zdaj in zdaj zaihtel. to njeno platneni ročni zabojček, katerega si je iz Štajerskega prinesel, in pričel je vanj skladati razne svoje stvari, Po odhodu materinem zmaknil je Luka noge iz vse, kar mu je pristalo za odnašanje od doma. ležišča in se je vsedel. Zabolele so ga glava in oči, Mati pritekla je za njim vsa zasopihana na in v prsih ga je stiskala bolest. Počel si gladiti čelo in lase bilo v tem nekaj tolažilnega, ali žitnico. „Kaj imaš dete, za Gospoda Kristusa v misli? Kaj ti je kdo storil, da bi zapustil starajočo se mater to ni dolgo umirjalo — bolest se je vračala še z in lepo posestvo? Vsekako je pokojni oče v poslednji večjo jakostjo. „Zadušiti bi se tu Človek mogel" uri na tvoje ime oporočil, ti si najsrečnejši iz cele zašepetal je počenši laziti k durim Tu nekoliko rodovine"! postal imajoč glavo položeno na laktih in potem je » Najsrečnejši a f ponavljal je bridko Lukež. Da s tiha otvorivši, stopal tiho, tihotno doli in iz po- veste, jaz vam vse to prepustim, kar ste za me na hištva. Prehodil je naglo daljno pot tesarjevemu grabili skupaj. Nočete li tega! Dajte to drugemu domu, dotaknil se zaprtih durij, ali vzbujati ljudi j iz kateremu gotovo ne bodete učili sreče, kakor ste to spanja se vender ni upal. Polagoma i tako s cela vsi storili meni"! Letnik LX. „In to delaš za to Borovčevo zmrzlino"! izposodila si je mati v svojem strmenju besedo svojega drugega sina „za takove zavito kar si bodi, s katerim bi kakor se vidi zadovoljnosti ne poskusil"? Konečno je Luka zaspal, in zopet se mu je sa- nekem črnem psu, s katerim se je ruval. o njalo Prebudil se je utrujen, kakor s prebodenim tilnikom, kajti ležal je ves čas z glavo na posteljnem okrajku Luka zagrabil je na mizi stoječo modro, po- P" zidu. Četrtinka okna zdela se mu je spremenjena, zlačeno steklenico, katero mu je nekdaj jedna njegova kakor pred svitanjem — res z dvora oglasil se je že tetka prinesla s Celovca, in jo butnil na tla » Kdo glas kokota. je zmrzlina Kdo je karsibodi? zakričal n Kaj grozno kakor obseden. Ona je bila najboljša na svetu sanjah a se mi ta črni pes zaporedoma plete v spomnil se je Luka vstajaje. Nažgal je in vi ste me ob njo pripravili! — drugemu ste jo svečo in se počel v pripravljenem kebeljčku umivati, gnali v naročje! Naj vam to Gospod Bog odpusti, Ko je bil gotov, preoblekel se je v praznično oblačilo ali jaz že nočem tu z vami dalje živeti" troho mirneje. dodal je in si je mislil gledaje oknu kjer sta naglo zamrk nili dve zvezdici: „Vse to gre, kakor ura Mati se je spustila v jok, lomila si je roke; za ga je opomnilo, da je pogledal na uro. Bilo B To ie ob njo je pritekla Zefka in jokali ter stokali sta obe. štirih uprav tako najboljši čas ... Ob pol petih, n Aha tudi prideš"! rogal se je Luka sestrici. „Nobena kača ne bi bila storila tega, kar si že pri meni in Franjici izvršila a marsikdaj ob petih mati vstaja. Prestavil si je zaboj ček iz zemlje na stol, zasukal se okoli in okoli, pritisnil klobuk na glavo in Najmlajšega brata je Luka čudno, da ne potisnil od durij. Mislil je s cela resno oditi daleč v službo. Prodal je v Velikovcu svojo praznično žepno uro, kupil si je dežnik in jermen in je zahteval od pred- ugasnil svečo. v okencu . . . temi zasvetile so se živeje zvezde B Imel bodem lepo pot mislil si je stojnika občine poselsko knjižico . . . Mati je privedla župana, botra, župnika, kateri je Lukežu tako ganljivo prigovarjal, da ga je silil v jok Luka, in pred spominom mu je migala zelenica s žoltimi poznimi cvetkami, šipkov grm in ljubki gladki konjiček, kateri je po stokrat pred njim na pot po- Po cesti je žvižgal lahkega srca bo ali nič ne pomaga, od svoje namere, da v četrtek odide z doma, se Luka vender ni odvrnil. In tako je že v sredo zvečer voščil lahko noč dostavljajo: „Kogar že zjutraj ne vidim, naj se ima tu dobro"! skočil . . . žvižgal! Prišel je z zabojčekom k durim odprl in zaprl jih je zopet brez šuma. „Mogel bi si tudi seboj vzeti svečo" mislil si je ali z nova nažigati zdelo se mu je že nepotrebno. Na temnih stopnicah ga je nekaj jelo mraziti spomnil se je zopet na tega črnega psa iz svojega dvojnega sanjanja. Kdo ima Navzgor v svojo spalnico vzel je seboj svečo v vender tu okoli takšnega črnega psa"? uvaževal cinovem svečniku, doli je pripravil klinčeke, zraven je razumno iznebujoč se mrazljivega dojma (utiša) na mizo položil je svojo žepno uro več že niti imel ni na skrbi. Ze zadnje popoldne se seveda za nikogar v pohištvu ni brigal, pripravljal se je samo dolnje vrata moral sem ga nekje videti. Že je bil na poslednji stopnjici, že je prijel za . . . Slabo je vzdihnil, preložil zabojček pripravljal v svet. Tako ukoreninjena, da bolehavo in dežnik v levico in z desnico napravil je na čelu, hrepenenje ga je že nadlegovala samo domaČi prag ustih in prsih križ 99 Naj jim ta vsem cvete sreča prekoračiti, in še do najpoznejše smrti ne vrniti se nič žalega jim ne voščim zašepetal je in pri več. Da bi že raje ta poslednja noč bila proč! Luka prvih besedah spomnil se je zopet na zeleno pot s si je slekel suknjo, ugasnil luč in vlegel se na ležišče, cvetkami šipkovimi popki in igrajočim konjičkom. Ko n Sedaj samo dobro naspati se a si je mislil tako s cela jednodušno, kakor si je v opoldnevni dobi vse jednodušno hotel določiti; „gledal bodem rano pobrati se od pohištva, preden se naši vzbudijo. Nočem že nikogar več slišati". Zaprl je oči in začel namenoma jednolično in silneje dihati. » Tako se najprej privabi spanec rekel si je v duhu, ali ko po daljšem času spanec ni prišel, preobrnil se je Luka na dolnjo stran, vzel w J podglavnik in si ga položil pri znožji postelje pod glavo. Spomnil se je, da z obrazom proti oknu naj- brže spozna, kedaj se bode jelo svitati . . . tam samo sivel štirjak (okna) brez meseca Sedaj je brez jedne zvezde j tako divno, tako tajno žalostno i kakor je bilo tisto pepelnasto pismo na prvi pogled. je odpiral duri, zdelo se mu je, kakor bi z njih nekaj težkega otresal; konečno je izstopil — in z zadržano sapo ustavil se je kakor prikovan . . . beli, tihi Okoli in okoli lesketal se sneg Na zemlji zgladil se je v ravnino, ogrnil sneg . . . nasprotno streho, vrt, hruško pri vodnjaku voz m plug na dvoru, na vse je legel, razsipljen je bil po celem svetu in nakladal povsod tihi — tihotni mir ... Luka zganil je nogo; udrla se mu je v to rahlo, ... Ta sto- mirno odejo Potegnil jo je nazaj pinja se je pokazala, otemnela je kakor greh . . . Zgoraj nad njo otrpnile so zvezde ... v prsih svojih do tega časa se gibajočih, čutil Luka naglo nekaj novega . . . Bilo je to nepre- Letnik LX. Stran 147. makljivo, nežno, tihotno Usadilo se je to s trpko rodnem domu". Dne 19. maja (binkoštni ponedeljek): ob mislijo, da ta, katera ni hotela čakati, trpeti in od-cveteti v ljubavi, ni bila razumna, ali samo zavita; razumnejši zdel si je sedaj Luka sam tudi s temi solznimi očmi, ko se je divil, kako lahko se je Fra- zjutraj izlet na Gorenjsko: Šum, Vintgar in Bled. Ob 3. popoldne obed v jezerskem salonu „Toplice" na Bledu. Ob x/48. uri zvečer povratek v Ljubljano. Zvečer sestanek v „Narodnem domu u Dne 20. maja: ob s/46. zjutraj izlet v Postojno, obisk jame in ob 2. popoldne odhod v Trst. Udeležniki naj bla- njica navadila na druzega, in kako lahko je njena govolijo do 25. aprila t. 1. pripravljalnemu odboru IV. shoda tovarišica Katra razdajala poljube . . . Da na tem, kar je mati pravila o Franjičini ceni bilo je vender nekaj resnice. slovanskih časnikarjev v Ljubljani (gs;. dr. Karolu Trillerju ali dr. Evgenu Lampetu) svojo udeležbo prijaviti. pokri tje stroškov za izdajo brošure blagovoli vsak udeleženec doposlati 10 kron. Samostojni predlogi se morajo naznaniti pripravljal - veži zaškripala so vrata — na prag je naglo nemu odboru v Ljubljani vsaj osem dni pred shodom pritekla velika silna žena v spodnji obleki z nagimi lakti in grlom. » Kdo ie tou? zakričala je prestrašeno, m s Slavnost kranjskih gasilcev. V soboto in v nedeljo so kranjski gasilci lepo poslavili 701etnieo ustanovitelja kranjskega gasilstva gosp. Frana Doberleta. Slavljenec, plašno grozo razlegal se je njeni glas kričoč n Luka porojen aprila 1832. 1. v trnovski žari v Ljubljani, si je moj Luka"! s svojo marljivostjo in s svojo delavnostjo ustvaril cvetočo obrt i n si n pridobil občoo spoštovanje, zlasti še, ker se je Ne kričajte"! odzval se je že od priprtih stop- vedno in z vnemo žrtvoval za javni blagor. Deloval je dolgo ničnih vrat sinov glas. Luka se je potem, od prazničnega oblačila zopet razpravil, dolgo gledal po zazorevaječi krajini, kako se povsod beli ta tihi mirni sneg . . . Novice. Osebna vest. Stavbni svetnik Ljubljani, gosp Roman W a s c h i c a pri dež je imenovan vladi v višjim stavbnim svetnikom. Za mestne uboge. Dobrotnik noče biti ime novan, daroval je mestnemu ubožnemu zakladu v Ljubljani znatni znesek 300 kron. »Matica Slovenska« je razposlala ravnokar svoje književno darilo za leto 1901, ki obstoji iz sledečih knjig: Zbornik III. zvezek. Uredil Pintar, natisnila Narodna tiskarna. Vsebina: Dr. K. Štrekelj : Prešeren in narodna pesem. 2. Fran Orožen: Nekoliko o zemljevidih slovenskih pokrajin v prejšnjem in sedanjem Času. Ivan Prijatelj: Puškin v slovenskih prevodih. X. Turjaški, karlovški general. drobiž iz leta 1839. Ivan Vrh o v e c : Ivan Ste klasa: Herbart Šle binger: Književni ustanovitvi šent- . Ivan jakobske, frančiškanske in trnovske fare v Ljubljani, Vrbovec: Dve predavanji o ljubljanskih pokopališčih Dr. K. Glaser: Bibliografija slovenska. Letopis za leto 1901. Uredil Evgen Lah Natisnila Blasnikova tiskarna. III Knezova knjižnica. VIII. zvezek. Uredil Fran Leveč. Natisnila Narodna tiskarna. Vsebina: Ivan Cankar: Tujci. 2. Fr. Kr. Meško: Črtice: Besede otožnosti. Slika. Razne poti. Sen poletne noči. C. F. D o 1 j a n : Lajnar. časa v občinskem svetu in v trgovinski in obrtni zbornici, od leta 1869. pa se je oprijel težavnega dela, organizovati kranjsko gasilstvo. V letu 1870. je bilo ustanovljeno ljubljansko gasilno društvo. Gosp. Doberlet je prevzel načelstvo in deloval na to, da se je društvo lepo razvilo. Več kakor četrtstoletja je bil načelnik ljubljanskega društva in isto je tako srečno organiziral in spopolnil, da se lahko primerja vsakemu drugemu. Vrh tega se je gosp. Doberlet neutrudno zavzemal, da se je gasilstvo organiziralo tudi po deželi Leta 1888. so se vsa društva združila v „Zavezo", katere vedno marljivi in vstrajni načelnik je gosp. Doberlet vkljub svojim 70 letom še danes. „Zaveza" je ustvarila potrebno jednotnost v gasilstvu, kar je / koristilo ne le gasilstvu, nego tudi občinstvu. To so zasluge, katere vsa dežela slavljencu s toliko večjo radostjo pripoznava, ker je gospod Doberlet delal vedno nesebično, iz gole ljubezni za stvar, za javno korist, za blagor prebivalstva, kar je dandanes postalo že redko Zasluge gosp. Doberleta je pripoznal cesar, podelivši mu leta 1880. zlati zaslužni križec s krono. Povodom potresne katastrofe leta 1895. j e bilo Doberletu izrečeno Najvišje pripoznanje za njegovo delavnost. Vrh tega je gosp. Doberlet bil izvoljen častnim članom „Zaveze". Na mnoga leta! Okrajna bolniška blagajna v Kranju je bila do- sedaj tretjič revidirana Tretjo revizijo ie izvršil odposlanec Zveze dr Oi mad Našel je vse v najpopolnejšem redu in izjavil, da si Kranj lahko čestita, ker je ta bolniška blagajna najbolj uzorno vodena, dasi ima skoro najmanjše upravne stroške. Nova volitev v bolniško blagajno se bo vršila v nedeljo. Razpust zadruge pekov in kolačnikov v Ljub- V četrtek teden imela je zadruga pekov in kolaČiiikov uri popoldan svoj občni zbor v gostilni pri gosp. Egi- ljani. ob Slika iz življenja. IV. Zabavna knjižnica. Tiskala? Blasnikova tiskarna. Vsebina: 1. Štiri bajke Saltikova-Ščedrina. (Prevel raziia poročila o delovanju odbora in se diju Bončarju. Predsedoval je gosp. Ivan Schrey. Navzoč bil tudi magistratni svetnik gosp. S e š e k. Ko so se podala izvršila nadome- Ivan Prijatelj.) Peter Bohinjec: Za staro pravdo. (Po- stilna volitev namesto izžrebanih članov odbora, se je prešlo vest iz leta 1515.) V. Vojvodina Kranjska. (Slovenske zemlje IV. del.) Prirodoznanski, politični in kulturni opis (33 podob). Spisal Fr. Orožen. Natisnila Blasnikova tiskarna. VI. Slo- k zadnji točki „Raznoterosti". Tukaj se je oglasil besedi gosp. Avgust Jenko, ter predlagal razpust zadruge.« Ta predlog je motiviral s tem, da je vse zadružno delovanje brezuspešno venske narodne pesmi snopič. Uredil dr. K. Štrekelj. na razne vloge kompetentna oblastva niti ne reagirajo. Natisnila Zadružna tiskarnica. Proti razpustu sta govorila gosp. Iv. Bizjak in gosp. Žagar. Vzpored IV. shoda slovanskih časnikarjev, se bo vršil v Ljubljani o binkoštnih praznikih, je določen Po dolgi debati dal predsednik Jenkotov predlog na gla- sovanje; predlog je bil sprejet z vsemi proti dvema glasoma. tako-le: Dne 17. maja soboto): ob zvečer komerz v Seveda se razpust ne izvrši, ker to po zakonu ni dovoljeno. „Narodnem domu". Dne 18. maja (binkoštno nedeljo): ob Ribarski okrajni odbor za Kranjsko oddaja zj utraj na Rožniku bV. maša in skupni zajutrek; ob nekaj tisoč enoletnih šarenih postrvi (trutta iridea). Ta vrsta 9. dopoldne zborovanje v „Mestnem domu dovanje Ljubljane in okolice; u ob popoldne ogle- vspeva posebno v ribnikih z dovoljnim pretokom vode, iz katerih so iztrebljene ščuke. Za odjemalca iz Kranjske se oddajajo te 7. zvečer banket v „Na t Stran 148. NOVICE Letnik LX. šarenice za polovico tržne cene. Glede ščuk je omeniti sledeče: ta riba je tako silovita roparica, da ne žre samo manjših rib, ampak da tudi tako velike napada, katerih ne more požreti, prizadeva jim pa rane. Ranjene, odrte ribe pa v ribnikih poginejo, kadar se voda ogreva. Nadaljno pojasnilo daje načelnik okrajnega ribarskega odbora dr. Fran Vok, notar v Ljubljani. — Dva sirokaldejska duhovnika je v torek aretovala ljubljanska policija, ker sta brez dovoljenja pobirala milodare za gradnjo cerkve sv. Jožefa v Giseri v Mesopotamiji, katero so baje Turki pred petimi leti podrli. Duhovnika Seia Gilieana in Ilie Juene nabrala sta po Hrvatskem in Kranjskem milodarov, a nimata nobenih dokazov, da sta denar komu odposlala in tudi pri sebi nimata denarja. Najbrže sta denar zapravila. Pred par leti sta tudi dva taka duhovnika beračila po Avstriji, katera sta bila potem nekje aretovana in se je menda izkazalo, da sta židovska goljufa. Listine, katere so se dobile pri aretovanih duhovnikih, so vse stare in neveljavne. Policija je menda sirokaldejska berača izročila sodniji. — Dolenjske železnice in uprava državnih železnic. V pogodbi, ki se je oklenila med upravo državnih železnic in društvom za zgradbo omenjenih prog, se je pri kon-cesiranju tudi sklenilo, da se oddaio prebitki, ki se izkažejo po izplačilu obresti in odplačil, upravi državnih železnic. Ker se je to lani zgodilo prvič, da so imele te železnice nekaj prebitka, zahteva država brezobzirno istega zase, dasi še niso plačana posojila, ki jih je dovolila dežela podjetju. Vsled tega je vložil kranjski deželni zbor prošnjo pri vladi, naj spremeni v tem smislu pogodbena določila. Z ozirom na deželne finance bi pač bilo prekruto, ako bi se vlada ne ozirala na prošnjo. — Kranjska hranilnica je imela v minolem letu 364.247 kron čistega dobička, iz katerega je dala 40 000 kron za pokojninski zaklad svojih uradnikov, 40.000 kron za zaklad za zgradbo nemškega gledališča v Ljubljani, 15.160 kron za razne dobrodelne namene, 44.020 kron za podporo učnim in jednakim zavodom — filharmonično društvo je dobilo 23.700 K, „Glasbena Matica" pa 400 kron! — 41.380 kron za javne namene in raznim društvom. Rezervni zaklad znaša sedaj 8,791.170 kron. — Nemško gledališče v Ljubljani. Kakor poročajo nemški listi, je narasel z zadnjim darilom kranjske „Sparkasse" fond za zidanje nemškega gledališča na 400.000 kron ter se misli v kratkem času pričeti s stavbo. V ta namen je že kupljeno Cenkerjevo posestvo. — Novo društvo slovenskih visokošolcev. V Ljutomeru se je ustanovilo počitniško društvo slovenskih visokošolcev za Slovenske gorice. Imenuje se „Bodočnot" in bo prirejalo poučna predavanja praktično naobraževalne vsebine. — Nenavadna starost. Na veliko nedeljo je umrla, pravzaprav zaspala, blizu Konjic posestnica Marija Kline, ki je lanske binkošti obhajala svoj lOOletni rojstni dan. — Mariborskim županom je bil izvoljen dosedanji podžupan, deželni poslanec in odbornik dr. Karol Schmiderer. — Ptujski Nemci med seboj. Na velikonočni ponedeljek je razposlal s pošto po Ptuju in okolici občinski svetnik Konrad Fürst neki spis, v katerem očita in dokazuje s številkami županu Ornigu tako slabo mestno gospodarstvo, da mora priti v najkrajšem času do poloma. — Dementirana vest. „Slovenec" in „Edinost" sta poročala, da so pri zgradbi nove istrske lokalne železnice nekateri italijanski častniki bili uslužbeni kot delavci in to priliko porabili za vohunjenje. Vlada sedaj razglaša, da je to stvar natančno preiskala, a se je izkazalo, da je rečena vest popolnoma izmišljena. * — 390 000 sardel so ujeli veliki teden pri Fazani v Istri. Eno tretjino so jih nesli na prodaj v Pulj, dve tretjini pa v Trst; v Pulju so jih prodajali po vinarju. — V Rušiču v Furlaniji, kjer agitira grofica Latour za izstop iz katoliške cerkve, je te dni 12 družin izmed njenih kolonov prestopilo k protestantizmu. — V Ameriko se je odpeljalo ta teden iz Ljubljane 236 oseb. Dva tanta, ki sta jo hotela popihati v Ameriko ne da bi bila že zadostila vojaški dolžnosti, je policija prijela. — Svarilo pred kupovanjem srečk. Iz zanesljivega vira se nam poroča, da se peča tvrdka „Fondsenbank" v Haagu, Prinzenstreet 24, s prodajo srečk jako sumljive vrste. Toliko v svarilo pred kupovanjem srečk, ki jih omenjena tvrdka prodaja. — Umrl je deželnovladni višji stavbeni svetnik gospod Ivan S vi til. — Eksplozija na železnici. Ko je te dni zjutraj ob 51/2 uri odhajal poštni vlak z Reke proti Št. Petru, razleteli sta se dve dinamitni patroni z groznim gromom pod vlakom. Strojevodja je takoj vlak ustavil. Škode ni bilo nobene, ker sta bili patroni majhni. Sodi se, da je kateri sedaj štrajku-jočih delavcev položil patroni na tir, — Huda nevihta. Dne 4. m. je v Rabški dolini okoli Feldbacha na Štajerskem skoraj pol ure padala kakor lešniki debela toča, ki je pokrila zemljo liki sneg za par centimetrov. Razne setve, kakor deloma tudi sadno drevje je uničeno. — Uboj. Na velikonočni ponedeljek so se v Selo-Šumberku pri Žužemberku v Ozimkovi gostilni stepli. Gostilničar Ozimek in 231etni Ivan Kmet iz Podbukovnika sta bila v tem boju ranjena. Kmet je šel sicer sam domov, a je vsled dob-' ljenih poškodeb umrl. Pet fantov, ki so se udeležili pretepa, je že zaprtih. — Samomor. Katra Koprivnikar, stara blizu 60 let, v Šmartnem pri Litiji kakor tudi v Ljubljani znana potovka obesila se je v Šmartnem v ponedeljek zjutraj v kamri na vrv ter so jo našli pol ure potem, ko je smrt že popolnoma dovršila svoje delo. Vzrok samomoru ni natančno znan; govori se, da se ješeni zmešalo — Nesreče. Te dni je tovorni vlak, ki je vozil iz Postojne proti Prestranku, sunil železniškega čuvaja Ivana Vičiča ter ga vrgel 6 m daleč v neko skalo. Eno uro kasneje je izdihnil. Bil je ravno pri kosilu, ko je zapazil, da se bliža vlak, kateri je nekaj minut prehitro vozil. Vičič je tekel ven, da bi signalno ploščo izdrl, a bil je prepozen. Bil je občespo-štovan in miroljuben mož. N. v m. p.! — Posestnik Josip Ceglar z Velikega črnela je v ponedeljek sežigal pri svojem gozdu suhljad. Vsled vetra se je vnel tudi gozd. Ceglar je gasil, kolikor je mogel in bil pri tem tako opečen, da je naslednji dan umrl. — Trdovraten samomorilski kandidat. Janez Zupan iz Spodnjega Jelenja se je 1. aprila poskusil obesiti. Njegovi hčeri sta ga še pravočasno zapazili in s svojim kričanjem privabili sosede, ki so prerezali jrv, na kateri je Zupan visel. Zupan pa sosedom ni bil hvaležen, nego novič poskusil se obesiti, sosedom pa grozil s požigom, ako bi ga ovirali pri izvršitvi tega namena. Sosedje se za grožnjo niso zmenili, pač pa poskrbeli, da je bil Zupan oddan v blaznico. — Lešnik zadušil. Trinajstmesečnemu otroku je dala pred kratkim na Nemškem mati lešnike, da bi se igral. Potem je odšla po opravkih Ko se je vrnila, našla je otroka mrtvega. Zadušil se je z lešnikom. — Največja lokomotiva sveta. V Ameriki so napravili velikansko lokomotivo, in brez dvojbe je ta največja na svetu. Lokomotiva s tenderjem je dolga 24 m in visoka 6 m. Dimnik je 1 m visok. Teža tega kolesa znaša 145 000 kg. Rabi se ta velikanska lokomotiva izključno za prevažanje žita in vleče 500 polno naloženih voz. Letnik LX. NOVICE Stran 149. — Pet dni in pet noči v cerkvi. K neki vasici v francoski šolski bratje; ta zavod obiskujejo tudi paganski dečki. Krušnih gorah so dozidali nedavno novo cerkev. V stari cerkvi V bližini se nahaja še majhen zavod za uboge kitajske deklice, pa še blagoslavljajo mrliče predno jih pokopljejo. Pred par v katerem so samo tri redovnice Canosiane. Ljudstvo je tukaj dnevi je bila zopet neka pogrebna slavnost. Pri blagoslavljenju prijazno in mirno; zrak ugoden, tudi mraza ni prehudega ; mrliča v stari cerkvi je zaspal bedasti delavec Ries. Ker se ravno, ko to pišem, začelo je malo snežiti. — Odišlo nas je ni nihče zmenil zanj, je ostal v cerkvi, katero so zaklenili, pet semkaj v misijon 5 patrov in 3 bratje frančiškani, ki smo se dni in pet noči. Ko so tedaj slučajno zopet odprli cerkev, so zbrali v laški Genovi. Priporočava se v molitev vsem ljubim ga našli napol mrtvega vsled gladu in mraza. Slovencem: 0. Baptist in brat Urban, slovenska fračiškana na — Kako se preračuni cena dijamantov. Dijamant Kitajskem. — Catholic Mission, pošta: Hankow". , se tehta po karatu, to je zelo mala teža ter dijamant, ki tehta — Padel v hudičevo olje. V Hammondu je Frank en karat, je velik kakor lečino zrnje. Torej jednokaratni dija- Spencer, uslužben pri Grasselli v Chemical kompaniji v tem mant stane 240 kron. človek bi menil, da se za dvakaratni mestu, padel v veliko posodo, napolnjeno s hudičevim oljem, težki dijamant plača še enkrat toliko. Toda temu ni tako, kajti Nobeden njegovih tovarišev ni bil zraven, ko se mu je pri- kolikor večji je, dražja je tudi njegova teža. Za dvakaratni petila nesreča, in plaval je že nekaj časa semtertja v posodi, • * i dijamant se plača čveterno ona cena, ki smo jo omenili za predno so slišali njegovo vpitje. Ko je prišla pomoč in so ga jednokaratni dijamant t. j. 4krat po 240 kron. Dijamant ali potegnili ven, je začela kar padati od njega obleka in z njo briljant od štirih karatov stane 16krat po 240 kron. Pri celi kosi mesa. Spencer je trpel velike bolečine. Če tudi ni posebno velikih in lepih dijamantih plača se razun izraČunjene bilo mesta na njegovem telesu, kamor ni segla huda tekočina, svote še navadno velika svota posebej. Seveda te številke veljajo je vender en dan Še živel. za dijamante prve vrste, ki so popolnoma čisti, ali kakor je — Spreten tat. Francoski poslanik v Petersburgu strokovni izraz, ki obstoje iz „čiste vode". V prejšnih časih marki Montebello in veliki knez Vladimir sta se nedavno po- so plačevali dijamante karat po 140 kron, danes se je podražil govarjala o prekanjenih pariških tatovih. Knez je ponudil stavo, na 240 kron. Dijamanti druge vrste, ki so malo manj čisti, da se tudi v Petersburgu najde talent, ki bo poslanika pri so nekoliko ceneji, a še vedno zelo dragi. Dijamantov prah, s največji paznosti okradel. Drugi dan je priredil knez veliko katerim brusijo dijamante in ki ga vporabljajo steklarji za pojedino, h kateri je povabil poslanika; ob enem pa je poslal rezanje stekla, litografi za vrezanje črk v trdo kovino in drugo, k policiji po „najboljšega" žepnega tatu, ki so ga baš imeli oni prah pa se plačuje po 80 kron karat. v zaporu. PreobleČejo ga v livrejo ter mu obljubi knez svobodo, — Koliko je veljalo, ko je zadnjič car obiskoval ako poslanika prav spretno okrade. Poslanika pa še vpraša Francijo? „Republique fraise" piše: „Francoska zbornica knez. ka) ima vrednostnega pri sebi in naj posebno pazi na poslancev je te dni tudi potrdila predložene račune, ki zadevajo svo)° zlato uro- Že med obedom vpraša knez poslanika, koliko stroške zadnjega carjevega obiska. Popravljanje grada v Cam- Je ura- na kar ta P0SGŽe v žeP ter izvleče - repo na veri-piegni je veljalo 558.000 frankov in za razsvetljavo, pojedine, žici- Brž Poseže v drugi žep, pa tudi tukaj ni zlate tobačnice. predstave in darove je potrošil zunanji minister 603.000 frankov. Vrbu teS'a sta mu manjkala s prstov dva prstana. Knez po-Ministrstvo javnih del je imelo stroškov 180.700 frankov. kliöe navideznega služabnika, naj vrne poslaniku izmuznjene Notranji minister je plačal za policijsko službo 96.500 frankov. stvari- Toda kako se. začudi, ko „umetnik" pokaže dve zlati Vojaški minister je pa porabil za varstveno stražo, za parade uri* veö prstanov in drugih dragocenosti, katere je izmaknil itd. 1,332 000 frankov. Ako se oziramo še na manjše stroške, knezu- Izpustili so ga iz zapora, in knez mu je priporočal, smemo trditi, da je štiridnevni obisk carjev veljal 2 862 000 naJ Sa ne preživlja več njegova „umetnost". frankov. Ako vzamemo v poštev še stroške, ki so jih imela — Slepec je maturirah V Elberfeldu je maturiral razna mesta, n. pr. Campiegne, Dünkirchen in Reimes in slepec Karol Schmittbetz. Napravil )e zrelostni izpit z odliko, stroške predsednikove, so po tem takem potrošili vsaki dan Največje težave sta mu delali algebra in kemija. V jezikih je blizo 1 milijon frankov.. napredoval vedno izvrstno. Podpirale so ga dame, ki so mu — Jermenarska in sedlarska obrt v avstroogrski knjige čitale in ga eksaminirale. armadi. Leta 1900 izdelalo se je jermenarskih in sedlarskih ~ Čudna ideja. V Parizu je bogata dama hotela dan, izdelkov za avstroogrsko armado za 201.639 kron in lansko ko se Je poročila njena hči, proslaviti na prav originalen način. leto 1901 za 202 468 kron. Prosilo je za to delo 37 zadrug Sla je v vse javne zastavljanice, ter zahtevala, da se vsi po- in 115 zadružnikov. Za delo so tudi prosili trije posamezni ročni prstani oddajo lastnikom, ker je pripravljena odkupiti prosilci. Delo se je razdelilo in je na vsacega odpadel znesek vse ona. Vender pa se je o množini prstanov nekoliko motila. 650 kron. ker bilo jih ni nič manj nego 63 000 ter bi stala njih od- — Celo mesto kupil. Iz Pittsburga se poroča: J. W. Ednina nič manj kakor pol milijona frankov. Dami seveda Garland, predsednik Harland Chain kompanije, ki izdeluje že- Potem ni bilo mogoče izvršiti svoje dobre ideje. Pred kratkim lezne verige in ima že velike delavnice v Ranki, je kupil celo resil je lastnik nekega poročnega prstana, istega, ki je ležal mesto Moravih, v Lavnece county, na progi Pittsburg & Lake vže 37 let sastavljen. Leta 1857 dobil je nanj 17 frankov Erie železnice in poleg tega še 600 akrov zemlje v bližnji ter do tetos vplačal še čez 50 frankov obresti z% to, da ni okolici. Cena vsemu je bila 300.000 dolarjev. Na kupljeni zaPa<*el. Drag spomin mu je moral biti, da ga je vzdrževal zemlji se to začela nova industrija in zidalo se bo tudi novo toliko ter plačeval vedno nove svote obrestij, da si ni mogel mesto. Ime Moravia se bo spremenilo v West Pittsburg. Staro spraviti do letos naenkrat 17 frankov skupaj, da bi ga rešil. mestece ima sedaj približno sto hiš. — Koliko se pridobi zlata? Predlansko leto se je — Slovenski misijonarji na Kitajskem. V jeseni pridobilo vsega zlata v vrednosti 313 milijonov dolarjev, ter sta odšla dva slovenska frančiškana v misijon na Kitajsko. se le v zaveznih državah pridobitev zlata pomnožila za 7 mi-Sedaj sta pisala v domovino: „Srečno smo prišli na določen üjonov, v Kanadi za 4 milijone, v Avstraliji za 16 milijonov, kraj v mesto Vučang, 10 minut od mesta Hankow. V Vučangu a v Indiji za Po1 milijona dolarjev. V južni Afriki &e je vsled imajo škof svoj sedež, a v Hankowu je prokuratura za naš vojne 2 Angleži zmanjšalo pridobivanje zlata za 7 in pol mi- misijon. Škofovo' stanovanje je precej prostorno, (tukaj tudi mi ^j003- dolarjev ter se zmanjšuje še nadalje. stanujemo), tudi cerkev je čedna in velika. Tik cerkve stoji — V Ameriki oropali vlak. Iz Branchville se poroča: semenišče za kitajske klerike, katere podučujejo naši patri Skoro na istem mestu kakor pred dvemi leti, le pet milj proä frančiškani. Na nasprotnej strani je kolegij, katerega vodijo od tukaj so roparji po dobro izpeljanem načrtu vstavili okoli Stran 150. Letnik LX. 7. ure zvečer osobni vlak Southern železnice ter vlomili v pojasnil vrednost „krajcarjev" in takoj sta jo mahnila za be- ekspresni vagon. V mraku se je vtihotapilo sedem ali osem račem. Ko sta ga slednjič našla, je ta dejal, da si je za milodar kupil frakelj žganja pri Židu. Vsi so odhiteli k Židu, a mož na platformo med lokomotivo in vagonom za prtljago. Nihče jih ni bil zapazil. Kmalu so nastavili svoje Winchester- ta je dejal, da berača ne pozna, in da od njega ni dobil ni-puške na kurjača in strojevodjo ter jima ukazali, ustaviti vlak. kakih zlatov. Revež Klosik je tako izgubil svojo 14dnevno plačo. Zlat lovorov venec za Delareya. Iz Madrida Don so ekspresni Quijote" posebno svečanostno številko, katere skupiček se porabi Kurjač je skočil raz vlak, strojevodjo pa so pridržali. Pri tem je bilo izstreljenih vlakovi uslužbenci nekaj podati strelov. Brezpogojno so se morali poročajo, da izda uredništvo republičanskega tednika lopovom. Odpeljali vagon in se odpeljali naprej. Ko so prerešetali blagajnico, so za nakup zlatega lovorovega venca, zopet vlaka, zapodili strojevodjo nazaj z lokomotivo po ostali del se izroči Delareyu. potem brez vsake druge zamude dospel semkaj, žumalisti in pisatelji. Svečanostno številko lista nDon Quijote" spišejo odlični španski Tatovi niso nadlegovali potnikov in ne ve se dobro, koliko so odnesli. Pravijo, da jih nihče ne pozna. Angleži na Štajerskem. Dunajsko ministrstvo je dovolilo angleški delniški družbi „The Göriach Coal Mining nesel Odpovedana ljubezen. Neki pruski list pri and Gyps Works Limited", da s sedežem v Göriach na nedavno ta oglas Gospodu na znanje, da Gornjem Štajerskem Koplje premog po celi deželi ter prideluje nama s tem ker je preklical svojo priznano ljubezen, ni mavec. V Göriach se postavijo tudi velike fužine. provzročil nikakega presenečenja ali bolečine, ker je storil to Cecil Rhodes — umrl. Jeden največjih milijonarjev pač v pijanosti Druga pa je z razžalitvami! Teh Yam ne na svetu. Cecil Rhodes je umrl v južni Afriki. Njegov oče je pustimo tako zlahka, in mesto pred altarjem, razgovarjali se bil angleški duhovnik. Ker je bil Rhodes deček slabotnega bomo pred sodnikom večjemu 3 krone) si Po lahko svoj stari dežnik (kupn cena zdravja, ga je poslal oče v južao Afriko, kjer je res ozdravel. Gosp in hči sami pridite, ako imate pogum. Vrnivši se na Angleško je dovršil gimnazijo ter se vrnil v južno Afriko in začel v Natalu pridelovati bombaž. Ko so našli Literatura starih Egipčanov. Stoletja in stoletja slikala je zgodovina Egipčane, ki so živeli pred Kristusom, kakor povsem resne in stroge ljudi, ki so se pečali edino z verskimi in filozofičnimi vprašanji. Ko se pred kakimi 50imi leti dobila v nekem starem grobovji tudi neka pravljica, pisana na papirusu, prva do tedaj, menili so učenjaki, da je to pri Kimberleyu prve demante, je hitel tudi Rhodes tja in sam iskal demante. A nakrat se je vrnil na Angleško in dovršil vseučiliške študije. Potem pa se je vrnil v Kimberley, ustanovil podjetniško družbo za kopanje demantov ter pokupil skoraj vse so mu donesli milijone, postal je minister v ]ame. Demanti Kaplandiji ter podpiral Jamesona, vdrl v deželo Burov. neka prespodoba božanstva in da ima to ves drug pomen. Toda, ko so se take najdbe množile, spoznali so, da so tudi Egipčani imeli svojo zabavno literaturo, da so bili ravno tako ljudje iz mesa in krvi, ki so se zanimali za potovanja, zabave, šale, da so imeli ravno tako svoje narodne pesmi in pravljice, Rhodes je bil bistroumen, brezobziren in praktičen politik angleški, zato pa je bil med najbolj sovraženimi možmi Afrike. Zadnje njegovo podjetje bila železnica od Kajire do Kap- stadta. Lani je bil zato pri Viljemu bolezni na srcu. a sedaj je umrl radi kakor jih imamo dandanes Našlo se je namreč mnogo po- pisov potovanj, mnogo pesmij o lepoti žene, o njeni lokavosti in nezvestobi. Vidi se posebno v nekaterih pesmij, ki izvirajo iz dobe 1200. pred Kristusom, kako so slavili svoje veli- Loterijske srečke. kane in kako so bili dovzetni do poezije pesništva. Oni so tudi veseli in zabavni, o tem so zapustili pisane znali biti sledove. Ribe v Aniži pokončane. Prebivalstvo ob Aniži je hudo razdraženo, ker mu je montanska družba po dotoku Erzbacha zastrupila sloveče in zelo bogato ribarstvo. Imenovane tovarne so izpraznile v Erzbach neke barvine, strupene odpadke. Na 20 km daljave je bila Aniža črno barvana, a isto- V Lincu dne V Trstu dne V Pragi dne aprila t. 1.: 75, 19, 82, 52, 54. aprila t. L: 68, 29, 52, 11, 87. aprila t. L: 51, 12, 80, 72. Tržne cene. V Ljubljani dne 11. aprila 1902. Pšenica 10- časno je že tudi nesla reka na tisoče in tisoče mrtvih rib na rž K 7 30 h, ječmen K ajda K 6 50 površju vseb plemenitih vrst in velikosti od 25 kg težkih. Öez dva dni so izvlekli pri Steiru na cente najmanjših do proSo K 6 — h, turšica K 6 20 h, leča K 10* - h, fižol K 7 mrtvih rib. Reka je ostala čisto mrtva. Poslanec Beueile vsled tega interpeliral v državnem zboru. Vse cene veljajo za 50 kilogramov. Buri se selijo. Poroča da okraj Tananarivo v Madagask dospelo večje število Burov z ženami in otroci prosit guvernerja, naj jim proda 200.000 hci zemlje za ceno Guverner jih je prijazno sprejel in ). Med temi izseljenci so baje tudi so- dveh frankov za 1 ha usliŠal njihovo prošnjo, rodniki Joubertovi in Bothovi. Izseljenci razpolagajo s svoto štiri milij frankov in čuje se, da se jih hoče še več nase- liti v Madagaskarju Draga šala. Delavec Klosik v Vitkovicah se hotel z ženo malo 20 kron) in dejal nova dvahelerja". pošaliti : „Glej Žena se pokazal dva zlata (po ter to je vse, kar so mi dali dva jezila, ker ni poznala vrednosti tobak, dala „dva zlatov in je v jezi, ko si je mož odšel po krajcarja" med tem prišedšemu beraču. Ko se je Klosik vrnil, je izvedel od žene, da je krajcarja dala beraču. Zdaj ji je to Odgovorni urednik Hajko Pirkovič. Tisk in založba J. Blasnikovi nasledniki.