Izhaja vsak četrtok. Cona mu jo G K na leto. (Za Nemčijo o K, ža Ameriko in dru?e tn.ie državo K.) — Posamezne številko se prodajajo ........po 10 vinaiyov. - Slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo. Spisi in dopisi so pošiljajo: Uredništvu „Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Naročnina, roklamaolje in in-serati pa: Uprarnišuvn „Domoljuba'. —— Ljubljana, Kopitarjeva ulica —— Štev. 14. t- . -.—=---i—-r--r-- V Ljubljani, dne 4. aprila 1918. Leto XXXL ——-—--rH Ali bo — ali ne bo? Izjave Jugoslovanov, posebno Slovencev za jugoslovansko državo prihajajo do vrhunca. Vse se je kosalo, od občine do občine, od zastopov do zastopov, od društva do društva, od moža do žene, od tanta Jo dekleta, da mogočno in slovesno izjavijo, da bi bili radi gospodarji na svoji '.emlji, da bi uživali taiste gravice z drugimi narodi v državi, da bi pale stare vezi, ki so oklepale naš narod kot narod druge vrste, kot narod neenakopravnosti in poli-lične sužnosti. In zdaj? ali bo — ali ne bo? Ali bo-lemo to tudi dosegli, po čemer tako hrepeni jugoslovanska duša, kar tako satnu-«avestno zahteva jugoslovanska raja? Edinost, to staro naše dete grenkosti, se je vendar enkrat pokazalo v vsi svoji moči in veličastvu, le majhna peščica je, Iti hoče našemu narodu še nadalje uspavati iisočletno mrtvilo in mu preprečili uresni čenje pesnika preroka: Le vstani, borni narod moj, Do danes v prah teptan ,., Slovenci smo storili v polni meri svojo lolžnost in sveta naloga naših poslancev delo nadaljevati in izvršiti. Žc leta 1908. Sne 16. januarja so naši poslanci sklenili v Kranjskem deželnem zboru na predlog ir. Kreka glede aneksije Bosne in Herce-",ovine nastopno izjavo: »Deželni zbor po-■druvlja aneksijo Bosne in Hrcegovine v rdni nadeji, da je s tem izvršen predkorak { združenju vseh južnih Slovanov naše monarhije v državno-pravno samostojen or-ianizem pod žezlom habsburške dinastije.« 30. maja 1917 pa je poda! v državnem 'boru dr. Korošec kot načelnik jugoslovanskih poslancev že znano izjavo ali deklaracijo, tičočo se jugoslovanske države la podlagi narodnega in hrvatskega državna prava. Od takrat je ta naša misel zorela in dozorela do vrha. Ves jug je prepričan, da je to edina pot, po kateri pridemo do svojih pravic in svoje samostojnosti, da je to naš minimalni program« ali najmanjša naša zahteva za prelito kri naših mož in fantov. Seveda nam spet zabrni v misel vprašanje: ali bo — ali ne bo? Ali je iz-peljiva naša želja, ali je uresničljiva naša zahteva? Dvoje je mogoče. Ali pridemo Slovenci do zjedinbe slovenskih dežela v smislu stare Ilirije brez odprave dualizma — ali pa do zjedinbe vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov na avstrijskem jugu, torej z odpravo dualizma. V prvem slučaju bi padle sedanje deželne meje in bi bili vsi Slovenci združeni v narodno celoto v Zjedinjeni Sloveniji. Ta prevrat bi se dal izvršiti s spremembo ustave le potom državnega zbora in gosposke zbornice. Ker so o tem vsi avstrijski Slovani edini, bi se zato morda tedaj našla večina v državnem zboru. V drugem slučaju pa bi se moral odpraviti dualizem, to je precep naše države na dve polovici, Avstrijo in Ogrsko. Ogri bi morali odstopiti, kar so dobili leta 1867., namreč Hrvatsko s Srbsko vojvodino. Tega pa Ogri ne bodo dali radi, vsaj z lepo ne. Mogoče bi se bilo sporazumeti z Ogri le z velikimi koncesijami. Ravno zdaj prt mirovnih pogajanjih z Rumunijo bi bila zalo največja prilika. Seveda bi bili mi Slovenci že nekaj dosegli, ako dobimo zaenkrat zjedinjeno Slovenijo, zlasti še. če se ji pridene Dalmacija, ki je v tostranski državni polovici ali Cislajtaniji, toda pravo veljavo in ugled bomo šele zadobili v tem, ako namesto dva-milijonskega naroda tvorimo sedem-milijonski narod Slovenccv, Hrvatov in Srbov pod habsburškim orlom. Že leta 1908. so naglašali vsi naši poslanci v-kranjskem deželnem zboru, dn ne gre pri združenju Slovcncev in Hrvatov v samostojno celoto samo za nas, ampak za državo in cesarsko hišo — dinastijo. Dualistična ustava je bila ena najusodnejših napak, ena najžalostnejših zmot avstrijskih državnikov,« je govoril dr. Krek 15. januarja 1909. »Prihodnost in moč Avstrije leži \ federalizmu, v sporazumljenju vseh narodov in le s federalizmom bo im^lo naše cesarstvo tisto moč in veljavo, katero mi želimo iz vsega našega srca.« Ko ?jm poslednjikrat govoril z dr, Krekom na dan občnega zbora Kmetijske družbe, je prišel ravnokar od avdijence pri zelo visokem dostojanstveniku na Dunaju. Ta mu je odgovoril na pritožbo glede nemških uradnikov po slovenskih deželah, da »lo mora biti po vojski drugače.« Tri- . krat je ponovil le besede in poudarjal, da' gredo vsakemu narodu njegovi uradniki, ki bodo govorili njegov jezik in vpoštevali njegove šege. In to je ravno ena največjih" rak-ran na telesu našega naroda, da imaje' tuji uradniki največjo moč, čast in veljavo! na Dunaju, tujci, ki ne znajo našega jezika, ali ki ne razumejo našega ljudstva, ga ši-< kanirajo, pritiskajo in povsod prednjačijtf z-nemško nadvlado. Kako težko je dobiti Slovencu državno službo; kaj pa šele, da bi se priril na kako više mesto! In če en-, krat dosežemo Jugoslovani vsaj to, da nam.' nc bodo tujci gospodarili, zlasti po obmejnih deželah, da nam ne bodo rezali tujci od nas pečenega kruha, potem smo že mnogo dosegli, potem bomo že gospodarji sami sebi, potem smo že na pragu jugor •slovanske države, 23. februarja je vlada napovedala V proračunskem odseku predložitev temeljnih točk ustavne reforme. Dr. Benkovič je je pozdravil tako, da mora biti ta ustavna reforma (sprememba) za Jugoslovane le p r e d s t o p n j a k uresničenju deklara-cijskega programa, posebno z ozirom na narodno ograničenje v razmerju proti dru-gorodnim sosedom. Vlada se torej giblje, lačenja kazati voljo, seveda bodo naši poslanci imeli še dovolj truda, da prepričajo nemško vlado, da tako ne more iti dalje In da je že dvanajsta ura za njo, da spregleda, da se avstrijski narodi danes ne dajo več potolažiti z olepšavauji, dobrohotnim prigovarjanjem in Radeckijevo koračnico (Prager Tagblatt). Uvideli smo torej svojo voljo, pa tudi naše zapreke. Zato le upajmo in čakajmo! Dan vstajenja se bliža, Jugoslavija prihaja, danes ali jutri — to nič ne dene, samo da pride. Bc. Pregled po svetu. Evropski položaj. Veliki teden ni toliko teden parlamentarnih sej in političnih govorov, zato so pa ta teden toliko bolj ugibali o političnem položaju in delali načrte za prihodnjo politiko. V ospredju stoje zadnje nemške zmage na Francoskem, kako bodo namreč vplivale te zrna-'ge na ves evropski položaj. Vsenemško časopisje kriči, omamli<- io po teh zmagah: :»Proč z vsakim filistrskim besedičenjem to sporazumu in spravi! Dol z Anglijo!« T< menijo, da bo sedaj ententa delila enako iiöodo z Rusijo. Toda zmernejši politiki so 'drugačnih misli. Ti pravijo: »Res, nemške zmage bodo entento prisilile, da bo postala bolj naklonjena za sporazumni mir To-'da da bi ententi vsilili mir meča, je velika zmota! Zakaj če tudi bi Nemci zasedli vso Francijo, imata Anglija in Amerika vendarle še vse morje v oblasti in z njim ves svet kljub podmorskim čolnOm. Lahko se [vojskujeta še na morju in nam zapirala leta in leta vsak dovoz surovin in živil, kav pomeni za Nemčijo gospodarski pogin kljub vojaškim zmagam.« Če bi se torej ■vladni krogi ravnali po vsenemškem vpitju, toli zaželjenemu svetovnemu miru še nismo nič bliže kot smo bili pred Hinden-luigovimi zmagami. Kaj pomenijo sedanje zmage za samo Francijo? Francija je imela še pred krat-ftim prvo besedo v Evropi, to moč je imela tudi še sedaj, seveda ne sama, temveč v zvezi z Rusijo. Ali sedaj je Rusija ponižana, Nemčija nasprotno pa povečana. Tako se bo odslej vsa evropska celina klanjala Nemčiji, če bo Nemčija na Francoskem zmagala, Francija pa bo postala država 'druge vrste, kakor Španija, ob katero vsak zadeva, nobeden se je pa ne boji. Sedaj ne gre več toliko za Lotringijo in Alzacijo, 'gre predvsem za prvenstvo, odtod tako Jiudi in trdovratni boji na obeh straneh. Nič manjša nevarnost ne preti po nemških zmagah angleški nadvladi. Anglija je vedno gledala na to, da so bile vse večje evropske države nekako enakcV močne med seboj. Tako so vedno rabili Anglijo, kateri so hoteli imeti premoč v Evropi. Seveda Anglija je to dobro izrabila v svoj dobiček. Če Nemčija zmaga, bo postala najmočnejša država v Evropi, tako da ne bo rabila niti angleškega prijateljstva. Kaj čuda potem, du Anglija noče odnehati, da je trdovratna kljub svojim porazom! V Avstriji smatrajo Nemci angleški poraz zaeno kot poraz oziroma grob naše 2« prihodnje jugoslovanske države z avstrii-skim cesarjem na čelu. Mi se ničesar ne bojimo! Nikdar nismo veliko pričakovali od nemških, še manj pa od ententinih diplomatov, temveč naša moč je v Bogu, ker je naša zahteva pravična, in pa v nas samih, ki kar koprnimo za to idejo. Zalo zna popolna nemška ».maga morda nekoliko zavleči našo državo, toda pokopala je ne bo. Vsa zgodovina namreč kaže, kadarkoli je bil kruti meč na višku moči, st je skoro čez noč zdrobil v prah, pravična stvar pa je prišla do veljave ter do končne zmage. J z Rusije dohajajo čudne vesti. Večina je potrdila mir z Nemčijo, a znamenja kažejo, da smatrajo v Rusiji ta mir samo kot nekako premirje, dokler ne spravijo skupaj nove armade. Priprave za tako-zvano rdečo armado, ki naj bi štela en milijon vojakov, ima v rokah Trockij. Stare častnike kliče zopet v službo, za nove častnike odpira vojaške šole, v orožju bo moral vaditi vsak državljan. Ali ni to začetek stare zgodbe: vsaka sila rodi sovraštvo in maščevanje? — V Ukrajini se з pomočjo nemških in avstrijskih vojakov vrše kupčije: blago za blago. Mi dajemo orodje, oni pa žito! Pa ne gre popolnoma gladko! Večkrat se skregajo, in i7 Odese ter nekaterih drugih mest so menda celo z orožjem napodili nemške vojake. Slovenec« piše: Ruska vlada se je začela zadnje čase približevati Ukrajini in hoče z njo zopet v prijateljstvu živeti. Ni izključeno, da se združi Ukrajina kot samostojna država zopet z Rusijo. Na Hrvaškem veliko govore, da bo sedanji ban Mihalovič moral odstopiti. Je še premalo uslužen Mažarom. Ogri so menda za nekega barona in Mažarom prijaznega politika, ki naj bi na Hrvaškem izpeljal nove volitve in zastopal »čisto hrvatsko in unionistično'; politiko. To je taka politika, da naj Hrvati ostanejo zase brez Slovencev in avstrijskih Srbov, in sicer v sedanji zvezi z Ogri, Vsak lahko vidi, da je taka politika pač v korist Ogrom, a naravnost smrtonosna za našo jugoslovansko deklaracijo in tudi za Hrvate same. Ni čudno, da se tako potegujejo zanjo ravno Mažari, zakaj ne samo na Dunaju, tudi v Budimpešti se tresejo pred našo jugoslovansko deklaracijo. Na zapadni fronti, od morja do meje Švice, se nadaljuje velikansko borjenje, V borbi stoji na obeh straneh osem do deset milijonov mož, Netnci prodirajo dalje, če se tudi zdi zadnji čas, da se prodiranje ustavi, Še padajo v Pariz iz daljave 120 kilometrov nemške krogle. Prebivalstvo beži iz Pariza. Nemški plen je velikansk: Francozi in Angleži so izgubili silno materijala. Angleške in francoske čete, ki so stale na Laškem proti nam, hite na pomoč, če ne bo prepozno. Na Angleškem in Francoskem vlada silno vznemirjenje: gre se za življenje in smrt. Na Laškem še čakajo, ni izključeno, da se bo začel bojni vihar na tirolski fronti. Od drugod nič bistveno novega. Mir meča aH sporazuma? Na Francoskem divja bitka naprej, en i najstrašnejših v svetovni /,goc!o\ in>. Nemci so dosegli že precejšnje uspehe. A. naše veselje nad dogodki vzlic temu' ni popolno. Temna slutnja, da se oddaljujemo od miru, nam greni življenje. Pravi prijatelji mirti ne uravnavajo svojega mišljenja po trenutni vreči, njihova načela so trdna, sloneča n,! inccin; rodni pravičnosti, zahtevi: vedno enake, bodisi po zmagi ali po porazu. Trdno smo prepričani, da nam te zmage ne prineso miru. Če tudi popolno zmagamo na Francoskem, ostanejo še vedno Angleč Amerikanec in Japonec gospodarji morja, če zabranimo nadalje s podmorskimi čolni dovoz na Angleško, bo začel pač Anglež živeti kot mi, a premagan ne bo. Kako si končno predstavljajo zmago nad Ameriko in Japonsko, nain je najtežja uganka. Da bi diktiran mir celemu svetu, kakor so Rusiji, Rumuniji, o tem dvomijo že največji pohlepneži. Z Rusijo in Rumu-nijo. imamo podpisan mir. Rumunija natu odstopi kos ozemlja, Bolgariji celo Bo-brbdžo, dobi pa del ruske Besarabije. Izvršuje se nemški načrt, da naj Rusija plača ves račun, A v Rusiji se zbirajo domoljubni možje, ki ne morejo preboleti tega udarca in čakajo trenutka, da pribore svoji domovini prostost, Mir v Brestu jih podžiga k novim pripravam. Čemu? Ker nismo slušali glasu sv. očeta, ki nam je klica!: Odrecile se nameri medsebojnega uničenja! Pomislite, da narodi ne umrjejo; ponižani in tlačeni prenašajo s škripanjem vsiljeni jarem in se pripravljajo, da se ga otresejo, in rod daje rodu sovraštvo in maščevanje zn dedščino. Blagodejen in zavarovan mir narodov slc-ni bolj na medsebojni dobrohotnosti in spoštovanju tuje pravice, kakor pa na armadah množic in silnih pasovih trdnjav, Ako bi poslušali državniki sveta nasvet sv. očeta, kdaj bi bl'o že konec svetovne morije! Tedenske novice, DROBNE POLITIČNE VESTI. Načelstvo Slovenske ljudske stranke jc- imelo 26. t. m. sejo, kjer se je potrdil in sprejel novo izdelani štatut (pravila) pomlajene S. L. S. Sklenilo se je tudi, da na; strankine shode sklicujejo in vodijo samo strankini somišljeniki. Izjeme so dovoljene samo za velike skupne manifestacije гг jugoslovansko deklaracijo, in sicer tudi lo z dovoljenjem strankinega načelstva. Narodni svet, to bi bil nekak odbor, sestavljen iz obeh slovenskih strank v ta namen, da se boj in delo za narodno osvoboditev vseh Slovencev podrobno organizira, enotno in po načrtu vodi. Podobne organizacije imajo vsi narodi in Slovenci posebno čutimo, kako moč ima nems'f »Volksrat« na narodno nemško politik''-Vsa Slovenija je preprežena z nemškimi uradniki, naši fantje so pa po frontah. Da so rekvizicije po slovenski zemlji tako neznosne, nosijo največkrat krivdo tuji ura«' Svetovna vofska. tviki, ki niso naše gore list in nimajo srca ia slovenskega *rpina. — Da se narodni svet osnuje, je imel dne 24. t. n., izvrše-valni odbor Vseslovenske ljudske stranke sejo in isti dan tudi skupno sejo z zastopniki narodno napredne stranke in se je dosegel glede narodnega sveta popoln sporazum. Razume se samoobsebi, da bo narodni svet odločeval saino v narodnih zadevah, v drugih stvareh odločuje in deluje vsaka stranka po svojih načelih. Cenzura. Neki tednik, ki izhaja na Slovenskem, je v skrbi, da se za belimi lisami, ki jih prinaša »Domoljub« po zaslugi neumornega, a silno nedoslednega cenzorja g. Skubla, skriva sama antantarska (Ičiško-angleško-trancoska) pošast. Mi pa povemo temu listu, da se za temi lisami skriva odkritosrčna želja po pravični in svobodni Avstriji, skriva st to, kar je zapisano danes v srcu slehernega Slovenca, ki je videl m slišal o trpljenju našega ljudstva preteklo jesen, skriva se za temi lisami to, kar govori danes cel svet, celo velika množica odličnih avstrijskih Nemcev. Cenzura se pa zastonj prizadeva, kaiti danes naši ljudje, izučeni v potrpljenju in arebogatih skušnjah, znajo brati tudi to, liar se skriva pod belimi lisami. Bela lisa včasih več pove kot notica, ki bi morala tati na njenem mestu. Goričani! Ne prodajte nobenega koščka zemlje Nemcu ali Ms žaru! Če bi prišel do te misli, da je treba prodati, se obrni prej na Kranjski odbor za obnovo Goriške v Ljubljani. Dovolj -ste okusili, kako se vam godi pod trdo in surovo nemško pestjo, zato ne prodajajte sebe ii\ svoje zemlje v oopolno sužnjos.t. Ponemcevanje štajerskih Slovencev se vrši z veliko naglico. Leta 1880. je bilo na Spodnjem Štajerskem 385.000 Slovencev in 48.000 Nemcev, leta 1910. pa 406.000 Slovencev in 73.000 Nemcev. Odkod se jem-•iejo neki ti Nemci. Gotove se naravno ne množe tako hitro, tudi naseljujejo se ne v laki množini, zato moramo reči, da so to v veliki večini sami ponemčeni Slovenci. Zadnji čas je, da se popolnoma ločimo od Nemcev, Val nemški narodni sveti so se zvezali in si Slovesno obljubili, da se bodo do skrajnosti borili proti jugoslovanski deklaraciji. Naprej še hočejo tlačiti Slovence gospodarsko in politično in si priboriti preko Slovencev pot do Trsta. Žugajo tudi vladi, ver ta uvideva, da bo treba jugoslovansko ■ prašanje kljub vsenemškemu kričanju na način rešiti. Nemci pa pravica, to pač ne gre skupaj. Nerazumljiva cenzura. Čez avstrijsko vlaclo zabavljaš lahka, v kolikor se ti ljubi, c« berlinsko vlado ne smeš črhniti še tata opravičene besedice. Sklep pa naredi l'salrdo sam. DOMAČE NOVICE. Shod S. L. S. se vrši na Brezovici v ^deljo, dne 7. aprila po prvi sv. maši (ob Pol osmih v gostilni g. Velkavrha. Somišljeniki, pridite vsi do zadnjega na shod! Shod S. L. S. se je vršil dne 25. marca f Spodnjih Gorjah. Udeležilo se ga je krog ;500 Gorenjcev, Govorila sta državna po- slanca vitez Fogačnik in dr. Lovro Pogačnik. V sprejetih resolucijah izraža shod zaupanje Jugoslovanskemu klubu, zahtevo po svobodni jugoslovanski državi, zaupanje poslancu Pogačniki«, zahvalo prevzvišene-mu knezoškofu za odločni nastop, vdanost Slovenski ljudski stranki ter pridružitev mirovnemu delu papeža Benedikta XV. Shod S. L. S. pri D. M. v Polju se je vršil dne 25. marca. Udeležilo se ga je nad 300 ljudi. Govorila sta državni poslanec E. Jarc in urednik dr. Jež. Resolucije so taiste kot v Gorjah, Dvajsetletnica. Na cvetno nedeljo je bilo dvajset let, kar je Rim potrdil imenovanje tedanjega sarajevskega pomožnega škofa prevzv. dr. Antona Jegliča za ljubljanskega knezoškofa. Njegovo vsestransko in neumorno delovanje za versko povzdigo našega ljudstva je bilo .v tej dobi toliko, da bo moral zgodovinar, ki bo opisoval versko življenje v Slovencih, označiti ta čas kot začetek nove dobe v verskem življenju našega ljudstva. Bog nam ohrani neustrašenega in neutrudljivega apostola do skrajnih mej človeškega življenja. Tridesetletnico kot podfaktor v Katoliški tiskarni je obhaja! 30. marca gosp. Hinko Zirkelbach. Vstopil je pred 35. leti kot prvi vajenec v Katoliško tiskarno. Še na mnoga leta! Ubogo ljudstvo! V Ljubljani gredo nekateri že ob osmih zvečer čakat na meso, ki se deli zjutraj. Ko bi imeli doma le par peresc kislega zelja in dva krompirčka, bi ne stali celo noč v mrazu za 10 dek mesa. Tako je pa teh deset dek njihovo slednje upanje. Pri Sv. Gregorju priredi Kat. slov. izobraževalno društvo na Belo nedeljo dve predstavi v dvorani »Gregorskega doma«. Dekleta Mar. družbe bodo vprizorile tri-dejansko veseloigro »Prisiljen stan je zaničevan«, fantje Orli pa šaloigro v treh dejanjih »Čevljar«. Začetek točno ob 3. uri popoldne. Najprijaznejše povabljeni tudi sosedje! Dopusti. Opozariamo še enkrat, da so tisti črnovojniki, rojeni v letih 1900—1894, ki so bili dosedaj oproščeni od vojaške službe, tudi še zanaprej lahko oproščeni, če dokažejo, da je njih glavni poklic kmetijstvo, in. da zaradi njihove odsotnosti kmetovanje ne bi bilo mogoče. Prošnje kolkovane po 3 K naj se naslove na domobransko ministrstvo, priiožena naj jim bo razvidnostna tiskovina. Vlagajo mj se pa prošnje potom županstva na okrajno glavarstvo. Vprašanje na deželno vlado. Posestniki iz občine Drtija pri Moravčah vprašujejo c. kr. deželno vlado, zakaj jim pristojne obiasti ne plačajo krompirja in mrve? Županstvo je že storilo svoje dolžnosti, a druge oblasti se ne ganejo. Koliko časa še? Zračno pošto med mestoma Krakov in Lvov vozi bivši načelnik orlovskega naraščaja na Vrhniki, g- Janko Grampov-čan, ki je bil doslej učiletj letalstva v Krakovu v Galiciji. »ABC« se bo imenovala priloga »Kmetovalca« in bo prinašala kolikor mogoče poljudno razlagana osnovna pravila o umnem kmetovanju. Kranjski deželni predsednik je imenovan za tajnega svetnika in je s tem dobil * naslov »ekscelenra«. Deželna drevesnica v Mokricah se proda za 13:500 K. Odlikovanje. Odlikovan Je bil Frans Naglic iz Cerkelj na Gorenjskem od domačega črnovojniškega polka št. 27 z zaslužnim križcem na traku zaradi zveste službe na fronti nad dve in pol leti. Odlikovanje. G. Alojzij Mučič, c. kr. orož. stražm. v p., je dobil za svoje vestno in neumorno delovanje v času vojne srebrni križ s krono na traku hrabrostne svetinje. Čestitamo. Nesreča. Šestnajstletni petošolec Dra-chsler v Ljubljani je hotel skočiti na prvi voz električne železnice, pa mu je izpod-letelo in je padel pred priklopni voz, ki je šel čezenj in ga tako razmesaril, da je kmalu nato v bolnišnici umrl. »Vzori in boji <, to je silno zanimiva in živahno pisana knjiga, ki jo je izdala »Nova založba«. Pisatelj profesor Jos. Debe-vec opisuje v obliki pisem dijaško življenje od prve do osme šole. V knjigi je na-kupičenih toliko zlatih naukov in sicer lepo vpletenih v raznih resnih in šaljivih zgodbah, da bo knjigo ne le dijak; temveč vsakdo čital z največjim pridom. Prodaja se v Katoliški Bukvami in velja vezana 11 K, nevezana 8 K 80 v. Obsega čez 400 strani. RAZNE VESTI. Maksimalna cena za snrovo maslo, kakor ga izdelujejo na kmetih, je določena na .16 K, maslo na 18 K za en kilogram. Nabiralci (prekupčevalci) smejo prodajati navadno surovo maslo po 17 K 60 v., maslo pa po 19 K 50 v. Velikanska električna centrala se gradi v Falu pri Mariboru. V ta namen so napravili čez Dravo velikanski jez in tako pridobili vodno moč za 4 velike turbine po 6500 konjskih sil, skupno torej 26.000 konjskih sil. Zadostovalo bo za celo Spodnjo Štajersko. Podjetje bo stalo 40 milijo« nov kron. Nakupovanje "hrvaške zemlje. Mažaiv ski judje, ki so z brezmejnim oderuštvoro zaslužili milijone, pridno kupujejo hrvaško zemljo v Opatiji in Lovrani. Kako bi bilo prav, da bi se tudi ves slovenski kapital« katerega je zelo veliko, združil in ustvarjal povsod slovenska podjetja in tuja ku< poval. Ogrska Hoče menda Avstrijo popolnoma izstradati, ker nam ničesar ne da. Menda so zato naši" možje in fantje prelivali svojo kri v Karpatih, Naši zavezniki so sploh vsi jako čedni ljudje, . Zdravilo proti malariji, Ki zahteva navadno od 40 do 60 žrtev od slo bolnikov je iznašel slovenski zdravnik na Dunaju dr. Ivan Matko. Dopisi. Iz Tržiča. V nedeljo, 17. marca je priredila dekliška Marijina družba predstavo e petjem in novo izvirno ifJro »Zavodljiva jajca« burka v štirih dejanjih. Že dolgo nismo videl tako primerne in obenem poučne igre kako! to. Pri vseh prednostih se človek še poštene nasmeje. IjJro je spisal jJ. davčni nadupravitel »1 i pok. Karol Pire. — Dnevno zavetišče je na praznik sv. Jožefa priredilo predstavo s pet-* em in dvema igrama, in sicer šaloigro »V vrtni api« in burko »Premetena Rozika«. Mali igralci in igralke so izborilo nastopali v svojih nogah. Po praznikih se bo igra ponovila. — r društvu se prično zopet predavanja ob torkih. Prvo bo na torek po velikonočnih praznikih v »Našem domu« po večernih litanijah. Iz Rakitne. 185 zavednih žen in deklet iz fakiške podobčine (občina Preserje) se z ve-jeljem pridružuje majniški deklaraciji za Jugoslavijo. Ljubiti hočemo svoj materni jezik, zavedajoč se velikega pomena slovanske ideje, ler združeni napredovati željam pokojnega prvoboritelja dr. Kreka, čigar spominu bodi Shranjena čast in slava t Sladka gora. Duhovščina, učiteljstvo, molje, mladeniči, žene in dekleta občine Sladka Jora pri Šmarju se z vsem srcem pridružujemo pajniški deklaraciji in izrtkamo »Jugoslovan-Jkcmu klubu« svoje popolno zaupanje. Poslancem kličemo, naj nc odnehajo od minimalnih zahtev, da se čimprej uresničijo besede tašega ljubljenega Gregorčiča, s katerimi nam e preroško obetal boljšo bodočnost; Le vstani Borni narod moj, do danes v prah teptan; pe-belni dan ni dan več tvoj, tvoj je vstajenja уал. (Sledi 443 podpisov.) 'i'. Gospodarske stvari. ZA NAŠ HLEV. (Dalje.) Kako pa se kupi krmilo poceni? Tako nekako po strani me gledaš, tot bi mislil, da se hočem norčevati iz teke, Pa potolaži se, stvar je resnejša, kot se ti zdi. Kupiti moraš namreč »močnih krti i 1«, v katerih ima vsak stot prav mnogo beljakovin in je zraven tega vendar še razmeroma po ceni. Cent ječmena ima 8 funtov beljakovin; 800 funtov beljakovin, ki ti primanjkujejo, deljeno z 8 je 100; torej 100 stotov ječmena bi moral dokupiti, da bi dobil v njem potrebnega beljaka. To bi stalo, če računamo cert po 10 K,' ravno 1000 K, lep 'denar, kaj ne? ' . En stol otrobov ima 10—12 funtov beljakovin, tako pravi Koledar, 800 : 12 = 662A ali okroglo 67, Imeti bi moral otrobov 67 stotov, stari stot po 7 K — več nikakor ne daj! — znaša 469 K. S samim ivinčnikom sva že zaslužila 1000 — 469 -531 K! Stot tropin podzemeljskega oreha ima okoli 50 funtov beljakovin v sebi. 800 : 50 16; 1 stot po 11 K, znese 176 K namesto 1000 K. Tako poskušaj z raznimi otrobi, kokosovimi, lanenimi, sezamovimi in drugimi tropinami, z odpadki iz pivovaren, mlinov in oljaren in kar se pokaže za tvoje raz-jnere najbolj pripravno in najceneje, to pa kupi! Opomba! Številke, ki jih jemljeva v najinih primerih, so, kot si gotovo že opa-*il, le bolj približne in se utegnejo pri tebi Vjemati z istino, pri tvojem oddaljenem sosedu pa ne. Glavno, kar nam je pri srcu je, da se navadiš načina, kako se delajo podobni gospodarski računi. Če si tako spravil svojo krmo za zimo v red, moraš še določiti ali konštatirali, 1 Razume lc, da so to še predvojne cene. koliko funtov ali kilogramov pride na vsako glavo. Če imaš 12 repov v hlevu, približno enako težkih in trpi zima 200 dni, potem moraš vsako vrsto krme deliti s številom 200 X 12 to e 2400. Reciva, da imaš 1.68 stotov seha, dobro pomni »suhe snovi« v senu, potem je 16.800 funtov : 2400 = 7 funtov; vsaka izmed tvojih živali dobiva na dan 7 funtov s. sn. v senu, kar odgovarja 8У4 funta navadne mrve. Podobno si izračunaj tudi množino vsakdanje piče, ki pride na vsako glavo izmed drugih krmil. Svarilo in prošnja. Če bereš, dragi moj tovariš, take reči šele prvikrat, bereš in bereš in mrak se hoče razgrniti pred tvojimi očmi. Toda, ne boj se, to je le tre-notni strah začetnika-plavača. Bodi pogumen in vzirajen! Kar ti je danes še temno, se ti jutri razjasni. Vsa stvar je v resnici le igračka, narejena tako hitro in lahkotno, da bi človek komaj verjel. (Dalje.) Spomladanska setev. Od odlične kmetske strani ^srno prejeli : Da smo siti vojske do grla, to nam je potihem vsem znano, vsaj nam kmetom. In prav redki niso več, ki pravijo: »Odslej pa ne bom pri ' loval nič več, "kot le za nas domače!« Mož si pri tem seveda do-mišljuje, da jo je prav dobro uganil. Pa je nisi! Premisli samo teh-le 8 slučajev, potem pa reci, če ni res? 1. slučaj. Vzemimo, da bi se končala vojska že letos. Tedaj pridejo po vrsti domov: Janez, Jože, France, Tine in kolikor jih je od vaše hiše odšlo za dom — med bojni grom. Kaj jim boš pa dal jesti celo dolgo zimo in še dalje do druge žetve, če ne boš sejal nič več, kot le za-se? 2. slučaj, Ako bo že letos konec vojske, — bo mogoče tudi konec rekvizicij. Vsaj tako si prav pošteno želimo. Drugi bodo tedaj prosto prodajali svoje pridelke. Kaj pa ti? Jezil se boš, ko ne boš imel kaj 1 prodati in nevoščljiv boš drugim. 3. slučaj. Kaj pa, če bi polovico ali še več tvojih pridelkov Bog rekviriral? Morda pride pozeba, slana, toča ali moča? Če seješ več, ti ostane vsaj nekaj. 4. slučaj. Precej, ko se vojska konča, bodo naši Amerikanci — ne polagoma prišli, — ampak t r u m o m a pri-drvili domov. Kaj bodo pa jedli, — če ne bo več živeža pridelanega, kot le za domače? 5. slučaj. Po končan: vojski bi rad zaredil zopet več živine, zlasti prešičev, ako jih boš imel s čim pitati, 6. slučaj. Ako bi pa, — kar Bog varuj, 1 — vojska trajala še eno leto, treba bo še naprej, kot do-'cj, domačim vojakom I poslati včasih kn'- prigrizek k vodeni repi. Ali te nc bo тсс bolelo, če jim ne boš imel kaj pos'"1^? 7. slučaj. Če bo še rinrej vojska, li bo treba kupiti novo obleko, orodje, sukanec, sladkor, petrolej, podplate itd. Za denar se že sedaj ne dobi lahko taka robn, I ampak le v zameno za živila. Kako boš pa ti kaj kupil, če ne boš imel novodobnega — kmečkega denarja? Še 8. in zadnji slučaj. Lahko jih je še kaj več. Kaj pa boš dejal na to, če bi v tem slučaju, da se vojska še nadaljuje, državna gospodinja rekla, kakor se že sliši: »Toliko enega, toliko druzega živeža bo daia vsaka občina to leto, potem ste pa »f r e j !« Ali boš še dejal: »Nič ne bom več seja! kot le za se? — Za druge ne?« Za naše gospodinje. Kako se nadomesti semenski krompir? Ako nimaš zadosti semenskega krompirja, po meti po kleti, kjer si narezavala krompir, vse odpadle krompirjeve poganjke in jih po tri skupaj vsadi ravnotoliko narazen, kot se sad' navadno krompir. Dobila boš enak pridelek kol bi bila posadila narezan krompir. To sti lani poskusila dva kmeta na Gorenjskem, P| se jima je obneslo. Milo po drugem načinu. Vzemi 1 kg kost (surove ali kuhane), pol litra lugove esenc* i li ter vode in 4 zavojčke »Ženrke hvale« to kuhaj skozi devet ur, precedi in pusti; da s ohladi. Ko je strjeno, razreži v kose. Da se svetilke ne kade, namoči novi sten v vinskem cvelu, kjer naj ostane 24 ur. Madeži od kave se odstranijo iz sviletit ali volnene obleke, če dotično mesto pomažei z nedišečim glicerinom in potem madež v mlačni vodi izpereš in potem na nasprotni strani likaš toliko časa, da postane mesto zopet suho. Pri tem ravnanju blago prav nič ne izgubi svoje barve. Nadomestilo za škrob (štirko). Vzemi fino zmlet divji kostanj, polil z obilno vodo in dolgo časa mešaj. Potem precedi skozi sito (pri precejanju naj zopet pomaga voda, Iii jo dolivaš). potem pusti to 2'1 ur, da se usede, kar je gostega. Nato vodo otlij, primešaj zopet veliko sveže vode in premešaj, nato zopet pusti, da se usede, voi'.o odlij, in kar ti ostane, jc dobro nadomestilo za škrob. Klobase iz krompirja, Naribaj surovega krompirja m pridcni malo moke in soli. Iz tega napravi testo, da bo tako kot kruhovo testo. Nato zvaljaj v klobase po kakih 10 cm dolge in jih peci v ponvi, ki si jo prej poma-zala z mastjo »li surovim maslom. Oblivaj jih z žlico z mlekom, obračaj jih, in po malo minutah so lepo pečene. Nosi jih vroče na mizo. POMLAD. vrata zopet vseveta, kot nekdanja leta, a ga ni veselja več , .. Glej tam plodno njivo orje starček sam; saj bojno polje mu ne vrne sinka več ... Ptica gnezdo spleta 4ot nekdanja leta, a je ni radosti več. Oekle zopel vrl oplcva; Kaj da pesmi več nc peva, --stri ženina ji je meč . , . In velikonočna pesem milozvočna, re glasi; — a nikdar več, culi bodo jo sinovi: — žalno pesem nad grobovi, poje veter tam šusteč . .. Vesne zlata doba Hi je; — vstal iz groba ie Zveličar naših nad. Padlim vsem je že izpita —-grenka kupa; — naj zasvila, večna jim pomlad!,., Retenjski. Nekaj malega o dobrodelnosti. Veliko in grenko kot morje je gorje, ki je objelo današnji svet. Kdo prešteje vse hrome in slepe in gluhe, vse lačne in slaboumne, vse vdove in sirote in brezposelne, vse, ki nimajo ne stanovanja ne prijatelja ... A kakor so številna trpeča srca, ravno tako številna so tudi sočutna srca, ki skušajo lajšati človeško bedo. Koliko dobrega se stori samo pri nas na Slovenskem, bodisi po deželi ali mestih, koliko darov prihaja za invalide, sirote, misijone. (Vzemi v ta namen v roko: Zlato dobo, Bogoljuba in druge liste in oglej si predalček: Darovi!) Le žal, da se tudi pri dobrih delih le prerade vrinejo neljube napake. Da se takim napakam izognemo, pazimo med drugim na to - le: 1. Ni dovolj, da damo pomoči potrebnim samo tu in tam kaj malega hrane, obleke, denarja, prenočišče. Ne! Pred vsem jih je treba spraviti v tak položaj, da si bodo znali sami pomagati. Važno je to zlasti za sedanje dni, ko se uboštvo širi ne le na posameznike, ampak na cele množice. Odtod gibanje za delavske pravice, odtod dobrodelni zavodi za izgubljeno mladino, odtod načelo: Delo je za invalida rešitev... odtod pa tudi naša dolžnost, da podpiramo one časopise (pri nas Zlato dobo in Krščanski Detoljub), da se zanimamo za društva (našo Dobrodelno pisarno, Vincencijeve družbe, družbo Salezijan-cev, Martino društvo itd.), za one prireditve, ki skušajo v širšem obsegu pomagati po moči p o t i e b n i m. 2. Tudi ni, da bi pomagal pri vseh panogah dobrodelnosti. Saj je to nemogoče, obenem a imaš za ene bolj čuteče srce ot za druge. Tako so ti lahko bolj pri srcu domači pijanci kot tuji inisijoni, bolj pri srcu bolniki kol delavci, bolj pri srcu sirote kol vojaki, bolj pri srcu žalostni in obupani kot pa nevedni, bolj pri srcu zapuščeni posli kot nepreskrbljene vdove. lahko pa je tudi narobe. Da v tem oziru spoznaš samega sebe, ti ni treba drugega kot opazovati ljudi v svoji okolici in vedro jih boš našei nekaj, o katerih ti bo reklo srce: Tem tudi ti lahko pomagaš. Torej pomagaj jim! 3. Ne izvršuj svojih dobrih del iz gole častihlepnosti. Marsikdo je, ki rad da in veliko da in večkrat da, vendar pa da samo toliko časa, dokler je njegovo ime objavljeno v časopisih, dokler ga drugi hvalijo . . . Koliko dobrodelnih prireditev, plesov, govorov in veselic se izvrši na ta način; še več pa jih odpade. — Tudi ne delaj dobrih del iz g o j e g a k o r i s l o 1 o v s t v a. So zopet ljudje, ki dajejo, pa dajejo samo zato, ker ш-.лјо natančno preračunjeno, da jim bo vrnjeno z mnogoterimi obrestmi. Koliko dobrotnikov zapcljivcev^se skriva pa tem plaščem! - Tudi ne delaj dobrih del iz malenkostnih ozirov. Zopet so nekateri, ki dajejo in sodelujejo, pa samo toliko časa, dokler jim delaš komplimente, jih hvališ, se jim dobrikaš. Gorje pa, če se skažeš nehvaležnega! Seveda pa moramo takoj pristaviti, da je hvaležnost naravna in božja zapoved. 4. Pri srcu naj ti bodo zlasti tisti, ki se vsled tebi večkrat n e u m 1 j i v i h razlogov sramujejo svoje revščine! 0 koliko je takih trpinov na svetu! Take so n. pr. obrtniške in uradniške družine, ki jih je nenadoma zadela nesrečna vojskp. Pred vojsko so srečno živeli ob svoji obrti, ob svoji službi. Vojska pa je obrt odvzela. Podpora še zadostuje za skrajne vsakdanje potrebe; toda kaj bo po vojski, kje je prihodnja izobrazba otrok? Take so vdove in sirote, ki Um je nenadna smrt pobrala rednika, preden ШЈ je preskrbel za življenje. Taki so ubogi di-laki, revne, pa poštene dekleta in celo duhovniki, ki morajo skrbeti za svoje postarne star-s<- laki so brihlni, pa podjetni ljudje, ki jih sredi načrtov zadene nesreča. Taki so spre-obrnjeni kaznjenci, ki so prišli v slabo ime, pa nt' morejo zato dobiti službe. To so bolniki, ki bi morali imeti po predpisih zdravnika boljšo nrano in npstrežbo, pa jo v svojem stanu ne 'morejo. To je padlo dekle, ki ji je bilo vzeto gošlenje, pa skrša zopet priti na pravo pot. i o so zapuščeni očetje in matere, katere so lastni otroci zatajili v svoji službi in boljšem poklicu ... O, poglejmo po svetu in poiščimo take reveže! Vsaka beseda, ki jim jo govorimo v tolažbo, vsaka solza, ki jo obrišemo, vsak. dober svet, ki ga damo, vsaka skrb, ki jo pre-ženemo, vsako žaljenje, ki ga odpustimo, je kakor Veronikin prt, s katerim obrišemo Kristusu samemu njegovo potno čelo! Iz spomina na dr. Kreka. (V >Dom in Svetil« napisal Ivan Dolenec.) Odlomki. (Dalje.) Leto pozneje smo obiskali v doktorjev:! družbi njegovega prijatelja, župnika v Le-skovci, takratnega soseda našega poznavalca Ukrajine Josma Abrama, ki je pasel duše v Novakih na Goriškem. Med potjo nas je pogostil v lovski koči stotnik, ki je tituliral doktorja z »gospod kanonik«, kar se je zdeio nagovorjenemu velika degradacija za profesorja bogoslovja. Pri odhodu sem se morai zahvaliti stotniku v grškem jeziku, nakar se je gostitelj zarolil pri svoji vojaški časti, da ni razumel nobene besede. V Leskovci se je usedel doktor k harmoniiu ter zasviral — samouk seveda — in zapel o božjem volku: Čuri muri, božji volek, božji' volek moj, zleti, zleti in pokaži, kje jc domek tvoj. Z roke dečkove je bož' volek odlete), pa na polja pisani je cvetki obsedel, Čuri muri, bežji volek, lam je domek tvoj; zdaj pa zleti in pokaži, kje je domek moj. Poletel je božji volek k solncu pod nebo. — Dolgo je za njim strmelo dečkovo oko. Bogoslovja in modroslovja doktor in profesor, socialist, organizator, politik — pa je ves živel v preprosti lepoti otroške pesmice, ker ie bilo tudi niemu solnce brat. Po petju se je usedel k mizi, vzel kos papirja in s hitrostjo, kot bi pisal pismo, poročal odsotnemu gostitelju o obisku: Mlaciih kozačkov čvetorica, zraven moje hetmanstvo — eto zate pokorica! A ti si ubežal v pregnanstvo. Imeli s seboj smo .. ,l A osladili so ajdovi žganjci ajmohtom kurjim naše srce. Vino so pili mladi pijanci, jaz pa žlempal sem razne vede. Polu devetih zvečer je odbila, ko se je mlada Sič porndila 'Nimam mnogo povedati,« odgovarja Rolf mračno. »Vdovec sem. Moja žena je umrla, ko sva bila poročena komaj dve leti. Potem sem dolga leta potoval po svetu — in sedaj sem tu, da —« »Da bi delil dobrote, vem,« ga prekine Magdalena, Rolf obstoji in se upre na razpočen, staromoden vrč, ki zaljša bolje ohranjen grob. Ves je bled. Temne, skoraj skupaj zrastie trepalnice nad temnimi, globoko vdrtimi očmi dajejo vsemu obrazu nekaj tragičnega, žalostnega. »O, da bi ti vedela, Magdalena — —« se mu izvije izza stisnjenih zob. »Zakaj ima moje igranje tako moč na ljudi? Zakaj tre-pečejo, kadar govorim o pogubljenju duše? Povem ti. Ker govorim iz dna svoje duše, kajti moja duša je — pogubljena!« Magdalena se strese, pa le za trenutek. Potem ga prime nežno za roko, »Ne, Rolf, motiš se. Tvoji živci so razburjeni —• nič drugega. Godba, ki si se ji tako strastno udal, te popolnoma použiva in slabš? tvoje stanje. Treba ti je mirne, prikladne sorodne duše, ki naj bi bila protiutež k tvoji —« »Ne govori naprej!« jo prekine ostro. »Ne smem te poslušati. Spet budiš v meni, kar je zemeljsko in posvetno. Mislil sem, da sem premagal. In sedaj —« Nepopisno nežno mu zre Magdalena v oko ter vprašuje tiho: »Rolf, ti naj Ii dam jaz svojo dušo?« Rolf zmaje žalostno z glavo. »Pusti me Magdalena! Ne veš, kaj delaš! Z Bogom!« Na mah se obrne in izgine za cipresami. Magdalena zre nekaj časa za njim v glo-kobe misli zatopljena. Potem tudi ona zapusti s počasnimi koraki pokopališče. (Dalje.) Ж Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje: Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge, in jili obrestuje j)o 4li4°lo brez kakega odbitka. Ш ure eil S.zjutraj ћ [»Iii. Glej Inserat! UREDNIKOV PREDALČEK. Neka radovednica nas poprašuje, ka kšen je konec- povesti »Izgubljenega sina«, vesel ali žalosten in katera nevesta je dobila Rolfa, ali Amerikarika Magdalena ali lepa Fatima. — Svoji ljubi bravki odgovarjamo, da zna biti konec te povesti zelo žalosten. Kajti če naši tiskarni preje zmanjka papirja, preden bi mogli povest dovršiti, potem Roll ne bo dobil ne Magdalene, ne Fatime. 1л potem, draga radovednica, Rolfa priporočamo LISTNICA UREDNIŠTVA. Gdč. T—r.: Razmerie, kakor je navadno med dijakom s polno oskrbo in gospodinjo, katera ga ima v oskrbi, je pravno največkrat označiti kot takozvano inominatno (brezimno) pogodbo, gre tedaj za pravno razmerje, ki v zakonu ni natančno opredeljeno. Za presojo medsebojnih dolžnosti in pravic pogodbenih strank je tedaj pred vsem merodajna bodisi izrecno z besedami ali s konkludentnimi dejanji, nanašajočimi se na obstoječe običaje, iz-ražena volja pogodbenikov. Vse je tedaj od' visno od sporazuma v označenem smislu. Vsekakor je smatrati, da v smislu obstoječih običajev dijak, ki plačuje hrano in stanovanje > denarju, nima pravice gospodinji odtegnit onega zneska, ki odpade na božične ali velikonočne počitnice. — V drugem navedenem slu čaju pa, kjer se dijak vzdržuje s svojimi živili in plačuje posebej še stanovanje in postrežbo, pa brez dvoma dijak ni dolžan za čas počitnic pošiljati živil, pač pa plačevati denarni prispevek za postrežbo in stanovanje. Potrebno in umestno je tedaj v takih slučajih se točno in natanko dogovoriti. — Sk. M.: Obrnite se z vprašanjem na trgovsko in obrtno zbornico v Ljubljani. Priložite znamko za odgovor. — Koroški Slovenec: Beseda »servus« je latinska beseda in se pravi toliko kot »sluga«. Imamo pa dovolj lepih slovenskih pozdravov, ki se naj jih oprimemo. — M. V.'. Uporabljajte še vedno karte z rdečim križem. Naslov naj bo nemško pisan. Računali pa morate s tem, da velike množine pisem na ujetnike zastanejo Bog ve kje, — Š, F.: Družba sv. Hieronima v Zagrebu. — J. Kr.: Od vseh strani dobivamo vprašanja, kje spe podpore družinam v Ameriki bivajočih rednikov. Pojdite osebno na okrajno glavarstvo, in če se to ne gane, obrnite se naravnost na deželno vlado! — B. Sk.: 2 K smo oddali za Krekov spomenik. — J. Kn.: Potnega lista v imenovane kraje ni treba. — P. E.: Hvala lepa, prejeli, toda premalo opi-ljeno. — I. F.: Not za harmoniko ni. — J. St.; »Pozdrav iz domovine« ne izhaja več. Glasila za kmetsko odraslo mladino nimamo. Za dijake je »Mentor«. — Nekaj še zastalih vprašanj rešimo prihodnjič. __ Književnost. »Šmarnice« za leto 1918. so pravkar izšle. Knjižico je spisal znani govornik dr. Jos. Jerše pod naslovom »Lavretanskc šmarnice«. Cena še ni končno veljavno določena, utegne pa biti 5 kron za lično vezan izvod. Knjiga »Vojska na Baikanu«, spisala profesorja dr. V. Šarabon in A. šušnik, ki je bila več let prepovedana, se zopet dobi. Cena za broširan izvod 7 K 15 v, elegantno vezan 11 K, Obe knjigi se dobita v »Ka.oliški bukvami« v Ljubljam. Najlepši kras za vorundo, balkono, okna it0[ zajemno podporno društvo f v Ljubljani registrovana zadruga z omejenim jamstvom. Dovoljuje članom posojila proti poroštvu, zastavi življenjskih polic, posestva, vrednostnih papirjev ali proti -«r zaznambi na službene prejemke. Vračajo se posojila v 7'/2, 15 ali 22'/2 letih v odsekih ali pa v poljubnih dogovorjenih obrokih. Kdor želi posojila, naj se obrne na pisarno v Ljubljani, Kongresni trg štev. 19, ki daje vsa potrebna pojasnila. Društveno lastno premoženje znaša koncem leta 1915 519 848-40 kron. Zadruga sprejema tudi hranilne vloge in jili obrestuje po 'i 1 i °/0 Deležnikov je bilo koncem leta 1915 1924 s 15.615 deleži, ki reprezentujejo jamstvene glavnice za 6,089.850 kron. Ш 0Ч|»а'№£ГИ XIJJH W|PJA) Kil -zoazi 'UHHNO» NhI'7cIuz ШЈолр ■јц u|'3ii[i3B|(Ipajd !IBn!)3ZAodod«!ns Jp -Od -luzou joiiap ||B визцолор Biiäumz Z, 1 II M •PflJ»S »SE| B'| •9 'S M ЈВ31Ц b[izdj saj •га.'илр i«; 'gi м (|IZ3J g s ,1431 -«d1 uz 'f л *[4liiod 'цвј. Је I^SATjq ju}Sou -^вл .g ■(, '0S-9 M B[>[3|-ojqajs zi b'i IJCJKdB IUZIJ)SoSr| n; |4SAijq i;qoa Lišaje garje, srbež, hraste in druge kožne bolezni odstrani naglo in sigurno Paratol- domače mazilo. Ne maže, je popolno brez duha, torej se more rabiti tudi čez dan. Velik lonček K 3-50 dvojno - veiik lonček K 6-—. Dalje Paratol-posipalni prašek, ki varuje najbolj občutljivo kožo. 1 škatlja K 250. Obojo «o dobiva po jiovs- (jt.ju ali predplačilu pri tvrdki lekarja M. Klein-a Paratot-Werke, Budapest V:l-10. Roszs-ul, 21, Ženske lase zmedene kupu-јеш po najvišji --.c ceni. Že za 20 dka po barvi in dolžini plačam .'■—9 K. Spravljajte in pošljite po pošti vzorec. Stane samo 40 vin. Denar dobite lakoi. — V zalogi imam lepe izdelane kite «-30 K. Ce želite, pošljllemali vzorec las in ceno. ToCna postrežba. Proda- Iam najboljše larvilo za lase 6 K. - I. S veleč izdcloval-nica kit Rudollo vo, nasproti rotovža. Nad 1,000.000 v rabi! Ročno šilo jo praktično orodje za vsakogar za šivanjo usnjenih i prod motov, jer-monov, vreč, ja-dor, oprem, mehov, plaht., čev-ljov. ~ Raz prodajalcem popust. Cona kmpl. šilu K 5—, povzotni stroški posebej. Izvoz žrobljev, varovalcev podplatov i z kovino m nenja.podkvio, celul. trakov za čevlje, čovlj. smo-ic, okov za podplate in vojnih podplatov. P. E. Lachmatm, IMi-naj IX, Moser-gasse У, odd. 182. Sijajno bodočnost maio turške in nove srečke avstrijskega Rdečega križa vsled njihove vedno zvišujoče se denarne vrcdnostll Vsak« srečka zadene I Glavna dobllka 2107 znašata čez МГ 1,000.000 kron! Natančno pojasnilo z igralnim načrtom razpošilia brezplačno: Srečkovno zastopstvo 12, Ljubljana. Vsiovrsina domača semena, suhe gobe, prazne vreče in druge pridelke kupuje trgovina s semeni --:: PETER LASSNIKA NASL. ::-— SEVER & KOMP., Ljubljana, Marijin trg. jtigäML miši - podgane stenice - ščurki Izdelovanje in ra^pošiljatev preizkus, radikalno učinkujočega uničevaln. sredstva, za katero dohajajo vsak dan zahvalna pisma. Za podgane in miši K 5.—j za Ščurke K 4.50; tinktura za stenice K 2,—j uničevalec moljev K 2.—; prašek proti mrčesom K 1.50 in K 3.—; sem spadajoči razpra-äevalec K 1.20; tinktura proti ušem pri ljudeh K 1.20; mazilo za uši pri živini K 1.50; prašek za uši v obleki in perilu K 2.—; tinktura za bolhe pri pseh K 1.20; tinktura proti mrčesu na sadju in zelenjadi (uničev. rastlin) K 3,—. — Pošilja po povzetju Zavod za pokončavanje mrčesa M. Jiinker, Zagreb 1, Petrinjska ulica 3. reu И аФ^ svoje vinograde, sadunosnike W»B ШЈСС5 in vse rastline pred listnimi lišmi, gosenicami in drugim mrčesom s škropljenjem z »Antilungin«-om ojačeno kalifor nijsko Južno vodo. Radikal, zanesljiv učinek, ni-kako poškodovanje rastlin, zelo štedilno, v inozemstvu preizkušeno skozi več let s čudovit, učinkom. Cena: 1 liter 12 K (zadošča >:a 50 litrov). — Izvirna posoda 3 'A litra 32 K. Pošilja po povzetju ali predplačilu M. Jiinker v Zagrebu 14, Petrinjska »i. 3 (Hrvatsko). Obširen prospekt in porabno navodilo zastonj, 616 Krmila manjka! Zato se uporabljajo nadomestna sredstva za krmila. Da to krmo živina, perutnina dobro prebavi in popolnoma izkoristi, naj se primeša 2 krat na teden krmi, ena pest polna Matlin" to ie dr- P1' Trnköczy-a reililni prašek. „!Ш!11 Paket velja 1 K, 5 paketov (i K, poštnine prosto. 5 paketov zadostuje za i! mesece za enega vola, kravo ali prašiča, tla se zredi, Glavna zaloga: lekarna Trnköczy zraven rotovža v Ljubljani. Mastin je bil odlikovan z najvišjimi kolajnami na razstavah: na Dunaju, v Parizu, Londonu in Rimu. Na tisoče kmetovalcev hvali hi rabi „Mastin". ^Najboljša gorenjska ko»a so dobi idluo , prvi gorenjski razpošiljata! IVAN SAVNIK, KRANJ, katera je lalika kot pero, izdelana iz fine, srebrno jeklene tvarine. — S to nepre-kosljivo koso lahko kosi. vsaka ženska. Kdor še ni poskusil te kose, naj si jo naroči takoj, ker se je bati, da bodo pozneje zopet zmanjkale. Za vsako koso se jamči. Dolgost in cono Uoa so: cm 80 бб 60 65 70 75 HO 85 00 , posti Г, 5% li 0У„ 7 7'/, 8 H'/g 0 X 8-, »20, «10, 860, 8-80, 0-, 0 20, 0 10, 000 Trgovci pri vočjom odjomn dobo popust. UUD5M POSOJILNICA registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta št. 6, za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge vsak delavnik dop. od 8. do 1. ure in jih obrestuje po 4U I — brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje zavod sam za svoje vložnike, tako da dobe le-ti od vsakih 100 kron čistih 4 krone 25 vinarjev na leto. „Ljudska posojilnica1' sprejema vloge tudi po pošti in daje za njih vplačilo na razpolago, poštne položnice. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z amortizacijo ali brez nje na osebni kredit, proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. — Menjice se eskomptujejo najboljše. Vloge v „Ljudski posojilnici" so popolnoma varno naložene, ker posojilnica daje denar na varna posestva na deželi in v mestih. Rezervni zakladi znašajo okroglo en milijon kron. — Stanje hranilni! vlog je bilo koncem leta 1916 okroglo 26 milijonov kron. Dobro „IKO" uro vsak občuduje in zaželi, kajti ona je mojstersko delo nrarske umetnosti! Razpošilja se po povzetju. Neugajajoče zamenjam. Kovinaste ure . . po K 24 — 26-- 32 — 40-Srebrne ure . . po K 70— 00 — 100 — 120' Kovinaste verižice po K 2 — 3— 4'— 6" Usnjate vcrižicc . po K 160 280 480 . Zlatnina in srebrnina v bogati izberi! Velika izbira ur, verižic, prstanov, Iepotičja, daril itd. v velikem krasnem ceniku, katerega zahtevajte. Lastna znamka „IKO" svetovnoznana. — Lastna protokolirana to--- varna ur v Švici.-- Svetovna razpošiljalnica H.Sntfner samo s» LJubljani šf.l Svetovnoznana radi razpošiljanja dobrih ur. Nobene podružnice. Izdnjakonzorci.1 „Domoljuba". Odgovorni urednik Ludovlk Tomažlč. Tisknin Katoliška tiskarna.