Mostnina plačana v gotovini Leto LV1I. v Ljubljani, v soboto. dne 23. novembra 1929 Št. 268 Naročnina Dnevno izda ja za kraljevino Juijoslanllo mesečno 25 Din polletno 150 Din celoletno 300 Din za inozemstvo mesečno 40 Din nede»|sRa izdata ceioleino vJugo slavili 120 Din, za Inozemstvo 140 D SLOVENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec « Cene oglasov I slolp. pelll-vrsio mali oglasi po 1-50 in 2 D, veC|l oglasi nad 45 mm vliine po Din 2-30, veliki po j ln 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din g Pri večjem □ naroČilu popust Izide ob 4 zlulraj rožen pondel)Ka ln dneva po prazniKu VreanlStvo /e v Kopitarjevi ulici it. Oltil K uit opisi se ne vratafo, n e frank J rana pisma se ne spre/emalo UreilnlStva telefon St. 2050. upravnlStva SI. 2328 Lep napredek Mohorjeve družbe Knjige Mohorjeve družbe se razpošiljajo že ves november. Sedaj je na vrsti lavantin-ska škofija. Iz Koledarja za 1. 1930. povzemamo, da je družba od lanskega leta napredovala za 2356 udov. Pri tem nas prav posebno veseli dejstvo, da je letos Mohorjeva družba prvikrat po prevratu napredovala prav povsod, kamor je bila doslej prodrla. (V pregledu udov na str. 126 izkazujejo sicer »razne države« 42 (tdov manj nego lani, toda opomba glede Nemčije in Francije na str. 124 nam kaže, da je to nazadovanje samo navidezno, ker Družba ni pravočasno dobila imen posameznikov, dočim je v resnici tudi v Nemčiji in Franciji napredovala za kakih 200 udov.) Napredovala je naša Koroška za 91 udov, lavantin:'anes o pol 12 je Bila izrečena v državnem >dišču za ičito držav razsodba v procesu . roti dr. Dragoljubu Jovanoviču, profesorju vseučilišča v Belgradu. Sodišče jc dognalo, da dr. J-vanovič ni kriv za dejanja, zaradi katerih jc bil obtožen, in ga je •ato oprostilo vsake kazni Informativen Ust za slovenski narod Sestanek jugoslovanskih katoliških in pravoslavnih škofov Avdijenee v dvoru — Razprave o honhordatu Belgrad, 22. novembra. (Tel. »Slov.«) Jugoslovanski škofje so imeli danes dopoldne ob pol desetih razgovor s prosvetnim ministrom v odseku za verske šole. Ob pol 11 so bili v kmetijskem ministrstvu, kjer so razpravljali o agrarni reformi. Nato se je vršil skupen sestanek jugoslovanskih škofov s člani svetega sinoda. Na tem sestanku so bili vsi štirje jugoslov. škofje, dalje izmed pravoslavnih patriarh, črnogorski metropolit Dožič, hitoljski škof Cvijovič, dalje škof iz Sremskih Karlovcov, dr. Lepie, ter mostarski pravoslavni škof. Reprezentanca pravoslavnega in katoliškega episkopata je razpravljala o cerkveno političnih vprašanjih, ki tangirajo tako eno. kakor tudi drugo veroizpoved. Ob pol petih so se jugoslovanski katoliški škofje zglasili v predsedstvu vlade, potem ko so imeli v belgrajski škofiji skupno konferenco. V predsedstvu vlade so razložili potrebe cerkve in poudarili stališče cerkve k vsemu trenutnemu zakonodajnemu delu vlade. Ob šestih so bili škofje sprejeti v avdijen-co na dvoru. Po njihovi skupni avdijenci je bil sprejet še posebno zagrebški nadškof dr. Bauer. Jutri se bo vršila kratka konferenca na tukajšnji nuncijaturi, kjer se bo razpravljalo o vprašanju konkortlata. Belgrad, 22. novembra. (AA) Predsednik ministrskega sveta in minister notranjih del general Peter Živkovic jc sprejel danes oh 16.15 v svojem kabinetu zagrebškega nadškofa tir. Anteja Bauerja, ljubljanskega škofa dr. Bouaventuro Jegliča, splitskega škofa dr. Bonifačiča in belgrajskega n? rkofa dr. Rafaela Rodida. Obisk je trajal 45 minut. Atentat na eksprvsni vlak Blizu bolgarske meje postavili bolgarski komitaši na progo štiri peklenske stroje — Dva sta eksplodirala, drugi bili pravočasno odkriti — Od prve eksplozije se iztiril tovorni vagon mednar. vlaka Belgrad, 22. nov. AA. Agencija »Avala« je prejela na pristojnem mestu naslednje informacije: Dne 21. t. m. ob 11.40 je bil pri Caribrodu v bližini bolgarske meje poskušen atentat na mednarodni vlak, ki je krenil iz Pirota v Sofijo. Na železniško progo je bil .stavljen peklenski stroj. Ko je lokomotiva privozila do peklenskega stroja, je le-ta eksplodiral. Lokomotiva in železniška proga sta bila nekoliko poškodovana, potniški vozovi pa so ostili nepoškodovani, a voz za prtljago je iztiril, čuv ,i proge, ki so bili v bližini, so opazili skupino 8—10 ljudi, bežečo proti bolgarski meji! Čuvarji so začeli streljati nanje, nakar so le-ti na umiku odgovorili s streli iz pušk. Davi so našli ua tem mestu 16 izstrelkov pušk sistema Manlicher, s katerimi so oboroženi bolgarski komitaši. Po tem atentatu so našli v bližini postavljeni peklenski c' oj z 20 m netilnc vrvice. Davi ob 5 so na istem mestu slišali ponovno hudo detonacijo ter ugotovili, da je eksplodiral drug peklenski stroj, ki je bil tempiran tako, da je moral eksplodirati davi ob 5. Pričakujoč, da so v bližini še drugi peklenski stroji, so oblastva pri pregledu terena našla četrti peklenski stroj, ki pa je bil empiran za 6. uro. Stroj so takoj demontirali Pri natančnem pregledu so oblastva dognala, da je bilo razstrelivo ovito v del bolgarskega pisma in košček papirja tobačnega omota, ki je nosil naslov tobačne tvornice v Sofiji. Organizirani oddelK so zasledovali razbojnike tik do bolgarske meje. Potniki so nadaljevali pot v Sofijo z zakasnitvijo 2 in pol ure. Tovorni vlak se iztiril Belgrad. 22. novembra. (AA) Včeraj 21. t. m. ob 11 dopoldne je na progi Lajkovac—Cačak pri km 93.00 med Lackovico in Bogovadžami iztiril tovorni vlak št. 363 s 14 potniškimi in tovornimi vozovi s privatnimi pošiljkami, ined temi je bilo 8 vozov natovorjenih z lesom Lokomotiva in fur-gon sta se prevrnila, ostali vozovi pa so bili nekoliko poškodovani, ker so zadeli drug ob drugega. Takoj po nesreči se je strojevodja stražnije lokomotive odpeljal do bližnje postaje Lackovica, da poroča pristojnemu oblastvu o nesreči. Dežurni uradnik postaje Lackovica je v dveh urah sestavil pomožni vlak, s katerim so krenili železniški zdravnik, šef postaje, inžener in pomožno osobje na kraj nesreče. Kmalu za tem je prispela tudi komisija iz čačka, v kateri so bili šef službe in nje- gov pomočnik in šef sekcije. Zaradi iztirjeuja se je smrtno ponesrečil kurjač Dragomir Rnkič iz Laj-kovca. Težje sta j>oškodovana Nikola Damjanovič iz Mladenovca in strojevodja Dimitrije Januško iz Lajkovca. Lažje poškodbe sta dobila zavirača Dušan Dragojlovič iz Mladenovca iu Božidar Cirič iz Molinoviča, okraj Podgorski, pri Valjevu. Ranjenci razen Ciriča so bili prepeljeni v valjevsko državno bolnico. Zaradi te nesreče je bil promet na tej progi prekinjen. Proga bo v najkrajšem času razčiščena. Na kraj nesreče je bila odposlana komisija, da dožene vzroke nesreče in oceni škodo. Zaenkrat je mogoče ugotoviti, da blago ne bo trpelo škode in da gre samo za škodo, ki je bila povzročena na voznih objektih. Novi zakoni Krali podpisa1 in proglasil stečajni zakon, zakon o prisilni poravnavi izven stečaja in zakon o uveljavitvi stečajnega zakona Belgrad, 22. novembra. (AA) Nj. Vel. kralj je danes na predlog ministra pravde in po zaslišanju predsednika ministrskega sveta podpisal in proglasil stečajni zakon za kraljevino Jugoslavijo. Zakon ima 190 paragrafov in bo stopil v veljavo z dnem priobčitve v »Službenih Novinah«, a dan obvezne moči bo določen s posebnim zakonom. Belgrad, 22. novembra (AA) Nj. Vel. kralj je danes na predlog ministra pravde in po zaslišanju predsednika ministrskega sveta podpisal in proglasil zakon o prisilni poravnavi izven stečaja. Zakon ima 175 paragrafov in stopi v veljavo z dnem priobčitve v »Službenih Novinah«, dan, ko dobi Sprememba obč. zakona Belgrad, 22. novembra. (AA) N.j. Vel. kralj je danes na predlog ministra notranjih del pod-pisal zakon o izprentembah zakona z dne 6. januarja 1920 o izpremembali zakona o občinskih in oblastnih samoupravah. § 1. Cl. 2 se izpremeni in slove: »Predsedniki in podpredsedniki (mestni načelniki in podnačel-niki) občin mesta Belgrada, Zagreba in Ljubljane se postavljajo in odstavljajo s kraljevskim ukazom na predlog ministra notranjih zadev, ostali Člani občinskih uprav pa s sklepom ministra notranjih zndev.« § 2. Čl 4 se izpremeni in slove: »Pristojnost občinske uprave ostane tudi v bodoče kakor pred-videva dosedanji zakon (uredbe, statuti) o občinah, a število članov občinske uprave predpisuje minister nolraniih zadev. obvezno moč, pa bo določen s posebnim zakonom. Belgrad, 22. novembra. (AA) Nj Vel. kralj je danes na predlog ministra pravde in po zaslišanju predsednika ministrskega sveta proglasil in podpisal zakon o uveljavi stečajnega zakona in zakona o prisilni poravnavi izven stečaja. Po določbah tega zakona dobita stečajni zakon za kraljevino Jugoslavijo in zakon o prisilni poravnavi izven stečaja obvezno moč za vso državo s 1 majem 1930. Sani zakon o uveljavitvi stečajnega zakona in zakona o prisilni poravnavi izven stečaja pa stopi v veljavo, ko bo priobčen v »Službenih Novinah«, obvezno moč pa dobi s 1 majem 1030. Zdravniška zbornica v Ljubljani | Belgrad, 22. nov. (Tel. Sle v j Socijalno ministrstvo je izdalo razpis, ki sc tiče Iravniške zbornice. V smislu razdelitve :'ržave na banovine, bo odslej n ;.rej devet . . .-.vniških zbornic, ki se bodo nahajale v središč:1! banovin. Poleg teh bo deseta zdravniška zbornica za okraj Belgrad, Zemun in Pančevo. Vsi zdravniki morajo biti člani zdravniških zbornic. Odbora zdravniške zbornice v Ljubljani in Zagrebu hkrati z disciplinskim sodiščem, ostanetn še nadalje v funkciji, dokler jima ne preteče rednn perijoda in to radi tega, ker so se meje sedanje dravsko in savske banovine krile vsaj v splošnem - teritorijem prejšnjih zdravniških zbornic s sedežem v Ljubljani in Zagrebu. Uprava /e v Kopitarjevi ui.št.b - Cekounl račun: Liubliana Stev. 10.650 In 10.349 sa Inserale, SaralevoSl.7563, Zagreb St. 39.011, Praga ln Dunaf St. 24.797 Napredovanje sofijskih pogajan Sofija, 22. nov. AA. Bolgarska agencija poroča, da je bil po današr;: seji jugoslovansko bolgarske konfcrence objavljc: tale komunike: Na današnji seji pod predsedstvom g. Ša poniča sta obe delegaciji nadaljevali s proučevanjem načina likvidacije dvolastniških posestev. Dosežen je bil sporazum o definiciji pojma »dvolastniška posetva« in pojma »dvolastnik«. Da se omogoči potrebna klasifikacija, bodo seje odložene za dva dni Ljapčev o bolgarski vojni odškodnini Sofija, 22. novembra. (AA) Na včerajšnji seji sobranja je zahteval pred prehodom na dnevni red vodja demokratske stranke Malinov. na j se otvori razprava o reparacijskem vprašanju, da bi mogla vlada podati parlamentu potrebna pojasnila, ker zanima to vprašanje vso bolgarsko javnost. Nato je vstal predsednik vlade Ljapčev in izjavil: Glede reparacijskih dajatev Bolgarske obstojita dva načrta. Enega je izdelal odbor strokovnjakov v Parizu. Bolgarska vlada ga je ocenila za nesprejemljivega. Drugi predlog so stavili ministri Velike Britanije, Francije in Italije. Na ta predlog ni bilo moči takoj odgovoriti, ker predvideva letne anuitete po .12 in pol milijonov zlatih frankov. Vlada je morala počakati na povratek ministrov Buro-va in Molova. Ljapčev je nato izjavil, da ui govora o prekinjenju pogajanj, ki se bodo nadaljevala. Svoj odgovor je sklenil z nado, da bodo pogajanja zaključena z ugodnimi rezultati, ki bodo vpoštevali sredstva, s katerimi razpolaga Bolgarska. Sobranje je odobrilo odgovor predsednika vlade in prešlo na dnevni red. Težave mandatorja Udržala Praga, 22. nov. (Tel. »SI.«) Počasni tem. po pri sestavljanju nove češkoslovaške vlade povzroča splošno nervoznost. »Lidove Novi-ny« javljajo, da so češki agrarci danes zopel začeli direktna pogajanja z obema češkima socialističnima strankama in da bo Udržal, če se ta pogajanja razbijejo, vrnil svojo misijo. Praga, 22. novembra. (Tel. »Slov.«) Misel, sestaviti vsenarodno češko koalicijo, se pri sestavi nove češkoslovaške vlade še ni popolnoma opustila. Češki agrarci vztrajajo pri tem, da naj vsenarodna češka koalicija tvori vsaj temelj nove vlade. Češki socialni demokrati so za jutri sklicali svoje zaupnike v Prago, da odločijo, ali naj stranka pristane na tako vsenarodno koalicijo. Med lem se zdi, da postaja odpor proti vsenarodni koaliciji vedno večji. Govori se o tem, da bi v slučaju Udržalovega neuspeha dobil nalog za sestavo vlade socialni demokrat Hampl. Četudi ta ne bi uspel, bi bilo računati z uradniško plačo. Zdi se, da sili predsednik Masaryk na to, da bi se stvar odločila vsaj do srede prihodnjega tedna. Himka želi priti v vlado Praga, 22. nov. AA. Slovaška ljudska stranka si še nadalje prizadeva priti v novo vladno kombinacijo. Klub poslancev in senatorjev Hlinkove stranke je jmstil v Pragi poslanca Labaja, da se pogaja s predsednikom ministrskega sveta Udržalom in ostalimi strankami večine. Klub je dal poslancu Labaju v to svrho potrebna navodila. Odločitve o vstopu Hlinkove stranke v vlado še ni. Milan Kresi6 umrl Zagreb, 22. nov. (Tel. Slov.«) Danes ob pol trinajstih je umrl v starosti 85 let Milan Krešič, genralni tajnik trgovske in obrtne zbornica v Zagrebu. Pokojni Krešie si je pridobil velike zasluge za zagrebško trgovsKo zbornico in je ob priliki njene 50-letnice izdal obširen historijat. Poslovni red kazenskih sodišč Belgrad, 22. nov. AA. Minister pravde dr. Milan Srškič je podpisal uredbo o poslovnem redu za redna kazenska sodišča in uredbo j> poslovnem redu za državna tožilstva. Belgrajske vesti Podpisan jc zakon, s katerim se profesorji kmetijskih šol prevedejo po zakonu < srednjih šolah na plačo srednješolskih pro fesorjev. Belgrad, 22. nov. AA. Minister poljede: stva dr. Oton Frangeš je postavil pri bansk upravi dravske banovine za višjega poljedel skegu pristava v 7-1 g. Vilka 7. a g a rja. jtrof. srednje poljedelske šole v Vukovu, doslej v 8-1. Pozitivno deto ljubljanske oblasti Delu gradbenega oddelka. Med najvažnejše posle toga oddelka je spadala gradnja iu vsdrie>auje deželnih test iu mostov. V ljubljanski oblasti je dolžina deželnih in okrajnih cest prevzetih v upravo od Gradbene direkcije, znašala ob prevzemu 2700 km. Ud države je pa prevzela v upravo ljubljanska oblast 65 km bivših državuih cest. Ob času prevzema so sc nahajale vse teste v izredno slabem stanju. Glavni vzrok temu je bil ta, da država, ki je pobirala sicer deželne doklade, katere je uporabljal pred vojno deželni odbor kranjski za vzdrževanje cest, od leta 1921. počenši ni plačevala redno zakonitega dve tretjinskega prispevka za vzdrževanje cest, tako da znaša dolg države cestnim okrajnim odborom ob koncu leta 1027. nad 16,OtiO.(KIO Din. Od prevrata počeuši se je število cestarjev tako zman.,šalo, da je bilo v začetku leta 1928., ko je oblastni odbor prevzel ceste v svojo upravo, zasedenih na vseh 2700 km le 182 cestarskih mest. Plače cestarjev so bile tako neznatne, da ni bilo mogoče zahtevati od cestarjev, ki so upravljali cestne proge v dolžini preko 15 km, da bi vestno vršili svojo službo. Vsled pomanjkanja denarnih sredstev iu prezadolžitve pa tudi cestni okrajni odbori s svojimi 400—500% dokladanti niso mogli vzdrževati ceste v dobrem stanju Oblastna samouprava je v teku svojega kratkega obstoja dosegla, da so se deželne teste v Sloveniji izdatno izboljšale. Za vzdrževanje cest se je izdalo v tem času kot dve tretjinski prispevek cestnim odborom nad 10,000.000 Din. Pri tem niso všteti prispevki, ki jih je kril ce.-tiii okrajni odbor s svojimi dokladami, oziroma z doprinosi za prekomerno uporabo cesi. Tudi ti doprinosi so v nekaterih okrajih izdatni Število cestarjev se je zvišalo od 182 na 400 ter so se izboljšale plače tako. da je bilo mogoče od cestarjev zahtevati, da vestno vrše svojo službo. Ko se je izdeloval novi cestni zakon, je gradbeni oddelek mnogo pripomogel, da je bil ta boljši, kakor prejšnji to je bilo mogoče doseči na ta način, da je imel gradbeni oddelek že v detajlu izdelan osnutek ces'nega zakona, ko je prišel pri vrhovnem zakonodajstvu v razpravo ta zakon. Pripravljeni so tudi pravilniki, ki naj urede poslovanje cestnih odborov z ozirom na novi cestni zakon. V kratki dobi obstoja oblastnega odbora so bile popravljene skoraj vse povodenjske poškodbe, povzročene na deželnih cestah s poplavami v letih 1924—1926. Kaj se je zgradilo. Popravljene so poškodbe na Jezerski državni resti. uničeni po povodn.:i leta 1926., za kar je bilo treba preko 6ii3.000 Din. Popravljena je cesta v selški in poljanski dolini, cesta proti Žirem in proti Lučam. To je veljalo nad 800.000 Din. Gradi se cesta Polho* gradeč—Zalog. Stroški za to cesto, ki bo v najkrajšem času dogotovljena, bodo znašali približno 1,200.000 Din. Popravljena je po povodnji uničena cesta Železniki—Petrovo brdo. ,. Oblastna samouprava pa ni le vzdrževala obstoječih cest, marveč je tudi gradila celo vrsto novih cest in mostov ter prelagala klance na cestah. Poleg zgoraj navedenih cest je dograjena in izročena prometu cesta Kostanjevica—Črneča vas v dolžini 7 km. gradbeni stroški bodo znašali okoli 1,600.000 Din. Kolavdirana je že cesta Markovec— Viševk. Dograjena je cesta Hinje—Smuka v dolžini 3.5 km V zgradbi je preložitev klanca pri Ambrusu in klanca na cesti Vinica—Zilje. Izvršena je preložitev klanca pod gradom na Mirni, kakor tudi preložitev klanca na cesti Zbure—Zaboršt. Že skoro dograjena je eesta i?. Semica na kolodvor. Stroški za to cesto bodo znašali približno 700.000 Din. V višnjegorskem okraju je že skoraj dograjena cesta od Višnje gore do Brezovega v dolžini 2300 m. Prelagajo se klanci na cesti Irnpolca—Studenec in klanec pri Goleku v krškem okraju. Dograjena je na Gorenjskem cesta Mlaka— Tenetišče v dolžini 2265 m. V novomeškem okraju se je preložil klanec pri Ločni ter klanec v Soteski. Izvršila se je preložitev klanca na cesti Nemška vas—Poljane. Cesta Uadohova vas—Selo je tudi zgrajena že preko 1 km. Popravljena je cesta pri kraljevem dvoru na Bledu. Zgrajeni mostovi. V kratki dobi obstoja oblastne samouprave je bila zgrajena cela vrsta mostov Največji od teh je most v škotji Loki, ki bo v kratkem dograjen in bodo znušali stroški preko 650 000 Din. Prometu je bil izročen most čez Pšato v Mostah pri Kamniku, ki je veljal 200.000 Din. V Bohinju se je zgradil preko potoka Jereke v Bitnjah nov železo-betonski most. Na cesti Markovec—Viševk sta dva mostova; eden od teb ima razpet ja 22 m. Oba sta že dograjena. Na cesti Mlaka—Tenetišče se nahaja most z razpeljem 13.60 m. Napravljen te nov lesen most na betonskih stebrih čez Krko pri Smihelu in čez Krko pri Zagradeu. V velikolaškem okraju se je zgradil uiost čez Robrco v Robu. Napravljen je nov železobetonski most čez Kušlanov kanal v Notranjih goricah. Na cesti Zagorje—Medija se zgradi nov železobetonski most v razpotju 10 m. Poleg teh mostuv je izvršil gradbeui oddelek tudi normalije za mostove do 4.5 m razpetja in so na' podlagi teh normalij dosrradili cestni okrajni odbori Ribnica dva mostova, Ljubljana okolica en most, Kranj en most, Laško sedein mostov. Izdelanih je bila tudi celn vrsta načrtov za občinske mostove. ki so se zgradili s prispevkom oblastne samouprave. K vsem navedenim cestnim in mostnim zgradbam na deželnih cestah je prispevala oblastna samouprava 50%, ostalih 50% pa okrajni ceslni odbori. Cesta Skofjn Loka—kolodvor, ki je bila že lako uničena, da je bil po njej promet skoraj nemogoč, je bila tako popravljena ui zvaljana da je sedaj sigurno najlepša cesta v banovini. V najkrajšem času bo tudi končano valjanje na cesti Rakek—Cerknica. Za poprave raznih občinskih cest in mostov je bilo dovoljenih podpor občinam preko 500.000 dinarjev. Hldrotehnični oildch-k pri gradbenem oddelku je napravil celo vrsto načrtov za razne vodovode ter vršil nadzorstvo pri zgradbi vodovodov, lako je v celoti bilo Izdelanih pri tem oddelku 14 načrtov za vodovode, od katerih se pel vodovodov iti sicer vodovod v vasi Gor. .lezero, vodovod v Višnji gori, vodovod v Radovljici, vodovod v Goričanah ter vodovod v Ponovi-Sah že grade. Zn razne vodovode in vodno pre- oL-i-K/, io no t7dnln nhPialnn anmniinrntr.1 W c..„ priporoča, streljati iz kletnih oken pred barikado. Strojnice se morajo postaviti tako, da zadevajo nasprotnik., c ' strani. Rezerve ne smejo biti preveč daleč zadaj. Proti oklopnim avtomobilom se je treba brani,'i s tem da se mečejo proti njim cunje, polite z bencinom in pdrolejem in s tem, da se nasujejo črepinje steklenic in cvetličnih loncev. Ti predpisi, izdelani za državljansko vojno, jasno kažejo, kako se je stvar razvila pod vodstvom majorja Pabsta. K sreči pa je nevarna cona v Avstriji že prekoračena in optimizem Schc' :ove vlf.de se opira na zaupanje meščanskih ..frank in nedvomno dlsei. ...io zakonitih policijskih čet. Tirolsko vodstvo Heinnvehra imenuje ta dokument »rafiuiranc por.aredbc.. Heimwehrovci ne popuščalo Dunaj, 22. nov. (Tel. »Slov.«) Heimvveh-rovci so izdali objavo, kpr izjavljajo, da ni res, da hoče zvezni kancler dr. Schober kompromisnim potom uveljaviti svoje ustavne načrte. Dalje izjavljajo: Če socialni demokrati uvidevajo resnost položaja in če so voljni, sprejeti ustavni načrt brez protiuslug, so Heimvvebrovci s tem zadovoljni. Če pa socialni demokrati tega znaka časa ne razumejo, bo zvezni kancler dr. Sohober že vedel, kaj ima storiti. Heimtvehr in Habsburžam — Dunaj, 22. nov. (Tel Slov.«) Kolikor je bilo verovali trditvam italijanskega tiska, ki je ob priliki jugoslovanskega pisanja zoper Heim\vehr enodušno trdil, da ne obstoja na Dunaju nikakn habsburška akcija, dokazuje najbolj Heimvvehrov organ »llerzog«, ki je danes prinesel vest. da je glavno vodstvo cesarju zveste stranke, v kateri so verjetno tudi Eraukovski emigruutje, poslalo jugoslovanskemu dunajskemu poslaniku pismeno spomenico polno protestov in zmerjanja na račun Jugoslavije. V spomenici se ščiti habsburški dom, ki kot dinastija vendar ne obstoja. Ta vest dokazuje upravičenost trditev večine avstrijskega tiska, da na Dunaju obstoja skupina, ki hoče restavrirati habsburški dom, da je jiotrebno delati proti tem ostankom iz preteklosti, ki ogrožajo red in mir v srednji Evropi. V tej zadevi je prinesel ,>\Viener Sonn. u. Monlag Zeilung« karakterističen članek, v katerem pravi ined drugim: Nerazumljivi in deplasirani so napadi na poedine člane diplomatskega zbora, ki živijo na Dunaju. Ce se trdi, da se Jugoslavija vmešava v notranjo razmere Avstrije, moramo posebno naglaslti, da je ravno jugoslovanski poslanik ob vsaki priliki izražal svojo toplo simpatijo za Avstrijo in izjavil željo, da avstrijska vlada in avstrijske stranke uspejo zakonitim potoni rešili vsa ustavna in druga notranje politična vprašanja. Schober ima prijateljske zveze z vsemi zunanjimi predstavniki, ki loplo želijo politično sanacijo Avstrije. Ne more se lorej dovolj glasno naglašati, da so druge države ne vmešavajo v naše razmere. Ukrajina si želi svobode — Sovjetske konzul streljat na demon-slranle — Stroge odredbe za diplomatske uradnike Moskva, 22. nov. (Tel. »Slov.«) V Ukrajini jc GPU aretirala mnoge voditelje in člane organizacije, ki se imenuje »Zveza za osvoboditev Ukrajine«. S to zvezo je bila v stikih tudi razpuščena organizacija ?Zveza ukrajinske mladine«. Delovanje teh organizacij dalira iz časa, ko je obstojala še ukrajinska narodna vlada. Tema organizacijama se očita, da sta pripravljali teroristične akte proti sovjetskim uradnikom in da sta imeli zveze z inozemskimi vohunskimi uradi. Razen tega sta po zatrjevanju GPU delovali za vzpostavitev meščanskega režima in za zvezo Ukrajine z neko tujo državo, pri čemer je mišljena Poljska. Kot posebno obdolženi voditelji se imenujejo: član ukrajinske akaJe-mije znanosti profesor Efremov, dalje neki bivši minister in voditelj socialistične-federa-listične stranke, sedanji glavar ukrajinske cer-kve Cehovski, ki je bil prej ministrski predsednik pod imenom Jura, ter bivši zunanji minister Milkovski. Varšava, 22. nov. (Tel. Slov.«) Radi zadnjih številnih aretacij v Ukrajini in radi komunistične propagande v vzhodni Galiciji in Vc'iniji so "krajinski nacionalisti v Lvovu priredili vel'!-:*: isovjetske demonstracije. Pred ruskim konzulatom sc jc zbralo več sto ukrajinskih študentov in gimnazijcev, ki so razbili vse šipe. Ko so demonstranti poskušali vdreti v .lopje, je sovjetski konzul Lap-czynski večkrat ustrelil z revolverjem. Močne policijsko čete peš in na konjih so razpršile demonst.antc, od katerih je bilo mnogo aretiranih. Tudi pred raznimi ukrajinskimi zavodi v mestu je pri:,o do spopadov med demonstranti in policijo, pri katerih je bilo v" oseb ranjenih in 20 demonstrantov ..re-tiranih Moskva, 22. nov. (Tel »Slov.«) V zvezi z vedno ponavljajočim se begom sovjetskih uradnikov v inozemstvo na način, kakor je to storil pariški poslanik Besedovski, je izdala sovjetska vlada dekret, po katerem je vse državljane sovjetske unije, ki so zaposleni na uradnih sovjetskih mestih v inozemstvu, če se branijo, vrniti se v Rusijo, smatrati za izdajalce delavskega razreda ter se stavijo izven vseh zakonov. To pomeni konfiskacijo vsega njihovega premoženja, in če jih sovjetske oblasti dosežejo, se ustrelijo v 24 urah. Dekret ima veljavnost tudi za nazaj. Imena dotičnikov, ki se jih dekret tiče, se sporočijo vsem organom GPU. e ženeva, 22. nov. (Tel. »Slov.«) Italijauski zunanji minister Grandi je poslal glavnemu tajniku Društva narodov Drummondu brzojavko, kjer opozarja na neskladnosti, ki bi se utegnile zgodili, če bi se zasedanje Sveta Društva narodov vršilo ob istem času, ko se začne zasedanje pomorske konference. Grandi navaja v brzojavki: »Ker se zdi, da se datum 20. januarja ne more več spremeniti, in ker .jaz ne bi rad zamudil zasedanja Sveta Društva narodov, bi Vam bil zelo hvaležen, če bi hoteli proučiti možnosti, da se zasedanje Sveta Društva narodov začne teden prej.« Iz te brzojavke je posneti, da v Svetu Društva narodov Italije ne bo več zastopal italijanski delegat Sciaioia, temveč italijanski zunanji minister osebno, kar se v Ženevi splošno pozdravlja. S teni, da se zasedanje Sveta preloži od 20. na 13. januar, pa bi ne bilo nič pomagano, ker bi potem zasedanje Društva narodov kolidiralo z zaključkom haaške konference, ki se bo težko končala do 13. januarja, če se začne 3. ali 5. januarja. Odsek za visoke slavhc je izvršil adaptacijo oblastne palače v Knafljevi ulici. Stroški za preureditev te palače znašajo okoli 1,500.000 Din. Auerspergova palača, v kateri se nahaja gradbeni oddelek, je popolnoma prenovljena. Stroški za lo preureditev so znašali preko 700.000 Din. V opornem gledališču v Ljubljani je bila izvršena nova instalacija elektrike na odru. Ta instalacija z vsemi Izvršenimi popravami je veljala preko 1,200.000 Din. V umobolnici na Slmlcncu se je zgradila kapelica in stanovanje za sestre. Stroški za te zgradbe in preureditve v blaznicl so znašali preko 1,500.000 Din. V nplošili bolnici ljubljanski, ki JC: bila ludi zelo zanemarjena, v ženski bolnici in v oblastnem vzgojevališču so se izvršile različne adaptacije in poprave. Za popravo fasade in za popravo prostorov v deželnem dvorcu se je porabilo skoraj 200.000 dinarjev. V bolnici v Brežicah se je zgradila stanovanjska hiša za sestre iu za uslužbence ter so znašali vsi stroški s popravami v bolnici preko 1,500.000 dinarjev. Grad Mala Loka se je spremenil v gospodinjsko šolo ter so adaptacije znašnle preko 300.000 dinarjev. __ V PonoviČah se preurejajo hlevi, nn kmetijski Soli na Grmu se grade novi moderni svinjaki Na Golniku se preureja sanatorij. Vse le zgradbe je vršii gradbeni oddelek polen ostalih rednih administrativnih poslov. ( Clemenceau umira Pariz, 22., novembra. (Tel. »Slov.«) Stanje Clemonceaua je zvečer postalo nadvse resno. Pojavilo se je akutno zastrupljenjo sečnih organov. Zdravniki se na vse načine trudijo, d abi bolniku dali še zadnjo pomoč, toda brezuspešno. Računati j« vsako uro s tem, da bolnik umre. Skoro ni verjetno, da bo bolnik doživel jutrišnji dan. Poslanec Mandell je zvečer ob i) še enkrat obiskal svojega bivšega velikega šefa. Clemenceau od čusa do časa zgublja zavest. Če se zbudi, je videli, da le z največjim trudom spozna svoje sorodnike. Popoldne je zaužil komaj par kapljic mleka, ft Georges Clenienceau je bil rojen leta 1841. > Mouilleron-en-Pareds v Vendeeji ter je preživel svojo mladost na gradu svojega očeta »Chateau de ]'Anbraye . V Parizu je študiral medicino in bil v zadnjih leliii cesarskega režimo večkrat zaprt. Končno je pobegnil v Ameriko in oženil z Američanko, ki mu je rodila troje otrok. Po padcu cesarskega režimo se je Clemenceau vrnil v Pariz in se takoj zopet vrgel v politiko. Poslal je poslanec iu si leta 1885., ko je po francoskem porazu v Toukinu vrgel Ferrvjevo vlado, zaslužil naslov »Tigra-. Bil je zapleten v panamski škandal, obenem se je ločil od svoie žene, kar .jo bilo njegovemu ugledu zelo v kvar. Stopil ie v ozadje. Na politično pozornico se je vrnil, ko je za vihral eerkvenopoHMčni boj. Bil je goreč pristaš protieerkvenega bloka in je ustanovil lista »Le Bloc in >L'Aurore«. Ko .je prišel v senat je poslal umerjenejši. V zunanji politiki je zastopal nacionalistično stališče in bil velik prijatelj Anglije in osebni prijatelj Edvarda Vil, Lc.ta 1908. je bil prvič imenovan za ministrskega predsednika. Izvedel je zakon o loČUvi, a tudi. nekaj socialnih pre-osnov, med drugimi zavarovanje za starost. Leta 1909. je njegov kabinet padel, nakar je odpolova' v Južno Ameriko. Pri predsedniških volitvah leta 1912. je nastopal kol nasprotnik Poincarčjeve kandidature Potem je ustanovil list : L'Homine libre':, ki ga je začasa svetovne vojne prekrstil v »LTiom-me eu chaine« (Mož v verigah). Bil je najodloč-nejši pristaš boja do zmage. Leta 1917. je bil imenovan za ministrskega predsednika. Kot predsednik Vrhovnega sveta je vodil mirovna pogajanja v Versaillesu, St. Germainu in Neuillyu. Po volitvah leta 1920., ko je postal predsednik republike Dc-schanel. predsednik kabineta pa Millerand, se je končnoveljavno umaknil iz političnega, pa tudi iz družabnega življenja in živel sam zase v svoji Vendeeji v mali hišici ob morju Od sveta se je poslovil s knjigo »Demoslhe-nes , ki je izšla leta 1025. Pisal jc tudi svoje spomine. ki pa imajo iziti šele po njegovi smrti. JVos^fi zmaga Tardieuja Pariz, 22. nov. A A. Na zahtevo predsednika francoske vlade Tardieu-ja je bila zavrnjena razprava o interpelaciji poslanca Franklin Bouillona o saarskem vprašanju s 93 glasovi večine. — Briand je postavil vprašanje zaupnice. Konservativci- proti Rusiji London, 22. novembra. (Tel. »Slov.«) Na današnji seji konservativne stranke je bila sklenjena ostra resolucija proti obnovi diplomatskih odnošajev z Rusijo. Spopcdi med komunisti in socšaiisii Bukarešta, 22. nov. (Tel. »Slov.«) V tovarni vžigalic v Temešvaru je prišlo včeraj do krvavih spopadov med socialnimi demokratičnimi in komunističnimi delavci. Komunisti so namreč vršili svojo agitacijo, socialni demokrati pa so jih pri tem ovirali. Prišlo je do hudega pretepa s palicami in noži. Na obeh straneh je bilo ranjenih mnogo delavcev in delavk. Morala je priti močna policijska četa z 12 policijskimi psi, da je napravila red, kar se ji je posrečilo z veliko težavo. Aretiranih je bilo lo delavcev. Bruhanje vulkana Pariz, 22. nov. (Tel. »Slov.«) Vulkan Mont Pele na otoku Martinique-u je v zadnjem času ponovno bruhal. Včeraj je začel zopet delovati z vso silo. Vsi znaki kažejo, da se je bati enake katastrofe, kakor leta 1904., ko je poginilo na tisoče ljudi. Oblasti so odredile vse potrebno, da spravijo prebivalstvo na varno. Proti artilerijskem častnikom Hendaie, 22. nov. AA. V 2 do 3 dneh bo v Madridu izdan dekret, s katerim bodo vsi artilerijski oficirji postavljeni na razpoloženje. Kasneje bodo oficirji dodeljeni ostalim vrstam orožja. Kuga v Grčiji Atene, 22. nov. AA. Po poročilu iz Pirgasa v pokrajini llija se lamoš je prebivalstvo izseljuje iz strahu pred kugo. Po poročilu oblastev je bilo včeraj 8 novih jirimerov, od teh so bili trije smrtni. Oblastva so storila vse potrebne protiukrepe proti tej strašni bolez~:. Mine v solunskem pristanišču Solun, 22. nov. AA. K;.rjtan ladje »Koni-ordosje zapustil predvčerajšnjim solunsko pristanišče in opazil v bližini Epanomije ogromno mino, ki je plula na površini vod.. Kapetan jc o tem takoj obvestil kapetana solunskega pristanišča, ki je s svoje strani taprosil ministrstvo mornarice, da poskrbi za odstranitev te milic. Medtem pa je mino opazila ladja »Aja Zoni«. Kapetan te ladje je poslal dva mornarja z majhnim čolnom k mini, da so jo . rivezali na vrv, nakar jo je njegov;; ladja potegnila v solunsko pristanišče. Mina je bila ka? je pc' pljena v Baščinarju. Nedavno tega so nn istem mestu opazili enako veliko mino, knr prdstavlja veliko nevarnost za las'j o, ki plovejo iz solunskega pri stat,\"ča