Sy. Anton rta Pehorju. Mi Aatonovčani imamo precej obširno cerkev, vsndar nekateri šele po pridigi pridejo, drugi pa imajo kar zunaj za zidom cglo cerkveno opravilo. Podpirajo zid, menda zato, da se cerkev r_e podere. So torej tudi pri nas nekateri v bratovščini jeruzalemskega osla. — Srečo :mo imeli lansko leto, da smo dobi!. zvonove, letos bi to pač slabše šlo, ker vlada povsod gospodarska kriza. Največ sasiug imajo za to naš gospod župnik, ki so se mnogo trudili, hodiii okrog in pobirali denar za zvonove. Hvala jim! Letos smo dali prenoviti veliki cltar. Delo je prevzel gospcd Zoratti iz Maribora in bo tudi kmalu izvršeno. Oltar bo najbrž blagoslovljen na god farnega patrona. Tudi krstni kamen dobimo nov. Lepa jc sedaj naša cerkev, mnogokaj se je precovilo. Hvala vsero, zlasti ^ospodu župniku. B_3re_-kerg. Kakor se je poročalo, je dobila velika ccrkev sv. Ivana Nepomuka novo, 3e prscej lepo obleko in nove bronaste zvonove. V prejšnjih časih je bilo tukaj mnogokrat v letu sv. opravilo, najlepše pa se je seveda vedno obhajal god v milem, zelenem, lepo -Jišečem mesecu maju. Je to važna točka ob državni meji in slovenski narodni meji in banaka uprava je storila dobro, da je nakazala podporo za pr&novitev zjicctovinske stavbe. Nekrlaj sta se >iuka.i meseca maja v lepem sporazumu sh.ijali obe narodnosti, Slovenci in Nemci. Nikdar ni bilo med njimi prepira, vodila jih je sem ista misel, isto navdušenje. Takrat je božja pct slovela. Mislilo se je, da bode letos tudi tako, a na čudo, nekateri niso smeli tje, ne Nemoi z onstran meje, tem je bil prehod prost, temveč nekaterim našim je bilo prepovedano ii!i tje. Tako se suče svet in ljudja z njim vred. Zlati minuli časi, ali se vrnet« kedajl Sisdišče. Navadno se vsaka stvar, ki se v domačiji zgodi, kaj hitro izve. Samo zadeva, ki jo poročamo je bila nekam skrivnosrjia. Toda vseeno smo zvedeli za dejanja ljudi, ki prihajajo k nam, da kvarijo z brezvestno agitaoijo verne domaeine. Že prejšnjo ned&ljo je prišlo v Središče dvoje moških in troje ženskih oseb, ki so razpečavali knjige in brošure nekih »raziskovalcev sv. pismaj«. Razdelili so si svoj okoliš in so šli oi hiJe do hiše. Kakor izvemo, si je prav vneto prizadevala oznanjati »blagovest« neka strojepiska iz Maribora. Govorila je kakor kak pripovednik in pri tem udrihala proti veri, cerkvi in duhovnikom, da se človeku kar gabi ponavljati. -Povsod &o panujali brošure in knjige za svobodno ceno, samo da 30 jih ljudje vzeli. Dajali so jih pa tudi zastonj. Da so lažje preslepili svoje žrtve, ^o se pač vselej ravnali po okolišč.inah. Vernim ženam so govorili o 3ogu samem in odrešenju in bogve kaj Se. Knjige same vsebujejo vse polno »dokazov«, podprtimi z raznimi izreki prerokov in Kristusa, soveda popolnoma po svoje obrnjeno. Hvala Bogu, mnogi so spoznali grdo prevaro in so knjit.e tnkoj sežgali. Previdnejši so pa celo vprašali za oblastveno dovoljenje za širjenje takih k.njig. Pri teh so jo koj odkurili. Ker se jim je to razpečavanje knjig deloma posrečilo, so prišli nekateri zadnj^ nedeljo zopet. Sedaj so jih pa spoznali in so jih zavračali. Spoznali so pač pravi namen teh protiverakih knjig. Opozarjamo zato vse, da v drugih slučajih zavi-nejo vsakogar, kdor bi še prihajal prodajat take brošure, odnosno zahtevajte od njih za tako trgovanje oblastnega dovoljenja. Če tega nimajo, pa jih javite. To pa povemo vsem tem, da tega, kar jenašemu Ijudatvu najdražje, si ljudstvo ne bo dalo vzeti. Sveta mu je vera in zato ni treba nič več prihajati s takim namenom k nam. Sv. Andraž v S!ov. gor. V naše kraje se je priklatila dvonožna Iisica, ki pogosto preiskuje naše kurnike. Tako je nckemu tu"*;ajšnjemu poscstniku vdrl v kurnik in odnesel vse kokoši. Onienieni posestnik je bil ob dveh ponoči pri sosedu, kjer se je delila sveta popotnica; tako fe tat lahko mirno vršil svoj posel. Drugi posel je hotel izvršiti pri posestniku Janezu Kocuvanu, pa ga jc domači sin prepodil. Dobro bi bilo, ako bi se ta krščena lisica kmalu ujela, da ne bodo naše kokoši v vednem strahu. — Lctošnja sadna ietina se nc kaže najboljše, ker je zgodnja toča veliko škodovala. *S tem je kmetu uničen lep dohodek. Kje bo pa vzcl denar za davke in druge potrebščine? Ako ima kaj za prodajo, se mu ponujajo majhne parc, Vsled tega se kopiči našemu kmetu dolg iz katerega bo težko vstati. — V našo župnijo prihaja Slov. pospodar v velikem številu. Pa tudi drugih do brih lisfov ne manjka. Se pozna, da živi tukaj vcr Co prcbivalstvo, ki se zanjma za dobro stvar. Bočns. Tužno so doneli zvonovi in naznanjali žaloEtno vest, da dobre mladenke Rozike Kolar ni več med naini. Neizprosna jetika ji je pretrgala nit življenja v cvetu mladosti. Kako se je veselila majnika, misleč, da bo ozdravela, pa je prišel maj, a ona je odšla uživat večni majnik. Kako je bila rajaa Rozika priljubljena, je pokazal njea pogreb. Spremilo jo je veliko število ljudi, cerkveni pevci so ji zapeli v cerkvi in na grobu žalostinke, ob katerih nobeno oko ni ostalo suho. Počivaj v miru, draga Rozika. Žalujoči maruici pa naše iskreno sožaije. Sv. Jurij ob juž. žeL Umrla je dne 14. t. m. gospa Nanca Žraahar v 73. letu. Bila je vrla kmetica, ki je vsem otrokom oskrbela lepa posestva in vedno je imela odprto srce in roke za uboge in reve. Blaga žena je zgubila skrbenega moža, blagega sina Ivana, nadoficijala, in vrlo hčerko Ivanko v odraslih letih, kar jo je hudo potrlo. Na njeni sedinini Ee je nabralo 300 Din v dobrodelne namcne. Vsemogočni ji naj obilo poplača za vse blago in dobro. Sr. Jurij ob j. ž. V četrtek popoldiie se je pripetila velika nesreča v kamn.lo.mu v ŠibenJku. Miha Jančič in Franc Plavštajner sta nabijala luknjo. j\aenkrat se njima je vnel smodnik in je strašno počilo. Miha Jančič je dobil velike poškodbe na glavj, _a roki mu je zdrobilo prste in na jiogi presekalo koleno. Franca Plavštajnerju je poškodovalo samo glavo. Le_.b_rg. Dne 2. maja t. 1. je v trgu I.embergu, župnija Sladka gora, posestnik in gostilničar Janez Lovrenčak obhajal 86 letnico svojega trudapolnega življenja. tfitočaeno je puštTT IffiSnovaoi J?lŁ.$_;Ov_iM^jiQVQ.,p.qetavljeui križ pri gorici, oziroma vindgr_3u, kateregfi blagoslovljenje je izvršil častit.i g. župndk Jožef Kolarič v pok. Jane. Lovrenčak je bil več l«t občinski predstojnik, nakar je bil imenovan častnim članom. Bil je tudi cerkveni ključar skozi 40 let in nekdaj sloviti kovač, mecl katero dobo je prišel do lepega posestva ter se pečal s kovačijo, s poljedelstvom, živinorejo ter gostilniško obrtj.o. Ob priliki slavnosti, katero je obhajal v družbi svojih atrok, č. g. župnika Kolariča ter nekaterih zbranih sas<?dov, se je z lepim v duhu zbranim nagovorom Eahvalil navzočim za čestitke, nakai- mu želimo, da bi po r_ilo<3ti božji dočakal jubilant se 901etndco. LaSko. Podružnica Sv. Mihacla nad Laškim jc dobila nov zvon. Na binkoštni pondeljek je bila blagoslovitev istega. Tako bo imela ta cerkev popoino zvoo.njc; v encra zvooiku je veliki .von, v Arugem pa bodo trije mali. Skcpije. Dne 17. maja zjutraj se je poskušal ubiti saniletni narednik Ivan Mlinarič na službi v vojaški bolnici, radi nesrečne ljubczni. Pred par leti se jc zaljubil v gdč. Nežiko F. V zadnjem času se je začela hladno obnašati pToti njemu, kar ga je nagnalo v obup in smrt. Zdravniki imajo malo nadc za njcgovo življenje. Bil jc vzoren mladenič in podčastnik. Veižej. V nedeljo, dne 31. t. m. ob 8. uri predpoldne se vrši v Veržeju pri A. Sei-šen zborovanje kmečkega Ijudstva. Pridi vsak, da daš izraza, kaj t« tlači in rtišči pri tvojem gospodarstvu. Ob tej priliki osnujemo organizacijo, Kmefko zvezo, katero bo nastavila vse sile. da _e uoložai km^čkeca liud_t,va omili in izboljša, Združimo se kmet.valci, sicer bo prepozno, v.aka ura nara prinaša razočaraaja. V slogi je nioc, torej vsi v Kmečko zvezo. Kaj noben ne izostane. Triranje. Posestnik Anton Krevh, po domačc Podlauf, ki je 17. aprila t. 1. zašel po nesreči v Dravo, se je po enem mesecu, dne 19. maja našel pri Marenbergu na takczvanih Kajserjevih pečeh, kf.mor ga je Drava naplavil;;. Pogreb je bil 20. t. m. na pokopališčc v Marenbergu, kate-rega so se udeležili vsi njegovi dobri sosedje, prijatelji in znanci. Rajni je bil zaveden krSčanski značaj, tihe in mirne narave. Redno )s ob nedeljah in praznikih.obiskaval službo božjo. Prav rad je prebiral »Slovenskega Goepodavja«. Bil je Biočna opora ubogini, posebno domačd župni cerkvi. Z eno besedo: Bil je zelo naklonjen domačemu gospodu župniku, in postrežljiv ubogim. Zai!o ga bomo tembolj pogrešali. Domačim iski-eno sožalje ob tako bridki izgubi, njemu pa naj sveti svetla zarja v večnosti! Msribor. Emstijska podružuca Maribor in okoliš. Še enkrat opozarjamo na občni zbo-r, ki se vrši v nedeljo dne 31. t. m. v vinarski in sadjarski šoli z volitvijo novega odbora in delegatov za skupščino ter predavanjem diplom. agroncma, g. Emerika Šiftarja o kmetijskem knjigovodstvu. Začetek ob 9. uri dopoldne. Gcraja Ponikva pri Žalcc. Zadnjo nedeljo v maju, to je 31. t. m. bo pri naa blagoslovljena dekliška zaatava Marijine družbe. Blagoslovili jo bodo gospod monsig. Ivan Rotner iz Škal. Sv. opravilo je db pol 10. Vljudno vabimo bližnje in daljnje hčere Marijine, da nas obiščete ta dan, za kar Vam že v naprej klieemo Bog živi sestre drage! — Popoldne isti dan se uprizori v župnikovi uti tepa igra »Junaške Blejke«. Beograd. Leo Tomažič, sin. posestnika in gostilničarja v Gomjih Hočah pri Mariboru, in gdč. Micika Milota iz Dunaja, dne 17. maja v Beogradu poročena. P©pr8V§Jy ,Pj"ed jiliatkim smo priobčili, da so financarji zalotili tihotapca Frajic Gomzija. Po sporočilih, ki smo jih naknadno dobili, jc pa položaj ta, da se je lihotapec, ki se sicer drugače piše, pri zaslišanju izdajal za Franc Gcmzi. Pravi Franc Gomzi pa je seveda nedolžen. - ,s <——'—" ¦--_-