PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE! GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA SLOVENIJE LJUBLJANA, NEDELJA, 27, AVGUSTA 1967 . LETO IX., ŠT. 232 . CENA 50 PAR (50 STARIH DINARJEV) »DELO« IZHAJA OD 1. MAJA 1959 PO ZDRUŽITVI »LJUDSKE PRAVICE«, KI JO JE 5. OKTOBRA 1934 USTANOVILA KOMUNISTIČNA PARTIJA V SLOVENIJI, IN »SLOVENSKEGA POROČEVALCA«, KI GA JE LETA 1941 USTANOVILA OSVOBODILNA FRONTA SLOVENSKEGA NARODA GLAVNI UREDNIK JOŽ E SMOLE ODGOVORNI UREDNIK DUŠAN BENKO PRVA IZDAJA Značilno „naključje" Jugoslovanska javnost je z razumljivim nezadovoljstvom sprejela novico o tem, da so se začeli vojaški manevri sil NATO v severni Italiji in severni Grčiji. To akcijo vojaškega štaba NATO in nacionalnih vojaških poveljstev Italije in Grčije je le stežka mogoče pojmovati kot »slučajno« potezo takšne vojaške institucije, kakor je atlantska zveza. Hkrati z vojaškimi manevri kombiniranih vojaških sil v severni Italiji so začeli tudi pripravljati kongres rezervnih oficirjev držav, ki so članice atlantske zveze. In da bi bilo to početje še bolj spektakularno. organizirajo shod rezervistov v Trstu, v neposredni bližini jugoslovansko-itali-janske meje. Organizacija vojaških vaj utegne tako imeti tudi svoje politične nasledke: ne bi hoteli prejudicirati stvari — toda vaje take vrste s planiranimi shodi rezervistov in sovpadajočimi manevri v severni Grčiji utegnejo imeti tudi določen vpliv na razvoj odnosov na jugu Evrope. V Italiji so se manevri začeli včeraj, v severni Grčiji pa danes, in sicer ob sodelovanju čet iz Velike Britanije, ZDA. Kanade, Belgije in omenjenih dveh sosednjih držav. Cilj vojaških vaj sil NATO v severni Grčiji, katerih operativni načrt se imenuje »sončni ekspres«, je, lcakor poroča agencija Reuter, »preveriti sposobnost atlantske zveze, da neutegoma začne nujno akcijo v obrambi najobčutljivejšega konca jugovzhodne Evrope«. Vojaški manevri se bodo razvijali v treh etapah: prva na grško-bolgarslci meji. druga v zalimi Eleftoropolisa in tretja, končna, na področju severno od Soluna. To. kar najbolj zbuja nezadovoljstvo jugoslovanske javnosti. je ugotovitev, da prirejajo manevre v trenutku hude krize, ki je zajela področje vzhodnega Sredozemlja in arabskega vzhoda. Že spričo tega se ie težko izogniti sklepu. da sedanja dejavnost atlantske zveze ni v skladu s •prizadevanji na svetu za prebroditev vseh težav, nastalih po izraelski agresiji na območju vzhodnega Sredozemlja. ' Zaradi tega takšne poteze tudi nalete na obsodbo jugoslovanske javnosti, ki nikoli ni bila ravnodušna nasproti akcijam, o katerih sodi. da so škodljive za politiko dobrega sosedskega sodelovanja in za politiko pomiritve na svetu sploh Sedanji manevri sil NATO v severni Grčiji iv severni Italiji so po oceni jugoslovanskih po1 ( nih krogov in javnosti navz .'riž z željami narodov južne Evrope, da bi na tem področju ohranili ozračje medsebojnega zaupanja in konstruktivnega sodelovanja. (TANJUG) Sestanek »atomskih planerjev« NATO v Ankari ANKARA, 26. avg. (AFP.) — Obrambni ministri držav, članic skupine za atomsko planiranje atlantske zveze, se bodo sešli na posvetu v Ankari 28. in 29. septembra. To se je zvedelo iz tukajšnjih avtoritativnih virov. Članice te skupine so ZR Nemčija, Kanada. ZDA, Vel. Britanija, Italija, Nizozemska in Turčija. Sporazum o Jemenu je zgladil težavno pot do arabskega vrha Arabski šefi se sestanejo 29. avgusta v Kartumu — Jemen: Nobene rešitve brez našega sodelovanja PREDSEDNIK TITO SPREJEL W. ROCHETA — Predsednik ZKJ Josip Broz Tito je včeraj na Brionih sprejel generalnega sekretarja CK KP Francije Waldecka R ocheta. Telefoto: Tanjug Predsednik Tito sprejel na Brionih W. Roeheta I U Tant pozdravlja načrt za „atomsko prohibicijo" V pogovorih delegacij sodelovali M. Todorovič, F. Stambolič, J. Hočevar, J. Denis BRIONI, 26. avgusta (Tanjug). Predsednik Zveze komunistov Jugoslavije Josip Broz Tito je sprejel danes dopoldne na otoku Vangi generalnega sekretarja KP Francije Waldeeka Roeheta. Ob tej priložnosti so potekali pogovori med delegacijama ZKJ m KP Francije. V naši delegaciji so bili tudi sekretar IK CK ZKJ Mijalko Todorovič, član predsedstva CK Z KI Petar Stambolič in član IK CK ZK Slovenije Janez Hočevar, v delegaciji KP Francije pa član CK KP Francije Jacques Denis. Med pogovorom so izčrpno izmenjali mnenja o vprašanjih skupnega interesa, posebej pa o aktualnem mednarodnem položaju. Pogovori so se danes popoldne nadaljevali. Predsednik ZKJ Josip Broz Tito in njegova žena sta danes priredila generalnemu sekretarju KP Francije Wal-decku Roehetu in njegovi že- ni kosilo, ki so se ga udeležili tudi udeleženci v pogovorih delegacij obeh partij. Zena predsednika Tita Jo-vanka Broz je sprejela danes dopoldne ženo generalnega sekretarja ICP Francije Euge-nie Rochet, s katero se je pogovarjala in sprehajala po otoku Vangi. Waldeck Rochet in njegova žena sta bila sinoči v Beogradu gosta na intimni večerji, ki jo je priredil član IK CK ZKJ Nijaz Dizdarevič. Na večerji je bil tudi član CK ZKJ Milojko Drulovič. : Generalni sekretar KP Fran-1 cije \Valdeck Rochet je od-: potoval iz Beograda na Bri-| one danes dopoldne. Indija in Alžirija imata resne pridržke, Peking napada ameriško-sovjetski predlog NEW YORK, 26. avgusta (UPI). Generalni sekretar ZN U Tant je pozdravil danes sovjetsko-ameriški predlog o prepovedi širjenja jedrskega orožja kot korak na pori h koncu tekmovanja v jedrskem oboroževanju. Teodorah is aretiran ATENE, 26. avg. (Reuter). Grško vojaško sodišče je včeraj v Atenah obsodilo 31 ljudi na zaporne kazni od 10 mesecev do 9 let. Obtoženi so bili, da niso spoštovali sedanjega režima, da so razširjali lažne govorice in žalili oblast. To je bil prvi množični proces pred vojaškim sodiščem proti ljudem, o katerih trdijo, da so sodelovali v odporniškem gibanju proti sedanji vojaški vladi. AFP poroča, da so grške oblasti aretirale tudi znanega grškega skladatelja Teodora-kisa, 'avtorja glasbe za film »Grk Zorba« in drugih skladb. Teodorakis je bil poslanec EDA < Združene demokratske levice). Lagos: nova vofaška vlada Enugu: splošna ofenziva Nigerija kupila letala v ZSSR — Nasprotujoče si novice — Biafra zasedla 5 mest LAGOS, 26. avgusta. Nigerijska vlada je sestavila danes novo vojno vlado za učinkovitejše vodenje vojne proti Biafri. Novo vlado bo vodil federalni izvršni svet kot vrhovna oblast v deželi. Predstavnik sveta Enahoro, ki je to povedal, ni hotel sporočiti imen članov vojne vlade. Ko je poročal o položaju na fronti, je rekel, da federalne čete prodirajo na vseh frontah. Hudi spopadi v Rodeziji V bojih z uporniki sodelujejo tudi posebne južnoafriške čete SALISBURY, 26. avgusta (AFP) V Rodeziji so se razvneli hudi spopadi z uporniki, o katerih trdijo, da so prišli iz Zambije. V boju z uporniki sta bila ubita dva evropska oficirja, pripadnika rodezijskih varnostnih sil. Po neuradnih vesteh sta imeli obe strani hude izgube. Rodezijske oblasti sicer skrivajo v strogi tajnosti podatke o bojih, o katerih se ve samo, da so bili zelo srditi. Po informacijah iz Bu-lawaya je neki odred južnoafriške policije prispel včeraj z letalom v Rodezijo in se takoj pridružil koloni rodezijskih vojakov, ki je krenila na bojišče v Tjolotju, kakih 100 kilometrov severozahodno od Bulawaya. Na to področje so poslali tudi o- , krepitve, vštevši oklepna j vozila in reakcijska lovska letala, ki so s strojnicami ©?i»®© Nadaljevanje na zadnji strani Zdaj na obeh straneh trdijo, da imajo v rokah mesto’ Okitipupu, oddaljeno kakih 152 kilometrov od Lagosa. Vojno poročilo, objavljeno v Enoguu (Biafra) pravi, da vojaške sile Biafre prodirajo severno in južno od Okiti-pupua in zahodno od mesta Ore. Po poročilih tujih agencij kaže, da zbirajo federalne čete sile za odločilno bitko. Nov moment v razvoju dogodkov je izjava predstavnika federalnega izvršnega sveta Enahora, da je Nigerija kupila letala od Sovjetske zveze. Hkrati je ostro obsodil zahodne de- ■if Nadaljevanje na zadnji strani NlRlSTir.NO-t OTI KiJS&A BLOK RAZfilFPMICA © -k-k'k~k'k~k'k'k+‘ 1086 PREMIJ , 2501 NAGRADA SKLAD DOBITKOV * 430.000.000 Sdin [MOŽNOSTI fr S^jarvnih razglednic + . ; nagradnih kuponov = ČAKAJO VAS v |fNAGRADE:. ; ■4 A jahta za 12 oseb ; 'u 6 turističnih vil - 17 avtomobilov - — 10 vikend hišic - 624 potovanj širom po svetu & - 600 letovanj v hotelih DOHODEK NAMENJEN BOJO PROTI RAKO. »Ze prej sem večkrat, opozarjal na stvarno in veliko nevarnost pred širjenjem jedrskega orožja in izrazil upanje, da bo dosežen sporazum o njegovi prepovedi, ki bo kmalu začel veljati.« je rekel TJ Tant. »Zato sem zelo zadovoljen. da je bil včeraj storjen prvi korak v tej smeri s predlogom sporazuma konferenci 18 držav v Ženevi Rad bi izrazil upanje, da bodo drugi problemi urejeni, da bi sporazum dobil široko podporo in utrl pot k prenehanju tekmovanja v jedrskem oboroževanju,« je rekel U Tant. Tudi Belgija je izrazila za- ; dovoljstvo s predlogom spo- j razuma o prepovedi širjenja j jedrskega orožja, sproženim ! včeraj v Ženevi. Predstavnik belgijskega zunanjega ministrstva je v petek izjavil, da bo sporazum pospešil razorožitev in ohrabril dežele, ki nimajo jedrskega orožja, v njihovi protijedrski politiki. Pripomnil pa je. da problem kontrole še ni urejen. Predstavnik indijske vlade je včeraj izjavil, da je osnutek pogodbe, po kateri bo prepovedano širjenje jedrskega orožja in ki so ga včeraj predložile v Ženevi ZDA in ZSSR »v sedanji obliki« za Indijo nesprejemljiv. Indijska vlada meni, je rekel, da v osnutku pogodbe ni dela, ki se tiče sporaizuma o mednarodni kontroli, klavzul glede varnosti in potrebnega določila, da se zogotovi jedrska razorožitev. Indija tudi meni, da abstinenca Predstavniki proizvodnje pri predsedniku zveznega izvršnega sveta Miki Špiljku BEOGRAD, 26. avg. Predsednik ZIS Mika špiljak je sprejel danes predstavnike strokovnega združenja papirne industrije in se seznanil s problemi gospodarjenja in razvoja v tej gospodarski dejavnosti. Predsednik špiljak je sprejel tudi delegacijo proizvajalcev in popravljavcev timih vozil Jugoslavije. Pogovora se Je udeležil tudi član ZIS Ali Šukrija. V pogovoru s predstavniki teh dveh proizvodnih skupin, ki so se ga udeležili tudi predstavniki zvezne gospodarske zbornice in zveznih organov uprave, so obravnavali aktualne probleme in težave, ki nastajajo pri prilagajanju poslovanja v teh gospodarskih organizacijah reformnim razmeram. Razen o problemih v zvezi s pogoji gospodarjenja in ukrepi gospodarske politike so govorili t.udi o nekaterih vprašanjih organizacije in delitve dela ter zboljšanja Francije in Kitajske ne zagotavlja uspeha in ciljev take pogodbe. Agencija Hsinhua je danes napadla p edlog sporazuma o prepovedi širjenja jedrskega oro:- a kot »ogromno prevaro«, usmerjeno predvsem prot kitajskemu narodu in ot pripravljanje ozračja za ; ovjetsko-ameriški dogovor o Vietnamu. Določila predloga sporazuma. pravi Hsinhua, so usmerjena v to. da bi miroljubnim narodom odvzela pravico do razvoja jedrskega orožja kot sredstva samoobrambe, KAIRO, 26. avg. (Tanjug, MENA, APF, AP). Dvomi o tem, ali bo prišlo do konference voditeljev arabskih držav, so odpadli. Potem, ko je bila objavljena novica o sporazumu med ZAR in Saudovo Ara.bijo glede Je-mena, je že gotovo, da se bodo arabski voditelji sestali, kakor je bilo predvideno, čeprav nekaj arabskih vlad še ni uradno odgovorilo na vabilo Sudana, ki je gostitelj konference. Toda Saudska Arabija, v tej stvari najbolj trdovratna, je že sporočila, da bo kralj Fejsal prišel na konferenco v Kartum. Nadaljevanje na zadnji strani Sudanski premier Mahgoub je sinoči izjavil, da se bodo voditelji arabskih držav sešli 29. avgusta, kakor je bilo določeno. Menijo, da bo trajala konferenca tri dni. Sudanski notranji minister Abadalas je sinoči izjavil, da se bosta sudanski kralj Fejsal in predsednik ZAR Naser posebej sešla po arabski konferenci »na vrhu« in razpravljala o ureditvi jemenskega problema. Premier Mahgoub je sinoči izjavil, da sta kralj Fejsal in predsednik Naser sprejela načrt o ureditvi jemenskega vprašanja. Neposredno pred odhodom iz Kaira v Kartum je tudi izjavil, da je že domenjena stvar, da se bodo arabski voditelji sestali v Kartumu. Jemenski diplomat Motaa je izjavil, da njegova dežela ne bo sprejela nobene ureditve jemenskega problema, če pri tem ne bodo sodelovali tudi uradni predstavniki jemenske vlade. Izrazil je upanje, da se bo trojna komisija, v kateri so predstavniki Sudana, Saudske Arabije in ZAR in ki bo v kratkem prispela v Jemen, pogovarjala s predsednikom Sala-lom. Pakistanski zunanji minister šarifudin Firzada je danes na tiskovni konferenci izjavil. da bo Pakistan sotVIo-val z arabskimi državami v njihovih prizadevanjih, da bi odstranile posledice izraelskega spopada. Pozdravil je prizadevanja sudanskega premiera Mahgouba, da bi iz-gladili medarabska nesoglasja. Pakistan vnaprej podpira vse odločitve, ki jih bodo sprejeli na bližnjem arabskem »vrhunskem sestanku«. Pirzada je povedal, da namerava predsednik Pakistana Ajub Kan obiskati arabske države. Danes je Pirzada odpotoval iz Kaira na štiridnevni obisk v Jordanijo. Po informacijah iz Kartuma so sudanski delavski sindikati sklenili bojkotirati ameriška in britanska letala, ki se na sudanskih letališčih oskrbujejo z bencinom. Britansko ministrstvo za trgovino je objavilo, da je britanski uvoz petrolejskih proizvodov padel v juliju za 40 odstotkov, odkar so ustavili izvoz arabskega petroleja v Britanijo. Od 8,9 milijona ton pred krizo na Srednjem vzho- du je uvoz zdaj padel na 5,1 milijona ton. V Bejrutu so se sinoči začeli uradni pogovori med iraškim predsednikom Arefom in libanonskim predsednikom • Nadaljevanje na zadnji strani Gospodarski razqovori med SFRJ in ZAR KAIRO, 26. avg. (Tanjug.) — Jugoslovanska gospodarska delegacija, ki jo vodi zvezni sekretar za zunanjo trgovino Vasil Grivčev, je danes popoldne prispela iz Bagdada v Kairo. Med obiskom v ZAR se bo pogovarjala z odgovornimi egiptovskimi funkcionarji o gospodarskem sodelovanju med našima državama. Saigonu obetajo krvave in burne volilne dneve Američani bombardirali demilitarizirano cono, kjer »so nasprotnikove divizije« SAIGON, 26. avgusta (UPI, AP, AFP). Dva civilna kandidata za predsednika na južnovietnamskih volitvah, Ha Tuc Ky in Vu Hong Kan, sta opozorila saigonsko vlado, da bosta zanetila demonstracije, ki bi lahko pripeljale do' prelivanja krvi, če vlada ne bo zavrla nelojalne volilne kampanje. Predsedniške volitve bodo 3. septembra. Ame-riški veleposlanik Bunker je za ta dan prepovedal Američanom hoditi na saigonske ulice. Ha Tuc Ky, sekretar nacionalistične stranke Dai Viet, je izjavil, da so na predvolilnem zborovanju' v bližini Hueja aretirali 19 članov njegove stranke in da jih je saigonska policija pretepla. Drugi civilni kandidat Vu Hong Kan trdi, da je saigonska policija pred neltaj dnevi aretirala sedem članov njegove stranke brez slehernega i razloga. »6e se bodo nadaljevale represalije in prevare v predvolilni kampanji, bomo sprožili demonstracije,« je rekel Ha Tuc Ky in dodal: »Na- vajeni smo, da na silo odgovarjamo s silo... in prišlo bo do prelivanja krvi.« Podobno izjavo je dal na zasebni tiskovni konferenci tudi Vu Hong Kan, ki je razglasil predsedniške volitve za »nedemokratične, nepoštene volitve, ki jih je organizirala tolpa nesposobnežev«. Ameriški veleposlanik v Saigonu Ellsvvorth Bunker je ukazal vsem ameriškim vojakom in civilistom, da se 3. septembra, na dan pred- • •• Nadaljevanje na zadnji strani PREDSEDNIK ZIS SPREJEL A. GAUHARA — Predsednik ZIS Mika Špiljak je včeraj sprejel sekretarja ministrstva za informacije vlade Pakistana Alfata Gauhara (na sliki). Gospod Gauhar, ki se mudi v naši deželi kot gost sekretariata za informacije ZIS, je med obiskom navezal stike z več državnimi funkcionarji ter predstavniki časopisno založniških podjetij in informativnih ustanov. Telefot-o: Tanjug OBISK INDIJSKEGA GENERALA — Državni sekretar za narodno obrambo generalpolkovnik Nikola Ljubi-čič je včeraj sprejel načelnika generalštaba indijske kopenske vojske generala P. P. Kamuramangalama (na sliki), ki je na obisku pri JLA. Včeraj je uglednega gosta iz Indije sprejel tudi načelnik generalštaba JLA generalpolkovnik Miloš Sumonja. Indijski general je včeraj položil venec na grob neznanega junaka na Avali poslovanja v teh dejavnostih, i in obiskal vojni muzej na Kalemegdanu. Telefoto: Tanjug Prisilna uprava in samoupravljanja Napovedi, da bodo v procesu izvajanja reforme prišle v težaven položaj tiste gospodarske organizacije, ki se ne bi vključile v tokove reforme in prilagodile trgu in ki ne bi upoštevale načel ekonomičnosti in poslovnosti, se letos uresničujejo, čeprav z zakasnitvijo. Po vsej državi imamo primere, ko ni bilo drugega izhoda kakor uvedba prisilne uprave z nalogo, da uredi razmere v podjetju, po potrebi preusmeri proizvodnjo, razreši notranje konflikte in sanira podjetje — ali pa ga likvidira, če ni drugega izhoda. S stabilizacijo in sproščanjem tržnih odnosov ob samoupravnem odločanju so taki primeri neogibni. Na trgu prihaja do veljave čedalje bolj konkurenca, ki sili kolektive, da zboljšajo proizvodnjo in tehnologijo ter z znižanjem stroškov dosežejo večji dohodek. Pri tem čedalje bolj zaostajajo podjetja, ki poskušajo delati po starem in naposled ne morejo več naprej. Ob nizkih ali minimalnih osebnih dohodkih se vrh tega zaostrujejo notranji konflikti ob iskanju krivca. Prisilna uprava, ki jo postavi občinska skupščina, pomeni, da se razpuste organi u-pravljanja — delavski svet. upravni odbor in direktor — in da začasno preidejo njihove pravice na prisilno u-pravo. Takšno suspendiranje pravic samoupravljanja poskušajo ponekod razumevati kot znamenje slabosti samoupravnega sistema ali kot ukrep, naperjen proti samoupravljanju, če pa globlje analiziramo vzroke, ki so pripeljali do tega, da ni bilo drugega izhoda kakor prisilna uprava, tedaj lahko ugotovimo, da je zvečine nesposobnost ali neposlov-nost vodstva in strokovnih služb povzročila težave, kolektiv pa ni bil dovolj močan ali enoten, da bi vodstvo zamenjal. Prisilna u-prava v takih primerih le pomaga kolektivu na poti k resničnemu samoupravljanju. V Vojvodini je bilo prav v zadnjem času več primerov, ko so delavci prekinili delo z zahtevo po uvedbi prisilne uprave. Seveda pa so tudi primeri, ko so prisilno upravo uvedli prenagljeno in hi kolektivu, ki je zaradi zunanjih okoliščin zašel v težave, lahko drugače pomagali. Zlasti pa ne pomeni kršenja samoupravnih pravic, kadar delavski svet iz svoje samoupravne pristojnosti v kakem obratu razpusti organe samoupravljanja in imenuje tako imenovano začasno u-pravo, in to v primerih, kadar so upravni organi obrata poslovali proti predpisom, statutu ali notranjim aktom podjetja oziroma povzročali podjetju veliko škodo. F. SEUNIG Srečanje slovenistov iz dvanajstih držav Evrope Dvanajstdnevni seminar za 41 udeležencev se bo začel v ponedeljek v Ljubljani LJUBLJANA, 26. avgusta. V ponedeljek, 28. avgusta, se bo v Ljubljani začel dvanajstdnevni seminar slovenskega jezika, literature in kulture za tuje sloveniste. Letošnji odziv — seminar namreč obstaja v.organizaciji oddelka za slovanske jezike in književnosti na ljubljanski filozofski fakulteti že tretje leto — izraža rastoče zanimanje za slovensko kulturo; nanj se je namreč prijavilo 41 udeležencev iz 12 držav. Najštevilnejši bodo semi-naristi iz CSSR, med njimi prodekan ustrezne praške fakultete dr. Zdenek Urban, znani prevajalec iz slovenščine v češčino ter poznavalec zgodovine slovenske književnosti Viktor Kudelka iz Brna, urednik književnega časopisa Ho st do domu (pred kratkim so izmenjali številko s sarajevsko revijo Izraz) Oldfih Barta, prevajalec slovenskih književnih besedil v slovaščino ter lektor slovenskega jezika na bratislavski univerzi dr. Vitezo-slav Hečko in drugi. Iz ZSSR bodo prišli štirje udeleženci, dva z moskovske akademije znanosti (raziskovalka slovenske zgodovine in avtorica več ustreznih razprav Iskra V. čurkina), dva iz Kijeva (Vil Grimič kot prevajalec v ukrajinščino); s Poljskega dva (znani filolog Polanski), iz Bolgarije dva, iz DR Nem- Sprejem za tržaške vzgojitelje MARIBOR, 26. avg. — Predsednik občinske skupščine Mirko Žlender je priredil poslovilni sprejem za 30 profesorjev in učiteljev s tržaškega področja, ki so v Mariboru obiskovali 10-dnevni tečaj v organizaciji sekretariata za šolstvo SRS. Gostje so si ogledali tudi kulturne in naravne znamenitosti štajerske, Koroške in Pomurja. F. S. Dubrovniške prireditve končane DUEROVNIK, 26. avg. (Tanjug). — Dubrovniške poletne prireditve, osemnajste po vrsti, katerih pokrovitelj je bil predsednik republike Josip Broz Tito, so končali s predstavo »Hamleta« na Lovrijen cu in koncertom slovenske filharmonije na Držičevi poljani. Vseh 45 dni je bilo čutiti v Dubrovniku pravo festivalsko vzdušje. V tem času je bilo vsega skupaj 105 predstav, od teh 47 dramskih, 36 glasbenih, 6 nočnih serenad in 16 folklornih predstav. Obiskalo jih je 78.000 gledalcev. Letošnje dubrovniške poletne prireditve so bile v znamenju proslave 400-letnice smrti velikega dubrovniškega komediografa Marina Držiča. Prireditve je spremljalo 89r domačih in 42 tujih časnikarjev. čije 4, med njimi eden lužiško-srbske narodnosti iz Budy-šina ter znani prevajalec slovenskih književnih del (Cankar i. d.) v nemščino dT. Manfred Jahnichen; iz Madžarske eden, iz Romunije eden, iz ZR Nemčije trije, iz Avstrije dva, iz Italije trije, z Danskega eden in iz Francije štirje, med njimi iz Arcachona baskovski znanstvenik simpatični Andre La-xague, ki kaže od lanskega seminarja nenavadno živo zanimanje za slovenščino. Razen njih bo na seminarju še petero zamejskih Slovencev iz Trsta in Celovca, dalje asistentka za zgodovino slovenske književnosti na beograjski univerzi publicistka Marija Mitrovič ter lektorica slovenskega jezika na skopski univerzi. Razen lektorata slovenskega jezika za začetnike in nadaljevalce — ta bo pomenil delovni stržen in ga bodo spremljala številna jezikoslovna predavanja — bo ena poglavitnih tem letošnjega seminarja informativni prerez skoz zgodovino slovenske proze (sedem predavanj). Udeleženci pa se bodo lahko seznanili še z nekaterimi poglavitnimi karakteristikami slovenskega gledališča, glasbe, likovnega ustvarjanja in NOB. V družabnem delu pa si bodo pod strokovnim vodstvom ogledali med drugim grafični bienale, vrsto glasbenih prireditev, Jurčičev muzej na Muljavi ter arheološka izkopavanja pri Stični, staro Ljubljano, blejski in bohinjski kot, v Novi Gorici pa v tamkajšnji študijski knjižnici razstavo slovenskih književnih del v tujih prevodih. M. K. Intendanti -gojenci JLA so taborili Mesec dni so se »vojskovali« proti sovražniku KRALJEVO, 26. avg. (Tanjug). — S športnimi srečanji z mladinci in z obiskom pri gospodarskih organizacijah Kraljeva je bilo danes tu končano potujoče taborjenje 18. razreda gojencev inten-dantske vojne akademije. V enem mesecu so gojenci prešli nad 850 km in imeli na poti več vaj, s katerimi so prikazali postopke naših in sovražnikovih sil v morebitni vojni. Komandant taborjenja polkovnik Jure Rešetar je rekel, da je bil osrednji smoter teh vaj, da bi si oficirji v prihodnje natančneje predstavljali položaj, ki bi nastal v bodoči vojni. Ce bi prišlo do vojne, bi povzročila zelo velike težave oboroženim silam m civilnemu prebivalstvu. Mesec dni so se gojenci intendantske vojne akademije »vojskovali«, proti sovražniku, ki ima močne o-klopne enote, ki uporablja jedrsko orožje in vojne strupe, zlasti strupe, ki vplivajo na živce. V sodelovanju s pripadniki predvojaške vzgoje so imeli tudi vajo s s sovražnikovim desantom v zaledju. Prav v takšni vojni, je poudaril v pogovoru z novinarji polkovnik Rešetar, se pokaže, kako pomembne so zaledne enote ob jedrskih eksplozijah, ko je na primer voda okužena z radioaktivnimi delci na desetine kilometrov naokrog. Gojenci intendantske akademije so morali med vajo najti izhod tudi iz položaja, ko je vsa razpoložljiva hrana okužena. Oficirji s taborjenja so zadovoljni z odločitvami, ki so jih našli v takšnih razmerah j poveljniki zalednih enot, ker ' so bile naše enote, čeprav z velikimi težavami, preskrbljene z vodo, s hrano, z obleko in vojnimi potrebščinami. Med taborjenjem so imeli gojenci ne samo taktične vojaške vaje, marveč so spoznavali tudi gospodarske značilnosti krajev, po katerih so hodili. Ze 8.5©0 požarov m leto m velika gmotna škoda Skoraj polovice jih v naši državi zakrivijo neprevidnost, malomarnost, slaba zaščita BEOGRAD, 26. avgusta (Tanjug). Ni še natanko znano, kaj je neposredni vzrok požara, v katerem je včeraj tragično izgubil življenje Beograjčan Nedžo Savko-vič in v katerem je do tal pogorela beograjska tovarna pohištva in stanovanjske opreme »Todor Dukin«. Znano pa je že več let, da so pravi vzroki čedalje hujših posledic požarov v kronično pomanjkljivi protipožarni zaščiti in preventivi. Izšla je nova, 16. (375.) številka Naših razgledov. Uvodni prispevek Na temo uvrščanja in neuvrščanja je napisal dr. Ranko Petkovič Članki, glose, ocene, pisma: Franček Drenovec, Najemniški upor v Kongu; Bogdan Pogačnik, Po kongresu PFN v Abidjanu; Janez Šinkovec. Značilnosti mladinskih prestopnikov na Goriškem; Zdravko Omerza, Tehnična vzgoja; Marijan LipovSek, Prezgoden predlog ali kaj V; Dr. Peter Habič, Muzejske in raziskovalne dejavnosti na krasu; Ivan J Kreft, Lisenko in Va-vilov; Vili Vuk, Sedem letnikov Etnološkega pregleda; Peter Levec, Marksizem, režija in Random House; Sergij Vilfan. Staroselci ln njihovo izročilo; Zora Hudales -Travner, Klic zdravi pameti; Sergej Vrišer, Med novimi knjigami o 7 rodovini mode. V pogovoru Naših razgledov govori Janko Po-točn.k o slovenskem turizmu. Na bralni strani so objavljene pesmi Cveta Prežlja in Miroslava Slane Dr. France Bernik polemizira s F Dobrovoljcem o prvi knjigi Cankarjevega zbranega dela. Slede ccu e, članki, in razmišljanja: Rak. > Jan, O Henriku Ibsenu in prvih Cankarjevih dramah; Pavel Ros- .har, Let okoli luči; Vidosa-va Ognjenovič, Pogovor s pisateljem Katebom Yacinom; Janez Lovše, Ob klavirskem opusu Clauda Dobussyja; Primož Kuret, Dunajski slavnostni tedni 1967; Marijan Tršar. Grafični bienale I, Likovni zapiski; Vanda Mušič, Go-etheanum — kulturno središče antropozofov. Likovna oprema: re- pa sije panjskih končnic z razstave v ljubljanskem Etnografskem muzeju. Razgledi po svetu: Andrew Kop-kind (Le Nouvel Observateur): Dru t državijanska vojna v ZDA; Kron t o tristo letih uporov; Mi-chel B".quet: »Druga Stalinova sm . . v Havani; Victor Cygielman: Kaj dogaja v Jeruzalemu; Jean Gurgaud (L’Express>: Ne- navr ’ n izlet na Sinaj: Panorama “V ^hvalil je: pet. šest minut — tri jurčke. Ker traja šolska ura 45 minut, je to na uro 27 jur- Za 3 m' za 8 ur dela. Naj - ™°re pomagati. Zahvalil ‘^.TudipoZiCca tega je nem redu kongresa pa bo še pa bo zagotovilo avstrijske-več prostih tem. strokovno | mu trgu določeno količino obravnavanje kostne tuberku- j sadja, zelenjave in živinske lože, raznih poškodb itd. No- ] krme. (H) Sodo ¥ Srni gori nekatera podjetja brez elektrike? Podjetju za distribucijo električne energije namreč dolgujejo blizu 15,023.000 Ndin TITOGRAD, 26. avgusta (Tanjug). Delovne organizacije in drugi potrošniki električne energije v črni gori dolgujejo podjetju za distribucijo električne energije okrog 15,023.000 Ndin. V primerjavi z istim obdobjem lani se je dolg nevestnih plačnikov povečal za več kot 41 odstotkov, oziroma bolj točno, za okoli 4,100.000 Ndin. Največ dolgujejo in hkrati tudi najbolj nevestno plačujejo največje delovne organizacije v ti-tograjski občini. Te dolgujejo podjetju za električno distribucijo okrog 6 milijonov novih dinarjev ali skoraj tretjino vsega dolga. Nekateri dolgujejo za električno energijo še za lani. V podjetju za distribucijo \ no, ker dolguje svojim upni-elektriftne energije poudarja- | kom okoli 5.5 milijona no-jo, da so doslej še prenašali | vih dinarjev. Enak razlog je povem, da 1 m> zavrne 44 — - - «« Poslovtt. ploščic, skupaj lahko torej Ni mi preostalo drugega, v 8 urah vstavi 132 ploščic, kot da sem šel na upravo za Za m1 pa računajo 2000 do notranje zadeve, plačal 50 2500 S din. Sdin in v nekaj minutah Proračun za instalacijska sem imel naslov. Prikupna dela v kopalnici v izmeri tovarišica mi je povedala, 190 x 130 je znašal 73.000 da je to v Mostah, da pa Sdin. Ves izkop sem opravil žal ne ve točno kje. Ves vesam. Po končanem delu sel sem šel na avtobusno sem ugovarjal, da je v pro- postajo za Moste. (Mimo-računu postavka 30 ur po grede naj povem, da te dni 1000 din, opravil jih je pa nimam fiata 750 v Ljubljani FF samo 20. Inštalater pa se je in zato hodim peš ali se vo-postaml na stališče, da je zim z avtobusom. V zad-bilo tako dogovorjeno in je njih tednih me je že veliko vso stvar izročil advokatu. znancev spraševalo, če imam Nisem proti poštenemu še vedno ficka, »čimjrrej si zaslužku, sem pa jrroti odi- boš moral nabaviti spodoben ranju, ki že meji na gra- voz. če boš hotel prijradati bež. Strinjam se z izjavo naši »higher societp«. prodaj tov. Petra Levarda, da je vendar ze to konzervo.« mi šušmarstvo družbeno zlo in je zabrusil znanec, ki je pri nima skupnost ničesar od štiridesetih končal že polo-tega. Predlagam. da pri- vico fakultetnega študija, stojni organ izda naredbo. Skoraj me je prepričal ob da taki ljudje lahko raču- misli, s kakšnimi limuzina-najo obrtne in druge storit- mi jmhajajo nekateri moji ve 50 o/„ več od svojega red- študentje na predavanju.) nega zaslužka, in da ni nih- Avtobus za Moste je pripe če dolžan plačati računa Ijal. Sprevodnici sem pove dokler ni na njem potrjeno dal naslov prijatelja in jo da je plačan davek. vprašal, kje moram izstopi- JOŽE BUČAR. Začudeno me je pogleda-t-rinilen 90 to' Svetovala mi je, naj iz Tinhliana st°Pim ™ Predzadnji posta Ljuoijana .., ^ ,g ^ wfeu reka1 stolpnic. Pred postajo mili Kličemo UKO Kropa ce sem naletel na miličnika. _ , , ki mi je bokazal pravo smer Za svoj poslednji dom „ čedna vsotica. še tisto dopoldne sem telefoniral na šolo, da jim sporočim pravi naslov njihovega usužbenca — pa se ni nihče oglasil. ''ni!llll!llllllllll!lllllllllll|l|!li;il!!lllll!!llllllllllll!lil:llllll!llllili!l!!i Pisma bralcev' so vaša tribuna SODEI.UJTb ■ ........... - smo želeli kar najprepro- »Kmalu boste videli zelem, sTejši. a oblikovno lep izde- c"r Uf Ce »* ^ ’ Ze* Zato smo obiskali v ^ morali nazaj na Zaloško „ -t , - , „ cesto, okrog toplarne.« mi Krop! »Umetno - kovinsko o asnil % krajšem pe. obrt«. Bili smo nadvse pri- . u kratkim so jazno sprejeti m do doloce. JgU dgsjw mau. nega roka smo dobili res a koH sem sreča, umetno m z vso skrbnostjo mQ&a w sta , kaza. —elementa: luc m izdelana vazo. nevestno plačevanje v glav nem zaradi hude gmotne stiske številnih podjetij. Vendar so s tem tudi sebe potisnili v stisko. Zato je delavski svet na zadnjem sestanku sklenil, da bo učinkovito ukrepal pri izplačevanju dolga. Ker je izplačevanje preko gospodarskega sodišča zelo počasno, se delavski svet omenjenega podjetja zavzema za doslednejše uveljavljanje zakona o električnem gospodarstvu. Po tem zakonu imajo podjetja za distribucijo električne energije pravico, da potrošnikom, ki do določenega roka ne plačajo svojih obveznosti, lahko ustavijo dotok električne energije. Delavski svet je o tem svojem stališču obvestil izvršni svet in skupščino Cme gore, pa tudi vse občinske skupščine in delovne organizacije, ki jih imajo na spisku dolžnikov. Kakšne posledice ima lahko črnogorsko gospodarstvo zaradi takšnih ukrepov, ni težavno uganiti. Pomislimo samo, da lahko večina industrijskih podjetij - dolžnikov preneha dobivati električno energijo in mora ustaviti proizvodnjo. Te nevarnosti se zaveda tudi delavski svet podjetja za distribucijo električne energije, toda njegovi predstavniki poudarjajo, da je to edini učinkovit način, ki njihovo delovno organizacijo lahko reši težav, ki so jih ji naprtili drugi. Zaradi velikih terjatev, ki predstavljajo skoraj tretjino planiranega dohodka od prodaje električne energije za letos, je podjetje postalo nelikvid- Obisk iz ZAR v TAM MARIBOR, 26. avg. — Danes sta obiskala tovarno avtomobilov in motorjev predstavnika egiptovske tovarne avtomobilov »El Nars« g. Adel Is-mail Gazarin, direktor te tovarne, in g. Mohi Eldin Abdel Latif, predsednik »Nasco«. V spremstvu generalnega direktorja Inž. Stojana Perhavca sta si ogledala tovarno. orivedel tudi do vprašanja, kako izpolniti investicijski plan. Lahko se zgodi, da bodo prenehali graditi daljnovod Tivat—Hercegnovi in Bar —Ulcinj pa tudi trafepostaji v Nikšiču in Titogradu. Ce dolžniki ne bodo plačali dolgov, je nevarnost, da podjetje za distribucijo električne energije ne bo moglo izplačati celo rednih dohodkov svojim delavcem. Komisija za nameščanje in odpuščanje pri podjetju SLOVENIJA VINO LJUBLJANA POSLOVNA ENOTA BREŽICE razpisuje prosto delovno mesto la »pravi« stanovanjski blok Eden od njiju je rekel, da Nedolgo po vgraditvi so je hišna številka sicer dninam zlikovci poškodovali gačna. da pa je blok prav luč, katero nam je domači gotovo pravi. Prišel sem do obrtnik z veliko požrtvoval- bloka in poiskal vhod b. nostjo tudi popravil. Prosili Imena svojega prijatelja ni- pa smo UKO v Kropo za sem zasledil. Pogledal sem in reku »non quis. sed gnid«, nasvet, s čim naj jjremaže- vsa stopnišča — nič. Napotil naj končam, mo popravljeni izdelek. V sem se k vratarju toplarne, odgovor smo prejeli poseb- ki mi je zatrjeval, da je Pa še tole! V začetku preteklega leta me je povabil dober znanec na obisk v novo stanovanje. »Stanujem v bloku v šarhom ulici 16 za Bežigradom,« je dejal. Bil sem točen. Pozvonil sem na vseh vratih (precej je bilo neoznačenih, ker so bila stanovanja še prazna). Vsaj listek bi bil lahko pustil na vratih stanovanja, če že ni tako prijazen, da bi me čakal vsaj v veži. sem si mislil. Znanca ni nihče poznal. Odšel sem. Cez nekaj dni sva se srečala. Bil je užaljen. Po daljšem pregovarjanju sva ugotovila, da sta imela dva oddaljena vhoda dveh različnih stamovajskih blokov tablico z najrisom šarhova ulica 16. Toda znanec še danes dvomi v to. da sem takrat res prišel. To je bil uvod. Ce bi začel komentirati. bi zmanjkalo prostora. Upam, da sem bil dovolj diskreten. Ker želim ostati zvest naslovu članka Lep pozdrav! TOMISLAV SKUBIC profe- no barvo in še to brezplač- omenjeni blok stoodstotno sor fakultete za elektroteh- pravi. Vrnil sem se in pre- niko, Ljubljana vodje kleti Brežina POGOJ: srednja kmetijska šola in najmanj pet let prakse v kletarstvu. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Stanovanje ni priskrbljeno. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. 9665 MEDOBČINSKA ZAVAROVALNICA NOVO MESTO posreduje javno licitacijo za prodajo karambolirandh vozla: OSEBNI AVTO, OPEL RECORD letnik 1961, prevoženih ca. 60.000 km, izklicna cena Ndin 8.000,00. Ogled pri »Zavodu za požarno varnost«. Novo mesto. OSEBNI AVTO, ZASTAVA 750 letnik 1962, prevoženih 39.000 km, izklicna cena Ndin 3.000,00. Ogled pri Martinu Kastelicu, Got na vas n. h. Licitacija bo v četrtek, dne 91. avgusta 1967, ob 10. uri v prostorih Medobčinske zavarovalnice Novo mesto. Pred začetkom licitacije morajo kavcijo 10 odst. od izklicne cene. položiti 7046 niiiHHnminiiiiiMtmiiiinfflm!mnuiiiiiiiiiii!iwiniium>iHHi!mmmHmiiiimmiiiiiiumim:miiiiiiiiHiimMmiiiimiii!iiiiiiii!!iiiNiiiiiiiMmimmRnmnaHmi Razpisna komisija za imenovanje glavnega direktorja pri AVTOTURISTIČNEM PODJETJU SLAVNIK KOPER ponovno razpisuje po členu 208 in 210 statuta delovno mesto GLAVNEGA DIREKTORJA avtoturističnega podjetja SLAVNIK - KOPER Kandidat mora izpolnjevati poleg splošnih še naslednje pogoje: — visoka izobrazba prometne, ekonomske, pravne, strojne ali podobne stroke, višja komercialna šo la zunanjetrgovinske smeri ali višja šola za zunanjo trgovino in najmanj 3 leta prakse na vodilnem delovnem mestu pri opravljanju mednarodnih trgovinskih poslov ali na vodilnih mestih v prometnih g. o. ali 5 let prakse na drugih vodilnih mestih v gospodarstvu; — visoka ali višja šolska izobrazba zunaj zgoraj navedenih strok in najmanj 5 let prakse na vodilnih delovnih mestih pri opravljanju mednarodnih trgovinskih poslov oziroma 8 let prakse na drugih vodilnih mestih v gospodarstvu ali upravi; — srednja strokovna izobrazba prometne, ekonomske ali splošne smeri, pogoji za opravljanje zunanjetrgovinske dejavnosti in najmanj 10 let prakse na vodilnih delovnih mestih v g. o. cestno-pro-metne stroke ali 12 let prakse na vodilnih delovnih mestih v drugih g. o. ali upravi. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi sredstev za OD. Stanovanje po dogovoru. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo pod oznako »Razpisna komisija« do vključno 15. septembra 1967. gggg ART BUCHWALD: Plavanje za predsednika Johnsona Pekinški radio je zanesljivo kot zmerom poročal, da je pol milijona delavcev in vojakov ob začetku tega meseca blizu V uhana plavalo po reki Jangce in da so tako proslavili prvo obletnico zmagoslavja Mao Ce Tungovih misli in načel. Kitajsko ljudstvo je tako na zares veličasten način počastilo spoštovanega predsednika svoje komunistične partije. Ob tem mi je prišlo na misel, da bi morda vsaj nekaj članov tiste množice, ki se v ZDA avgusta mudi na dopustu. lahko plavalo za predsednika Johnsona Nisem sicer pričakoval, da jih bo pol milijona, priznam pa. da sem upal, da jih bom zbral kaj več. kakor sem jih. Plavalce sem pričel zbirati na otoku Martha's Vineyard ob obali Massachussettsa. kjer sem na dopustu. Odpravil sem se dol na plažo in rekel nekaj prijateljem: »Bi šel kdo plavat?« * Kakih šest se jih je ogla- \ silo. da bi šli. »Preden se odpravimo, naj j tam povem, da to ni navadno plavanje. To, kar bomo počeli. je namenjeno proslavljanju velikih zmag predsednika Johnsona v minulem letu.« Vseh šest jih je sedlo na | pesek. Eden od kopalcev je rekel: i »Voda je premrzla.« Drugi je dodal: »Mene daje- 1 70 krči.« Treti, ki je bil svoje dni ! n službi pri predsedniku, ie j rekel- »Jaz sem pa ravnokar jedel.« »No. veste kaj. to pa res ni lepot« sem jezno vzkliknil. »Za Maa je plavalo kar pol milijona Kitajcev Mi lahko po-kažemo predsedniku Johnsonu i\sai to. da smo navdvše-rti zant vson tako Pot Kitajci za Maa.c »Misliš, da bi zadostovalo, fe bi bredel po vodi?« me ie vprašal nekdo. »Ne." sem odvrnil. »Plavati | moras Poglej, če plavamo od tod do tistega rtiča in spotoma vpijemo misli predsednika Johnsona, to ne bo delo dobro samo predsedniku. tudi mi se bomo dobro počutili« »Kako pa naj vemo. kakšne er> misli predsednika Johnsona?« se je clasilo vprašanje »Saj lahko vpijemo gesla iz njegovih odgovorov.« sem od-govoril. »Na primer?« MISLEC ,Alarm" v ZR Nemčiji Preskušnja s sirenami Časopisi so zamolčali tako poskus kot rezultate POSEBEN DOPIS ZA »DELO« BONN, avgusta. K sreči ni šlo za res, kajti namen poskusa niso bili ljudje, temveč stroji. S poskusnim letalskim alarmom so te dni preizkusili v ZR Nemčiji 46.000 siren, v glavnem v zadovoljstvo pokrajinskih notranjih ministrov, ki skrbijo, da ne bi prah »zadušil« alarmnih naprav. »International Herald Tribune«, Pariz Kdo daje bombnikom eiije? Kako je Johnson oombardiral elektrarno blizu HoŠi Minhove hiše Pravkaršnji vzpon ZDA na novo stopnjo vojaške eskalacije v Vietnamu je vzbudil v Ameriki in po svetu ostro, kritično razpravo o namenih, poteku in končnem dosegu vietnamske vojne. Toda kdo je odgovoren za njen potek? Kje se prožijo sunki na nove - kalacij-ske nivoje? Delno odgovarja na ta vprašanja ihanek j »Kdo vodi vojno v Vietnamu«, ki ga objavlja odlično j obveščeni ameriški tednik »Time«. Tu je nekaj dejstev, j k, osvetljujejo način odločanja o vojni. stavljati sveža jajca poveljstvo v roke Lyndo-na Johnsona. On je osebno odločal o bombardiranju kakih 300 ciljev v Severnem Vietnamu. Pred kratkim, ko je šlo za »odobritev« ciljev blizu Kitajske, je Johnson dlakocepil kot še nikoli. Zahteval je, naj se letala ne »Zmaga v Vietnamu se nagiba na našo stran.« »Guverner Romneg ne more nadzirati lastnih Ljudi.« »Ob nede Ijah naj gre vsak pošten Američan lepo k maši.« Iv še to- j le: V o predsednik si priza i dei-a. kolikor ie more« »Sliša- sem da so tule r i rodi mo»ski psi.« je rekel nekdo. »Izgovori orazni izgovori,« sem zavpil že ves iz sebe. »Naš predsednik se bori z nepremagljivimi problemi, ves komunistični svet pa je prepričan, dc gredo ZDA počasi po gob« tl no samo ušivo plavanje za predsednika Johnsona bo rdečkarjem. pokazalo, da je Amerika ob velikih vprašanjih enotna.« »Ali ne bi mogli namesto tega plavati pod vodo?« »Ne, ne. ne Plavati moramo.« »Ampak jaz si ne bi še rad zmočil kopalk « »No. dobro.« sem rekel »Ampak tisti dan. ko boste vsi skupaj vlekli rikše, v katerih bodo sedeli rdeči Kitajci. se spomnite časov, ko niste marati plavati za našega predsednika « »Jaz sem se pa nečesa domislil.« je rekel nekdo iz naše druščine »Zakaj se ne odpraviš tjale čez. čez zaliv, in ne zbereš nekaj plavalcev na Cape Codu.« »Kje pa?« sem ga vprašal. »No ia. morda bi lahko za začetek poskusil v Hyanni-sportu pri Kennedyjevih« f »INTERNAT ION tl, HERALD TRIBUNE«) Nekdanji predsednik Dwight. Eisenhower se je pridružil jastretasko usmerjeni struji kritike. »Ce se odločimo za vojno,« je rekel Ike minuli teden, »potem sem jaz z-a to, da zmagamo. Morali bi zbrati vsa sredstva, kar jih naslednje imamo, jih uporabiti kar-seda naglo in zadevo spraviti s poti. Kaj vedo politiki o tem. kako se vodi vojna?« V soglasju z ameriškim političnim sistemom vodijo vojno na strateškem in diplomatskem nivoju izvoljeni ali imenovani civilisti, na taktičnem nivoju pa poklicni vojaki. Ameriškim generalom v Vietnamu nenehno škilijo čez ramo civilisti. General William tVestmoreland se vsaj dvakrat tedensko posvetuje z veleposlanikom Ellsworthom Bunkerjem, Beli hiši pa pošilja taktične in strateške plane vsaj za šest mesecev vna- j prej. Podrobnosti teh načrtov premlevajo vsak torek v tihi jedilnici, ki lezi v drugem nadstropju Bele hiše in razpravljajo predsednik, obrambni minister in zunanji minister o prizadevanjih in težavah 500 tisoč ameriških vojakov v Vietnamu. Govorijo o vsem: o okvarah na novi polavtomatski puški M-16, ki se rada zaskoči, pa o tem, kako bi bilo mogoče j topničarjem pod demilita- j rizirano cono hitreje do- j OSNOVNA ŠOLA ČRNI VRH NAD IDRIJO razpisuje prosto delovno mesto RAZREDNEGA UČITELJA za zunanji oddelek v Kan jem dolu. 7067 jed. Največ časa pa posvečajo strategiji in političnim vidikom. Če je treba, lahko predsednik Johnson prek umetnih satelitov pri priči naveže stik po stalni poveljniški liniji z veleposlanikom Bunkerjem in generalom West-morelandom. Predsednik se rad pohvali, da prejema ogledniške posnetke severnovietnamskih ciljev za bombardiranje samo nekaj minut po tistem, ko jih v Saigonu potegnejo iz razvijalca. »Vraga«, pravi, »Roosevelt bi bil potreboval za kaj takega cel teden.« Ta hitrost pa predsednika in njegove najvidnejše svetovalce, med njimi predvsem Obrambnega ministra Roberta McNa-maro in zunanjega ministra Deana Ruska, speljuje v skušnjavo, da bi se vpletali v vodenje vojne na vseh nivojih, prav doli do vodov in desetin. Doslej so se Johnson m njegovi pomočniki tej skušnjavi češče upirali, kot pa so ji podlegali. Kopenska vojna v Južnem Vietnamu je skupaj s klici po množičnih bombnih udarcih, ki naj jih izvedejo težki bombniki B-52 z Guama, v rokah Westmo-relanda in njegovih generalov. Westmoreland pa mora prositi za pooblastilo Washington, kadar gre za operacije, kakršne so sunek v demilitarizirano cono, vdor ameriških čet v gosto naseljeno delto Mekonga ali topniško obstreljevanje Severnega Vietnama. Pri operacijah takšne vrste, predvsem pa pri bombardiranju Severnega Vietnama prehaja | spuščajo v strmoglavljenje ’/a v smeri piou Kitajski me- ji. Cilji so ji bili namreč tako blizu, da bi se bili nadzvočni lovski bombniki lahko v nekaj sekundah S poskusnim letalskim alarmom pa niso preizkusili 60 milijonov prebivalcev v ZR Nemčiji — prav tako v zadovoljstvo pokrajinskih notranjih ministrov, ki vedo, da bi v primeru potrebe« bile sirene v glavnem le teoretično koristne za ZR Nemčijo, in to navzlic vladnemu protiatomskemu bunkerju v Eifflu, ali pa prav zato. Siren v sredo sploh ni bilo slišati v Berlinu, Essenu, Gottingenu in v središčih nekaterih velikih mest. V Berlinu jih ni bilo slišati iz političnih razlogov, kajti zahodni del razdeljenega mesta pripada in ne pripada ZR Nemčiji. V Essenu je šlo za tehnične razloge: v največjem mestu ruhrskega področja siren še niso postavili. V Gottingenu je bila vzrok tehnična napaka: zaradi kratkega stika menda ni bilo mogoče obrniti stikal, ki sprožijo sirene. V središčih nekaterih velikih mest pa je bil razlog gospodarski čudež, kajti sirene, kot se je izkazalo, zvočno niso dorasle divjemu hrumenju avtomobilov ali pa živžavu prenatrpanih trgovin. Sirene je bilo dobro slišati v spodnji Saksonski in na Hohe Strasse v Kol-nu. V spodnji Saksonski iz geopolitičnih razlogov, saj gre za pokrajino, ki ima razmeroma največ vasi in polj in najmanj mest ter gora v Zahodni Nemčiji. Hohe Strasse, ki je ulica trgovin nedaleč od kolnske katedrale, pa je zaprta za vsak motorizirani promet. Rezultatov ni manjkalo. V spodnji Saksonski so ščene ali obveščene prebivalce (alarm so napovedali v časopisju, na televiziji in po radiu), na kaj pomislijo, kadar zaslišijo to, kar slišijo zdaj. Ali jim to kaj pomeni? Hkrati so jim pokazali tudi fotografijo, ki je prikazovala Hohe Strasse po letalskem alarmu 23. avgusta leta 1944, oziroma natančneje: ostanke te ulice po letalskem alarmu tistega dne. Odgovori so bili takile: dovolj sem star, da poznam ta zvok; vem, da gre za vajo; ne mislim prav nič in nočem misliti; upam, da tega ne bomo nikoli potrebovali; bog nas obvaruj; to pa imamo od tega . .. Časopisi so v četrtek zamolčali tako poskus kot njegove rezultate. Prav tako niso veliko pisali o protestnih letakih, ki so jih med poskusom delili na ulicah ljudem v glav- nem mestu Bavarske člani mUnchenske okrožne internacionalne zveze nasprotnikov vojaške vojne službe. To je bil protest proti »očitnemu cinizmu notranjega ministrstva, ki ljudi akustično navaja na vojno, ne da bi jih lahko pri tem zavarovalo«. Protest je zahteval, da je treba odpraviti organizacijo zvezne protiletalske zaščite in »proste milijone« razdeliti med žrtve minule vojne. Sicer pa to ni bilo prvič, da so državljani Zvezne republike slišali ali pa preslišali zvok, ki budi pri starejših spomine na čase, ko sirene niso tulile za vajo ali zaradi poskusa. Poskusni alarmi so se začeli nekako z ZR Nemčijo kot suvereno državo. Sprva so bili celo štirikrat na leto, od leta 1964 dvakrat, letos pa samo enkrat. V prihodnje bodo sirene zatulile enkrat poleti in enkrat pozimi, vsako četrto sredo v avgustu in februarju. Neki preizkuševalec je izjavil, da niti ni pomembno, ali so sirene slišali vsi ali ne. Važno je le ugotoviti ali so še uporabne. ŽELJKO BRIHTA znašli v kitajskem zrač- j zaskrbljeni prebivalci oblegali polit" iške telefone in vpraševali, kje gori. v Kolnu pa so razburjeni ljudje po t> lefonu klicali policiste ii gasilce in spraševali: Kaj se doga- ja? Ali je vojna? Kdo nas je napadel? Zakaj tulijo i <=> nem prostoru. Naposled se je predsednik odločil za predlog, po katerem naj letala napadajo vzporedno z mejo — toda šele potem, ko so ga prepričali, da tako ne bodo tvegali hujših nevarnosti zaradi protiletalske zaščite. Najbolj pa ga je seveda j skrbelo, kakšne bi uteg- j nile biti posledice razširit- j ve konflikta. »Ce je treba ] posaditi bombo blizu ki- j tajske meje,« pravi pred- ; sednik, »je bolje da to i odobri civilna oblast.« Vendar pa Lyndon Johnson dobro ve, kako zelo se razlikuje razmerje med | civilnim in vojaškim deležem v tej vojni od podobnih razmerij v prejšnjih ameriških vojnah. Abraham Lincoln, Franklin Roosevelt in Harry Truman so si belili glavo z velikimi manevri, kakor so bili na primer pohod k morju, invazija v Francijo in evakuacija iz »rezervoarja Cangjin«. Truman se je najbolj približal uveljavljanju civilne nadoblasti v okviru omejene vojne takrat, ko je sklenil, da ZDA ne bodo bombardirale Kitajske. Lyndon Johnson pa se zdaj ukvarja z odločitvami kakršna je tale: ali naj dovoli letalstvu bombardirati hanojsko elektrarno, ki je komaj miljo in pol daleč od Ho ši Minhove hiše, ali ne. Naposled je sklenil naj jo bombardirajo ... »TIME«, NEW YORK lll!ll!llllltlllltlllliilll!tlllllllllllllllllllllllllt|l|litlllillllUillliliillli!lllllillllllillllllllllll!IIIIIIIII!II!II;IIIIIIIIIIII!!II!III|IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIHIII Komisija za razpis pri podjetju »CH EMO. LJUBLJANA, MAISTROVA 10 razpisuje prosto delovno mesto DIREKTORJA KOMERCIALNEGA SEKTORJA Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: a) visoka strokovna Izobrazba ekonomske smeri in najmanj 5 let prakse na odgovornih mestih v komerciali, b) višja strokovna izobrazba komercialne smeri in najmanj 7 let prakse na odgovornih delovnih mestih v komerciali, c) srednja strokovna izobrazba in najmanj 10 let prakse na odgovornih delovnih mestih v gospodarstvu. Rok za vložitev prijav je 80 dni po objavi. 6903 Teheranska konferenca leta 1943 Sovražnik zve za „0verlord” Pripoveduje dolgoletni Stalinov osebni prevajalec V. Bereškov 7. nadaljevanje Udeleženci konference so se dogovorili, da mora ostati krog oseb, ki vedo za dogovor v Teheranu, omejen in so zato uvedli dopolnilne posebne ukrepe z namenom, da izključijo možnost, da pride informacija na dan. ZSSR je storila take ukrepe. Ukazano nam je bilo, da zapisnika o zadnjem razgovoru ne narekujemo, kakor običajno, stenodaktilografki, popolnoma zaupni osebi, marveč da z roko napišemo zapisnik o začetku invazije in pozneje vse to uredimo v Moskvi. Iz varnostnih razlogov smo morali rokopise oddati kot diplomatsko pošto. Rokopisi so bili spravljeni v debele črne ovojnice, te pa so dali v vreče iz nepremočljivega platna in jih ničkolikokrat zapečatili. Vrečice so odnesli v Moskvo oboroženi diplomatski sli. Domnevali simo, da so podobne ukrepe storili tudi Britanci in Američani. Toda vseeno nismo uspeli sovražni- ku prikriti važnejših odločitev teheranske konference. Basney alias Cicero Za to se je izvedelo šele po vojni. Anthony Eden je po vrnitvi iz Teherana podrobno seznanil s teheranskimi odločitvami britanskega veleposlanika v Ankari, Hassona. šifrirane brzojavke so seznanile britanskega veleposlanika ne le s podrobnostmi pogovorov, kolikor so se nanašali na Turčijo, ampak tudi z drugimi važnimi vprašanji, kakor je operacija »Overlord«. To informacijo je dobil v roke nemški agent Elias Basney, Hassonov sobar. Basney ali Cicero, kakor so ga imenovali zaradi dostavljanja obilice važnega gradiva varnostni službi, je redno fotografiral tudi tajne depeše in nato izročal posnetke šefu varnostne službe v Ankari Moyensu. Hasson je neverjetno zaupal služinčadi, pa je pogosto puščal v spalnici črni kovček z dokumenti, ki so prišli tako v roke Ciceru. V spominih, objavljenih leta 1955, piše Moyens, da je ostal nekoč vso noč v laboratoriju in delal s filmi, ki jih je dobil od Ci-cera. Tedaj je odkril, da ima v rokah tudi sporazum kairske in teheranske konference. O istem piše E. Basney. Iz dokumentov, ki so mu prišli v roke, pravi, da je bilo mogoče »ugotoviti namere Britancev, Američanov in Rusov«. Nemški veleposlanik v Turčiji med vojno von Pappen piše: »Cicerove informacije so bile zelo važne iz dveh razlogov. Vsebina teheranskih sklepov je bila poslana britanskemu veleposlaniku. To je omogočilo ugotoviti namere zaveznikov glede političnega statusa Nemčije po porazu. Iz njih smo razbrali, da se glede tega razhajajo. Toda Cicerove informacije so bile še veliko važnejše, predvsem zato, ker so vsebovale natančne podatke o operativnih načrtih sovražnika.« Toda kakor vse kaže, nacistični šefi niso v celoti izrabili tega važnega obvestila. Prvič so posumili, da so bili ti dokumenti podtaknjeni zaradi dezinformacije. Drugič pa so se glede na važnost podatkov, ki jim jih je oskrbel Cicero, bali razširiti krog oseb, ki naj zanje ve in so si pri tem prizadevali prikriti njihov izvor. Zato vodstvo nemške vojske, tako se zdi, sploh ni uporabilo teh dokumentov v svojih operativnih načrtih, morda pa zanje celo niti ni vedelo. Naj bo že kakorkoli, toda vdora v Normandijo zgodaj zjutraj 6. junija 1944 nemško poveljstvo m pričakovalo. Veliko denarja za to obvestilo m dobil niti Cicero. 300 tisoč funtov šterlingov, ki so mu jih bili dali Nemci, je bilo ponarejenih. V britanskem parlamentu je bilo zastavljeno vprašanje, kako se je lahko zgodilo, da so Nemci med vojno dobili to tajno obvestilo iz britanskega veleposlaništva v Ankari, kakor je razkrila Moyensova knjiga. V zapisniku je rečeno, da je Sheperd vprašal zunanjega ministra, kako se je lahko zgodilo, da so popolnoma tajne dokumente o operaciji »Overlord« lahko ukradli Iz britanskega veleposlaništva v Ankari in spravili v roke Nemcem. Gospod Sheperd je potem še vprašal, ali so zadevo raziskovali, kakšne rezultate je pokazala preiskava in kaj so storili, da bi v prihodnje podobne primere preprečili. Takratni zunanji minister Bevan je odgovoril, da niso bili med vojno iz veleposlaništva v Turčiji ukradeni nikakršni dokumenti. Preiskava je pokazala, da je sobar fotografiral tajne dokumente v veleposlaništvu in film izročil Nemcem. To se ne bi moglo zgoditi, če bi se veleposlanik držal osnovnega pravila — čuvanja tajnih dokumentov. Gospod Sheperd je pripomnil, da je Moyensova knjiga močno vznemirila britansko javnost. In če načrti o operaciji »Overlord« niso bili ukradeni, zakaj v takem primeru zunanje ministrstvo ni zanikalo navedbe v Moyensovi knjigi? Gospod Bevan je vnovič naglasil, da dokumenti niso bili ukradeni. Bili so fotografirani, to pa je navsezadnje isto. Tako so v britanskem parlamentu uradno potrdili, da so Nemci imeli tajne dokumente, med njimi tudi važne sklepe teheranske konference. Na prvem plenarnem zasedanju 28. novembra je Churchill sprožil vnašanje, kako zaplesti Turčijo v vojno. Jutri: Nesporazum o vojnih zločincih dni O,H / t Piše Vida Hreščak Paradoksi Paradoksnost sedanjih svetovnih razmer je slej ko prej nespremenjena in mnoga dejanja mednarodne diplomacije so prežeta s tolikšno mero nelogičnosti, da se dozdevajo na prvi pogled skoraj iracionalna. Primere za takšno ravnanje in razmišljanje sta nam priskrbeli v minulih sedmih dne dve zahodni sili — Velika Britanija in ZDA. Razbita glava britanskega diplomatskega predstavnika v Pekingu in požgano poslopje tamkajšnje britanske misije bi bila nekoč najzanesljivejši povod vsaj za zaledenitev stikov med državama, če že ne za prekinitev. Toda, kot kaže, je Britance mnogo bolj zanimalo na videz povsem postransko vprašanje: ali je bil napad na njihovo predstavništvo uradno organiziran ali ne. In ko so po skrbni analizi vseh znanih podatkov sklenili, da je šlo za premišljeno in dobro pripravljeno akcijo, so si — oddahnili! Zakaj? še bolj kot takšnih organiziranih napadov se Britanci namreč bojijo fin v tem niso osamljeni), da bi se v sedanji zmedi na Kitajskem okrepile anarhistične sile. ki bi se utegnile lotiti avanturističnih podvigov, ti pa bi kaj lahko resnično skrajno zaostrili položaj v Hongkongu in morda celo povzročili likvidacijo te britanske kolonije. London se namreč prav dobro zaveda, da bi bila usoda britanskega Hongkonga zapečatena, če bi se Kitajci odločili, da spremenijo sedanje nenormalno stanje. In zato je britanski tisk skoraj v en glas priporočal svoji vladi treznost in zmernost ter hkrati »rotil« Peking, naj se zaveda, da mu prav takšen položaj Hongkonga, kot je sedanji, zagotavlja polovico vseh deviznih virov na leto. Ranjena glava kraljičinega predstavnika zato ni mogla imeti večje teže na tehtnici britanskih interesov. Z nič manjšo osuplostjo nismo poslušali McNamaro-ve izjave v obrambnem odboru ameriškega senata. McNa-mara je v isti sapi prepričeval svoje senatorsko poslušalstvo, da z bombardiranjem ZDA ne bodo prisilile Severnega Vietnama, da bi privolil v pogajanja, da z veliko razširitvijo bombardiranja ZDA ne bodo dosegle ciljev, ki so si jih zastavile v Vietnamu, da pa je vseeno pravilno, da je Johnson, ne glede na vse to, skoraj v celoti odobril seznam novih ciljev, ki jih bodo ameriški bombniki v prihodnje lahko zadevali severno od sedemnajstega vzporednika. Od 359 »postavk«, ki jih je predlagal šef štabov ameriške vojske, je Johnson blagoslovil 302. Embargo se torej zožuje iz tedna v teden, če to ne zagotavlja uresničitve ameriških ciljev — in McNamari že lahko verjamemo, da je dobro poučen v temi. o kateri daje takšne izjave — tedaj je nesmiselnost ameriškega početja še toliko bolj brezumna. Načrt sporazuma o neširjenju jedrskega orožja Niti najmanj ni sporno, kako gledajo na ameriško nenehno stopnjevanje vietnamske vojne poglavitni dejavniki — Severni Vietnam in južnovietnamski nacionalisti. V ameriških očeh pa to brezumje morda ni videti tako očitno, kadar ga postavijo v okvir svojih ocen kitajske politike in kitajskih namenov (dasi kritični duhovi opozarjajo Johnsona, da so zaradi nezadostnega poznavanja kitajskih razmer te ocene kaj lahko tudi. zmotne) in v okvir dogovora, doseženega z Moskvo o besedilu sporazuma o neširjenju jedrskega orožja. Zanimivo je, kako skromni so postali upi in želje dobršnega dela svetovne javnosti, saj jo je že objava tega besedila navdala z zmernim optimizmom. Ta naj bi temeljil na ugotovitvi, da sta obe velesili pretehtali pozitivne in negativne elemente ter uvideli, da prevlada — vsaj za njiju — pozitivna plat, ki naj bi se jima izpričevala v tem. da sta, kar zadeva alternativo: jedrska vojna ali mir — zvesti partnerki, da imata na tem področju skupne interese in jih zato nameravata tudi skupno varovati. Rivalstvo na drugih področjih se torej umika -pred prioritet-nostjo te alternative. To partnerstvo pa ima za vse druge prizvok resnega opozorila: kdor se temu ne podredi, bo imel opravka z obema velesilama, če bosta ocenili, da je ogrožen ta njun skupni interes. Daleč smo od tega, da bi podcenjevali velik pomen, ki ga imata ohranitev svetovnega miru in oddaljevanje od prepada svetovne vojne. V tem oziru se seveda strinjamo s tistimi izjavami, ki trdijo, da je skupni načrt dokaz pripravljenosti, da bi ustavili oboroževalno tekmo. Toda ti upi in razlage ne temeljijo na posebno trdnih tleh. Istovetno besedilo sporazuma, ki sta ga predstavnika ZSSR in ZDA ločeno poslala razorožitvenemu odboru v Ženevi, ima preveč vrzeli prav tam, kjer bi bila potrebna najtrdnejša poroštva, tako je da je vsaj zdaj vrednost tega sovjetsko-ameriškega koraka bolj simbolična kot pa otipljiva in praktična. Ni dvoma, da besedilu v razorožitvenem odboru ne bodo spontano in soglasno zaploskali. Niti v taboru svojih zaveznikov velesili ne moreta računati na odobravanje, kaj šele med nevezanimi državami. Kako rešiti problem nadzorstva, kje so poroštva za neatomske države? Breme sporazuma naj bi nosile le neatomske države, medtem ko atomskih sil nihče ne bi nadziral, hkrati pa te ne prevzamejo nobenih obveznosti, kar zadeva napredovanje razorožitvenega procesa. Mimo očitkov, ki prikrivajo negativna hotenja in ki prihajajo od ondod, od koder jih je bilo pričakovati, pa ne manjka niti upravičenih kritičnih pripomb. Odveč bi bilo tudi ukvarjati se z znano perspektivo, da se Francija in Kitajska ne bosta znašli med podpisnicami tega sporazuma, če bo in kadar bo dokočno napisan in kadar bo začel svojo križevo pot ratifikacije. Zato je v tem trenutku v ospredju zlasti že omenjeni vidik — soglasje dveh velesil in tiha grožnja tistim, ki tega soglasja ne bi dojeli in ga ne bi hoteli upoštevati. Ne bi hoteli biti preveč črnogledi, vendar se nam zdi, da bi to javno prikazano soglasje med Washingtonom in Moskvo utegnilo biti tisti element, ki utrjuje Johnsonov položaj na domačih tleh in ki mu dopušča že prej omenjene brezupne poteze ter še večje stopnjevanje v Vietnamu. Preddverje arabskega vrha Ko to pišemo, se v Kartumu zbirajo arabski ministri, ki jih šele čaka nič kaj lahko delo. Po izraelski agresiji so se arabski predstavniki sešli že ničkolikokrat z večjim ali manjšim uspehom. Zamisel o sklicanju arabskega vrha je stara že skoraj tri mesece. Dejstva, da z uresničitvijo te ideje tolikanj odlašajo, si ne bi smeli razlagati negativno. V preteklosti so se arabski državniki prepogostokrat shajali v naglici in brez težav, sestavljali so lepe resolucije, ki so pa bile pogostokrat kaj kratkotrajne in so navadno pomenile samo mirne majhne intervale v dolgih razdobjih nesoglasij in hudih sporov. Agresija in njene posledice pa so povzročile (ali bi bile vsaj morale povzročiti) hud pretres, zahtevale so kar največjo zresnitev in opustitev prejšnje retorične deklarativnosti, ki ni temeljila na ustrezni, realni podlagi. Zato bi bilo samo pozitivno, če bi vse te peripetije, ki spremljajo organizacijo srečanja arabskih šefov v Sudanu, izpričevale, da pomeni prihod v Kartum tudi odločenost, dosledno spoštovati tamkajšnje dogovore, in tudi to, da se ne bodo zavzemali za takšne programe, ki jih ne bi bilo mogoče izpolniti. če je za arabski svet v tem trenutku trajajoče krize in hude preizkušnje karkoli življenjsko važno, tedaj je to prav gotovo utrditev medsebojne enotnosti. Brez njihovega enotnega nastopanja, brez skupnega zavzemanja za določene cilje (pa naj bi bili še tako zreducirani) bi bili zaman pomoč in podpora, ki jo Arabcem daje dobršen del svetovne javnosti. Vnaprej bi bili namreč obsojeni na neuspeh vsi dobromiselni poskusi posredovanja in reševanja tega še vedno izredno kritičnega svetovnega problema. Svetovni tisk je zasičen s podatki o temah, ki naj bi jih obravnavali arabski državniki. Kaj kmalu bomo lahko ugotovili, v kolikšni meri so te napovedi pravilne. Vendar pa se raje ne bi pridružili tem prerokom in napovedovalcem v njihovih, tveganih ugibanjih. Dosedanji razvoj pač še ne daje podlage za zanesljive trditve. Na razpolago imamo pretežno samo simptome, med katerimi je novica o načelnem sporazumu med Kairom in Riadom glede tega, kako razplesti jemenski problem, prav gotovo najbolj optimistična, seveda z nujno korekturo: da mora o tem •predvidenem načinu razpleta povedati svoje mnenje predvsem Jemen sam. IZREDNA UGODNOST VELIKA RAZPRODAJA OB KONCU SEZONE 6,100 \\/ — 4.900 lir o o CM r - 1.800 lir 2W lir — 170 lir 2-5A lir — 1.800 lir 1/S00N \lir — 980 Sir 2.000 Kr - 1.750 lir PREGRINJALA IZ PLIŠA KAVBOJKE ROY ROGERS RUTE VSEH VRST BUNDE PLETENE MAJICE ZENSKI KOMPLETI »ORLON« VELIKA IZBIRA BLAGA ZA MOŠKE OBLEKE - ODREZKI 3 METRE od 1900 lir dalje. VELIKA IZBIRA ZAVES »DIOLEN« V VSEH ŠIRINAH VSAKEMU OBISKOVALCU BOMO PODARILI MAJHNO DARILO ORIENTEX velika trgovina tekstilnega blaga in konfekcije TRST, UL. GEPPA 22 [nasproti hotela »REGINA«) -V-h r •>: DELO Geometer JOŽE UMEK ml. ne sta^ nuje več na naslovu Dvomi trg l/III., tar je odjavljen. Zinka Ro-bek, Dvomi trg l/III. O FRANC SME, avtoklepar v pok., Domžale, Savska cesta št. 38 obžalujem in preklicujem obrekovanja, katera sem izrekel dne 8. avgusta t. 1. na tovorni postaji v Domžalah o Francu Pristanu, posestniku lz Domžal, Savska cesta št. 21. Obljubljam, da ga v prihodnje ne bom več obrekoval. — Franc flme, upokojenec, Domžale, Savska cesta St. 38. O DNE 22. 8. t. 1. izgubljena žepna ura po Medvedovi Kaidkovi ln Milčinskega ul. Pošten najditelj naj Jo vrne na naslov: Kulovec, Ruska 13. O Maribor DEŽURNA LEKARNA Nedelja, 27. avg.: lekarna »Pri gradu«, Partizanska c. 1. KINO UNION: amer. barv. 03 wostem TEKSAŠKI VOLKOVI. PARTIZAN: amer. barv. kom. film ZA LJUBEZEN ALI DENAR. UDARNIK: franc. barv. CS film — kriminl. komedija FANTOMASOV POVRATEK. Čestitka Našemu dragemu atu — tastu in staremu atu IVANU SVOLJSA-KU iz Škofje Loke za njegov visoki življenjski jubilej 98. obletnico rojstva iskreno čestitamo in mu kličemo še na mnoga zdrava . in srečna leta — snaha Marta in I vnuki Vojko, Slavko in Ruža. C FESTIVAL LETNO GLEDALIŠČE KKI2ANTAE Nedelja, 27. av£., ob 20.30: SINOVI KATTIE ELDER. ameriški barvni CS film. — Predprodaja vstopnic od 19.30 daljo v Križankah. papirnate linij) brisača RTV Ljubljana SPORED ZA NEDELJO 6.00—8.00 Dobro jutro! — vmes j ob 7.30—7.45 Za kmetijske proiz- j vajalce; 8.05 Radijska igra za otro- j ke: 8.42 Skladbe za mladino; 9.05 j Naši poslušalci čestitajo in po- I zdravi j ajo — i; 10.00 Se pomnite j tovariši . . .; 10.25 Pesmi borbe m | dela; 10.45—12.00 Nedeljski mozaik j lepih melodij — vm^ ob 11.00 do I 11.20 Poročila — Turistični napotki za tuje goste; 12.05 Naši poslušalci , čestitajo in pozdravljajo — II.; 13.10 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Nedeljska reportaža; 13.50 Kar po domače . 14.30 Humo- reska tega tedna; 14.50 Godala v ritmu; 15.05 Iz sveta operetnih melodij; 16.00 Radijska igra; 16.34 do 19.00 Nedeljsko športno popoldne; 19.00 Obvestila; 19.05 Glasbe ne razglednice; 19.30 Večerni radijski dnevnik; 20jG0 Lahko noč, otroci! 20.10 V nedeljo zvečer; 22.15 Setrenadni večer; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Godala v noči; 23.30 —23.35 Zadnja poročila in ko- | nec oddaje. TELEVIZIJA 9.30 POROČILA (.Ljubljana) 9.35 NA CVETOCiH POLJANAH —- narodno zabavna glasba -(Ljubljana) 10.00 kiul-itjska ODDAJA — (Zagreb) 10.45 TISOČKRAT — ZAKAJ — od- . daj a za otroke (Beograd) j 11.35 TOČNO OB ČETRT NA ST1- j RI — sovj. risanka — (Ljub- i ljana) 12.00 NEDELJSKA TV KONFERENCA (Zagreb — do 13.00; I 14.00 FINALE DRŽAVNEGA PR- i VENSTVA V TENISU ZA | MCSKE POSAMEZNO — 1 Ljubljana) 15.45 DuisLcig EVROPSKO PR- j VENSTVO V KAJAKU na mirnih vodah (do 17.25) — (Evrovizija) 17.25 ROKOMET CRV. ZVEZDA — BORAC (Beograd) 18.05 REPORTAŽA O PRIPRAVAH ROKOBORCEV ZA SVETOVNO PRVENSTVO (do 18.20; (Beograd) 18.50 PGRGCLLA 'Ljubljana) 18.55 DOLGO VROČE POLETJE: Vrnitev — I. epizoda serijske-ga filma (Ljubljana) 20.00 DNEVNIK (Beograd) 20.50 ZABAVNO GLASBENA ODDAJA: GOSTJE IZ BOLGARIJE (Beograd) 21.50 TV DNEVNIK (BeogTad) Drugi spored: 20.00 II. SPORED ITALIJANSKE TV Ostale oddaje: 11.30 KAPETAN TENKES (Zagreb) 13.00 POLJUDNO ZNANSTVENI FILM 'Beograd) 13.30 ZNANOST IN MI (Zagreb) 18.20 POROČILA (Skopje) 18.25 STARI FILIGRANI (Skopje) 18.55 PROPAGANDNA ODDAJA — (Zagreb) 19.00 POLJSKI SERIJSKI FILM — (Beograd) 19.54 LAHKO NOC. OTROCI — Sarajevo (Beograd ) 20.45 PROPAGANDNA ODDAJA — (Zagreb) 21.50 PORTRETI IN SREČANJA — (Zagreb) 22.05 VCERA.J, DANES, .JUTRI — (Zagreb) KINO VIC: franc. barv. pust. CS film UPORNIK MATIJA S ANDORE. Predstave ob 16. 18 in 20. uri. KINO SISKA: amer. barv. thriller Z ZAVEZANIMI OČMI. Tednik FN 32. -Predstave ob 16, 18.15 in 20.30. PRODAJA VSTOPNIC v vseh ki nematografih od 13.30 dalje. LETNI KINO BEŽIGRAD: amer barv. vojni CS film OKO ZA OKO. Predstava ob 20. uri. Prodaja vstopnic uro pred začetkom predstave. Zadnjič! KINO SOČA: angl. film MOŽ, KI NI ODNEHAL, ob 10, 17 in 19.30. KINO SAVA: amer. barv. film SEDMERO JIH JEZDI V PEKEL, ob 10, 17 in 19.30. LETNI KINO DOM JLA: amer. barvni CS film westem ČLOVEK Z ZLATIM KOLTOM, ob 20. uri. Prodaja vstopnic od 19. ure dalje. KfNO TRIGLAV: D:sneyeva barvna risanka BAM-BI. Po povesti Felixa Saltena. Film posebno priporočamo mla dini! Predstavi ob 16 in 18. uri Ob 20. uri predvajamo ameriški barvni zabavni CS film LJUBEZEN V LAS VEGASU. Igrata Elvis Presley in Ann Margret Prodaja vstopnic od 15. ure dalje. KINO RADOMLJE: amer. barvni film ČUDEŽNI SVET BRATOV GRIM, ob 16, 18 in 20. uri. KFNO MENGEŠ: amer barv. film NEDELJA V NEW YORKU, ob 17.30 in 20. uri. POTUJOČI DOMŽALE: amer. barvni CS film SEVERNO PROTI ALJASKI, gostovanje v Prevojah, ob 19.30. KINO DO.M, KAMNIK: franc, film NEVARNA RAZMERJA, ob 20 in 17. uri. KINO DUPLICA, KAMNIK: amer. barv. CS film KLEOPATRA, ob 15 in 19. uri. KINO BLED: ital. barv. CS film ORIENTALSKE NOČI, ob 10, 15, 18 in 20.30. KINO SORA, ŠKOFJA LOKA: amer. barvni CS film VSE O DAISY CLOVER, ob 17 in 20. uri. KINO RADOVLJICA: Špan.-ital. barvni film MAŠČEVANJE V FUERTE CEDROSU, ob 16 in 20. uri. Špan. barvni film PRIŠEL JE ANGEL, ob 18. uri. KINO CENTER, KRANJ: amer. barv. tvestern KROGLA ZA ZLIKOVCA, ob 13. uri. FN 34. KINO SOČA. NOVA GORICA: ital. barv. film ŽELEZNI KAPETAN, ob 16, 18 in 20.15. KINO SVOBODA, ŠEMPETER: amer. barv. film LORD JTMM, ob 16, 18 in 20.15. , ■%>***■- rm Še 4 dni je čas da vložite vloge za nagradno žrebanje v Šolstvo KINO VEVČE: amer vojni CS barvni film GO j Ll IN MRTVI. Predstavi ob 18 | :n 20.15. Igrata: Aldo Ray in | Cliff Robertson. Prodaja vstop- 1 nic od 17 ure dalje. Zadnjič! KINO ZADOBROVA: amer. CS film — vvestem ZLATO SEDMIH SVETNIKOV. Igrata: Roger Moore in Stuart Whit- , man. Predstavi ob 17 in 19. uri. ! Prodaja vstopnic od 16. ure dalje. Zadnjikrat! Urama in zlatarna LAURENTI ( Piazza liolcioni) S KST, La.rg<> San tori o 4 Ure aajboijšlh švicarskih znamk: Longlnes. Darwl) Le vrette Venu* Aretta Velika izbira zlatnine, zlato 18-karatno 750 ^osebni popusti! Kino SPORED ZA NEDELJO KINO UNION: amer. barv film KAKO UBIJEŠ SVOJO ŽENO. Predstave ob 16, 18.30 in 21. uri. Cene vstopnic zvišane. (Rezervacija vstopnic za Union po tel. 22-771 od 9. do 10.30 in od 13.30 dalje.) Ob 10. uri matineja franc, komedije ŽAN DAR V NEW YORKU. Zadnjič! KINO KOMUNA: franc, film DNEVNIK ŽENE V BELEM (po istoimenskem romanu;. Igra Marie Jose Nat. — Tednik FN 33. Predstave ob 17, 19 in 21. uri. KINO SLOGA: nem. kriminalka VRATA S SEDMIMI KLJUČAVNICAMI (po E. Wallaceu). Predstave ob 16, 18 hi 20. uri. KINO ZALOG: amer. barvni CS film UPOR NA LADJI BOUNTY. Igrajo: Marion Brando, Trevor Howard in Richard Harris. Predstava ob 19. uri. Prodaja vstopnic od 18. ure dalje. Cene vstopnic zvišane. — Samo še danes! KINO SVOBODA, ČRNUČE: amer. film MORITURI, ob 18 in 20. uri. KINO SVOBODA, DOLGI MOST, LJUBLJANA: grški film NEZNANA ZENA, ob 18 in 20. uri. KINO SVOBODA, ŠENTVID: franc. barv. CS film OBRAČUN V BANGKOKU, ob 16, 18 in 20. uri. KINO GUNCLJE: PO SLEDI BRODOLOMCEV, ob 16, 18 in 20. uri. KINO DRAVLJE: Špan. barvni film PEVEC POTEPUH, ob 18 in 20. uri. KINO CANKARJEV DOM, VRHNIKA: jug.-nem. barvni CS film WIN-NETOU IN APANACI, ob 10 in 17. uri. FN 31. Franc, barvni W film PESEM SVETA, ob 15 in 20.15. KINO BEVKE: jug.-nem. barvni CS film WIN-NETOU IN APANACI, ob 20. uri. FN 31. Amer. barv CS vvestem KAKO JE OSVOJEN ZAHOD (II. del), ob 15 m 19. uri. FN 34. Amer. vvestem KARAVANA HRABRIH, ob 17. uri. FN 34. Prem. zahodnonem. kriminalke UBIJALEC IZ TEMZE, ob 21 uri. FN 34. KINO STORŽIČ, KRANJ: amer. vvestem KARAVANA HRABRIH, ob 14 in 20. uri. FN 33. Jug. kriminalka POŠLJI MOŽAKARJA OB POL DVEH, ob 16. uri. FN 33. Amer. CS film — drama SREČANJE V PARKU, ob 18. uri. FN 33. KINO SVOBODA. KRANJ: zahodnonem. krim. UBIJALEC IZ TEMZE, ob 16 in 18. uri. FN 28. Amer CS film — drama SREČANJE V PARKU, ob 20. uri. — FN 28. KINO KROPA: Šved. barv. ljubavni film — drama DRAGI JOHN, ob 17 in 20. uri. FN 27. KINO KRVAVEC: amer. vojni film LJUBITELJ VOJNE, ob 17 in 20. uri. FN 26. KINO PLAVŽ, JESENICE: franc, film TIGER RAD JE SUROVO MESO, ob 18 in 20. uri. KINO RADIO, JESENICE: amer. barvni CS film ČLOVEK Z ZAHODA, ob 17 in 19. uri. KINO KRANJSKA GORA: češki film ANGEL BLAŽENE SMRTI. KINO DOVJE: sovj. film KRADLJIVEC AVTOMOBILOV. KINO KRANJSKA GORA: amer. barv. CS film TA NORI, NORI SVET. KINO KRKA, NOVO MESTO: franc, barvni CS film VIVA MARIJA, ob 16. 18 in 20. uri. KINO DELAVSKI DOM, TRBOVLJE: amer. barv CS film ŽIVETI SVOBODNO, ob 15.30, 18 in 20. uri. KINO SVOBODA, TRBOVLJE II: Špan. barvni W film MEHANIČNI KLAVIRJI, ob 17 in 19. uri. KINO SVOBODA, — ZASAVJE, TRBOVLJE: amer. barvni CS film K OMAN-CEROSI, ob 15, 17 in 19.15. KINO ROGAŠKA SLATINA: amer. barvni film MAT HELM — TAJNI AGENT, ob 17 in 20. uri. SREDNJA ŠOLA ZA MEDICINSKE SESTRE Ljubljana, Lončarska steza Z obvešča učenke vseh oddelkov, da bo začetek šolskega pouka zaradi gradbenih dei in preselitve v nove šolske prostore na Trg revolucije 18, za nekaj dni odložen. V zvezi s tem daje uprava šole naslednja navodila: 1. Vse učenke iz Ljubljane, ki niso prejele nobenega posebnega pismenega obvestila, naj so zglasijo v starih prostorih šole dne 6. sept. 1967 ob 8. uri zjutraj. 2. Učenke zunaj Ljubljane, ki bodo stanovale v domu šole na Lončarski stez: 2, naj pridejo v dijaški dom po naslednjem razporedu : n., m. in IV. letniki v nedeljo, dne 10. sept. 1967 od 8. do 18. ure; 1. letniki v torek, dne 12. sept. 1967 od 8. do 18. ure. 3. Učenke višjih letnikov (II., III in IV.), ki stanujejo zunaj Ljubljane, naj se zg5: se v ponedr ijek, dne 11. .sept. 1967 ob 8 uri v novih šolskih prostorih na Trgu revolucije št. 18 (bivša osnovna šola Angele Ocepek). Na oglasni deski obeh zavodov bodo od 5. sept. 1967 dalje na vpogled vsa navodila v zvezi s prvimi razrednimi urami ter objavljeni seznami skupin za praktično delo. S POKLICNA ŠOLA KOVINARSKE STROKE Ljubljana, Cesta na Brdo 25 a obvešča, da bo začetek šolskega leta 1967/68 za I. in III. letnike dne 5. sept. 1967 ob 8. uri. Popravni izpiti bodo 4. septembra 1967 ob 8/uri. Prošnje za popravni izpit vložite v tajništvu šole do sobote, dne 2. sept. do 12. ure 2. za redne enoletne tečaje za mladino in odrasle (višji administrativni tečaj in .stenodaktilo-grafski tečaj); 3. za specialno strojepisno in stenografsko šolo z začetnimi in nadaljevalno-višjimi ter debatnimi tečaji za mladino in odrasle. Informacije in tiskani program z navodilom in opišem vseh oddelkov in tečajev dobile v tajništvu šole na Roški 19 do 31. avgusta dnevno od 10. do 13. ure in od 16. do 19. ure osebno ali pismeno, če priložite znamko za 0,70 Ndin in 2 Ndin za vse tiskovine. — Ravnateljstvo. S ZARADI adaptacij se bo pouk na Osnovni šoli dr. Vita Kraigher ja, Ljubljana, Bežigrad, Trg 9. maja 1 začel dne 11. 9. 1967 ob 8. uri. Popravni izpiti za učence 8. razreda bodo v sredo dne 30. 8. 1967 ob 8. uri. Razpored je na šolski oglasni deski. š NA TEHNIŠKI ŠOLI ZA ELEKTROTEHNIŠKO IN STROJNO STROKO v Mariboru, Gosposvetska c. 9 se začnejo popravni izpiti dne 30 avgusta ob 7.15, zaključni izpiti dne 31. avgusta ob 7.30. Podrobni razporedi bodo objav ljeni na oglasni deski dne 29. t. m. Redni pouk se začne v torek, dne 5. septembra ob 8. url. S ADMINISTRATIVNA ŠOLA pri šolskem' centru za vzgojo pisarniških kadrov v Ljubljani objavlja vpisovanje v jesenskem roku: 1. za prvi in drugi razred dveletne administrativne šole — oddelek za odrasle; ZAVOD ZA GLASBENO IN BALETNO IZOBRAŽEVANJE v Ljubljani razpisuje na SREDNJI GLASBENI SOLI naknadne sprejemne zipite v petek, 1. septembra. Ob 3. uri bo informativni pre izkus znanja slovenskega jezika. Sprejemni izpiti iz naslednjih predmetov bodo: — za godala ob 9. uri; — za teoretski oddelek ob 10.30; — za klavir in solo petje ob 12. uri; — za pihala, trobila :n tolkala ob 15. uri. Splošni pogoji za vpis so: končana osemletka, usp^sno opravljen spiejemni izpit in starost: za solo pevce — za ženske 19 let; — za moške do 20 let; za druge predmete — do 18 let. Posebni pogoji za vpis na: — teoretski oddelek: končani 4 razredi glasbene šole — klavir ali ustrezno znan e; oddelek za solo etje in pihala, trobila, tolkala: a razredu glasbene šole aii ustrezno znanje i ali navedenim razredom ustrezno znanje. ! - oddelek za klavir in godala: 6 | lazredov glasbene šole ali navedenim razredom ustrezno zna-I nje. Za kontrabas 2 razreda glasbene šolo ali ustrezno znanje. ! Prijavi je troba priložiti: | I. spričevalo o končani osemletki; ■ 2. Spričevalo o končanih 2., 4., oz. 6. razredih glasbene šole za zgo-j raj navedene oddelke. Začetek rednega pouka bo v po-! nedeljek, 4. septembra. na GLASBENI ŠOLI sprejemni izpiti 4. in 5. septembra ob 9. in 16. un. Vpisovanje dosedanjih učencev ho ob istem času. Prijavijo se lahko tudi predšolski otroci (razred cicibanov). na SREDNJI BALETNI ŠOLI sprejemni izpiti za 1. razred 6. septembra ob 9. in 16. uri. Vpisovanje za dosedanje učence in v pripravnico bo v petek, 1. septembra ob 9. in ob 16. uri. V pripravnico se lahko vpišejo otroci od 7. leta dalje. Vse podrobnosti so objavljene na oglasnih deskah. S Obvestila DNEVNO SVEŽE CVETJE vam nudi cvetličarna Miklošičeva 34. Danes odprto. O ZAVOD ZA USPOSABLJANJE SLUŠNO IN GOVORNO PRIZADETIH v Ljubljani. Vojkova 74 se v imenu gluhih otrok prav iskreno zahvaljuje naslednjim darovalcem: Republiškemu sekretariatu za gospodarstvo v Ljubljani za podarjenih 150 Ndin, tov. Smiljani Zoran — Didek za podarjenih 100 Ndin. tov. ing. Jožetu Dideku za podarjenih 100 Ndm, tov. Mirku Dermelju za podarjenih 100 Ndin, tov. Cirilu Sitarju za podarjenih 250 Ndin, vsi so darovali navedene vsote gluhim otrobom namesto venca na grob pogojnega Frana Grma. Tovarni kemičnih izdelkov Hrastnik za podarjenih 300 Ndin namesto ven-, ca na grob pokojnega Borisa Kraigherja, tov. Zlatki Pečan za podarjenih 50 Ndm in tov. Mili Lešnik iz Ptuja, Trata 19 za podarjenih 100 Ndin v spomin pokojnega dipl. ing. arh. šaša Deva. G OBVEŠČAMO VSE ČLANE Paru zanskega invalidskega pevskega zbora, da se začnejo redne pevske vaje v ponedeljek, '28. avgusta ob 18 uri. Odbor PIPZ O Sl MCA 1000 Informacije dobite INDUSTRIE IMPORT Ljubljana, Igriška 14 tel 23-049 DIABETIKE E3MflffKET SODOBNI PODI plastične ploščice topli pod »Moquette. in ves potrebni material za polagam poda SINTETIČNE PREPROGE Meraklon, Leacril, Naylon m lz plastike - pralne, neobčutljive za madeže tn trpežne ZLOŽLJIVA VRATA i harmonika) iz. plastike — za ustrezno in praktično razdelitev prostora A.R.P Italplasi TRST. Piazza Ospedale 6 tel 95 919 (nasproti glavne bolnišnice). Vsa pojasnila tudi v slovenščini IS :l!!lllllNllillllllllllllll 2 $ iSS? NUDI vsakovrstne AVTOMOBILSKE DELE v Via del Toro 8, telefon 95178 VAS AVTOMOBIL vsakovrstni AVTOMOBILSKI PRIBOR na PlazzB Oberdaa 4. telefon 37080 TRST ■DINI ZASTOPNIK ZA SPLOSNO ZNANE uplinjače »Weber« in zavore •VVestinghouse« • nemški šivalni stroji PFAFF za družino obrt ln industrijo • italijanski šivalni stroji VIOOKELLI • originalni švicarski pletilni stroji SWISš MAGIC • stroji za krpanje no gavic VITOS • naprave za prevleče vanje kovinskih gumbov • stroji za likanje ui likalniki za obrt in industrijo • šivanke, potrebščine specializirana popravljalnica Delponte Pietro 4 C. TRST, UL riMEUS. 12 - Tel. ML27B tftooinja CELJE Avtomobilisti! Prevleke in preproge v veliki izbiri za avtomobile: AUDI FORD TAUNUS DKW OPEL KADETT PRINZ NSU VOLKSVVAGEN FIAT 600, 750, 850, 1300, 1500 1100-R, 124 Potrebščine in deli karoserije AUTOFORNITURE ZANCHI Via del Coroneo 4 - TRST Pojasnila tudi v slovenščini in srbo-hrvaščini. MARIBORSKA LIVARNA MARIBOR NUDI STORITVE SVOJE MODELNE MIZARNE IZDELUJE: - LESENE MODELE - KOVINSKE MODELE - MODELE IZ UMETNIH SMOL Dela opravlja po načrtih, vzorcih ali po dogovoru. Naročila sprejema prodajni oddelek mariborske livarne Maribor, Kejžarjeva 19, telefon 229-63, tele« 033-44. PRODAJA NAKUPOVALCEM ZLATO Z GARANCIJO NEPOSREDNO IZ TOVARNE V VAŠO KORIST JE, DA PRED KATERIMKOLI NAKUPOM OBIŠČETE NAŠO NOVO VELIKO TRGOVINO ZA PRODAJO ZLATA Kupite lahko po svoj: želj! 18-karatno dato. zlato za zobe. cekine ure itd S TEM ODREZKOM DOBITE 5% POPUSTA ATTTOKIT I K S I VIA MAZZINI 24 telefon 36 897 (blizu trga Ponte rosso). RAZNOVRSTNI DODATNI PRIBOR AVTOMOBILSKI POSAMEZNI DELI ZA KAROSERIJE BARVE S tem odrezkom poseben popust. llllllllllll!!l!lii»lll Slovenija i||p av' ZASTOPSTVO »ZASTAVA« lahko dobavi potniška vozila s kratkim dobavnim rokom ZASTAVA- 1300 OSEBNI AVTO vključno skay tapete, davek in prevoz feco Ljubljana, dobava september Ndin 27.316. ZASTAVA 750 OSEBNI AVTO vključno skay tapete, davek in prevoz fcco Ljubljana, dobava oktober Ndin 15.397. Pri nabavi se lahko poslužite potrošniškega kredita brez porokov do največ Ndin 6.880,— Vsa pojasnila pri Slovenija avto, Ljubljana, Čelov ška lila, tel. 317-260. Dosedanjim naročnikom bodo vozila dobav Ijena v tekočem in naslednjem mesecu. LICITACIJA za prodajo vozil in gradbenih stroje\ SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE »PRIMORJE« - Ajdovščina razpisuje licitacijo, na kateri bo prodal naslednja rabljena osnovna sredstva: 1. Kombiniran buldožer-nakladač Ansaldo TCA-70 kd 2 2. Buldožer Ansaldo AF-8 „ 2 3. Bager UB-1 s skreperjem, grajferjem in čelno žlico „ 1 4. Nakladač UL-90 „ 1 5. Drobilec »Aman« z motorjem »Torpedo« „ ] 6. Osebni avto »Zastava 1300« „ 1 7. Dostavni avto »Zastava 1200« „ 2 8. Tovorni avto »Zastava 615« „ 1 9. Avtobus TAM 4500 „ 1 10. Tovorni kamion »Czepel« — kiper „ 3 11. Prikolica »Bertoja« 10 ton „ 1 12. Prikolica »Delaport« 5 ton — kiper „ 1 13. Kompresor »Sigma« „ 2 14. Betonski mešalec 150 in 250 litr. „ 2 15. Mešalec za malto z elektromotorjem „ 7 ter konzolna dvigala, iglasta dvigala, elektromo torje, vibracijsko mizo, stroj za ometavanje »Turbo sol«, vibromaks-bencinski, rezkalni stroj z elektro motorjem in razdelilno glavo, pisalne stroje, račun ske stroje, induktorske telefonske aparate, peči »Si birka«, brzoparilnike (pocinkane in bakrene), vibra torje »Simbi«, ročne vitle, teraco strojček (bencin ski) in napravo za prirobljanje pločevine. Licitacija bo na sedežu podjetja v Ajdovščini — a) za gospodarske organizacije — 1. 9. 1967 ob 8. uri b) za zasebnike — 2. 9. 1967 ob 8. uri Ogled strojev je mogoč tudi pred licitacijo na sedežu podjetja, za nekatere težje stroje pa na bližnjih deloviščih vsak delovni dan od 6,—14. ure 7060 AJA IN TISKA CASOPJSNO PODJETJE DEU), LJUBLJANA, TOMŠIČEVA 1 - TELEFONI 23-522 DO 23-526 - OGLASNA SLUŽBA: LJUBLJANA, ŠUBIČEVA I, TELEFON 21-896 — ODDELEK ZA LJUBLJANSKE IN [jJNANJE NAROČNIKE: TELEFON 20-463. POSTNI PREDAL 29 - EKSPEDIT V NOČNEM ČASU OD 21 DO 6.30, TELEFON 23 526 - BRZOJAVNI NASLOV: DELO LJUBLJANA - ŽIRO RAČUN PRI SLUŽBI DRUŽBE IZD m* NEGA KNJIGOVODSTVA, PODRUŽNIC'A 1-TTTBT.IANA 501 1 167 - MESEČNA NAROČNINA 14 DINARJEV 0400 STARIH DINARJEV) - ROKOPISOV NE VRAČAMO Telefon dežurnega urednika 20-646 PRAZNIK OBČINE SEŽANA - KMETIJSKA ZADRUGA KRAS SEŽANA čestita vsem občanom in poslovnim partnerjem za občinski praznik - 28. avgust Kolektiv splošnega gradbenega podjetja / SEŽANA čestita za občinski praznik občanom in investitorjem ter jim želi mnogo delovnih uspehov. OBRTNO PODJETJE KONFEKCIJA KOMEN vam nudi veliko izbiro: — priznanih ženskih in otroških predpasnikov različnih kombinacij — žensko in moško perilo — ženske jutranjke in dežne plašče iz uvoženega blaga — raznovrstna letna krila in halje — ženske, moške in otroške telovadne hlače Vse te izdelke vam nudimo po najbolj konkurenčnih cenah in kvalitetah. Kupujte naše izdelke in prepričali se boste! Kolektiv se pridružuje čestitkam oh občinskem prazniku. PRAZNIK OBČINE SEŽANA -PRAZNIK OBČINE SEŽANA Gostilna iVIUHA Delovni kolektiv se pridružuje čestitkam ob občinskem prazniku. GORJANSKO PRI KOMNU. NA NOVO POSLUJE ZASEBNA GOSTILNA PRI DANICI Gostom nudijo okusna jedila po naročilu, razne specialitete na žaru, domači pršut in izbrane pijače vseh vrst ter domači teran. Kolektivi gostinskih podjetij: Hotel Triglav Sežana Tabor Sežana Restavracija Mohorčič Sežana Jadran Hrpelje-Kozina Ob občinskem prazniku želijo občanom prijetno praznovanje in še veliko delovnih uspehov ter osebnega zadovoljstva. SEŽANA Kolektiv podjetja iskreno čestita ob občinskem prazniku z željo za še večje delovne uspehe. LOKEV čestita vsem občanom za praznik -28. avgust. Kolektiv Turističnega in avtobusnega podjetja led M PAS čestita občanom Sežane za njihovo praznovanje občinskega praznika. Poslovalnica SEŽANA Čestita vsem občanom za praznik in se priporoča za obisk. Kino DPD SVOBODA Sežana iskreno čestita vsem občanom in obiskovalcem za občinski praznik. MIZARSKO PODJETJE BOR-Komen izdeluje vse vrste gostinske in trgovske opreme po naročilu. Kolektiv podjetja čestita vsem za praznik občine Sežana. Iskrene čestitke vsem občanom — cenjenim odjemalcem in poslovnim prijateljem za 28. avgust — praznik občine Sežana. Z obsežnim asortimanom potrošniškega blaga, hitro in solidno postrežbo, se še vnaprej toplo priporoča kolektiv Sežana Podjetje iffTVMfl KONJIC obvešča vse svoje poslovne prijatelje in zainteresirane, da bo na letošnjem JESENSKEM ZAGREBŠKEM VELESEJMU razstavljalo svoje izdelke in SVOJ NOVI IZDELEK - KROGLIČNE LEŽAJE, in sicer od 7. do 17. septembra letos, v paviljonu VI. galerija, razstavni prostor 114. ........ Upravni odbor podjetja »OPREMA« mizarstvo, parketarstvo Celje, Babno 3 razpisuje prosto delovno mesto tehničnega vodje Pogoji: — lesni tehnik s 5-letno prakso na vodilnih delovnih mestih v stavbeno-pohištveni mizarski stroki - delovodska šola z 8-letno prakso na vodilnih delovnih mestih v stavbeno-pohištveni mizarski stroki — VK mizar z 12-letno prakso na vodilnih delovnih mestih v stavbeno-pohištveni mizarski stroki Osebni prejemki po pravilniku o osebnih prejemkih. Pismene ponudbe naj kandidati pošljejo do 10. septembra. 6962 ........... Razpisna komisija pri lesnem podjetju »MALA OPREMA« IZOLA, Dantejeva 2 ponovno razpisuje prosto delovno mesto DIREKTORJA Kandidati morajo poleg splošnih, Izpolnjevati še naslednje pogoje — da imajo: 1. visokošolsko izobrazbo lesne, ekonomske ali pravne stroke in 2 leti prakse na vodilnih delovnih mestih v gospodarstvu, 2. višjo šolsko izobrazbo lesne, ekonomske ali pravne stroke in 5 let prakse v gospodarstvu, od tega najmanj 2 leti na vodilnih delovnih mestih, 3. srednješolsko izobrazbo tehnične in ekonomske stroke in 10 let prakse v gospodarstvu, od tega najmanj 5 let na vodilnih delovnih mestih. 4 kandidat, ki se javlja na razpis, mora biti moralno neoporečen in imeti mora pravilen odnos do delavskega samoupravljanja. Kandidat mora predložiti poleg prijave še: življenjepis z izčrpnim opisom dosedanjega službovanja, dokaze o izobrazbi ter potrdilo o nekaznovanju, v 15 dneh po razpisu na naslov: Lesno podjetje »Mala oprema« Izola, pod oznako: za »Razpisno komisijo«. 6938 OBRTNO GRADBENO PODJETJE MEDVODE sprejme GRADBENEGA TEHNIKA s prakso in urejeno vojaščino GRADBENEGA DELOVODJO s prakso VEČ ZIDARJEV VEČ TESARJEV KV STROJNIKA za upravljanje nakladača »ČASE« KV MIZARJA VEČ KV SLIKOPLESKARJEV Osebni prejemki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. 4:2-urni delovni teden; poskusni rok. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. 7006 U:!i!lllilll!iiill!ll!llllltili!li!l!llllllilli‘llii!!llfl>ill[|illllml!lllllll4!l!IH!li!llllllllilll[||||lllltlltljlllllillilj||||llll!|iii!litli!llilll|[liliEII|jilliillllllllll!j|lij|lilllilll!llill Komisija za delovna razmerja pri podjetju JUGOTEKSTIL IMPEX LJUBLJANA, TITOVA 3 razglaša prosto delovno mesto korespondenta za angleški in nemški jezik. POGOJI: visoka ali višja strokovna izobrazba, znanje angleškega in nemškega jezika, obvladanje strojepisja In stenografije. Poskusno delo kot pogoj za sprejem na delo bo 3 mesece. Pismene ponudbe z dokazili o strokovni izobrazbi sprejema soc. kadrovska služba podjetja Ljubljana, Moste — Proletarska 4/III. Objava prostega delovnega mesta velja do zasedbe. 7000 TEHNIŠKA ŠOLA ZA KEMIJSKO, METALURŠKO, RUDARSKO, LESNO IN PAPIRNO STROKO V LJUBLJANI Aškerčeva 7/1 ' razpisuje SPREJEM v prvi razred oddelka za izobraževanje . odraslih lesne stroke za šolsko leto 1967/68. Prijave sprejema uprava šole do vključno 9. septembra 1967 v sobi št. 6/1. Kandidati naj prijavi priložijo: 1. rojstni list, 2. spričevalo o dokončani osemletni osnovni šoli in 3. spričevalo o kvalifikaciji. Kandidati, ki nimajo končane osnovne šole, morajo opravljati sprejemni izpit iz slovenščine in matematike. 7041 Razpisna komisija pri Svetu osnovne šole Ljubljana-Polje razpisuje za podružnično šolo Križevska vas delovno mesto za določen čas — 18 mesecev: UČITEUA razrednega pouka Pogoji: srednja stro- kovna izobrazba in pasivno znanje angleščine. Nastop službe je 10. 9. 1967. Prijave z življenjepisom sprejema komisija do vključno 2. 9. 1967. 6990 OPRAVLJAM VSA AVTOKLEPARSKA IN AVTOMEHANIČNA DELA hitro in kakovostno. Priporoča se »MEHANIKA« DROBNIČ. Tržaška cesta 84, Vič (zadnja trolejbusna postaja). 20044 PIŠČANCE jarčke pasme Leghorn stare tri mesece, prodaja vsak torek in sredo po zelo ugodni ceni VALILNICA V NAKLEM PRI KRANJU. 7015 Razpisna komisija pri Lekarni Radovljica razpisuje prosto delovno mesto „ DIREKTORJA Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednji pogoj: farmacevt z opravljenim strokovnim izpitom in najmanj petletno farmacevtsko prakso. Poleg vloge morajo kandidati predložiti dokazilo o strokovni izobrazbi, potrdilo o dosedanjih zaposlitvah s kratkim življehjepisom In potrdilo o nekaznovanju. S stanovanjem delovna organizacija trenutno ne razpolaga. Vloge sprejemamo do 15. IX. 1967. 6992 LOKACIJO GRADBENO DOVOLJENJE TEHNIČNO DOKUMENTACIJO IN ZEMLJIŠČE ZA GRADNJO DRUŽINSKIH HIŠ VAM V 14. DNEH PO NAROČILU PRESKRBI SG STANDARD LJUBLJANA, CELOVŠKA C. 87 PLANINSKO GOSTINSKO PODJETJE »KRVAVEC« KRANJ razpisuje prosta delovna mesta za: vodjo obrata v Domu'na Krvavcu pogoj: VK ali KV gostinski delavec z večletno prakso in znanjem vsaj enega tujega jezika 2 natakarja pogoj: KV ali PK gostinski delavec — znanje enega tujega jezika 2 kuharja pogoj: KV ali PK z nekajletno prakso 2 hišnika pogoj: šoferski izpit, kvalifikacija za opravljanje s centralno kurjavo. Nastop službe mogoč takoj! Samska stanovanja zagotovljena. Prijave pošljite upravi podjetja PGP Krvavec Kranj, Koroška c. 21 ali pa se zglasite osebno 29. t. m. od 8. do 12. ure v upravi. 6991 Delovna skupnost / LJUBLJANSKIH OPEKARN LJUBLJANA razglaša po sklepu upravnega odbora podjetja naslednja prosta delovna mesta: 1. ŠEFA centralne delavnice 2. KVALIFICIRANEGA ZIDARJA 3. ŠTIRIH UČENCEV v gospodarstvu za kovinsko stroko Pogoj za zasedbo delovnega mesta pot točko 1. je strojni tehnik s prakso ali visoko kvalificiran strojni ključavničar s prakso v vodenju delavnice. Vse informacije dobite v upravi podjetja Cesta na Vrhovce 2, Ljubljana v splošnem sektorju, kamor naj interesenti pošljejo tudi svoje ponudbe. 6881 IZOBRAŽEVALNO SREDIŠČE pohištvene industrije Nova Gorica razpisuje vpis v I. razred poklicne šole pohištvene stroke (sprejetih bo 30 kandidatov, ki so končali osnovno šolo in niso prekoračili 18 let starosti). Sola je periodičnega tipa. Pouk traja 18 tednov v letu, ostali čas so učenci vključeni v proizvodnjo. Nagrada se izplačuje po predpisih. Vpišejo se lahko učenci, ki so pogodbeno vezani na podjetje ali mizarsko obrt in tudi drugi, ki bi se radi izobrazili za mizarja. K prošnji, ki jo je treba poslati do 3. sept. 1967, priložite še: spričevalo o končam osnovni šoli, zdravniški izvid in izpisek iz rojstne knjige. Podrobnejše informacije daje uprava šole. Uprava _____________________________________________________6985 •mmiHiinnininflfflfntniiiniinniiiannimiiBininimiiniiniinfflmiiminiiniiiiinmimniiiTiiiimiHimiiniinimnmiiKmniimrmmnmmmtHnnmfflmBms AGROOBNOVA LJUBLJANA proda protitočni betonski mešalec 350-litrski, z dvigalno napravo Ogled in informacije CENTRALNI OBRATI AO LJUBLJANA, ulica Padlih borcev, telefon 311-984. 7073 •inniiiiiiniiiiiRniflmHHuuuHiiiHiuiiuiiHumiiiiiiimHHinimiHimiiiNiiiiiiiimiimnilluiHnilUliiiiiHimiiimmiiiifHiiHiinicmmiimmNinliimffliRnfsm DELAVSKA UNIVERZA »CENE ŠTUPAR« Ljubljana, Vojkova 1 vpisuje slušatelje: — v ekonomsko srednjo šolo, oddelek za izobra ževamje odraslih — v osnovno šolo za odrasle — v avdio-vizualne tečaje tujih jezikov — angle ščine, nemščine, italijanščine in francoščine — v tečaje angleške in nemške poslovne korespondence — v strojepisne tečaje — v tečaje za materialno in finančno knjigovodstvo — v tečaje tehniškega risanja — v tečaje za konstruktorje orodij — v tečaje za skladiščno službo Vpisovanje je vsak dan od 8. do 14. in od 16. do 18. ure. Vsa pojasnila daje Delavska univerza »Cene Stupar«, Ljubljana, Vojkova 1, telefon 314-737 in 311-756. 6997 n—wmmnnnimiii‘imT'T,T“f......................... GIMNAZIJA KAMNIK V KAMNIKU razpisuje prosto delovno mesto profesorja za angleški in slovenski jezik za nedoločen čas. Na razpolago je enosobno stanovanje. Možnost zaposlitve od 1. septembra dalje. Prijave je treba poslati na naslov: Komisija za razpis prostih delovnih mest gimnazije v Kamniku, do 15. septembra 1.1. lOO4 Bil - ::::.::iiniiiaiu;im;nnimniimim!iiii»iiiiiin!!inmin!iinmiiminnftnmRiinniiimnmmiinHflnflnnRnHnnmHniHmui«HinHiiHmnffin*!nimnniim Komisija za delovna razmerja AVTOTRANSPORTNEGA SERVISNEGA PODJETJA PREVOZ BREŽICE razpisuje OGLAS za delovna mesta 5 VOZNIKOV MOTORNIH VOZIL POGOJI: kvalificiran voznik motornih vozil kategorije CE Prednost imajo vozniki — avtomehaniki in vozniki z večletno vozniško prakso. Osebni dohodek po pravilniku o razdelitvi osebnih dohodkov. Poskusno delo bo 60 dni. Pismene ponudbe pošljite v 8 dneh od dneva objave komisiji za delovna razmerja »Prevoz« Brežice. 7047 Sporočamo žalostno vest, da nam je kruta usoda iztrgala iz naše srede ljubljenega moža, očka, brata, zeta, svaka in nečaka Francija Likarja Od njega se bomo poslovili v nedeljo, 27. 8. 1967, ob 17. uri izpred mrliške veže v Idriji. Neutolažljivi: žena Lojzka, hčerka Alenka, brata Viktor in Karel z družino, sestre Ivanka, Anica in Pavli z družino, ter družine Goršic. Mihelčič, Hedžed in drugo so rodstvo Kranj, Idrija, Tolmin, Gradež, Ljubljana, 25. 8. 1967 Vsem znancem in sorodnikom sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustil naš dragi oče in mož Andrej Pregelj iz Cola Pogreb dragega pokojnika bo v torek, 29. VIII. 1967, ob 16. uri iz Andrejeve mrliške vežice na Žalah. Žalujoči: žena Francka, hči Ančka, sinova Danilo in Ferdo z družino ■iitfMidHMMttižfHtiiHjjUiHiiMMiMtiimuitiiMiauiaiiHuuiuumiHiiiiiiiuiuiitiiuimiiiumimuitimHiiiimuutiiimiiiuiiiiiHmiHiiuiiiimiMiiKuiiuiiuiiiiiii Komisija za razpis vodilnih delovnih mest pri PODJETJU ZA DISTRIBUCIJO ELEKTRIČNE ENERGIJE ELEKTRO CELJE CELJE, MARIBORSKA CESTA 2 objavlja po 95. in 96. členu statuta podjetja razpis za zasedbo vodilnega delovnega mesta VODJE POSLOVNE ENOTE KRŠKO podjetja Elektro Celje, s sedežem v Krškem. Razpisni pogoji: diplomirani elektroinženir (jaki tok) s 4 leti prakse, ali elektroinženir (jaki tok) z 8 leti prakse, ali diplomirani elektrotehnik (jaki tok) z 12 leti prakse. Kandidati morajo imeti pooblastilo za projektiranje, nadzor in vodenje investicijskih gradenj. Za prakso pa velja, da je ta opravljena v elektrogospodarstvu. Pismene ponudbe hkrati z življenjepisom in opisom vseh dosedanjih zaposlitev ter z dokazili o šolski strokovni izobrazbi, potrdilom o nekaznovanju, pošljite v zaprti ovojnici na naslov: Elektro Celje, uprava Celje, Mariborska cesta 2, pod oznako »Priglasitev na razpis«. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov poslovne enote Krško. Rok za sprejemanje prijav je 30 dni od objave razpisa. Kandidate bomo obvestili o izbiri v 8 dr:-h po tozadevnem sklepu upravnega odbora podje./a. Razpisno gradivo bo udeležencem razpisa na vpogled na sedežu podjetia v Celju. STANOVANJSKO PODJETJE BEŽIGRAD-MOSTE LJUBLJANA, CRTOMIROVA 10 razglaša po čl. 6 Pravilnika o delovnih razmerjih, prosta delovna mesta za: DVA KVALIFICIRANA ZIDARJA DVA KVALIFICIRANA SLIKGPLESKARJA KVALIFICIRANEGA VODOVODNEGA INŠTALATERJA KVALIFICIRANEGA KLEPARJA Nastop službe takoj. Poskusno delo 1 mesec. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov podjetja. Rok za prijavo 15 dni po objavi oglasa v tajništvu podjetja Ljubljana, črtomirova 10. Stanovanje ni zagotovljeno. 7065 SPOROČAMO ŽALOSTNO VEST, DA JE TRAGIČNO PREMINIL NAŠ ČLAN KOLEKTIVA Ivan Trobevšek V KV KLJUČAVNIČAR DOBREGA TOVARIŠA BOMO OHRANILI V TRAJNEM SPOMINU. KOLEKTIV IN SINDIKALNA PODRUŽNICA SGP »GRADITELJ« KAMNIK KAMNIK, 26. AVGUSTA 1967 ZDRUŽENO PODJETJE ISKRA KRANJ ORGANIZACIJA: TOVARNA ELEMENTOV ZA ELEKTRONIKO ODBOR ZA ZAČASNO UPRAVO LJUBLJANA, Linhartova 35 razglaša prosta delovna mesta v tovarni vodje faze II. za obrat upori Šentjernej Pogoj : inženir strojne stroke ali elektro jaki tok II. stopnje z najmanj 2-letno prakso v proizvodnji, ali inženir strojne stroke elektro jaki tok I. stopnje z najmanj 5-letno prakso v proizvodnji. vodje servisne službe za obrat upori Šentjernej Pogoj: strojni inženir II. stopnje s 4-letno prakso v proizvodnji ali strojni inženir I. stopnje z najmanj 7-letno prakso v proizvodnji, ali tehnik strojne stroke z najmanj 10-letno prakso v proizvodnji. VK ali KV strugarja za obrat orodjarna Ljubljana, Linhartova št. 35 Pogoj : urejena vojaščina s prakso v orodjarni. Razglas velja do zasedbe delovnih mest. Osebni dohodek je zagotovljen po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov tovarne. Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev, sprejema Kadrovsko soc. oddelek tovarne do 10. 9. 1967. 7052 :!1 i!llll!llllill!l!!ll!iii!llljlilillllllllli!!!!ll!llllll!lili!l!l!lillllllllli:!llll!il!!!!!i!lil!llllll!llllllllillllllllllll: j< ščine. h" njen pri stanju 6:0 in . , Pipanova pod vtisom mnogih I prek. | ig- I ver- i t H'.) i nastopov, vendar je zmagala s 7:5 s-vr<- •:<2 ; i; si luko prvič priborila uvrsti- i tev v finale. V jutrišnjem finalu lin iz Ajdov- I bosta sestali Kokeza in Pipano- Jugoslovanski padalci v skokih v vodo niso bili najbolj uspešni, vendar so se kot ekipa celo povzpeli s 7. na 6. mesto v končni uvrstitvi. Najboljši jc bil Maric' 2,80 m proč od cilja (to je gumijaste zračnice), ki je bil 34. v tej disciplini. Dragovič je bi! 38. s 3,20 m. Zmagovalec IV. jadranskega pokala v skokih v vodo Peter Dedič se je uvrstil tokrat šele na 53. mesto. Kar 21 padalcev m 7 padalk je skočilo na cilj — 0.00 m. Burdu kov in Roachova bosi n jutri zvečer ob slovesni proglasitvi najboljših ŠAH Tur.- i- v Jeruzalemu •JERUZALEM, 26. avgust. Po 7. kolu svetovnega mladinskega prvenstva vodi še vedno Kaplan (Portoriko!. k: je partijo z Ghiz-davu-jem prekinil v dobljenem položaju. Drugi rezultati 7. k c,':,: Asplund : Day 1:0. Tirnmnn : Wibe 1:0, Bai-shan : Htibner prek‘r < na Lestvica po 7. kolu: Kaplan 4 d). Timrr.nn 4. Kcmr* 3.5 d*. Oni zdavu 3,5, Asplund 3,5 itd. Prvenstvo slepih IZOLA. 25. avg RezultaM 8 kola: Šket K 1 1, Abdjelič Tadič 1:9 Kavtičnik K' be 0:1. Oblak : Janežič 1:0, Stemberger : Potočnik 1:0, Drstvenšek TTlaga 0:1, Komovpc Kumer prek. V piv klnieni par 7 k sta Tadič in Kanc remizirala. Vrstni red po 8. kolu: Kebe 7.5, Ulaga 7, Oblak 6,5, Kumer 6 (1>, itd. v. j Turnir v Havani HAVANA V I. kolu mednarodnega šahovskega turnirja so igrali takole: Gligorič : Smislov remi. Larscn : Hennings 1:0, O’-Kf!Iy • Polugnjevski CA, LetelieT : Kobo 0:1, Schmidt : Jimenez remi, Rosetto : Bnrcza remi. KOŠARKA Jugoslavija 79-7P Grčija BUKAREŠTA. 26. avgusta. Na balkanskih igrah v košarki za mladince so bili doseženi naslednji re-zuhati: Jugoslavija : Grčija 79:76, po podaljšku (64:64 , 31:29). Turčija : Bolgarija 63:59, Bolgarija : Ro- liio rn- S.1 in rtr7-• TNir muniia 59:51. 70:51 in Grčija : Turčija Mlade košarkarice premagale Italijanke CAGLIARI, 26. avgust Na mladinskem evropskem prvenstvu v košarki so mladinke igrale takole- Jugosloavija : Italija 46:25 (22:7). Poljska : Madžarska 53:52 (24 23) in SZ : Bolgarija 84 : 47 (36:21). Lestvica: SZ 10, Češkoslovaška 9. , prjmPrna 7(P j?TO Reprezentant O .TucrneUmH ia 'Rnicrnriia ' - - _i. -i- _■ -l.< „1 Poljska 9. Jugoslavija 8, Bolgarija 7, Madžarska 6 in Italija 5 točk. SKl. — ŽENSKE Maribor : Ježica 53:42 (26:18) Dr.nes so odigrali tudi vsa fi- , j naina srečanja v mladinski konku n-nr:. Pri mladincih je Djuranovič* -gladko odpravil presenetljivega f: j nalista Kanotija 6:0, 6:1. Za večje* J I presenečenje pri mladinkah je po { skrbela Splitčnnka Dvornikova, ki i jc odpravila Pipanovo 6:4 in 6:2. , i Pipanova je bila očitno utrujena V finalu mladincev v dvoje je i dvojica Nigrimovič — Savič imek, precej dela z dvojico Djuranovič ' ( j novic. Beograjčana sta zrna ; gala 7:5. 6:1. Za slovenske ljubitelje tenisa jc I j bi; zanimiv nastep republiškega pr i vaka Grmovška v borbi za 7. me ; sto. N i egov nasnrotnik je bil Tan dari Grmovšek je tudi danes ig- i i.. nekoliko dekoncentrirano. Gr I i movšek je 7. mesto izgubil. V ig ri za 5. mesto sta sc sestala Min ! ček in Stolcer. Zagrebčan, ki slu I- z: vojaški rok. je Dokazal vse pre malo borbenosti. Minčkova zmaga je zaslužena. Rezultati: člani posamezno — j polfinale: Pilič - Franulovič 7:5. | (M. 3:6. 6:1, člani v dvoje, finale: ! Minček — Franulovič : Spear — : Stolcer 6:4. 6:3. 6:3; članice oosa-i mezn«, polfinale: Kokeza — Škulj ! 6:2. 5:7. 6:4. Pipan — Kostič 6:0. J I 7:5; za 5. mesto: Urek — Stoiič j | 6:4, 7:5; za 7. mesto: Varl —^Salis j j begovič 6:i. 6:1: mešane dvojice — polfinale: Škulj — Breskvar : Vari — Vodeb 6:4, 6:0, finale: Genčič ■ — Minček : Škulj — Breskvar 6:2. 6:3. mladinci posamezno, finale: D uranovič Kanoti 6:0, 6:1; za 5. mesto: Bronič — Tončič 8:6. ; 6:2; mladinke — finale: Dvornik — j Pipan 6:1. 6:2; za 3. mesto: Kostič Husnjak 7:5. 6:1, 5. Jovanovič. 6 Szel: mladinci v dvoje, finale: Nigrimovič — Savič : Djuranovič - živejinovič 7:5, 6:1; mešane dvojice. mladinci, finale: Dvornik — Požek ITasaj — Goličnik 6:2. 3:6, 6:4: članice v dvoje, finale: Pipan Varl : Genčič — Urek 7:5, 6:3. Jutrišnje igre se prično s fina lom članic posamezno ob 9. uri. Špear premagal Jovanoviča MARIBOR. 25. avg. Dež je motil tudi ves popoldanski spored na 22. državnem prvenstvu v tenisu. Igrišča so bila razmočena in komaj Rep prejela zlati kolajni. Prvo mesto sta zasedla zato, ker sta imela skupaj s številom točk za skoke v vodo in točkami, ki sta jih prejela za po dva najboljša skoka s 1000 j \ rn in 1500 m, največ točk oziroma j i .»ajbeljše rezultate. Uvrstitev jugoslovanske ekipe na C. mesto v tako močni konkurenci | pomeni doslej največji uspeh Jugo-! slavi je v padalskem športu Na 8. svetovnem prvenstvu 1966. leta v j Leipzigu je bila Jugoslavija na 8. ' mestu, na svetovnem prvenstvu v Grangeu (ZDA) 1962. leta Pa na 7. i Na jadranskem pokalu doslej ni . bilo ekipnega tekmovanja. IVER DNEVA Nova žrtev v rangu Osemnajstletni japonski štu-j dent Isamu Nakacuči je pred ' dnevi umri za posledicami hu-| dih poškodb, ki jih je dobil | dan poprej v dvoboju na 37 amaterskem prvenstvu Japonske v boksu. Nakacuči je ne-. enak dvoboj izgubil k. o. j Smrt mladega japonskega ‘ boksarja je novo resno opozo-j rilo vsem, ki skrbijo za to I športno zvrst. Nihče, niti organizatorji sami, i niso pričakovali, da bodo skoki v vodo opravljeni že do večera, | marveč da se bodo končali šele da- j nes dopoldne. Toda organizacija, j k: je prvi dan nekoliko šepala, po- i tem pa je bila izvrstna, je bila I Prvi reciati Doma rudarjev v Fiesi danes ni bilo mogoče prepoznati. Z vseh njegovih balkonov in oken so padalci razobesili razmočena padala, da bi se osušila do jutrišnjih atraktivnih skokov. Nocoj je bil za vodje in trenerje ekip ter sodnike in novinarje sprejem, ki ga je priredila predsednica občinske skupščine Piran Jolanda Kos. Sprejem je bil v občinskem poslopju v Piranu. D. KURET Končni vrstni red moških ekip: 1. Češkoslovaška 7438,7 , 2. Bolgari ja 7374,4, 3. ZDA 7361,5, 4. SZ 7358,0, 5. Francija 7316,7, 6. Jugoslavija I. 7237,3, 7. Poljska 7233,4, 8. Švica 7220,9, 9. Madžarska 7*46.3. 10. Anglija 6990,9, 11. NDR, 12. Italija, 13. Nizozemska. 14. I Belgija, 15. Avstrija. 16. Turčija, i Vi. Jugoslavija IT.. 18. Fin«ka, 19. ZRN in 20. Škotska. ŠTUDENTSKI ŠPORT Olič podpredsednik TOKIO, 26 avg. — Na kongresu mednarodne študentske športne organizacije, ki je bil v Tokiu, so ra predsednika vnovič izbrali Italijana Prima Nebiola, za enega izmed štirih podpredsednikov pa jugoslovanskega delegata Teodora Cliča. JADRANJE včeraj odlična. S sončnim zahodom se je končalo tudi tekmovanje. Tako so imeli tekmovalci danes ves dan zaslužen počitek. Teda nemalo nas je začudilo, ko v Fiesi niti do kosila nismo našli skoraj nobenega tekmovalca in člana vodstev. Sovjetski in poljski padalci so jo mahnili na izlet v Opatijo, seveda v morje, Američani v Po-j stojno, Bolgari in Madžari v Skoc-I janske jame KOPER — Na jadralni regati odprto državno prvenstvo v raz- j redu sloka in L—5 ter slovenskem prvenstvu v razredu zvezda, na ka terem sodeluje 44 jadrnic, so v prvih dveh regatah zmagale tele: sloka; v prvi Mogami (Trst), v drugi Pesja (Reka); razred L—5: T. Lenka (Split) in II. Mirna (Trogir). razred zvezda: I. Podgorka (Split) in II. Maja II. (Trst). AM.VIOM ^amotni jiiiučar ljina: Felicijan (K) 679, 2orž (O) 676, Kaštivnik (T) 644; 110 m ovire: Bizjak (L) 15,6, Polutnik (K) 15.7, Hladen (B) 16,4; 100 m: Pun- gerčič (L) 10,9, Hočevar (L) 11,1, Carli (B) 11,2; 400 m: Homoki (K) 49,5, Mele (O) 50,4, Kleč (T) 50.7, Medvešček (R) 51,6; 1500 m: Važič (K) 3:47,0, 2funtax CK) 3: 54.7, Kovač (L) 3:56,9, Vivod (M) 3:57,1, Stupan (M) 3:58,0, Meznarič (Kidričevo) 3:59,7; 10.000 m: Kovač (K) 30:34,8, Štros (Lj) 31:15,2, Ivančič (Mrb) 33:09,4; 4 krat 100 m: Ljubljana 44,1, Olimpija 44,3, Triglav 44,7. Zenske — 80 metrov ovire; Lubej (K) 11,4, Peče (L) 12,5, Kelc (K) 12,8, Babošek (M) 13,2, 100 metrov:: Lubej (K) 12.0, Kobal (M) 12,5, Osovnikar (T) 12,8; 400 m: Martič (M) 62,0, Kovnik (M) 62,0 Urankar (K) 62.1, Zupan (K) 64,1, Disk: Celesnik (Ol) 40,01, Hudobivnik (Ol) 38,72, Kastelic (KI) 37,12; 4 krat 100 m: Kladivar 51,5, Triglav 51,9, Maribor 53,4; daljina: Lubej (K) 610, Peče (Lj) 529. Pfeifer (Pom) 491. K. JUG Miting na Ravnah RAVNE — Atletski klub Fužinar je priredil odprto prvenstvo Raven v atletiki. Tekmovanja se je udeležilo približno 60 tekmovalcev iz Maribora, Celja, Mute in Ljubljane. Kljub neugodnemu roku je nastopilo nekaj najaboljših slovenskih atletov. Ob brezhibni organizaciji AK Fužinar so bili doseženi nekateri dobri rezultati. Izidi — moški: 100 m — Medvešek (R) 11,2, Lesničar (K) 11,8, 400 m — Medvešek (R) 51,8, Srebotnik (B) 52,4, 1500 m — Kovač (K) 4:01,4, Cižek (B) 4:12,4, krog la — Markež (B) 13,04, Vivod (K) 12,70, višina — Vivod (K) 196, Horjak (F) 163, disk — Pečar (B) 46,05, Markež (B) 40,22, štafeta 800 x 400 x 200 x 100 m — Kladivar 3:29,2, Branik — Rudar 3:31,9; ženske: 100 m — Lubej (K) 12,0, Marolt (K) 13.0, 400 m — Bavče (F) 1:10,2, Pavše, (F) 1:18,1, krogla — Lubej (K) 9,94, Krebš (O) 9,97, daljava — Lubej (K) 565, Marolt (K) 473, kopje — Mlakar (K) 33,22, Lubej (K) 30,22. E. W. Novo na tujem KARLSTADT — Na atletskem mitingu je Belgijec G as ton Roe-lants dosegel odličen rezultat v teku na 3.000 m z zaprekami — 8:32,8. MEMPHIS — Amaterska boksarska reprezentanca ZRN je premagala izbrano ekipo ZDA 14:6. Nemci bodo v ZDA imeli še dva dvo-boja. AMSTERDAM — Na svetovnem kolesarskem prvenstvu je francoski amater D. Morelon obranil naslov prvaka v sprintu, medtem ko je G. Bongers osvojil četrti zaporedni naslov prvaka za Nizozemsko v zasledovalni vožnji za ama-j terje. BLACKPOOL — V dvoboju Anglija — Nizozemska je devetnajstletna nizozemska plavalka Ada Kok dosegla nov svetovni rekord na 220 y in 200 m delfin z rezultatom 2:21.0. Ta rezultat je za 8,9 sek. 19. nadaljevanje Ošinila me je z bežnim, prodornim pogledom. »Tako torej,« je rekla. »Čudno se mi zdi, da imate mojo fotografijo, ko pa me niste' še nikdar videli. To mi boste pojasnili, — kajne?« Opazovala me je. Zagledal sem se v cigareto. »Je na njej moj podpis?« je vprašala. »Sem kaj napisala nanjo?« Pokimal sem. »Kaj piše na njej — prosim, povejte mi. Glas se ji je rahlo tresel. »Posvečena je Heinrichu,« sem rekel. Globoko je vzdihnila in obmolknila. »Zdi se, da veste veliko o meni,« je povzela. »Stefan mi je povedal, da ste bili davi na dražbi in da veste, da Je hotel kupiti Col da Varda zame. Kako ste to zvedeli?« »Povedal mi je Eduardo Mancini,« sem odgovoril. »Tisti stari prašič!« Kratko se je zasmejala. »V Cortini se ne more nič zgoditi brez njegove vednosti. Prava tarantela je. Vam je tudi povedal, kdo je kupil kočo? Tisti človek, ki je potolkel Stefana, je namreč samo odvetnik.« »Ne,« sem rekel. »Ni mi povedal. Rekel je le, da je tisti odvetnik partner v neki beneški pisarni, ki zastopa velike industrijske koncerne. Mislim, da se boji, da je kočo kupilo kako močno hotelsko ali turistično združenje.« »Morda,« je rekla. »Vendar se temu čudim. Veliki finančniki ne plačujejo pravljičnih vsot za kraje, kakršen je Col da Varda.« Skomignila je z rameni. »Gotovo se sprašujete, zakaj sem bila pripravljena sama plačati tako visoko ceno, kajne?« »To me vsekakor zanima,« sem rekel. »Toda čemu?« je vprašala z malce razdraženim glasom. »Zakaj se tako zanimate za moje zadeve? Vsem ste rekli, da ste prišli pisat scenarij za film, imate pa mojo fotografijo. Veste, kdo sem. Tako zelo se potem v Italiji. Lepo je bilo.« ko Carlo Rometto. Srečal sem vas nekaj ur potem, ko sem bral članek o tem. In I potem, naslednjega dne, ste pripravljeni | plačati fantastično vsoto za Col da Varda, posest, ki Je bila nekoč last Heinricha Stel-bena. Priznati morate, da bi bilo nenarav- l no, če me tako nenavaden tok dogodkov ne bi zanimal.« Nekaj trenutkov je molčala. Negibno je stala in me gledala s skrivnostno namršče-nim obrazom. Na cigareto je bila čisto pozabila. Zdelo se je, da verjame moji zgodbi, zakaj naposled je samo rekla: »Kaj pa slika, kje ste jo dobili?« »Pojasnil sem vam, zakaj se zanimam za vas. Le tega vam nisem povedal, kako sem prišel do vaše fotografije. Toda preden vam povem tudi to, boste morda pripravljeni ustreči moji radovednosti in mi boste povedali, zakaj ste bili pripravljeni plačati štiri milijone lir za Col da Varda. Oprostite,« sem rekel. »Saj nimam pravice, da vas to sprašujem — toda muči me neznanska radovednost. Vse to se mi zdi tako nenavadno.« »Razumem vas,« je odgovorila. »Skleniti hočete kupčijo — jaz vam povem, zakaj sem hotela kupiti Col da Varda, vi pa mi poveste, kako ste dobili mojo fotografijo. To ni lepo od vas, zakaj zahtevate, da razgrnem svoje srce pred vami. Tega nimate pravice zahtevati. Jaz pa, mislim, imam vso pravico izvedeti, kje ste dobili mojo fotografijo tisto fotografijo, ki sem jo dala pred davnim časom zelo dobremu prijatelju.« Končala je skoraj šepetaje. Prevzel me je nelagoden občutek. Navsezadnje ne bi bil smel vtikati nosu v vse to. Verjetno je bila ljubica Heinricha Stel-bena. Razen tega je imela vso pravico, da kupuje slittovie za fantastične cene, kadarkoli se ji zahoče. Jaz pa ji tako ali tako nisem mislil povedati, kje sem dobil sliko, kot ji tudi nisem povedal, zakaj se sploh zanimam zanjo. 2e sem se nameraval opravičiti in predlagati, naj nadaljujeva pot proti Cortini, ko je rekla: »Toda nič ne de. Samo če ne boste nikomur 'povedali. Obljubite?« Pokimal sem. »Tista fotografija je bila posneta tik pred vojno. Takrat sem bila plesalka, Hein-rich pa je bil pri Gestapu. Bil je že poročen. Morala sva biti previdna. Imela pa sva se zelo rada in bila sva srečna. Potem je prišla vojna in ostala sem za vselej pri njem. Bila sva v mnogih državah — Češkoslovaški, Franciji, Avstriji, Madžarski in zanimate za Col da Varda, da ste šli na dražbo Kaj vam pomeni vse to? Morate mi povedati.« Zdaj sem imel že pripravljeno zgodbo. Ko je omenila scenarij, mi je prišlo nekaj na misel. »Drži, da nameravam napisati scenarij Glas Ji je spet zvenel mehko in njene velike, temne oči so zrle prek mojih ramen v temne globine smrekovega gozda. »Potem je prišel zlom Nemčije. Heinricha so aretirali v neki vasi ob jezeru Como. Pobegnil je in kmalu sva bila spet skupaj. Kupil je Col da Varda, ker . ..« Nena- za film,« sem rekel. »In zato, ker sem doma me je zamišljeno pogledala. »Ne pisec, je normalno, da me zanima vse nenavadno, kar se dogaja v moji okolici. Pisatelj gradi vse, kar piše, na ljudeh, ki jih je spoznal, na dogodkih, ki jih je doživel, na krajih, ki jih je videl, na zgodbah, ki jih je slišal. Vse, kar pisatelj napiše, temelji na njegovih izkušnjah in doživetjih. Jaz sem imel vašo fotografijo. Nisem vas poznal in ničesar nisem vedel o vas. Zame ste bili samo podpis, povezan z imenom Heinrich. In potem sem bral, da se je Heinrich Stelben družil s plesal- vem, ali boste razumeli. Angleži ste tako hladni. Kočo na Colu da Varda je kupil zato, ker sva se bila tam prvič srečala. Bilo je januarja 1939 — lep. sončen dan; ure in ure sva sedela zunaj ter pila in se pogovarjala. Do konca dopusta sva se vsak dan dobivala gori. In potem, poznaje tisto leto, sem šla za njim v Berlin, kjer mi je on zagotovil pogodbo z enim najboljših berlinskih nočnih lokalov. Skoraj tri mesece je bil Co! da Varda najin. Bilo je nebeško lepo. KOTALKANJE Mladi tekmovalci v Tivoliju LJUBLJANA, 26. avg. Na kotalkališču v Tivoliju se je začelo mladinsko državno prvenstvo v umetnostnem kotalkanju za Bloudkov memorial. Sodelujejo tekmovalci Olimpije, Partizana — Velenje, Medveščaka in Slavonske Požeg e. Danes so tekmovali samo pionirji in pionirke. Rezultati po obveznih likih — pionirke: Dermol (Rudar — Velenje) 87,9; pionirji: Blatnik (Rudar — Velenje) 74,5. V pionirski konkurenci je nasto- pilo 16 tekmovalk in samo 1 tekmovalec. Tekmovanje se nadaljuje jutri. p* KAJAKAŠTVO Jugoslovana druga DUISBURG, 26. avg. — Na evropskem kajakaškem prvenstvu na mirnih vodah sta Jugoslovana Ker-čov in Hampamer zasedla II. mesto v četrti kvalifikacijski tekmi za dvosede na 500 m. V tej skupini sta zmagala zahodnonemška ka-jakaša Kuki a in Vogt s časom 1:43,53, medtem ko sta Jugoslovana preveslala progo v 1:43,80. V tekmovanju dvosedov na 1.000 m sta Kerčev in Hampamer bila četrta v II. izločilni tekmi s časom 3:44,69, zmagala pa sta Madžara Giczi in Timar — 3:33,81. 2:21.0. boljši od prejšnjega svetovnega rekorda na 220 y in za 1,5 sek. od ( starega rekorda na 200 m delfin, * ki ga je imela ista plavalka. Utrinki NENADNA SMRT — Šestintridesetletni finski poklicni boksar, bivši evropski prvak v mušji in ban-tamski kategoriji Risto Luukkonen je med sprehodom po Helsinkih nenadoma umrl; zdravniki še niso pojasnili nepričakovane smrti znanega športnika. NALIV PREPREČIL SLOVESNOST — Hud naliv je preprečil otvoritveno slovensnost na univer-ziadi v Tokiu. Otvoritev bo šele danes. Nacionalni stadion, kjer bodo tekmovanja je pod vodo. NOVA ZAPOSLITEV — Martin Mulligan namerava po zaključku letošnje teniške sezone prebiti zimske mesece na švedskem, švedska zveza mu je ponudila mesto začasnega trenerja. TOVARNA USNJA ŠOŠTANJ sprejme v službo KOMERCIALISTA POGOJ: končana srednja šola, nekaj let prakse, znanje nemščine in strojepisja. Osebni dohodek po pravilniku. Stanovanje ni zagotovljeno. Vloge pošljite na naslov tovarne do 15. 9. 1967. 6957 ll!l!llll|[lll]l!]]!lllll!l!ll!llllllll!!llll[!ll!lll)llllllllll!llllllil!lll!]lll!1llllll!lllll!llllllllilllllllll!!'!llll|]ll!!l!lllllllliilll[llllilll!!!ll!i:!ll!]!!!!illll!l!!l!!illlllllll!lll!!!lll!!ll!l Delovna skupnost GP OBNOVA LJUBLJANA, TITOVA 39 razpisuje naslednja štipendijska in učna mesta: 1. več štipendij vseli lelnikov na srednji gradbeni tehniški šoli, več štipendij vseh letnikov na FAAG (odd. za gradbeništvo ir. arhitekturo), več štipendij vseh letnikov na ekonomski srednji šoli, 2 štipendiji na višji tehniški varnostni šoli 2. 20 zidarskih učencev v gospodarstvu, 20 tesarskih učencev v gospodarstvu, avtomehanični učenec v gospodarstvu, ključavničarski učenec v gospodarstvu Interesenti naj vložijo pismene prošnje in prepis zadnjega šolskega spričevala v kadrovskem oddelku podjetja v upravi do 31. 8. 1967. Prednost imajo tisti, ki so že bili štipendirani pri našem podjetju in delavci, ki so že zaposleni pri našem podjetju. 7001 MIMI MALENŠEK mm ce vnnovič srjrva sploh ni hotel nastopiti v polfinalu s Spearjem; šele po polurnem pregovarjanju je privolil v ;gro. špear se ni razburjal, po njem sta se zgledovala pozneje vi0j. obrt druga polfinalista piH<3 in Franulovič. VStift€E€u% AVGUSTA »'. * utri kot opn Liubllam zovaleč n- '•krni Vojvodina — Olimpija. Ljub'f7>- ■ "TpiSazrt' čar LJUB LJA N A. 26. avg. — V p: ■ metni rekmi SNI. je venstveni r m n rib' ri uerničar premagal ° °:1). Strelci: Rtip- r ni k v . - Muhič v 37. in 85 min /■ .rja. za Liublja.no pr. F. " i 65 min Zmaga zarlužena. saj so '•-■■nrav so večji del rključitve Šketa ig rab • •" mani. Pred 400 gle- d s; < ■ Sčinc sodil Kalin iz Ajdov SAH Tr«„ '•"'■zalemu JERU? J ;v ■ ' kolu *vpt.v- , *n mladinskega pr ri edno Kap’011 (Por venstva vodi Toriko>, ki ie n; 'fiio z Ghizdavu jem -.mkirv! v dobljenem položaju Dru- mm •; r T kola: Asplund r Dav 1:5 Ti p man Wibe 1:0. Bal sh.an . Hubr •pr orel* m jena. Lerivic;- n kolu Kaplan 4 (1*. Timmar i p .3.5 (!>. Ghi zcrivu 3.5 * •r.-d 3.5 itd. PfVPIR’ - -tonih T70T i avg Rezultati 8 kola Šket Kanc 0:1, Abdjelič : Tr.d-d : 0, 1 K-TVtiCrrk . Kebe 0:1. Oblak T" n oži<* 1:0, štemberger : Poročni •• W Pr-tvpnšek TJlaen 0 * K • tek v pre k . k- 1 siji Tadič in K r 8 Kolu: Kebe 7.5 TTi-igp. * O v k 8.5. Kumer 6 (1), Itd V J Turnir v Havani HA V A \ V I kolu medna rodno ■ '■'ivskega turnirja sr igral- Gligorič Smis;<'\ rem i Henninas 1:0 O Ko’ "> v-vski 0:1. Letelier Ko' bmidr. • Jimenez reru Rosf' : R ureza remi. Osrednja pozornost danes je veljala nadaljevanju polfinalnega srečanja članov med Pilicem in Fra-nuiovičem. Tekma je bila včeraj zaradi dežja prekinjena pri stanju 5:5. Skoraj 8000 gledalcev je , čilo priča najbolj vrhunskemu tenisu in najzanimivejšemu srečanju i letošnjega prvenstva. Pilič je hitro ! zaključil prvi niz 7:5 sebi v prid i Po drugem nizu, ki ga je Franulo-vi<5 dokaj gladko Izgubil 1:6 in pn tem ni pokazal kdo ve kolikšnega znanja, je bilo v tretjem delu igre prav narobe. Franulovič je sicer ! izgubil prvi servis, takoj zatem pa je šel začetni udarec tudi Piliču po zlu. Pilid je zatem izgubil še en servis m je Franulovič po vno | vidnem vodil' že s 4:1. Piliču je potem uspelo znižati na 5:3. To pa ! ie bilo tudi vse, kar je mojstru iz Splita v tem delu igre uspelo i Pri 2:1 sta šla igralca na počitek. V 4. nizu so mnogi pri vodstvu 3:0 Piliča že mislili, da bo Franu- igri Splitčana Pilič in Franulovič. To je bil vrhunski tenis z značilnim, skoraj neubranljivim servisom in odlično igro na mreži. Franulovič ni bil niti za hip slabši nasprotnik. Neubranljivo je serviral in nekajkrat spravljal slovitega Piliča v kočljive položaje. Sam potek igre priča o enakopravnosti na sprotnikov: 1:1, 2:1, 2:2, 3:2, 4:2, 4:3, 4:4, 5:4, 5:5. To so bile igre v prvem nizu. Tedaj pa je znova zagodlo vreme. Pričelo je močno deževati in partija Je bila prekinjena pri odprtem položaju Za slovenske ljubitelje tenisa sta Pili razburljivi tudi drugi polfinalni srečanji v konkurenci članic po dalno, je bil večkrat žrtev spolzke i samezno. Slovenci imamo kar dve ga igrišča, špear je po tretjem j uolfinalistki, ki sta danes zaradi 2e prvi razplet dogodkov je po kazal, da bo spear zelo trd tekmec prekaljenemu Jovanoviču. Pri 2:1 za Spear j a je Jovanovič sicer izenačil in nato povedel 3:2, toda kaj hitro mu je bil precej razpoloženi Subotičan za petami in že je izenačil na 3:3. špear se je držal črte za servis. Od tam je precej dobro i podil tekmeca iz kota v kot. Jova tiovič, ki je hotel igrati bolj napa Brez presenečenj Prvi dan atietskega prvenstva SRS v Celju CELJE, 26. avgusta. Danes se je v Celju začelo letošnje republiško atletsko prvenstvo za člane in članice, na katerem sodelujejo vsi najboljši atleti in atletinje (150) iz 11 klubov. Po slovesni otvoritvi z defilejem tekmovalcev so se začeli lepi boji za nar slove novih prvakov. Prvi dve uri je bilo vreme tekmovalcem naklonjeno, nakar je začelo deževati; potlej so bile naprave razmočene, kar je seveda vplivalo na izide. “1 S; AMMONl [N N ES amotni m ličar 19. nadaljevanje Ošinila me je z bežnim, prodornim po- ko Carlo Rometto. Srečal sem vas nekaj ur potem ko sem bral članek o tem. In potem, naslednjega dne. ste pripravljeni plačati -fantastično vsoto za Col da Varda, posest, ki je bila nekoč last Heinricha Stel-bena. Priznati morate, da bi bilo nenaravno, če me tako nenavaden tok dogodkov ne bi zanimal.« Nekaj trenutkov je molčala. Negibno je stala in me gledala s skrivnostno namršče-nim obrazom. Na cigareto je bila čisto pozabila Zdelo se je. da verjame moji zgodbi, zakaj naposled je samo rekla: »Kaj pa slika, kje ste jo dobili?« »Pojasnil sem vam, zakaj se zanimam za vas. Le tega vam nisem povedal, kako gledam. »Tako torej,« je rekla. »Čudno se sem prišel do vaše fotografije. Toda pre mi zdi, da imate mojo fotografijo, ko pa me niste še nikdar videli. To mi boste pojasnili, — kajne?« Opazovala me je. Zagledal sem se v cigareto. »Je na njej moj podpis?« je vprašala. »Sem kaj napisala nanjo?« Pokimal sem. »Kaj piše na njej — prosim, povejte mi Glas se ji je rahlo tresel. »Posvečena je Heinrichu,« sem rekel. Globoko je vzdihnila in obmolknila »Zdi se, da veste veliko o meni,« je povzela. »Stefan mi je povedal, da ste bili davi na dražbi in da veste, da je hotel kupiti Col da Varda zame. Kako ste to zvedeli?« »Povedal mi Je Eduardo Mancini,« sem odgovoril. den vam povem tudi to, boste morda pri pravljenj ustreči moji radovednosti in mi boste povedali, zakaj ste bili pripravljen! plačati štiri milijone lir za Col da Varda Oprostite,« sem rekel. »Saj nimam pravi ce, da vas to sprašujem — toda muči me neznanska radovednost. Vse to se mi zdi tako nenavadno.« »Razumem vas,« je odgovorila. »Skleni ti hočete kupčijo — jaz vam povem, zakaj sem hotela kupiti Col da Varda, vi pa mi poveste, kako ste dobili mojo fotografijo To ni lepo od vas zakaj zahtevate, da raz grnem svoje srce pred vami. Tega nimate pravice zahtevati. Jaz pa, mislim, imam vso pravico izvedeti, kje ste dobili mojo fotografijo — tisto fotografijo, ki sem jo dala pred davnim časom zelo dobremu »Tisti stari prašič!« Kratko se je zasme- prijatelju.« Končala je skoraj šepetaje jala. »V Cortini se ne more nič zgoditi Prevzel me je nelagoden občutek. Nav brez njegove vednosti. Prava tarantela je. sezadnje ne bi bi) sme) vtikati nosu v vse Vam je tudi povedal, kdo je kupil kočo? to. Verjetno je bila ljubica Heinricha Ste) Tisti človek, ki je potolkel Stefana, je nam reč samo odvetnik.« »Ne,« sem rekel »Ni mi povedal. Rekel je le, da je tisti odvetnik partner v neki beneški pisarni, ki zastopa velike indu- bena. Razen tega je imela vso pravico da kupuje slittovie za fantastične cene. kadar koli se ji zahoče. Jaz pa ji tako ali tako nisem mislil povedati, kje sem dobil sli ko, kot ji tudi nisem povedal, zakaj se sirijske koncerne. Mislim, da se boji, da sploh zanimam zanjo je kočo kupilo kako močno hotelsko ali turistično združenje.« Že sem se namerava) opravičiti in pred lagati, naj nadaljujeva pot proti Cortini. izenačenju povedel 4:3 in v obeh | dežja naslednjih igrah gladko nadigra: člana Medveščaka. Prvi niz ie od ločil sebi v prid 6.3. Spear je bil tudi danes boljši nasprotnik, ime) je več možnosti za zmago kot Jovanovič. Verjetno je prav to začu srečanji prekinili Skuljeva igra s Kokezo Prvi niz 1e izgubi la 6:2, drugega pa le steGvu d. .: ia - 7:5, stanje v 3 nizu po prek: nitvi pa ie 3:3 Lanska prvakinja ala til tudi Zagrebčan. Po odigranem i uvrstitev v finate nizu je Jovanovič zapustil igrišče ” je igrala slabše, kot zna Upajm^ na, da ji bo le uspela vnovična | lovič _ je uspelo znižati rezultat na 1:3. V peti igri tega niza je imel dvakrat j priložnost, da bi znižal Pillčevo •.odstvo. Toda Franulovič je doka ! zal, da mu v odločilnih trenutkih manjka živcev. Pilič je zatem v mojstrskem stilu odigral še naslr tinje igre in gladko dobil srečanje 7:5, 6:1, 3:6, in 6:1 ter se bo v ju-^.snjem finalu pomeril s Spearjem I iz Subotice. Včeraj polfinalno srečanje med spearjem in Jovanovičem se je lončalo tako, da sta prireditelj in j TZJ kaznovala Jovanoviča zaradi samovoljne zapustitve terena m s prepovedjo nastopa v posamičn konkurenci. Jovanovič se je prito-| žil, toda ponoven sestanek komi j sije ga ni spremenil. Ozlovoljen Jo-vanovič pa je sklenil, da tudi v j igri d\’Ojic ne bo igra! in je odpotoval v Zagreb Ker Pilič in Jo I vanovič ne bosta igrala v zadnjem srečanju, je zmagovalec drugega 1 današnjega polfinalnega nastopa h ki t tudi državn: prvak. se se I rodno stali Minček - Franulovič : špear -; — štolcer. Dvojica špear — štol-j cer ni biia kos razigranima Split-I čanoma, ki sta zmagala 6 4, 6:3, i 6:3. J češ da na takem terenu ne mori I igrati. Nobeno prigovarjanje ni več I pomagalo Na sestanku zastopnl I kov sodelujočih klubov in delegata gladko klonil. Tedaj pa mu i TZJ so po zaslišanju Jovanoviča in 7ni7!lli VPTIllliVt nn 1 ‘3 V I Čvuin.i , Irn a odločili, da Jovanoviča ka Spe ari znujejo zaradi tega z izgubo sreča | nia in prepovedjo nastopanja v boju za 3 mesto med člani posa mezno. V drugem polfinalnem srečanju, ki mu je prisostvovalo rekordno .število gledalcev doslej v Mariboru sploh, sta se pomerila v veliko boli privlačni in zares dramatični Povsem drugačen položaj je v | drugem polfinalnem srečanju med ! Pipanovo iz Maribora in Kostidevc i Pipanova je prvi niz gladko dobila 6:0, stanje po prekinitvi v dru j gem pa je 5:3 za Mariborčanko ; Nobenega dvomani. da bo Pipano I vn zanesljiva finalistka. V mladinski konkumeci so kljub -Uabemu vremenu uspeli odigrati finale mladink v dvoje. Prvi naslov državnih prvakinj sta osvojili Mari borčanki Pipanova in Hasajeva proti Kelencovi in Husn jakovi z zmago v finalu 6:8. 6:0, 8:6. BORIS BERGANT Dogodek prvega cine je bil tek na 1500 m, v katerem je nastopilo kar 16 tekmecev. Važic, ki je od vsega začetka diktiral oster tem po, je brez večjih fežav zmagal, povrh še z letošnjim najboljšim re zultatom v Jugosl ariji — 3:47,0 Drugouvrščenega Zuatarja je pre magal kar za 60 m Razveseljivo Je še da je kar 6 tekačev teklo pod ':tinmJ minutami Za edino preseneč: nje dneva (ab ko ocenimo zmago Homokija na 400 m; zmagovalec ’<■ med drugim premagal favorita Meleta (Ol). ki pa že nekaj tednov ni v formi V skoku v višin- ie Milek po novno dokazal, da ji' boljši od Vi voda. čeprav si je /mago pribo ril šele v tretjem skusu na vi šini 2.03 m ki je V iv >d ni preskočil Med ženskami je dominirala Mar jana Lubej, ki je i:\iub številnim predtekom zmagov. kar naprej. REZULTATI: viši. : Milek (T) '03, Vivod (K) 200, dvešček (O) 185; krogla: Pikula ' > 16.14, Kas-jak (M) 14,08, Ko k (K) 13,57; * - 1.76. Brodnik K) 60,94; da- kopje: špilar CK) (K) 61,47. Kopitar Največji uspeli naših padalcev 2 današnjimi atraktivnimi skoki bo zaključen V. jadranski pokal Škuljeva razočarala | Dopoldne je Bilo tudi nadalje : vanje dveh. pretanjenih partij pui i rinala članic posamezno. Kokeza in I škuljeva sta včeraj prekinili pri 6:2, 5:7 in 3:3 v 3. nizu. Lansk; GRTOROŽ, 26. avgusta. Vladimir Burduitov (SZ) in imeričanka Kareen Roach sta zmagovalca skokov 600 m na cilj v vodi. S to disciplino se je medna tekmovanje za V. jadranski pokal končalo. Jutri ob 14. uri bodo še atraktivni skoki za nagrado »Turizem—Portorož«, s čimer bo velika prireditev zaključena. Ekipna zmagovalca po štirih tekmovalnih disciplinah sta moška ekipa CSSR in ekipa SZ v ženski konkurenci Prva ekipa Jugoslavije je na 6., II. ekipa pa na 17. mestu. Jugoslovanski padalci v skokih v vodo niso bili najbolj uspešni, d.4avni prvaMnja ” 'je**"igral™pre-' so 86 kot ekiPa «•? P°v' ■ i 7jrv>f(<>nn Nen n čukova n o ".c v/ •* w K<; ‘‘ Jugos’evija 79:78 Grčija BUKAREŠTA balkr dir.m- zul po pr,' ja TL' mu: i j l 59:51 gusta kih igrah v košarki za mla r Na i zmedeno Nepričakovano je iz Z m pri ' : ral ko po 3 nizu 6:4 in dokončni u okopala vse upe V nadaljevanju drugega poit in. nala med Pipanovo iz Maribora . Kostičcvo. ki je bil včeraj prek njen pri stanju 6:0 m 5:2, je lg rala Pipanova pod vtisom mnog::: nastopov, vendar je zmagala s 7:5 in si tako prvič priborila uvrsti ;ev v finale. V jutrišnjem finalu 6:1. Za slovenske ljubitelje tenisa je bil zanimiv nastop republiškega pr vaka Grmovška v borbi za 7. mesto. Njegov nasprotnik je bil Tan dari Grmovšek je tudi danes ig-u:l; nekoliko dekoncentrirano. Grmovšek je 7. mesto izgubil V igri za 5. mesto sta se sestala Minček in štolcer Zagrebčan ki slu ži vojaški rok. ie pokazal vse pre-Mil I i VER DNEVA Nova žrtev v ringu Osemnajstletni japonski štu l lent Tramu Nakacuči je pred j r.evi umrl za posledicami hu i lih poškodb, ki jih je dobil | :m poprej v dvoboju na 37 j materskem prvenstvu Japon • >ke v boksu Nakacuči ie ne nek dvoboj izgubil k o. Smrt mladega japonskega j no k sarj a je novo resno opozo j rilo vsem, ki skrbijo za to I športno zvrst. prejela zlati kolajni. Prvo mesto sta zasedla zato, ker sta imela skupaj s številom točk za skoke v vodo in točkami, ki sta jih preje-« za po dva najbol ša skaka s 1000 m in 1500 m največ točk oziroma i boljše rezultate Uvrstitev jugoslovanske ekipe na mesto v tako močni konkurenci pomeni doslej največji uspeh Jugo--lavije v padalskem športu Na 8 svetovnem prvenstvu 1966. leta v Leipzigu je bila Jugoslavija na 8 mestu, na svetovnem prvenstvu v Jrangcu (ZDA) 1962 leta pa na 7 Na jadranskem pokalu doslej ir | bilo ekipnega tekmovanja Nihče, niti organizatorji sami. niso pričakovali, da bodo skok v vodo opravljeni že do večera marv č da se bodo končali šele do nes dopoldne. Toda organizacija, ki je prvi dan nekoliko šepala, po rem pa ie bila izvrstna, je bila fiernj odlična S sončnim zahodom se je končalo rudi tekmovanje Tako so imeli tekmovalci danes ves dan zaslužen počitek Teda ne malo nas je začudilo, ko v Fies) niti do kosila nismo našli skoraj nobenega tekmovalca ln člana vod štev. Sovjetski in poljski padalo so jo mahnili na izlet v Opatijo, seveda v morje, Američani v Po-j stojno Bolgari in Madžari v škoc i jansko jame Doma rudarjev v Fiesi danes ni bilo mogoče prepoznati Z vseh njegovih balkonov in oken so pa dalci razobesili razmočena padala, da bi se osušila do jutrišnjih atraktivnih skokov Nocoj je bil za vodje in trener je ekip ter sodnike in novinarje sprejem, ki ga je priredila pred cednica občinske skupščine Piran Jolanda Kos. Sprejem je bil v ob vinskem poslopju v Piranu. D. KURET Končni vrstni red moških ekip 1. Češkoslovaška 7430,7. 2. Bolgari ja 7374.4, 3. ZDA 7361,5, 4. SZ 7358,0, 5. Francija 7316.7, 6. Jugoslavija I 7237,3, 7. Poljska 7233,4, 8 Švica 7220.9 . 9. Madžarska 77.45,3, 10 \nglija 6990.9 11 NDR i 12 Italija. 13 Nizozemska, 14 j Helgi la. 15 Avstrija. 16 Turčija. ; 17 Jugoslavija IT.. 18 Finska. 19 vRN in 20 škotska. ijina: Felicijan (K) 679. Žorž (O) 676, Kaštivnik (T) 644; 110 m ovire: Bizjak (L) 15,6, Polutnik (K) 15.7, Iliaden (.B) 16,4; 100 m; Pun- gerčič (L) 10,9, Hočevar (L) 11,1, Carli (B) 11,2; 400 m: Homoki (K) 49,5, Mele (O) 50,4, Kleč (T) 50.7, Medvešček (R) 51,6; 1500 m: Važič (K) 3:47,0, 2untar (K) 3: 54.7, Kovač (L) 3:56.9, Vivod (M) 3:57,1. Stupan (M> 3:58,0, Mežna-rič (Kidričevo) 3:59,7; 10.000 m: iiovač (K) 30:34,8, Štros (Lj) 31:15,2, Ivančič (Mrb) 33:09.4; 4 krat 100 m: Ljubljana 44,1. Olim pija 44,3, Triglav 44.7 ženske — 80 metrov ovire: Lubej (K) 11,4, Peče (L) 12,5, Kelc (K) 12,8, Babošek (M) 13,2, 100 metrov:: Lubej (K) 12.0, Kobai (M) 12,5, Osovnikar (T) 12,8; 400 in: Martič (M) 62,0. Kovnik (M) 62,0 Urankar (K) 62.1, Zupan (K) 64,1, Disk: Celesnik (Ol) 40,01, Hudobivnik (Ol) 38,72, Kastelic (KI) 37,12; 4 krat 100 m: Kladivar 51,5, Triglav 51,9. Maribor 53,4; daljina: Lubej (K) 610, Peče (Lj) 529. Pfeifer (Pom) 491 K. JUG MOTOCIKLIZEM Danes: dirke v Novi Gorici LJUBLJANA — AMD Nova Go rica prirej« ob 20. obletnici in v počastitev občinskega praznika z loko v roki z združenjem šoferjev in avtomehanikov danes ob 14. uri velike mednarodne cestne hitrostne motorne dirke po ulicah v No vi Gorici (2.800 m), in sicer za »Nagrado Gorica 67« tn »Pokal treh pokrajin« Prizadevni prireditelji so nanje razen najboljših slovenskih in hrvatskih dirkačev povabi li tudi znane dirkače iz Julijske krajine in Koroške, ki se bodo v ekipni konkurenci pomerili za »Po kal t-eb pokrajin«. »Nagrado Gorice 67« (1.000,00 Ndinl bo dobil dirkač, ki bo zboljšal absolutni rekord J fttefeta iz leta 1065 — 03.264 km (h. Na sporedu je pet razredov: 50 ccm, 125 ocm, do 250 ccm, nad 250 ccm in prikolice do 1000 ccm. Imena prijavljenih dirkačev — J. Štete. A. Eemet.ič, Visenzi. Inzko, F:ntar, Parlotti. Grassetti. Mrzel nž finajcl-r in drugi — zagota-liajo. da bodo dirke na dostojni mednarodni ravni Začetek ob 14. uri. (hi »Morda,« je rekla. »Vendar se temu ču- ko je rekla: »Toda nič ne de. Samo če ne dim. Veliki finančniki ne plačujejo pravljič- boste nikomur povedali Obljubite?« nih vsot za kraje, kakršen je Col da Varda.« Skomignila je z rameni. »Gotovo se sprašujete, zakaj sem bila pripravljena sa ma plačati tako visoko ceno, kajne?« »To me vsekakor zanima,« sem rekel »Toda čemu?« je vprašala z malce raz Pokimal sem. »Tista fotogratija je bila posneta tik pred vojno. Takrat sem bila plesalka, Hein rich pa je bil pri Gestapu. Bil je že poročen. Morala sva biti previdna. Imela pa sva se zelo rada in bila sva srečna. Potem draženim glasom. »Zakaj se tako zanimate je prišla vojna in ostala sem za vselej pri za moje zadeve? Vsem ste rekli, da ste njem. Bila sva v mnogih državah — Ceško-prišli pisat scenarij za film, Imate pa mo slovaški. Franciji, Avstriji. Madžarski in jo fotogralijo Veste, kdo sem. Tako zelo se potem v Italiji. Lepo je bilo.« zanimate za Col da Varda, da ste šli na Glas ji je spet zvenel mehko in njene dražbo Kaj vam pomeni vse to? Morate velike, temne oči so zrle prek mojih ra mi povedati.« Zdaj sem imel že pripravljeno zgodbo Co je omenila scenarij, mi je prišlo neka; pa misel. »Drži, da nameravam napisati scenarij men v temne globine smrekovega gozda »Potem je prišel zlom Nemčije. Heinricha so aretirali v neki vasi ob jezeru Como Pobegnil je in kmalu sva bila spet sku paj. Kupil je Col da Varda ker .« Nena za film,« sem rekel. »In zato, ker sem doma me je zamišljeno pogledala »Ne ŠTUDENTSKI ŠPORT Oiič podpredsednik TOKIO, 26 avg. — Na kongresu mednarodne študentske športne or .jnizacije, ki je bil v Tokiu, so ra predsednika vnovič izbrali Ita n jana Prima Nebiola, za enega izmed štirih podpredsednikov pa ju aoslovanskega delegata Teodora Obča. IADRANJE Prvi regati KOPER — Na jadralni regati za Oprto državno prvenstvo v raz ■edu sloka in L—5 ter slovenskem mren ' vu v razredu zvezda, na ka ■erem sodeluje 44 iadmic, so v nrvih dveh regatah zmagale tele sloka: v prvi Mogami (Trst), v drugi Pesja (Rekal; razred L—5 1 Lenka (Split) in II Mirna (Trogir), razred zvezda: 1 (Split) in II Majo II nsec, je normalno, da me zanima vse ne lavadno, ,tar se dogaja v moji okolici. Pi .atelj gradi vse. kar piše. na ljudeh, k) jih je spoznal, na dogodkih, ki jih je ioživei na krajih, ki jih je videl, na zgod oah, ki jih je slišal. Vse, kar pisatelj na niše, temelji na njegovih izkušnjah in do iivetjih Jaz sem imel vašo fotografijo. Ni sem vas poznal in ničesar nisem vedel o vas. Zame ste bili samo podpis, povezan z imenom Heinrich. In potem sem bral da se je Heinrich S-elben družil s plesal KOTALKANJE Mladi tekmovalci v Tivoliju LJUBLJANA, 26 avg. Na kotalkališču v Tivoliju se je začelo mladinsko državno prvenstvo v umetnostnem ko-talkanju za Bloudkov memorial Sodelujejo tekmovalci Olimpije, Partizana — Velenje, Medveščaka in Slavonske Požege. Danes so tekmovali samo pionirji in pionirke Rezultati po obveznih likih — p:onirke: Dermol (Rudar — Velenje) 87,9; pionirji: Blatnik (Rudar Velenje) 74,5. V pionirski konkurenci je nasto-oilo 16 tekmovalk in samo 1 tek movalec. Tekmovanje se nadaljuje iutri. KAJAKAŠTVO Jugoslovana druga DUISBURG, 26. avg. — Na evropskem kajakaškem prvenstvu na mirnih vodah sta Jugoslovana Ker-čov in Hampamer zasedla II. mesto v četrti kvalifikacijski tekmi za dvosede na 500 m. V tej skupini sta zmagala zahodnonemška ka-jakaša Kukla in Vogt s časom 1:43,53. medtem ko sta Jugoslovana oreveslala progo v 1:43,80 V tekmovanju dvosedov na 1.000 m sta Kerčov in Hampamer bila četrta v II izločilni tekmi s časom 3:44,69, zmagala pa sta Mad žara Giczi in Timar — 3:33,81. Nevo na tujem SOFIJA — Na mednarodnem mladinskem nogometnem turnirju za pokal Todora Gorčeva je ekipa Jugoslavije premagala Romunijo 2:0 (1:0). Gola za našo ekipo sta dosegla Kafka in živojinovič. AMSTERDAM — Na svetovnem kolesarskem prvenstvu je franco skl amater D Morelon obranil na slov prvaka v sprintu, medtem kc. je G. Bongers osvojil četrti zapo redni naslov prvaka za Nizozem sko v zasledovalni vožnji za amaterje BLACKPOOL — V dvoboju An g lija — Nizozemska je devetnajstletna nizozemska plavalka Ada Kok dosegla nov svetovni rekord na 220 y in 200 m delfin z rezultatom 2:21,0. Ta rezultat je za 8,9 sek boljši od prejšnjega svetovnega re korda na 220 y in za 1,5 sek. od Podgorka ! starega rekorda na 200 m delfin, (Trstf 1 ki ga je imela ista plavalka Utrinki NENADNA SMRT — Sestintride »etletni finslci poklicni boksar, bivši evropski prvak v mušji m ban !umski kategoriji Risto Luukkonen )e med sprehodom po Helsinkih nenadoma umrl; zdravniki še niso pojasnili nepričakovane smrti znanega športnika. _ NALIV PREPREČIL SLOVESNOST — Hud naliv je preprečil otvoritveno slovensnost na univer-z.iadi v Tokiu. Otvoritev bo šele danes Nacionalni stadion. kjer bodo tekmovanja je pod vodo. NOVA ZAPOSLITEV - Martin Mulligan namerava po zaključku letošnje teniške sezone prebiti rimske mesece na Švedskem Švedska zveza mu je ponudila mesto začasnega trenerja. vem, ali boste razumeli. Angleži ste take Hladni. Kočo na Colu da Varda je kupil za to, ser sva se bila tam prvič srečala. Bilc je januarja 1939 — lep sončen dan, urc-in ure sva sedela zunaj ter pila in se po govarjala. Do konca dopusta sva se vsak dan dobivala gori In potem, poznaj e ti sto leto, sem šla za njim v Berlin kjer m: je on zagotovil pogodbo z enim najboljših berlinskih nočnih lokalov Skoraj tri mese ce je bil Col da Varda najin Rilo je nebe ško lepo ■■ MIBV '* «lllll!!l!ll!lll!n!llll!lll!lll!llllll!l!ll|[|OIIIII!!l!i;!l!UIIIIIII!ll!ll!l!lllllllli:i!l!lllllllll!!!!ll!llli;illllllI!l!i:;illll!l!lllllll'illl!l:.i;!lllllil!:i:;:>ll);dd:d-'‘il!llt-; TOVARNA USNJA ŠOŠTANJ sprejme « službo KOMERCIALISTA POGOJ: končana srednja šola, nekaj let prat se, znanje nemščine in strojepisja )sebni dohodek po pravilniku. Stanovanje ni zagotovljeno. Vloge pošljite na naslov tovarne do 15. 9 1967 ‘ 695) !lltllltllllllllll!!!llllllllllllllllll!lllllllllllllllt!illlllll)illlilllllilllilll!lllilllllll!l1lllllilil!l)ll!llll!iillllllliilll;':i ..........................»Sil V-r' t®.«« Delovne skupnost GP OBNOVA LJUBLJANA, TITOVA 39 razpisuje naslednja štipendijska in učna mesta: 1. več štipendij vseli letnikov na srednji grad beni tehniški šoli, več štipendij vseli letnikov na FAAG (odd za gradbeništvo in arhitekturo), več štipendij vseh letnikov na ekonomsk srednji šoli, 2 štipendiji na višji tehniški varnostni š. 2. 20 zidarskih učencev v gospodarstvu, 20 tesarskih učencev v gospodarstvu, avtomehanični učenec v gospodarstvu, ključavničarski učenec v gospodarstvu nteresenti naj vložijo pismene prošnje in prep. tadnjega šolskega spričevala v kadrovskem oddelku podjetja v upravi do 31. 8. 1967. Prednost imajo tisti, ki so že bili štipendirani pri našem podjetju in delavci, ki so že zaposleni pri našem podjetju. 7001 H ko*r ga! (li- (H > tekmi je Hrastnik prema-•. jorskega Partizana 34:21 ? Najboljša strelca: Kotnik 13 in Juvan I. (Z) 12, sodnik 2:bret (Trnovlje), gledalcev 250. J. G. TFNIS TrioLgv - Tivoli 2:1 KRANJ — V povratnem prijatelj-skrm srečanju med ekipama Tivoli ja :•/ Ljubljane in Triglava iz Kra n ja je na svojem terenu zmagaj Tr.ula 7. rezultatom 2:1. Škapin (Li» )e premagal Žnidarja (Kr) 7:5. 6 4. Anzelc (Kr) pa Suštorši-ča (Lj* 6 4, 6:3. V igrah dvojic sta bila uspešnejša Žnidar in Anzeljc, ki sta premagala ljubljanski par Škapin — Šušteršič 6:4, 11:9. Prvo srečanje v Ljubljani je bilo prekinjeno pri stanju 2:0 za Triglav. HOKEJ NA LEDU Jeseničani doma JESENICE — Iz Francije so se vrnili jeseniški hokejisti. O prvih dveh tekmah smo že poročali, povratni pa sta se končali s porazom Jeseničanov: St. Gervais : Jesenice 7:6 in Chamonix : Jesenice 6:3. P. K. malo borbenosti. Minčkova zmaga j je zaslužena. Rezultati: člani posamezno — 1 polfinale: Pilič — Franulovič 7:5, i 6:1, 2:6, 6:1, člani v dvoje, finale: Minček — Franulovič : Spear -Stolcer 6:4. 6:3, 6:3; članice posamezno, polfinale: Kokeza — Škulj 6:2. 5:7, 6:4, Pipan — Kostič 6:0, 7:5; za 5. mesto: Urek — Stojič i 6:4. 7:5; za 7. mesto: Varl — Salis- | begovič 6:1. 6:1; mešane dvojice — . polfinale: Škulj — Breskvar : Varl I - Vodeb 6:4, 6:0, finale: Genčič j - Minček : Škulj — Breskvar 6:2, 6:3. mladinci posamezno, finale: Djuranovič — Kanoti 6:0, 6:1; za | 5. mesto: Bronič — Tončič 8:6, 6:2; mladinke — finale: Dvornik — Pipan 6:4. 6:2; za 3. mesto: Kostič — Husnjak 7:5, 6:1, 5. Jovanovič, R. Szel; mladinci v dvoje, finale: Nigrimovič — Savič : Djuranovič Živojinovič 7:5. 6:1; mešane dvojice, mladinci, finale: Dvornik — Požek Hasaj — Goličnik 6:2. 3:6, 6:4; članice v dvoje, finale: Pipan — Varl : Genčič — Urek 7:5, 6:3. Jutrišnje igre se prično s finalom članic posamezno ob 9 uri. Špear premagal Jovanoviča MARIBOR, 25. avg. Dež je motil tudi ves popoldanski spored na 22. državnem prvenstvu v tenisu. Igri ?;ča so bila razmočena in komaj primerna za igro. Reprezentant Jovanovič sprva sploh ni hotel nastopiti v polfinalu s Spearjem; šele po polurnem pregovarjanju je privolil v igro. Spear se ni razburjal* po njem sta se zgledovala pozneje tudi oba druga polfinalista Pilič in Franulovič. MIMI MALENŠEK; f §IONlE VROČEGA AVfillSIA iiiill!!l!lltll!llllllllill[!ll!)!llilllllllll!lllllllllllllllll!lll!l!llll!ltllllllHIIIIII!lilll!l 11. nadaljevanje iiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiniiii Mama ni bila vesela, da je Nada po petil. letih, z dvema otrokoma, odhajala iz njihovega tesnega stanovanja. Bilo bi res preveč, če hi človek zahteval od nje, naj bo vesela, da bo sta ostala z očetom sama, čeprav ... da, čepra\ ji zet ni bil posebno pri srcu. K Nadi in otroko ma je prihajal zmeraj kot na obisk in se je tudi vedel prisiljeno, kot obiskovalec, ki ve, da ga pravzaprav neradi trpijo, a mu tega ne po kažejo, ker se jim zdi pametneje, če vljudne molčijo — obiskovalec bo prej ali slej tudi sam odšel. — Morda je bilo nekaj resnice na tem, a mati je zdaj predvsem začutila prazno to okrog sebe. In novo okolje, v katerem si bržčas hčere nikoli ni zamišljala. Zmajala je z glavo: — Jaz bi se tu nikoli ne privadila. Seveda ne, mama nikoli. Vse življenje je preživela v eni starih stanovanjskih hiš v sta rem delu mesta, v eni hiši, ki so pravzaprav samo še spomenik nekemu času in se zdaj ukvarja z njimi Zavod za spomeniško varstvo vendar pa v njih stanuje po šest, osem dru žin, ki se v desetletjih ne menjajo. Ljudje se • v teh hišah poznajo med seboj, poznajo tudi še stanovalce v dveh, treh velikih hišah na desn; in levi, nekatere na nasprotni strani ulice jravzaprav skoraj pol ulice, in dogodki v dru linah še vzbudijo med njimi odmev, prav ko; na vasi ali v kakšnem prav majhnem mestu. Ali — tega tudi mama ni mislila resno, da naj bi mlada človeka ostala v stari hiši in preži vela življenje v stari, zmeraj topli kuhinji z obrabljenim pohištvom, s staroverskim šte dilnikom in z vezenimi prtiči na stenah, ku hinji, kjer oče zdaj vse dneve poseda na ple enem stolu, obloženem z oguljenimi blazini sami, oblečen v križast domači jopič in križa ;te suknene copate, s koščkom razcefrane pre 7roge pod nogami, da bi ne umazal bleščeče iološčenega linoleja, ter prebira časnik. Vse o je morda idilično, a tudi idila v raznih ča ih spremeni svoj obraz. In mami bi bilo to ežko razložiti; pri njej je bil odločilen zmeraj rrvi vtis in zdaj je bila tudi že tako stara, ds ie vsaka sprememba boleče odjeknila v njej Zato je Nada rekla samo: — Oh, seveda, mama, ti se ne bi lahko pri vadila tu, jaz pa mislim, da bomo tu prav srečni. In pravzaprav hiše res niso bile mravljišče, bile so bolj čebeljnjak s panji, v vsakem panju ena družina. V tem vendar ni nič sla bega. Slabo je postalo šele, ko je Nado prevze ia misel, da je v teh hišah veliko ljudi, ki se ravnajo pravzaprav po fizikalnih zakonih in ki je med njimi neprestana razdalja kot med krožečimi elektroni. Po štirje, pet elektronov v eni celici — in ker ljudje niso podrejeni zako nitosti kroženja, kot elektroni, se včasih trdo tadevajo drug ob drugega. In če so zelo uvi devni in vljudni, se navsezadnje zgodi, da je skupno stanovanje samo eden od prostorov, v iraterem tudi krožijo, njihovo resnično središče pa je nekje drugod, morda v kakšni veliki noslovni zgradbi, v tovarni, v šoli. Včasih ho lej o svetu pokazati svojo individualnost, v ka varni ali v baru, a to je pravzaprav že nekje ra robu in dovoljeno le prav mladim ljudem večina elektronov se vendar pokori zakonitosti svoje poti. Tako bridke in obupne so bile njene misli r letih, ko so se njena pričakovanja drugo za irugim osipala. V tistem času njenega življe lja ki mu Je v spominu pozneje pravila Tista samotna leta. Takrat Je krčevito iskala izhod iz svoje stiske, Iz neizpolnjenih želja, iz ne navadne praznote, ki se je sicer priplazila po časi a se je je nato nepričakovano zavedela iz naveličanosti, ki je sledila praznoti — z vsm tem se ni mogla sprijazniti. Tista leta je bila v modi beseda »odtuje rost« Nekoč je rekla Romanu Zalarju, ki je prav tisto Jesen prišel poučevat na glasbeno šolo — ona klavir on violino — rekla mu je ogorčeno, skoraj užaljeno; __ Stanovanje številka osem. Na vratih me- deninasta tablica ; PROSEČ. Življenje inko-gnito. Kdo v vsem stanovanjskem bloku ve, kdo neki je Proseč, ki stanuje za vrati številka osem v drugem nadstropju? Komu pod soncem je sploh tega mar? Oh, kako revno je, kako prazno je življenje! Kakšno osiromašenje! Človek ima občutek, da je pahnjen v brezimnost, v neosebno. Profesor Roman Zalar, svoj živi dan sanjar-ski, malce preplašen, nedolžen človek, kakor se je pozneje prepričala, je pritrdil: — Tako je zdaj pač naše življenje, je rekel z glasom, ki se je zdel prizanesljiv, a je bil le prestrašen — ta človek si je komajda kdaj upal obtožiti življenje, nekaj neoprijemljivega, v svojih premenah nepredstavljivega, nikoli pa ne ljudi, da, tako je zdaj tudi v našem mestu. Neosebno, brezimno življenje, prav imate. Hodiš po ulicah — sami tuji obrazi. Stanuješ v neki hiši — na videz znani obrazi, morda še bolj tuji, ker so ti na videz znani, a jim ne veš imena. Človek res izgubi zavest svoje vrednosti in enkratnosti, ko ga celo pod streho, kjer stanuje, nihče ne pozna, ko celo tam ni nihče in nič. Zasanjano, malce otožno se je zagledal na pločnik pred šolo, po katerem so stopicljall golobi. — Hrup, smrad po bencinu in neonska reklama čudno, da se golobi zadovoljijo s tem, ko jih vendar nihče ne sili, ko jim nihče ne brani, da bi živeli v svobodi. — Res je, je rekla Nada. S polno paro_ na morje -I Piše B. J. — Riše M. B. v* kil AMMONI) IN M amotni mučar 19. nadaljevanje ko Carlo Rometto. Srečal sem vas nekaj ur potem ko sem bral članek o tem. In potem, naslednjega dne, ste pripravljeni plačati fantastično vsoto za Col da Varda, posest, ki Je bila nekoč last Heinricha Stel-bena. Priznati morate, da bi bilo nenaravno, če me tako nenavaden tok dogodkov ne bi zanimal.« Nekaj trenutkov Je molčala. Negibno je stala in me gledala s skrivnostno namršče-nim obrazom. Na cigareto je bila čisto pozabila Zdelo se je, da verjame moji zgodbi, zakaj naposled je samo rekla: »Kaj pa slika, kje ste jo dobili?« »Pojasnil sem vam, zakaj se zanimam za vas. Le tega vam nisem povedal, kako sem prišel do vaše fotografije. Toda preden vam povem tudi to, boste morda pri- Ošinila me Je z bežnim, prodornim pogledom. »Tako torej,« je rekla. »Čudno se mi zdi, da imate mojo fotografijo, ko pa me niste še nikdar videli. To mi boste pravljeni ustreči moji radovednosti in mi pojasnili, — kajne?« Opazovala me je. Za- boste povedali, zakaj ste bili pripravljeni gledal sem se v cigareto. »Je na njej moj plačati štiri milijone lir za Col da Varda podpis?« je vprašala. »Sem kaj napisala Oprostite,« sem rekel. »Saj nimam pravi 12. »Pri treh maligamh« je bilo veselo. Na senčnem vrtu so stale številne mize s številnimi imenitnimi gosti. Ob plotu so parkirale najimenitnejše limuzine. Malce nerodno je bilo, k tem skladovnicam bleščečega kroma postaviti smrdljivo in črno, sto let staro lokomotivo! No, Blaž se ni zmedel pred vprašujočimi pogledi imenitnih gostov. Prijel je cunjo in kanil nanjo čistilo. Splezal je k dimniku in začel obdelovati mede. ninast obroč na njem, vse dokler ni zasijal bolj kot ves krom na vrtu. Tako se je svetil nekoč, ko ga je čistil še rajnki strojevodja Feliks ... Nato si je Blaž z zadoščenjem umil roke pri pipici pod kotlom. Povejte mi vendar, kateri avto na svetu pa še premore pipo s toplo in mrzlo vodo? Juho, žemljo in malinovec, ki ga jima Je prinesla Tončka, sta zares zaužila! Najedla sta se tip-top. plačala in še hipec posedela oh senčni mizi. nanjo?« Pokimal sem. »Kaj piše na njej — prosim, povejte mi. Glas se ji je rahlo tresel. »Posvečena je Heinrichu,« sem rekel. Globoko je vzdihnila in obmolknila »Zdi se, da veste veliko o meni,« je povzela. »Stefan mi je povedal, da ste bili davi na dražbi in da veste, da Je hotel kupiti Col da Varda zame. Kako ste to zvedeli?« »Povedal mri e Eduardo Mancini,« sem odgovoril. »Tisti stan prašič!« Kratko se je zasmejala. »V Cortini se ne more nič zgoditi brez njegove vednosti. Prava tarantela je ce, da vas to sprašujem — toda muči me neznanska radovednost. Vse to se mi zdi tako nenavadno.« »Razumem vas,« je odgovorila. »Skleni ti hočete kupčijo — jaz vam povem, zakaj sem hotela kupiti Col da Varda, vi pa mi poveste, kako ste dobili mojo fotografijo To ni lepo od vas zakaj zahtevate, da raz grnem svoje srce pred vami. Tega nimate pravice zahtevati. Jaz pa, mislim, imam vso pravico izvedeti, kje ste dobili mojo fotografijo — tisto fotografijo, ki sem jo dala pred davnim časom zelo dobremu prijatelju.« Končala je skoraj šepetaje Prevzel me je nelagoden občutek. Navsezadnje ne bi bil smel vtikati nosu v vse Vam je tudi povedal, kdo je kupil kočo? to. Verjetno je bila Ljubica Heinricha Ste) Zagreb avg. — V prven-zvezne nogometne NOGOMET Beograd : 1:5 (1:2) BEOGRAD. 26 st veni tekmi I. lige je Zagreb katastrofalno porazi! nogometaše Beograda 5:1 (2:1). Strelci. Bubanj v 9. m 86., Kara s v 21. Pavlica v 72., in Wacha v 90. mm. za goste, za Beograd pa Grčic v 8. minuti. Pred 6000 gledalci je sodil Tavzes iz Ljubljane Proleter : Beograd 0:0 EEOGRAD, 26. avg. — Tekmovalna komisija združenja klubov prve zvezne nogometne lige je prvenstveno tekmo I. kola med Proleter-jem in Beogradom, ki je bila prekinjena v 75. minuti pri stanju 0:0. registrirala s tem rezultatom V. I M. Jovanovič - trener Olimpije? LJUBLJANA. 26 avg — Generalni sekretar ANK Olimpija Janez Rugelj je prišel danes v Zagrebu v stik z enim izmed Partizanovih trenerjev Atanackovičem. ki bi ga rada Olimpija imela za trenerja Atanackovid je naposled odkloni! ponudbo, ker b: rad kratko in ma lo ostal v Beogradu Direktor kluba Bogdan Zupan pa L' ■ da sporočil da se Je o tej stvari pogovarjal z Mindo Jovanovičem, ki se je po pr‘ih letih mil iz tujine domov Jovano-v ' ; načelno pristal, da pride v J, - in SZ Bolgarija 84 47 138:21) Lestvica. SZ 1U, Češkoslovaška a, Poljska 9, Jugoslavija 8, Bolgarija 7, Madžarska 6 in Italija 5 toCk. SKI, — ŽENSKE Maribor : Ježica 53:42 (26:18) Maribor 66 : Ilirija 45:36 (19:17) SKI. — MOŠKI Maribor 66 : Ilirija 80:70 (34:34) KAJAKAŠTVO Jugoslovana druga DUISBURG. 26 avg - Na ev ropskem kajakaškem prvenstvu na mirnih vodah sta Jugoslovana Ker čov in Hampamei zasedla 11 mesto v četrti kvalifikacijski tekmi za dvosede na 500 m V tej skupi ni sta zmagala zahodnonemška ka jakaša Kukla in Vogt s časom 1:43,53, medtem ko sta Jugoslovana oreveslala progo v 1:43,80 V tekmovanju dvosedov na 1.006 m sta Kerčov ln Hampamei bila četrta v II izločilni tekmi s Ca som 3:44,69, zmagala pa sta Mad žara Giczi in Timar — 3:33.81 Gligorič SAH Turnir solidarnosti SKOPJE, 26. avg. — Na mednarodnem turnirju so nocoj odigrali 14. kolo takole: Danov Popov prek., Jano.ševič Kneže vrič 0:1, Matulovič : Bukič prek.. Ničevskl . Fischer prek., Sos : Marič prek., Holmov • Panov 1:0, Sofrevski : Minic remi. Ilijevski • Deli prek. in Geller : Damjanovič prek. Vodi Holmov — 10,5 pred Fischerjem — 9,5 (2), itd. Polugajevski : 1:0 HAVANA. 26 avg — V II. kolu mednarodnega turnirja je sovjetski velemojster Polugajevski premagal našega velemojstra Gligoriča. Drugi izidi: Donner : Letelier 1:0, Lar-sen Smislov remi, 0’Kelly : Schmidt remi, Rosetto : Hennings remi. Barcza . Cobo prek. Vodi Polugajevski z 2 točkama pred Larsenom 1,5. Fučak vodi VRNJACKA BANJA, 26 avg. — V 9. kolu kolu mladinskega prvenstva Jugoslavije so igrali takole: Dju-kič : Čiča remi, Lakič : Hulak 1:0, Vujačič : Evrosimovski 1:0, Ljubo-jevič : Govedarica 1:0, Petrovič : Vizovišek 0:1 Kržišnik • šešlija prek., Fujakovič : Fučak remi, Kostič : Praznik remi, Novakovič : Trifunovič 0:1 Vrstni red: Fučak 6,5, Vuja- čič, Ljubo jevič in Čiča po 6, Evrosimovski in Djukič pa 5,5, Kržišnik 5 (1) itd. Turnir v Jeruzalemu JERUZALEM, 26 avgust. Po 7 kolu svetovnega mladinskega pr venstva vodi še vedno Kaplan (Portoriko), ki je partijo z Ghlzdavu-iem prekinil v dobljenem položaju Drugi rezultati 7 kola: Asplund Day 1:0 Tiraman Wibe 1:0. Bal-shan ■ Hubner prekinjena. Lestvica po 7. kolu: Kaplan 4 (1). Timman 4, Keene 3,5 (1). Ghi-zdavu 3.5. Aspiund 3.5 itd. ŠTUDENTSKI ŠPORT Olič podpredsednik TOKIO. 26 avg - Na kongresu mednarodne študentske športne organizacije. ki je bil v Tokiu, so ra predsednika vnovič izbrali Italijana Prima Nebiola, za enega izmed štirih podpredsednikov pa jugoslovanskega delegata Teodora Oliča TOVARNA USNJA ŠOŠTANJ sprejme «• službo KOMERCIALISTA POGOJ: končana srednja šola, nekaj let prak se. znanje nemščine m strojepisja Osebni dohodek po pravilniku Stanovanje ni zagotovljeno Vloge pošljite na naslov tovarne do 15 a IU67 51157 lillllllllH!ll|l!!HIIIIIIIIIIIII'9l!||llIlllli!!illllt[llllliili:i;|[lllllllllilllllll,il5i,i;lllllll|]ill!i;illilili]liil:;nii',,1i..l„.il:: .i . .....................:a Delovna skupnost GP OBNOVA LJUBLJANA, TITOVA 39 razpisuje naslednja štipendijska in učna mesta: 1. več štipendij vseh letnikov na srednji grad beni tehniški šoli, več štipendij vseh letnikov na KAAG lodd za gradbeništvo in arhitekturo i. več štipendij vseh letnikov na ekonomski srednji šoli, 2 štipendiji na višji tehniški varnostni šoli 2. 20 zidarskih učencev v gospodarstvu, 20 tesarskih učencev v gospodarstvu, avtomehanični učenec v gospodarstvu, ključavničarski učenec v gospodarstvu Interesenti naj vložijo pismene prošnje in prepis zadnjega šolskega spričevala v kadrovskem oddelku podjetja v upravi do 31 8 1067 Prednost imajo tisti, ki so že bili štipendirani pri našem podjetju in delavci, ki so že zaposleni pri našem podjetju. "001 MIMI MALENŠEK: SONCE VROČEGA AVGUSTA iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii1 11. nadaljevanje Mama ni bila vesela, da Je Nada po petih letih, z dvema otrokoma, odhajala iz njihovega tesnega stanovanja Bilo bi res preveč, če bi človek zahteval od nje, naj bo vesela, da bo sta ostala z očetom sama, čeprav . . da, čeprav ji zet ni bil posebno pri srcu. K Nadi in otrokoma je prihajal zmeraj kot na obisk in se je tudi vedel prisiljeno, kot obiskovalec, ki ve, da ga pravzaprav neradi trpijo, a mu tega ne pokažejo, ker se jim zdi pametneje, če vljudno molčijo — obiskovalec bo prej ali slej tudi sam odšel. — Morda Je bilo nekaj resnice na tem, a mati Je zdaj predvsem začutila praznoto okrog sebe. In novo okolje, v katerem si bržčas hčere nikoli ni zamišljala. Zmajala Je z glavo: — Jaz bi se tu nikoli ne privadila. „ Seveda ne, mama nikoli Vse življenje je preživela v eni starih stanovanjskih hiš v starem delu mesta, v eni hiši, ki so pravzaprav samo še spomenik nekemu času in se zdaj ukvarja z njimi Zavod za spomeniško varstvo vendar pa v njih stanuje po šest, osem dru žin, ki se v desetletjih ne menjajo Ljudje se v teh hišah poznajo med seboj, poznajo tudi še stanovalce v dveh, treh velikih hišah na desni in levi, nekatere na nasprotni strani ulice pravzaprav skoraj pol ulice, in dogodki v dru žinah še vzbudijo med njimi odmev, prav kot na vasi ali v kakšnem prav majhnem mestu Alj — tega tudi mama ni mislila resno, da naj bi mlada človeka ostala v stari hiši in preži vela življenje v stari, zmeraj topli kuhinji z obrabljenim pohištvom, s staroverskim šte dilnikom in z vezenimi prtiči na stenah, kuhinji, kjer oče zdaj vse dneve poseda na ple tenem stolu, obloženem z oguljenimi blazini cami, oblečen v križast domači jopič tn križa ste suknene copate, s koščkom razcefrane pre proge pod nogami, da bi ne umazal bleščeče pološčenega Linoleja, ter prebira časnik. Vse to je morda idilično, a tudi idila v raznih ča sih spremeni svoj obraz. In mami bi bilo to težko razložiti; pri njej je bil odločilen zmeraj prvi vtis in zdaj Je bila tudi že tako stara, da je vsaka sprememba boleče odjeknila v njej Zato je Nada rekla samo: — Oh, seveda, mama, ti se ne bi lahko pri vadila tu, jaz pa mislim, da bomo tu ptav srečni. In pravzaprav hiše res niso bile mravljišče, bile so bolj čebeljnjak s panji, v vsakem panju ena družina. V tem vendar ni nič sla bega. Slabo je postalo šele, ko je Nado prevzela misel, da je v teh hišah veliko ljudi, ki se ravnajo pravzaprav po fizikalnih zakonih m ki je med njimi neprestana razdalja kot med krožečimi elektroni Po štirje, pet elektronov v eni celici — in ker ljudje niso podrejeni zakonitosti kroženja, kot elektroni, se včasih trdo zadevajo drug oh drugega. In če so zelo uvidevni in vljudni, se navsezadnje zgodi, da je skupno stanovanje samo eden od prostorov, v katerem tudi krožijo, njihovo resnično središče pa je nekje drugod, morda v kakšni veliki poslovni zgradbi, v tovarni, v šoli. Včasih hočejo svetu pokazati svojo individualnost, v kavarni ali v baru, a to je pravzaprav že nekje na robu in dovoljeno le prav mladim ljudem — večina elektronov se vendar pokori zakonitosti svoje poti. Tako bridke in obupne so bile njene misli v letih, ko so se njena pričakovanja drugo za drugim osipala. V tistem času njenega življe nja ki mu je v spominu pozneje pravila Tista samotna leta. Takrat je krčevito iskala izhod iz svoje stiske, iz neizpolnjenih želja, iz nenavadne praznote, ki se Je sicer priplazila po časi, a se je je nato nepričakovano zavedela, iz naveličanosti, ki Je sledila praznoti — z vsm tem se ni mogla sprijazniti. Tista leta Je bila v modi beseda »odtuje nost« Nekoč je rekla Romanu Zalarju, ki je prav tisto Jesen prišel poučevat na glasbeno šolo — ona klavir on violino — rekla mu Je ogorčeno, skoraj užaljeno: __ Stanovanje številka osem. Na vratih me- deninasta tablica : PROSEČ. 2ivljenje inko-gnito. Kdo v vsem stanovanjskem bloku ve kdo neki je Proseč, ki stanuje za vrati številka osem v drugem nadstropju? Komu pod soncem je sploh tega mar? Oh. kako revno je, kako prazno je življenje! Kakšno osiromašenje! Človek ima občutek, da je pahnjen v brezimnost, v neosebno. Profesor Roman Zalar, svoj živi dan sanjar-ski, malce preplašen nedolžen človek kakor se je pozneje prepričala je pritrdil: — Tako je zdaj pač naše življenje je rekel z glasom, ki se je zdel prizanesljiv a je bil ie prestrašen — ta človek si je komajda kdaj upal obtožiti življenje, nekaj neoprijemljivega, v svojih premenah nepredstavljivega nikoli pa ne ljudi, da. tako je zdaj tudi v našem mestu. Neosebno, brezimno življenje, prav imate. Hodiš po ulicah — sami tuji obrazi Stanuješ v neki hiši — na videz znam obrazi, morda še bolj tuji ker so ti na videz znani, a Jim ne veš imena Človek res izgubi zavest svoje vrednosti in enkratnosti ko ga ceio pod streho, kjer stanuje, nihče ne pozna ko celo tam ni nihče in nič Zasanjano malce otožno se je zagledal na pločnik pred šolo po katerem so stopicljali golobi — Hrup smrad po bencinu in neonska reklama čudno da se golobi zadovoljijo s tem, ko jih vendar nihče ne sili, ko jim nihče ne brani da bi živeli v svobodi. — Res je. Je rekla Nada ATLETI IZBIRAJO NOVE PRVAKE — Na dvodnevnem posamičnem atletskem prvenstvu Slovenije za člane in članice v Celju sodeluje 150 najboljših atletov in atletinj. Po včerajšnji slovesni otvoritvi (na sliki) so se začeli zanimivi boii za naslove. Foto: E. šelhaus ZA BLOUDKOV MEMORIAL — Na kotalkališču v ljubljanskem Tivoliju se je včeraj začelo tekmovanje kotalkarjev do 14. leta starosti za »Bloudkov memorial.« Na tekmovanju, ki bo zaključeno danes, sodelujejo ko talkarji Olimpije, Medveščaka, velenjskega Partizana in Sl. Požege. Foto: E. šelhaus NASKOK NA ROKAVSKI PRELIV — Angleška plavalka Rosemary George, ki je kot prva Evropejka premagala morski preliv med Francijo in Anglijo v obeh smereh, kaže avstralski plavalki Lindi McGilli smer, v kateri naj poskuša preplavati Rokavski preliv. Plavalki sta se srečali na morskem obrežju pri Dovru, izhodiščni točki za naskok na preliv. Telefoto: UPI Nadaljevanje s prve strani Sporazum o Jemenu je zgladil težavno pot do arabskega vrha Heloujem. Iraški predsednik je danes prispel na državniški obisk v Libanon lektivne misli, v katerem so upoštevane želje raznih držav, velikih in majhnih, gospodarsko razvitih in nerazvitih, tistih, ki imajo velik vojaški potencial, in tisti, ki ga nimajo. Džede. kjer je bil gost saud SaigOllU obetajo krvave in burne volilne dneve skega kralja Fejsala. Predsednik organizacije za osvoboditev Palestine Ahmed šukeiri je danes izjavil, da lahko samo palestinsko ljudstvo odloča o svoji usodi in da »noben odgovoren arabski državnik nima pravice odstopiti niti pedi palestinske zemlje« To iz lavo je dal šukeiri pred odhodom v Kartum, kjer >p bo udeležil konference arabskih zunanjih ministre/-. potem pa arabskega sestanka tna vrhu«. Oobor organizacije za osvobodite! Palestine je imel v Bejrut/- -atno zasedanje od 19. do M. avgusta. Na njem so potrdili Ahmeda šukeirija za šefa te organizacije in mu zaunali mandat, da zastopa organizacijo na konferencah v Kartumu. šukeiri je poudaril, da ie osvoboditev Palestine cil j vsega arabskega ljudstva, posebno palestinskega. Organizacija za osvoboditev Palestine odklanja sleherno politično rešitev palestinskega problema in rte bo privolila ne v prizname izraelske države, ne v sklenitev mirovnega sporazuma. na v miroljubno koeksistenco med Arabci in Izraelom Po njegovem ie mogoče palestinsko vprašanje iti samo na bojišču, z mobilizacij ■ sen gospodarskih in vojaških zmogljivosti Arabcev. C- ® IJ Tant načrt za »atomska prohibicijo« sedniških volitev, ne smejo prikazati na saigonskih ulicah. Ta prepoved, podobna tisti pred letom dni, med volitvami v ustavodajn skupščino, se jim zdi potrebna zato, ker se boje številnejših napadov pripadnikov FNO na Američane med volitvami. Veliki ameriški bombniki »B-52« so danes dvakrat bombardirali demilitarizirano cono med Severnim in Južnim Vietnamom. Ameriški vojaški predstavnik v Saigonu je izjavil, da so reakcijska letala znova bombardirala se-vemovietnamski mornariški štab, kakih 48 kilometrov od meje s Kitajsko. Ameriška vojaška obveščevalna služba trdi, da so na danes bombardiranem področju demilitarizirane cone t ri sevemovietnamske divizije, ki bi utegnile začeti akcijo tik pred bližnjimi juž-novietnamskimi predsedniškimi volitvami. Nizozemski spodnji 'lom je danes pozval ZDA, naj ne-i hajo bombardirati Severni Vietnam in tako ustvarijo 1 možnost za mirovna pogajanja. V resoluciji, ki so jo sprejeli ob koncu razprave, posvečene Vietnamu — to posebno razpravo so zahtevali socialisti in komunisti — poudarjajo tudi, da mora na morebitnih mirovnih pogajanjih sodelovati južno-vietnsmska FNO kot enakopravni partner. Narodnoosvobodilna fronta Južnega Vietnama in Severni Vietnam na naj bi takoj omejila vojaške operacije, če bi ZDA orenehale bombardirati Se Lagos: nova vojaška vlada Enugu: splošna ofenziva žele, posebej ZDA, da so omejile dobavo orožja Nigeriji. Glavni boj se je bil kakih 220 kilometrov vzhodno od Lagosa, do spopadov pa je prišlo tudi v naseljih in vaseh okrog Lagosa. Radio Lagos ocenjuje te bitke kot naj večjo vojaško zmago nigerijskih federalnih vojaških sil, odkar so se 30. maja začeli boji. Po poročilu federalnih oblasti se boji nadaljujejo tudi v mestu Ore v Zahodni pokrajini. Ore je važno križišče na poti proti Lagosu. Vojaško poročilo, objavljeno v Enoguu (Biafra) ki ga prenaša AFP, pa trdi, da vojaške sile Biafre nadaljujejo prodiranje in da so zavzele v Zahodni pokrajini pet novih mest: Okitipu-pu. Akotogbo, Irele, Ute in Sobe. Poročilo trdi, da so zavzeli ta mesta brez velikega odpora in da so čete Biafre zaplenile velike količine vojnih potrebščin. vtem ko hkrati dajejo oroste | roke ZDA in Sovjetski zvez i za jedrska izsiljevanja. Tudi alžirski dnevnik »Al j Mudžahid« piše, da ameriški sporazum prepovedi širje- ‘ verni Vietnam, nja jedrskega orožja »ni uvod i To resolucijo so sprejeli s v pozitivno odstranitev ne- i 77 proti 54 glasovom. Pod-varnosti pred jedrskim oro- ; p-le so jo tudi štiri stranke žjem«. časnik poudarja, da 1 v koalicijski vladi — kat-o-bi samo dejanska jedrska t liska ljudska stranka, libe razorožitev m prenehanje ’ ralna stranka svobode in de-vseh vrst poskusov kakor ; mokracije, krščanska antire- tudi uničenje obstoječih zalog orožja lahko privedli do pozitivnih rezultatov. volucionarna stranka in krščanska unija. Pred razpravo je zunanji Moskovska »Izvestija« piše- j minister Josef Luns izjavil, jo, ko komentirajo sovjetsko- j da se ne bo pomišljal za-ameriški osnutek sporazuma o prepovedi širjenja atomskega orožja, da so s tem ustvarjene realne možnosti za sporazum o enem izmed najvažnejših mednarodnih problemov, od katerega je v veli- ki meri odvisna usoda miru. Storjen je bil pomemben korak naprej na pogajanjih, ki so potekala v kočljivem ozračju odkritih in prikritih diverzij sovražnikov miru in mednarodne varnost. »Izvestija« opozarjajo na t/O, da je treba storiti še marsikaj, hkrati pa ugotavljajo, da so velik del poti že prehodili, za kar se je zahvaliti vztrajnim prizadevanjem mnogih držav, članic razorožitve-nega odbora, kakor tudi tistih, ki niso neposredno sodelovale v delu odbora. Zato je po mnenju lista mogoče pojmovati osnutek sporazuma kot rezultat ko- vzeti kritično stališče nasproti ZDA, »če bodo Američani posegli po novih sredstvih, s katerimi bi še naprej stopnjevali vojno«. Današnji hanojski tisk piše, da je več kot 5000 prebivalcev zapustilo hanojsko četrt Hal Ba, ki so jo 22. avgusta zbombardirala ameriška letala. Prav tako so evakuirali 500 družin iz četrti Hoam Kiem, ki je ostala skoraj prazna. Hudi spopadi v Rodeziji obstreljevala položaje u-pornikov. Poročajo, da tudi južnoafriški oficirji in vojaki, ki urijo skupaj z rodezijskimi patruljami v dolini reke Zambezi, sodelujejo v bojih proti upornikom. Kaže, da se uporniki pomikajo proti meji Bots-wane in da je njihov javni cilj Južna Afrika, ne pa Rodezija, kar po mnenju nekaterih potrjuje tudi dejstvo, da sodelujejo v bojih proti upornikom v Rodeziji tudi južnoafriške čete. Pride predsednik Tito v Portorož? PORTOROŽ, 26. avg. Organizacijski odbor V. jadranskega pokala je povabil na letošnjo zaključno prireditev — atraktivne skoke — pred- sednika republike Josipa Broza Tita. D. K. Peking zadržuje evakuacijo družin britanskih diplomatov LONDON, 26. avg i UPI). — Velika Britanija še ni dobila od LR Kitajske soglasja za evakuacijo družin britanskih diplomatov v Pekingu. To je danes sporočilo britansko zunanje ministrstvo. Sodijo, da je Foreign Office v stikih z britanskim odpravnikom poslov v Pekingu Donaldom Hopsonom, ki je sporočil, da skuša rezervirati sedeže v letalu za kakih 35 žensk in ot.rok, članov družin britanskih diplomatov v Pekingu. Tudi britanski odpravnik poslov v Pekingu je zaprosil za potno dovoljenje, ne ve pa se, ali so mu ugodili. M. Mercuri Konstantinu: »Ste ponosni na režim v Atenah?«« NEW YORK, 26. avg. Znana grška igralka in pevka Meli na Mercuri je demonstrirala proti grškemu vojaškemu režimu v predsedstvu Združenih narodov prav takrat, ko je bil tam grški kralj Konstantin, ki mu je generalni sekretar ZN U Tant, priredil slavnost no večerjo. Melini Mercuri — sedaj prebiva v ZDA — je atenska vlada pred nedavnim odvzela državljanstvo, ker se je upirala novemu režimu v Grčiji. Grška igralka je hotela med 6večano večerjo v predsedstvu Združenih narodov izročiti grškemu kralju pismo, vendar pa ji to ni uspelo. Izjavila je. da bo odnesla pismo v new-yorški hotel, kjer se je kralj Konstantin nastanil. Kot sporoča Reuter, je Me lina Mercuri v svojem pismu zastavila grškemu kralju naslednja vprašanja: Ali ste po nosni na režim, ki vlada v Grčiji? Ali si prizadevate obnoviti ustavno vlado v Grčiji in skušate osvoboditi politične zapornike? Meliria Mercuri je še pripomnila, da upa, da bo ameriški predsednik Johnson, s katerim se bo grški kralj Konstantin sestal, prenehal vojaško podpirati Grčijo. Ameriška generala v Atenah ATENE, 26. avg. (Tanjug). — Včeraj je prispel v Atene general ameriških letalskih sil Mere, novi pomočnik poveljnika letalskih sil ZDA za Zahodno Evropo. Sestal se je z vsemi načelniki grških oboroženih sil. O pogovorih niso objavili nobenega uradnega sporočila. Generalov prihod se navezuje na pogostne obiske višjih oficirjev atlantskega pakta pri vojaških voditeljih pučističnega režima. V Grčiji se mudi tudi bivši ameriški general v pokoju Van Fleet, ki je sodeloval pri zatiranju državljanske vojne v tej državi od 1946. do 1949. leta, ko je bil inštruktor v grškem general nem štabu. iahia o odnosih ? Jugoslavijo BAGDAD, 26. avg. (MENA) — Iraški premier Tahir Je hia je danes izrazil zadovoljstvo nad aratosko-jugoslovan-skimi odnosi, rekoč, da arabsko ljudstvo ceni stališče m podporo jugoslovanskih narodov med nedavno krizo na Srednjem vzhodu. Iraški premier je tudi pozdravil razširitev gospodarskega sodelovanja med Irakom in Jugoslavijo Dejal je, da bodo ponudbe, s katerimi je prišla na dan jugoslovanska gospodarska delegacija med obiskom v Bagdadu, iraške oblasti skrbno preučile. Luigi Longo v Dubrovniku DUBROVNIK, 26. avg. (Tanjug.) — Generalni sekretar KP Italije Luigi Longo ie danes popoldne prispel iz Splita v Dubrovnik. Uglednega gosta so pričakali predstavniki Dubrovnika. Popoldne so si Luigi Longo m njegova družina ogledali znamenitosti mesta. Generalni sekretar KP rta lije Luigi Longo bo jutri popoldne odpotoval z letalom v Rim. Zadnje vesti Osemintrideset mrtvih v prometni nesreči LIMA, 26. avg. (UPI). -V bližin) kraja Cero de Paz-co, kakih 320 kilometrov od Lime, se je pripetila huda prometna nesreča, v kateri je bilo ob življenje 38 lju di, 28 pa je bilo ranjenih. Nesreča se je zgodila, ko je avtobus, poln potnikov, na ostrem ovinku zapeljal s ceste in zgrmel v kakih sto metrov globok prepad. Paul Muni umri SANTA BARBARA, 26. avg (Reuter) — V petek je umrl znani filmski igralec Paul Mu ni. Star je bil 71 let. Zadela ga je srčna kap na domu v Santa Barbari v Kaliforniji Paul Muni je bil znan kot »človek s tisoč obrazi«; več kot pol stoletja življenja je posvetil gledališču in filmu Zlasti so bile znane njegove-vloge v biografskih filmih. Za vlogo Pasteurja v istoimen skem filmu je Muni dobil leta 1936 Oskarja. Peterčki v Braziliji RIO DE JANEIRO, 26. avgusta (Tanjug). Brazilka Maria Luisa dos Santos. kmetica iz mesta Campina Grande, je rodi la peterčke. Otroci, fant ki, so ostali pri življenju. Zdravniki pravijo, da so dobro razviti. Peta je bila deklica, ki je umrla takoj po porodu. Začela se je konferenca arabskih zunanjih ministrov KARTUM, 26. avg. (UPI) Nocoj je sudanski premier Mahgoub odprl konferenco zunanjih ministrov a-rabskih držav. Konferenca ima nalogo, pripraviti sestanek arabskega vrha, ki se ho začel 29. avgusta. Titova čestitka Johnsonu BEOGRAD, 26. avg. (Tanjug). — Predsednik Tito je poslal predsedniku Johnsonu naslednjo čestitko: »Ob Vašem rojstnem dnevu Vam pošiljam prisrčne čestitke in najboljše želje za Vašo osebno srečo in za blaginjo naroda ZDA«. Napet položaj v Džamu NEW DELHI, 26. avgusta (AFP). — Po poročilih iz Kaš-mira je položaj v mestu Džamu vedno bolj napet. Posredovati so morali indijski vojaki. da so razgnali s solzil-nim plinom nekaj tisoč demonstrantov Demonstranti-Hindujci so okradli neko skladišče orožja oj streliva, zažgali nekaj muslimanskih delavnic ter začeli postavljati barikade po mestu Džamu. Doslej ni znano koliko je bilo žrtev v spopadih med demonstranti in indijskimi četami. Policijska in vojaške sile v mentu so v pripravljenosti zaradi velike napetosti med Hindujci in muslimani v tem mestu. Računajo, da je v spopadih med obema verskima skupnostima padlo pretekli teden najmanj 30 ljudi. V glavnem mestu Kašmlra šrinigaru so sinoči izbruhnili novi neredi med Hindujci in muslimani. Policija je posegla vmes pri čemer je uporabila solzilmi plin in druga sredstva. Nad Sinajem sestreljeno egiptovsko letalo TEL AVIV, 26. avg. (AP) — Izraelski vojaški predstavnik je sporočil, da so danes popoldne na Bir Gafgata na Sinajskem polotoku sestrelili egiptovsko letalo. V sporočilu ie rečeno, da .ie dvoje letal letelo nizko nad Sinajem. Pilot sestreljenega letala ie izgubil življenje. Končani pogovori o Adenu ŽENEVA, 26. avg. (Reuter). — Misija OZN za Aden je danes končala tukaj pogovore s skupino južno arabskih funkcionarjev o bodočem statusu Adena. Hkrati so prvi britan ski jati iz Adena. Umik britan skih čet je v skladu z name nom Britanije. da umakne svoje čete iz Adena do 9. januarja prihodnjega leta. V petek trije mrtvi Dve žrtvi nesreče na mostu Peračica LJUBLJANA, 26. avgusta. Včeraj se je na cestah v Sloveniji pripetilo 47 prometnih nesreč ali kar deset več kot minuli dan. Trije ljudje so se smrtno ponesrečili, 19 je bilo hudo, prav toliko pa tudi laže poškodovanih. Gmotno škodo so ocenili na 169 tisoč 500 novih dinarjev. Zaradi prehitre vožnje se je zgodilo 7 nesreč, med neprevidnim prehitevanjem in izsiljevanjem prednosti jih je bilo po 6, vinjenost pa je bila vzrok štirim nesrečam. Ta teden je bilo kar 35 nesreč zaradi vinjenosti. Telegrami Na glavni cesti na mostu čez Peračico sta se včeraj ob 15.40 smrtno ponesrečila šofer osebnega avtomobila z lju bljansko registracijo 47-letni Franc Likar in sopotnica 80-letna Marija Zdravje Likar je peljal od Črnivca v Kranj, približno 20 metrov pred via duktom Peračica je počila zračnica na levem prednjem kolesu Avto je zaneslo v ograjo na desni strani ceste, ga nekajkrat odbilo z desne na levo in ko ga je spet odbilo na desno, je močno trčil v osebni avtomobil z ljubljansko registracijo, s ka terim se je pripeljal nasproti »fi-letni Ciril Bajer iz Ljubljane. Pri tej hudi nesreči je Likarjeva sopotnica Marija S »fiatom 500« v trolejbus LJUBLJANA, 26. avg. — V petek zvečer se je na križišču Titove in Šubičeve ceste s »fiatom 500« z milansko registracijo 19-letna Tatjana Trusnovec zaletela v trolejbus. Voznik trolejbusa Franc Vrisk je vozil po Titovi cesti proti pošti in je pred križiščem ustavil, ker je na semaforu gorela rdeča luč. Za njim je pripeljala av-tomobilistka. ki je vozila brez vozniškega dovoljenja in se zaradi velike hitrosti ni mogla ustaviti, tako da je »fiat 500« treščil v trolejbus. Pri nesreči se je Trus-novčeva huje ranila in so jo morali odpeljati v bolnišnico. Gmotne škode je za nekaj manj kot pol milijona S dinarjev. Sredi ceste ga je podrl avto Zdravje dobila tako hude poškodbe, da je bila takoj mrtva šofer pa je umrl med vožnjo v bolnišnico. Pri trčenju sta dobila hude poškodbe tudi Ciril in Marija Bajer Miha Bajer pa je bil lahko ranjen. Avtomobila sta povsem uničena. Včeraj nekaj minut po 20. uri se je na glavni cesti v Šentrupert v Savinjski dolini smrtno ponesrečil 51-letni Franc Cizej iz Dobrteše vasi. Z osebnim avtomobilom ga je zbil in hudo poškodoval Ivan Kmetič iz Črnuč. Av; nobilist je peljal iz Celja v Ljubljano, na križišču s cesto proti Logarski dolini pa je nenadoma šel čez cesto Cizej in zaprl pot avtomobilistu. Zaradi kratke razdalje šofer nesreče ni mogel preprečiti in je pešca zbil po cesti. Pri padcu in od udarca je dobil tako hude poškodbe, da je bil takoj mrtev. Nesreči je bil vzrok alkohol. Roparski napad na starčka SLOVENSKA BISTRICA, 26 avg. — Včeraj okrog 22. ure je neznanec v vasi Ljubečna oropal 84-letnega Mihaela štanteta. Ropar je razbil okensko steklo in potem skozi okno splezal v stanovanje V kuhinji je vzel brisačo in si jo zavezal čez obraz, potem pa je stopil v spalnico ter z nožem prisilil štanteta, da mu je povedal, kje hrani denar. Vzel mu je 28 tisočakov, štante je potem hotel roparju preprečiti, da bi pobegnil, vendar je med ruvanjem z njim padel na tla in ropar je ušel. D. LJUBLJANA, 26. avg. — V Podmilščakovi ulici pri hiši št. 49 je sinoči ob 23 uri Jože Oblak s iič- voiaki začeli nocoi odha- ' kom podrl 24-letnega kolesarja Karla Trstenjaka. Ta se je vozil po sredi desne polovice ceste. Za njim je s prižganimi kratkimi lučmi pripeljal avtomobilist. Na kratki razdalji je Oblak opazil kolesarja, poskušal je ustaviti, vendar je vseeno zadel Trstenjaka, ki ga je vrglo na prednji del avtomobila, potem pa je padel po tleh. Pri padcu je kolesarju počila lobanja in je dobil oretres možganov. Ponesrečenca so odpeljali v bolnišnico. SPREJEM NA VELEPOSLANIŠTVU — NEW DELHI. Odpravnik poslov jugoslovanskega veleposlaništva Edvard Klun je predsinočnjim priredil sprejem na čast jugoslovanski delegaciji v delovni skupini za industrijsko ko ^racijo treh držav — Jugoslavije, Indije in ZAR. NAPADI NA BRITANCE — ADEN. Adenski i,;. onalisti so včeraj vrgli granate na poveljstvo britanskih sil na Srednjem vzhodu in streljali na britanske patrulje na ulicah. Enega so ubili, deset pa so jih ranili. Podobne napade doživljajo Britanci na vsem področju Adena. DEGAULLE POJDE NA POLJSKO — VARŠAVA. Pred-.ednik francoske republike de Gaulle se bo mudil na Polj-kem od 6. do 11. septembra. Obisk je bil sprva domenjen :a začetek junija, a so ga sporazumno preložili zaradi ojne na Srednjem vzhodu. MEDNARODNI SEJEM — DAMASK. Začel se je 14. mednarodni sejem, na katerem sodeluje 25 držav, med njimi sedem arabskih. Sejem je odprl sirski minister za gospodarstvo in zunanjo trgovino Ahmed Murad. BURGIBA IN FANFANI PRIDETA V BRAZILIJO — AIO DE JANEIRO. Tunizijski predsednik Habib Burgiba m italijanski zunanji minister Amintore Fanfani bosta i kratkem uradno obiskala Brazilijo. SPOPADI MED ŠTUDENTI IN POLICIJO - SALVADOR. V tem brazilskem mestu trajajo že štiri dni spopadi med študenti in policijo, ki je v petek pozaprla 300 študentov. Policijske sile so s solzilnim plinom razganjale Študente, ki so protestirali proti vladni prosvetni politiki. Zaradi študentskih nemirov je univerza v Bahii zaprta že četrti dan. ARETIRANA VOHUNA — VVASHINGTON Tu so aretirali dva ameriška narednika, obtožena, da sta vohunila za Sovjetsko zvezo To sta Ulyss Harris in Leonard Safford, ti sta — kakor je objavil State Department — dostavljala •ojaške podatke sovjetskima državljanoma Popovu, prvemu sekretarju sovjetskega veleposlaništva v Washingtonu, h je zapustil ZDA 22. julija, in Kirejevu, članu sovjetske nisije v OZN. ki je prav tako odpotoval iz ZDA 31 julija. INDONEZIJSKO-FRANCOSKI POGOVORI - DJAKAR-A. Indonezijski minister za gospodarstvo sultan Hameng-ku Buvono je začel pogovore s francoskim ministrom za industrijo Olivierom Guichardom o možnostih za sodelovanje Francije pri financiranju gospodarskega razvoja Indonezije. FINSKI PREMIER V KANADI — HELSINKI Ministrski predsednik Rafael Paasio je odpotoval na enotedenski uradni obisk v Kanado V imenu finskega predsednika Urha Kekkonena bo prisostvoval proslavi 100-letnice kanadske ustave. IZJAVA KURDSKEGA VODITELJA — BAGDAD. Vo-litelj Kurdov Galal al Talbani je izjavil, da mora »iraška lacionalna enotnost sloneti na enotnosti vseh naprednih il Iraka«. KOMUNIKACIJSKI EKSPERIMENTI - VVASHING-_ON. Ameriško vojaško letalstvo bo napravilo vrsto ecomunikacijskih eksperimentov s pomočjo satelita »LES 5«, ici je prototip vojaškega satelita za taktično komuniciranje. Pa še to. NAŠE TEME — Eden naših zavodov za ekonomiko gospodinjstva prireja seminar na temo »Ali znate spati«. Še preveč. »Mišja invazija« na Palermo PALERMO, 26. avg. (UPI) Miši so naredile invazijo na | mesto Palermo na Siciliji ter I uničile na stotine ton živil in večie število nerutnine. Oblasti so hitro ukrepale ter začasno zaprle vse dohode do parkov in bližnjih gozdov, kjer so miši zastrupili. Sanitarni inšpektorji nadzorujejo prehrambene artikle. da bi ugotovili, če jih miši niso zastrupile. Do »mišje invazi je« prihaja ponoči Cim pade mrak nride na desetine tiso čev miši iz parkov in gozdov in vdirajo v delavnice in kmetije V predmestju Palerma incident na izrael-sko-sirski Hemarkacijski črti TEL AVIV, 26. avg. (AFP-UPI). Izraelski radio je sinoči objavil, da Izrael ne bo podaljšal roka v katerem naj bi končali repatriacijo pale stinskih beguncev na zahodni breg reke Jordan. Izraelski rok za repatriacijo poteče 31 avgusta. Pripominjajo, da so ZDA zahtevale, naj Izrael podaljša ta rok. Predstavnik izraelske vlade je danes povedal, da je južno od Kuneirre prišlo do kratke ga spopada med Sirci in Izraelci in da je bil neki sirski vojak ubit. drugi pa ranjen. Nevarni dolgi lasje PRIBOJ, 26. avg. študent, beograjske filozofske fakultete Svetozar Bendič (bivši vaški učitelj, član ZKJ, ki je za vzorno službovanje dobil štipendijo za izpopolnitev svoje izobrazbe) je nedavno potoval na oddih v rojstno vas blizu Priboja; doživel je kaj neprijetno usodo zaradi svoje beatlesovske pričeske. Ze v vlaku je bil zaradi dolgih las prava atrakcija ter izzival norčevanje in posmeh sopotnikov. Na zahtevo le-teh so ga na neki vmesni postaji celo legitimirali. V Pribo-ju pa so ga žalili z žaljivkami in pljuvali nanj; končalo se je s prisilnim striženjem dolgih razmr-šenih kodrov v navzočnosti več kot sto Pribojča-nov — na zahtevo javnega mnenja, kot pojasnjuje poveljnik lokalne milični-ške postaje, ki je izdal u-kaz o tem »vzgojnem« striženju. H. Eksplozija v Beethovnovi ulici LJUBLJANA, 26. avg. — V ! stanovanju Francke Bogata ! v pritličju v Beethovnovi uli ci št. 7 so davi eksplodira! j bencinski hlapi. Vajenec F ! D. je namreč z ročnim spaj kalnim aparatom na bencin odstranjeval z okenskega o kvir.ja staro barvo, ko je apa rat nenadoma razneslo. F. D je opeklo po rokah in obra zu in so ga odpeljali v bol I nišnico. Eksplozija je razbila okensko steklo in iz okvirja j vrgla vrata. Drobce razbite i ga okenskega stekla je od . neslo na cesto in so poško j dovali tička, ki sta bila par | kirana spodaj. Iz skednja v pripor LJUBLJANA, 26. avg. — Da vi ob pol petih zjutraj so mi ličniki s postaje v Šentvidu prijeli pet delavcev brez stalne zaposlitve in stanovanja, ki so že skoraj dva meseca prebivali v gospodarskem poslopju za hišo v Vižmarjih štev. 39. Gospodinja škrbin-čeva jim ni dovolila, da bi tam stanovali, vendar so se kljub temu vselili v skedenj. V tem skednju je stanovalo vsega skupaj 12 delavcev, vendar |e bilo sedem prijavljenih, drugi pa so se Izgovarjali, da so tu le dan ali dva, kar se je jjozneje izkazalo kot. neresnično. Miličniki so pregledali tudi njihove stvari in našli šest koles, ki so bila že delno razstavljena. Na vprašanja, kdo je njihov lastnik, se ni nobeden odzval, zato so kolesa zaplenili. Ni izključeno, da so ukradena, saj je bilo zadnji čas precej tatvin koles na območju šišenske občine. MSličniki so potem neprijavljene delavce odpeljali v pripor. Vreme 26 avgusta 1967 ob 13. uri w * SONČNO ^ DELNO OBUCNO ^ OBLAČNO V**SMffiDUH™r NEvmE w megia "V//, DEZ --MEJE VREMENSKIH PODROČIJV emperatur a ob 07 13 Ljubljana 15 23 Planica 10 22 Brnik 14 • 23 Maribor 15 20 Sloveni Gradec 14 21 Celje 15 23 Novo mesto 16 20 Koper 20 24 Kredarica 5 8 Reka 19 25 Pulj 20 25 Split 21 25 Dubrovnik — 25 Zagreb 15 23 Beograd 17 28 Sarajevo 14 19 Titograd 22 32 Skopje 19 30 Celovec — 22 Gradec 14 21 Dunaj 15 22 Milano — — Genova 21 25 MUnchen 11 23 Ziirich 12 22 Benetke — — Prognoza VREMENSKA SLIKA: Nad srednjo Evropo je plit vo področje visokega zračnega pritiska. Nad vzhodnimi Alpami in Balkanom se v višinah zadržuje hladen in vlažen zrak. ki povzroča nevihte. NAPOVED ZA NEDELJO: SLOVENIJA: Precej sončno bo z delno ob lačnostjo Popoldne bodo v no-trajnosti Slovenije krajevne plohe ali nevihte. Zjutraj bo po kotlinah megla ali nizka ob lačnost. Najnižje nočne temperature bodo med 7 in 12, v Primorju 17, najvišje dnevne med 23 in 27 stopinjami C. JUGOSLAVIJA: Deloma sončno bo s spremenljivo oblačnostjo, popoldne zlasti v notranjosti države plohe ali nevihte VODA: Morje v Kopru 26 stopinj C.