Gradivo za 6. sejo zborov občinske skupščine Ljubljana - Center Predlog dnevnega reda 6. seje zborov skupščine Seje zborov bodo predvidoma 27. in 28. 1. 1975 1. Ocena gospodarskih gibanj, v občini Ljub-Ijana Center za obdobje januar—september 1974 2. Obravnava dogovora o združevanju sredstev za financiranje programa izgradnje cestnega omrežja na območju mesta Ljubljane in sa-moupravnega sporazuma o združevanju sred-stev TOZD s področja gospodarstva za izgrad-njo cestnega omrežja na območju mesta Ljub-Ijane v 10-letnem obdobju. 3. Predlog odloka o spremembah in dopolnit-vah odloka o nagradah občine Ljubljana Cen- ter ter predlog pravilnika o spremembah in dopolnitvah pravilnika za podeljevanje teh nagrad. Predsednike konferenc delegacij in vodje de-legacij obveščamo, da bodo predsedniki vseh treh zborov skupščine občine sklicali ločena zasedanja. S .posebnim vabilom boste prejeli uradni dnevni red in dodatne informacije. Prosimo, da pravočasno skličete seje konfe-renc delegacij in pošljete sekretariatu skup-ščine zapisnik in pooblastilo za delegate. Točka 1 Delovna skupina Iavršnega sveta steupščine Ljublja-na-Center in Komiisija za. družbenoekanomske odnose pri Komiteju ob&inske konference ZKS Ljubljana-Center sta v sodelovanju z oddelkom za gospodarstvo skupščine občine Ljubljana-Oenter pripravili oceno gospodarsikah gibanj v občini Ljubljana-Center za obdobje januar— septembex 1974. Zahtevna in pestra problemabika gospo-darstva v letošnjem letu je pogojila spremenjen pristop k ocenjevanju gospodarskih gibanj. Sam pristop v seda-njd fazi pomeni težnjo za realnejšim in konkretnim pri-kazovanjem gospodarske problematike ter začetek izva-janja širšega politično akcrjekega pristopa k obravnava- nju problematdke gospodarsklh gibanj. Predloženo gra-divo ne zajema problematike v zvesi z izgubami orga-nizacij združemega dela, ker so le te posebsj prikazane v Analizi po&lovnega uspeha organizacij združenega dela za obdobje januar—september 1974, ki jo je pripravila Služba družbenega knjigovodstva — podružnica Ljub--4jana. Izvršni svet skupščine občine Ljubljana-Center je na svoji 17.seji dne 18. 12. 1974 obravnaval »Oceno gospo-darskih gibanj v občini Ljubljana-Center za obdobje ja-nuar—september 1974« in sklenil, da jo skupaj z »Ana-lizo poslovnega uspeha organizacij združenega dela za obdobje januar—september 1974« in sklenil, da jo skupščini v obravnavo. Ocena gospodarskih gibanj v občini Ljubljana - center Uvodna obrazložitev pristopa k spremijanju in ocenjevanju gospodar-skih gibanj v občini Ljubljana Center 2e nekaj časa je prisotno razmišljanje v avezd z ana-liziraiijem in prikaaovanjem gospodarskih tokov. To razmišljanje ni prisotno samo v občinski skupš&ini in njenih organih, ki se ukvarjajo s to problematiko ter družbenopcJlitičnih organizacijah ampak tudi v gospo-darstvu. Družbeno gospodarska gibanja v tem letu in problemi, ki jih spremljajo, opozarjajo na potrebo teme- ljite analize gospodarskega položaja. Tako imamo že nskaj časa kljub izkazovanju visokih rezultatov gospo-darjenja še vedno negativne pojave, zaradi katerih so že bild sprejeti ukrepi za njihovo odpravljanje. Nova uistava, posebno pa zadnji kongresi zveze komunistcv jasno opredeljujejo stališča v zvezi z razvojem proiz-vajalnih sil in uresničevanjem samoupravnih dru^beno ekonomskih odnosov in poleg osnovnega načeia, da mora bati delavec v združenem delu nosilec vseh funkcij samo-upravljanja, še posebej poudarjajo: — potrebe po načrtnem raavdjanju tistdh proi2wajal-nih sil, ki v pogojih dela in tehnologije posamezne orga-nizaoije zdmženega dela omogoftajo največje in dolgo-ročne rezultate in potrebo po planiranju na vseh nivojih družbene reprodukcije; —^usmerjanje predvsem na domače proizvajalce in domače vire surovin in naslanjanje na domače stro-kovnjake in raziskovalne centre; — odpravljanje nakopičenega struktuftiega nesoraz-merja v družbeni reprodukoiji, posebno še v proizvodnji, z zagotavljanjem energetskih virov, ključnih surovin in reprodukcijskega mat&riala; — ublaževanje zaviralnega vpliva visake mflacije na gospodarsko in družbeno stabilnost ter odpravo nekri-tičnega pfilagajanja gospodarjenia in življenja infla-ciji; — uveljavljanje meril in metod gospodarjenja in upravljanja družbene reprodukcije, ki so v skladu z inte-resi delovnih ljudi; — uveljavljanje in spoštovanje interesov združenega dela v denarnih tokovab. in poslovni politiki bank; — zagotavljanje odlooilnega vpliva združenega dela v proizvodnji'na oblikovanje iil uresničevanje odnosov med organizacijami združanega dela1 proiavodnje in trgo-vine. To predvsem zato, da bi premagovali stihijsko delovanje ekonamskih zakonitosti blagovne proisvodnje in oakih zaprtih trgov v dananšjih nestabilnih pogojih gospodarjenja. že uvodorria opisana situacija in nekatera ravnokar navedena osnovna politična stališča zahtevajo spreme-njen pristop k organizaoiji analiziranja gospodarskdh gibanj. V smislu teh prizadevanj je na drugi seji IS skupščine Ljubljana-Center dne 5. 6.1974 ob ocenjevanju gospodarsklh gibanj po zaklju6nem računu za leto 1973 imenovana delovna skupina z nalogo, da prouči uporab-nost ra^ičnih metodologij spremljanja gospodarskih gibanj in izdela predlog poenatenja obdelave podatkov gospodarskih gibanj ter pripravi kompleksnejšo analizo gospodarjenja. Pozneje (20. 9. 1974) je delovna skupina skupaj s komdsijo za družbenoekonomske odnose Komiteja občin-ske konference ZKS Ljubljana-Center obnmiavala pro-blematiko ocenjevanja go&podarskih gibanj in je dogo-vorjeno kot skupna naloga nasledraje: — izdelati skupni pristop k organdzaclji dela za realnejše prikazovanje in analiziranje gospodarsldh to-kov in rezultatav gospodarjenja; — spelja/ti politično analrao gospcxiar&kih gibanj ter politično razpravo o operativnih nalogah za re-ševanje gospodarske problematike; — prenehati z enostranskim in nepoglobljenim pri-kazovanjem in ocenjevanjem gospodarskih gibanj in z drugačnim nafidnom, t. j. z akcijo in novinii predlogi omogočiti akcijski pristop k reševanju gospodarske problematike; — izoblikovati zahtevo po kvalitetni ekonomskii ana-li-zd stanja in gibanj in vkljufiiti tudi prikazovanje stanja in gibanj v naturalnih kazalcdh povsod tam, kjer ja možno; — proučiti odnos med produktdvnostjo dela in na-grajevanjem, aktivirati proces za odpravljanje elemen-tov nestimulativnega nagrajevanja in poudariti nujnost stimiilacije v nagrajevanju za dvig dejanske produktdv-nosti; — poleg ostalega skušati realno ugatoviti odnose med porastom proizvodnje in stopnjo porasta uvoza odnosno izvoza ter odnos med dejanskim porastom proizvodnje in rastjo kreditov odnosno stanjem finanč-nih sredstev; — skušati ugotoviti žarišča inflacije in vedenje posameznUi gospodarskih tokov v pogojih inflacije. Na osnovi takd dogovorjenih i^hodišč je zaklju-6eno, da se analiza gospodarskih" gibanj, ki jo sestavlja služba družbenega knjigovodstva^ kritično ocenj pred- vsem v pogledu možnosti izdelave skupnsga pristopa k realnejšemu prikazovanju in analiziranju gospodarskih tokov in rezultatov gospodarjenja ter da se v cilju operativnejšega pristopa pregledajo in analizirajo podat-ki nekatenih delovnih organizacdj, ki so reprezentatdvne za poisamesno sftrako oziroma dejavnost. Na osnovi tako - obdelanih podabkov in analiz se v skladu z realnimi možnoistma postavi model za akcijo spremljanja gospo-darslsih gibanj. Ta model naj bi bil fleksdbilen in bi se spreminjal skladno z možnostmi in ugotovitvami. Ocena gospodarskih gibanj na osnovi analiz službe družbenega knjigovod-stva z oceno realnosti in uporabnosti prikazanih rezultatov • • i. V glavnem so osnQva za ugotavljanje nekatarih značiLnostl na področju gospodarstva analize paslovnega uspeha organizacij adruženega dela, ki jih pripravlja Služba dnižbenega knjigovodstva. Te analize temelje na obrazcdh, kd so predpisani pri izdelavi periodičnih obra-6unov in zaklju&nih. rafiunov temeljnih organi-zacij zdru-ženega dela in organizacij združenega dela, kar pomeni, da so osnove za analiziranje obdelave in analize teh ob-razcev. Vse to pa je delno usklajeno zzakonsko vsebino nalog, ki jih ima Služba družbenega knjigovodstva v po-gledu evidence in nadzora sakonitosti ustvarjanja, deli-tve in uporabe družbanjh sredstev in v pogledu izvajanja obveznosti, ki jih žakon in na podlagi zaicona izdani predpisi, samoupravnii sporazumi in družbeni dogovooi nalagajo uparabnakam družbenih sredstev. Podabki v obrazcih so raključno finančni, kar pomeni, da so ana-ldze -zaradi tega pod vplivi finančnih vrednotenj, pri čemer je posebno treba. poudariti, da vpliv visoke rasti cen in vprašanje vpliva zajemanja interne realizacije nista izločena. Nekateri osnovni podatkl Že v samih analizah je poudarjeno, da je zaradi-močine inflacije težko ugotoviti, koliko je na doseženi dohcxiek vplivala večja produkUvnost dela in večja ren-tabdtoost vloženih sredstev in koliko so vplivale cene. Na osnovi takega analtolranja je težko povzeti, kakšni so dejamski rezultati. Način nominalnega prikazovania osnovnih pokaza-teljev daje neikatere zelo visoke kazalce poslovnega uapeha v gospodarstvu kot npr.: rast celotoega dohodka za 44 odstabkov, povečand doseženi družbeni proizvod za 32 odsbotikov, diosežemd dohodek gospodarskih organiiacdj za 29 CN±stotkov, produktawiost boljša za 23 odstx>tkov in boljša rentabilnost poslovanja za 6 odstotkov. Vsi ti visoki kazalci pa so že s samim dejstvom, ki ga prav-talco ugotavlja anallza, da je ekonomičnost poslovanja gospodarskih organizacij v Centru za 2 odstotka slabša, praiktdčno razvrednotd. To pomeni, da je bil porast para-bljenih sredsteiv z& realizacijo celotoega dohodka večji od povečanja celotnega dohodka. Govorimo o osnovnih nomrimalmih kaaaloih poslovnega uspeha v letošnjem 9-mesečnem obdobju, pri čemer ugotavljamo, da se je v primerjaivi s polletno dinamiko hitreje povečal celotni dohodek (v prvem polletju je bil porast 41-odstoten), medtem ko se je ekonomičnost poslovanja, ki je bdla v polletju še nespremenjena, poslabšala za 2 odstotka. Prav tako ugotavljamo, da se je dinamika doseženega dobodika bdstveno spremenila v primerjavi s prvim polletjem. Doseženi dohodek je v prvem polletju pora-sel za 37 odstobkov, medtem ko je v 9 meseoih porast manjšd (todeks 129). Istočasmo opažamo tudi nekatere pojave slabšanja stanja v gospodarstvu predvsem na področju poslovnih sredstev in njihovih virov. Ugotovljeno je, da so se terja-tve od kupcev povečale za 42 odstotkov, medtera ko so bile ob polletju večje za 32 odstottov. Po drugi strani pa sredstva dobaviteljev, ki so večja za 33 odstotkov, predstavljajo 32,4 odstotka virov sredstev gospodarstva. Situaoija, ki smo jo prikazali, kaže na povečano medse-bojno Tiadalževanje in opozarja, da se likvidnast gospo-darstva slabša. V sklopu že omenjenega je tudi ugoto-vitev, da se je struktura virov financiranja gospodarstva spremenila in sicer, da je delež lastndh virov v skupnih virih gospodarstva občine zriianjšan od 38,8 odstotka na 36,8 odstotka, aman.išan tudd delež kreditov od 27,7 od&tobka na 26,9- odstotka, poveian pa delež dobaviteljev od 29,2 odstotika na 32,3 odstotka. V primerjavi s sta-njem ob polletju opažamo torej visoko porast terjatev od kupcev, nekoliko manjše. povečanje obveznosti do dobaviteljev in hegativne premike v strukturi skupnih virov poslovnih sredstev. Glede osnovnih sredstev labko ugotavljamo le to, da je vrednost osnovnih sredstov v funkcdji na delavca v primerjavi z 9-jnesečnim obdobjem lani ostala nespre-menjena, da se stopnja odpisa osnovnih sredstev gospo-darstva v občini Center konstantno povečuje in dosega že 55,3 odsbotika. Zaskrbljujoča je ugotovitev, da ima industrija odpisanih osnovnih sredstev v funkciji znat-no nad polcwico (60,3 odstotka). Nimamo pa podatkov koliikšna so vlaganja v osnovna sredstva, njihova pri-merjava z odpisi in kolikšna so potrebha vlaganja v osnoivna sredstva za nemoten poteik razširjene repro-dukcaje. , Delitev dohodka Porast dohodka organizaoij združenega dela bi moral vplivati na sora-smerno povečanje deleža sred-stev temeljnih organizacdj združenega dela in organi-zacij združenega dela. Iz primerjave med dohodkom, ki ostane organizacijam združenega Ndela za interno delitev in skupno razdeljenim dohodkom pa sledi, da se je udeležba organizacij ?idruženega dela v razdelje-nem dohcxiku zmanjšala In sicer od 63,8 odstotka v lan-skem 9-mese6nem obdobju na 60,8 odstotka letos. V struikturi razdeljenega dohodka je posebej opazen skok zakonskih obveznostd. V primerjavi z lanskim devetmesečnim obdobjem so zakonske obveznosti večje za 138 odstobkov, odnosno se je njihov delež v dohodku pdvečal od 6,1 odstotka na 10,9 odstotka, kar praktično pomeni, da so se podvojile. V skupni ^akonski obvez-nosti je zabeležen najve6ji skok teh obveznosti po repu-bliških predpisih in sicer za 300 odstotkov ali v struk-turi dohodka od 1,2 odstotka na 3,6 odstotka. Po obstoječd metodologiji zajemanja podatkov ni mogoče natančno razmejitii deleža sredstev iz dohodka za iSokrivanje skapne oziroma- splo&ne porabe. Vsled tega lahko nastane obdutek, da vse zakonske obvezno-sti predstavljajo prorafiunsko obrertienitev. Zaposlenost in osebnl dohodki Povprečno število ¦saposlenih se je povečalo za 4 od-stotke. Največji porast je bil v gradbeiiiStvu, komunali in trgovini, medtera ko število zaposlenih v prometu pada. Spričo že navedenega dejstva, da ni primerljivdih podabkov o investicdjah v osnovna sredstva, to je pove-čanje kapaoitet za odpdiranje novih delovnih mest, ni mogoče ocenjevati vpliva zaposlovanja na povečanje ob-sega poslovanja. Noirtinalno so neto osebni dohodki na delavca v go-spodarstvii porastli za 20 odstotkov in je bil povprečno izplačan neto osebni dohodek 2.608 din. S tem se je povečani osebni dohodek zaposlenih v gospodarstvu občine močno približal povefianju, ki je doseženo v go-spodarst-ki republike. Gledano nazaj se razlika amanj-šuje. Vendar pa, ker nimamo pnLm&rjalndh podatJkov v zsvezi s strukturo zaposlenih, ne naoreimo ocenjevati realnosti te tendenoe. Samo na podlagd teh podatkov in podatikov o nomi-nalnem porasbu produiktiTraiosti se ne da ugotavljati raedsebojne odvisnosti med realnim gibanjem osebnih dohodkov in realno produktivnostjo, odnosno, če so osebni dohodki v skladu s produktivnostjo. . II. Občinska skupščina in njesni organi ter upravni or-gani obfiinske skupščdne so doslej v glavnem spremljali gospodarska gibanja v oboini na podlagi analiz, ki jih je izdelala Služba družbenega knjigovodstva. N Že na sejd izvršnega sveta naše skupščine junija letos so bile ob obravnavi analize za leto 1973 ugo-tovljene nekatere pomanjkljivostl takega spremljamja, ki ne more biti učinkovito. Na podlagi dosedanjih po-datkov podajamo naslednje ugotovitve: — Služba družbenega knjigovodstva v svojdh anala-zah ne spremlja uresničevanja družbenih planov, druž-benih dogovorov in samofupravnih sporaaumov in izva-janja ukrepov>na njihovi podlagi v skladu z osnovnimi nalogami, ki jih ima na tem področju; — analize za pretekio obdobje prihajajo prepozno za tekoče spremljanje in opozarjanje na probleme, kd se javljajo prd delu temeljnih arganisaoij združenega dela in organizacij združenega dela in za uspešno ukre-panje ter odpravljanje negativnosti, ki vplivajo na gospodarska gibanja in rezultate; — služba družbenega knjigovodstva spremlja iste pokazatelje na skoraj isti načdn že wsto let, pri čemer ne upošteva ustavnih sprememb in na njih temelječih spremenjenih odnosov,. struktur in integracajskih pro-cesov v organizacijah združenega dela; — razporejanje terneljnih organizaoij združenega dela in organisacij združenega dela v girupacije po pa-nogah po pretežni dejavnosti v dosedanji pratesi (npr.: trgovina na drobno, trgovina na debelo, zunanja trgo-vina) je zastarelo in re ustreza več dejanskemu sta-nju. Zaradi tega iz podatkov v analizah ni možno ugo-tavljati dejanske strukture gospodarabva po področjih dejavnostii, ker npr. analiza celotno organizaoijo zdru-ženega dela Emona zajema med trgovlno na debelo, vemo pa, da so v sedanji strukturi Emone zastopane različne dejavnosti kot projOTOdnja, trgovina na drobno, trgovina na debelo, zunanja trgovina, gostinstvo, inženi-ring itd.; — analize izhajajo izključno iz finan^čnih rezultatov in prifcazujejo absolutne in nommalne stopnje rasti, ki pa spričo visokega porasta cen in morebitnih ostalih vplivov, niso realne. Nomdnalno prikazovanje gospodar-skih dosežkov v pogojih močne inflacije zamegljuje' osiroma daje nerealno sliko o gospodairskih dosežkih in onemogoča realno oceno; — pravo sliko dejanskega stanja zamegljujejo tudi ¦^ključeni podatki o'interni realizaciji, posebno ob upo-števanju dejstva, da se s konstituiranjem temeljnih organizacij združenega dela le-ta povečuje; — iz analiz kaikor tudi iz drugih virov prikazovanja nd mogoče dobiti primerjalnih podatkov v občinskem merilu o višini in strukturi izvoza kakor tudi o višini in struikturi uvosa; — analize ne dajejo realno najbolj važnega pokaza-telja, na katerem sloni realna gospodarska rast, to je dejanske produkbivnosti dela kakor- tudi njene povezave z gibanjem osebnih dohodkov, kar bi morala biti osnova za stdmulativno nagrajevanje; — spremljanje delitve dohodka brez upoštevanja načel delitve dela po novi ustavi ne daje pregleda o po-krivanju skupne, splošne in osebne porabe; 1 — prd obravnavanju osnovnih sredstev analize ne prikazujejo podatkav o investiranju v osnovna sredstva za raizširjeno reprodukoijo. Prav tako ni prikazana strulktura investdcij po virdh financiraiija in po namenu. Navedeno problematiko in ugotovitve smo posredo-vali Službi družbenega fcnjigovodstva — podružnici Lju-bljana. V odgovoru SDK zakljuouje, da je ta problema-tika že predmet prizadevanja za izpapolnitev prikazova-nja gibanj. FCKrmirane so komdsdje, ki naj prouče in pripravigo novo metodologijo z upoštevanjem nove vloge SDK. Navajajo pa, da so zaenkrat vezani samo na predpisane materiale, to so predvsem periodični obradiuii in sakljudni raduni, ovtra pa so stalne spre-membe predpisov, ki učinkujejo zavdiralno na kvalltet-nejšo obdelavo podatkov. ..... V želji, da bi zagotovili sdstem informlranja, usklša-jeno evidentiranje, zbiranje, obdelavo in izkazovamjo podatikov in dejstev, ki so pomembni za spremljanje, planiranje in usmerjanje družbenega razvoja ter pravo-časno dostopndst informacij o teh podatkih in dejstvih (32. čl. Ustave- SRS) ,je potrebno takoj vzpostavitd talc sistem obveščanja, ki bo omogočil, da bo SDK postala služba vseh delavcev v združenem delu, sposobna pravo-časno nuditi ustrezne podatke za njihove samoupraTCie odločitve, da bodo DPS in vsi ostali. zainteresirani diruž-beni dejavniki lahko učinkoviteje spremljali in usmer-jali gospodarske tokove. Vsekakor pa SDK ne b.o mogla izvrševati svojih osnovnih nalog na področju spremlja-nja in analiziranja gospodarskih tokov, ki ji jih nalaga ustava in zakon, dokler ne bo zagotovila spremijanja in analiziranja dogajanj v sleherni TOZD. Model neposrednega pristopa za iM spremljanje gospodarskih gibanj v občeni Poleg že navedenih ugotovitev in predilogov za real-nejše prikazovanje gospodarskili tokov in usklajeivanije z ustavnimi dolooili, prediagamo tudi model neposred-nega pristopa k spremljanju gospodairskih gibanj v naka-terih izbranih gospodarskih organizacijah združenega dela. S tem bi se izognili posplošenemu ocenjevanju osnovndh kazalcev gospodarjenja, dosegli tekoče sprem-ljanje stanja in gibanj ter omogočili realneoše ocenjeva-nje pi^dvsem osnovniii kazalcev. Izbrali smo 15 gospo-darskih organizacdj združenega dela in sicer: Kartonažna ¦ tovarna, Unis — Rog, Pietsnina, Ljudska pravica — ti-skarna, Gradis, Tehnika, Slovenija ceste, Na-ma, Tekstil, Emona. Iskra commerce, Metalka, Slovenijales, Jugotek-stil in Avtocommerce. Te organisaoije združenega dela dosegajo cca. 50 odstotkov celotnega dohodka gospodar-stva v občini, pri čenior smo izvzeli podro6je prometa. Sestavili smo koncept vprašalnika z namenom, da do polnimo in korigiramo podatke, ki jih sprsmlja Služba družbenega knjigovodstva. Vprašalnik smo posredovali izbranim organizacajam združenega dela, ki naj bi ga v dogovoTjenih časovnih razdobjih izpolnjevale in pošd-ljale tukajšnjemu oddelku za gospodarSitvo in flinance. S tem skušamo doseči neposrednejši stik zaenkrat s temi izbranimi OZD oziroma TOZD, zagatavitd nekatere podatke, ki jih doslej nismo obravnavaH in ki bodo omogooili dopolnitev analiz, ter ugotavljati konkretne ¦ probleme gospodarskih organizacij. Prikaz nekaterih podatkov in konkretne problerrtatike v i^branih OZD KARTONAŽNA TOVARNA V organizacijd združenega dela Kartonažna fcovarna so 4 temeljne drganizacije združenega dela z neomejeno solidarno odgovornostjo. Skupno so v Karfconažni tovar-ni zaposleni 1703 dalavoi, od tega jih je v TOZD Ljub-ljaha 1045. Kartonažna tovarna je edini predstavnik de-javnostd predelave papirja v občini Center. Fizični obseg proizvodnje, ki ga Kartonažna prika-zuje v tonah, se je v TOZD Ljubljana povečal za 9 odstotkov, s čimer je bilo realiziranih 77 odstotkov planskdh predvidevanj za leto 1974. To povečanje pa se bistveno razlikuje od vrednostnega pokazatelja, ki sicer za celotno Kartonažno tovarno — izkazuje porast za 92,3 odstobka. Nedvomno gre za vlsak porast cen goto-vih izdelkov. Produktivnost dela merjena s fizičniin obsegom pro-izvodnje na enoto porabljenega časa, je porasla za 13 odstotkov, medtem ko nominalni ka^alec produktiraosti (doseženi dohodek na delavca) kaže 94-odstofcno pove-čanje. . , ¦ ' Ekonomičnost poslovanaa, ki se po obstoječi meto-dologijd priikazuje kot odnos med celotndm dohodkom in porabljenimi sredstvi, se v Kartanažnf tovarnd nd spremenila (indeks 100,2). Rentabilnost gospodarjenja, merjena z doseženim dohodkom na povprečno vložena osnovna in obratna sredstva, je porasla za 45 odstotkov. Pri tem pokazatelju moramo upoštevati izredno visok porast doseženega dohodka, ki se je povečal za 96 odstotkov (vpliv cen), medtem ko so se vložena sredstva povečala za 34,5 od-stobka. Zanimiv je tudl podatek, da so se povprečno uporabljena osnovna sredstva zaradl odpisov celo ztnanj-Sala «a 9 odstobkov, povprečno uporabljena obratna sredstva pa so bila večja za 66 odstotkov. Struktura nabave surovin in repromateriala kaže, da TOZD Ljubljana za svojo proizvodnjo uporablja 24 odstotkov uvoženih surovin in repromateriala. Eaz-merje med domaftimi in uvoženimd surovdnami je zaen-krat ugodnejše, kot pa je bilo predvideno s planom za leto&nje leto, ko naj bi uvožene surovine krile 61 od-stotkov potreb in domače le 39 odstotikav. Investioije v osnovna sredstva so prikazane v obraz-cu .poman.jkl.jivo in tudi po.ponovnem obisku nismo mogli dobiti potrebnih podatkov. Povzamemo lahko le, da so od skupno predvidenih 17.009 tisoč din v 9 mese-cih realMTali le 5.445 tisoč tiin ali 32 odstotkov, kar je bilo investirano predvsem v opremo s kreditnimi sred-stvi. Problematika: Ugotavljajo, da je vedno težje zago-tavljati likvidna fdnančna sredstva zaradi poslabšanja plačljivosbi kupcev. Pomagajo si s kratkoročndmi kre-diti, zlasti za pokrivanje povečanih zalog materiala in povečanih terjatev. Kartonažna se je aktivno vključrila v proces združe-vanja v združeno podjetje »Slovenlja — papir«. Za zago-tavljanje surovin iz domačih virov je Kartonažna pristo-pila k soiinanciranju modernisaoije tovame sulfatne celuloze v Plaškem (3 milijone ddn). UNIS — TOVARNA DVOKOLES ROG — LJUBLJANA Tovarna dvokoles Rog — Ljubljana je TOZD orga-nizaoije združenega dela UNIS iz Sarajeva. V tovarni je zaposlenih 1088 delavcev. Pizični obseg proizvodnje, ki ga fcovama prikazuje v pogojnih enotah kolesne proizvodnje, se je povečal na. 10 odstotkov in je s tem tovarna dosegla 74 odstotkov predvidene letne proizvodnje. Vrednostno se je obseg proizvodnje v enakem obdobju povečal za 17,7 odstotka, Produktivnost dela, merjena s fizičnim obsegom proizvodiije na zaposlenega, je porasla za 10 odstotkov, kar kaže na to, da je povečani obseg prodzvodnje reml-tat izključno vdšje produktivnosti dela, saj se število zaposl&nih ni spremenilo. Kkonomičnost poslovanja pa je bila za 2 odstotka slabša kot v enakem lanskem obdobju,^ kar je odraz hitrejšega porasta porabljenih sredstev od porasta celot-nega dohodka. Rentabilnost gospodarjenja se je izboljšala za 5 odstobkov. Struktura nabave surovin in repromateriala kaže na upadanje deleža domaoih virov. Predvideno je bllo, da . se bodo potrebe po surovinah in repromaterialu v ena-kih delih krile iz uvoza in domaoih virov, v devetmesefi-nem obdobju pa je raimerje med uvozom in domačami viri 59,5:40,5. Tak odnos je posledica pomanjkanja ustre-znih surovin na dpmačem trgu. Invtestici]e v osnovna sredstva iz predloženega gra-diva nriso razvidne. Problemabika: Problem, predvsem v drugem polletju letos predstavlja prodaja koles na tujah tržiščih, ki zara-di zmanjšanja povpraševanja in vse močnejše konku-rence vzhodnih držav, upada. Zaradi tega je opaziti na-raščanje zalog gotovih proizvodov, ki so se v primer-javi z lanskoletnim enakim obdobjem povečale za. 217 odstotkov. Prav ta.ko močno naraščajo terjatve od kup-cev (ind. 195), pa tudi obveanpsti do dobaviteljev (ind. 168). Zlasti problematično je gibanje terjatev, ki pred-stavljajo 55 odstotkov celotnega dohodika, pri tem pa je La cca, 30,000.000 din zapadliii terjatev. Tudi na doma- čem trgu v zadnjem času narašča konkurenca ostalih proizvajalcev dvokoles v državi. Proizvajalci dvokoles v državi se sicer že dalj časa dogovarjajo o medseboj-nem sodelovanju, vendar doslej do speoializaoije proiz-vodnje, ki bi omogocila tudi optimalno izkoriščanje razipoložljiviih kapaoitet, ni prišlo. Pripravlja se usta-novitev samoupravne poslovne skupnosti proizvodnih in trgovskih organizačij, ki bi jo sestavljale organizaoije združenega dela Vras, Tomos, Slovenija avto in Metalia — Zagreb. Pripravljen je tudi že osnutek saraouprav-nega sporazuma o tej združitvi, vendar s predvideno samoupravino organiziranostjo tovarna Rog ni zadovolj-na in prosi za pomoč pri organisiranju te skupnosti komite občinske konference ZKS Ljublijana-Center in občino Ljubljana-Center. PLETENINA Tovarna trikotažnega pertla Pletenona Ljubljana za-posluje 836 delavcev. FiKifini obseg proiavodnje, ki ga prikazmjejo v 000 komaddh gotovih izdelkov, je porasel za 4 odstobke, s tem je bilo doseženo 72 odstx>tkov planirane proizvod-nje. Produiktiviiost dela merjena s številom komadov gotovih Izdelikov na opravljene delovne ure v proiz-vodnji se je povečala sa 2,6 odstotka. Ekonomi6nost poslovanja se je izboljšala za 6,4 od-stotka. Remtabilnost gospodarjenja je bila večja za 14,6 od-stobka. i Gibanje vseh treh kazalcev v medsebojni zvezi kaže na uspešno gospodarjenje kolektdva z delom in sred-stvi. Struktura nabave surovin in repromateriala kaže, da delež domačih virov pada, saj so doimače suroviine v lanskem devetmesečnem obdobju krile 87 odstobkov potreb, medtem ko je letos njihov delež 78 odstotkov. Investicdje v osnovna sredstva so za leto 1974 pla-nirane v višini 14.027 tisoč din in to v proizvodne objekte 8.000 tisoč din in v proizvodno opremo 5.912 tisoč din. Do konca septembra je bilo vloženo 3.193 tisoč din iz lastnih sredstev v opremo. Problemataka: ve6jih problemov s praizvadnjo Li prodajo tovarna nima in se tudi hitro prilagaja potre-bam trga. Uspešno so se vključili v kooperaoijo s firmo Adidas, od domačdh sorodnih tovarn pa sodelujejo s to-varno Velana. Predvidena je preselitev tavame v obfidno Moste-Polje, pni tem pa je prišlo ¦do zaikasnitve zaradi spremembe nove lokacije, kar bo zahtevalo dodatna finančna sredstva. Zaradd razdrobljenosti trgovine s tekstdlndmi izdelki tovarna zaenkrat ne vida možnosti za medsebojno združevanje dela in sredstev v smislu ustavnih dolodil. TISKARNA LJUDSKE PRAVICE Tiskarna je TOZD združenega podjefcja Ljudska pra-vica in ¦zaposliije 475 delavce nih sredstev niso tako pereči, predvsem zaradi tega, ker je tozadevraa problematika v gradbeništvu ublažena, ker mora investitor po zakonu o izgradnji investdoijskih ob-jektov imetri pred izdajo gradbenega dovoljenja zago-tovljema sredstva za. investiaije. V okviru ZK »GIPOSS« združujejo sredstva in delo na skupnih gradbišdih, ki predstavljajo večje in zabtev-nejše objekte, vendar menijo, da to povezovanje ne daje željenih rezultatov. Tehnnka je sodelovala pri združevanju sredstev z 2e-lezarno štore in CementaTno Anhovo z namenom zago-tavitve surovin. V okviru gradbene operative Ljubljana združujejo sredstva zaradi načrtnejšega izkoriščanja sedanjih in bodočih gramoznic. Sodelujejo tudl v okviru »Programa 80«, z namenom, da se zagotovd boljša pri-prava (načrti. lokaoije, komunala) za stanovanjsko iz-gradnjo. V operabiiVi je predvsem prisotna problematika v zvezi z gradbenimi dovoljenji, tipizadjo projektiranja sa masovTio stanovanjsko gradnjo, kar bi bilo edino reš-ljivo v povezovanju projeiktantskih podjebij, bolj orga-nizirano razvijanje tipiziiirane gradnje, kakor tudi vpra-šanje ocene projektov predvsem v pogl&du ekonomič-nosti in funkoionalnosti. SLOVENIJA CESTE Splošno gradbeno podjetje Slovendja ceste ima 5 TOZD in skupno zaposlemih 2.616 delavcev. Fizičnega obsega proi^odnje ne spremljajo, ker je skoraj nemogoče z enoto;,m kazalcem prikazati fizični obseg zaradi različnih de.javnosti (gradbeništvo prodz-vodnja strojne opreme). Nameravajo spremljati fizični obseg proizvodnie ločeno ¦sa. gradbeno dejavnost, kjer bodo skušali prlkazati gradbena dela v ustrezni pogojni enoti, in ločeno za proizvodnjo strojne opreme. Produktivnost dela je prikazana nominalno (doho-dek na Stevilo vkalkuliranih ur) in kaže porast 33 od-stotkov. Ekonomičnost poslovan.ja se je poslabšala za 6 od-stotko-v. kar je posledica hitrejšega porasta porabljenih sredstev od rasti celofnega dohodka. Največji skcrk v stroških izkazujejo proizvodne storitve drugih (130 od-stotkav). Rentabitno.st gospodarjenja se je v enakerti obdobju povečala za 10,4 odstotka. Struktura surovin in repromateriala kaže na pove-čan.je deleža surovin in repromateriala iz uvoza (po-manikanje cementa in železa) od 11 odstotkov lani na 15 odstotkov letos. Investicije v osnovna sredstva so bile realizirane v znesku 32.206 tisoč din, kar je 71 odstotkov plana in sicer za opremo. Po virih je polovico lastnlh sredstev in polovico kreditov LB. Problematika: navajajo pojav nepravočasnega pla-čila računov. Sami plačujejo v 90 do 100 dneh. Pri zago-tavl.janju sredstev uspešno rešuje.jo problem preko Ljub-Ijanske banke, vendar je situacija v zvesi z Jugobanko nafeprotna. O združevariju se pogovarjajo v okviru zdru-žitve pod kratico GAST (Gradis, Slovenija ceste, Pri-morje, Ajdovščdna). Slovenija ceste so vložile sredstva v proizvodnjo cementa v Anhovem in Trbovljah. Kot poseben problem, ki je v zvezi s proizvodnjo industrijske opreme za separaoije, poudarjajo nasled-nje: Slovenija ceste so proizvajalec te opreme in ker je ta oprema pri uvoau vezana na režim dovoljenja proiz-vajalcev, v zadnjem času izvaja hrvaška gospodarska zbomica preko zveze pritisk za izdajo soglasja za uvoz . te opreme. Situacija je toliko težja tudi zaradi tega, ker se prodaja domače opreme kreditira največ 3 leta, iz uvoza pa 5 let. Ta delovna organizacdja ppsebej prosi za podporo pri reševanju tega problesma. EMONA LJUBLJANA — proizvodnja, trgovlna, turizem, hotelirstvo, inžiniring Emona Ljubljana ima skupaj 21 TOZD, od tega 5 proizvodnih in 7 iz trgovske dejavnostd. Skupno je v Emoni zaposlenilt 5.511 delavcev. Osnovni kazalci za Emono vsebujejo vse dejavnostd in se lahko prikažejo le za celoto: Produktivnost dela je merjena vrednostno z dose-ženim dohodkom na zaposlenega in je porasla za 25 odstotkov. Bkonomičnost poslovanja se ni spremeniia. Rentabilnost gospodarjenja se je povečala za 13 od-stotkov. a) Proizvodna dejavnost Fizični obseg proizvodnje se ne izkazuje z enotnim kazalcem, zasledujejo pa fiaični obseg po posameznih pomembnejših proizvodih, vendar je spričp širokega asortimenta proizvodnje nemogoče raalične merske eno-te preračunabi na pogojno enoto. Straktura nabave surovin in repromateriala kaže uporabo pretežno domačih virov in to 91 odstotkov. Investicije v osnovna sredstva v višani 9.951 tdsoč din predstavljajo 17 odstotkov plana za letošnje leto, od tega je bilo v proizvodne objekte vloženo 5.009 tisoč din. in v proizivodno opremo 4.822 tisoč din. Tretjina sredstev je lastnih, .ostalo pa krediti. Problematika: Zaloge so se v celotni prolzvodnjd povečale v primerjavi s planiranimi za 23 odstotkov, pri čemer je bilo že v planu upoštevano povedanje cen za 15 od.stotk.ov. Predvsem so porastle v govedorejski pro-izvodnjd ter v mesni industriji, kar je posledica prepo-vedi izvoza govedine na tržišče EGS. V ostalih TOZD proizvodnje so količinske zaloge manjše od planirandh, povečanje nastaja le zaradi povišanja cen. V TOZD poljedelstva in govedoreje je izguba zaradi že omenjenega razloga — t. j. prepovedd izvoza, to celo razmišljajo o smanjšanju reje od 10 na 3 tisoč glav živine. Temeljne oirganizaoije združenega dela proizvodnje so organizaoijsko, tehnološko in ekonomsko zelo pove-zane med seboj (skupno programiranje obsega in vrste proizvodnje, investioij in finan6ne politike) ter s TOZD trgovske dejavnosti. Navzven se povezujejo predvsem preko ustresnih svetov pri Kmetijskem poslovnem zdru-ženju in Gospodarski zbornici z istovrstnimi drugimd organizacijami. Posebej velja to za področje prašiče-reje, prodzvodnje mleka in močndh krmil. b) Trgovinska dejavnost Struktura prodaje po virih nabave ni prikazana. Izvoz skupaj je realiziran v 156.000 tdsoč din, kar je le 55 odstotkov planiranega. (Realizacija izvoza je nizka zaradi prepovedi izvoza mesa v države članice EGS.) Od tega je 2 odstotka realiziranega v države v razvoju, 9 odsbotkOT v-SEV. ostalo pa na konvertibdlno področje. Pretežni del izvoza predstavlja blago široke potroš-nje (85 odstotkov). Uvoz je skupaj realiziran v znesfcu 488.300 tisoč din, kar je 85 odstotkov planiiranega. Iz držav v razvoju je Emona uvozila 28 odstotkov skupnega uvoza, 22 od-stotkov iz SEV ter ostalo iz konverbibilnega področja. Struktura uvoza po blagovnih skupinah kaže, da pred-stavlja reprodukcijski material 35 odstotikov, investioij-ska oprema 11 odstobkov in blago za široko potrošnjo 54 odstotkov. Investicije v osnovna sredstova so reali?:irane v zne-sku 4.557 tisoč din, kar je 22 odsbotkov planlranih. Po namenu so bile uporabljene za prodajne površine, opremo za trgovino in transportna sredstva. V skupriih investicdjskih naložbah je bil lastni d&lež 86 odstobkov. Problematika: Zaloge v trgovinski dejavnostd so po-rastle predvsem zaradi ppvečanja nabavnih cen blaga, kar predstavlja velike težave pri zagotavljanju obratnih sredstev, posebej, ker zaradi zamrznjenih marž akumu-lativnost pada. Pri prodaji živil so zamTznjene marže že akuten problem, ker ne zagotavljajo nibi pokrivanja stro&kov prodaje. Kot poseben probleme navajajo komercialne cene prl investiranju v nove' potrošniške centre v ncwih naseljih. Še naprej ra?ivijajo sodelovanje s proizvodnimi in drugimii organizacijami, predvsem s področja proiz-vodnje sadja in zelenjave, protzvodnje mleka in živine. Skupna problematika: Preko interne banke sprem-ljajo denarne tokove za vsako TOZD posebej. V primerjavi z lansMm letom se likvidnosti ni bi-stveno poslabšala, čeprav je pri zagotavljanju pofcrebnih sredstev zelo veliko problemov. Pričakujejo, da bodo le-ti še bolj pereči ob zakljuftnem računu, ko bo po-trebno izločiti neprimerno večja sredstva za kritje vred-nostnega porasta zalog. Ker banke nimajo na razpolago sredstev za dolgooroone kredite, se bo moTala povečana vrednost zalog kriti iz ustvarjenega dohodka, kar pa spričo nizke akumulativnosti (prebrambeni artikli) ne bo mogoče. Zato verjetno v prihodnjem letu ne bodo investicij&ko sposobni. TEKSTIL — proizvodno in trgovsko podjetje »Tekstil« sestavlja 8 TOZD, v katerih Je skupno zaposlenih 1.259 dela,vcev. Razen dveh TOZD trgovlne so ostale iz proizvodnje. Osnovni kazaloi za organizacijo združenega dela so prikazani vrednostno in sicer: Produktivnost dela s pakazateljem dohodka na za>po-Blenega iakaiuje porast za 33 odstotkov. Bkonomi6nost poslovanja se je poslabšala za 2 od-stotka. Rentabilnost gospodarjenja je bila slabša za 29 od-stotkov, kar pomeni, da je vloženih soraamerno veliko več sredstev kot pa je povečan doseženi dohodek. Za pnmerjavo le podatek, da se je dohodek povečal za 33 odstotkov, medtera ko so bila povprečno vložena po-slovna sredstva večja za 90 odstotkov. a) Proizvodna dejavnost Fizični obseg proizvodnje je prikazan le vrednostno in se je povečal za. 38,5 odstotka. Zanimivo je, da je izvršitev letnega plana 90-odstotna, vendar pa, ker ni-mamo podatka o realnem fizičnem obsegu proizvodnje, ni mogoče oceniti, če je plan proizvodnje že dejansko iapolnjein v tako visokem odstobku, ker ni poznan vpliv cen. Struktura nabave surovin in repromaterila kaže na ustaljeno razmerje in sicer 45 odstotkov uvožendh suto-vin in repromateriala in 55 odstotkov domačih. Investicije v osnovna sredstva znašajo 38.282 tisoč din, kar je 46,5 odstotka plana in so namenjene za prodz-vodne objekte in proi^vodno opremo (76 odstottkov). Sredstva za investicije zagotavljajo v enakem razmerju iz lastnih in kreditnih virov. b) Trgovinska dejavnost Struiktura prodaje po virih nabave je v razmerju 80:20 v korist blaga domače proiz-vodnje. Ppdatki o izvozu kažejo, da je v primerjavd z ena-kim obdobjem lani realiziran le s 13 odstotki, kar po-meni, da je občutno padel. Gre izključno za blago široke potrošnje, ki je prodano na konvertibilno področje. Nasprotno pa podatki o uvoau v višind 77.149 tisož din kažejo skok v prdmerjavi z lanskim letom za 207 ' Odstotkov. Tudi uvoz je pretežno (99 odstotkov) iz kon-vertibilnega področja, po strukturi pa predstavlja 59 odstotkov uvoz surovin, 14 odstotkov investicijska opre-ma, 25 odstotkov široka potrošnja in 2 odstotka repro-dukcijskd material. Investioije v osnovna sredstva so 10.822 tisoč din, kar je 79 odstotkov planiranih, v cfelotd iz lastnih virov in so bile v najvefiji m6ri namenjene za skladiščne pro-' store (65 odstotkov). ¦¦ ¦ . . . Problematika: Likvidnost spremljajo tekoče. S siste-matičnim prilagajanjem nabave s stanjem zalog, oziroma prodaje in poldtike izterljdvosti zapadlih terjatev prak-tlčno rešujejo ta del problematike. Istočasno sprem-ljajo tudi solventnost kupcev, vendar se pri tem ne poslužujejo nekega posebnega sistema. Problem zagotavljanja potretonih sredstev se pojav-lja zaradi pomanjkanja obratnih sredstev, namreč, kljub temu da se koli&insko zalpge niso povečale, deldtev do-hodka v poslovni sklad pd ZR več ne zadošča za pokri-vanje rastočih vrednostd zalog. Z druge strani pa slab-šanje plačevanja kupc&v in politika znlževanja kredi-tov pri poslovnih bankah še bolj zaostruje problem. Za omilitev stanja se poslužujejo kompenzaoij, kornpenza-oijskdh kreditov, medbančnih in drugih kreditov, vendar pa kljub temu zamujajo pri pravočasndh plačtilih doba-viteljem. Tekstil je kot proizvodno in trgovsko podjetje 7 osnovi sprejel program »obleči občana od nog do gla-ve«, in je v tem že razvdl integracije med proizvodno in prodajno dejavnostjo, saj ima v svoji sestavi dye trgov-¦ ski in šest proizvodnah temeljnih organizacdj. Tudi v bodoče si prizadeva razviti te procese na proizvodnem in trgovskem področju. Kontaktirajo že s tridesetimi proizvodndmi organizacdjami v Jugoslavijd, med katerimi sta tudi OZD Angora in TIP-TOP. JUGOTEKSTIL — zunanja trgovlna, notranja trgovina in proizvortnja (ima 3 TOZD s skupno 1255 zaposlenimi) a) Proiavodna dejavnost Fizični obseg proizvodnje, ki ga izkazujejo v kg, ja padel za 23 odstobkov, predvsem zaradi izpada, ki je na-stal v zvezi z obsežnejšimi rsmontnimi deli. Produktivnost deJa je tudi v padcu, vendar pa ia razpoložljivili podatkov ni bilo možno z gotovostjo vu računati realnega zmanjšanja. Po izračunih Jugoteksbila TOZD Yuion pa produktivnost celo narašča (indeks 124), vendar ni razvidno po kateri mebodofogdji so jo Izračunali. Bkonomlčnost poslovanja izračunana prav tako po njihovi metodologiji je padla za 9 odstotkov. Bentabilnost gospodarjenja, na katero so vplivale visoke naložbe, je zelo upadla (indeks 11). Struiktura nabave surovin in repromateriala kaže na povečan delež uvoza in sieer iz lanskih 70 odstotkov na 79 odstobkov. Investicije v osnovna sredstva znašajo 37.574 tisoč ddn, kar je 97 odsbobkov planiranih. Lastna sredstva so bila zagotovljena v višini 15.489 tisoč din, ostalo pa so kreditd. Po namenu je bllo 10.528 tisoč din vloženih v prodzvodne objekte, 27.046 tisoč din pa v opremo za proizvodnjo, kar pomeni, da je pretežni del invesbioij vložen v proizvodnjo. b) Trgovinska dejavnost Struktura prodaje po virih nabave se spreminja v korist uvoženega blaga (od 48 odstobkov na 62 odstot-kov). Izvoz skupaj v višini 725.838 tisoč din je bil pove-čan za 5 odstobkov. Največji delež izvoza je na konverta-bilno podrooje (81 odstobkov). Letos je zlasti povečan v države v razvoju in SEV. Pretežni del (94 odstotkov) izvoza je blago za Siroko potrošnjo. Uvoz v višini 1,313.634 tisoč din se je povečal za 96 odstotkov in je realiziran zlasti iz konvertibilnega pod-ro6ja (76 odstotkov). V sbrukburi odpade 70 odstotkov na surovine in repromaterial, 9 odstofckov na investi-cijsko opramo in ostalo na široko potrošnjo. Investicdje v osnavna sredstva so realizirane v vdšini 3.700 tisoč din, kar je 82 odstotkov pianiranih. Problemabika: Direkcija sredstev kot posebna služba spremlja stanje likvidnosti. Kot poseben problem je limitiranje reeskontndh kreditov za uvoz iz dežel v raz-voju in sricer zaradi tega, ker je Narodna banka te kreddte limitirala na nivo z dne 31. marca 1974. Jugoteksbil je sklenil pogodbe, ki presegajo ta idmit, predvsem zaradi tega, ker je pred tem Narodna banka za omemjeni uvoz reeskontirala kredit v višinl 80 od-stotkov, je sedaj nastal težak problem pokrivanja z lastnima, omejenimi obrabnimi sredstvi. Jugotekstal pogodbsmo sodeluje v poslovnem in teh-ToAnem pogledu z velikim številCKn proizvodnih organi-zacij, poleg tega pa je sklenjen samoupravni sporazum o združitvi v sestavljeno organizacijo z BPT Tržič, TT Ajdovščina, T&ksbilindus, Kranj in Gorenjska predilnica, Skofja Loka. še naprej si prizadeva realizirati tudi dru-ge oblike združevanja in poslovnega sodelovanja s pro-izvodnimi in trgovskimi OTganizaoijami. SLOVENIJALES — trgovina (ima 6 TOZD, v katerih je 1587 zaposlenih) Struktura prodaje po virih nabave je od lanskih 92 odstotkov domačega blaga padla na 85 odstotkov. Izvoz skupaj je porasel za 25 odstotkov in znaša 1,089.451 tisoč din. Pretežni del (77 odstotkov) je reali-ziran na konvertibilno področje. Po strukturi je 64 od-stotkov reprodukcijski material, ostalo pa blago za širo-ko potrošnjo. Uvoz skupaj znaša 338.065 tisač din, kar je za 66 odstotkov več. V celoti je bil uvožen reprodukcijski ma-terial in sicer cca. dve tretjini iz konvertibilnega po-dročja, ostalo pa iz dežel v razvoju in SEV. Investicije v osnovna sredstva skupno 17.275 tisoč din predstavljajo 38 odstotkov planiranih. V tem je 12.105 tisoč lastnih sredstev, ostalo pa krediti. Po name-nu so razdeljene na prodajne površine, skladišone pro-store in ostalo v približno ©nakem razmerju. Problematika: Zaloge so se v manjši meri povečale na račun povečanja fizičnega obsega zalog, v večji meri pa zaradi močnega porasta cen finalmh izdelkov in predvsem repromateriala, ter polflnalnih izdeikov. Likvidnost je slabša kct v preteklem letu, predvsem zato, ker prodaja na potrošniiške kredite ni bila v za- dostni rnari krita z ban&iimi krediti. Primanjkuje pred-vsem sredstev ¦za kreditiranje pofcrosnje, zato je tudi padel prpmet. Sfroski poslovanja hitro rastejo, hitreje od akumu-lacije in pričakujejo, da bo ob letošnjem ZR finančna situaoija slabša. METALKA ' (ima 3 TOZD s skupno 1822 zaposleniini) Sbruktura prodaje po virih nabave je 52 odstotkov domače in 48 odstotkov uvoženo blago. Izvoz "je realiziran v višini 388.442 tisoč din in sicer je 70 odstotkov reprodukcijski material, ostalo pa blago za šdroko pobrošnjo. Uvoz znaša 1,683.220 tisoč din in je razdeljen 45-od-stotno iz konvertibilnega področja, 30-odstotno iz dfžav v ra^voju in 25-odstotno iz SEV. Po strukturi je dve tret-jini reprodukcijski material, ena tretjina pa investioijska oprema. Invesbicije v osnovna sredstva znašajo 16.055 tisoč din, kar je samo 18 odstobkov planiranih. V celoti so bila vložena lasbna šredstva v skladi&6ne prostore in osbalo. Problematika: Poseben problem je pokrivanje vred-nosbi zalog zaradi porasta cen. Pri enakem fizičnem obsegu zalog bi morali poslovni sklad zvišati za cca. 70.000 bisoč din, kar pa ni mogoče spričo odloka o za-mranjenih maržah. Kot posledica takega stanja je zmanjšanje fiiičnega obsega zalog, desorbiranost, opu-ščanje poslovanja z arbikli, ki imajo nižji koeficient obračarija in obežkočena preskrba odjemalcev z dolo-fienimi vrsbami blaga. Problemabika zalog je najbolj prisobna pri 6rni in barvni metalurgiji. Likvidnosb obravnavajo v sklopu podjetja že od leta 1971. Ukrepajo s selekcijo kupcov, inbenzivno izterjavo, zasledovanjem kupoev na področju SPRJ preko posebne evidence — vendar se kljub temu vprašanje likvidnosti nenehno zaostruje. Po vprašanju sredstev je odprt problem, ker dolgo-ročnih bančnih kreddbov ni, ostane le lasbna akumula-oija, kipa je relabivno majhna. Koncem lanskega leba so posredovali osnubek samo-upravnega sporazuma o sodelovanju približno 90 delov-nim organizaoijam v Jugoslavijd in je s posameanimd podjebji voden nadaljnji razgovor. Na.jbolj se je razvilo sodelovanje z ZdTužendmi slovenskimi železarnami. ISKRA COMMERČE (ima 4 TOZD, v katerih je zaposlenih 2457 delavcev) Struktura prortaje po virih nabave kaže 82 odstot-kov blaga domače proizvodnje, ostalo je uvoz in se sbrukbura nd spremenila. Izvot je skupaj 490,595.679 din in je za 39 odsbobkov večji kot v primerjalnem lanskem obdobju. Po struk-turi je cca. dve brebjini reprodukcijskega materiala, ostalo pa predvsem invesbicijska oprema in blago za široko pobrošnjo. Največji del izvoza — cca. 80 odstot-kov odpade na izvoz na konv6rtibilno podrooje. Uvoz skupaj znaša 702,119.208 din in ,je za 47 odsbot-kov 'večji, pretežno iz konverbibilnega področja — 94 odsbotkov — ostalo iz držav SEV. Po sbrukturi je 87 odsbobkov surovin in reprodukoijskega materiala, ostalo je invesbicijska oprema. Investicije v osnovna sredstva so 49.270 fcisoč din, kar predstavlja 57 odsbobkov planiranih, od bega je če-trtina lasbnih sredstev, osbalo so krediti. Na proda.ine površine odpade od tega 1.015 tisoč din. Problemabika: Za spremljanje likvidnosti izvajajo dnevno spremljanje sbrukbure dotoka po raznih nivojih, mesečno zasledujejo terjabve po zapadlosbi in kupoih, mesečno izdelujejo bilanco likvidnosti jn potrebnih sred-sbev za pokrivanjo obveznosti. izdelujejo plane dotoka terjatev nad 90 itd. Kot posledica težke likvidnostne situacije se pojavljajo: ustavljanje posamesnih prolzvod-nih linij, negaitivne tečajne razlike zaradi nepravočasno plačanega uvoženoga blaga, plačevanje Ježarin in podob-nih sbroškov, nepravpčasno poravnavanje obveznosbi do dobaviteljev, banfc in tako dalje, zamujanje pri izplafiilih osebnih dohodkov ipd. Pripravlja se samoupravni sporazum med trgovano in industrijo posebej za široko potrošnjo tef posebej za investioijsko opremo in repromaterial. Formirani sta dve komisiji s strani proizvajalcev elektroindustrije in prodajalcev v branži elektroindustrije. V okviru ZP Iskre se predvideva s 1. januarjem 1975 reorganizaoija celotnega poslovanja po branžnih indu-strijah, ki sdružujejo sorodne proizvajalce in sorodno prodajno dejavnost. To pomeni predvsem, da se raz-formira sedanja Iskra CommeTce in da se posamezne prodajne branže združijo s sorodnimd proizvajalci. S tem bi se na eni strani proizvajalcern približale tržne funkcije, na drugji strani pa bi vsi skupaj sodelovali prt ustvarjanju in deMtvi dohodka. * AUTOCOMMERCE (ima 2 TOZD in 688 zaposlenih delavcev) Struktura prodaje po virih nabave rahlo raste v ko-rist blaga domače proizvodnje, ki znaša 52 odstoibkav prodaje. Izvoe slcupaj snaša 94.355 tisoč din in je 49 odstot-kov večji kc-t v primerjalnem lanskem obdobju, v celo-ti izvažajo na konvertitiilno podrooje — reprodukoijsM material. Uvoz skupaj zaiaša 647.181 tisoč din in je za 67 od-stobkov veiji — v celoti iz ikonvertibilnega podrooja. Po struikturi je polovica reprodukcijski material, 34 odistot-kov investioijske opreme in ostalo blago za široko po-trošnjo. Investicije v osnovna sredsbva so 10.442 tisoč din, kar je 80 odstoitkov pdaniranih, v celoti lastni viri, in so 32-odstotno namenjene za skladiščne prostore. Problem so neusklajeni. in neenotiii ur^jeni pogoji skih skladišoih, v notranji trgovini pa so relabivno niaje. Posebnih problemav v zveai z lifcvidinoisb.jo nima.jo, ker že vrsto let pretežni del ostanka dohodka namenjajo v postovni sklad za obratme namene. Problem so neusklajeni in ne¬no urejeni pogoji kreditiranja prodaje goi&podarsfcih in osebnih vozil do-mače proizvodnje. Sodelovanje s proizvodnimi in drugimi organizaoija-mi se odvija v okviru' zastopanih avtomotiilskih znamk po pogodbah o medsebojnem poslovno-tehničnem sode-lovanju in pogodbah o zastopniišC-ci dejavnosti. NAMA — trgovsko podjet.je (ima 6 TOZD in 1100 zaposlenih delavcev) Struktura prodaje po virih nabave se ni spremenila in predstavlja 96 odstotkov blaga domače proizvodnje. Uvoz predstavlja fclago &:roke potrošnje, ki se u\saža pretežno iz konvertibilnega podro6ja (80 odstotkov). Investicije v osnovna sredstva znašajo 11.076 tiscč din, kair je 42 odstot.kov planirandh, od tega so 9.000 ti-šoč din krediti in ostala lastna sredstva, predvsem za raz-širiitev prodajnih površin. Problematika: V zvezi z zalogamd ndmajo posebnih problemov. Letos so porasle za 9 odstotifcov, kar je nižje od porasta prometa. Podjetje je likvidno in redno poravnava obvesnosti. Obstoja splošnd problem zagotovitve obratnih sred-stev za kritje zalog tako dz preteklega obdobja kakor tu-di za normalni letni porast in višanje cen. Iz teh razlo-gov trgovma na drobno nima ustreznih sredstev za ka-kršnokoli investicijsko vlaganje. Sodelujejo z nekaterd-mi proizrvodnimi organizacdjamd z vlaganjem finančnih sredstsv. IZ PODATKOV IZBRANIH ORGANIZACIJ POVZA-MEMO TUDI NASLKDNJE: Prispevki, davki in ostale zakonske obveznosti so v sedanji sibuaoii.}ii spremljan.ia poseben problem, ker ja v letošnjem lefcu spremenjen sistem financaranja splošne ln sfcupne porabe an si zaradd tega ne da z gotovostjo ugotoviti, če so prikazani podatkd za primerjalni obdobji pravilno zajeti. Posebno je ta problem izrazit pri prispev-toih za skupno porabo, kjer imamo prispevke iz dveh osnov lin sdcer iz dohodka TOZD in dz osebnih dohodkov. Ceprav so skušali zelo podrobno z navodili opredeliti to problematiko, ni mogode s sigurnostjo — ravno zaradd že navedene prehodne situacije — trdati, da je prikaz povsem realen. Dodatno otežuje primerljivost tudi kon-stifculranje TOZD. Prispevkd za skupno porabo (interesne skupnosfei) iz dohodka TOZD in iz osebnih dohodkov —3 upošteva-njem že navedene problematdke — so porasli za 84 od-etotkov v primerjavd z lanskim enakdm obdobjem, pri demer so bili prispevki dz osebnega dohodka veftjii le za 27,4 odstotkov. To pomeni, da so v veliko večji mert po-lasli prispevki iz dohodka TOZD. Kljub temu pa je raz-vidnio, da se po strukturi skupna poraba še vedno v pre-težni meri pokrdva iz osebnih dohodkov. Davki za splošno porabo iz dohcxika TOZD m iz osebnih dohodkov so se relativno zmamjšali za 27 od-stotkov. Ostale zakonske obveznostd (prispevek za mestno zemljišče, vodni prispevek, prispevek za obnovo Bosan-ske Krajine) so porasle za 89 odstotkov/ Pri strukturi nabave surovin in repromateriala za proiavodno dejavnost se vidi, da bistvenih premikov v preusmerdtvi na domače surovine in repromaterial ni, ampak imamo pri tistili proizvodnih organizacijah, ki so vezane na uvoz surovin in repromateriala celo nasprotno situacijo, t. ,j. da se povečuje delež uvoza. Večjih premi-kov od 9 odstotkov v korist uvoza ni (Pletenina, Yulon). Primerjava med investicijami v osnovna sredstva in povečanim številoin zaposlenili kaže, da so se investioije teh organizacij v osnovna sredstva povečale za 36 od-stotkov in da se je število zaposlerrih povečalo za. 8 od-statkov. Izračun kaže, da na vsakega novo zaposlenega delavca odpade 38.195 din povečanja investioij. Pri tem moramo poudariti, da nd izvzet vpliv povečanja cen. Udeležba lastnih sredstev teh orgranizaaij v skupnih investicijah, ki so v letu 1974 znašale 313.246 tisoč din, je bila 60 odstotkov. Delež interne realizacije v eelotnem dohodku je zelo raali6en in se giblje od 0,7 odstobka do 48 odstotkov (Emona). Visoko interno realiiacijo ima Ljudska pravd-ca (28 odstotkov), Gradis (24 odstotkov), Tehnika in Slo-vendja ceste (po 17 odstotkov). Zanimivo je, da v primer-javi s primerjalnim obdobjem lanskega leta ni bistvene-ga premika, v pogledu odstotka interne realizacije. V strukturi prodaje po virih nabave je sicer v ve-čini izbranih organizacij delež prodaje domačega blaga vedji od uvoženega blaga in se pri teh organizacijah sko-raj ni spremenil octaos v odnosu na prdmerjalno obdob-je lanskega leta. To velja tudi ob ugotovitvi, da je pri Jugotekstilu zabeležen 14-odstotni premik in pri Slove-nijalesu 7-odstotni v korist prodaje uvoženega, nasprot-no pa je zabeležen premik pri Avtocommerou za 13 od-stotkov dn Tekstilu za 6 odstotkov v korist prodaje do-mačega blaga. Odnos med izvozom in uvozom kaže naslednje giba-nje: izvoz je padel za 8 odstotkov, medtem ko se je uvoz povečal za 61 odstotkov. Pretežni del izvoaa in uvoza od-pade na konvertibilno področje, vendar pa se lahko vidi, da je dosežen pozitiven premik vdeležu ostalihpodročij. Nadaljnja primerjava kaže, da sta se prikazana poslabša-na dinamika izvoza in visok pora.st uvoza odrazila tudi v medsebojnem razmerju, saj je izvoz v lanskem primer-jalnem obdobju predstavljal še 74 odstotkov uvoza, v le-tošrijem pa le 42 odstobkov. Nekaj okvirnih ugotovitev 1. Isbrane organizacije združenega dela so v glav-nem z razu.mevanjem sprejele pristop k realnejšemu oce-njevanju gospodarsliih gibanj. Večina organizacij jez vso pozomostjo pristopila k iapplnjevanju obrazcev in prikazu problematike. Vse organizacije pa so izraaile pripravljenost za nadaljnje sodelovanje. V organizacdjah, ki imajo več TOZD in različna podrodja dejavnosti, pred-lagajo, naj bi naslednji pogovori tekli v posameznih TOZD. Tak pristop bo omogočiil, da se še podrobneje se-znanimo s tekočo problematiko v posamezni TOZD. 2. V avezi s spremljanjem flzdčnega obsega proizvod-nje je bilo več vprašanj, kar je bilo tudi pričakovatd, saj to področje ni enotno metodološko urejeno. čeprav pro-izvodne organizacije več ald manj uspešno spremljajo gibanje fizičnega obsega proizvodnje, ni sigurno, da so podatki vedno realni. Poseben problem predstavlja spremljanje fizičnega obsega v gradbeništvu dn v prodzvodndh organizacijah s širšim izborofti proizvodiije. Sara pristop k tej akciji, posebno neposredni razgovori, so odprli to vprašanje in spodbudili razmišljanje v večini izbranih organizacij o problemu in možnosti spremljanja fizičnega obsega proizvodnje. 3. Podatki o gibajvju osnbvnih treh kazalcev uspešno-sti posdovanja t. j. produktivnosti, ekonomičnosti in ren-tabdlniostd, dajejo osnovo za naslednje skupne ugoto-vitve: — produktivnost dela, merjena tako z nominalnimi kazalcd kakor tudi s fizidnimi pokazatelji, se je pri vseh organizaoijah povečala. Iz že znanih razlogov nominalno merjena dzkazuje mnogo večji porast, medtem ko mer-jena na osnovi fdzičnih pokazateljev produktivnost dela narašča od 2,6 odstcitka do največ 15,7 odstotkov; — ekonomičnost poslovanja, razen pri »Pletenini«, v vseh organizacijah pada. To gibanje odraža visok po-rast porabljenih sredstev predvsem zaradi vdsokega po-večanja cen surovin in reproduikcijskega materiala; — rentabilnost gospodarjenja kaže umirjeno rast (razen prd dveh organizacdjah), vendar pa iia.radi visoke-ga skoka cen, ki so vplivale na povečanje dohodka, ne moremo govoritd o izboljšanju rentabilnosti gospodar-jenja. Vsi trije kazaloi so v tesni medsebojni zvezi, kar po-meni, da morajo biti za uspešno gospodarjenje usklajeni in vsd trije pozitivni. 4. Iz predložendh podatkov je razvddno, da so isbrane organizaoije združenega dela v glavnem uspele investdra-ti v osnovna sredstva le del planiranih znesikov. Pritkaz, ki je 9-mesečni, pa ne pomend, da bodo preostale pred-videne dnvesticije ostale povsem nerealdzdrane, ker se v večini primerov doseže močna realizacija koncem leta. Po strukturi se da razbrati, da gre predvsem za investira-nje v proizvodno opremo in prodajne površine, ali z drugiml besedami za investiodje, ki so v ekonomskem smislu potrebne. 5. Obratna sredstva, razen pri Autocommerce-u, so poseben pToblem. Pokrdvanje vrednostno večjih zalog, kar pa istočasno ne pomeni tudi bistveno večje koldčdne zalog, angažira dodatna obratna sredstva. Sartia obratna sredstva pa ne rastejo skladnp z rastjo potreb, zato je zagotavljanje potrebnih virov sredstev za obratna sred-stva postalo pereč problem, kd ga nekatere veoje trgov-ske organizacije že občutijo kot zavdralnd moment na-daljnje goispodarske aktdvnosti. Odnosd med trgovdno in proisvodnjo, ki ne temeljijo na .ustavndh rešitvah očitno ne zagotavljajo uspešnega reševanja problema zagcnto-vitve obratndh sredstev. 6. Kljub prizadevanju za usklajeno gibanje zunanje trgovdnske menjave vddimo Iz podatkov izbrandh organi-zacij zelo visok porast uvoza in še večjo neusklajenost z dzvozom. Spričo dejstva, da dzbrane organizacije ne uva-žajo samo za sebe ampak tudi za druge oirganizacije na področju Jugoslawje, je ddnamika, ki jo ugotavljamo pri odnosu med, uvozom in izvozom, šir&ega pomena. 7. Odnoši in razmerja na področju združevanja dela in sredstev se zelo različno pojmujejo in razlagajo v po-sameznih. OZD. Nekoldko jasnejši je pristop v pogledu razmerlj med proizvodnimi organizacijami, medtem ko je pri trgovskih organdzacijah zelo pestra izbira raznih koticeptov prilagajanja, ki pa v bistvu ne pomenijo uresničevanja ustavnih določil. Točka 2 Dogovor O ZDRUŽEVANJU SREDSTEV ZA FINANCIRANJE PROGRAMA IZGRADNJE CESTNEGA OMREŽJA NA OBMOČJU MESTA LJUBLJANE V 10-LETNEM OBDOBJU 1. 61en Skupščina mesta Ljubljane je sporazumno z občina-mi in v mestu Ljubljana sprejela odlok o programu iz-gradnje cestnega omrežja na obmačju mesta Ljublja-ne v desetletnem obdobju (Uradni list SR Slovenije, št. 26—713 z dne 12. 7. 1974), po katerem bodo v letih 1974 —1983 zgrajene na območju mesta naslednje ceste in ob-jekti: I. 1974—1979: mestna obvozna cesta v odseku čmu-Se—Dolgi most; 1974—1975: Karlovški most, Drenikova cesta, Celovška cesta (1 etapa), Prešernova cesta; II. 1976—1983: mestna obvozna cesta v odsekih Črnuče— Smartinska cesta, Dolgi most—Dolenjska cesta, Celov-ška cesta (2. etapa), Tržaška cesta (7a, 7b), Celovška cesta (3. etapa), Jarška cesta, Iirthartova cesta, Nje-goševa cesta, Topniška cesta, Poljanska cesta, Litijska cesta, Dolenjska cešta, Zaloška cesta, Masarykova cesta, Vilharjeva cesta in Titova cesta. . 2:člen Programirane ceste in objekti I. faze iz 1. člena so glede časovnega zaporedja izvajanja nespremenljive. Za izgradnjo cest in objektov II. faze 1. člena bo skupščina mesta v soglasju s skupščinami občin spreje-la letne programe, upoštevajoč potrebe, dinamiko iz-gradnje in pogoje financiranja. 3. člen Po finančnem prograrnu za izg^adnjo cestnega omrežja v Ljubljani in v skladu s citiranim odlokom iz 1. člena bodo sredstva za realizacijo programa zago-tovljena z združevanjem sredstev na osnovi samouprav-nega sporazuma organizacij združenega dela Ljubljane in dogovorom, sprejetim med Republiško skupnostjo za ceste, občinami mesta Ljubljane in mestom Ljubljano. 4. člen Podpisniki tega dogovora — občine Ljubljana-Cen-ter, Ljubljana-Bežigrad, Ljubljana-Moste-Polje, Ljublja-na-Vič-Eudnik, Ljubljana-SiSka se obvezujejo, da bodo prispevali za realizacijo programa izgradnje cestnega omrežja Ljubljane naslednje vire sredstev: 1. Od prispevka za uporabo mestnega zemijišča bo-do občine združevale 50 odstotkov teh sredstev; 2. Od pristojbin za registracijo motornih vozil in odstopljenega prispevka od prodaje bencina, ki pripada občinam, bodo občine združevale 50 odstotkov teh sred-stev. Poleg teh sredstev iz 1. in 2. točke lahko podpisniki t^ga dogovora združujejo tudi druge vire sredstev. 5. 61en ¦ Podpisniki tega dogovora se še posebej obvezujejo, da bodo tesno sodelovali pri realizaoiji programa izgrad-. nje cestnega omrežja na območju mesta Ljubljane v 10-letnem obdobju tako pri organizaciji in poteku izgrad-nje, še posebej pa pn pripravi in urejanju potrebnih zemljišč, premoženjsko-pravnah odnosih ter ostalih na-, logah, da bi na ta način zagotbvili 6im racionalnejšo in smotrno izyedbo programa. 6. 61en Da bi zagotovili neposreden vpliv na racionalno tro-šenje združenih sredstev za uresničevanje programa iz-gradnje cestnega omrežja na območju mesta Ljubljane v desetletnem obdobju se bodo podpisniki tega družbe-nega dogovora združili z delegati organizacij združenega dela, ki bodo prispevali v isti namen sredstva po samo upravnem sporazumu v samoupravno interesno skup« nost za ceste Loubljana. 7. člen Dogovor prične veljati z dnem podpisa, uporablja pa se od 1. 1. 1975 dalje do realizacije sprejetega programa. Morebitne spore rešuje posebna arbitraža, v katero imenuje vsaka spoma stranka enako ^število predstav-nikov, pfedstavnike pa imenuje stranka sporazumno. ' 8. člen Dogovor o združevanju sredstev za financiranje programa izgradnje cestnega omrežja na območju me-sta Ljubijane v 10-letnem obdobju se objavl v Uradnem listu SR Slovenije. ^ PODPISNIKI: Predsednik skupščine občlne Ljubljana —Center tov._____________________________________________ Predsednik skupščine občine Ljubljana—Bežigrad ' tov.__________________________________________» Predsednik skupščine občine Ljubljana—Moste—Polje tov._____________________________________________ Predsednik skupščine občine Ljubljana—Vič—Rudnik tov._____________________________________________ Predsednik skupščine občine Ljubljana—Šiška tov._____ Predsednlk skupščine mesta Ljubljana tov. ________.___________^________. Samoupravni sporazum O ZDRUŽEVANJU SREDSTEV TEMELJNIH ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA S PODROCJA GOSPODARSTVA ZA IZGRADNJO CESTNEGA OMREŽJA NA OBMOČJU MESTA LJUBLJANE V 10-LETNEM OBDOBJU 1. člen Delavci, združeni v temeljnih organizacijah zdru-ženega dela s področja gospodarstva, se s tem samoup-ravnim sporazumam obvezujejo, da bodo v skladu z izhodišči in cilji programa izgradnje cestnega omrež-ja na območju mesta Ljubljane za obdobje 1974—1983 kot jih je sprejela skupščina mesta Ljubljane (odlok SML, Ur. list SRS, št. 26—713 z dne 12. 7. 1974) in za-radi nemotenega poteka izvajanja tega programa zdru-ževali namensko del potrebnih sredstev v samoupravni interesni skupnosti za ceste, ki se ustanovi za območje mesta Ljubljane. 2. člen Podpisniki tega sporazuma se obvezujejo, da bodo letno združevali in namensko izdvajali za realizacijo prograrna izgradnje cestnega omrežja na območju me-sta Ljubljane do 3,5 odstotka od dohodka po odbitku zakonskih in družbenih obveznosti ter osebnih dohod-kov (ostanek dohodkov) za razdelitev na sklade. Osnova za lzračun letnega prispevka je ugotovlje-ni dohodek iz prejšnjega odstavka po zaključnem ra-čunu za preteklo leto. S tako zbranimi sredstvi razpolaga samoupravna interesna skupnost za ceste Ljubljana. 3. člen Višino vsakoletnega prispevka določa skupščina sa-moupravne interesne skupnosti za ceste Ljubljana vsa-ko leto najkasneje do 15. decembra za prihodnje leto. Izhodišče za izračun letnega prispevka je letni pro-gram izgradnje cest, ki upošteva istočasno tudi vse . možnosti pridobitve potrebnih sredstev iz cstalih vi-rov. Na ta način se zag-otavlja sprejem najnižje mož-ne stopnje letnega prispevka podpisnikov tega spora-znma, pri tem pa omogoči nemoten potek izvajanja oe-lotnega programa izgradnje cest Ljubljane. 4. člen Podpisniki tega sporazuma imajo pravico in dolž-nost: — da aktivno sodelujejo pri upravljanju s sred-stvi, združenimi po tem sporazumu, — da so sproti informirani o poteku izvajanja tako desetletnega kakor tudi letnih programov izgradnje cest, — da odlofiajo o namenski uporabi zdi-užsnih sred-stev ter o vseh ostalih finančnih vprašanjih poslova-nja s temi sredstvi, — da odločajo o vseh drugih vprašanjih in nalo-gah, povezanih z izvajanjem posameznih del celotnega programa, ki se financira iz združenih sredstev po tem sporazumu. 5. člen Da bi zagotovili neposreden vpliv na racionalno tro-šenje in uporabo združenih sredstev se bodo podpis-niki tega sporaizuma združili z delegati družbenopoli-tičnih in dvugih skupnosti in organizacij mesta in ob-čin Ljubljane, s katerimi bodo skupaj zagotovili vsa potrebna sredstva za uresničitev programa izgradnje cestnega omrežja na območju mesta Ljubljane in od-ločali o namenski uporabi teh sredstev — v samoup-ravni interesni skupnosti za ceste Ljubljana. 6. člen Sestavni del tega sporazuma je vsebina sprejetega odloka o programu izgradnje'cestnega omrež.ja na ob-močju mesta Ljubliane v desetletnem obdobju (Urad-ni list SRS, št. 26—713 z dne 12. 7. 1974). Sprejeti program vsebuje obseg izgradnje obvoz-ne ceste, mestnih cest in cestnih odsekov ter semafcr-ske mreže, za kar se združujejo sredstva po temspo-razumu. 7. člen Samoupravni sporazum velja z dnem podpisa, upo-rablja pa se od 1. 1. 1975 dalje do realizacije progra-ma po sprejetem odloku. Samoupravni sporazum zavezuje podpisnike, da redno izpolnjujejo sprejete obveznosti. ' 8. člen Prispevek se vplačuje samoupravni skupnosti za ceste Ljubljana v enkratnem znesku na.jkasneje do 31. . marca vsako leto na podlagi obračuna za preteklo leto. Do ustanovitve samoupravne skupnosti za ceste Ljubljana se sredstva zbirajo na posebnem računu pri skupščini mesta Ljubljane in o njih uporabi odloča izvršni svet skupščine mesta Ljubljana. 9. člen Prispevek po tem sporazumu se za leto 1975 obra-čuna v višini 3,5 odst. od ugotovljenega ostanka do-hodka po zaključnem računu za leto 1974. . • Podpisniki sporazuma Točka 3 Na podlagi 7. in 155. člena Statuta občine Ljublja-ria—Center (Ur. list SRS, št. 10—232/7J) je skupščina občine Ljubljana Center na..... seji zbora združene- gn dela, dne......in na . . . seji zbora krajevnih skupnosti, dne........sprejela Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o na-gradah za posebne dosežke na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti v občini Ljubljana Center 1. člen Spremeni in dopolni se 2. člen odloka o nagradah za posebne dosežke na področju gospodarstva in druž-bendh dejavnosti občine Ljubljana—Center (Ur. list SRS, št. 20—231/70, v nadaljnjem besedilu odlok) tako, da se v prečiščenem besedilu glasi: »Nagrade za dosežke na področju gospodarstva se podeljujejo delavcem organizacij združenega dela s področja gospodarstva — posameznikom ali skupitii — za izjemne dosežke trajnejšega pomena v razvoju sa-moupravnih, druzbenoekonomskih odnosov, organiza-ciji in vodenju organizacij združenega dela, če so taki dosežki odločilno vplivali na izboljšanje samoupravnih in medsebojnih razmerij delavcev v združenem delu, na izboljšanje ekonomskega položaja organizacij zdru-ženega dela s področja gospodarstva ter na utrditev njihovih razvojnih perspektiv. Nagrade za dosežke na področju družbenih dejav-nosti se podeljujejo delavcem ali skupini za posebne uspehe na področju vzgoje in izobraževanja, kulture, telesne kulture, zdravstva in socialnega varstva ter ostalih družbenih dejavnosti, če so ti uspehi bistveno vplivali na izboljšanje dela in samoupravnih odnosov posamezne panoge družbene dejavnosti, samoupravnih interesnih skupnosti, krajevnih skupnosti, društev ali organizacij združenega dela na področju družbenih de-javnosti.« 2. člen Spremeni se drugi odstavek 3. člena odloka tako, da se v spremenjenem besedilu glasi: »Nagrada obsega: a) denarno nagrado v višini od 5.000 do 10.000 din ali likovno stvaritev y enaki vrednosti b) diplomo«. 3. člem Spremeni se tretji odstcvek 4. člena odloka tako, da se v spremenjenem besadilu glasi: »Za pripravo predlogov za nagrade imenuje komi-sija v sodelovanju s komisijo za volitve in imenovanja strokovni komisiji za področje gospodarstva in za področje družbenih dejavnosti.« 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v TJrad-nem listu SR Slovenije. Stevilka: 113—06/70—06 /ŠA Datum: 11. 12. 1974 ' PEEDSEDNIK Skupščine občine Ljubljana—Center Drago Flis, 1. r. PREDLOG Na podlagi 7. in 155. Clena Statuta občine Ljublja-na—Center (Ur. list SRS, št. 10—232/71) je skupščina občine Ljubljana Center na..... seji zbora zdmžene- ga dela, dne......in na ... seji zbora krajevnih skupnosti, dne........sprejela Pravilniko spremembah in dopolnitvah pravilnika za podeljevanje nagrad za posebne dosežke na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti občine Ljubljana Center 1. člen Spremeni in dopolni se 1. člen pravilnika za pode-ljevanje nagrad za posebne dosežke na področju go-spodarstva in družbenih dejavnosti občine Ljubljana— Center (Ur. 1. SRS, št. 20—232/70 v nadaljnjem bese-dilu »pravilnik«) tako, da se v prečiščenem besedilu glasi: »Nagrade za dosežkp na področju gospodarstva se podeljujejo delavcem organizacij združenega dela s podrodja gospodarstva — posameznikom ali skupini — za izjemne dosežke trajnejšega pomena v razvoju sa-moupravnih, družbenoekonomskih odnosov, organizaci-ji in vodenju organizacij združenega dela, če so taki dosežki odlodilno vplivali na izboljšanje samoupravnih in medsebojnih razmerij delavcev v združenem delu, na izboljšanje ekonomskega položaja organizacij zdm-ženega dela s področja gospodarstva ter na utrditev njihovih razvojnih perspektiv. Pri tem se upošteva zlasti: samoupravljanje inmed-sebojna razmerja delavcev V združenem delu, poslov-no sodelovanje in združevanje z drugimi organizacija-mi združenega dela; uspešnost proizvodnje in prodaje, produktivnost dela, finančni uspeh in ekonomičnost poslovanja, uspešno uvajanje novih izdalkov in tehno-loških postopkov, organizacija poslovanja, program razvoja organizacije združenega dela in uspeSnost nje-govega izvajanja, obseg in uspešnost investicij in ust-reznost kadrovske strukture.« 2'. člen' Spremeni in dopolni se 2. člen pravilnika tako, da se v prečiščenem besedilu glasi: »Nagrade za dosežke na področju družbenih dejav-nosti se podeljujejo delavcem ali skupini za posebne uspehe na področju vzgoje in izobraževanja, kulture, telesne kulture, zdravstva in socialnega varstva ter ostalih družbenih dejavnosti, če so ti uspehi bistveno vplivali na izboljšanje dela posam^zne panoge družbe-ne dejavnosti, samoupravnih interešnih skupnosti, kra-jevnih skupnosti, društev ali organizacij združenega de-la na področju družbenih dejavnosti. Pri tem se upošteva zlasti: samoupravljanje in medsebojna razmerja delavcev v zdruaenem delu; or-ganizacija,'izredni uspehi v strokovnem delu razi&ko-valno, umetniško, vzgojno in publicistično delo, ki ima poseben pomen za razvoj posamezne vrste dejavnosti; nadalje za ustvaritve na knjižnem, likovnem, glasbe-nem, gledališkem in filmskem področju ter pri arhi-tektonskem in urbanističnem oblikovanju podobe obči-ne; izvajanje preventivne in kurativne dejavnostl. zdravstveno vzgojo občanov, proučevanje zdravstvene in socialne problematike; za uvajanje novih oblik in metod dela, za uresničevanje .vzgojnih ciljev v izvaja-nju celotnega vzgojnega procesa; ustreznost kadrovske struktiire; program razvoja organizacij združenega de-la s področja družbenih dejavnosti, samoupravnih in-teresnih skupnosti, krajevnih skupnosti ali društev in njegovo uspešno izvajanje.« ' 3. člen Spremeni se 3. člen pravilnika tako, da se v spre-menjenem besedilu glasi: »Nagrade se podfeljujejo vsako leto ob prazniku občine Ljubljana—Center 9. maja.« 4. člen Spremeni in dopolni se 4. člen tako, da se v prečl-ščenem besedilu glasi: »Občinska skupščina vsako leto najpozneje do 31. januarja imenuje komisijo za nagrade občine Ljub-Ijana—Center (v nadaljnjem besedilu: komisija za na-grade). Komisija za nagrade imenuje najpozneje do 15. fe-bruarja strokovno komisijo za področje gospodarstva in strokovno komisijo za področje družbenih dejavno-sti izmed delegatov in predstavnikov družbenopolitič-nih skupnosti. Predsednika strokovnih komisij imenu-je komlsija za nagrade izmed svojih članov.« 5. člen # Spremenita se prvi in drugi odstavek 6. člena pra-vilnika tako, da se glasita: »Kandidate za nagrade lahko predlaga.io organi ob-činske skupščine, organizacije združenega dela in dru-ge organizacije ter občani. Predlagatelji morajo poslati predioge komisiji za nagrade do 1. marca.« 6. člen Spremeni se 8. člen pravilnika tako^ da se v spre-menjenem besedilu glasi: ' »Na podlagi mnenja in predloga strokovnih ko-misij sprejme komisija za nagrade dokončen predlog za nagrade in ga do 31.. marca predloži občinski skup-ščini.« 7. člen Spremeni se 9. člen pravilnika t,ako, da se v spre-menjenem besedilu glasi: »Občinska skupščina sprejme sklep o podelitvi na-grad na zasedanju vseh zborov.« 1 8. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po otojavi v Uradnem listu SR Slovenije. Številka: 113—06/70 Datum: 11.12. U974 PEEDSEDNIK Skupščine občine Ljubljana^—Center Drago Flis, l. r. Socialistič-na republika Slovenija SKUPŠČINA OBCINE LJUBLJANA CENTER Izvršni svet Datum: 2. 12. 1974 Obrazložitev predloga odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o nagradah za posebne dosežke na področju gospo-darstva in družbenih dejavnosti občine Ljubljana—Cen-ter ter predloga pravilnika o spremembah in dopolnit-vah pravilnika za podeljevanje teh nagrad. Odlok o nagradah, za posebne dosežke na področ-ju gospodarstva in družbenih dejavnosti občine Ljub-ljana—Center ter pravilnik za podeljevanje nagrad za posebne dosežke na področju gospodarstva in družbe-nih dejavnosti občine Ljubljana—Center sta bila spxe-jeta na 13. seji občinske skupščine, dne 27. 5. 1970, in sta bila objavljena v Uradnem listu SRS, št. 20/70. Pobudo za spremembo dtiranega odloka in pravil-nika je podal na predlog komisije za nagrade, Zveze združenj borcev NOV občine Ljubljana—Center, Koor-dinacijskega odbora za kadrovska vprašanja pri ob-činski konferenci SZDL Ljubljana—Center, izvršni svet skupščine občine Ljubljana—Center na 8. seji dne 18. septembra 1974. V predlaganih predlogih odloka in pravilnika so upoštevane tudi pripombe delegatov, ki so jih predlo-žili na 3. seji občinske skupščine dne 21. novetnbra 1974, ob sprejemanju sklepa o podelitvi nagrad obči-ne Ljubljana/—Center za leto 1974. S predlaganlmi spremembami in dopolnitvami od-loka ter pravilnika bo skupščina dala bolj moralno kot materialno priznanje delavcem oziroma skupinam delavcev za izjemne dosežke trajnejšega pomena ne samo v organizaciji in vodenju organizacij zdmžene-ga dela s področja gospodarstva in družbenih dejavno-sti, če so ti dosežki bistveno vplivali na izboljšanje ekonomskega položaja organizacij združenega dela in izboljšanje dela v posameznlh panogah družbenlh de-javnosti ter so pomembni za nadaljnji razvoj in utrdi-1 tev n.ifrovih perspektiv v občini, pač pa tudi, če so taki dosežki odločilno vplivali tudi na izboljšanje sa-moupravnih in medsebojnih razmerij delavcevv v zdru-ženem delu in na proces povezovanja dela in združe-vanja sredstev * V predlaganih predlogih je upoštevana pobuda Zveze združenj borcev NOV občine Ljubljana—Center, da bi s nagrade občine podeljevale ob občinskem prazniku 9. maja, kar bo dalo praznovanju občinskega praznika slovesnejše obeležje. Izvršni svet na podlagl 180. člena statuta občine Ljubljana—Center PREDLAGA skupščini občine LJubljana—Center, da sprejme: 1. odlok o spremetnbah in dopolnitvah odioka o nagra-dah za posebne dosežke na področju gospodarstva In družbenih dejavnosti občine Ljubljana—Center in 2. pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika za podeljevanje nagrad za posebne dosežke na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti občine Ljublja-na—Center. IZVRŠNI SVET