Štev. 29.
V Ljubljani, ponedeljek dne 29. januarja 1912.
Leto I.
—MBfM
Posamezna številka 6 vinarjev.
„DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v ponedeljkih pa ob 3. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1*20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20'—, polletno V. 10*— četrtletno K 5*—, mesečno K 1*70. —1 inozemstvo celoletno K 30'—. — Naročnina se >	pošilja	upravništvu.	:::
v	Telefon	številka 118.	::i
DNEVNIK.
• ••
Posamezna številka 6 vinarjeT.
n:	Uredništvo	in upravništvo:	ip>
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8»
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pismfc se ne sprejemajo, rokopisi »e ne vračajo. Za oglafp se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana (tl zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju p«* :::	pust.	—	Za	odgovor je priložiti znamko, ni
:::	Telefon	številka 118.	»
mmiM'
::: NEODVISEN POLITIČEN
l. k	a,	■■	."■■■■	tinKCS	|iVw	niir-p*i*i~	-	11..............mmmi,,-. piTi" '~i ■rmi'i.11 !«!■■■>■■■>■ im»— M   
Razkrinkani zakonolome! in brezčastneži.
Na petkovem shodu, kakor smo že v soboto poročali, so dobili v javnosti klerikalci prvi odgovor na nasilstva, uprizorjena v deželnem zboru. Danes prinašamo dobesedno govor ljubljanskega podžupana dr. Trillerja, iz katerega je razviden dokaz, da so klerikalci res prelomili zakon in prelomili dano častno besedo. Dr. Triller je izvajal na shodu sledeče:	»Dragi somišljeniki! Naša klerikalna
stranka (ogorčeni medklici), ki se imenuje sama sicer tudi S. L. S., je z včerajšnjim dnevom izpremenila svoje ime. (Klici: Kakor že večkrat!) Sedaj se imenuje
stranka brez častne besede!
(Viharno odobravanje.)
Trdim tu mirno in javno, da je klerikalna večina v deželnem zboru v seji dne 25. t. m. prelomila slovesno dano obljubo in častno besedo svojega šefa ter sedanjega zaupnika krone deželnega glavarja dr. Šušteršiča. Te težke dolžitve ne izrekam tja v en dan in izjavljam, da sem pripravljen dokazati resničnost te svoje trditve pred vsakim sodiščem in pred vsakim razsodiščem. Poživljam stranko, ki ji vržem to očitanje brez vsakega strahu v 0-braz, da me naj pozove na odgovor na pristojnem mestu! (Klici: Tega si ne upa!)
Za svojo trditev imam polne dokaze v rokah.
Bilo je spomladi leta 1908., ko so se pričela pogajanja med vsemi tremi deželnozbor-skimi strankami zaradi volilne reforme, na podlagi katere bi lahko vset ri deželnozborske stranke v deželnem zboru delale v korist in dobrobit dežele Kranjske. V seji 27. marca 1908 je bil nato izvoljen ustavni odsek, ki je dobil nalogo izdelati tako reformo. Mi smo že takrat zahtevali, da naj se v deželnem redu označi natančno, kdo ima pravico voliti v skupini mest in trgov. Toda takrat je vstal šef iz klerikalne stranke dr. Šušteršič ter izjavil, da se takih detajlov v tako kratkem času ne da izdelati ter je dal imenom stranke svojo moško besedo, da se v sedanji legislativni perijodi. ki traja do leta 1914., ne bo glede volilnih upravičencev iz skupine mest in trgov izpremenilo nič brez sporazuma vseh treh deželnozborskih strank.
Sklicujem se v dokaz resnice na pričevanje ostalih članov takratnega odseka dr. Tavčarja, Plantana. barona Schvveglja. grofa Barbota in dr. Egerja. Konstatujem nadalje, da so bile priče te obljube klerikalni odsekovi člani dr. Krek, Jaklič, Povše in Lampe. Dr. Pegan takrat še ni bil poslanec.
Takrat so sklenili zastopniki vseh treh deželnozborskih strank, da naj se glasi § 3. deželnega volilnega reda sledeče:
Za volitev poslancev mest in trgov tvori:
L deželno stolno mesto Ljubljana dva volilna okraja, in sicer:
a) volilni okraj mesto Ljubljana L
b) volilni okraj mesto Ljubljana 2.
Volilni okraj mesto Ljubljana 1 tvorijo mestni okraji II., III. in V. (Jakobski okraj, Dvorski okraj. Predkraji: Hauptmanca, Hra-deckega vas, Ilovica, Karolinška zemlja. Orlove ulice, Crna vas. Dolenjska cesta.)
Volilni okraj mesto Ljubljana 2 tvorijo mestni okraji I., IV. in VI. (Šolski okraj, Kolodvorski okraj, Vodmat).
Paragraf 14. odstavek 5. pa pravi:
Ako je volilec volilskih razredov mest in
trgov ter kmetskih občin občan več občin, te- | daj izvršuje svojo volilno pravico samo v ob- | čini svojega rednega stanovališca, in če v nobeni dotičnih občin nima rednega stanovališča pa tam, kjer plačuje največ neposrednega davka.
Volilno okrožje za mesto Ljubljano za volitve v deželni zbor je tedaj popolnoma jasno in brezdvomno v zakonu določeno in je izključeno, da bi imel v Ljubljani volilno pravico za deželni zbor kdo drugi, ki nima izpolnjenih predpogojev tega paragrafa, izključeno je. da bi imel v Ljubljani volilno pravico za deželni zbor človek, ki nima svojega rednega bivališča v teti okrajih. (Pritrjevanje).
Ko pa sta bila izvoljena za napredna deželna poslanca gg. Reisner in Ribnikar, je nekaj klerikalnih volilcev vložilo pritožbo proti tej izvolitvi na deželno vlado, češ, da se je zgodila krivica, ker oni okoličani, ki so dobili po novem občinskem volilnem redu pravico voliti pri občinskih volitvah v Ljubljani, niso pri-puščeni k deželnozborskim volitvam v Ljubljani. Deželna vlada, ki klerikalcem gotovo ne dela preveč težkoč. je morala to pritožbo, rada ali nerada, zavrniti, ker je bila k teinu po jasnem besedilu zakona primorana. Pritožniki
pa niso imeli poguma.
da bi zasledovali nadaljno pravno pot na strstvo ali upravno sodišče. Pribiti moram: la odločba je bila pravomočna in od klerikalne strani ni bilo niti najmanjšega protesta proti tej odločbi. Sedaj pa je prišel dr. Pegan in stavil predlog, da naj se razveljavita mandata teh dveh poslancev, češ, da se je zgodila krivica onim okoličanom, ki imajo v občinskem volilnem redu pravico voliti v mestni zastop, ker niso volili kot ljubljanski volilci tudi v deželni zbor.
Opozarjamo še enkrat na dejstvo, da je dr. Šušteršič, oziroma S. L. S. spomladi 1908 se z moško besedo zavezala, da brez sporazuma vseh treh deželnozborskih strank ne bo izpremenila ničesar na sedanjih okrožjih iz skupin mest in trgov.
Za izpremeinbo deželnega reda v okviru § 3 je potrebno po § 46 v navzočnosti 42 poslancev in od teh tričetrtinske večine. (Klici: Ki je nikdar ne bodo dosegli!)
Ce pravijo sedaj klerikalci, da je občinski volilni red v nasprotju z deželnim redom, to na stvari nič ne spremeni. V tem slučaju, če hočejo to predrugačiti, morajo izpremeniti deželni red, za kar jim je pa treba kvalificirane večine.
Pri glasovanju o novem občinskem volilnem redu za Ljubljano pa smo zapustili zbornico, oni pa so razpravljali v navzočnosti manj kakor 42 poslancev in sklenili nov občinski red z manj kakor tričetrtinsko večino. Če je občinski volilni red res v nasprotju z deželnim volilnim redom, je naravno, da se mora zadnjemu akomodirati.
Dr. Šušteršič pa je dal slovesno obljubo, da volilnih okrajev brez soglašanja vseh treh deželnozborskih strank ne bodo izpremenili. Zato ponavljam mirno, odločno in Premišljeno, da je
klerikalna stranka prostituirala častno besedo svojega voditelja.
Ta prostitucija je bila sklenjena še pod prejšnjim deželnim glavarjem, dvornim svetnikom pl. Šukljetom. Deželni glavar p' Šuklje gotovo v izbiri sredstev, ki bi pomagali klerikalni stranki, ni bil zelo izbirčen, ko pa mu je predložil dr. Pegan ta sramotni elaborat, mu je morala zavreti kri, dasi je bil kot dež. glavar
Potem sta pila punč in sklenila bratovščino.
Naslednjega dne jo je srečal v Hagaparku. 't rgala je cvetlice. Potein sta se vsedla v travo. Na sebi je imela tenko poletno obleko, tako tenko, da je videl njena prsa kot dva mehka grička s temnim zalivom. Objel jo je in poljubil. Tako goreče mu je vrnila poljub, da mu je postalo črno-pred očmi.
Tedaj jo je pritisnil k sebi, kot da bi jo hotel udušiti, toda iztrgala se mu je in dejala zelo resno, da mora biti pameten, če hoče, da se zopet sestaneta.
In tako sta se sestajala skozi dva meseca. Teodor je bil zaljubljen v njo. Dolgo je imel resna predavanja o najvišjih ciljih življenja, o ljubezni, veri, o vsem, in kljub temu je ponavljal svoje napade na njeno krepost, toda vedno ie bil odbit s svojimi lastnimi besedami. In tedaj ga je bilo grozno sram, da more tako nizko misliti o nedolžni deklici. Njegova strast se je končno spremenila v tiho občudovanje tega revnega dekleta, ki si je ohranilo sredi skušnjav čistost. Pastorski izpit si je izbil iz glave, hotel je postati doktor — kdo ve — se morebiti poročiti z Riki. Sedaj ji je prebiral pesmi in ona je šivala. Poljubljati jo je smel, kolikor je hotel, pritiskati jo k sebi in potipati, toda nič več.
^ Končno je prišel brat domov. Takoj so naročili v Stallmastarovem dvorcu veliko pojedina in povabili tudi Teodorja. Toda naj bi jim zaigral, naj bi nepretrgoma igral. Bil je ravno sredi valčka, toda nihče ni plesal, tedaj se je okrenil in videl, da je sam v dvorani. Vstal je in šel ven na hodnik. Prišel je v nebroj malih sobic; prišel končno v spalnico. Tedaj je ne-
var sam član onega odseka. Bivši deželni glavar ni hotel podpisati tega in je rajši odložil glavarsko čast. Potem pa je prišel mož kosma-tejše vesti — in je ta
pamflet na čast in poštenje podpisal. To je bil glavarjev namestnik dr. Lampe.
(Ogorčeni klici: Fej! in drugi še manj laskavi klici.)
Nadaljni dokaz tega veroloinstva!
V	III. seji. ki se je vršila 19. junija 1908. sem glasom stenografičnega zapisnika, kakor da bi slutil v kak položaj še pridemo, govoril sledeče:
Toda kot provizorij je predležeča volilna reforma kakor čestiti gospod poročevalec ustavnega odseka v svojem poročilu pravilno naglaša in za kar sem mu hvaležen, izklesana le na sirovo in treba jo bo še v marsičem izpiliti. Zlasti velja to glede precizovanja obsega posameznih okrajev mestne skupine v tem smislu, da imajo v skupini mest in trgov volilno pravico samo dotična čista mesta in do-tični čisti trgi brez vasi priklopljenih dotičnim mestom in trgom kot političnim občinam. To se .ie nasproti možnosti kake nasilne interpelacije v ustavnem odseku izrecno konstatiralo in obljubila se nam je tudi naknadna izpopolnitev reforme v tem smislu v teku bodoče legi-slativne dobe.
Pribil sem tedaj v javni seji dotično obljubo dr. Šušteršiča. Nato je dr. Vilfan zahteval, da se konstatira čistost mest in trgov:
K S 3. po IV. stavku dostavek: Z mesti in trgi ne volijo one vasi, katere morebiti tvorijo eno politično občino z dotičnimi mesti.
In dr. Šušteršič je doslovno odgovoril:
»Vse te stvari bo mogoče — vsaj sem to omenil že v začetnem svojem govoru — rešiti v bodočem ustavnem odseku, katerega bo volil kompletirani dež. zbor.«
Torej v ustavnem odseku in nikjer drupie.
Kako bo pariral g. deželni glavar ta atentat lastne stranke na njegovo osebno čast, to je njegova stvar. Najširša javnost z napeto pozornostjo čaka.
Glavna krivca ostaneta v tem vprašanju seveda dr. Pegan in dr. Lampe, drugih članov S. L. S. v zbornici ne zadene tolika krivda. Ta dva sta neuke kmečke poslance sleparila ter jim v javni seji vedela sugerirati, da je vsaj senca pravice na njih strani. Sicer vendar ni pričakovati, da bi 26 mož v javni seji zatajilo vsak glas vesti, vsako moralo in vsako poštenost. Tega si ne morem misliti, do sedaj vsaj nisem imel povoda, da bi tem kmečkim poslancem odrekal pravico do osebnega poštenja. Oni pa. ki vodijo te v postavah neuke poslance, so neposredni krivci tega atentata.
To kar se je zgodilo v zbornici, da ie klerikalna deželnozborska večina razveljavila mandata dveh ljubljanskih  poslancev, ni nič drugega, — in to trdi*" —"mišljeno,
—	kakor
goli rop na državljanskih pravicah ljubljanskih volilcev
in njihovih izvoljencev, rop izvršen v belem dnevu in na mestu, kjer se imajo čuvati te pravice.
Vrela nam je kri, ko so vršili ta zločin, roke so se nam krčile v pest. toda ml smo prinesli na altar stranke naj večjo žrtev. Vzdržali smo se vsakih kravalov, ki so jih klerikalci pričakovali in hoteli izsllti.
Klerikalci vedo, da ie finančno stanje dežele tako, da je treba radikalnih sredstev za
kaj videl, kar ga je vrglo iz sobe. vzel ie klobuk in zginil v noč.
Šele proti jutru se je vrnil v svojo sobo v Norrtullski ulici, samoten, uničen, oropan vsake vere v življenje, v ljubezen, v žensko, ker na svetu je bila seveda samo ena žena, in to je bila Riki v Stallmastarovem dvoru!
15. septembra je odpotoval v Stockholm, da se pripravi za pastorski izpit.
Leta so potekla. Njegov oster razum se ie polagoma obrabil vsled večnih neumnosti, ki jih je moral vsak dan in vsako uro vbijati v možgane. Toda če je prišla noč in je odpor prenehal, tedaj je izbruhnila narava in si vzela s silo, kar ji je hotel vzeti uporni človek. Postal je bolehen. Lica so mu vpadla, kosti so stopile ostro ven; koža je postala preperela, kakor ona fetusa, ki ga dajo v špirit, in vedno je bila mokra. Oči so bile kot ugasle; roke suhe, tako da je zgledalo, kakor da bi hoteli členki prebosti kožo Zgledal je kot vzor tendenčnega dela o človeški grešnosti in vendar je bil čist.
Nekega dne ga je naprosil profesor moralne teologije, ki je bil oženjen, ali strog mož, za pogovor med štirimi očmi. Profesor ga je vprašal kolikor možno diskretno, če mu kaj srce teži, naj si zlajša. Ne, storil ni nobenega greha, toda bil je nesrečen. Profesor ga je opominjal, naj čuje, moli, naj bo močan.
Od svojega brata je prejel dolgo pismo, v katerem ga prosi, naj ne vzame znane malenkosti pretežko. Da je preneumno smatrati ženske za resne! Plača se in se gre! To je njegova filozofija in po tej se živi dobro. Igra se, dokler je človek mlad, resnost pride dovolj zgodaj. Zakon je meščanska uredba za ohranitev Člove-
sanacijo. Deželne finance kriče po taki odpo-inoči, da bi ta odpomoč izdatno povišala deželne doklade. Toda doklade gredo prebivalstvu v kri. In to vedo. če bi sedaj povišali dež. doklade, bi si situacijo za volitve, ki se vrše čez dve leti, znatno poslabšali. (Pritrjevanje.) Zato so si mislili: »Storimo jasno zakono-lomstvo v deželnem zboru. Narodno-napredna stranka takega zakonolomstva ne bo mogla prenesti in prišlo bo do kravalov, katerih posledica bo razpust deželnega zbora in nove volitve. Danes še lahko zmagamo, potem pridemo nazaj v deželni zbor in povišamo doklade, če treba za 100%. Časa imamo potem 6 let, in v tein času se marsikaj pozabi.
Mi pa smo spregledali ta njih načrt in na-glašal sem že v zbornici, da v njih m«5*- ne gremo! (Pritrjevanje). Mi se jim nismo dali speljati v zavesti, da je stranka, ki nima drugega orožja, kakor da gazi v blato jasne zakonite določbe, na večeru svojega gospodarstva. (Pritrjevanje.)
Kljub temu nezaslišanemu ropu smatramo
prof. Reisnerja
in
tržnega nadzornika Ribnikarja
tudi danes še vedno za pravoveljavno izvoljena zastopnika' mesta Ljubljane, če jima tudi danes manjka formalna legitimacija.
Na ta rop bodo odgovorili v prihodnjih mesecih volilci mesta Ljubljane na način, ki bo klerikalcem zvenel še dolga leta v ušesih. Zato na delo za čast stranke! Živila narodno-napredna poslanca
Reisner in Ribnikar!«
(Viharno dolgotrajno ploskanje.)
Češke stranke.
Mogoče koga zanima politična diferenci-jacija češkega naroda, vsled tega podajam v kratkih potezah, kolikor mi dovoljuje stisnjeni prostor, objektivno sliko o številu strank in njih vplivu v narodu, ki nam služi čestokrat za vzor in s katerim smo zlasti v zadnjem času v zelo prijateljskih medsebojnih odnošajih.
Po padcu staročeške stranke (češka strana narodni), ki je zastopala pred tridesetimi leti češki narod z negativno politiko v državnem zboru in vsled skrajnega konservatizma ni hotela več pošiljati svojih poslancev v parlament, zavzela je njeno mesto mladočeška stranka (narodi strana svobodmyslna), katera je takoj pri svojem vstopu v javnost štela nad 40 poslancev, ki so vsi po dolgih letih abstinence zopet prestopili prag skupnega državnega zbora ter se zadovoljili le z državno-pravno izjavo. Njen vpliv na vse javno življenje. ne samo na Češkem, ampak tudi drugod je čimdalje bolj rastel, ne pa tako njena moč, ki je vedno bolj pešala, čimbolj so se pojavljali v njeni notranjosti pogubonosni načelni in osebni razpori.
Med tem pa je rastla na številu češka strana agrarni, dasi je vodstvo češke politike ostajalo vedno še na ramah mladočeške stranke. Na deželi so imeli agrrci veliko premoč nad katoliško narodno stranko, katera se je v zadnjem času razdelila v dva tabora, iz katerih je izšla krščansko-socialna stranka.
V	industrijskih krajih, kakor n. pr. v okolici Prage. Kladnu, in drugod pa se je razvijala socialno demokratična stranka, ki je vsled svojega protivnega stališča proti državno-pravnemu programu vzbudila velik odpor med
immi i n -	1 -   ....    immmerm
štva, nič drugega. Kadar smo se zdivjali, tedaj se naj poročimo itd.
Nato je odgovoril Teodor v dolgem, od pravega krščanskega duha prežetem pismu, na katerega ni brat odgovoril.
*
Potem ko je spomladi dovršil Teodor izpit, je moral poleti odpotovati v Skčifde, da se podvrže zdravljenju potom mrzle vode. Jeseni se je vrnil v Upsalo. Toda sveže moči, ki si jih je pridobil, so bile seveda kot oglje, ki se pa vrže v žerjavico.
Bil je vedno slabši in slabši. Njegovi lasje sovbili tako redko posejani, da se je svetila sko* zi nje koza. Njegova hoja je bila trudna, in če so ga videli na ulici tovariši,^ so se vstrašili pred njim, kakor pred pregrešnim človekom. Polagoma je tudi sam to ooaz 1 in začel se je ogibati ljudi. Samo na večer ie še šel iz hiše. Po noči se ni upal ležati v postelji. Železo, ki ga je zovžil v preveli ki meri, je pokvarilo njegovo prebavo. V naslednjem poletju so ga poslali v Karlove Vare.
Naslednjo jesen se je začela širiti po Upsali govorica, nedoločena govorica, ki je ležala nad horicontom kot temen oblak. Bilo je, kot da bi pozabili zapreti kloako, in bi neznosen smrad nakrat spominjal, da počiva mesto, to krasno stvarstvo kulture na gnili podlagi, ki more hipoma podreti ločilno steno in zastrupiti celo mesto. Prišepetavali so si, da je Teodor Wen-nerstrom v napadu blaznosti napadel tovariša in mu stavil sramotne predloge. V tem slučaju je bila resnična.
Oče je prišel v Upsalo in se posvetoval z clekanom teologične fakutete. Pritegnili so pro-
LISTEK.
AVGUST STRINDBERG:
Plačilo kreposti.
(Konec.)
Spoznal je v sebi vsakdanjega človeka, ki mu je čisto dobro ugajal, in zdelo se mu je, da je sedaj, ko se čuti tako navadnega, brez zahtev in neprisiljenega, bolj s seboj v soglasju. In ponoči je spal težko, zdravo spanje brez sanj. Ko je vstal drgi dan, so bila njegova lica polnejša, in občutil je veselo slast po življenju. Šel je na sprehod in na sprehodu je prišel nepričakovano v Nortvill. — »Ali naj stopim v Stallmastarov dvorec,« je premišljeval, »in ali pogledam, kaj delajo dekleta« in vstopil je v veliko dvorano; tu sta sedele Riki in Jossana sa-nie, v jutranjih oblekah in so brale jagode. I11 predno se je mogel zavesti, je sedel pri mizi, s škarjami v roki in pomagal brati. In govorih so o preteklem večeru in o bratu, in kako prijetno, da je bilo. In izgovorili niso nobene nespodobne besede. In čutil se je kot v rodbini, to vendar ni moglo biti greh. In potem je pil kavo in povabil dekleta. In potem je prišla gospodična, gospodinja in brala glasno dnevnike, in tedaj se mu je zdelo povsem tako kakor doma.^
In prišel je zopet. Nekega popoldne je šel nadstropje višje k Riki. Šivala je. Teodor jo je vprašal, če jo moti. — »O, nikakor ne, nasprotno.« In potem sta govorila o bratu. Bil je na manevrih in poizvedovanjih in pred dvema mesecema se ni mogel vrniti.
takratnimi narodnimi delavci, ki so stali pod vodstvom Chleborada, umrlega pred kratkim v Petrogradu. Ehleborad je snoval le delavske konsunme zadruge in podobna samopomočna društva brez globokejšega pomena. Na severu Češkega pa so razni posamezniki, ki so se prištevali k anarhistom, prostim socialistom itd. začeli snovati podlago narodnemu socializmu, dokler ni v Pragi proglasilo šestindvajset oseb narodno-socialno stranko, katero proglašuje prof. Massaryk za soodgovorno v vodstvu češke politike, ker le iz nje in iz mladočeške stranke izhaja vsa inicijativa, medtem ko najmočnejši agrarni klub, ki šteje nad 40 poslancev, nima svojemu številu odgovarjajočega vpliva.
Narodno-socijalna stranka pa je tudi pripomogla, da se je češka socijalna demokracija razdelila v dva nasprotna si tabora in sicer v centraliste in avtonomiste. Ceško-slovanska so-cijalno-demokratična stranka ima svoj lastni poslanski klub in vsled tega nima češki narod od njih posredne koristi, vendar pa optimisti trdijo, da pride čimprej do fuzije češkosl. soc. dem. str. in nar. soc. str.
Češka napredna stranka (češka strana po-krokova) ali takozvana realistična stranka vkljub njenim krasnim teoretičnim geslom ne najde v ljudstvu nikake opore. Je bolj teoretična stranka vseučiliških profesorjev in čeških mislecev.
Sedaj se družijo realisti z državnopravno napredno stranko (strana statopravni pokro-kova). Ker imajo radikalci (državnopravna stranka) še precej zaslombe v ljudstvu, nimajo pa inteligence, realisti imajo pa v prvi vrsti inteligenco, zato bi si obe stranki brezdvomno s fuzijo vzajemno pomogli.
Na Moravskem se le s težavo vzdržuje, radi notranjih osebnih bojev, ljudsko-napredna stranka (strana lidovo-pokrova), katero pa grozi uničiti mladočeška stranka, ki se je vrgla z veliko intenzivnostjo na Moravsko.
Poleg teh, tu imenovanih strank je še nekoliko strančic, zlasti anarhistov in komunistov pa tudi obrtna stranka (strana živnosten-ska) se je pojavila pri volitvah ali s zelo neznatnim uspehom.
Po številu se vrstijo stranke tako: agrarna, soc. dem. autonomisti, mladočehi. narodni socijalisti. radikalci, lidovci, soc. dem. centralisti, realisti, krščansko-socijalci, katoliški narodnjaki in končno češki semitje (Židje) tem pa slede razne manjše neznatne frakcije.
Kljub tolikemu številu strank, bi se pa moglo napraviti še enkrat toliko strank, da bi se organiziralo v njih vse indiferentne ljudi, na katere apelujejo obstoječe stranke pri volitvah. Je pač resničen pregovor: Več glav, več misli.	K »•
Z ozirom na to, dovoljujejo si podpisani staviti na gospoda deželnega glavarja naslednja vprašanja:
1. Ali je njemu razpis prodaje na deželne troške kupljenih prašičev znan?
2. Ali je pripravljen vse potrebno ukreniti, da se dragocene plemenske živine izven dežele ne proda?
3. Zakaj se je poslal razpis v »Anbot- und Nachfrageliste « in zakaj se je hotelo odprodati za tak drag denar za deželo že pridobljene prašiče?
V Ljubljani, dne 25. januarja 1912.
(Slede podpisi.)
nakar se takoj razpišejo nove volitve. Tako se četrta ruska duma snide že novembra tekočega leta, da reši takoj državni proračun za leto 1913. Tretja ruska duma bo po svojem zadnjem zasedanju rešila novo zakonsko osnovo o upravi mest ruske Poljske, o hmelski guberniji, o brambni preosnovi. Na vrsto pa pride mogoče tudi finska predloga, ako tretja duma ne prepusti tega težavnega vprašanja svoji naslednici.
DNEVNI PREGLED.
Interpelacija
poslanca Adolfa Ribnikarja in tovarišev na gospoda deželnega glavarja radi prodaje na deželne troške kupljenih plemenskih prašičev
izven vojvodine Kranjske.
Deželni odbor je kupil za izredno drag denar plemenske prašiče na Nemškem brez dvoma z namenom, da bi se ž njimi poplemenil živinski rod v naši deželi. Kolikor je nam znano, je plačal deželni odbor za 33 plemenskih svinj 13.137 K 06 v, za 7 plemenskih mrjascev pa 3984 K 40 v. Deželni živinorejski nadzornik Legvart zaračunal je pri tem nakupu samo zase 1602 K 09 vni., razen tega pa se mu je še priznalo 444 K 91 v drugih nakupnih izdatkov. Poleg deželnega živinorejskega nadzornika je kupoval te prašiče tudi še drug zastopnik deželnega odbora. Brez njegovega računa pa znašajo nakupni troški za 40 plemenskih že 19.130 šajo nakup, troški za 40 plem. prašičev že 19.130 K 46 v. Vsako živinče je že po tem računu stalo torej povprečno čez 400 K, kar je vsekako zelo visoka cena pri tej vrsti živine.
Sedaj pa beremo v »Anbot- und Nachfrage-litse Nro. 15« z dne 21. decembra 1911, kojo izdaja »Zentrale fiir Viehvervvertung, Wien Vlil. Lammgasse 4.« ponudbo, s katero se hoče prodati za drag denar kupljene plemenske prašiče izven Kranjske. Neverjetno čudno se v tej ponudbi utemeljuje odprodaja izven dežele s tem, da se le radi pomanjkanja krme v deželi odproda to plemensko živino izven dežele.
fesorja patologije. Kaj so hoteli storiti? Zdravnik je molčal. Končno so mu stavili vprašanja.
»Ker me vprašate, bom pač odgovoril«, je rdejal. »toda, gospoda, vi veste vendar sami, da je samo eno sredstvo na mestu«.
»In to je?« je vprašal teolog.
»Ali je potrebno vprašanje, s čim da se o-zdravi narava?« je dejal zdravnik.
»Da, vprašanje je potrebno, gotovo«, je dejal teolog, ki je bil oženjen, »ker narava noče, da bi bil človek perverzen«.
Oče je dejal, da pač dobro ve, da more od-pomoči samo občevanje z ženskami, toda on ne more dati sinu takega sveta, ker kaj če postane
»Če se ne zna varovati je osel«, je dejal
zdravnik.	.	, v x ,	,
Dekan je prosil, naj preloze tako razburljiv pogovor na prikladnejše mesto. K stvari nima ničesar pripomniti. In pri tem je ostalo.
Ker je pripadal Teodor višjim slojem, se je ves dogodek potlačil, čez nekaj let je naredil praktični teološki izpit in potem so ga poslali v Spaa. Kinin, ki ga je zavžil v toliki meri, je oslabil njegove noge in moral se je opirati na dvoje palic. V Spaa je njegova strašna zunanjost ustrašila celo bolnike. Toda tu je bila tudi petintridesetletna Nemka, ki je kazala usmiljen ; do nesrečneža. Sedela je ž njim na samotni klo-i i v zdraviliščnem parku in govorila o najvis-jih vprašanjih življenja. Bila je članica velikega evangeličnega društva za zboljšanje nravnosti. Imela je prospekte za časopise in revije, ki bi hoteli delovati za odpravo nenravnosti neporočenih predvsem za odpravo prostitucije. »Pa-eleite me«, je dejala, »stara sem petintrideset let ali nisem pri polnem zdravju? Zakaj pra-vuo neuS da le nenravnost potrebno zlo!
SPLOŠNi PREGLED.
Dalmatinski deželni zbor. Sedanje zasedanje dalmatinskega deželnega zbora je le formalnega pomena, kajti predno je bil sklican, je bila njegova usoda zapečatena. V deželnem zboru dalmatinskem tvorijo klerikalni pravaši neznatno manjšino in od popolnega preloma z narodno stranko niso igrali nobene uloge več. Toda agitacija slovenskih klerikalcev, Sušter-šičevo potovanje in haranginiranje po Dalmaciji je dvignilo tudi pravaške nade ter so pri splošnih lanskoletnih občinskih volitvah dosegli posamezne uspehe. T i uspehi po so jih tako podžgali, da se čutijo dovolj močne ter začno boj proti narodni stranki tudi v deželnem zboru. 'Poda tam so neznatna manjšina. Duševni vodja te pravaške politike dr. Šušteršič pa je pravaše dovedel na pravo pot, rekel jim je: dobite večino v deželnem zboru. Ker pa lcgislativna doba dalmatinskega deželnega zbora ne poteče tako hitro, so šli k vladi in zahtevali razpust deželnega zbora. Vlada je seveda odklonila to zahtevo, ker ni videla prav nobenega povoda, kajti dalmatinski deželni zbor je v pretečenem zasedanju delal popolnoma resno in mirno. Nastopil pa je zopet Šušteršič, ki je takrat igral ulogo neukrotljivega opozicijonalca in zahteval razpust dalmatinskega saborja. Vlada pa dobro pozna Šušteršiča, zato si je mislila, kaj nas briga dalmatinski deželni zbor, naj zboruje ali ne, s Sušteršičevim klubom pa napravimo dobro kupčijo. In rekli so Šušteršiču: brez razloga ne moremo razpustiti deželnega zbora dalmatinskega, dajte nam povod in ugodimo vam. Ta-krat je veliki opozicijonalec Šušteršič prestopil prvo stopnjico, ki vodijo do vladne lope, kjer ga je čakal dekret kranjskim deželnim glavarjem. Šušteršič je ukazal klerikalnim pravašem; obstrurajte! Ti so ga ubogali in sklenili, na ta način izzvati razpust deželnega zbora! In komaj se je sešel ta deželni zbor so pravaši začeli z obstrukcijo, zaprečujočo najvažnejše gospodarska, kulturna vprašanja ter aktuelno regulacijo učiteljskih plač, samo zato da doseže-jo mogoče pri novih volitvah par uspehov. o-rej verni učenci slovenskih klerikalcev. To zasedanje deželnega zbora dalmatinskega je kruta obssodba avstrijskega režima. V strankarske koristi žrtvuje avtonomijo dežele, preko zakonitih predstavnikov prebivalstva sklepa o razpustu ustavne korporacije, pa to samo zato, da dobi par glasov, pa to še takih glasov, ki so ji vedno gotovi, dokler z njimi upravlja politik
kakor je Šušteršič.	.
Hrvaški sabor razpuščen! Kar se m dogodilo še nikdar v nobeni kulturni državi, dogodilo se je na Hrvaškem! Predno se je kostitu-irala ta zakonodajna korporacija, da predno so se končale volitve, je hrvaški sabor razpuščen, razpuščen zato, ker novi ban nima večine ker vlada upa, da z nasiljem ubije opozicijo. Nikdo na Hrvaškem, pa tudi v Avstriji m na Ogrskem ni najmanje slutil takega izhoda, ki jasno zna-či da se vračajo na Hrvatsko časi in razmere, ki' jih je udejstvil Khuen Hedervary. V hrvaškem narodu vre, vlada pa stoji pripravljena, da z nasiljem uniči vsak pravi izraz narodne volje. Težki časi prihajajo hrvaškemu narodu, a bo vzdrževal ves boj, kakor gaje v Khuenovih časih in dokazal pri novih volitvah narodno zavest in protest proti nasilstvu!
Ruska duma. Po pravoslavnih božičnih praznikih sestala se je ruska duma k svojemu zadnjemu zasedanju svoje sezije. 11 tretji ruski dumi poteče zakonodajna doba v pozni jeseni, toda da se izvrše predpriprave za volitve v četrto, bo končala z delom že do velike noci.
Cula sem in molila in borila sem hvalevreden boj za našega gospoda Jezusa.«
Mladi duhovnik jo je pogledal, njena valujoča prsa in njene okrogle boke, in potem je_ pogledal sebe in simislil: »Ljudje tu na zemlji so
si grozno neenaki!«
Jeseni se je poročil Teodor Wennerstrom
s krepostno devico Zofijo Leidschutz. _
»Rešen!« je vzkliknil oče, ko je prejel novico v svojem domu v Norrtullski ulici.
»Bomo videli, kaj nastane iz tega«, si .e mislil brat v vojašnici. Samo, če ne spada moj dragi Teodor med one, ki umro, če ljubijo.«
Teodor Wennerstrom se je poročil. Devet
mesecev pozneje je povila njegova zena rahitičnega otroka. Trinajst mesecev pozneje je tv.. Teodor Teodor Wennerstrom mrtev.
Zdravnik, ki je izstavil mrtvaški list, zmajeval z glavo, ko je videl bujno, visoko ra-ščeno ženo stati poleg krste, kjer^ je Počiv i skelet osemindvajsetletnega moza. »Njegov plus je bil prevelik in minus premajhen,« si je mislil, in vsled tega je plus uničil minus.«
Toda oče, ki je prejel na nedeljo naznanilo smrti, je bral pridigo. In ko je bil pri koncu, s« je mislil-. Svet <toji go<ov > na glavi, ce prejmo
krepostni tako plačilo!«
In čednostna vdova, rojena Leidscuutz, se je še dvakrat poročila in imela je osem otrok ter pisala članke o preobljudenosti in o nenravnosti. Toda njen zet je dejal, da je vražja zenska, ki spravi svoje soproge v grob.	.
Lahkomišljeni poročnik se je pa poročil m imel šest otrok, postal major in živel zadovolj no do konca življenja.
Trgovci in obrtniki, jutri vsi na volišče!
Jutri se vrše volitve v obrtno sodišče, kar ni zamenjti z volitvami v trgovsko-obrtno zbornico. Četudi niso te volitve tako velikanskega pomena, kot druge, vendar je dolžnost vseh narodno-naprednih obrtnikov in trgovcev, da se jih udeleže in to tembolj, ker so postavili svoje kandidate tudi Nemci in klerikalci. Sramota bi bila za naše obrtnike in trgovce, ako bi vsled malobrižnosti jutri zmagali nasprotniki. Volitev se mora udeležiti vsak moški volilec osebno. Zenske lahko dajo pooblastilo. Kandi-datje so razvidni jz današnje številke našega lista. Tajništvo narodnonapredne stranke (Wol-ova ulica. Dolenčeva hiša) pa bo jutri od 8. do 12. ure odprto, kjer lahko vsakdo dobi potrebne informacije. Tudi je v tajništvu dobiti pooblastilo za ženske. Na delo torej slovenski trgovci in obrtniki! Agitirajte in pojdite jutri vsi zanesljivo na volišče!
Krasen shod narodno-napredne stranke v Cerknici. Včeraj popoldne se je vršil v Cerknici pri Žumru krasno uspeli shod, ki ga^ je sklicalo narodno-napredno politično društvo za cerkniški sodni okraj. Shodu je predsedoval društveni predsednik g. Meden. Prvi govornik državni poslanec dr. Vladimir Ravnihar je obrazložil pomen boja, ki ga bijejo naprednjaki napram lažnjivemu in nasilnemu klerikalizmu.
Na raznih vzgledih je pojasnjeval škodljivost in neodkritosrčnost klerikalne politike, ki zlorabljajoč vero dela zase, le kupčije in profite. Govornik se peča tudi z razveljavljenjem de-želno-zborskih mandatov poslanca Ribnikarja in Reisnerja. Viharno odobravanje je sledilo njegovim lepim izvajanjem. Drugi govornik g. Adolf Ribnikar se je pečal s politiko in delom klerikalcev v državnem zboru, v deželnem odboru, deželnem zboru in po občinah. Dokazal je na raznih slučajih, da je klerikalna politika protiljudska, protikmetska in da zasleduje le to misel, da bi končno farovži spravili vse stanove in vse ljudi pod svoj podplat. Z zanimanjem in navdušenjem so sledili navzoči kmetje, katerih je bilo nad 150, dveurnim izvajanjem obeh govornikov. Razšli so se s trdno obljubo, da se mora zadušiti tudi pri nas kužna bolezen klerikalizma. Pri jutrajšnjib občinskih volitvah bodo v Cirknici še farovški zmagali, a daleč ni obračun, ki mora priti za nasilno stranko ljudskih sleparjev celi deželi.
Lauter ruje proti mestnemu magistratu. Lavter je izdal »Spomenico o preosnovi mestno-policijskega urada« v kateri ruje na prav drzen način proti mestnemu magistratu. Zahteva popolno ločitev mestnega policijskega oddelka od mestnega magistrata in ustanovitev samostojnega »mestno policijskega urada, ki stoji neposredno in edinole pod županom brez vsake druge aprobacijske instance z lastnim zapisnikom in tako registraturo. Reyizijo policijskih spisov naj bi vršil župan sam in le v toliko, v kolikor si jo je sam pridržal, ali v kolikor to Izprevidi policijski načelnik v kočljivih zadevah. Vse čistopise in sploh vse izgotpvitve policijskega urada naj podpisuje policijski načelnik. Lavter pravi, da bo občinstvo gledalo potem na mestno policijo »z drugimi očmi in c. kr. deželno predsedstvo ne bode imelo imelo več povoda, toliko pečati se z mestno policijsko u-pravo odnosno vanjo posegati. Lavter pravi sicer da ima policija veliko važnost za mestno občino, ker če ima občina policijo, ima tudi moč; a loči se lahko tudi vsak trenotek od nje. Lavterjeva spomenica je res interesantna. Čudno se nam zdi, da ni zapisal Lavter vanjo, da bo župan njemu podrejen in da bo tudi občina v bodoče stala pod komando Johanna Lavterja. Nam se zdi, da bi bilo najboljše, če bi se Lavter sam odločil od občine in od poli -. ije. Potem šele bi ljudje gledali policijo »z dri. gimi očmi.« Sicer pa ni Lavterjeva spomenica ničesar drugega, kot dokaz že večletnega njegovega rovanja proti mestni občini ljubljanski. Povsed drugod bi kratkomalo spodili uradnika, ki bi proti svoji občini in njenim avtono-mijskim pravicam tako ravnal, kot si upa 'n
drzne Lavter.
Kake pojme ima Lavter o nalogah policije. Odkar je postal v Ljubljani Lavter sei mestne policije, se je upeljal v ta urad naostud-nejši birokratizem. Mesto, da bi se celo poslovanje napravilo bolj priprosto. se ga od dne do dne bolj komplicira. Mestna straža patrulira po krajih, kjer je policijska služba cisto nepotrebna in kjer dela straža na mestne stroske le štafažo. Čudno potem ni, da kradejo po mestu že cele mesece tatinske družbe nemoteno m prav nič se ne čudimo, če Lavter količkaj prebrisanega tatu sploh ne izsledi. Vidimo pa na drugi strani da se hoče mestno policijsko stražo uporabiti v šikano Hudij. Znano je, da je dal Lavter ukaz, da mora vseh straž napraviti vsak služben dan najmanj dve ovadbi in naj stori v dosego tega cilja kar hoče. Znano je, kako nepotrebne in odveč so policijske intervencije pri raznih priredbah, ki pa poleg tega še občinstvo neprimerno visoko obremenjujejo s prlstojbami. Samo en dokaz. Leta in leta je v splošno zadovoljnost »Akademija« prirejala predavanja v Mestnem domu s skioptičnimi slikami. Lavter je upeljal pristojbino nad 7 K, kar je za enkratno brezplačno poučno predavanje velikanski izdatek. Vse zgleda tako, kaKor da bi se hotelo uveljaviti načelo, da so vsi ljudje v Ljubljani samo radi Lavterja in njegove policije. Ravnokar je bila straža P?,01”®26.1!3 20 mož, sedaj zahteva zopet novih 20. Mesto inanj nepotrebnega dela, od dne do dne večji
birokratizem samo, da bo še več straže treba. Lavter pa hoče imeti še posebnega reprezentanta mestne policije, ki naj bi imel stik z »najvišjimi sloji občinstva«, ki naj bi imel obravnavati »naj delikatnejše in najbolj tajne zadeve« itd. Lavter bi na vsak način rad izpremenll Ljubljano v policijsko mesto. Terorizmu, ki ga čutimo iz deželnega dvorca iri deželno-vladne palače naj bi se pridružila še Lavterjeva strahovlada. Kar je Jagow za Berlin, hoče biti Lavter za Ljubljano. Baje ima Lavter za izpeljavo svojega načrta že obljubljeno podporo od Štejeta.
Občni zbor društva Sokol II. v Ljubljani
se je vršil včeraj v prostorih br. Kavčiča ob izvanredno številni udeležbi. Otvoril je zborovanje društveni starosta br. Fran Kavčič, nakar je podal tajniško poročilo br. Zajc. Društvo je štelo v preteklem letu 168 rednih in 1 ustanovnega člana ter se je udeležilo uspešno vseh letošnjih sokolskih prireditev; zlasti pohvalno je omeniti uspehov, ki jih je doseglo društvo na župni prireditvi župe Ljubljana 1. — Blagajniško poročilo br. Fr. Marna izkazuje nenavadno razveseljiv zaključek. Blagajniškega prebitka je nad 1000 K in ima društvo po bilanci čistega premoženja nad 2000 K. — Pri volitvah so se nato volili z vsklikom v odbor naslednji bratje: za starosto br. dr. Oton Fettich-Frankheiiu, za podstarosto br.Miklavc, za načelnika br. Kocjan, za odbornike pa br.Marn, br. Kovačič, br. Valjavec, br. Snoj. br. Gabršek in br. švagelj; namestniki so bratje Vertl, Kumer in Buh; pregledovalci računov pa bratje Bergant, Kavčič in Franzi star. — Nato so se izvršile še volitve delegatov za občni zbor S. S. Z. in S. Zupe Ljubljana I.. nakar je po-zdavil br. dr. Pestotnik občni zbor z vznešeni-mi besedami imenom S. Zupe Ljubljana I. in Sokola I., povdarjajoč, naj društvo neustrašeno nadaljuje svojo pot, ne glede na to, da mu načelni protivniki Sokolstva zaenkrat napravljajo hude zapreke s tem, da so društvo vrgli iz dosedanje telovadnice. — Rešile so se potem še nekatere notranje društvene zadeve, nakar je starosta br. dr. Fettich-Frankheim zaključil lepo uspelo zborovanje.
Drugi literarni setanek bo danes (v ponedeljek) zvečer ob 6. (šesti) uri v Matici Slovenski. Referirala bosta poleg drugih gg. Fr. Kobal in Cr. Zalar.
Društvo »Pravnik« ima danes svojo redno glavno skupščino. Začetek ob 8. uri zvečer v Narodnem domu. Pred tem zborovanjem bo istotam ob 7. uri predaval c. kr. okr. sodnik dr. Mohorič »o pravem značaju dostavitve plačilne prepovedi dolžnikovemu, dolžniku po S 294. izvrš. reda.«
Društvo zdravnikov na Kranjskem je imelo dne 26. t. m. svoj letošnji redni občni zbor, na katerem se je dosedanji društveni odbor iznova izvolil. Med najvažnejše sklepe društva spada, da izda v spomin svoje 501etnice, ki se vrši prve dni meseca maja t. I.. poljudno spisano knjigo o higijeni in prvi pomoči za vse stroke medicinske vede in da se oficijelno udeleži I. vseslovanskega kongresa za ljudsko zdravje, ki bo koncem maja zboroval v Peterburgu.
Tujci v Ljubljani. Dne 27. prosinca: A. Krenner, tovarnar, Škofja Loka. — Carič, farmacevt, Novo mesto. —• Rohrmann, ravnatelj, Grm. — Mulley, posestnik, Vrhnika. — M. Gassner, tovarnar, Tržič.— Krušič, posestnica, Bled. — Hugon vitez Fraenzel-Vesteneck, u-lanski poročnik. Stara Loka. — Kavčič, uradnik, Gorica. Dolinar, posestnik, Radeče. — Dr. M. Gorjanec, profesor. Novo mesto. — F. Le-nard s soprogo, Sevnica. Dr. Franjo Kalan, c. kr. sodnik, Ribnica. — Dr. Janko Travnik, odvetnik, Trst. — Dr. Ivo Orlič s soprogo. Opatija. — Mirko Bothe, trgovec, Zagreb. — H. Goriany, grajščak, Ruperčvrh. — Baron Schon-berger, vladni svetnik, Kočevje. — A. Schuh s soprogo, višji nadzornik, Dunaj. — A. Sutej, trgovec, Zagreb. — Dr. Adrijan ^Zupančič, odvetniški’ kandidat, Litija. — Iv. Štravs, ravnatelj, Idrija. Josip in Fran Brecelj, stavb, podjetnika. Št. Vid pri Vipavi. — Fr. Žnidaršič, posestnik, Strmec. — Nikola Zivkovič, Čovičpo-ije. — Zevnik, Zupanič, posest. Griblje. — Jakša posestnik, Semič.
Znamenje časa. Iz Zagreba prihajajo tamo-šnji listi vsi beli, ravno tako kakor v najhujšem boju Raucha in Tomašiča proti opozicio-tialnemu časopisju, kar znači pač veliko naklonjenosti novega bana napram časopisju, o katerem je govoril na Dunaju. Ko je novi ban prišel prvi dan v Zagreb je pustil zapleniti sebi v pozdrav kar tri tamošnje tri dnevnike! Posebno pa si je vzel na muho glasilo naprednjakov »Pokret« katerega zadnja številka je konfisci-rana na nič manj nego štirih mestih. Nič boljše se ne godi tudi drugim časopisom.
Neprostovoljna vožnja. Pred neko gostilno v Zagrebu sta se radi policijskih predpisov sprla nek fijaker in policijski stražnik. Ker je postal fijaker precej hud, mu stražnik napove aretacijo. Izvošček je bil takoj pripravljen, da gre na policijo, zahteval je samo, da ga stražnik popelje tja, stražnik pa je hotel, da ga pelje fijaker na stražnico. Dolgo časa sta se prerekala, kdo naj bo v tem slučaju voznik, kdo pa potnik. No fijakerju se je nazadnje zdelo ze vse skupaj preneumno, sede lepo na kozla in hoče odpeljati. Stražnik je menil, da se je aretova-nec udal njegovi zahtevi, da ga popelje na stražnico, sedel je v voz, a v tem trenutku pa zene zviti fijakar hajd po celem mestu, proti Savi v naivečjem diru na zagrebško polje. Stražnik v kočiji je kričal, a fijaker se ni zmenil zanj, vozil je naprej, bila sta že kake dve uri zunaj mesta ko izvošček ustavi, policaj skoči iz voza, a fijaker zopet nadrvi konje, stražnik za vozom, a ta mu kmalu izgine izpred oči na zaprašeni cesti. In tako je imel ubogi in vestni stražnik čast, da jo je stopal skoro štiri ure nazaj peš v mesto in še to brez aretovanca.
Kinematograf Ideal. Danes zadnji dan zanimivega sporeda s žaloigro »Denar«, v koji ie gospa Sily Berk prav izvrstna. — Jutri Ziv-ljensko veselje s znamenito plesalko M. Poia-ire. — Pripravlajo se vojni posnetki iz Tripolisa »1 in pol ure vojske«. — Od sobote naprej
zdrvo in dobro razvito — imelo je pa štiri roke in štiri noge. Malo Virginijo — tako se imenuje — je prinesla na kliniko njena mati v svrho operacije.
Koruza in krompir sta sedaj pri Slovencih med glavnimi polskimi pridelki. Toda to še ni tako dolgo. O koruzi pravi zgodovnsko poročilo iz leta 1680., da so jo sadili le prav malo po vrtili in bolj kot zanimiv okrasek za vrt, kakor za hrano. Krompir je bil še leta 1730. le gospodarska jed n veliko je krajev, kjer ga do preteklega stoletja niso niti marali. Kaj bi neki sedaj počeli, ako ne bi imel nič krompirja ne v svinjskem koritu, ne v skledi bogataša ali siromaka!? O tobaku imamo iz leta 1478. poročilo, da je poslal neki plemitaš iz Češkega tobakovo seme in listje, ki ga je sam pridelal, volilnemu knezu Avgustu Saksonskemu. Pridejal je tudi recept za uporabo. Sedaj pa bi trebalo že prav ostrega »recepta«, da bi se uporaba tobaka posebno pr mladini zmanjšala.
Ker je bila sinoči telefonska zveza z Dunajem pretrgana, nismo dobili od tam najnovejših telefonskih poročil.
Odgovorni urednik Radivoj Korene.
Last in tisk »Učiteljske tiskarne«.
Mali oglasi.
Beseda 5 vinarjev. Najinsu-jSI znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem je priložiti znamko ‘JO vinarjev. — Pri malih oglasih ni ni« popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. nrl zvefer.
Učenke in šivilje se sprejme za žensko krojaštvo. Kje, pove, »Prva anončna pisarna«.
Pohištvo za ženine in neveste prodaja po jako ugodnih cenah Simon Praprotnik, Jenkova ulica št. 7., Ljubljana.  _________
„DAN“ se prodaja
v Ijubljani v sledečih tobakarnah:
SITAR, Florjanska ulica. BLAZNIK, Stari trg. NAGODE, Mestni trg.
KANC, Sv. Petra cesta.
TREO, Sv. Petra cesta. KUŠAR, Sv. Petra cesta. PODBOJ, Sv. Petra cesta. ELSNER, Kopitarjeva ulica. BIZJAK, Bohoričeva ulica REMŽGAR, Zelena jama. SVETEK, Zaloška cesta. JAMŠEK, Tržaška cesta. JEZERŠEK, Zaloška cesta. LIKAR, Glince.
STRKOVIC, Dunajska cesta. ŠTRAVS, Škoija ulica.
DAM44
se prodaja po vseh i-Lr-ta. 1 “	tobakarnah po 6 vin.
anoncna pisarna
v Ljubljani
Frančiškanska ulica št. 8
sprejema vsakovrstne oglase za
„DAN“
kakor tudi za vse druge liste in koledarje.
Na cenejše in tudi najuspešnejše
inseriranje!
Na željo pride zastopnik na dom.
Slovenci, trgovei in obrtniki, poslužujte se v vseh sinoncnih zadevah samo ,.Prve anončne pisarne" v Ljubljani ki vas točno in najku-lantneje postreže! Anonsirajte v „Danu“!
■ ■■■■
Prva
^0^
'FkSS' Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani.	"
Stritarjeva ulica štev. 2, (lastna hiša)
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih
11»
411 o
2 o
— 36 —
trajajo večerne predstave ob delavnikih od 7. ■do 8. in pol, od Sin pol do 10. ure, ob nedeljah •od 6. do 7. in pol, od 7. in pol do 9,. od 9. do 10. in pol. Daljši spored, cene kakor dosedaj.
PROSVETA.
Slovensko deželno gledališče.
Ivan Cankar: Lepa Vida. Z novim delom se je predstavil Ivan Cankar Slovencem, novo delo je izšlo v Schwentnerjevi založbi, igralo se je kot premijera na ljubljanskem odru, a kdor pozna Cankarja, onega Cankarja, ki je prehodil pot od »Erotike« pa do »Krpanove kobile«, od »Hiše Marije Pomočnice« pa do doline »Šent Florijanske«, ta ne najde v »Lepi Vidi« nič novega mnogokrat je vse to povedal z istimi besedami v isti obliki. Cankarjeva »Lepa Vida« je skupina simbolov, simbola brez življenja, ki jih zastopajo in poglabljajo ljudje, ki niso ljudje. Tudi Maeterlink postavi na oder simbole, a njegovi simboli so poosebljeni v ljudeh, ki ne filozofirajo samo, ampak tudi žive! A življenja,dejana Cankerjevo delo nima, zato pa tudi ni drama, ampak nežna, sentimentalna lirska pesem. Lepa Vida se vrača iz življenja med za-duhle stene, našel jo je Dioniz, in vrnil umirajočemu bratu, ki jo je videl le še na svoji smrtni postelji, da jo prepusti drugim, mladim ... To je ideja Cankarjevega dela, ki ga je obdelal s svojim gladkim pesniškim zanosom, kako pa je našlo pot na oder ostane nerazrešeno vprašanje. — Delo se je uprizorilo na ljubljanskem odru z vso skrbnostjo, dasi smo pogrešali v zadnjem dejanju točnosti 111 onih scenioriih pripomočkov, ki bi prinesli v delo pravo čustvovanje. Prvi pa je bil v svoji ulogi g. Šimaček, ki se je uživel v celo razpoloženje tega speva hrepenenja, ki jc s slednjo besedo in kretnjo izražal vse 0110, česar bi si želel in si je nekdaj želel, a dosegel ni ničesar. Gdč. Wintrova je preveč upoštevala ono otroško naivnost, ki jo sicer predpisuje pisatelj, zato njena figura ni v polin meri predstavljala vseh onih želja in hrepenenj, ki živi v njih. Gosp. Nučič je bil Kot Dolinar navaden zemljan, ki išče v Vidi samo zadovoljenje svojih teženj, a ko jih ne najde, pade v naročje drugi s hrepenečim kli-com po odhajajoči. Ga. Šetrilova je pogodila Mileno kar najtočnejše, znala je izvabiti njenemu veselju in njeni ljubezni pravih in odkritosrčnih tonov. G. Skrbinšek pa ni spadal v 0-kvir in vsebino te pesmi hrepenenja. Zlasti nesrečen je bil v zadnjem dejanju, ko je izgubil popolno oblast nad svojim glasom, ko mu ni znal podati nobene medulacije, ko je umirajoč tako glasno in mučno prepeval. Svojega nastopa v sanjah pa ni razumel, ali pa ni znal podati 'onega nadnaravnega čustvovanja, ki sta ga tako dovršeno izražala g. Šimaček in Danilo, katerih zadnji je podal v ulogi starega Damjana dovršen tip, izrazit in originalen v značaju, karakteristiki in razumevanju. G. Verovšek je govoril edine vsakdanje besede v delu trezno in premišljeno in znal oživeti ono nasprotje med sanjavostjo v sambolih in realnim življenjem, e-dino v maski je bil z ozirom na tekst prestar. V ulogi Dioniza se je jako spretno vpeljal g. Štrukelj, ki mu sicer manjka rutine in zlasti čiste vokalizacije v govoru, a je sicer popolnoma spadal v celotni okvir, g. Drenovec je čustveno deklamiral verze o čuda tvorni roži. Gledališče je bilo dobro obiskano, dijaško stojišče je prirejalo pisatelju viharne ovacije, a sicer je bil utis predstave precej negotov in hladen.
Onidam.
Iz pisarne slovenskega gledališča. Jutri, v torek se poje drugič za par- abonente vesela' in velezabavna Weisova opereta »Revizor«, ki po svoji glasbeni in vsebinski vrednosti dale-ko nadkriljuje dunajske najnovejše operetne fa-brikante. — V četrtek, dne 1. febr.že ob 7. zvečer prvič za nepar-abonente drama Cankarja dramska pesnitev »Lepa Vida«. Opozarjamo na to predstavo tudi goste z dežele, ki se udeleže po predstavi plesa društva »Merkur«. — V petek pop. ob 3. ljudska predstava Morrejeve drame »Revček Andrejček«, v soboto prvič Hermanna Bahra izborna veseloigra »Koncert«, v nedeljo pop. ob 3. ljudska predstava Jurčič-Govekarjeve drame »Deseti brat«. — V kratkem se uprizori V. Parmova opereta »Caričine amaconke«. — Opera »Rusalka« je naštudirana, a gdč. Mar. Peršlova gostuje v Poznanju ter more priti šele spočetka februarja v Ljubljano.
RAZNO.
Ponarejale! denarja v Trstu. Policija je te dni preiskala stanovanje nekega Lutmana, ki je delal pri kmnoseku Ivanu Skaberju, ki je bil aretiran, ker je osumljen skrunitve in tatvine v grobnici Tenello, ter našla tam luknjo, iz katere so potegnili razno orodje za kovanje denarja. Kovali so 5 kronske komade in komade 20 stotink. Nakovanih so našli 37 komadov 5 kron. Ponarejeni so dobro. Aretiranih je radi tega že več oseb.
Vojašnica zletela v zrak. V državi Eku-ador v Guayaquita je eksplodirala v vojašnici zaloga streliva. Vojšnica je zletela v zrak. 60 vojakov je mrtvih.	.	.
Velika tatvina v vlaku. V vlaku iz Torina v Milan je bilo ukradeno nekemu zlatarju iz Milana dragocenosti za 400.000 lir. V Sisku so aretirali te dni nekega Z. Solaino iz laškega iVidma, ker je na sumu, da bi bil v zvezi s to tatvino.
Dva advokata in samega sebe je ustrelil v Marsilji vinski trgovec Veran. Ker ni plačal neke tirjatve. so garubili. Prosil je odloga, češ, da ima posestvo, da bo plačal. Prošnja je bila odbita. Ko so mu prodajali razno blago, je zagrabil za revolver in ustrelil na advokata Jo-uneta in Beissierja, potem nase. Vse tri so odnesli umirajoče s pozorišča.
Dete s štirimi rokami in štirimi nogami. Na kliniki dr. Hopknsa v Baltimore je bilo pred kratkim razstavljeno 13mesečno dete, ki je bilo
smrt na pragu te rane!... Vendar res toraj! Na sledu sem velikemu odkritju!... In s krvjo mrtvega otroka, ki bo mešana s krvjo treh živih...
Ustvil se je žareč ponosa...
Ne da bi se dalje brigal za Lavro, je li živa ali mrtva, se je izgubil, kakor duh.
Naslonjena na zid, kakor jo je pustil Sai-tano. je vstala Lavra sama.
Prsa so se ritmično dvigala in padala. Kri ni tekla več iz rane. Srce je bilo... srce, ki je Bois Redon oznanil za mrtvo ...
Mrtva je živela ...
Medtem se je Hardy boril na ulici, umaknil se, odbijal, razdajal udarce z mečem, umikal se znova, potiskan od senc, ki so ga oklepale od vseh strani, in bil potisnjen k Seni, k Mestu... k hiši groze, kjer so živi trije pričakovali, privezani na klopi mrtvega otroka! Brez poškodbe je bil, brez praske. Sprevidel je. da ga hranijo. Zakaj? Čemu? Saj jih je vendar že ranil pet ali šest! Kaj nameravajo? Čemu ga hočejo pritisniti ob steno? Omagoval je. Odjenjeval je. Strašljive misli so se ga polastile. Občutil je, da ga čaka hujša nevarnost kaor smrt. Kaj? Kaka nevarnost?
— Raje poginem! je kriknil in se vrgel poslednjič na mrke pošasti.
Raje ko kaj? Ni vedel. Pa zagnal se je v smrt — da uide neznanemu in v tem trenutku se je sesedel, zadet od udarca na lobanjo.
— 33 —
Vrata kapele so se hrupno odprla in plemič Hardy de Passavant se je pognal naprej, z obleko v neredu in z bodalom v pesti. Izabela je ustavila s kraljevsko gesto oborožence na pragu, ki jim je Hardy ravnokar ušel in ki so ga zasledovali.
— Tisoč hudičev! — je vpil stražni kapitan oddaleč . — Klavdij in Lancelot, oba ležita s preparanimi trebuhi. Kak vrag! Kaki kremplji!
— Gospa! — je hropel Ivan Neustrašeni, — nova priča. Treba je ...
— Ne bo prišel daleč! — je rekel, čudeč ic Bois Redon.
— Mir! — je zaklicala Izabela Neversu. — Prišel bo do mesta — je šepnila Bois Re-f onu , — do ulice Ause Fčnes, tja odkoder ravnokar prihajamo. Pazi, Boi 5 Redon.
Hardv je irrp‘.*tal obseden od pošastnega strahu, ki ga je davil pir hipov. Končno je kriknil:
— Kaj delate tu? Kdo ste? Tolovaji? Govorite nočni razbojniki! Kje je Roselys? Kaj ste storili z Roselys? Pri moji duši, pri nebesih izplačam vam to! Hardy! Hardy! Passavant le Hardy!
Četudi yje imel skoro petnajst let, je bil še otrok. Doba je bila čudežna. V bitki pri Poi-tiers se je najstarejši sin Ivana Dobrega, zoperstavil angleški trupi, ki ga je zajela in branil ranjenega očeta... in bil je še otrok. Če zgodovina zabeležuje to dogodbo, zakaj bi mi ne 0-hranili divje hrabrosti tega drugega otroka v trajnem spominu: Hardy se je bil vrgel na Ivana Neustrašnega in Bis Redona...
Hiša Saint-Pol.	9
r
Zaradi	inventure
Angleško skladišče oblek
Ljubljana,	Mesin
vso izgotovljeno	obleko
ter konfekcijo za dame in deklice pod globoko reducirano ceno.	o. Berna tovič.
Izdelki solidni.
N*  ?rJ~
KA'..! *i<« •	|
'v!
:yr~" ~'h**.* I
lira T! r -■!pUi
ŠšMf&srigffc,
Zaloga pohištva in tapetniškega blaga
Fr. Kapus, Ljubljana
Marije Terezije cesta štev. 11. .’. Kolizej.
Velika izbira vsakovrstnega poh’štva za spalne, jedilne In gosposke sobe Divane, otomane, žimnice, modroce iz merske trave, zmednice na peresih, :::	podobe, zrcala, otročje vozičke itd. :::
Sprejemajo se tudi opreme hotelov.
Zmerne cene.
S
Učiteljska tiskarna v Ljubljani ima v zalogi in priporoča sledeče: gg
Jan Lcgova knjižnica; Rape: Dane. Cena 1 K. Slapšak: Turki pii Sv. Tilnu, Rustrovana knjiga. Ceoa 1 20 K.		M. Gregorič: Otroški oder, gled. igre za mladino. 1*50 K.	Štupar: 0 prvinah in spojinah, ilusirov. Cena 1-50 K.	Brunet: Telovadba, | Cena 4 K.	Mešiček: Beležke Iz | lizike in kemije. j Cena 40 v in.
Marolt: Zgodo-vinske ni ne s i-ke. Cena 2 K.	Vizitke	Engelbert Gangs: Beli rojaki. Cena vezani knjigi K 3-—, broširani K 260.	Kuverte s firmo	Kuj izide zopet ' •	Trgovske račune 	 .
Knjižnica Učiteljskega konvikta: Julčka Miš jakovega zbrani spisi I., II. in III. zvezek. Cena it 1:50 K. — Rape: Mladini. Cena 1*50 K. — Gangl: Zbrani spisi. I. zvezek. Cena 1*50 K.			i Adamič: Slava Cesarju! Spevoigra za i mladino. Cena 3 K. — Besedilo k Adamičevi spevoigri. Cena 10 vin.		Mirovnikove narodne pesmi. I. in II. zvezek. Cena a 20 vin.
Bretl: Kako si o-liraninio zobe. Cena 20 vin.	Vse predpisane in potrebne šolske tiskovine.	Razni napisi na lepenkah za šole.	i Novo! Popravljalna znamenja na tabelah.	Tabela o pravilnem mešanju umetnih gnojil.	Vse tiskovine za knjižnice.
Uradne tiskovine za županstva.	Vse najnovejše tiskovine za o-hrtno - nadalje- 1 valne šole.	Stereotipija *	Litografija	Muzikalije	Založba knjig
V ..Učiteljski tiskarni66 se tiskajo: Slovenski Rranik, Dan, Učiteljski Tovariš, Slovenski llustrovani Tednik, Rudar, Domače ognjišče, Zvooček, Uopotnik,
Ufaša Rodočnost, Gasilec, Zarja, Tebačni delavec.
L
1
—	34 —
Kraljica pa je že dala ukaze Bois Redonu in jih zaključila z besedo od Saitana:
— F5azi, brez kaplje krvi se mora izvršiti.
Venem skoku je bil Hardy na mizi, ki se je
prevrnila.
Zenitbene listine so se razletele po tleh: Ivan Neustrašeni je tresoč se pobral pergamente ...
— Proč od tu, razbojniki, izgubite se, je kričal Hardy.
Levičev krempelj se je dvignil... V istem hipu pa je bil že obkoljen, obdan, zrinjen iz kapele v dvorano potnikov, odtod v častno dvorano in dalje na dvorišče, na ulico ...
Izabela je pogledala žensko, ki je pravkar vstopila:
Delaj, Gerande. Podvizaj se!
Zenski bravo s trdo pestjo se je odstranil. Štirje stražniki so ji sledili. Nenadoma pa so se zaslišali obupni kriki male deklice:
— Hardy! Na pomoč, Hardy!
Odnašali so Roselys!
Kraljica je poslušala te otroške klice; nato je zavladalo tiho. Obrnila se je k Ivanu Nevstrašnemu in videla, kako sežiga pergamente, zvite v kepo na plamenu sveče ... Ženitbene listine! ...
— Končano! je rekel. Ničesar več se nimam bati.
Mraz ga je spreletel in zdelo se mu je, da ni popolnoma gotov konca ...
— Pojdimo, je rekla kraljica.
Spremljana od stražneea kapitana in ljudi j, od katerih sta dva nosila baklje, je zapu-
— 35 —
stila hišo, obračajoč se od purperne mlake, ki se je širila po tleh.
Saitano je prežal v skrivališču. Ko je izstopila kraljica, je pristopil. Prvi njegov pogled je padel na roke gardnega kapitana; drugi na roke Ivana Nevstrašnega. Videl jih je rdeče in se posmehnil.
— Gospa, je rekel, zmota... oh. popraviti se da, gotovo...
— Storjeno je! je spregovorila kraljica ponosno.
— Ali je oseba vendar pila? je vprašal hlastajoče.
— Da! Zmoto vam odpuščam. Kar paste obljubili'...
— Mrtvo dete, gospa! Dajte mi mrtvo dete! Za drugo poskrbim!
— Nesejo ga že k vam! je rezko odgovorila kraljica.
Odstranila se je v spremstvu cele trope, v svetlobi bakelj, usodna, strašna.
— Otrok, ki je bežal mimo, preganjan; zdelo se mi je. je mislil Saitanov. Dobro za nekaj hipov...
Vstopil je v hišo, in stekel na slepo v kapelo. iz katere je skozi okno prodirala luč. Dospel je vanjo, splazil se dalje in takoj ugledal mrliča. Urno in tiho je pokleknil, privzdignil telo, naslonil je na zid, položil roko na srce, kakor je bil to storil Bois Redon.
Smehljaj neizrekljivega triumfa je raztegnil njegove ustnice. Blebetal je:
— Poizkušnja se je obnesla. Mislijo, da je mrtva. Prepričevali so se s tem ... da... pa ona je pila! Pila je mojo pijačo, ki je ustavila
„DAN“ se prodaja
v Ljubljani v sledečih tobakarnah:
JUŽNI KOLODVOR, na peronu. DRŽAVNI KOLODVOR.
BLAZ, Dunajska cesta.
SEVER, Krakovski nasip. PICHLER, Kongresni trg. ČEŠARK, Šelenburgova ulica. DOLENC, Prešernova ulica. FUCHS, Marije Terezije cesta. MRZLIKAR, Sodna ulica. ŠUBIC, Miklošičeva cesta. ZUPANČIČ, Kolodvorska ulica. PIRNAT, Kolodvorska ulica. ŠENK, Resljeva cesta.
KOTNIK, Šiška.
TIVOLI, na žel.prel.pri Nar. domu. KOŠIR, Hilšerjeva ulica. STIENE, Valvazorjev trg. SUŠNIK, Rimska cesta. UŠENIČNIK, Židovska ulica. KLEINSTFIN, Jurčičev trg. KRIŽAJ, Sp. Šiška.
WISIAK, Gosposka ulica. KUŠTRIN, Breg.
TENENTE, Gradaška ulica. VELKAVRH, Sv. Jakoba trg