NO. 86
francoski komunisti te hočejo vežbafi za henja i De fe!!«
niegovemu predlogu za Posebna pooblastila ne bodo samo v skupščini, am-^Pak tudi na javnih shodih.
■	n --’»v--	---
-^ARIZ, Fr. — Kdor je ogle-,0val De Gaulla na Adenauer-,ein pogrebu, je hitro ugoto-VN, da je mož slabe volje. Da ni Srtlel biti veselega obraza, se ra-|Urtle, na drugi strani pa general
ni navajen, da bi na obra-kazal svoja čustva. Slabe vo-6 oi bil radi navzočnosti pred-Sednika Johnsona, na kar bi kdo akko mislil na prvi pogled. Ge-®rala so najbrže motile druge r,:)i> ki mu jih pripravljajo Jegovi domači “Anglosaksonci”, ^anireč politična opozicija, ki jo a kulisami vodijo komunisti, general je namreč sklenil, da
bo 'pustil nadlegovati od ^njega parlamenta, kjer nje-ya stranka nima nobene prave v Clrie več. Zato je napravil na-, da bi 6 mesecev vladal brez ivnega sodelovanja s parla-
ti T/01* s Predsedniškimi dekre-^Noče po tej poti izvesti neka-^ 6 socijalne, gospodarske in ‘ °svetne reforme. Vsekakor mu
UlgERiSM Domovi ima
~	_ AM€WCAN IN 8MWT	*
SN UJ«3riJAo« ONI!?	National and International Circulation	MORNING N€WSPAf»3l
n Tn/T?! A “NTTl /''VTJTr\ ?T'TTT?CT\ A tr	/r a v r t r\nn
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO. TUESDAY MORNING, MAY 2, 1967
SLOVCNIAN MORNING N€W$PAP@I
ŠTEV. LXV — VOL. LXV
Novi grobovi
Philip Koller
Včeraj je nenadno umrl na svojem domu na 1520 E. 49 St. po dveh tednih bolehanja 65 let stari Philip Koller, rojen v Novem Sadu v Jugoslaviji, odkoder je prišel v Ameriko 1. 1918. Zaposlen je bil pri Enamel Products Co. Zapustil je ženo Ruth, roj. O’Brien, otroke Mrs. Robert Callow, Philipa, Mrs. William Sherman, Mrs. Antonio Persic in Kennetha, 9 vnukov in vnukinj ter sestro Catherine (Toronto, Can.). Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na E. 62 St. jutri, v sredo, ob desetih na Kalvarijo.
Indira Gandhi prosi za podporo stradajočim
^ ffiora parlament dati potreb-0 Načelno pooblastilo, la ak°nski predlog o tem poob-^ du bo 17. maja pred parla-fajfttorn, dan preje ga pa gene-, damerava obrazložiti na ti-*°vni
j^S° PD volji, da bi ga pri tem di pri miru. Nameravajo ne Pak° drePrečiti zakon sam, am-n 0rganizirati tudi zunaj par-Do Gn*a deželi celo vrsto de-dstraejj in protestov proti tej ^derai0Vj nakani. PIrbtenica bj]° 'stnega gibanja naj bi pa ^ delavski sindikati.
^di maja bo torej v Franciji živ].adal° razburkano politično raz'|enie! vendar mislijo, da do ši0^”yyta parlamenta ne bo pri-^ ^orriunisti se bodo varova-
b,’ a di generala tako hudo razklali,
tfig
ht.
da bi razpustil parla-General bo torej dobil
- — -------
b0 P0°blastilni zakon, toda ne kip PrePrečiti komunistič-inu Ve^b proti njegovemu reži
a° išče svojo himno!
hajsk^NlBUS, O. — Naša o-hohj]91 država ima marsikaj v hrecj guverner Rhodes je kote i °dkril celo prirodne le-kazi] a! stoletja ni nihče o-^dria i .an^a pa naši državi u-dilg ^rrina. Na to se je spom-0dbor°* a^ska legislatura, njen s°delovanje med drža-k0sehe ° za *a mesec objavil Rjavit razPis! ki lahko nanj Sedilu Lide^e ° me^0diji in be-Prv' J na^ bimna ima. uia-te^ma se bo vršila 9. in vkornla v Golumbusu. Organi-ve dad	da imajo na zalogi
9 držav besedil in skladb. Na-2^adčua^ ^0sta^a torei tudi mu-
Vremensh
!z slov. naselbin
OAKLAND. Calif. — Pretek lo nedeljo, 30. aprila, sta po zahvalni sv. maši praznovala g. Janez in ga. Pavla Makuc v krogu družine 25-letnico svoje poroke. Sta zvesta naročnika Ameriške Domovine in drugega slovenekega tiska. Čestitamo in jima želimo še mnogo zadovoljnih in zdravih let!
Oobišek mm manjši, feda iigledi rožnati!
. NEV/ YORK, N.Y. — V poročilu za prve tri mesece leta 1967 pravi General Motors, da je letos zaslužila 34% manj kot v istem času lani, le 390 milijonov namesto 594, toda to jo ne moti prehudo, ker vidi pred seboj rdžnato dobo naraščajoče prodaje avtomobilov in naraščajočega dobička.
Poročilo trdi, da je narodno gospodarstvo v bistvu zdravo in trdno, da imajo ljudje dosti denarja, pa tudi več zaupanja v bodočnost, kot so ga imeli v začetku leta, ko je bilo toliko govora o možnosti gospodarskega zastoja in je k vsemu temu tlačila ljudi še huda zima.
V aprilu se je avtomobilski trg že močno razgibal in prodanih je bilo celo več avtomobilov kot v istem času lani.
Milijoni ljudi, mož, žena in o-trok, stradajo v indijskih državah Bihar in Uttar Prad'esh. Njihova stiska je vsak dan večja.
NEW DELHI, Ind. — Predsednica zvezne vlade Indira Gandhi je v nedeljo zvečer preko radia pozivala vse svoje rojake, naj priskočijo na pomoč milijonom stradajočih v državah Bihar, Uttar Pradesh in drugod, kjer je velika in dolgotrajna suša onemogočilo dve leti zapored vsak pridelek. Ponekod je prišlo naravnost že tudi do pomanjkanja vode za najnujnejše človeške potrebe. Dovažati jo morajo z vlaki, avtomobili in vsem, kar je na razpolago.
“Obračam se na vaše denarnice, še bolj pa na vaša srca ... Vsi se moramo združiti, da bomo preprečili smrtno trpljenje in umiranje milijonov našega ljudstva, mož, žena in otrok, ki jim grozi velikanska človeška nesreča,” je prosila predsednica vlade. Omenila je, da je pred pol leta ustvarila poseben sklad za podpiranje ljudi v po suši prizadetih področjih, toda od tedaj se je položaj še poslabšal, ker ni bilo običajnega zimskega dežja. Maj in junij utegneta biti najkrutejša meseca, toda s podpiranjem bo treba nadaljevati vse do konca leta.
V omenjeni sklad je bilo darovanega 1.2 milijona dolarjev, toda to je bilo že tudi porabljeno.
Ameriška dobrodelna organizacija CARE je med tem prevzela skrb za preživljanje 4.6 milijona ljudi v državah Bihar in Uttar Pradesh, pa pričakuje, da bo morala to pomoč razširiti v prihodnjih tednih na še nove žrtve stiske, na skupno do 7 milijonov. Biharski ministrski podpredsednik Karpuri Thakur je dejal o tej pomoči, da je “pravočasna in učinkovita, posebno pri otrocih, nosečih in doječih ma-i terah”.
Alkohol, prostitucija in kockanje gospodarijo na clevelandskem dnu
CLEVELAND, O. — Mestni svetnik L. A. Jackson agitira že nad 10 let za strožje kaznovanje zločinov v našem mestu. Za lansko leto je nabral za svojo akcijo sledeče podatke o zločinih v našem mestu, ki so res porazni. Ker se sam aktivno udeležuje črnske politike, je omejil svoje ugotovitve le na črnske predele našega mesta.
Policija je lani are irala 2,832 kockarja, samo 8 jih je bilo obsojenih na prisilno delo. 515 jih je bilo aretiranih radi nedovoljene prodaje alkoholnih pijač, toda samo 13 jih je bilo kaznovanih z zaporom. Policija je dalje ujela 1,199 prostitutk, toda samo 23 jih je prišlo v prisilno delavnico. Pijancev je bilo aretiranih 2,595, toda zaprtih le 11. Stražniki so dalje ujeli tudi 940 tatov avtomobilov, toda noben ■tat ni videl prisilne delavnice od znotraj.
Ti podatki kričijo do neba in postavljajo Cleveland med najbolj razvpita mesta v deželi.
Zdi se pa, da je dno doseženo vsaj v črnskih delih našega mesta. Zmeraj bolj se oglašajo črni prebivalci našega mesta in glasno protestirajo proti takim razmeram. Med odločne nasprotnike takega stanja spadajo tudi vsi clevelandski črnski pastorji. To .je čutil tudi dr. Martin L. King, ki je na svojih zadnjih shodih v našem mestu ostro obsodil pred črnsko mladino vse hibe, ki jih kaže mladi črnski rod v svojem boju za civilne pravice.
Med značilne pojave pa spada ugotovitev naših varuhov javnega reda in mira, da se postavlja ulica zmeraj bolj na njihovo stran, kadar morajo delati red in mir. Ulica jim tudi zmeraj bolj pomaga pri odkrivanju zločinov in prekrškov.
Ali je pa optimizem upravičen, nam bodo pokazali poletni meseci, tako mislijo tisti clevelandski javni delavci, ki se pečajo s črnskim problemom.
VČERAJ JE RILO UNIČENIH 11 MIG SOVRAŽNIKOVIH LETAL
Včeraj so ameriška letala znova napadla dve letališči v bližini Hanoia. Pri tem so uničila na tleh in v zraku za gotovo 11 MIG letal, verjetno pa cele 13. Rdeči se še vedno drže na griču 881 v kotu Južnega Vietnama tik južno od demilitarizirane cone in par milj od meje Laosa.
SAIGON, J. Viet. — Ameriška letala so včeraj ponovno napadla vojni letališči Kep severovzhodno od Hanoia in Hoa Lac zahodno od Hanoia. Prvo so napadla mornariška letala in pri tem uničila na tleh tri sovražna letala, v zraku pa dve ali celo štiri. Letala z ameriških kopnih oporišč so uničila na letališču Hoa Lac pet letal, eno pa v zraku.
Skupno je bilo tekom včerajšnjih napadov uničenih zagotovo 11 sovražnikovih letal, verjetno pa celo 13. Ameriško vojaško poveljstvo je priznalo naknadno, da so bila Poldne. preteklo nedeljo izgubljena nad Severnim Vietnamom tri ameriška letala, za včeraj pa ne navaja nobenih izgub. Hanoi je v svojem poročilu trdil, da so bila včeraj sestreljena štiri ameriška letala pri napadih na razne cilje v Severnem Vietnamu.	i  ---—1 ---------------
Letališče Kep, ki so ga na- ki so ga rdeči zagrizeno branili padla letala z letalonosilke Bon j in ga zapustili šele po hu- I Carniola Hive št. 493 T. M. Homme Richard, je 37 milj dem topniškem in letalskem ob- ima jutri, v sredo, ob 7.30 sejo severovzhodno od Hanoia, letališče Hoa Lac, ki so ga bombardirala letala s kopnih oporišč, pa leži 24 milj zahodno od glavnega mesta Severnega Vietnama.
Obe letališči sta bili prvič bombardirani v začetku preteklega tedna. Tedaj ni bilo nič objavljeno, koliko letal je bilo tekom tega napada uničenih.
Radio Peiping je objavil, da so kitajske letalske sile sestrelile nad ozemljem kitajske pokrajine Kvangsi, ki meji na Severni Vietnam, dve ameriški letali A4B. Podobno kitajsko trditev preteklo sredo so v Sai-gonu zanikali. Hanoi je objavil, da so bila nad Severnim Vietnamom uničena 4 letala. Tri naj bi sestrelile severnovietnamske letalske sile, eno pa protiletalska obramba s tal. Ameriško poročilo o tem ne ve nič. Objavilo je pa, da so bila med letalskimi napadi na Severni Vietnam preteklo nedeljo, izgubljena tri ameriška letala.
[ i Iz Clevelanda j in okolice
V bolnici—
Mrs. Anna Železnik, 8818 Catherine Ave., je v Woman’s bolnici. Obiski so dovoljeni. Želimo ji skorajšnjega okrevanja!
Mrs. Antonia Spalashaw, hči Mrs. Frances Jakulin, je v Akron City bolnici, soba št. 229. Prestala je težko operacijo. Obiski so dovoljeni!
Kdo je našel—
V dvorani sv. Vida ali v okolici zunaj nje je bila v nedeljo zvečer izgubljena vratna ruta. Kdor jo je našel, je prošen, da kliče tel. 391-2330 do 2.30 po-
Nova državljana—
G. Jože in ga Tončka Vegel, 5713 Prosser Avenue, sta postala ameriška državljana. Ce-j stitamo!
Seja—
I Carniola Hive št.
v sobi št. 1 Avenue.
SND na St. Clair
Hude izgube marinov
Marini so imeli pretekli teden hude izgube v boju za vrh 861,
Ah so bili nasfopi gen. Wesfmorelonda v javnosfi res potrebni?
nj TRVLTTT A AT TV r\	, • tt • v, .	,	. .
t 0blačnn • jeihpe Ih deževno. Najvišja
o PoštoUra 6i>- Zvečer se
^^hejšjf110 Zvedrilo in postalo
CLEVELAND, O. — Da je prišel glavni poveljnik naših čet na vietnamskih 'bojiščih v Washington na obisk, temu ne bi mogli ugovarjati. Ga že cela leta ni bilo doma, ima pravico, da vidi svojce, da se pogovori z znanci in prijatelji, da se vsaj za par trenutkov znebi tiste duševne napetosti, ki je stalno breme njegovega poveljevanja v Vietnamu. Da porabi to priliko, da se pogovori tudi z nekaterimi vodilnimi politiki in jim razloži svoje poglede na stanje in bodočnost vojskovanja v Vietnamu, tudi temu ne bi mogli oporekati.
Predsednik Johnson je pa dovolil generalu — ali pa mu morda celo svetoval —, da nastopa tudi v javnosti in to na najvišji ravni v Kongresu. To je pa nekaj novega. Do sedaj ni še namreč noben aktiven poveljnik v naših vojnah na-
va na to stanje. Vojaški po veljniki so samo strokovnjaki, ki izvršujejo naloge, ki jih postavljajo politične vlade, še zmeraj velja namreč načelo pokojnega francoskega ministrskega predsednika Clemen-ceaua iz prve svetovne vojne: Vojsk ovanje je prenevarna stvar, da bi o njem odločali le generali. To je bil najbrže razlog, zakaj do sedaj ni naša
kazen v naši javnosti. Kragulji so ga kritizirali, golobje pa hvalili. V izvajanjih prvih in drugih je bilo dosti resnic, pa tudi nekaj polresnic. Da ne razkači golobov, je general govoril od nastopa do nastopa zmernejše. Skrbno se je izogibal vsakemu izrazu, ki bi u-tegnil raniti ali vsaj razburjati golobe. Na drugi strani je tudi zmeraj manj poudarjal
'— *	v	v	- ------— —— * i A'— VAJ AA A VAAA J A  ——A A J *AA
politika pustila aktivnih voja- to, kar kragulji posebno radi ških poveljnikov na govorni- slišijo. Tako so njegova izva-
ški oder pred Kongresom.
Zakaj se je politiki ravno sedaj zdelo potrebno, da izjemoma pošlje Westmorelanda v Kongres, nismo nikoli zvedeli. Ravno to pa je temeljito pokvarilo vso vojaško-politič-no prireditev z Westmorelan-dom.
Kot smo vsi pričakovali, ni mogel Westmoreland v svojih govorih povedati ničesar, kar ne bi bilo znano. Važnost nje-
janja res dala lepo povprečno sliko: nobenega pesimizma, zato pa dosti optimizma, toda
stališče, da se duhovna odpornost ameriškega naroda že resno drobi. V Hanoiu so prepričani, da je Johnson poklical gen. Westmorelanda v Washinghton, da tam spreobrne omahljivce in kritike vietnamske uradne politike. Ako je Johnson moral seči po takem sredstvu, kot je agitacija glavnega poveljnika, potem se mora njegovi politiki res hudo goditi. Hanoi je torej na pravi poti, ko se je odločil na potrpežljivo čakanje, kako bo čas prinesel zmago.
Zaključek: Westmorelando-
vezanega na pogoje. V izbira- vi nastopi so morda le utrdili nju svojih stavkov je tako odpornost vietnamskih komu
stopal v vojnih časih z govori .,	°' aznc
pred senatorji in kongresniki. ,°V1. &ovorov je icala v tem,
Razlogi za to so preprosti. Od- a ^ an ne a1:ere mo-
mente, ki smo zanje vedeli,
spretno laviral, kot da bi bil star politik. Zato mu moramo šteti v dobro, da ni s svojimi govori ustvaril nobenega novega političnega položaja v zemlji.	I
Čisto drugače so pa njegove izjave odmevale v Hanoiu. Vietnamci so že po prirodi nezaupljivi, posebno tujcem ne verjamejo, zmeraj iščejo
nistov in s tem po svoje odmaknili začetek pregovorov o premirju. To trdijo 'kritiki Westmorelandovega o b i ska. Čas bo kmalu pokazal, ali imajo prav ali ne.
Tako se drži obiska generala Westmorelanda nekaj tragičnega: če so ga hoteli izkoristiti naši kragulji za svoje stališče, so ga ravno tako lah-
streljevanju. Rdeči so se umaknili na položaje okoli vrha 881, kjer je prišlo znova do krvavih ‘ Delaska knjižica-najdena— in zagrizenih bojev med njimi j Nedavno je bila najdena jugo-in ameriškimi marini. Vrh je za slovanska “Delovna knjižica”, enkrat še v rdečih rokah. V teh izdana v Kranju 12. XII. 1950 bojih sta imeli obe strani velike na ime Lutar Josip, roj. v Dol. izgube. Področje je važno, ker Lendavi 1. 1921. Lastnik jo lahko ovladuje ozemlje, preko kate- dobi v upravi AD. rega bi mogli Beverni Vietnam-j Danes so volitve_
ci udariti na jug.	j Volišča so odprta od 6.30 zju-
Do večjega spopada je prišlo traj do 6.30 zvečer. Izpolnimo tudi na Osrednjem višavju, kjer svojo državljansko dolžnost in je ameriška četa s podporo tan- j pojdimo volit! kov, letal in topništva pokon- pCgrejj___
čala 60 rdečih, sama pa imela le Pogreb pok. Edwarda Hodo-enega mrtvega. Do boja je prišlo jica bo jutri ob 8.15 iz Grdino-tudi na jugu, kjer so rdeči na- vega pogreb, zavoda na E. 62
padli četo 9. ameriške pehotne divizije 19 milj jugozahodno od Saigona. Po ameriškem poročilu je bilo 16 Amerikancev ubitih, 48 pa ranjenih. Rdeči naj bi imeli v tem spopadu, ki je trajal eno uro in pol, 40 mrtvih.
St., v cerkev sv. Petra ob devetih, nato na pokopališče.
Zadnje vesti
Sovjetska zveza še budno na straži v vzhodni Evropi
BRUXELLES, Belg. — V krogih NATO trdijo, da Sovjetska zveza ni prav nič zmanjšala svojih oboroženih sil v vzhodni Evropi, čeprav je NATO to storil v neki meri z izstopitvijo francoskih oboroženih sil iz skupne obrambne zveze.
Francoske kopne sile so še o-stale v Zahodni Nemčiji na te-
WASHINGTON, D.C. — Kongres je včeraj izglasoval poseben zakon, ki prepoveduje železniški štrajk za nadaljnih 47 dni, do 19. junija. Predsednik je napovedal, da bo “v	_
nekaj dneh poslal Kongresu mejju posebnega dogovora med načrt za ureditev spora med parizom in Bonnom, letalske si-železničarji in železniškimi je pa so ge uma]^njje NATO
družbami.	. s^e so pQ mnenju zavezniških
MOSKVA, ZSSR. — Včerajšnja vojaških krogov toliko oslablje-proslava 1. maja je bila na ne, da bi v slučaju vojaškega splošne umirjena. Vojni mini- spopada s Sovjetsko zvezo prišlo ster maršal Grečko je v krat-j dosti preje do rabe taktičnega kem govoru napadel “zločnin- atomskega orožja, kot je bilo sko vojno” v Vietnamu in! predvideno. Edina tolažba pri pozval vse dežele socialistič- tem je, da trenutno na kak tak
nega bloka, naj skupno pod-pro Severni Vietnam. Ko se je obregnil ostro ob rdečo Kitajsko, so kitajski zastopniki proslavo zapustili. V sprevodu
spopad nihče resno ne računa.
V tem ni smisla
SAIGON, J. Viet. — Morpari-
....	,	ški letalci se pritožujejo, da ne
n, bilo nobenega novega oro- morejo razumetij čemu jim uka_
V. .	X	. i	xdx.u.illtLl, V-CI11U Jim UIVČt-
zja m ves nastop je bil nekam |zujejo naj s svojimi 3 mili_
manj hrupen zaradi nesreče j0ne vrednimi letali napadajo 25 kozmonavta V. Komarova pre- dolarjev vredne sampane in tekh teden. V Peipmgu se je tem tvegpJo izgubo letala in svo_
IVI O /V 'I’czvlll*-* r»- ir S\rw» I IT si si m 4 s« m*	v
jega življenja.
Izvežbanje vsakega mornariškega letalca stane okoli $290,-000. Že samo s tega vidika bi bilo treba drugače presojati njegove naloge in njegovo uporabo.
•Eii-ELH |23|S;	“SSH
meriska ustava jim je naloži- Nastonj sn na	nezaupljivost stopnjuje do ne- golobje, so ga ravno tako lah-
ko tudi golobje v Vietnamu

dolžnost, da povedo, kakšno je vojaško stanje na frontah
r, ... .	na primer v vsem,. kar je — tudi tam je nekaj takih —,
6S m0Je^an(^	^;a^;o,i Westmoreland govoril in. ni seveda zopet vsak s svojega
in kako političen razvoj vpli- postal sporna govorniška pri- govoril, iščejo dokaze za svoje stališča/
Mao Tsetung vozil v odprtem avtomobilu v velikem sprevodu. Navzoči so bili tudi vojni minister Lin Piao, Ču En-laj, Maova žena in drugi vodniki kulturne revolucije, ni pa bilo med vodniki predsednika republike Liu-Shao-chija.
LONDON, Vel. Brit. — Skupina roparjev je ustavila tovorni avto, v katerem je bilo za 2.1 milijona dolarjev zlata v palicah, zaprla stražnika in voznika vanj, pa ga nato odpeljala. Roparji so zlato prelo-žili v drug avtomobil in po-
begnili. Policija je rešila voznika in stražnika iz zapuščenega tovornjaka. Za sedaj za roparji ni nobene sledi.
CHICAGO, 111. — Oskrba mesta z mlekom je zastala, ko so mlekarne zaprle svoja vrata iz protesta proti štrajku unije razvažalcev mleka proti eni od mlekarn.
2
SMEBISKA DOMOVINA MAY 2, 1967
rfcm,
'SWflS’TT I
6117 St. Clair Ave.
MEtlSlJ! DOIAOVII^I

HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
> ublished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA:
i&z Združene države:
$16.(K) na leto; $8.00 za pol leta; $1.00 za 8 mesece i* Kanado in dežel« izven Združenih držav:
$18.09 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
ŠlJBSCRIPTION RATES:
(United States:
$16.00 per year; $8.30 for 8 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$18,00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 86 Tuesday, May 2, 1967
Federalna davčna politika
Naša federalna davčna politika se ni nikoli odlikovala 7 doslednostjo. Je morala zmeraj služiti ne samo gospodarskim in socijalnim ciljem, ampak še drugim, ki so jih določali avtorji davčnih zakonov v Kongresu in Beli hiši.
Redno sta se pokazali dve hibi: ni bilo nobene stalnosti v smereh davčne politike, zato je pa bilo v davčnih zakonih vse polno lukenj, navadno namenjenih velikim davkoplačevalcem, da so se znebili davčnih obvez. Na drugi strani je prišlo v navado, da je Kongres obešal na zakonske predloge še vse polno dodatkov, ki praviloma niso imeli nobene zveze z vsebino in ciljem zakona.
Med take zakone spada tudi zadnji davčni predlog, ki daje pravico velikim podjetjim, da lahko za 7% nad povprečjem odpisujejo vrednost svojih investicij. V veljavo je pravico stopila lani, ko je federalna administracija mislila, da smo pred gospodarskim zastojem. Že tedaj so mnogi dvomili v pravilnost te presoje. Fededacija se je pa šele letos pridružila temu mnenju radi tega, ker federalni proračun leze preveč v primanjkljaj.
Kongres ni novemu zakonu načeloma ugovarjal. V predstavniškem domu ga je kongresnik Mills v svojem odboru za pota in sredstva kar hitro dal izglasovati. Tudi v senatu ni vsebina zakona naletela na kritiko. Pa se je spomnilo par senatorjev, da so predlagali dodatek, ki ni v zvezi z zakonom. Hoteli so namreč zbrisati tudi zakon, da naj federalni proračun — seveda na pristanek davkoplače-valcev, — nekaj prispeva tudi k stroškom, ki jih imajo kan-didatje za predsednika. Tudi ta zakon je bil uzakonjen šele pred kratkim in ga niso vsi odobravali. Hudo ga je pa zagovarjal predsednik senatnega finančnega odbora Russell
Long.	... j
Long spada med najvplivnejše senatorje; se je hudo razjezil, da je sedanja odborova večina brisala federalni prispevek za predsedniške volitve. Maščeval se je nad večino na ta način, da je dovolil senatorjem, da so dodajali prvotnemu besedilu zakonskega predloga še celo vrsto drugih dodatkov, ki nimajo z davki nobene zveze. Zakon je tako postal pravo skrpucalo. Zato je senator Mansfield predlagal, naj se črtajo sploh vsi dodatki in predlog sprejme v prvotni obliki, kot je prišel od Millsovega odbora.
Predlog o brisanju ravčne olajšave ima torej dve tipični napaki: menja nekaj, kar je bilo uzakonjeno šele lani, besedilu je pa dodano vse polno paragrafov, ki nimajo z njim nobene zveze.
Sedaj se je pa oglasil kongresnik Mills, ki je v davčni zakonodaji močnejši od kateregakoli senatorja, obenem pa tudi človek, ki misli z lastno glavo in se ne boji tudi zamere v Beli hiši.
V svojem zadnjem govoru je očital tako Johnsonu kot Kongresu, da le vse preveč rada delata stare napake: prepogosto menjata smer davčne zakonodaje in vse preveč hočeta doseči z enim samim davčnim zakonom. Najpreje 'je pohvalil idejo senatorja Mansfielda, da je treba zakonsko besedilo omejiti samo na brisanje 7% davčnega odpisa. Šel je pa še dalje; rekel je, da se mora sploh besedilo vsakega davčnega zakona omejiti na cilj, ki ga zasleduje, in 'da ne sme biti noben predlog o davčni zakonodaji prilika za razne dodatke, ki ne spadajo k besedilu.
Hujše je pa udaril po Beli hiši. Očital ji je, da menja smer naše davčne politike kot menjajo ženske svojo modo. Resda predsednikov osebni odbor gospodarskih svetovalcev utemeljuje vsako davčno spremembo na strokoven način, toda pri tem dela dosti napak in še slabo napoveduje bodočnost našega gospodarskega razvoja. Kadar zagovarja nove davke, vidi vse v lepih barvah, kadar predlaga znižanje davkov, pa vidi nevarnost gospodarskega zastoja pred vrati. To postavlja strokovno vrednost poročil Johnsonovih gospodarskih svetovalcev v čudno luč. Ravnajo se po željah dmokratskega režima, tega bi pa ne smeli delati.
Po smrti senatorja Byrda je kongresnik Mills postal na Kapitolu najbolj važen politik za našo davčno politiko. Je že velikokrat prekrižal davčne načrte predsednika Johnsona, je pa tudi dostikrat zmešal štrene senatnemu davčnemu odboru. Zato njegova beseda v davčnih zadevah nekaj zaleže. Upajmo, da bo to koristilo ne samo sedanjemu predlogu o ponovni uvedbi 7% davčnega odpisa, ampak naši federalni davčni zakonodaji na splošno.
Postopek senatnega davčnega odbora je pa javnost o-pozoril še na nekaj drugega. Demokratska večina nima v senatu nobenega pravega vodstva. Dokler je bil Johnson voditelj demokratske večine v senatu, se take stvari kot je gornja, niso dogajale. Ko je postal podpredsednik, so demokratski senatorji kolikor toliko poslušali senatorja Byrda. Ko je ta umrl, je na vodstvo kar nekam izginilo. Johnson je postal predsednik, Humphrey je postal podpredsednik. Mansfield je sicer formalno postal voditelj demokrat-
skih senatorjev, pa mu manjka primerne osebne veljave. Senator Russell Long pa le prerad zakreti na svoja pota, kar mu krati ugled v senatu.
Ker demokratski senatorji nimajo pravega vodstva, se to čuti v vsem Kongresu. Manjka namreč tudi demokratskega kongresnika s primerno osebno veljavo, kot jo je imel na primer pokojni Rayburn kot predsednik predstavniškega doma. Sedanji predsednik McCormick ga v tem pogledu še daleč ne dosega. Tako ostaja Kongres brez pravega političnega vodstva ravno takrat, ko bi ga najbolj potreboval: ko namreč razne demokratske struje začnejo vleči vsaka na svojo stran. Če še pomislimo, da so republikanci postali v predstavniškem domu številčno močnejši, v senatu pa imajo tudi kot manjšina dobrega voditelja v senatorju Dirksenu, potem se ne smemo čuditi, da republikanci hodijo tako prešerno po Kapitolu, akoravno nimajo na predsednika in ne večine v Kongresu.
I BESEDA IZ NARODA |
Slovenska dijakinja je dosegla priznanje
Gdč. Mary Perčič govori z dr. L. Rancour jem, v sredini, načelnikom oddelka za vzgojo na College of St. Scholas-tica, ;n s. Harry jem Brovonom o učenju varnosti pred požarom.
BIWABIK, Minn. — Program za učenje varnosti pred požarom, ki ga je izdelala gdč. Mary Perčič, Slovenka iz Biwabika, ki študira na College St. Scholas-tica v Duluthu za učiteljico, je bil izbran kot najboljši in predložen za rabo v vseh javnih o-snovnih šolah v Duluthu. Gdč. Mary Perčič, hčerka g. Andreja in ge. Pavle Perčič, je pripravila program, ko je lansko poletje učila za vajo v osnovni šoli v Duluthu. '
Safety Education Committee je izbral program gdč. Perčič, ko ga mu je poslala na predlog njene učiteljice-nadzornice v
Birchwood osnovni šoli v Duluthu ge. Eldore Recksiedler in šolskega upravitelja te šole W. Lainena.
Glavni nadzornik za vzgojo o varnosti v dulutskih šolah H. Brown je dejal, da je program, ki ga je sestavila gdč. M. Perčič, izredno dober v vseh pogledih, posebno še, če pomislimo, da ga je pripravila učiteljica-dijaki-nja, ki v učenju še ni imela dosti skušnje.
Mladi rojakinji k izrednemu uspehu iskrene čestitke in obilo ’ uspeha pri njenem nadaljnjem študiju in v izbranem poklicu!
AD
s—-----------
Smrt Mm
Stane Fister
SO. CHICAGO, 111. — Zapel je telefon pri Sv. Juriju: Tukaj Father Frank Srebernak! Kar glas se je tresel duhovniku: Stane Fister je mrtev — danes zjutraj so ga našli mrtvega v postelji. Pred 25 leti sem ga spoznal kot mladega študenta v Novem mestu. Kot bi sijalo zlato sonce, se mi je zdelo vedno, kadar sem ga videl. Zadnjič sem ga videl lansko leto meseca septembra. Našel sem ga na velikanskem tobačnem polju, kamor je šel s svojo ženo, da se malo duševno odpočije po težki profesorski službi.
Stane Fister je bil rojen 11. septembra 1926 v vasi Dolnje Karteljevo, župnija Mirna peč. Smrt mu je kmalu pobrala lju-
be in dobre starše: očeta so ubili komunisti, mati /pa je kmalu nato od same žalosti in skrbi u-mrla. Šest otrok sirot je jokalo po starših in klicalo za njimi. Najstarejši otrok je bil ob smrti očeta in matere star 18 let. Naš Stane je bil takrat že v novomeški gimnaziji. In tam sem ga jaz spoznal, ko sem vodil velikonočne duhovne vaje za novomeške študente. Bil je vesten član Manjine kongregacije pri franči-"kanih. Po hudem trpljenju in skrivanju po raznih kotih je leta 1945 odšel na Koroško z ostalimi begunci. Tudi na Koroškem sem fanta večkrat videl, vedno se je smejal s svojim osvojevalnim smehom. Vpisal se je takoj na univerzo v Grazu, tudi tam sem ga videl večkrat. Ko so se leta 1948 odprla za begunce vrata v svet, se je Stane odločil za Kanado. Njegov smeh je takrat že osvajal Koroščevo Milko, ki je bila tudi begunka in sicer iz Kompolj pri Dobrem polju. Cela Koroščeva družina je prišla v Windsor, Ontario, prav blizu meje Združenih držav pri Detroitu, Michigan. Stane se je naselil najprej na neki farmi blizu mesta Berrie, Ont, kjer je hlapče\ral eno leto, ko je odšel v Windsor, kjer se je v cvetočem maju 1949 poročil s Koroščevo
Milko. V vseh 18 letih je bil potem v družini nepretrgan cvetoči maj, četudi je bilo treba težko delati. Študentovske mehke roke so morale prijeti za težko delavsko orodje. Družina se je množila, treba je bilo pripraviti dom za otroke (na 1174 Chilver Rd., Windsor, Ont), saj je iz zveze in zdrave korenine pognalo kar šest zelenih mladik: ena hčerka in pet fantičkov. Vsi se smejejo kot ata, vsi hodijo kot ata. Žalostni ženi Milki je Stane pustil šest prelepih spominov kot najlepši pušeljci, ki so mami v tolažbo.
Poleg težkega ročnega dela pa pokojni Stane ni pozabil knjige. Vpisal se je na windsorsko univerzo, kjer je 1. 1960 svoje študije dokončal in je dosegel “Bachelor of art degree”. Postal je profesor na visoki šoli ali kolegiju, ki ga vodijo duhovniki bazilijanci. Poučeval je zemlje-pisje in zgodovino. Zavod je Stanetu Fistru zaupal vodstvo zemljepisnega in zgodovinskega oddelka. Družina pripada župniji sv. Ane v Windsorju, kjer je bil Stane izvoljen za reditelja v cerkvi — “Usher”. Bil je zelo priljubljen pri fari. Saj je vse razveselil, kjerkoli se je pojavil.
Teman oblak pa se je vlegel nad družino: 14. aprila, bil je petek, se je po končanem pouku v kolegiju Stane vesel vrnil na svoj dom, bil je najboljše razpoložen. Preživeli so vsi lep in ljubezniv družinski večer, ves razigran je bil med svojimi naj-Ijubšimi. Z nasmehom je zaspal — pa se ni več prebudil — zjutraj so ga našli mrtvega. Ponoči je prišla tatica smrt Ukradla je ženi moža in otrokom očeta. Toda smrt je poslanka božja, brez božjega povelja smrt ne sme nikamor. Božja pota niso naša pota, božje misli niso naše misli. Smrt je tista umetnica, ki nam življenje ne uniči, temveč spremeni. Razpade nam namreč dom bivanja na zemlji, toda pripravljeno nam je večno bivališče v nebesih. V tem je naša naj večja tolažba od odprtem grobu. S tem naj se Fistrova družina tolaži: le za kratko časa ste vzeli slovo od moža in očeta. Le križ nam sveti govori, da vidimo zopet se nad zvezdami!
Pokojni Stane je imel veličastni pogreb. V nedeljo in ponedeljek so ga hodili kropit sorodniki, prijatelji in znanci. Ob mrtvaškem odru so se solzili študentje, bi jim je bil tako ljubezniv voditelj in učitelj, šola z vsem učiteljskim zborom se je udeležila pogreba in bazilijanski patri so opravili koncelebrirano črno mašo: pet sv. maš se je obenem darovalo za pokoj Stanetove duše. Kraljevi sprevod se je pomikal po mestnih ulicah, ko so peljali na božjo njivo vernega slovenskega sina. Dobri Stane! S ponosom čakaj vstajenja mrtvih. Najlepše je sonce na vstaj enjsko jutro; takrat se bomo zopet drug drugemu ljubeznivo nasmehnili. Družini naše sožalje.
P. Odilo, OFM.,
družinski prijatelj
Spomin na 30. majnik leta 1917
NEW YORK, N.Y. — S hitrimi koraki se približuje 30. maj, ko bo preteklo 50 let, odkar je bila v imenu slovenskega naro-oa prebrana v dunajskem parlamentu slavna Majniška deklaracija, ki je zahtevala sredi prve svetovne vojne samoupravo na-loda v lastnem demokratičnem državnem telesu.
V Ameriki ljudstvo na dan 30. maja obhaja spominski dan (Memorial Day) v čast vsem, ki so z bistrino svojega duha in junaštva svojega srca izvršili velika dejanja in dostikrat tudi žrtvovali svoja življenja za veličino in moč te dežele. Vsi jih spoštljivo častimo in smo jim hvaležni.
Toda letos bomo, skupno s Slo-
venci povsod, prebivalci Amerike slovenskega rodu okrog tega datuma svoje misli posvetili tudi spominu enega najvažnejših dogodkov v zgodovini slovenskega naroda, ki se je odigral pred 50 leti, in spominu onih mož, ki so v vojni vihri ob nevarnosti za lastno življenje pred vsem sve-tam javno zahtevali svobodo za svoj narod. Spomnili se bomo voditeljev, ki so junaško stopili na čelo gibanja za neodvisnost naroda in vseh tisočev in tisočev slovenskih žena in deklet, ki so — pod zakoni vojne — podpisovale Majniško deklaracijo, ko so bili možje in fantje po frontah.
Pred 50 leti je slovenski narod v stiski in trpljenju dozorel v državni narod, zavrgel podlož-nost tujcu in vzel svojo usodo v lastne roke. Dogodek je tako odločilno ogromen, da ob zlatem jubileju ne more mimo njega noben zaveden, demokratičen Slovenec.
Za dostojno proslavo bo najbolj prav, če povsod slovenska društva skušajo organizirati med-društveno prireditev, ki bo res vredna velike obletnice. Naj se nikjer ne pozabi, da je Majniška deklaracija vsenarodna izjava in se naj praznuje po možnosti kot prireditev združenih društev in organizacij.
Tako so že sklenili zastopniki raznih društev v New Yorku in se zedinili na lep program, o katerem bomo še poročali. Nju-jorčani bodo slavili zlati jubilej dne 20. maja v dvorani na Osmi in se že pripravljajo. Sorojaki v tem mestu naj si zabeležijo ta dan. Takega ne bodo več doživeli!
L. P.
veta na velikonočni ponede ]e ^ od Ribničanov tam pod mi. Čeprav so bile Bloke da od Ribnice, menda kar na kilometrov, se je kljub ^ prizadetih kmalu zvedela tu 1 Ribnico. Ribniška in okollS dekleta so slovela kot in jim vsak domač fant ni zlepa všeč. Ker krošnjarji o dijo veliko sveta, so tudi ve e
Spomiiii na pirhe
(Nadaljevanje.)
Začudenemu — kaj se je zgodilo, je dekan pojasnil in ga po-troštal, da živalice dobro znajo domov. “Pretepe krepe,” je rekel možiček, “kaj bo moja ta stara doma rekla! To bo zopet joj in nesreča,” in je odhitel za njimi. Kozlička sta poskakovala od veselja, mati-koza se je z rogovi otepala srajce, katere rokavi s pošterkanimi manšeti so se ji otepali po nogah, kozel je dirjal za družino oziraje se na desno in levo, da zopet kaj ne prileti. Ves trop je preplašen pridirjal v vas, kjer so ljudje radovedni gledali smešen prizor ter ugibali, odkod bela srajca, ki pa je bila že vsa raztrgana. Gospoda sta ugibala, kako iz zadrege. Ni bilo rešitve, kot iti brez sraj ce “po pirhe”. Katehet je nervozen vrtel klobuk, da ga ne od nese pomladni veter, z eno roko je držal suknjo visoko zapeto; dekan ga je pa troštal, da so ljudje pošteni. Koze da so iz Za-dolja, druge hiše da ni v bližini, in bodo srajco pri žlahti o-prali in po opravljenem obisku se bo z zlikano srajco zopet vrnil v Ribnico. Ko sta prišla was, je bil lep sprejem, smeha nemalo. Sorodniki so mu dali lepo belo srajco. “Gospod, pa naj vam bo za pirhe,” šo mu rekli. Približal se je možiček in se opravičeval: “Naj ne zamerijo, veste — koza je koza.” Gospod Kori je segel v žep, ga potrepljal po rami: “To pa imejte za pirhe.”
Ko sta se proti večeru vrnila, je bilo smeha, in pri večerji smo pili tudi na zdravje “koze v srajci”, kot je hudomušno pristavil dekan. Dobra Micka je pa prosila brata, naj se vse obrani v tajnosti, da se ne bodo ljudje zopet smejali na račun gospodov. Ker vsaka dekanova in moja srajca ni bila dovolj velika, sva šla s katehetom v bližnjo trgovino ter se je zopet s pošteno zlikano srajco drugo jutro odpeljal v Ljubljano. Seveda štorija s . kozjo srajco se je raznesla po trgu — saj, če vedo trije, vedo že vsi ljudje.
Na Bloke po pirhe
Pa je prišla na dan še druga resnična štorija o pirhih, doži-
kje so tudi lepa dekleta d o111 Med fanti, ki so se shaja1 Kmetijski zadrugi v trgovin1-je šepetalo, da je na Blokah, a, pod farno cerkvijo mala S°s. „ na s trgovino — “Pri Veselov1^ se je reklo. Tam so bil tri ^ ke, znane po svoji prikupn^ vedno vesele, saj se je ®rU ijj pisala Vesel. Za nje so zve ^ tudi ribniški fantje; eden n1 njimi je bil celo šofer. Da so ^ le plačali bencin, pa jih je Ijal na Bloke. On in še dva a ta so se domenili, da grecD
na
,vlje'
Velikonočni ponedeljek na
ke “po pirhe”. Skrbno opm .
ni v novih oblekah in z nage .
deSe
maši odpeljali v sedežem za tri
v	gumbnicah so se po malem
proti Bj° »S Veselili so se lepe ceste, se
pa lepih deklet. Čez hudi kla ^
Boncar in preko Runarskeg3
bili že prav blizu Blok.
vo vasjo se je pa nekaj zg° ^
kar je vsem, zlasti enemu,
pirhe zagrenilo. Prav nasp ^
kjer cesta v res zelo hudefil.fl,
vinku zavije proti levi, Protl, ce.
vi	vasi, na nasprotni stran ste, je bila velika, obširna ^ kamor se je stekala voda 1
bil
je'
hriba. Ovinek mi je znan; saj sem namenjen ri‘ bisk k bloškima gospodom^ s sen popreje s kolesom zie ^ ceste v grmovje. In v se°C!^i šatih smrek tam voda ni nl
usahnila; studenček jo J6 osveževal. Bližnji
sprol‘
okoli?>
gonili živino napajat tja. ^
— voda je bila kalna,
in umazanije; živina je Pa m
pila. In vprav, ko so naši 1	,[j
od fare”, vsi nasmejani Pr\ejild
na ovinek in je šofer

naglici zavil na levo, so se p na desni nenadoma od PrJ.jj je odprla in v sredobežni s1 ^ fant na desni — majhen bak — zletel kot žaba PraV.e sto lužo. Kar na sredo ga neslo. Ker mu je umazana^,, zameglila oči, je brodil P0^!^' zani vodi ter zašel že v , \l tolmun, da se je komaj vl u\i vode. Tovariša sta mu s ^ jr
priti na pomoč, pa kaj pimi oblekami, taki ne k
bo 2 imur
dekletom po pirhe, kan*'' jž se napovedali. Spravila sia vode in za silo očedila in
Ijali so dalje k Veselovim- ^
so dobri ljudje ubogemu re^-o dali potrebno obleko, za ^ pa ni bil razpoložen. ^ l ko sta se prijatelja zab^ ^jl “lepimi pirhi”, se je revez^. ^ in dolgočasil na peči. ■^r°s0j/ ceru so se ob fantovskem jgO
Jo1
odpeljali proti Ribnici- ^jii’
potem, kadar smo prišli skupaj, jih je g. dekan j?,

kje imajo bloške pirhCj pa so oponašali, kako s\^
oni mu tudi niso ostali ^ j«
Slf.>
sušil srajco, da so jo koze nile.
(Konec prihodnjič)
Tudi bencinske P°f vli naj pridejo pod or2
kontrolo
CLEVELAND, O.
J11'
idejo se je vnel massikm ^0^ pan W. Keen, ki ima. °0^fe tudi nekaj besede v nas1^ ^ S legislaturi. Pravi namr6^^ nove bencinske postaje ge j> kot gobe po dežju, nan‘'zaba'1, naslonijo bari, gostiine’	1,11
šča itd., kar ni zmeraj v	^
ru in redu.	vnntr j
Če so, pod državno	jtT
banke, železnice, indus	^c1^
zakaj naj ne bi bile ^ ^ ske postaje? Saj j111 J - ve‘J\, novem mnenju že se jii5^ preveč. Rafinerije seVjjejo |,j zadovoljne s Keenovo so že pognale v boj Pr° akciji vse svoje trgovs nike.
SMERISKa nuMuvTNS

KANADSKA DOMOVINA
Iz slovenskega Toronta
I Na koncert slovenske
Zbornik 1967 — zbirka knjig
Že nekajkrat sem na tem mestu obljubil, da bom o Zborniku 1967, ki se imenuje jubilejni, kaj več napisal, ko ga bom prejel, ko ga bom videl, pretehtal in pregledal. In to se je zgodilo; sedaj mi je pa žal, da sem obljubil, da bom pisal o njem. Godi se mi namreč tako kot siromaku, ki je obljubil, da bo opisal velik kup bogastva. Saj ne ve, kje bi začel in kako bi povedal, kaj bogastvo je. Vsak izraz, ki se ga oprime in vsak stavek, ki ga skuje, se mu zdita preveč skromna, preveč revna, da bi vsaj približno povedala nekaj o bogastvu. Tako se dogaja meni, ko razmišljam, kaj naj bi napisal o jubilejnem Zborniku- za leto 1967. Da bi mogel prepričati tiste, ki bodo te skromne vrstice brali, da je Zbornik 1967 precej več kot navadna knjiga, da je nekaj, brez česar bi nihče v svobodnem svetu, ki se šteje za Slovenca, ne smel biti, bi moral biti mojster besede. To pa vsakdo ve, da nisem.
Letošnjemu Zborniku na pot je napisal krasen članek profesor in pesnik, slavist in zgodovinar, idealist in garač dr. Tine Debeljak. Članek je na prvem mestu v Zborniku in bi ga morali objaviti vsi zdomski časopisi in revije. Upam, da ga bo tudi A.D. objavila, če ne na uvodnem .mestu, pa vsaj v kulturni rubriki.
Zbornik 1967 ni navadna knjiga; lahko rečem, da je to zbirka knjig in sicer vsaj petih. Dal bi jim sledeče naslove: prva knjiga “Razprave in dokumenti; druga knjiga “Cilji slovenske narodne
pesmi
Vsaj s kratko mislijo naj zopet povabim vse, ki imajo radi slovensko pesem — in kdo izmed Slovencev je nima rad? —-na pevski koncert.
Zapeli nam bodo v nedeljo —• prvo nedeljo v krasnem mesecu maju —, združeni pevci iz Hamiltona in Toronta pod taktirko g. Ignancija Križmana. Pesmi, ki jih bomo slišali, bodo narodne in umetne in bodo donele iz moških, ženskih in dekliških grl.
Obilna udeležba naj bo poklon slovenski pesmi, poklon pevcem in njihovim naporom ter predvsem pevovodji.
Koncert bo 7. maja ob petih popoldne v Slovenskem domu na 864 Pape Ave. Na svidenje!
Por.
politike”; tretja knjiga “Problemi, pogledi in misli mladih”; četrta knjiga “Pripovedna, pesniška in likovna umetnost” in peta knjiga “Slovenija v svobodi”. Vseh pet knjig v običajni velikosti, kot jih izdaja slovenska emigracija, bi z obema prilogama obsegalo blizu 1000 strani. Kdo v zdomstvu zmore tak knjižen dar v gnem letu? Obseg je Pa samo ena stran Zbornika, ki letos preseneča.
Bogastvo vsebine je njegova druga lastnost, ki je emigraciji v ponos. V tej “zbirki knjig”, ki se imenuje jubilejni Zbornik 1967, je čez 100 člankov, razprav, Pesmi in povesti, opisov in pomočil, zgodovinskih zapisov, pobud in ugotovitev, skratka kup bogastva. Človek, ki se ga loti, da ga bo bral, dobi občutek, da 36 knjiga neizčrpna zakladnica.
In še en pogled na in v Zbornik. Kdo ga je sestavil, kdo vse 1° bogastvo zbral in kdo napisal? Zbornik ni delo peščice, saj je sodelovalo čez 50 ljudi samo kri pisanju: pisatelji, profesorji, Poročevalci, akademiki, delavci, kulturniki, politiki, duhovniki, Pesniki... In vsi ti iz roda svobodnih; iz generacije, ki je ko-•Tiaj pogledala v svet in iz generacije, ki je nekoč vodila, pa da-Pes gara; v Zborniku so vsi ena družina, ki ima mnogo misli, različnih misli; družina, ki hodi P° različnih potih; vendar pa vsi elani posvečajo svoje skrbi in Sv°jo ljubezen svobodni Slove-Plji; pa tudi vsa njihova različ-ha pota vodijo v njeno naročje.
2 letošnjim Zbornikom, ki je 19. po vrsti, se je Svobodna Slo-Verdja uvrstila med slovensko 2domsko narodno-politično-kul-lurno akcijo prvega reda. O tem lasno priča raznolikost vsebine, Vehkost obsega in širok krog sodelujočih z vseh svobodnih kon-buentov. Uredniškemu odboru, P-1 je kot motor te akcije, vse Priznanje in čast in zahvala.
Por.
Na poti v sveti zakon
V soboto, 6. maja, ob 6. uri popoldne bo v cerkvi Brezmadežne s čudodelno svetinjo poroka hčerke in sina iz dveh znanih slovenskih družin v Torontu.
G. Lojze Ponikvar ml. bo poročil gdč. Majdo Ulčar. Ženin izhaja iz znane rodovine Ponikvarjev, ki so bili priznani prosvetni, zadružni in odrski delavci. Tudi sam je bil prvi blagajnik Društva Slovenski dom in smo ga večkrat videli na odru zlasti pri prosvetnem društvu Baraga. Nekaj let je bil tudi u-radnik pri Hranilnici in Posojilnici slov. župnij. Tudi nevestina družina je znana, saj je bil zlasti njen oče vedno aktiven v katoliškem prosvetno-političnem ta^ boru. V Torontu je bil predsednik prosvetnega društva Baraga, danes pa je znan pomočnik župnika župnije Brezmadežne s čudodelno svetinjo.
Upajmo, da bo nova družina ohranila in nadaljevala duhovno dediščino svojih staršev. Bog daj novoporočencema vso srečo in blagoslov, da bo v tej širni deželi zrastel nov in trden slovenski dom.
P. M.
di, se bomo skupaj pogovorili, kako bi skupaj pomagali lačnim riža in lačnim Resnice. Na svidenje!
Por. P.
“Glas Notranjske” je prejel glas iz Kanade
Naročnik našega lista nam je poslal pismo, ki ga 'je pred dnevi poslal na upravo “Glasa Notranjske”. Da bo pismo vsaj nekje zagledalo luč sveta, ga na tem mestu objavljamo.
“Upravi “Glas Notranjske”, Cerknica, Toronto april 1967.
.Pred dnevi mi je rojak dostavil 4 številke vašega lista, ki so bile po pomoti poslane na njegov naslov. Ni mi -znano, če list' pošiljate na ogled ali pa mi ga je nekdo naročil in plačal. Bilo kakor koli, založen sem s čtivom vseh vrst bogato in res ne potresu jem in prav nič ne pogrešam tovrstnega berila o napredku in uspehih današnje Notranjske. Tisoči pisem preprostih ljudi in obiski rojakov v kratkem povedo več, kot pa vse vaše pisanje.
Ni moj namen snemati lavo-rik komur koli, ki si jih je nabral v 22 letih suženjstva Slo vencev pod komunizmom, niti ne prepirati se s kom, kajti meni kot podaniku nove svobodne domovine reže Kanada lep, velik kos kruha, pravice in svobode. Vendar pa se mi smili narod, ki kot v okovih trpi in si ne mo-pomagati. Narod je namreč
Odmevi iz prerije
19 milijonov državljanov Jugoslavije in ne 500 tisoč članov KP.
Ponudil sem vaš list par rojakom, pa so ga odklonili, ker — tako so dejali — ne bom bral njihovih laži in hvale. Tako rojaki. Ker pa nisem našel, da nekateri izseljenci tu in v U.S.A.
Še tožbe glas iz Indije
Danes naj objavim še eno misel iz pisma, ki ga je poslala misijonskemu krožku Baraga slo venska misijonarka Marija Magdalena in sicer iz Morapai-ja.
V začetku pisma je opisala, kako so na postaji praznovali Sveti dan s tem, da so delili dobrote in takole zaključuje:
“Na tak način je preteklo še mnogo dni; na kraj bolnikov, ki jih je vsak dan veliko število, so prihajale še druge sirote; me pa smo delile, dokler je bilo kaj. Siromaštvo je še zmeraj veliko in ni upanja, da bo kmalu boljše, ker rižna polja niso obrodila tako zaželjenega ploda; mnogi bodo zopet odvisni od pomoči, ki prihaja od zunaj.
Tako vidite, da naše delo in vaše žrtve v zaledju niso zaman. Lansko leto jih je 92 našlo pravo pot v večnost in ti gotovo vsi molijo za vse nas pri nebeškem Očetu. Prosim vas, pomagajte tudi vi z molitvijo, da jih čim več privedemo do Srca Jezusovega ... Še enkrat tisočera hvala in obilo blagoslova ... vsem članom vašega krožka . .. vedno hvaležna Mary Magdalena.”
Ali potrebujejo te vrstice kakega komentarja? Prav gotovo ne! Gotovo je pa tudi, da se nam še sanja ne, kaj se pravi “rižna polja niso obrodila”. Tudi se ne zavedamo, kaj pomeni pomagati nekomu, da najde pravo pot v večnost.
Prvi četrtek v mesecu maju bo v Torontu pri Mariji Pomagaj na cerkveni galeriji zopet sestanek Misijonskega krožka. Dragi, ki bereš te vrstice, pri-
želo cenijo vaš list, bodite prosim toliko iskreni, da objavite tudi tole moje besedilo pod za-glavjem: Stolpec naših rojakov iz tujine.
Še preko enega dejstva ne morem: če bi se tisti, ki mi ta list poklanja, zamislil ali pa vedel da mi je sedaj tamkaj obstoječi režim (komunisti, bomo rekli) brezpravno odvzel (ukradel) nad 40 ha po očetu pošteno podedovane zemlje, zverinsko pobil dva sina in še in še.. ., toda kot za protiuslugo pa mi je o-sebno zaradi nevzdržnih razmer omogočil, da sem vsaj sedaj zopet svoboden človek! Po 15 letih bivanja in uživanja “vseh dobrot lažne svobode” vsaj zdaj vem ceniti, kaj je prava svoboda vredna. — Iz povedanega je že razvidno, da ne se razumemo in da mi pošiljanje lista ustavite. Slovenski pozdrav.”
J. K.
LETHBRIDGE, Alta. — Vprav pred enim mesecem naj bi se po koledarskih napovedih pričela pomlad. V resnici se nam na daleč odmika. V ponedeljek, 17. t. m., je pričelo snežiti in odtlej naletavalo skoraj 4 dni. V petek zjutraj smo imeli skoraj 28 palcev debelo snežno odejo ... Rekord menda, odkar naša generacija pomni. Pa si zamislite zmedo, ko se znajdeš pri vratih, ki so zametene tako visoko, da se moraš res močno pognati, da odrineš z vrati tudi debelo plast snega. Promet je bil tako reven, ker je vse ob poskusih zastalo; vse šole v mestu in podeželju bile 2 dni zaprte. Nad pol dneva je minilo, preden se je življenje zagnalo samo v nujen dnevni tek. Tako nam ga torej sončni južni Alberti vreme dobro poka. Sosed se je, v tolažbo menda, odrezal: “Hokej še igrajo, mora biti še žima.”
•
Kakih 100 milj od todle, na meji med Alberto in Britsko Kolumbijo so bogata ležišča premoga, pa tudi najbolj revna, zanemarjena naselja dežele. Menda je tam sneg črn, predno pade na zemljo, in z dimom je pobarvano vse od hiš do človekovih misli.
Poslednje desetletje v premogovnikih niso redno in mnogo delali. Revščina in nezadovoljstvo sta se vračala, kot nekaj samo po sebi umevnega, v naselja in ljudi. Poslednjih nekaj let so pogodbe z Japonsko oživele rudnike ... In v teh je po Beli nedelji silna eksplozija raznesla del rudnika in med kamenjem in premogom je bilo ubitih 15 rudarjev, nad ducat pa je bilo hudo ranjenih. Razen enega fanta sami družinski očetje ... Težko je odjeknila silna nesreča Natalu in vsej bližnji in daljni okolici. Rudnik menda ne bo popravljen za obratovanje cel mesec.
spominov. Ker sta se pa tiste dni vrnila z obiska Evrope in Gorenjske Ambro žičeva (on Blejčan, ženka pa iz Zlatega polja pri Lukovici), je bilo srečanje toliko bolj zanimivo in pestro ob pogovorih o domovini. Osemnajst let! Kratka in dolga doba! Pridnost in delo sta rodila uspehe. Nihče od pred 18 leti priromanih s skoro praznimi ročnimi kovčki se ne more pri' toževati nad uspehi te kratke dobe. Lepe domove smo si «• stvarili (nekateri celo po dve hi-in več) in v skoro vseh prekipeva slovensko-kanadski dro-Diž. Nov rod, ki so mu odprta pota tisočerih možnosti... možnosti in razmer, ki bi si jih v sanjah doma težko predstavljal... *
Upamo, da nas bo tale sneg skoraj zapustil, prerijo bodo za nekaj dni zalivale tajajoče se množine snega, ki se bo spremenil v luže umazanije . .. moča, četudi ne všečna, pa nam je vsem po svoje velik žegen. Vsak se bo skoraj zarinil v delo okoli vrta, vrtovi bodo ozeleneli in cvetoča prerija bo ponovno pela pesem večne rasti in cvetočega življenja ... Vsem pa, ki vas dosežejo te-le vrstice, lep pozdrav.
Pak
Koncert v Htmitšonis
TORONTO, Ont. — Bilo je le- tine potreb in dobrin ...
Nekaj dni po eksploziji v Natalu pa je premogovna družba prejela veliko japonsko naročilo in že podpisala pogodbo, po kateri bodo Japonci kupili 100 milijonov ton premoga, ki ga mora premogovna družba preskrbeti v prihodnjih desetih letih. Velik up za skoraj izumirajoče kraje! Zdaj bodo tudi uresničili že nekaj let obstoječe načrte, da bodo preselili nekaj vasi radi zdravstveno silno slabih razmer (večen dim). Tako bodo povsem preselili nekaj vasi v nekaj milj oddaljeno lepo dolino, kjer bodo popolnoma nanovo zgradili moderno naselje. Torej bo v črne in oblačne dni tudi le posijalo sonce: garantirano stalno delo, zaslužek in s tem kupljenih sto-
slimanov, torej Arabcev, se pa pod cesarjem Haile Selassiem ne počutijo dobro. Na drugi strani jih je pa premalo in je njihova zemlja prerevna, da bi mogli misliti na samostojno državo.
Zato njihova nezadovoljnost z abesinskim režimom ni nič manjša. Še zmeraj se po malem upirajo. Sedaj so se pa pod vplivom političnih dogodkov v Je-menu na drugi strani Rdečega morja zopet uprli v tako velikem številu, da je moral cesar poslati tja par tisoč vojakov, da bi ukrotili upornike. Abesinske čete bodo pa upornike kvečjemu le razgnale, ne pa zatrle, kajti u-porniki najdejo zmeraj pribežališče v Sudanu ali Jemenu, v sili pa tudi v drugi državah, kjer jih javnost zmeraj smatra kot “svoje” rojake.
Poravnajte zapadlo naročnino že ob prvem obvestilu. Prihranite nam delo in nepotrebne stroške.
Omogočite našemu listu dober nadaljni razvoj.
Veliko vode je tPeba
Za palec dežja na enem akru površine je treba 3,630 kubičnih čevljev vode.
CLEVELAND, O.
HELP WANTED — MALE
Help Wanted — Male
Horizontal and Vertical boring mill operators wanted. 60 hour week. Up to $4.00 per hour.
HAHN MFG. CO.
5332 Hamilton Ave. 391-9300
(87)
Drago pivo na svetovni
razstavi v Montrealu
MONTREAL, Can. — Takoj drvi dan po odprtju svetovne razstave “EXPO 67” je prišlo do hudih pritožb na račun cen v raznih zabaviščih, restavracijah in okrepčevalnicah v posameznih narodnih paviljonih. Tako je bil marsikdo neprijetno presenečen, ko je moral plačati za liter bavarskega piva v zabavišču La Ronde kar $3.30. Pri tem so se nekateri še pritoževali, da je v vrčku piva komaj polovico, vse ostalo pa so le pene.
Liter bavarskega piva je stal dejansko le $2.75, ostanek pa je 12% napitnine, ki jo na razstavi zaračunavajo po evropski navadi.
Kljub visokim cenam je bil prve dni promet odličen, povsod velika gneča. V zahodnonem-škem paviljonu je drugi dan razstave že ob osmih zvečer pošla vsa hrana in je zmanjkalo vsega nemškega piva. Namesto tega so morali nato točiti kanadskega.
Grški vojaški diktatorji grozijo z nevarno igro
ATENE, Gr. — Ko sta ameriški in angleški poslanik obiskala prvič novi diktatorski režim, je bilo nujno prvo vprašanje: kakšna je usoda političnih aretirancev. Dobila sta za odgovor, da se jim osebno ne bo nič zgodilo. Sedaj pa prihaja novica, da misli vojaški režim postaviti Andreja Papandreoua, sina bivšega ministrskega predsednika, pred sodnijo in ga obtožiti, da je bil zapleten v afero Aspida. To se sliši malo čudno, kajti že tekom procesa Aspide ni prišlo na dan, bi bil mladi Paparidreou res vodilna osebnost v tej zaroti.
Napovedan proces proti Andreju je zelo razburil mednarodne politične kroge. Nimajo ravno posebno v časteh tega grškega politika, toda so prepričani, da imajo politične diktature, posebno pa vojaške, najmanj pravice, da preganjajo svoje politične nasprotnike. Razburjenje je tem večje, ker se po Atenah širijo glasovi, da pridejo pred sodnijo tudi drugi politiki, ki jih generali ne marajo. Komunisti pa naravno že začeli govoriti, da je bilo nekaj njihovih tovarišev v zaporih čisto navadno ubitih. Dokazov za kaj takega pa še niso mogli dati.
Moški dobijo delo
Iščemo delavca — dninarja
V prostem času lahko zaslužite $2.00 na, uro z delom okoli privatnega doma. Prijetno ozračje, stalno delo. Pišite ali kličite: American Home, 6117 St. Clair Ave. Cleveland, O. 44103, tel. 431-0628.	(90)
po v nedeljo popoldne, 23. aprila, v Hamiltonu, ko so združeni pevci Hamilton-Toronto izvajali svoj drugi koncert. Nastopilo je 50 pevk in pevcev, vsi v slovenskih narodnih nošah. Gledalci so vzklikali od začudenja, ko se je zavesa razmaknila. Res nekaj krasnega!
Ogromno so morali pevci žrtvovati časa za vaje, da so se naučili peti vse tako odlično in brez not. Ker jim ni bilo treba gledati v note, so lažje in vest-nejše sledili pevovodji. Tudi v denarju so morali precej žrtvovati, da so si oskrbeli tako lepe obleke. Res, takega koncerta in tako lepe slovenske skupine v Kanadi še ni bilo!
Da je bil program bolj pester, so pevci nastopili v različnih skupinah, mešani, moški, ženski in dekliški zbor. Newtoront-ski harmonikarski trio nam je tudi izvrstno zaigral par slovenskih komadov, da nas je kar privzdigovalo.
V Vietnamu bo 23. maja dvodnevno premirje
SAIGON, Juž. Viet. — Vsa vzhodna Azija obhaja 23. maja rojstni dan Bude, ki je za vse budistične narode velik praznik. Zato je saigonska vlada že pred tedni predlagala, naj bo ta dan mir na vseh frontah. Sedaj je pa predsedstvo glavnega odbora Vietnamske osvobodilne fron te razglasilo po radiu, da bodo komunisti ustavili vse boje kar za dva dni: 23. in 24. maja. V
Prve povelikonočne dni nas je “obiskal in malo prezračil” g. misijonar Jože Mejač iz Toronta. Lepo je bilo ponovno sreča ! gajgonu mislijo, da bosta na ta nje o katerem pa bo govoto sam predlog pristali saigonska. vlada
podrobneje kramljal, kot je navadno storil doslej.
(9
Kaj posebnega se med nami letos še ni dogodilo. Te-le dni smo praznovali 18. obletnico prihoda naj večje tukajšnje skupine. In vprav radi tega smo se zbrali zadnjo nedeljo pri Bohovih na kramljanje in obujanje
Res, kaj vse se lahko doseže z vztrajnostjo in dobro voljo.
Pevci bodo z istim programom nastopili v nedeljo, 7. maja, ob petih popoldne v Slov. domu na Pape Ave. v Torontu. Vsi, ki želite slišati prelepo slovensko pesem in gledati prelepo oblečeno slovensko skupino, ste na koncert iskreno vabljeni!
P. K.
in ameriška administracija.
V Washingtonu ne nasprotm jejo premirju, pravijo pa, da bo verjetno trajalo le dva dni, kaj ti nobenih znakov ni, da bi premirje dalo povod za podalj šanje ali celo za razgovore o premirju. Ravno tako opozarja Pen tagon, da bodo naše čete oba dni v stalni pripravljenosti. Tako previdnost zahtevajo skušnje z dosedanjimi premirji.
MOŠKI DOBE DELO za nameščanje tovarniških strojev.
Srednje velika tovarna potrebuje izkušene nameščevalce raznih tovarniških strojev (Milling machines). Visoka urna plača in obrobne koristi. Kličite 946-1770.
BOWDEN MFG. COKP.
4590 Beidler Rd. Willoughby, Ohio 44094
Enakopravni delodajalec. (90)
Moški dobe delo
Iščemo strojnike za delo na strojih za vodoravno in navpično vrtanje. Do $4.00 na uro, 60 ur na teden.
HAHN MFG. CO.
5332 Hamilton Ave. 391-9300
(87)
CLEVELAND, G.
Ženske dobijo delo
Gosjodinja
Iščemo gospodinjo, svojo sobo, hrano in plačo ali 5 dni na teden. Mora biti možna skrbeti za dom boljšem delu Parme; nič težkega čiščenja, samo kuha in lahka dela. Kličite Mrs. Koba-suk 241-1727.	(88)
MALI OGLASI
V najem
Oddamo 5 velikih sob v Hay-den-St. Clair okolici, na novo dekorirane; Porč, bus, gorkota, vroča voda. Najemnina $70. Prednost starejšim. Kličite 541-2674 po 6. uri.	—(88)
MACHINISTS
TKE CLEVELAND PNEUMATIC Tool Go.
3784 E. 78 St 341-1700
A Subsidiary of PNEUMO-DYNAMICS Corp.
MACHINISTS
TO WORK ON AERO SPACE MISSILE and Aircraft Components
KELLER - HYDROTEL
Contouring and profiling Machines
HORIZONTAL BORING MILLS
TURRET
LATHES
GAP TURRET LATHES
Hišica v najem
Manj ša enodružinska hišica ob St. Clair Ave., pet prostorov, se ugodno odda v najem. Potrebno je nekaj popravila znotraj. Najemnik, ki bi po dogovoru popravil, bi imel stanovanje nekaj mesecev brezplačno. Oglasite se po 6. uri zvečer na 4212- St. Clair Ave., stranska vrata. Prednost miren, starejši zakonski par,
(26, 28, 2 maj)
Nemire pričakujejo tudi
v Eritreji, delu Abesinije
ADIS ABEBA, Abes. — Eritreja leži ob Rdečem morju. Svoje dni je bila italijanska kolonija, po drugi svetovni vojni je pripadla Abesiniji. Eritrejci, ki je med njimi 1.5 milijon mu-
TONY KRISTAVNIX
PAINTING and DECORATING 1171 East 61st. Street Kličite 431-0965 za brezplačen proračun
Hiša naprodaj
2-družinska, 5 in 5, 2 sobi na tretjem nadstropju, na E. 172 St. pri Grovewood Ave. Prodaja lastnik. Kličite 361-2258.
-(86)
ENGINE LATHES
MILLING MACHINES
RADIAL DRILLS
NUMERICAL
CONTROLLED
MACHINES
DOBRA PLAČA OD URE IN DRUGE UGODNOSTI
Predstavite se osebno od 8.15 dop. do S. pop. ali kličite 341-170»
za čas sestanka
An Kauai Opportunity Imployer
(88)

AMERIŠKA DOMOVINA
i

FR. JAKLIČ:
v3
Peklena svoboda
%
%.

“Sam cesar je še na Dunaju!” In tisti, ki so že na večer prihajali, so trdili—in sicer odločno trdili, da je vse to od cesarja.
“Sam cesar je svobodo razglasil!”
Deželni poglavar se je vzravnal v sedlu in nategnil brzde. Zravnali so se njegovi “fantje” in šlo je od ust do ust, od hiše do hiše, čez ulice in trge, zašlo je v hrame in gostilne in udarilo v ušesa patriotom v Kazini: “Svoboda je dana od cesarja. Cesar jo je dal od sebe! Konsti-tution! Živio!”
In jeknilo je na vse strani: “Slava milemu cesarju!”
In oči mladine so se iskrile, ganjeni starci so si brisali solze in hvaležni možje so se pozdravljali:
“Bog živi Ferdinanda!”
Za zahvalno mašo je bilo pre-kesno tisti dan, zaradi tega se je porodila misel, da bi razsvetlili Ljubljano, da zažgo zunaj mesta kresove in priredijo v gledališču slavnostno predstavo v čast dobrotljivemu cesarju. In sklenjeno je bilo, da bo vse gledališče v lučcah znotraj in zunaj in bodo peli cesarsko pesem ne samo v uradnem jeziku in jeziku patriotov in oficirjev, temveč tudi tako, kakor govore zunaj v Krakovem in pri Božjem grobu, kakor se pogovarja Ljubljana ob semanjih dneh, kakor p_iše Bieiweis v Kmetijskih Novicah. Povabili so pevce iz Krakovega v gledališče.
Pripravljali so svetiljke in kupovali svečke. V gledališču
CHICAGO. ILL.
je delalo vse, da se ozaljša in razsvetli kakor je mogoče, in oni, ki so mislili, da jih ne smejo pogrešiti v gledališču ob proslavi cesarjevi, so urejevali pražnjo obleko. Vsi od vlade in sodnije, stari častniki, ki niso bili več za vojsko, oni “od stanu”, korarji, profesorji, trgovci in oni z magistrata, odličnejši domorodci, študentje gosposkega rodu, torej vse, kar je čutilo, da i mora biti pri slavnosti, se je 1 odpravljalo in njihove gospe so zbirale bleščeče se nakit j e in so hčerkam urejevale lase, da bodo vse dražestnejše žele občudovanje ter budile želje in hrepeneje.
Medtem, ko je hitela gospoda v gledališče, bližnji peš, oddaljeni v kočijah, je bilo pred magistratom, pred frančiškani, pred pošto in pred gledališčem, na križišču ulic vse polno ljudi, glasnih in veselih, po cestah in ulicah je pa drevila in gostolela nemirna mladina. Nihče je ni opominjal, nihče svaril, zakaj svoboda, je bila, nobenega policaja ni bilo na spregled, študenti se niso bali profesorjev in vajenci ne mojstrov, zakaj vse je bilo iz starega reda.
“Frajost! Svoboda! Konstitu-tion! Živio! Živio! Živio!”
V gručah so govorili glasno in brezobzirno, ljudem ni bila nobena reč več prav. Vse so de-vali v nič. Všeč jim ni bila ne vlada ne postava. Oni, ki so ga imeli že preveč v glavi, so vpili: “Vse je treba pobiti!”
Pred trgovino Hahn & Mally, ali kakor so se sporazumevali študentje, pred “Malim peteli-
PEESONAL
I v/as cut off by tornado in Palos Hills April 21st. concerning Domestic help wanted ad in this paper. Call Ruben after 5 p.m. CH 3-8C52
(89)
REAL ESTATE FOR SALE
6 ROOM HOUSE BY OWNER 3 bedroom, wood paneling in 3 rms. Partial full height fosmt. 2 aitt. garages. Across from Catholic school in Orland Park. Very low 20’s. 349-0439.	(88)
nom”, je bila gruča posebno velika, zakaj ondi je odpiral ljudem oči mlad Ljubljančan, ki je bil pravkar prispel z Dunaja in je vse videl, kar se je godilo na Dunaju tiste dni, ali pa je slišal od ljudi, ki so bili sami navzoči. O, kako so privzdigovali ušesa, ko jim je pravil, da so oboroženi študentje in delavci pognali policijo in vojaštvo, da ni nobene sabljb več na Dunaju razen študentovske, da je drugo vse zbežalo. Še bolj čudno se jim je pa zdelo, ko jim je zatrjeval, da drži cesar s študenti in delavci in da jim ni branil, ko so iskali “firsta” in “oberpolicaja”, da bi ju obesili. Živo jim je slikal, kako so potem šklepetala okna in zvenčale šipe po tleh in kako je šlo vse na kose in na drobno, kar ni bilo iz kamna ali železa, kar je dosegla trda delavska pest.
“Frajost!”
Policijske vojašnice in stražnice kar nenadoma niso imele oken in vrat; koder so razkačeni delavci slutili kakšno njim ne-
!ljubo oblast, pa je bilo po oknih in vratih in so zdrobili opravo ali se je polastili in odnesli na vse vetrove. Pokale so pa tudi šipe kavarn in gostiln, izložbena okna trgovin so šla v drobno, vdirali so vrata v prodajalne in jemali blago, kar je bilo komu všeč, in nihče se ni zmenil, da bi plačal, in tudi nikogar ni bilo, ki bi branil in ustavljal, da je šlo kakor plaz preko Dunaja.
Metternich in drugi so odnesli pete, toda svobodoželjno ljudstvo se je vendar znosilo nad njimi. Kjerkoli so zasačili podobo Meteernichovo ali katerega njegovih pomočnikov, pa je
CHICAGO, ILL.
CHICAGO, ILL.
HOUSEHOLD HELP
MATURE WOMAN for general housework. Live in. Good salary. Vic. Division & Broadway, Melrose Pk. Sundays off. Perm, pleasant work.
PH: 345-3025 or 766-8844
(90)
Immediate opening for mature strong woman for child care. 2 children, 1 & 4 yrs. Live in. Permanent. Phone eves., 383-1822 or Days WH 3-2850.	(90)
MALE OR FEMALE HELP
NIGHT AUDITOR Permanent, Steady, for south side motel. Knowledge of transcript & switchboard desired or will train responsible person. Please call Mr. Klein RE 1-2400.	(90)
REAL ESTATE FOR SALE
GLEN ELLYN BY OWNER $29,500. 8 yr. brk., bi-level. 2 baths (1 cer. tile), 3 bdrms., Irge crptd. liv. & din. rms. Lge. fam. rm. Att. gar. 75x150 beau. Indscpd. lot with patio. Loc. nr. Arboretum, schl„ churches. Priced for immed. sale.
HO 9-4552
PALATINE BY OWNER 7 rm. ranch., brk-frame; 3 bdrms., 2 cer. baths, bsmt., gar., den, built-in oven-range, cpt. & drapes in liv. & din. rms. S-S., humidifier. July 1. $24,900. 1458 Michele Dr. 359-0974
(90)
GLEN ELLYN COUNTRYSIDE By owner. 2 bdrm. brk. ranch on acre, frplce., full bsmt. slate entrance. Custom milled woodwork. Heated breezeway. 2-c. gar., kit, v/-built-ins. A deluxe property at $25,000.	HO 9-0797
________ (89)
WESTCHESTER BY OWNER Immed. occupancy. 2 bdrm., 5 rm. Baltis brk. ranch. Cab. kit., full bsmt., crptng., drapes. Gas ht. Exc. cond. 562-2478.
ELMHURST BY OWNER Spacious 7 yr. custom built. Exc. loc. Swedish frplce., screened porch off din. rm. Dbl. att. gar. 2 baths. Bdrm. 1st fl. 2 up. Rm. for more. Rec. rm. plus office. Mid 30’s. TE 3-7528.	(87)
bilo po njej. V hipu so ji raztegnili okvire in papirnati kosci .so leteli po zraku ali se pa vili v plamenu.
“Smrt rablju svobode!”
V Ljubljani je pa podoba “rablja svobode” zložno kukala pri “Malem petelinu” skozi odprta vrata na trg, ki je bil poln ljudi in poln svetlobe, kjer je kipelo navdušenje, kjer je svobodna beseda užigala in netila strast in klicala po maščevanju.
In nekdo, ki je stal pred vrati prodajalne ter se radovedno ozrl vanjo, je opazil podobo, ki je visela na odličnem mestu v prodajalni, in je spoznal sliko Metternichovo. Tedaj je nehote vzkliknil presenečen in ogorčen:. “Lejte ga, kako nas gleda!” “Kdo? Kdo?” so vprašali bliže stoječi in zrli radovedno ogorčenega.
Ta je pa pokazal s prstom v razsvetljeno prodajalno in ponovil poln gneva:
“Lejte ga, rablja Metterni-cha!”
Vsi so se ozrli tja in opazili podobo, kakršno so lahko videli vsak hip, ki je pa sedaj povzročila klice ogorčenja. Vsakovrstni ostri vzkliki so se razlegnili in za odmev se je oglasilo: “Kje je Metternich? Dol z rabljem!” Tedaj so najgorečnejši že silili skozi vrata v prodajalno, zakaj vsak je hotel doseči rablja in mu pokazati jezo, ki je prihajala iz srca v pesti.
Nato so pritisnili še drugi in čimdalje več jih je rinilo .-za njimi. Nastala je gneča in prerivanje, utrla se je šipa v vratih in zazvenčala in že so zašklepe-tale šipe v oknih in v trenutku ni bilo pri “Petelinu” nobene šipe več cele, pač pa polna prodajalna mladih ljudi, navdušenih, ogorčenih in objestnih. “Ven z njim! Ven z rabljem!” Nešteto rok se je stegovalo proti podobi, ki je visela na zidu, da je ni bilo mogoče kar tako sneti. Nekateri so skočili na mize, da bi si olajšali delo.
Ob prerivanju so prevračali stojala, da je padalo blago na tla, nekatere roke so se stegnile po blagu, da bi ga rešile, druge roke so še drugo blago podrgnile na tla ali, so si ga vzele za spomin. “Živela svoboda!”
Petelinovo osebje se je zaman trudilo ustaviti pustošenje, zaman so se ustavljali, vili roke in prosili. Šele, ko je bila podoba v rokah in so zadoneli zmagoslavni klici: “Hura!” je bilo konec pustošenja.
“Ura Ura!”



CHICAGO, ILL
BUSINESS OPPORTUNITY
1917
1967
BEAUTY SHOP BY OWNER Fully equipped. Good going, year round business. Excellent location and clientele. Books open.
Call SP 2-1966 or VA 6-3257
(88)
BEAUTIFUL 6 ROOM RANCH By owner. 1 bath, 2 powder rms. Air Cond. Dishwasher. Fin. Rec. Rm. Compl. crptd. & drapes. Many custom built, luxury extras. Sacrifice in mid 30’s, for quick sale. 338-1169	(88)
DES PLAINES BY OWNER Lovely 3 bdrm. brk. ranch on 14 acre. Lge. crptd. liv. rm. & hall. Wi baths, spac. kit., util, rm., lge. fam. rm., att. gar. cov. patio.,nr. everything. Priced for quick sale. $25,000. Call 296-4722	(86)
AUTO PARTS Rebuilder of carbs. & water pumps. Est. 11 yrs. in Cicero. Gross $100,000, net over $20,000. Can be bought for $50,000 without bldg, or will sell bldg. also. By Owner. 652-0272. ________________________________(88)
MOTEL BY OWNER 5 furn. all elect. 1 & 2 bdrm. cottages over-looking Puget Sound. 2 blks. from ship yard on busy hwy. Beaut, place. Nice income. Nr. Seattle. $62,000, % down. 638-3664.
(86)
J^aznanilo in JZah-Vala
V globoki žalosti naznanjamo, da je dne 2. aprila 1907 v Gospodu preminul naš ljubljeni sin, oče, brat, stric in svak
Joseph J. Sadar, Sr.
Pokojni je bil rojen dne 7. marca 1917 v Cleveland, Ohio. Bil je veteran iz druge svetovne vojne.
Pokopali smo ga dne 6. aprila 1967 na pokopališču All Souls, Chardon, Ohio.
FEMALE HELP
GIRL OR YOUNG MAN Needed by family in N.W. suburb. Live in, priv. rm. pleas, working cond. & nice home for someone who likes children,. Must be friendly with gd. sense of humor. Gd. Sal.
Call 296-2130	(86)
HELP WANTED
V
CLERICAL WORK
Banking Opportunities
POSITIONS AVAILABLE FOR YOUNG MEN AND WOMEN EXPERIENCED
OR WILLING TO LEARN, MAY APPLY Pleasant surroundings — Paid vacation and other benefits
LAKE VIEW
TRUST & SAVINGS BANK
Lincoln-Belmont-Ashland We Are An Equal Opportunity Employer
Iz Želetovega pogrebnega zavoda na St. Clair Ave. smo ga prepeljali v pogrebnem sprevodu najprej v cerkev sv. Vida, kjer je častiti gospod Jošt Martelanc daroval zanj slovesno pogrebno sv. mašo in opravil svete cerkvene obrede. Nato je pogrebni sprevod odšel na pokopališče, kjer zdaj zemski ostanki čakajo Vstajenja.
Iskreno se zahvalimo častitemu gospodu Joštu Martelancu za daritev sv. maše in bolniškemu duhovniku v Veterans Hospital, da je pokojnemu podelil sv. zakramente in ga pripravil za srečno zadnjo uro.
Prisrčna hvala članom in odboru društva Slovenec, št. 1. ADZ za vso počastitev pokojnega ket preminulega člana tega društva. Posebno hvala tistim, ki so nosili krsto in predsedniku Tavčarju, ki je s toplimi besedami izrekel poslednje slovo.
Podjetju in uslužbencem Sany Metal Products Comp. se prav lepo zahvalimo za krasen skupni venec.
Našo toplo zahvalo naj prejmejo dobri sosedje, ki so nam cb težki izgubi prihiteli v pomoč, nas tolažili in z nami sočustvovali.
Ti, o Jezus naš premili, zlij na dušo Rešnjo Kri,
Ti dobrotno se ga usmili, raj nebeški mu odpri.
Pogrebni zavod Žele na 1037 Addison Road je uredil pogrebne priprave in izvrstno vodil pogrebni sprevod. Hvaležni smo vodstvu in uslužbencem za ljubeznivo, prvovrstno postrežbo in vso pomoč.
Zahvaljujemo se vsem, ki so darovali za sv. maše in druge dobre namene, vsem, ki sc poklonili cvetje in vence in vsem, ki so dali na razpolago avtomobile za pogrebni sprevod, Naj Vam dobri Bog stotero pevrne vse te dobrote.
Prav lepa hvala tistim, ki so prišli kropit, vsem, ki so se udeležili pogreba in posebno vsem, ki so z nami spremljali pokojnega do groba.
Razposlali smo zahvalne kartice vsem, kolikor smo imeli naslove. Ce bi kdo naše posebne zahvale ne bil dobil, lepo prosimo naj nam oprosti. Prosimo, da sprejmete tole našo skupno zahvalo, ki jo želimo izreči vsem, ki ste pokojnemu v zadnjem času življenja storili kako dobroto, vsem, ki ste nam ob uri najhujše žalosti prihiteli v pomoč, vsem, ki ste pokojnega kakorkoli počastili in pripomogli, da so bile pogrebne slovesnosti tako ganljivo lepe.
V miru božjem zdaj počivaj, dragi, nepozabni nam, v nebesih rajsko srečo uživaj, do svidenja na vekomaj!
Držeč podobo visoko nad gla' vami in trdno, da jim je niso potegnili drugi iz rok, so srečni junaki rinili skozi vrata na tr£f kjer se je ob tem prizoru združilo vse v radosten krik:
“Ura! Živela svoboda!”
Še niso bili prav na jasnem, kaj bi naredili z “rabljem”, tedaj je zavpil nekdo:
“V Ljubljanico z njim!”
In jeknilo je po trgu na vse strani, glasno in veselo: “V Ljubljanico z rabljem! Ura!” (Dalje prihodnjič)

K
S
K
J
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA
(K. S. K. J.)
nudi ljubeznivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam m sirotam v slučaju bolezni, nesreče ali smrti.
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA
sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu.
•	Izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino:
•	od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine
•	za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00
•	za odrasle člane bolniško podporo po $1.00 ali $2.00 na dan;
•	članom posodi denar po 5% obresti za nakup doma.
K.S.K.J. je najstarejša slovenska podporna organizacija v Averiki.
Premoženje ^---------------------$16,300,000.00
Članov - 45,000 _________ _ _ Certifikatov - 47,500 [
Veljavna zavarovalnina-----------$39,700,000.00
Solventnost - 118.99%
Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolici izpolnite izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J.
AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K. & K. J.) 351-353 No. Chicago St.
Joliet, Illinois 60431
Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici.
OME .....
NASLOV ....
MESTO .....
DRŽAVA ....


GODE ....
^tiiiini!iimiiiimmiiimiiiiimmiiiiiii!iiiiiuiiiiiiiiiiiiiii!iiiii!iiiim!iiiiimiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiimii!iiiiiuii[imi[iiiimiiii|k
NAROČITE SVOJIM DRAGIM MAMICAM
AMERIŠKO DOMOVI RO
KOT DARILO ZA
iaferinski dan
Naročite telefonično: 431-0628
Naročite pismeno:
Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio 44103
Prosim, da pošiljate Ameriško Domovino kot moje darilo za Materinski dan na sledeči naslov:
Za to darilo pošiljam znesek $......
Moje ime in naslov: ...............................
J
- --------------------- -----------------------------------
* * * > * * * * *
Žalujoči:
mati MARY SADAR, roj. KROMAR,	brata FRANK in ALBERT,
hči GERALDINE, sin JOSEPH JR.	svakinji JULIA in GERALDINE
nečaki JIM, TERRY, AX.EN, KENNY in GERY.
Cleveland, 2. maja 1967.
(88)
ŽENINI IN NEVESTE!
NASA SLOVENSKA UN1JSKA TISKARNA VAM TISKA
KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI
PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Avenue
HEnderson 1-0628
JI