ODSEV PRAVNEGA POLO.AJA IN .IVLJENJSKIH RAZMER .ENSK V SLOVENSKIH LJUDSKIH DRU.INSKIH BALADAH Poskus zasnove orisa .enske kot subjekta pesmi v povezavi z nosilko pesmi Marjetka Gole. Kaueie IZVLEEEK Razprava raziskuje posamezne in tipiene pojave pravnega polo.aja .ensk in njenih materialnih, socialnih in emotivnih .ivljenjskih razmer, ki jih odsevajo posamezne slovenske ljudske dru.inske balade. Osredotoea se predvsem na razmerja in vloge, ki jih je imela .enska v dru.ini (od heere, neveste, snahe, ta.ee, .ene, matere, maeehe, sestre, detomorilke), izhajajoe iz posameznih dru.insko-sorodstvenih odnosov v preteklosti, in ugotavlja spremembe njenega polo.aja skozi eas. Avtorica v razpravo vkljueuje, poleg prej navedenega, .e popolnoma nov vidik . na vzorenem primeru sku.a dokazati povezavo med .ensko kot subjektom pesmi in .ensko kot nosilko pesmi. Kljuene besede: folklora, folkloristika, tekstologija, ljudske pesmi, .enske, dru.inske balade ABSTRACT The paper researches the individual and typical phenomena of women.s legal status and their material, social and emotional living conditions as reflected in individual Slovene popular family ballads. The author.s primary focus is on the relationships and the roles woman had in the family (daughter, bride, daughter-in-law, mother-in-law, wife, mother, sister, child-murderess), deriving from the individual family relationships in the past, and she establishes the changes of women.s status in the course of time. In addition to the above mentioned aspects the author includes a completely new one when she researches the connections between women as the subjects of folk songs and women as their carriers (and performers). Key words: folklore, folkloristics, textology, folk songs, women, family ballads Uvod Dru.inske balade so po definiciji ljudske pripovedne pesmi, ki govore o dru.inskih usodah. V njih so predstavljene usode ljudi, ki sestavljajo odnose v o.ji in .ir.i dru.ini ter prikazujejo te odnose znotraj razlienih socialnih in zgodovinskih okvirov posameznega easovnega obdobja. V tej razpravi se osredotoeamo na .ensko podobo in polo.aj, ki ga ima v razlienih vlogah, ki jih odsevajo posamezne balade. Drugi vidik te razprave je, da posku.amo najti odseve pravnega in socialnega polo.aja .ensk, ki neposredno ali posredno narekujejo njeno aktivno ali pasivno delovanje, ga onemogoeajo ali so celo Marjetka Gole. Kaueie vzrok za tragiene usode. Ob tej temeljni temi pa sku.amo razumeti povezavo med .ensko v pesmi in .ensko, ki pesem poje, vzpostaviti most med odsevom .enske usode v baladah in med odnosom pevke, ki pesem poje, do usode .enske v pesmi. Ali to usodo do.ivlja, se do nje opredeljuje ali jo zanika, se morda z njo identificira ali pa je do nje brezbri.na? .e na zaeetku postavljamo tri teze: 1. da so ljudske dru.inske balade lahko odlieen vir za iskanje t.i. ljudskega prava in ljudske socialne strukture od srednjega veka pa do danes, 2. da so nosilke balad veeinoma .enske (eeprav vemo, da so tudi izjemni mo.ki nosilci balad, vendar v manj.ini), 3. da obstaja povezava med .ensko v pesmi in pevko njene zgodbe.1 V tej razpravi nas zanimata pravni polo.aj .enske in njene materialne, socialne in 158 emotivne .ivljenjske razmere predvsem znotraj dru.ine ter ob upo.tevanju socialnih in zgodovinskih prvin posamezne easovne dobe, v kateri je pesem bodisi nastala bodisi to dobo odseva. Povezovati je treba pravne in kulturne prvine in jih izlu.eiti iz pesemskega gradiva. Zgodovinski podatki, na katere se v tej razpravi opiramo, nam dajejo mo.nost ugotavljati zvezo med pesni.kimi motivi in pravnimi ter socialnimi razmerami, ki jih odsevajo posamezne pesmi. Pravne prvine, ki jih zasledujemo, so predvsem prvine ljudskega prava in ne uradnega, eeprav se veasih oba povezujeta, prav tako so .ivljenjske razmere odvisne od zunanjih dejavnikov in statusa .enske v doloeenih polo.ajih in vlogah. Raziskava o .enskem polo.aju in razmerah, ki so doloeale njeno funkcijo tako v dru.ini kot v dru.bi, temeljeea na zgodbah dru.inskih balad, nam omogoea bolj.e razumevanje dru.be v celoti, okolja, v katerem je .enska .ivela ter njena razmerja do elanov dru.ine, rodbine in do socialnega okolja nasploh. Folkloristi smo v preteklih raziskavah ljudskih pesmi zanemarjali nosilca in raziskovali predvsem tekst in teksturo, vendar se zdi, da je nosilec tisti, ki ga moramo vkljueiti v raziskavo, da je podoba ustvarjalnega akta petja ljudske pesmi celotna. Zato smo v tej razpravi .eleli prikazati tudi povezavo ustvarjanja pesmi in zgodbe same oziroma individualne izbire pesmi glede na .ivljenjska obzorja ljudskih pevk. Ker .e po Jungu vemo, da so zgodbe ljudskih pesmi najbolj arhetipne ter nas povezujejo z najbolj globokim delom, ki je v nas, s svetom, transcendenco in drugimi ljudmi s podobnimi usodami, se zato zdi, da lahko pove.emo ljudsko pesem in .ivljenjske zgodbe2 posameznikov, saj iz njih nastaja pesem in se skozi petje tudi vraea v vsakdanje .ivljenje pevcev (Jung 1995: 64, 87; Gole. 1997: 227). Pojejo jo zato, ker jim je blizu, ker v njej najdejo tiste ravni, ki jih povezujejo v skupnost, v nadeasovnih in kolektivnih zgodbah se prepoznajo. T. i. 1 Oeitno je, da me kot predstavnico .enskega spola, od prvih zaeetkov mojega raziskovalnega dela, zanima vloga .enske, njena podoba in .ivljenjske razmere, tako kot jih lahko razberemo iz ljudskih pesmi. .e v magistrski nalogi Podoba eloveka v slovenski ljudski pripovedni pesmi sem prvie naeela vpra.anje, kak.na je bila podoba .enske v nasprotju z mo.kim subjektom v ljudski pesmi, raziskava je nadaljevanje do.ivela v referatu ob mednarodnem posvetovanju raziskovalcev balad v Freiburgu leta 1989, kjer sem se osredotoeila na .ensko v ljudski pesmi. A .e nisem bila zadovoljna . objavila sem razpravo Podoba .enske v slovenskih ljudskih pripovednih pesmih, kjer sem izbrala nekaj tematskih sklopov, od arhetipov, do aktivne in pasivne .enske ter pokazala nekaj tipienih vlog, ki jih razberemo iz ljudskega pripovednega pesni.tva. Glej literaturo. 2 .ivljenjska zgodba je po mnenju Mojce Ram.ak .izvleeek tega, kar se je zgodilo kaki osebi in pokriva eas od rojstva do sedanjosti ter vkljueuje pomembne .ivljenjske dogodke, izku.nje in do.ivljanje.. (Ram.ak 1999 . doktorska disertacija . strani ne navajam, ker bo delo iz.lo v knji.ni obliki). Odsev pravnega polo.aja in .ivljenjskih razmer .ensk v slovenskih ljudskih dru.inskih baladah ustna zgodovina neke nosilke pesmi se navadno pove.e z izborom pesmi, seveda ne zavestno, kot ni zavesten akt samo pevsko ustvarjanje, pae pa se naklonjenost ali odpor do posameznih usod v pesmi ka.e v kratkih komentarjih, ki jih iz pevke raziskovalec lahko izvabi. Veasih pa se zgodi, da iz pevke zaene kar vreti njena lastna .ivljenjska zgodba, ko zaeuti, da jo je raziskovalec pripravljen poslu.ati. In iz tega, s pesmimi nepovezanega biografskega gradiva, je mogoee izlu.eiti povezavo z usodo eloveka v pesmi. .al je v preteklosti raziskovalec ljudske pesmi iskal v intervjujih le podatke o pesmi, manj pa se je poglabljal v .ivljenje osebe, ki je pesem pela. Zato je bil ta vidik zanemarjen, je pa zelo pomemben za to, da si raziskovalec ustvari ne samo podobo pesmi pae pa tudi podobo poustvarjalca oziroma nosilca pesmi. Tako bi nemara odkrili, zakaj je repertoar posamezne pevke tak in ne drugaeen in bi tudi folklorist morda zaeel raziskovati tudi nosilca in kontekst pesmi in ne samo teksta in teksture. Zanimivo je, da 159 so nosilke balad veeinoma .enske in po raziskavah Mojce Ram.ak so tudi pripovedovalke .ivljenjskih zgodb veeinoma .enske.3 Po mnenju Ram.akove je najbolj privilegirana tema v .ivljenjskih zgodbah prav dru.ina. Zato je morda ravno iz dru.inskih balad lahko razbrati vse temeljne elemente dru.ine in vse odnose, ki jo utemeljujejo. V teh zgodbah vidimo odnos do sebe, sveta, mo.kega, otrok, Boga idr. Vse to pa odslikava tudi ljudska pesem. Dru.ina in ljudska balada Ob definiciji dru.inskih balad moramo opredeliti .e pojem dru.ine, ki je spreminjajoea se iz easovnega obdobja v obdobje, vendar potrebna tako za razumevanje odnosov v njej kot za polo.aj .ensk znotraj nje. Enciklopediena definicija je, da je dru.ina ena od najstarej.ih oblik zdru.evanja ljudi (Zupaneie 1988: 381). Dru.inskosorodstveni odnosi so bili eni najpomembnej.ih odnosov v .ivljenju ljudi in so zajemali t. i. krvne odnose (med posamezniki in skupinami) ter tudi t. i. umetno sorodstvo, ali duhovno sorodstvo (kot sta npr. pobratimstvo ter botrina) (Ravnik 1988: 384 in 1996: 34.38). Seveda so bile te skupine povezane v .ir.e dru.bene strukture, ki so v razlienih zgodovinskih obdobjih imele razliena pravila, ki so te dru.ine doloeale v pravnem smislu. V premo.nej.ih in zlasti kmeekih slojih je prevladoval t. i. raz.irjeni tip dru.ine, t. i. velike dru.ine. Sergij Vilfan ugotavlja: .Fevdalna kolonizacija je bila nosilka individualne (male) dru.ine, pri kateri je v vsaki generaciji le en zakonski par, vsakokratni gospodar pa je nosilec premo.enjskih pravic, elani take dru.ine so bili vsaj od konca srednjega veka do najnovej.ih easov tudi hlapci in dekle . dru.ineeta. (Vilfan 1961: 283). Prav zaradi dru.ine kot osnovne socialne celice smo si tokrat za analizo izbrali dru.inske balade, ki odkrivajo celo pahljaeo odnosov med ljudmi, kjer je v sredi.eu .enska, nanjo pa delujejo socialne, psiholo.ke in pravne silnice, ki ji doloeajo mesto v mikro in makro okolju, v katerem .ivi. Izbrali smo nekaj dru.inskih pripovednih pesmi, ki uokvirjajo zelo pomemben del .ivljenja .enske . to so dru.inski odnosi . ta temeljna 3 V grafu o spolni strukturi pripovedovalcev v knjigah Tako smo .iveli navaja Ram.akova odstotkovni razrez med .enskimi in mo.kimi pripovedovalci. Kar 68 % .ensk (52 zgodb) je pripovedovalk in le 32 % mo.kih (24 zgodb) je pripovedovalcev. Glej Ram.ak 1999, brez strani. Marjetka Gole. Kaueie celica, ki je v ljudski pesmi arhetipska, a .e dobiva prve razpoke. Dru.ina je socialno v dvojni vlogi, oziroma jo razlieni intelektualci vidijo kot in.trument represije, ki zasu.nji odrasle in unieuje otroke (Herlihy 1995: 113), drugi pa kot zadnje zatoei.ee. V tej istituciji so bile vloge .e zgodaj v srednjem veku in vse do danes razdeljene, veeino easa je vladal t. i. pater familias, .enska pa je bila gospodarica hi.e. Otroci so bili pod nadzorom in lastni.tvom star.ev, posebno deklice. Dru.ina je bila mikro celica, ki pa je bila odvisna od makrostrukture dru.be, katere del je bila. Vendar so veasih v dru.ini vladali drugaeni odnosi kot v .ir.em socialnem okolju, zato je bila njena vloga za .ensko hkrati varovalna in represivna. Dru.ina je predvsem pomenila posest, .ele nato emotivno podroeje. .enska, ki se je mo.ila, je od.la od hi.e svojega oeeta v dru.ino svojega mo.a. Od tod tudi stiske .enske, ki je .la tja, kamor je ni vlekla ljubezen, pae pa so jo s posestno .eljo dali star.i. 160 .enska v dru.inskih baladah pogosto ravna iz lastne emotivne pristnosti in takrat trei ob pravne in socialne norme, ki ji odvzamejo svobodo odloeanja in jo veasih stanejo celo .ivljenja. Zelo izrazit dejavnik, ki je vplival na .ivljenjske razmere, je bila poleg prava tudi institucija Cerkve. ..enska vloga in njena moe je bila na katoli.kih tleh .sui generis.. Je deloma moe, ki se vrti okoli mo.kih, z namenom, da pogojuje njihovo vedenje. (Verginella 1997: 252). Dru.inski in sorodstveni odnosi moeno odsevajo iz pesmi, veeinoma pa gre za izrazito razloeenost med mo.kim in .enskim svetom, njeni .ivljenjski pogoji so zelo odvisni od mo.kega dela dru.ine, zato o kak.ni posebni individualnosti .enske v dru.ini ne moremo govoriti. Sergij Vilfan v svojem znamenitem delu Pravna zgodovina Slovencev meni, da v srednjem veku in tudi kasneje .enske niso bile izenaeene z mo.kimi, niti v javnem .ivljenju in pogosto niti v zasebnem. .enska v rodbinskem pravu ter v socialnih razmerjih ni imela veliko besede (Vilfan 1961: 247.250), nasprotno, bila je pod jurisdikcijo mo.a, oeeta, vendar je imela nekaj besede znotraj dru.ine, kjer je odloeala o zadevah povezanih z varovanjem in urejanjem doma, imela je tudi zelo veliko vlogo pri odloeanju o otrocih (Herlihy 1995: 16.17). Metod Dolenc celo meni, da je v predkr.eanskih easih veljalo materinsko pravo in da je elovek v rodbini .ivel ginaikokratieno, da so .enske vladale v dru.ini in rodbini in ne mo.ki (Dolenc 1942: 57). To naj bi se videlo iz pesmi, ko mati proda otroka ernemu kupcu (. 2964, pesem ni dru.inska balada, pae pa pravljiena) ali da dekle v mo.itev nekomu, ki ga mati izbere (V deveto de.elo omo.ena . . 97, Z roparjem omo.ena . . 99). Zakaj je bila institucija dru.ine (institut poroke in zakona) tako moena, da je .e v srednjem veku povzroeala vsakokratno kaznovanje anomalij? Instituciji dru.ine in zakona sta predstavljali tako materialno kot socialno varnost. Znotraj institucije dru.ine je lahko tudi .enska uveljavljala nekaj svojih pravic, ki jih zunaj nje ni smela, hkrati pa je bila v zakonu tudi podrejena mo.kemu in zato ni smela kr.iti pisanih in nenapisanih pravil 4 Citirani primeri so iz .trekljeve zbirke Slovenske narodne pesmi I, Karel .trekelj, faksimile izdaje iz leta 1895 (oznaeeni so npr. kot . 97), Ljubljana 1980. Nekateri primeri pa so novej.i, zvoeni terenski posnetki, ki so oznaeeni z arhivsko .tevilko GNI . npr. GNI M 41.751 iz Bilpe v Beli krajini, iz leta 1983, veasih s kratico SLP, kar pomeni, da je pesem objavljena v znanstveni izdaji Slovenske ljudske pesmi I.IV. Ee je pred primerom erka R pred .tevilko, pomeni, da je iz rokopisne zbirke GNI. Nekateri primeri so vzeti iz Glonarjeve zbirke Stare .alostne (npr. S. 80), vkljueili pa smo tudi primere z oznako OSNP, kar pomeni, da so iz rokopisne zbirke Odbora za nabiranje narodnih pesmi (glej arhiv GNI). Odsev pravnega polo.aja in .ivljenjskih razmer .ensk v slovenskih ljudskih dru.inskih baladah (Vilfan 1996: 389.452). Zanimivo pa je stali.ee Svetega Petra Damiana, ki je v svojem delu Patrologia Latina5 zapisal, da je s koncem oziroma izginotjem krvnega sorodstva (s tem misli, da vse elove.tvo izhaja iz zdru.itve Adama in Eve) in z vsem, kar ga je doloealo, institut poroke prevzel funkcijo krvnega sorodstva in znova ustanovil pravice t. i. praljubezni med novimi ljudmi. Tako je postala poroka nekaj vee kot le navadno zdru.enje dveh ljudi (Herlihy 1995: 46). .enska je res lahko igrala pomembno vlogo znotraj dru.ine, vendar le na tistih podroejih, ki so bila izrazita domena .ensk. Edino veliko vlogo je imela ob odloeanju usode lastnih otrok, vendar le znotraj zakona. Da so star.i res razpolagali z otroki, je vidno tudi iz sicer ljubezenske balade Samomor nune zaradi ljubezni (SLP IV . 215), kjer so star.i dali .estnajstletno dekle s premo.enjem vred v samostan. 161 To pa je Cerkev tudi zelo podpirala (Herlihy 1995: 104; Gole. 1989: 54 in Gole. 1997: 230). Ee pa je .enska izgubila mo.a, ni bila ona skrbnica otrok, pae pa njen brat ali stric, veeinoma pa tudi mo.eva dru.ina (npr. . 341). Torej je institut zakona do neke mere .eitil .ensko v njenih funkcijah znotraj dru.ine, ko pa je izgubila za.eitnika, je izgubila tudi vse pravice do otrok. Veeinoma ni dedovala, v srednjem veku je pre.la pod okrilje mo.kega sorodnika. Na vse te zakone ni toliko vplivalo civilno pravo, bolj Cerkev in t. i. ljudsko pravo. Zato se je veasih .enska, ki je izgubila mo.a in ni imela otrok, poroeila z njegovim bratom, tako da, kot pravi Leviticus . Tretja Mojzesova knjiga, .vzgoji semena za njegovega brata.. To je v nasprotju s pravili, ki so bila objavljena v isti knjigi, da je poroka med svakom in svakinjo incestualna. Oeitno je .lo za doloeene izjeme, ki so bile zato, da se je ohranjala dedi.eina ali nadaljevala reprodukcija neke rodovine.6 Mojca Ravnik navaja: .Velikokrat se je vdova poroeila z bratom pokojnega mo.a. Pravijo, da so tako prepreeili propad kmetije in obdr.ali otroke v dru.ini. (Ravnik 1996: 110).7 Zakaj je krvna povezava tako pomembna tudi v dru.inskih odnosih v ljudski pesmi, govori .e Toma. Akvinski v delu S. Thomas Aquinatis Scriptum Super Sententiis8, ki v maniri sholastike 13. stoletja poudarja, da je ljubezen do tistih, ki so z nami povezani s krvjo, naravna, stabilna in trajna, do tistih zunaj pa utemeljena s konvencijo in zato nestabilna in spreminjajoea. Zato ni eudno, da se dekle v ljubezenski baladi Brat ali ljubi: .Ee brateca jaz izgubim,/ nazaj ga vee nikol ne dobim,/ ee pa jaz fantiea zgubim,/ .e lahko druzih pet dobim,. (GNI M 41.751) odloei za brata in ne za ljubega, da mo. ubije .eno, ki ubije njegovega sina, ki ga ima z ljubico idr., saj po ljudsko .kri ni voda.. Torej se je morala .enska ravnati po zakonih krvi, ki so veasih sovpadali z njenimi emocijami, velikokrat pa ne. 5 Glej Patrologia Latina, ur. J. P. Migne (Paris 1853), 145, 191.208, prim. .tudijo: J. J. Ryan, Saint Peter Damian and His Canonical Sources (Toronto, 1956). 6 Glej poglavje .Making Sense of Incest . Women and the Marriage Rules of the Early Middle Ages. . Herlihy 1995: 97. 7 Tudi sama poznam primer iz neke gorenjske vasi, kjer se je vdova poroeila z bratom pokojnega mo.a, ker ni imela kam in ker si je .elela obdr.ati kmetijo. Ta poroka je nanjo vplivala tako, da je postala zagrenjena, nesreena, gospodovalna in trda, in taka je .e danes. 8 Glej S. Thomas Aquinatis Scriptum super Sententiis, ur. M. F. Moos, O. P. (Paris 1956), 3, str. 918.49. Za komentar misli Akvinskega glej L. B. Geiger, Le Proble`me de L.amour chez saint Thomas d.Aquin (Montreal 1952). Marjetka Gole. Kaueie Lahko reeemo, da iz pesmi odseva predvsem t. i. tip oeetovsko pravne ali patriarhalne dru.ine, v kateri ima moe in oblast dru.inski poglavar in za katero je znaeilna stroga delitev na mo.ka in .enska opravila. Ee posku.a .enska to oblast poru.iti, je to razlog za kazen ali tragieni razplet balade. .enska . subjekt pesmi .enska je kot subjekt pesmi tisti sredi.eni lik, okoli katerega se niza zgodba. V izboru analiziranih dru.inskih balad sledimo kulturnemu .ivljenjskemu toku, ki je zaeenjal dru.ino (poroka, zavrnitev poroke, vsiljena poroka), dalje odnosom med star.i 162 in dekletom, ki se mo.i, sami mo.itvi in odnosom znotraj dru.ine: oee . mati, hei, sin; snaha . ta.ea; mo. . .ena . ljubica, mo. . .ena . otrok; mati . otrok; maeeha . sirota; brat . sestra, detomorilka . pot od snubitve do otroka. Izbrali smo tiste dru.inske balade, ki .e niso bile obravnavane, pa so za na.o temo tipiene. Od heere do neveste V pesmi O.e dolo.a usodo h.ere, vidimo izra.eno oblast oeeta oziroma star.ev nad otroki. Slovenska beseda otrok pomeni v nekaterih drugih slovanskih jezikih su.nja, koren besede hlapec pomeni drugod toliko kot dete in ruska beseda ribjata (otroci) se postavlja v zvezo z besedo rob. To ka.e na eni strani na neko zgodnjo razvojno fazo v razvoju patriarhalnega su.enjstva, ko so bili su.nji .e elani skupnega gospodarstva in gospodinjstva; na drugi strani pa ka.e na moeno oblast rodbinskega poglavarja do otrok, ki jih je morda smel tudi prodati in zastaviti. Od tod tudi danes nerazumljive odloeitve matere ali oeeta, ki prodajo otroka ali ga zastavijo ob kartanju. Star.evska oblast v dru.ini je bila torej zelo moena. Zelo moena pa je tudi oblast sinov ali bratov, se pravi mo.kega spola. Po Vilfanu je bil v rimskem pravu edini gospodar v dru.ini oee . pater familias, v slovanskem pa tudi sinovi in bratje rodbinskega poglavarja (Vilfan 1961: 248). V zgoraj omenjeni pesmi se oee odloei, da bo eno od dveh heera omo.il, drugo pa izroeil Bogu: .Ta star purgar za mizo sedi/ jen pregleduje svoje heeri./ O Leneico bom daw mo.u,/ Micko bom zroeu Bogu.. Prva, Aleneica, se ne upira, upre se Micika: .Je Micika to zasli.ala,/ preklela je oeeta svojga:/ .O .mentrajte ga oeeta mojga,/ ki meni ne mislijo dobrga!. (GNI M 24.513). Oee se je verjetno zaobljubil Bogu, zato je to zaobljubo moral izpolniti. Zato Micika, ki bi se tudi rada omo.ila, saj ima kar nekaj denarja, verjetno dote, lepo obleko, ogrlico idr. (kar ka.e na to, da je dekle iz bogate me.eanske dru.ine), tudi z uporom ne dose.e nieesar. Upor dekleta oeetu se je po ljudskem preprieanju koneal tragieno, v tem primeru z boleznijo, kajti star.em se otroci niso smeli upreti, bili so neke vrste lastnina. Enak motiv je v pesmi Smrt neveste pred poroko/A, kjer je mati obljubila heerko Mariji . v samostan (. 226, po VO.XIX, R 8): .Nesi, Marinka, pregre.ila,/ tvoja mati je pregre.ila,/ ki te je na svet rodila./ Ki te je na svet rodila,/ te v nunski klo.ter obeeala,/ zdaj pa te je .e v zamo. dala,. potem pa se je premislila in jo omo.ila. V nekaterih variantah sama deklica prelomi obljubo devi.tva (GNI M 24.032). Odsev pravnega polo.aja in .ivljenjskih razmer .ensk v slovenskih ljudskih dru.inskih baladah V teh pesmih vidimo tudi .e opis svatbe, jutrne, saj je bila predmet jutrne lahko tudi .ivina: .Nevesta si vole izbera,/ ktere bo s sebo peljala.. (. 224).9 Dekle je tako .rtev nadnaravnih sil, ker ee zaobljubo prelomi., te eaka bo.ja kazen. Tukaj se prepletata tako ljudskopravni kot tudi cerkvenopravni element. V pesmi Smrt neveste pred poroko/B pa gre za to, da so dekle star.i proti njeni volji zaroeili, zato se na poroeni dan upira poroki, saj se je zaobljubila Jezusu (zaobljuba devi.tva), vendar jo star.i oeitno ne poslu.ajo, saj njen upor spro.i smrt (ne vemo, ali naredi samomor ali pa so na delu nebe.ke sile). Dekle mora ubogati, ko pa se upre, je njena usoda tragiena: 1..Vstani, vstani dekle gori,/ svati te .e eakajo!. 2. .Jaz ne morem gori vstati,/ ker .e svate zbrane mam., 3. Za .enina sem si zbrala/ ljubega mi Jezusa.. Tudi v pesmi Prisilno dale. omožena gre za oblast star.ev nad otroki, v tem 163 primeru oee zakarta svojo heer in jo mora zaradi tega izroeiti za .eno »staremu Hrovatu«. Dekle se seveda besedno upira, vendar je odvisno od star.ev in njihove volje, zato lahko samo tarna, polo.aja pa ne more spremeniti: .Zdaj vas zahvalim, oee n mat,/ zato, k ste mene gor zredil,/ zato k ste mene gor zredil./ Za tu pa ne, za tu pa ne,/ k ste me tak delee omo.il,/ k ste me tak delee omo.il. (GNI O7154) in (GNI O 8879). To pesem je pela .ivekova Katra, znamenita ljudska pevka, ki je znala izjemno veliko balad. Najstarej.a oblika sklepanja zakona je bila kup in ugrabitev neveste. .Kup neveste je bila pogodbena oblika sklenitve zakona. Pogodbe nista sklepala .enin in nevesta, marvee predstavnika njunih rodbin ali rodov. .eninova rodbina je nevestini rodbini plaeala precej visoko kupnino za nevesto. (Vilfan 1961: 250). Ta institucija zakona je bila verjetno .e iz easa rodbinskih skupnosti, ko je bilo ob kupu neveste odloeilno soglasje med stare.inami rodbinskih skupnosti, ki sta jim .enin in nevesta pripadala. Kup neveste vidimo v baladah, ko so star.i lahko prodali heerko (predvsem mati je odloeala o tem) za denar ( Smrt dale. omožene). Prisiljena mo.itev je celo eden pomembnih motivov v na.ih baladah (. 99.101, . 102.107, . 209, . 641, 643). V pesmi Odklonitev poroke gre za nasilno ugrabitev deklet, ki naj bi postale neveste proti svoji volji, in celo proti volji star.ev: .Kaj so storli ribiei?/ Vjeli so Brajdiko,/ peljali so jo v beli grad/ temu kralju .lahtnemu. (. 117 po MP III in MP I). Pesem ima podoben motiv kot bolj znana Zarika in Son.ica. V obeh pa je zdru.en motiv ugrabitve s prepoznavanjem dveh loeenih sester. To je srednjeve.ki motiv, pesem je povezana z evropskim baladnim izroeilom. Polo.aj .enske pa je v tej pesmi tak . je brezpravna, brez za.eite oeeta, vsakdo jo lahko ugrabi in si jo prilasti, je torej objekt po.elenja. Veasih pa je bila ugrabitev neveste, ki so jo star.i obljubili nekomu drugemu, v dogovoru z njo, da bi se nevesta, ki ni imela nobene besede ob izbiri .enina, vendarle poroeila s svojim izbrancem. To vidimo v pesmi Nesre.na kraljeva (S. 80). Vemo, da so fantje ugrabljali svoje izvoljenke, v tem primeru pa ni kmeekega okolja, temvee gosposko, torej je ta drugi naein ugrabitve bil prisoten tudi v vi.jih plasteh (Vilfan 1943: 227.233). 9 Vilfan meni, da se je: .ta oblika jutrne do 17. stoletja ohranila na Krasu. .enin ali njegov brat je nevesti privedel vola, kravo ali ovco. Nevesta je prijela .ival za roge in jo izroeila enemu izmed svojih sorodnikov, da jo je trikrat peljal v krogu in tako namesto nje prevzel .ival v posest. (Vilfan 1961: 254). Marjetka Gole. Kaueie Snaha . ta.ea Taš.i se izjalovi umor snahe je pesem, ki v sredi.ee postavlja odnos nekrvnega sorodstva in eustvo posestni.tva in ljubosumja. V nasprotju z balado Nesre.na nevesta (. 102.103) se tukaj umor snahe izjalovi. V pesmi Nesreena nevesta je vsebovano svarilo, naj nevesta nikar ne pije in ne je, .da ne bo. jutrine zapila ne jutrine zajedla., kar lahko razlo.imo s tem, da so darovi, ki jih je dobila, veljali kot lastnina za njeno celotno .ivljenje. Ne gre za izgubo devi.tva kot meni Dolenc, treba pa je .e reei, da svarilo, naj nevesta ne pije in ne je, velja tudi za preteeo nevarnost, ki ji je grozila s strani ta.ee (Dolenc 1942: 59). Ta.ea ne more pristati na to, da naj bi sina rodila za neko drugo .ensko, prav tako ne .eli izgubiti prvenstva v njegovem emotivnem in vsakdanjem 164 .ivljenju. Lastni.ki odnos do otroka je torej viden tudi v baladi o Nesreeni nevesti (vee glej v Gole. 1997: 238). Motivacijo za odstranitev tekmice je torej treba iskati v ideolo.kih in ekonomskih strukturah, ki so vladale v dru.ini in .ir.i skupnosti, pa seveda tudi eisto preprosto v ljubosumnosti. Motivni drobec mo.itve dekleta brez njenega privoljenja je ponovno povezan s pravnimi sledovi rodbinskega in .enitovanjskega prava, nekje pa je dekle sirota. Po Vilfanu je bila posebna znaeilnost srednjeve.kega osebnega prava pojem posebej za.eitnih oseb, zlasti samostanov, vdov in sirot, nasilna dejanja proti takim osebam pa so .e posebej kvalificirana (Vilfan 1961: 248). Morda je bila sirota res posebej pravno za.eitena, toda ljudska pesem jo vedno oznaeuje kot .rtev hude maeehe ali kot osebo, ki v dru.ini venomer izgublja, prav zaradi nekrvnega sorodstva. Znotraj dru.ine, ki nastane po smrti matere, je sirota obsojena na slabo ravnanje. Snov te balade je sovra.tvo ta.ee do snahe (Mlada Breda), vendar se ji naklepni umor izjalovi in sama postane .rtev lastnega naklepa. Dekle se re.i, ker v nekaterih variantah upo.teva Marijin nasvet in v drugih botrin: .Ko bodo tebe k porok peljali,/ notri bo pri.la huda ta.a,/ okol se bo prilizovala,/ zlato kupo napijala./ Vzemi ti v roke zlato kupo,/ vlij jo na sivno skalo/ ino na zeleno trato. (. 110). V tej baladi je odsev premo.enjskih razmer ob poroki, ki jih predstavlja tudi .jutrna. . to je mo.evo darilo .eni prvo jutro po poroki ali po Vilfanu: .Jutrna postane splo.na oznaeba imovine, ki jo zakonec prinese v zakon oziroma dobi zaradi sklenitve zakonske zveze. . V glavnem je bila ena glavnih ustanov .enitnoimovinskega prava za preskrbo .ene v primeru vdovstva.. (Vilfan 1954: 174, 180 in Vilfan 1996: 433.440). Jutrna po mnenju Vilfana ni samo t.i. Morgengabe, pae pa obsega vse materialne darove zakoncema (Vilfan 1954: 179).10 Po Dolencu jutrno obljubita tudi tast in ta.ea, in sicer vnaprej, pred poroeno noejo ali samo poroko. V tem primeru lahko govorimo o »Morgengabe« (Dolenc 1942). Lahko pa reeemo, da je jutrna ponovno nek spomin na kup neveste, na neko pogodbo med dvema rodbinama, kasneje pa je kupnina pripadla nevesti. .ivljenjske razmere pa so vidne v tem, da je dekle sirota, pod za.eito boter, saj sta bila botra ali boter (Ravnik 1996: 98.101) enako pomembna kot star.i (.lo je za nekak.no duhovno sorodstvo) . tudi poroka med botro ali botrom in varovanko je veljala za incestno. Dekle je verjetno imelo skrbnike, ki so odloeali o njeni usodi: .Sem se srota omo.ila,/ bolj bi blo, deb se ne bila./ Nimam oea, nimam mater,/ de bi kej me podueili. (. 109). Mo.itev je bila dogovorjena: .K Ne.i prijahali/ edni vogledniki,/ edni vogledniki/ z devete de.ele. (. 111). Sled tur.ke ugrabitve 10 Glej .e Kumer 1975: 51. Odsev pravnega polo.aja in .ivljenjskih razmer .ensk v slovenskih ljudskih dru.inskih baladah dekleta, ko so dekle dali verjetno gosposkemu paru brez otrok, ki jo je vzgajal kot svojo heer, vendar dekle ob spoznanju, da je rejenka, umre, vidimo v pesmi Smrt rejenke. Imeti oeeta in mater je pomembno, zato je verjetno nastala pesem z verzom: .Lep.ih ro. na svet ni iskat,/ kot so oea ino mat. (. 118). .ena . mo. Vloga .ene je bila izrazito podrejeno pripeta na mo.ki lik, .ena je morala biti .mo.u pokorna., se ne odzvati na krivico, ki ji je bila storjena, in pretrpeti tudi nezvestobo svojega mo.a. Na Koro.kem so .enske velikokrat dejale, da je treba .vodo v usta dati., kar v prenesenem pomenu pomeni moleati.11 Toda prav ukrepanje proti mo.evi ljubici je bilo vzrok za tragieno usodo .enske v dveh dru.inskih baladah. 165 V pesmih Žena umori otroka moževe ljubice in Žena zastrupi moževo ljubico je .enino ravnanje aktivno, saj se upre, oziroma spro.i konfliktno situacijo. V prvem primeru gospa, ki nima otrok, umori nezakonskega majerieinega otroka, ki ga ima z njenim mo.em: 27. .Gospod je ravno z jage .el,/ o jov, prestra.eno je ostrmel. 28. .Kaj pa ti je, Marjetica, o jov, da si tako objokana?. 29. .Blagi gospod, va.a gospa, o jov, so mi najvee sovra.nica. 30. Zaklali so mi sinika,/ o jov, dobila sem ga mrtvega.. (. 127 po objavi v Novicah XVII). V tej pesmi gre za tragieno usodo dveh .ensk: .ene in ljubice. Obe izgubita v primerjavi z mo.kim. Toda pevec je na strani ljubice in gospoda, saj je umor otroka hud zloein, ki se lahko opere le s kaznijo, s spokoritvijo ali pa z rojstvom sina, ki mora postati ma.nik. Pevec je hitro upesnil zgodbo, jo razvil tako, da je .ena takoj kaznovana, mo. pa je lahko nezvest po mili volji. Vidimo tudi pravni element defenestracijo . metanje eloveka skozi okno (po dogodku iz ee.ke zgodovine, ko so protestantje leta 1618 pometali kraljeve svetovalce skozi okno pra.ke posvetovalnice . Vrbinc 1968: 128 in Vilfan 1944: 17). V tej baladi je mo. vrgel .eno skozi okno, ker je umorila sina njegove ljubice:12 .Eez okno vrgel je gospo/ oh, doli v brezno globoko. (Ms. 478/26). V varianti . 123 vidimo neposredno izra.en strah pred tem, da bo njena tekmica postala gospa: .Gospa zavpije, preden dol perleti:/ .Zdej bo pa majerca tvoja gospa!. 13 Da si mo. vzame pravico do ma.eevanja, je v ljudskem mi.ljenju popolnoma prav. .enska je bila mo.eva last, in je z njo kakor s slu.ineadjo lahko poeel, kar je hotel. Omenjena pesem govori o dogajanju v grajskem okolju. Seveda ima dejanje samo dve prvini: 1. .ena je ljubosumna na otroka ljubice, 2. mo.evega sina umori tudi zato, ker ve, da bi podedoval premo.enje, grad, torej je oeitno v srednjem veku lahko tudi nezakonski sin podedoval premo.enje, pa eeprav je bil sin slu.kinje: .Kaj si mi sinka vmorila,/ kaj ne bo herbie grada belega. (. 126). Dolenc ugotavlja: .Iz sodb, ki so na ljudskih zborih po slovenskem obieajnem pravu potekale, vemo, da je slovenski narod v resnici smatral za pravilo, da tudi nezakonski otrok deduje po nezakonskem oeetu, le zemlje naj ne dobi. (Dolenc 1942: 62). Arhetipski trikotnik .ena, ljubica in mo. je 11 Ta podatek mi je prijazno posredovala dr. Mojca Ram.ak. 12 Oeitno je, da ta ..ega. med sodobnimi slovenskimi mo.mi .e ni izumrla, saj sem pred kratkim izvedela za dogodek, ko je v nekem kraju na Gorenjskem mlada .ena izprieala, da jo je hotel njen mo. vreei skozi okno, a ne zaradi nezvestobe, temvee zato, ker mu ni bilo v.ee njeno kuhanje. 13 Pesem je izvirno slovenska in je drugi narodi ne poznajo (Koeevski Nemci so jo prevzeli od Slovencev). Marjetka Gole. Kaueie tokrat utemeljen z .eljo po lastnem otroku, pa eeprav ne z .eno, ker gospod potrebuje dediea, .ena pa mu ga ne more roditi. V tej baladi posredno odseva tudi tragiena usoda .ene, ki ne more imeti otrok, saj je bila v takratni dru.bi, pa tudi .e veliko kasneje, .ena, ki ni rodila, manjvredna. V tej baladi ni v ospredju oeetova skrb za otroka, eeprav Rotar v svoji razpravi .enska pisava v narodnih baladah meni, da je v njej prisotna .skrb za otroka v zavesti in dejanju oeeta, kar naj bi bilo v baladah redko. (Rotar 1997: 150). To ne dr.i, saj skrb za otroka vidimo .e v baladi Vdovec na ženinem grobu (. 316). V baladi Žena umori otroka moževe ljubice je v sredi.eu usoda neplodne .ene, ki deluje iz dveh motivacijskih vzgibov: iz ljubosumja in iz .elje zadr.ati posest. Podobno 166 je v drugi pesmi, le da tam gospa zastrupi majerco, mo. pa ji odseka glavo (. 128). Tudi polo.aj vdove je bil zelo slab, kar lahko ugotavljamo z zgodovinskimi dejstvi in razberemo iz ljudskih pesmi. Klapisch-Zauberjeva ugotavlja, da je bil polo.aj vdove v renesaneni Italiji resnieno nesprejemljiv . lahko je sicer ostala v mo.evi dru.ini, skupaj z otroki, lahko je .la .ivet na svoje, a v bli.ino otrok, lahko se je ponovno poroeila in od.la drugam. Vendar so bile vse, razen prve mo.nosti za njo slabe, ker ji je ob ponovni poroki grozilo slovo od otrok, ker so pripadali oeetovemu rodu (Klapisch-Zauber 1990: 249.250). Ivan Grafenauer o odnosu med mo.em in .eno (izhaja iz ljudske pesmi) meni takole: ..ena je bila vse .ivljenje . kakor deca . brezpravna; varovala jo je samo ljubezen njenega mo.a in odraslih sinov: gorje vdovi z odraslimi sirotami. Vse .ivljenje pa jo je podpirala . tudi na mo.evem domu . njena oeetna dru.ina, oee in bratje in sorodniki. Iz tega varstva pa so izvirali tudi tragieni zapletljaji. (Grafenauer 1952: 32). .enska je bila torej doloeena z mo.kim, prek njega se je uveljavljala ali brez njega izgubljala. V pesmi Mož se vrne na ženino svatbo vidimo, da je .ena morala poeakati sedem let od izginotja svojega mo.a, da se je lahko ponovno poroeila, sedem let je bil nekak.en .locus communis starih balad. (Vilfan 1944: 18; Vilfan 1996: 399). Mati . otrok Mati je v slovenski ljudski pesmi v dveh podobah: kot zahtevna in oblastna do otrok in kot .rtvujoea se zanje. Ta druga podoba je redkej.a, saj je v ljudskih pesmih pragmatienost prevladala nad razeustvovanostjo. Mati odloea o .enitvi otrok, njena oblast je brezpogojna; odgovorna je npr. za smrt lastne heerke v pesmih V deveto deželo omožena (. 97) in Z roparjem omožena (. 99): .Nesreene tiste matere,/ ki dalee heere vdajajo,/ kot sim jas vdala Ne.ico,/ preljubo mojo heerkico,/ dalee v deveto de.elo.. Ta oblast izhaja (po Vilfanu) iz tega, ....da je pravica star.ev samih do odloeanja o poroki otrok, ki je pri nas toliko easa veljala, .e izrazit pojav individualizma (gmotni vzroki), eeprav ima morda kontinuiteto s prej.njo .ir.o pravico sorodstva. (Vilfan 1954: 163). V pesmi Mati iz groba tolaži siroto: .Jaz ti ne morem vee stati,/ tebe ne vee hraniti,/ jaz sem te Bogi zroeila,/ no dobrim prijateljom,. in v baladi Mrtva mati zagrozi ma.ehi pa je izra.ena skrb matere za otroka. V nekaterih variantah mati .e pred smrtjo prosi maeeho (slu.kinjo . moj.kro), naj poskrbi tudi za njene otroke: .K bo. sojem kruha rezava/ z lepe v.enieke rúmene,/ vre. .e mojem ajdovga,/ de b le revce Odsev pravnega polo.aja in .ivljenjskih razmer .ensk v slovenskih ljudskih dru.inskih baladah vaene na ble.. (S. 131), v varianti iz Vinj, ki jo je pela .ivekova Katra, pa mati zelo ostro zagrozi maeehi: 8. .Ti jem more. kruha dati,/ ti jem more. kruha dati! 10. Ee na bo. ti toko striva,/ kokr sem ti naroeiva, 11. / te bom na droben semleva,/ te bom na droben semleva.. (GNI O 7112). Tu lahko vidimo motiv matere, ki .e po smrti skrbi za otroke. Oeitno je, da je krvno oziroma biolo.ko sorodstvo najmoenej.e (skupnost maeehe in pastorke ali pastorka in oeima idr. tudi pravno ni veljala za dru.ino, veljala je sicer vzajemna dol.nost pre.ivljanja, vendar to ni bila dru.ina v pravem pomenu). Mati ve, da bo maeeha slabo skrbela za otroke, zato jo prosi, oziroma ji zagrozi. Tudi iz tega pravnega in socialnega vidika je jasno, da je taka skupnost veeinoma neprijazna do sirot. Seveda je treba .e opozoriti na element eustvenega odnosa do otroka, ljubezen matere je veeinoma eisto iz biolo.kih razlogov brezpogojna, ljubezen maeehe pa samo 167 pogojna. Brezpogojna ljubezen do otroka je vidna tudi v pesmi Porod v grobu, kjer .iva pokopana mati rodi otroka in, v varianti iz Frama, umre (. 340), v dveh ostalih pa jo otroci, ki so laeni in gredo na grob prosit in molit mater, najdejo .e .ivo: .Dam otroci br. so tekli:/ .Oh oee, mati v grobu poje/ ino ziblje dete svoje.. (. 338) Po materini smrti je heerka podedovala njeno lastnino, vendar je bila ta veeinoma skromna. V .e obravnavani pesmi O.e dolo.a usodo h.erke, se vidi, kaj ji je zapustila mati . »sto zlo.enih kron, suknjo svilnato, suknjo vi.njevo, koravde zlate, tri zlate prstane, .idano jopico« idr. . ker se ne bo omo.ila, bo morala te stvari zapustiti samostanu.14 Dota je bila pomemben del .enskega premo.enja. To je bila najstarej.a oblika dedovanja in sicer dedovanje premienin v osebni uporabi. Materine stvari so dedovale heere (obleke, nakit, posodje) in oeetove sinovi. To se je kazalo v ljudskem reku .kar pride s klobuka, gre na klobuk, kar pride s peee pa na peeo.. Zanimiv pa je primer balade, ko mati zapusti imetje otrokom, kjer je verjetno predstavljeno gosposko okolje in ne kmeeko. To je balada Sinovi zavržejo mater. V njej vidimo, da je mati imela devet sinov, vsem je kupila grunte, vendar so jo kljub temu zavrgli. V nekaterih variantah se je usmili le najmlaj.i: .Sveta Jedrt je imela devet atraeieu,/ useh devet je blu fantieu/ uosem je grunteee kepila,/ ta devetme je suojga dala./ .Kartajmo, kartajmo za na.o staro mater,/ kdor jo bo dobiw,/ ta jo bo rediw../ Dobiw je je ta-narmlaj.,/ jemu j je ta-narraj.. (R 14.926). Njena odvisnost od mo.kega spola je, kljub imetju, moeno prisotna tudi v tej baladi. Maeeha . sirota Izrazito negativno vlogo je imela maeeha, ki je bila sorodnica s poroko. Veeinoma je slabo ravnala z otroki. Maeeha je v ljudski pesmi vedno hudobna, celo kruta in neelove.ka, do pastorke ali pastorka ni bila v krvnem razmerju, kar pa je v ljudski skupnosti edino veljalo (npr. v pesmih Sirota Jerica . 102.103, Pastorek umori ma.eho . 352 idr.). Ljudskemu ustvarjalcu se je maeeha zdela .utele.eno zlo., ki zaradi svojih dejanj zahteva kazen, ki je v teh pesmih bodisi nadnaravna (maeeha zgori 14 Ravnikova navaja pesem, ki jo je zapela informantka, in ki s ernim humorjem opi.e, kak.na rev.eina je bila veasih dota oziroma zapu.eina po umrli materi: .Moja mati mi je umrla,/mi je pustila malo dote,/ eno kozico za vrzote,/eno kozico za kafe,/ma perche, ma perche,/ma zakaj,/moja mati ne pride vee nazaj?. (Ravnik 1996: 76). Marjetka Gole. Kaueie v peklu) bodisi po naeelu »zob za zob«. Ljudski pevec operira po ravneh pravienosti, tako ob unieenju zla ustvarjalec in kasneje poslu.alec do.ivljata zado.eenje. V pesmi Ma.eha in sirota/. vidimo poleg motiva matere, ki prosi brata in njegovo .eno, naj skrbita za njene otroke po njeni smrti, tudi motiv oblasti brata nad otroki svoje sestre . avunkulat: .Potem pa pride njeni brat/ z eno stra.no .ibico/ zaeel je otroke u.iti../ Holete, holete, oea na.,/ kaj nas bote u.e tepli vi?. (. 341). Stric je torej sorodnik, ki je lahko dober, lahko pa tudi zelo slab. V tem primeru ima zelo negativno vlogo. Stereotip maeehe ima zelo jasno motivacijsko ozadje, saj je navadno nebiolo.ka zveza bolj krhka kot biolo.ka, ee pa so prisotni .e njeni lastni otroci, je jasno, da se bo najprej kot mati borila za njih in .ele nato za primo.ene. Stereotip hudobne maeehe je bil poleg stereotipa hudobne ta.ee v zavesti ljudi tako zelo moean, da se je kot izrazit 168 negativni odnos do teh dveh vlog ohranil do danes. Sestra . sestra; brat . sestra Odnos sestra . sestra smo videli .e v Aneiki in Brajdiki, vendar je v pesmi Zarika in Son.ica specifieen. Tu gre za ljubosumje zaradi tega, ker se dve sestri ne prepoznata pravoeasno. Prav tako je opazen element ugrabitve ali mo.itve v daljno de.elo: .Solnco je ukradel tur.ki car/ Zarko vsnubil .panski kralj.. (. 71) in lastni.ki odnos mo.kega do .enske. Specifiena ljubezen med sestrama in tragiena usoda, ki ju loei in zdru.i, vendar tako, da druga za drugo ne vesta, ter eustvo ljubosumja in tekmovalnosti do enega mo.kega, privedeta do tega, da Zarika zastrupi Soneico. Tudi to pesem je pela .ivekova Katra, ki je v 27. kitici zapela nauk: .De nas tko delee omo.e,/ de sestra sestre ne pozna,/ de kaejiga strupa pit ji da. (OSNP 8915). Podobna tragiena usoda je v pesmi Brat in sestra se najdeta/A (S. 157), kjer sta bila loeena zaradi tur.ke ugrabitve. Ljubezen do brata je izra.ena v verzu: ..le enga brata .e imam,/ pa .e za tega nie ne vem.. Brat se ji razodene in ji da denar kot doto, dekle pa na koncu od nesreee in spoznanja, da je brata sreeala in ga spet izgubila, umre. Zanimiv pa je tudi motiv napeljevanja k incestualnemu odnosu med bratom in sestro v pesmi Brat ubije sestro: .Sestrica preljuba/ sestrica predraga,/ al ee. greh veiniti,/ al raj mrtva biti?. (S. 160). Ko ga odkloni, ji brat odseka glavo, pri eemer vidimo posestni.ki odnos brata do sestre in njegovo pravico .razpolagati. z njo. V varianti z Gorenjske (Glonar 1938: 225/6, pesem .t. 3) je incest zelo poudarjen, saj je celo predstavljen s ponavljajoeimi se dejanji (devet noseenosti) in s tem, da hei materi pove, da je bila osemkrat noseea z bratom, da je otroke umorila in da je sedaj noseea .e devetie. Sledeei verz je nauk ali svarilo, s katerim ljudski ustvarjalec pove svoje in ljudsko mi.ljenje o tem dejanju: .Na sveti veei .alosti ni,/ kir je sestrica z bratcam noseea.. Pesem se zakljuei z rojstvom sina in z dekletovo smrtjo . brat jo umori. Motiviranost pesmi sicer ni zelo jasna, a dekle mora biti kaznovano za umor otrok in krvoskrunstvo.15 Sledovi dru.inskega prava, ki je v 15 Freudovo mnenje o incestu je naslednje: .Nekateri domnevajo, da je to ukrep narave v prid ohranitvi vrste, ki se v zavesti ka.e v obliki prepovedi, ker bi notranja ploditev peljala v rasno izrojenost; drugi zatrjujejo, da bli.ina v zgodnjem otro.tvu zavre medsebojno spolno po.elenje. Ampak v obeh primerih bi izogibanje incestu moralo biti samodejno, tako da se ne bi dalo razumeti, eemu potrebujemo stroge prepovedi, ki nasprotno opozarjajo, da gre za moeno po.elenje.. Glej Fox 1987: 35. Odsev pravnega polo.aja in .ivljenjskih razmer .ensk v slovenskih ljudskih dru.inskih baladah dru.ini dajalo prednost mo.kim, so tako vidni tudi v tej pesmi. Lahko ugotovimo, da brat in sestra v dru.ini nista bila enakopravna. Detomorilka Pesmi o detomorilki delimo vsaj na dva tipa: o nevesti detomorilki in o obsojeni detomorilki. V pesmi Nevesta detomorilka je glavni vzrok detomorilstva prikriti nezakonsko materinstvo, ki bi dekletu omade.evalo east in ji onemogoeilo poroko kot devi.ki nevesti. Nezakonsko materinstvo je v razlienih dru.benih strukturah prina.alo sramoto in dru.beno izobeenost. Po ljudskem moralnem kodeksu je bila edina mo.na kazen za detomorilstvo smrt, ki je velikokrat pri.la od Boga, pa tudi od posvetnih sodnikov. V obeh tipih pesmi o detomorilki je .enska stigmatizirana nezakonska mati, 169 ki se na tak ali drugaeen naein znebi otroka. Nezakonska mati je bila .e vnaprej obsojena, zato je tudi tako ravnala, pogosto iz obupa. Detomorilki so lahko sodili tako, ....da so zloeinko .ivo zakopali v grob, nakar so ji .e s kolcem prsi predrli. (Dolenc 1942: 64). V pesmi Obsojena detomorilka zasledimo tudi t. i. kazensko pravo, saj detomorilko doleti kazen obglavljenja. V pesmi o detomorilki Ur.ki iz Ljubljane lahko doloeimo eas dogodka (1764. leta), saj je izpriean v zgodovinskih arhivih. Glavo ji odseka krvnik . frajman, ki je po pravnih zakonih edina oseba, s pomoejo katere si lahko re.i .ivljenje, ee se z njim poroei. Ker pa je t. i. .persona turpis. (ostudna oseba), po ljudskem verovanju tudi povezana s hudieem, se detomorilka za to re.itev ne odloei, pae pa tudi zaradi kesanja nad svojim dejanjem raje nastavi glavo na tnalo: .Mladi frajman taku pravi:/ Hoee. .enka moja bit? hoee. moja .enka bit,/ sej t ta leben .enkov bom?/ Ur.ka odgovori: .Jest pa noeem tvoja .ena biti,/ jest eem pa za sinka vmret!/ Mladi frajman se zavihtne,/ Ur.ki glavco odkosi. (OSNP 7962). Ljudska pesem v primeru nezakonske matere nie ne govori o mo.kem, ki je soudele.en pri nastanku otroka, gre.na je samo .enska, ki mora biti zato kaznovana. Ponovno je potrjeno, da je v ljudski pesmi prikazan izrazito neenakopraven odnos med mo.kim in .ensko; kar pa je v resnici le odraz takratnega resnienega .ivljenja. Ljudska pevka je to veljavno normo sprejela in je ni postavila pod vpra.aj, vendar se iz terenskih zapisov ob pripovedovanju pevk o lastnem .ivljenju vidi, da so pevke vendarle razvile neko soeutje do nesreenega dekleta. Seveda so detomor obsojale, dekletovo stisko pa so veeinoma razumele. Kot vemo, so pesmi delovale tudi kot svarilo, kot vzgojno sredstvo, posebno v primerih, ko je bil zgodbi dodan .e nauk. Pesmi so bile pogosto tudi elementi represije, da se ne bi dogodki ponovili, utrjevale naj bi tisto uradno moe, ki so jo imeli veeinoma mo.ki kot nosilci oblasti. .enska . subjekt petja Za na.o raziskavo se zdi pomembno, da se poleg na junakinje pesmi ozremo tudi na posredovalke njihovih zgodb. O tem, da bi bila iz pesmi vidna ..enska pisava. (Borovnik, Rotar), ne moremo reei, saj ne vemo, kdo je bil njihov avtor. Lahko pa reeemo, da so .enske znale najvee dru.inskih balad, jih posredovale drugim pevcem, jih variantno spreminjale, poustvarjale, izbirale in prilagajale lastnemu obzorju petja in Marjetka Gole. Kaueie besedi.ea. Tako poznamo kar nekaj pevk, ki so obvladale tudi vee sto pesmi, pa niso bile izobra.ene, vendar oeitno naravno inteligentne in nadarjene (.ivekova Katra, Minca Hatova, Marija Tekavec, Rozika Ofie idr.). So tudi primeri, ko so mo.ki imeli v svojem repertoarju izjemno veliko variant pripovednih pesmi, vendar lahko reeemo, da so bile pevke zaradi .ivljenjskih okoli.ein (bile so doma, zbirale so se ob raznih opravilih) tiste, ki so pesem gojile, jo nosile v svojem spominu in jo v skupini poustvarjale ter iz skupine znova dobile nove primere. Tudi spol je pomemben za izbor pesmi, .enska lahko bolj razume .ensko kot mo.ki. Pesem je sicer bila vedno skupinska in veeglasna, vendar je bila posameznica velikokrat tista, ki je pesem v repertoarju hranila kot v neke vrste .spominski pesmarici., in ee je bila .e pismena, jo je lahko tudi zares zapisala. Zelo verjetno je, da je morala zgodba z neko emotivno ali socialno prvino delovati na pevko 170 tako moeno, da si je pesem zapomnila; morda jo je presunila zaradi tragienosti, morda se je, eetudi le podzavestno, identificirala s pesni.kim subjektom. Zato naj raziskovalca ne bi zanimali samo osnovni podatki o pesmi, plesu, in.trumentalni vi.i, pae pa tudi odnos pevca oziroma pevke do vsebine pesmi, do usode pesni.kega subjekta. S pevko naj bi se pogovarjal tudi .e po tem, ko ugasnejo zvoene naprave. Informator lahko veliko pove tudi o sebi, o lastnih nagnjenjih, eustvovanju, mi.ljenju in odnosu do sveta, do ljudi, do zakonov skupnosti, ki jih odseva pesem. Vemo, da je bila ena najbolj znanih pevk ljudskih balad Katarina Zupaneie . .ivekova Katra iz Vinj pri Kamniku sama, neporoeena brez otrok. Bila je .potujoea. ljudska pevka, saj se je po besedah Kumrove: ..za pusta lepo oblekla, hodila po hi.ah in prepevala.. Pre.ivljala se je z dnino in s pletenjem slamnatih kit za slamnike. Iz njenega repertoarja (Kumer 1986: 169, 174.177) lahko vidimo, da je rada pela ljubezenske balade, dru.inske in ljubezenske lirske pesmi (poleg ostalih seveda), torej vse tisto, eesar ni imela in si je morda .elela imeti. Mogoee je prav zaradi tega izbirala oziroma si zapomnila prav te pesmi. Seveda velja, da si je zapomnila tiste pesmi, ki so ji ugajale, imela je torej svoja estetska merila. Zakaj pa so ji ugajale, lahko samo ugibamo. Ali jo je pritegnila zgodba, usoda lika v pesmi ali melodija? Verjetno vse. In ee vemo, da je hodila naokrog, da je nastopala, je verjetno skozi pesem izra.ala tudi sebe, posredovala zgodbe in usode .ensk, o katerih je pela, in ee bi ji pozorno prisluhnili, bi najbr. ob izra.anju njene lastne misli, eustvovanja in mi.ljenja lahko na.li povezave med njo, njeno izbiro pesmi in pesni.kimi subjekti. Pevke so zaradi preprostosti veeinoma podcenjevali. Seveda niso vse pevke odprte in ne povedo takoj, kaj si mislijo in kaj eutijo, vendar se da iz neobveznega pogovora izlu.eiti namige o .ivljenjskih vodilih, ki so jih kot nosilke balad imele. Ko so se .enske sreeevale npr. ob liekanju koruze, so ob petju gotovo razmi.ljale o lastnih usodah in .ivljenju in vse to morda povezale s pesmijo ter na ta naein izra.ale svoje stiske in prieakovanja. Ali lahko reeemo, kot meni Rotar: .Vse antologijske balade in mnoge druge, natisnjene kasneje, oznaeuje izrazita sporoeilnost, kompleksna povednost, ki je njeno motivacijo tudi v veeplastnosti mogoee prepoznati kot posledico do.ivljajskega ozadja oblikovalke in pripovedovalke, kot stvaritev posamezne .enske osebe. (Rotar 1995: 146)? Verjetno ne, ker ne vemo, kdo je pesem ustvaril. Vendar vse pevke vtiskujejo svoja Odsev pravnega polo.aja in .ivljenjskih razmer .ensk v slovenskih ljudskih dru.inskih baladah obeutja v variantni niz balad, seveda pa je mogoee, da na zaeetku ob stvaritvi t. i.arheteksta stoji .enska ustvarjalka. V baladah z .enskimi usodami je lahko prepoznati .ensko do.ivljajsko in miselno odzivanje na svet, kar pa seveda ni odvisno samo od ljudskega ustvarjalca, temvee od splo.nih kolektivnih pogledov na .ensko in na njene odnose do mo.kega, dru.ine, otrok in sveta. Individualnost v ljudski pesmi je individualnost v usodi in ne v podobi .enske. Vendar lahko reeemo, da se mo.ki in .enski element v ljudski pesmi prepletata tako v ustvarjanju kot v kasnej.em prena.anju pesmi V pevkinem spominu, v zakladnici njenega ustvarjalnega sveta, v petju tistih pesmi, ki jih je ljubila ali sovra.ila, v repertoarju, ki ne prikazuje samo baladne zgodbe, pae pa tudi zgodbo pevke, ki jo je pela, je tudi njeno .ivljenje, ki se prepleta z zgodbo pesmi. Pesem, ki ji je blizu, bolj izpostavi, jo poudari, res na zelo nevsiljiv naein, komaj opazno, 171 toda raziskovalec lahko tudi v .negibnem. obrazu zasledi odnos do junakinje pesmi. Ali se z njo strinja ali jo prezira, obsoja, se ji zdi njena usoda zanimiva, z njo soeustvuje ali se prepu.ea nauku pesmi, se strinja z veeinskim mnenjem o junakinji. Tako lahko spremljamo skozi ustvarjalni akt pevke tudi njene .ivljenjske razmere, ki morda povedo o tem, kako so pevke, nosilke balad (Child), skozi petje pesmi posredno spro.eale svojo imaginacijo in svoje ustvarjanje, mi.ljenje in eustvovanje. Zdi se, da so raziskovalci na to pozabili, ker so jim bile pevke predvsem .posoda., iz katere se je izlil vodni curek baladnih zgodb, melodij in prieevanj o pesmi in nosilcih, niso pa se ukvarjali z zgodbami pevk, ki so te pesmi pele. Nihee ni pevke nikoli vpra.al, kaj meni npr. o usodi detomorilke, ali jo obsoja ali z njo soeustvuje. Glede na .tevilne balade z motivom detomorilke (zadnjo smo posneli leta 1999) pa je gotovo, da so bile nezakonske matere .e v prej.njem stoletju izobeene in obsojane, zato te pesmi odsevajo tudi .e ne tako pretekli eas. Celo danes zaradi prikritega negativnega odnosa do nezakonskega materinstva na pode.elju na Slovenskem zasledimo primere detomora. In tudi to je podatek, ki ka.e na preplet pesni.kega subjekta s subjektom petja. Veliko je bilo pevk, ki so znale izjemno veliko balad, zato lahko reeemo, da so res najpomembnej.e nosilke baladnega izroeila. Ena takih je bila Minca Hatova (Krkovie) iz Kostela ob Krki, ki je znala veliko balad in imela tudi zelo zanimivo .ivljenjsko zgodbo (Gregorie 1971: 33.34). Enako zanimiva je bila Marija Tekavec.Skaj.eva iz vasi Dane na Dolenjskem, ki je Kumrovi zapela Lepo Vido (Kumer 1971: 34). Tisto Lepo Vido, ki je bila podlaga za Pre.ernovo. V zadnjem easu je bila ena takih izjemnih pevk Rozika Ofie, rojena Kolar, ki je tudi Kumrovi zapela veliko pesmi, med njimi tudi kar nekaj balad. Iz repertoarja, povezanega z njeno .ivljenjsko zgodbo, bi se dalo izlu.eiti tudi njen odnos do usode .ensk v pesmih, ali se je z njimi identificirala ali ne (npr. pesem Dete vpra.a ata (o siroti), Kaj pa dela. Anzeleek, Vstani, vstani Jerica, En pastireek kravce pase (o nevesti detomorilki) idr.).16 Zapela je nad sto pesmi. Pozornosti sta vredni tudi pevki Lidija .nebelj in Marija Carie iz Gradi.ea v Brkinih17, ki sta zapeli zelo veliko balad, celo dve pesmi z razlienima melodijama o detomorilki. Vse te pevke so imele zanimive .ivljenjske usode in repertoar pesmi, ki jih pojejo, odseva tudi njihov eustveni in domi.ljijski svet, soroden tistemu, ki ga odsevajo pesmi; tako da pevke v 16 Glej terenski zvezek ZK 7 (arhiv GNI), str. 1.65. 17 Glej Zapisnik .t. 40 (arhiv GNI). Marjetka Gole. Kaueie pesmih oeitno najdejo tisto, eemur lahko reeemo katarzieno do.ivetje. Balada je neke vrste drama in dramatienost vsebine pesmi je pevkam nudila zado.eenje, za hip so pozabile na skrbi in bile vesele, da same niso v tem polo.aju. Pesmi so bile veselje, zabava, pa tudi potreba. Sklepne ugotovitve .enska v dru.inskih baladah ni popolnoma brezpravna, je pa prav gotovo podrejena. V vseh odnosih v dru.ini, ki smo jih obravnavali, je .enska pravzaprav v konfliktnih situacijah, saj le konflikt in upor povzroeita tragedijo. Njen socialni polo.aj je pogojen 172 z drugim in ta drugi je navadno mo.ki, zato smo v baladah veeinoma opazovali odnos med spoloma. Podoba .enske v pesmih je tipizirana, enako so tipizirani vsi njeni .ivljenjski polo.aji; in eetudi usoda .enske veeinoma izhaja iz resnienosti, so njene vloge in razmerja skoraj arhetipizirani. Njeno podobo ri.e ljudski ustvarjalec, ki je odvisen od .ivljenja, ki ga pozna in iz katerega jemlje snov, ter od pravil poetike ljudske pesmi. Odsevi pravnega polo.aja in .ivljenjskih razmer .enske v dru.inski baladi izhajajo iz resnienosti, ustvarjalec in poustvarjalec pa s temi prvinami oblikuje zgodbo, ki ohrani le sledove teh prvin. Zato je potrebna rekonstrukcija, ki nato kot sestavljenka prika.e polo.aj .enske v resnienem .ivljenju skozi zgodovinska obdobja. V to sestavljenko smo vlo.ili .e manjkajoee ko.eke nosilke pesmi in tako ob pesni.kem subjektu dodali, .e za zdaj, samo prvo skico nosilke pesmi. .enska v ljudski baladi s svojo usodo vpliva na do.ivljajski svet nosilke pesmi, ki jo nato okle.eeno zanjo nebistvenega posreduje naprej, jo vkljuei v svoj repertoar in v svoj ustvarjalni svet. .enska . subjekt pesmi in .enska . subjekt petja naj bi se prepletali. Skozi petje ljudske pevke in nato komentar ob njem bi se nam odkrila tista dvojnost, a obenem tudi enost, ki razkriva zgodbe preteklosti in jih spaja z zgodbami sedanjosti. Razkril bi se nam .e en skriti obraz podobe .enske v pesmi in skozi njo. S tem bi la.je razumeli .ivljenje dana.nje .enske . ljudske pevke, ki te pesmi .e danes poje, in morda celo nekaj o tistih, ki te pesmi poslu.ajo. Izlu.eili bi posamezna spoznanja o .enskah nasploh, o njihovem svetu, o pravnih in .ivljenjskih razmerah .ensk v pesmih in o .enskah, ki so te pesmi posredovale. Slovenske ljudske dru.inske balade s svojo poetieno razse.nostjo odslikujejo pretekle polo.aje .ensk, so eden izmed pomembnih virov za ugotavljanje vrednot in stali.e preteklosti. Dru.inska balada nam omogoea, da lahko ori.emo sliko .enskega polo.aja in jo vzporejamo z dana.njo. Nekatere balade nas celo ueijo, kak.en ne sme biti polo.aj .enske, kako zelo potrebno je poznati in nato redefinirati tradicijo, na katero se veasih .e preradi sklicujejo tisti, ki ne .ele, da bi se negativni vzorci preteklosti spremenili, pozitivni pa ohranili. Pesmi moramo razumeti kot priee zgodovine in kot estetska sporoeila. Odsev pravnega polo.aja in .ivljenjskih razmer .ensk v slovenskih ljudskih dru.inskih baladah LITERATURA BOH, Katja, 1988, Dru.ina, v: Enciklopedija Slovenije 2, Ljubljana, Mladinska knjiga, str. 381.382. BOH, Katja, EERNIGOJ-SADAR, Nevenka, 1983, Spreminjanje .ivljenjskih vzorcev v evropskih dru.inah: teoretiena izhodi.ea in deskriptivna analiza, Ljubljana, RSS. BOROVNIK, Silvija, 1995, Pi.ejo .enske drugaee, Ljubljana, Mihelae. BREWSTER, Paul G., 1972, The Incest Theme in Folksong, Helsinki. DOLENC, Metod, 1942, O pravnih spominih v slovenskih narodnih pesmih, v: Vodnikova pratika, XX, Ljubljana, Vodnikova dru.ba, str. 57.66. FOX, Robin, 1987, Rdeea svetilka incesta, Ljubljana, Studia Humanitatis. GLONAR, Jo.a, 1938, Dodatek k .Slovenskim narodnim pesmim I, v: Etnolog X/XI, Ljubljana, Etnografski muzej, str. 224.233. GOLE., Marjetka, 1989, Podoba eloveka v slovenski ljudski pripovedni pesmi, Magistrska naloga, Ljubljana, 173 Filozofska fakulteta. GOLE., Marjetka, 1991, Woman in the Slovene Folk Ballad, v: Maria Herrera Sobek (ur.), Gender and Print Culture (New Perspectives on International Ballad Studies), Irvine, University of California, str. 41.53. GOLE., Marjetka, 1997, Podoba .enske v slovenski ljudski pripovedni pesmi, v: Zbornik predavanj XXXIII, Seminar slovenskega jezika, literature in kulture, Ljubljana, Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in knji.evnosti, str. 225.242. GRAFENAUER, Ivan, 1952, Narodno pesni.tvo, v: Narodopisje Slovencev II, Ljubljana, DZS, str. 12.62. GREGORIE, Jo.e, 1971, Ljudska pevka Minca Hatova, v: Glasnik Slovenskega etnolo.kega dru.tva, letnik 12, .t. 4, Ljubljana, str. 33.34. HERLIHY, David, 1995, Women, Family and Society in Medieval Europe, Providence . Oxford, Berghahn Books. JALU.IE, Vlasta, 1992, Dokler se ne vme.ajo .enske, Ljubljana, Krt. JUNG, Karl Gustav, 1995, Arhetipi, kolektivno nezavedno, sinhroniciteta, Izbrani spisi, Maribor, Katedra. KLAPISCH-ZUBER, Christiane, 1990, La maison et le nom, Stratégies et rituels dans l.Italie de la Renaissance, Paris, Édition de l.École des hautes Études en Sciences Sociales. KUMER, Zmaga, 1963, Balada o nevesti detomorilki, Ljubljana, SAZU. KUMER, Zmaga, 1971, Marija Tekavec-Skaj.eva (1896.1971), v: Glasnik Slovenskega etnolo.kega dru.tva 12, .t. 4, str. 34. KUMER, Zmaga, 1975, Pesem slovenske de.ele, Maribor, Zalo.ba Obzorja. KUMER, Zmaga, 1986, Ljudske pesmi .ivekove Katre, v: Traditiones 15, Ljubljana, ISN.SAZU, str. 165.179. KUMER, Zmaga, 1990, Odsev resnienosti v baladi o obsojeni detomorilki, Zbornik obeine Slovenska Bistrica, Skup.eina obeine . Kulturna skupnost, zv. 2, str. 403.409. RAM.AK, Mojca, 1999, Raziskave .ivljenjskih zgodb v etnologiji: na primeru koro.kih Slovencev, Doktorska disertacija, Filozofska fakulteta, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo. RAVNIK, Mojca, 1988, .Dru.insko-sorodstvene zveze, v: Enciklopedija Slovenije 2, Ljubljana, Mladinska knjiga, str. 384. RAVNIK, Mojca, 1996, Bratje-sestre-strniei-zermani. Ljubljana, Koper, Zalo.ba ZRC SAZU in Lipa. ROTAR, Janez, 1997, .enska pisava v narodnih baladah, v: XXXII. Seminar slovenskega jezika, literature in kulture, Ljubljana, Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in knji.evnosti, Ljubljana, str. 145.157. ZUPANEIE, Karel, 1988, .Dru.insko pravo., v: Enciklopedija Slovenije 2, Ljubljana, Mladinska knjiga, str. 381. VERGINELLA, Marta, 1997, Od gospodinj in soprog, v: Zbornik predavanj XXXIII. Seminar slovenskega jezika, literature in kulture, Ljubljana, Filozofska fakulteta, str. 251.261. VILFAN, Sergij, 1943, Dva pojava ljudskega prava med Slovenci v 16. stoletju, v: Slovenski pravnik, leto LVII, .tev. 10.12, Ljubljana, str. 219.235. Marjetka Gole. Kaueie VILFAN, Sergij, 1944, Pravni motivi v slovenskih narodnih pripovedkah in pripovednih pesmih, v: Etnolog XVI, Ljubljana, str. 3.29. VILFAN, Sergij, 1953.1954, Ob nekaterih starih .enitnih obieajih obso.kih in bene.kih Slovencev, v: Slovenski etnograf, Ljubljana, Etnografski muzej, str. 157.194. VILFAN, Sergij, 1961, Pravna zgodovina Slovencev, Ljubljana, Slovenska matica. VILFAN, Sergij, 1996, Zgodovinska pravotvornost in Slovenci, Ljubljana, Cankarjeva zalo.ba. VRBINC, France, 1968, Slovar tujk, Ljubljana, Cankarjeva zalo.ba. BESEDA O AVTORICI Marjetka Gole. Kaueie, dr. literarnih znanosti . folkloristka, vi.ja znanstvena sodelavka, od leta 1986 zaposlena na Glas benonarodopisnem in.titutu ZRC SAZU, od leta 1994 predstojnica in.tituta. Raziskuje podobo eloveka v ljudski pesmi, razmerje med ljudsko in umetno poezijo, vlogo in pomen ljudske pesmi v sodobni poeziji, podobe .ivali v ljudski pesmi, fenomen ponarodele pesmi, poustvarjanje ljudske pesmi, .e posebej pa jo zanima balada. Uredila je Slovenske ljudske pesmi III (1992) in IV (1998) ter Ljudske balade med izroeilom in sodobnostjo (1998). Objavlja v reviji Traditiones (1988, 1995, 1998, 1999, 2000). Med pomebnej.e objave sodita tudi elanka Woman in the Slovene Folk Ballad (Irvine 1991) ter Razmerje med ljudskim in umetnim v sodobni slovenski poeziji, v: Razvoj slovenske etnologije od .treklja in Murka do sodobnih prizadevanj (1995). ABOUT THE AUTHOR Marjetka Gole. Kaueie is a researcher of folklore and senior scientific collaborator with a Ph.D. in Literary Sciences. She has been employed at the Institute of Ethnomusicology (Scientific Research Centre of the Slovene Academy of Sciences and Arts) since 1986 and has headed the Institute since 1994. Dr. Kaueie researches the image of man in folk songs, the relationship between folk poetry and high poetry, the role and significance of folk songs in modern poetry, the images of animals in folk songs, the phenomenon of songs becoming (immensely) popular, the performance of folk songs and she is particularly interested in ballads. She has edited Slovenske ljudske pesmi, volumes III (1992) and IV (1998) and Ljudske balade med izroeilom in sodobnostjo (1998) and she is a regular contributor to Traditiones (1988, 1995, 1998, 1999, 2000). Among her most significant publications are the articles Woman in the Slovene Folk Ballad (Irvine 1991) and Razmerje med ljudskim in umetnim v sodobni slovenski poeziji, in Razvoj slovenske etnologije od .treklja in Murka do sodobnih prizadevanj (1995). Odsev pravnega polo.aja in .ivljenjskih razmer .ensk v slovenskih ljudskih dru.inskih baladah SUMMARY REPRESENTATIONS OF THE LEGAL STATUS AND LIVING CONDITIONS OF WOMEN IN SLOVENE POPULAR FAMILY BALLADS An essay to outline women as the subjects of folk songs in connection with the women-carriers of these songs Family ballads are popular narrative songs about the (mis)fortunes of a family. They present the circumstances of people who constitute the relationships in the close and wider family, and they show these relationships within the different social and historical frameworks of an individual period. The paper aims to present women.s image and status in their different roles within the family, and to elicit the aspects which reflect their status and living conditions as presented in popular ballads. The paper also takes on a novel issue . that of the connection between women as subjects and as carriers of folk songs. By analysing the repertoire of female singers as the most common performers of ballads, an attempt is made to establish whether their life stories are 175 connected with the songs they choose to perform and the attitude of the performing woman to the fate of the woman in the song. As the subject of a song, a woman is the central person around whom the story of an individual ballad develops. The paper therefore traces the cultural aspects of family life, including marriage, refusal to marry, followed by the relationships between the parents and their daughter who is to be married, the wedding itself, the relationships within the family: father . mother, daughter, son; daughter-in-law . mother in law, husband . wife . mistress, husband . wife . child; stepmother . orphan; brother . sister, child-murderess. The analysis traces the developments from the proposal of marriage to child birth. The chapter .Women as the subjects of songs. establishes that family ballads reflect the authority of the parents over the children, the fact that parents could mortgage their daughter, sell her, or have her marry someone her against her will. A whole range of ballads refers to the purchase and abduction of a bride . the oldest contractual form of matrimony. In the songs Death of a bride before the wedding, Forced to marry far away, and others we learn about the tragic fate of young women forced into marriage. In other ballads, which take up the relationship between a woman and her mother-in-law, who are not related by blood, we are introduced to feelings of possessiveness and jealousy, because the young woman competes with her mother-in-law for the first (female) position in the family. The wife-husband relationship reveals that in marriage and in the family a wife was totally subordinated to her husband . a reflection of ancient patriarchal relationships . The chapters .Mother and Child. and .Orphan-Stepmother. enable us to establish the deep connections between blood laws, the authority of parents, the lack of rights of orphans and their difficult condition, which was precisely the consequence of not being biologically related to the stepmother. The paper also takes up the issue of child-murder, which was a quite common phenomenon in Slovenia in the past, and therefore features in numerous ballads describing the . socially unacceptable . status of illegitimate mothers. The chapter .Women as the subjects of songs. brings a sample case, linking the life of female performers of family ballads to the songs they chose to sing and which indirectly reveal their attitude to life and their world of ideas and experiences. The paper establishes that the women in family ballads may not be without rights, but that they are certainly subordinated and in conflict situations in all the relationships within the family. Women opposing this legally condoned situation always ends tragically. A woman.s social status is determined by a man (father, husband, etc.), her image in ballads is epitomised, the representations of her legal position and living conditions in family ballads stem from real life, and the authors and performers of the ballads use these elements to create a story which preserves merely traces of them. In our present time Slovene popular family ballads are important as witness of the past, because some ballads inform us what the status of women should not be like, and also how important it is to research and consequently redefine traditions, so often called upon by people who do not wish the negative patterns of the past to change nor the positive ones to be continued.