34 — Osobne vesti. Kranjski deželni odbor imenoval je g. dr. Morica Neuberger-ja okrožnim zlravnikom v Loži. — Mesto okr. glavarja g. Ludovika marqaisa G-ozanija imenovan je vladnim komisarjem pri trgovski in obrtniški zbornica v Ljubljani deželne vlade svetnik g dr. Eeinhold Kiiling pl. Biidingen. — Gr. dr. Alojzij Brenčič odpre početkom meseca februvarija svojo odvetniško pisarno v Celji. — Odlikovanje. Vladnemu svetniku in profesorju dr. Alojziju Valenti podelil je presvitli cesar plemstvo. — Iz c. kr. mestnega šolskega svčta. O seji c. kr, mestn. šolsk. sveta ljubljanskega z dne 16. januvarija letos smo prejeli nastopno poročilo: Na znanje se vzemo stvari, kr so se rešile od zadnje seje kurentnim potem. Reši se več prošenj zaradi oproščenja od plačevanja ukovine. Glede popolnitve-dveh stalnih na novo ustanovljenih katehetskih služeb na mestnih ljudskih š4ah gre predlog na visoki c. kr. deželni šolski svet. Ponavljavni tečaj na jednorazrednici na Barji za letos izostane. Prošnja voditeljstva I. mestne petrazredne dtške ljudske šole glede podpore za stalno razstavo učil, in pa prošnja voditeljstva jednorazrednice na Barji za napravo šolskega vrta, izročita se mestnemu magistratu s toplim priporočilom, da mestna občina dovoli potrebne doneske Sklene se opozoriti odločilne kroge na nač.t mesta ljubljanskega in pa na zemljevid okolice Ljubljanske kot važni učili, za pospeševanje nazornega nauka v zemljepisji. Priprave za letošnjo prva okrajno učiteljsko konferencijo nemških ljudskih šol ljubljanskih se prepuste c. kr. krajnemu šolskemu nadzorniku prof. Jul. Wall-nerju, ker še ni stalnega odseka za to. Končno se je sklepalo o neki vlogi tukajšnjega „Konservativnega obrtnega društva", tičoči se odprave šolskega poučevanja rokodelskih učencev oh večernih urah. — Naša društva. Slovensko društvo je imelo-dne 27. decembra 1891. leta. v Čitalnici svoj drugi občni zbor, katerega se je udeležilo blizo 40 društve-nikov. Po primernem pozdravu in ugovoru predsednika notarja Grogole prečita tajnik dr. Triller svoje skrbno in temeljito sestavljeno poročilo o odborovem in društvenem delovanji v prvem letu njegovega obstanka, pojasni uzrok osnovanju društva, razpravlja društvene shode in pojave napram volitvam, državno- in deželno-zborskim ter občinskim, utemeljuje spremembo v nazivanji stranke, govori o društvenega glasila zgodovine o številu društvenikov po Ljubljani in na deželi skupaj 554, ter se spominja konečno društvenega odbornika, pokojnega Kotnika mL, ki je volil društvu 500 gld. — Poročilo se pohvalno in brez ugovora odobri. — Blagajnik dr. Novice. t Nadvojvoda Karol Salvator. Presvitlo vladarsko hišo in ž njo gotovo vse avstrijske narode zadel je zopet bridek udarec, umrl je nainnč vsled inrluence na plucjnjei dne 18. t. m. popoludne Nj. cm frv~vi-sokost gospod nadvojvoda Karol Salvator oče nadvojvode Franca glalvatorja, soproga nadvojvodinje Marije Valerije hčere našega presvitlega cesarja. Nadvojvoda Karol Salvator rodil se je 30. aprila 1839 v Florenci kot sin nadvojvode Leopolda II. Dne 19. septembra 1861 zaročil se je z nadvojvodinjo Marijo Imaculato Klementino hčerjo kralja obeh Sicilij. Leta 1859 vd^hžil se je kot ritmojster vojske na Laškem, bil potem leta 1860 imenovan imajiteljem pešpolka št. 77., 1. 1876. generalnim-majorjem, 1. 1886. pa podmaršaiom. Pokojnik bil je tudi imejitelj več visokih redov. Pogreb je danes popoludn* 35 v Fr. Štor poroča o denaraein stanji. Društvo je imelo v prvem letu z vštetim volilom Kotnikovim 1162 gld. 98 kr. dohodkov in 701 gld. 48 kr. stroškov, torej 461 gld. 50 kr. prebitka, ki je plodonosno naložen v mestni hranilnici. Premoženja ima društvo 700 gld. Stanje se bo zboljšalo, ko bodo poplačane zaostale udnine in naročnine na list. Poročilo se odobri in kot presojevalca računov se izvolita člana Fr. K rs ni k i n A. Vrhu ne. V odbor so bili izvoljeni: Kot predsednik: J. Go-gola; kot tukajšnji odborniki: dr. K. vitez Blei\veiss, dr. Fr. Štor, Fr.Trček, dr. K. Triller, dr. J. Tavčar in J. Žitnik (v ožji volitvi), kot unanji: V. Globočnik, H. Kavčič in dr. J. Mencinger; kot namestnika: 1\ Kaj^el in J. Lavrenčič. Predsednik se zahvali za izvolitev, ki jo sprejme, in zaključi zborovanje, ker se nihče ne oglasi zaradi kacega posameznega predloga ali nasveta. — Proslavljenje č. g. profes. Iv. Grnjezde, predsed. društvu kat. rokodelskih pomočnikov v Ljubljani, z zlatim zaslužnim križcem s krono vršilo se je v nedeljo dne 17. t. m. ob 5. uri popoludne v dvorani hiše društva kat. rokodelskih pomočnikov. Slavnosti udeležilo se je lepo število dostojanstvenikov in druge odlične gospode. Prevzv. knezoškof g. dr. Missia je slavljenca ogovoril in mu pripel križec, na to pa se je slav-Ijenec zahvalil in zaklical trikratni „ Slava" na presvitlega cesarja, kateremu klicu so navzoči navdušeno pritrjevali. Potem bila je prosta zabava v spodnjih društvenih prostorih, s čimur se je lepa slavnost zaključila. — Umrl je dne 17. t. m. g. A. Perdan, c. kr. živi-nozdravnik za okolico ljubljansko. — Bolniška blagajnica mojstrov v Ljubljani ima svoj občni zbor dne 24. januvarija ob 11. uri dopoiudne v magistratni dvorani. — Kranjsko društvo za varstvo lova doletela je velika Čast. Nj. ces. Visokost gospod nadvojvoda Franc Ferdinand blagovolil je namreč prevzeti pokroviteljstvo tega društva. — Društvo tiskarjev kamenopiscev in kamenotis-karjev na Kranjskem štelo je pretečeno leto 71 članov. Skupnega premoženja ima društvo 14.513 gld. 6 kr. Minolo leto izdalo se je v podporo obolelim članom 277 gld. — Zadruga čevljarskih mojstrov v Ljubljani ima svoj zadružni zbor v nedeljo dne 24. januvarija t. 1. ob 1/2 2 uri popoludne v mestni dvorani. — Nova železnica. Ob cesti z Opčine preko Sežane in Vipave do Ajdovščine nameravajo graditi ozkotirno parno železnico. Trgovinsko ministerstvo dovolilo je Aleksandru Vi-golliju v Trstu, da sme pričeti v ta namen tehnična pripravljalna dela. — Utopljenec. Dne 18. t. m. potegnili so pri mesarskem mostu iz Ljubljanice 811etnega Janeza Grablovca iz Trnovega, Moža pogrešali so že kakih pet tednov in mnenje je, da je nesrečnež najbrže v Ljubljanico padel in tako utonil. Truplo utopijenčevo vjeto je bilo mej mostnimi stogami ter je bilo že močno razjedeno. —- Pri deželnem sodišču v Ljubljani ustanovljena so vsled najvišega sklepa z dne 27. decembra 1891 tri nova mesta kaznilničnih paznikov. Zanaprej bode torej 8 paznikov. — Nova lekarna v Ljubljani. C. kr. deželna vlada dovolila je mestnemu magistratu ustanovitev šeste lekarne v Ljubljani. Prepotrebna lekarna nastanjena bo ali na Poljanah ali pa na Sv. Petra predmestji. — Sokolska društva nameravajo mesto klobukov kot pokrivalo vpeljati zopet čepice. Dolenjski Sokol je to že sklenil pri svojem občnem zboru, ljubljanski pa se je principijelno tudi za to že izrekel in je sklenil poizvedeti le še mnenja drugih sokolskih društev o tej zadevi. — Novo bralno društvo. V Mirni na Goriškem osnovali so bralno društro. — Nova knjiga za vinorejce. Po naročilu deželnega odbora kranjskega spisal oziroma p o polnil je Rihard Dolenec vodja deželne vinarske šole na Grmu knjižico, ki daje nauk vinorejcu, kako zasajati vinograde z ameriškimi trtami, da jih trtna uš ne more uničiti. Knjižica, ki ima tudi več slik se toplo priporoča vinorejcem. — Družbi sv. Cirila in Metoda so pristopili kot pokrovitelji gg. mariborski bogoslovci. — Z upom in nado gleda na vrle gg. darovatelje cerkev, država in domovina; blago njihovo zanimanje za našo družbo, ki jej je namen, izobraževati mladino na versko-narodni podlagi, kaže nam, da se je pridružil zelenim listom upanja rudeč cvet naudušenosti in lep sad požrtvovalnosti za narodne namene. Slava gg. da-rovateljem! Z Božjo pomočjo le vrlo naprej! Kot prvi dar iz Litijske doline v novem letu 1892. smo prejeli nekatere knjige nabožnega zadržaja od g. Terezije Svetec, več knjig družbe sv. Mohorja od g. Urše Koprivnikar. nekaj knjig leposlovnega obsega od g. Karola Matajca in jeden letnik „Kmetovalca" s prilogo „Vrtnar", ki ga je daroval g. Lovro Tura. — Po občnem zboru slavnega delavskega bralnega društva" v Idriji je nabral dru-štvenik g. Fr. Krattner za našo družbo 6 gld. 20 kr.— Iz teh rok, ki si pod svežim vzduhom, pod zemljo služijo svoj trdi kruh. nas ne samo razvesele, gineje nas celo taki domo-rodoi darovi. — Družbe so se zadnje dni še spominjali: Slovenec bivajoč v Londonu, ki ji je poslal 10 gld; g. Alojzij Pečnik, ki je nabral o priliki izleta pevcev „Slo ven s kega bralnega društva kranjskega" v Eadovljico pri kranjskih in radovljiških rodoljubih 10 gld.; T r ž i č a n s 7 gld.; gg. kandidatje za učiteljsko učno usposobljenost o priliki jesenske skušnje s 6 gld. in g. A. Lavrenčič v St. Petru na Notranjskem, ki je kot dobitek pri igri daroval 1 gld. 38 kr. — Ko s hvaležnimi čutili objavljamo te veče darove, takisto hvaležaeTbe-ležimo, da smo prejeli s Krasa 10 kr., prav pravcati dar uboge vdove. — Dalje so kot pokrovitelji pristopili gg. ljubljanski bogoslovci polagajoč na domovinski žrtvenik 100 gld. Mi darove onih domoljubov više cenimo, ki dona-šajo od svoje neobilnosti tega, česar se zveseljujemo le izjemoma iz hiš premožnjakov. Mi celo najviše cenimo dar. ki ga donaša mladina, na kojo gleda cerkev, država in narod skrbnim očesom. — Uprav zato nam je pokroviteljioa te naše upapolne mladine v srčno zadostilo in ponos. Naš napor je slovenska šola slovenskim otrokom., — naši nepremični ideali pa: Bog, cesar, domovina. — In v tem zaamenji torej živeli darovalci! Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. — „Narodni dom" v Mariboru. Mariborski Slovenci nameravajo graditi „Narodni dom." Ondotna posojilnica kupila je v ta namen že stavbeni prostor. — Slovensko akademično društvo „Slovenija" na Dunaji priredi dne 8. februvarija t. 1 v dvorani „Goldenes Kreuz" veliko slavnost v spomin nepozabnemu očetu Slovencev dr. Janezu Bleiweissu vitezu Trsteniškemu. Čist dohodek slavnosti namenjen je „Podpornemu društvu za slovenske visoko-šolce". — Slovensko-nemški Wolfov slovar je dogotovljen in se prične lahko takoj tiskati. To jako zaželeno in pre-potrebno delo obsezalo bode okoli 80.000 besed. — Šolstvo. Začetkom letošnjega šolskega leta se je vpisalo v gimnazije na češkem 15.606, v Galiciji 12826, v Nižji Avstriji 7947, na Moravskem 5525, na Tirolskem 2308, na Štajerskem 2214, na Primorskem 1659, v Bukovini 1509, v Zgornji Avstriji 1356, v Sleziji 1355, na Kranjskem 1326, na Koroškem 801, v Dalmaciji 788 in na Solnograškem 456 — vsega skupaj 55.676 dijakov. — Nov slovensk šaljiv list. Z novim letom jel je izhajati nov šaljiv list „Pavliha." Vsebina prve številke je 36 prav zabavDa in kot jedini slovenski list te vrste se občinstvu toplo priporoča. ,.Pavlilia" izhajal bo vsakega 15. in 30. v mesecu in stane na leto 4 gld. Uredništvo in opravništvo lista je v Ljubljani, Krakovski nasip št. 18, izdajatelj in pa odgovorni urednik mu je g. Simen Jak. List je ilustrovan in se tiska v Dolenčevi tiskarni v Trstu. — «Slovjanskoje Obozrenje», imenoval se bode list, ki začne izhajati vsak mesec v Varšavi v zvezkih po 8 do 10 tiskanih pol. Urednik mu bode vseučiliščni profesor Budilovič. List se bode pečal s samo slovanskimi vprašanji. Prinašal bode politične, zgodovinske in narodopisne sestavke, polega tega pa prinašal prevode raznih slovanskih leposlovnih del. Glavni namen listu bode seznaniti Euse z zapadnimi Slovani Ker je profesor Budilovič jako učen mož in posebno dobro pozna jugoslovanske razmere, je pričakovati, da bode list popolnoma ustrezal svoji nalogi. Na ta list opozarjamo tudi Slovence, kateri se zanimajo za druge Slovane in so vešči ruskega jezika — Slavjanskija Izvestija, časopis, ki je izhajal enkrat na teden v Peterburgu in je zastopal vseslovansko idejo, prenehal je z novim letom izhajati. — Namesto „Amerikanskega Slovenca" začel bo menda v Ameriki izhajati drug slovenski list, V ta namen snnjpjo ondotni slovenski duhovniki posebno društvo. — Velik požar. V Liverpolu uničil je požar 7 nadstropni magacin, v katerem je bilo 3800 bal pavole spravljene. — Statistika o samomorih. Neki statistikar je izračunal, da znaša število samomorov na leto 180.000. Statistikar tudi konstatuje, da se samomori bolj množe, čim bolj se svet civilizuje in da se najmanj samomorov dogodi pri prebivalcih, ki stanujejo po pogorskih in močvirnatih krajih, največ pa se zvrši samomorov pri prebivalcih, ki stanujejo po poljanah, skozi katere se pretakajo velike reke. Največ samomorov dogodi se v letu meseca julija, najmanj pa meseca decembra. -- Zanimiva najdba. V mestu Trogir v Dalmaciji postavljali so pretočene dni v neki stari hiši novo peč in so našli v zidu kos pergamenta, na katerem je bilo sledeče zapisano: „Meseca januvarija 1. 1741 dal sem v ta zid zazidati 1000 zlatih cekinov in dve zlati verižici v vrednosti 800 zlatih rubljev. Kdor bo tako srečen, da najde ta zaklad, zaklati mora 30 jancev, dati tri sode vina in meni v spomin napraviti gostijo. Knez Kolomba Zmajevič/ To samo na sebi jako zanimivo pismo ima samo to napako, da ni kraj, kjer je ta zaklad zazidan, bolj natanko označen. Pismo provzročilo je lastniku hiše že več nemirnih noči, ker mis!i na zaklad se pa ne more odločiti, da bi jel hišo podirati. v — Okradeni šah. Sah (vladar) teheranski v Aziji ima v jedni svojih prebogato opravljenih sobah tudi predra-gocen stol naslonjač, ki je iz masivnega zlata in v katerega so vdelani dragi kameni. Pred kratkim stopil je šah v to sobo, pa kar je zagledal, da manjka stolu ene noge in da je iz njega pobranih več dragiii kamenov. Okradeno vredno bilo je več tisoč frankov. Eazjarjen pokliče svojega sina k sebi ter mu zapove, da mora vse služabnike in sploh vse, ki imajo v hiši kaj opraviti prijeti in gledati na to, da dobi tatu. V slučaji pa, če tatu ne dobiš, zapovedal mu je dalje, posekajo naj se glave onim služabnikom, ki imajo v sobi največ opraviti. Hitro se prične preiskava, ki je bila brez vspeha. Sklenilo se je torej peterim služabnikom glave posekati. Šahovemu sinu so se pa zvesti stari služabniki vender smilili, posebno, ker se jim ni noben pregrešek dokazal in izprosil si je od svojega očeta dovoljenje, da se sme smrtna kazen začasno odložiti in pričel je z nova preiskavo. Pri novi preiskavi začel se mu je zdeti posebno sumljiv 161eten mladenič, ki je jako zmedeno odgovarjal in je bil vrhu tega še po rokah opraskan. Po dolgem naganjanji je mladenič res obstal, da je tatvino doprinesel in sicer sam. Pred par tedni pa je bUo videti letati po teheranskih cestah dva rabeljska hlapca eden z glavo, drugi pa z truplom tatovim, da sta ljudstvu kazala, kako šah kaznuje zločinca, ki se upa dotakniti njegovega premoženja.