Ntjvtčji iloventki dnevnik v Združenih državah V«4j» za rse leto * • . $6.00 Z* pol leta.....$3 00 Za Now York odo leto - $7.00 Za inozemstvo cdo leto $7.00 l J GLAS Ust slovenskih delavcev v Ameriki* f EU&FON: 00BTULNDT 3876 Bnfcorod a* Second Claw Matter, September 21. 1903, at the Post Office at New York, N V., under Act of Congrese of March 3, 1879. The largest Slovenka Daifcr te' fthc United States. la toed every day except Sundays and legal Holidays. 75.000 Readers. inenP^BB TELEFON: OORtLAHDT 2877 NO. 221. — ŠTEV. 221. NEW YORK, TUESDAY, SEPTEMBER 21, 1926. — TOREK, 21. SEPTEMBRA 1926. VOLUME XXXIV. — USTNIK XXXIV POSLEDICE STRAŠNEGA VIHARJA V FLORIDI Na stotine ljudi je baje izgubilo življenje in par tisoč jih je bilo ranjenih v velikanskem viharju, ki je obiakal iztočno obal Floride. — Divjal je devet ur in sicer od Miami do Palm Beacha. — Visoki valovi so preplavili mesta. — Materijalna škoda znaša nekako sto milijonov dolarjev. ^ WEST PALM BEACH, Fla., 20. septembra. — Šestdeset milj dolgo črto ob iztočni obali Floride, od Palm Beach okraja na severu pa do Miami o-kraja na jugu je v soboto zjutraj opustošil tropični vihar ali hurikan, ki je prišel z Atlantika z naglico 130 milj na uro. Število mrtvili cenijo na več sto, poškodovanih pa na tri do pet tisoč. Skoda, povzročena na lastnini, presega pet in dvajset milijonov dolarjev ter bo mogoče dosegla sto milijonov. Hurikan je pustil za seboj stezo smrti in uničenja v Miami, Miami Beach, Homestead, Little River, Lemon City, Hialeah, Miami Shores, Coral Gables, O j us, Hallantlale, Hollywood, Davie, Da-ilia, Fort Lauderdale, Prospecto, Florano, Pompa-no in Deerfield. Na stotine poslopij, bank, prodajalen in domov v teh mestih in krajih je bilo uničenih. Manj škode je bilo povzročene severno od Palrft Beacha, v Delray, Lake Worth in Boynton, čeprav bo dosegla škoda v teh mestih na stotine tisoč dolarjev. Governer Martin v Tallahassee je dobil pozive, naj odpošlje čete, bolniške strežnice, zdravnike, zdravniške potrebščine, živila in vodo iz drugih mest države, ker je na tisoče ljudi brez doma in brez živil. Governer se je obrnil na Washington za pomoč ter dobil obvestilo, da bo prevzel Rdeči križ pomožno delo v opustošenem ozemlju. Poseben vlak z zalogami, zdravniki in strežnicami je bil sestavljen v West Palm Beach včeraj popoldne ter odposlan v mesta, prizadeta od viharja. Potrebo neposredne pomoči sta objavila dva časnikarska poročevalca, kojih eden je pisec teh vrstic. Zapustila sta Miami s tovornim avLomobi-!om v soboto popoldne, se vozila in hodila skozi prizadeto ozemlje do nedelje zjutraj, spala par ur z begunci v nekem šolskem poslopju ter prevozila preostanek poti v izposojenem avtomobilu. Dospela sta semkaj v nedeljo ob enajstih zjutraj s prvimi novicami o nesreči, kajti opustošeno ozemlje je bilo odrezano od ostalega sveta. Večje število ljudi je baje utonilo v Moore Haven in Clewiston, ker je stopilo preko bregov jezero Olceeechobee. Prihajajoč z Bahamas otočja je rabil vihar celih devet ur, da se izdivja na iztočni obali Floride. Pote mko je divjal od petka do soboto zjutraj, je nastal odmor, tekom katerega je skušalo več sto ljudi rešiti svojo lastnino, a temu odmoru je sledil drugi vihar, ki je divjal z obnovljeno silo nadaljni dve uri. Oba viharja so spremljali silni nalivi ter visoki morski valovi, ki so le še povečali uničenje življenj in lastnine. Ladijski promet ob bregu je bil ustavljen. Na ducate vlačilnih čolnc>v, tovornih parnikov in jaht so razbili razjarjeni morski valovi in pomolih Miami j a. Nohab, jahta prejšnjega kajzerja Viljema se je razklala na dva dela ter se potopila v zalivu pred Miami. Ob vodni fronti je ostalo le še pol ducata ladij vseh mogočih vrst. Največja škoda na življenju in lastnini je v Miami in okolici. Mesto je masa razbitega stekla, napol porušenih trgovskih in privatnih hiš in razvalin vsake mogoče vrste. Na tisoče sijajnih palm in avstrijskih smrek je izruvala sila viharja ali pa jih prelomila v višini par čevljev od tal. Izguba pri Coral Gables ne bo tako velika, če se jo primerja z izgubami v drugih mestih Miami okraja. Rojaki, naročajte se na "Glas Naroda", največji slovenski dnevnik v Združenih državah. PROFESORJI NA AMERIŠKI VOJAŠKI AKADEMIJI Samomor zaradi nesrečne ljubezni. Lastnik stojnice* za prodajo časopisov je izvršil samomor ter zapustil $10,000 neki gledališki blaga jničarki. Celih pet let je obiskoval Tlin- NEMČIJA HOČE ODKUPITI PROSTOST Za $500,000,000 nemških vrednostnih listin ho-hočejo deponirati v Ameriki, da bi iz dohodkov stabilizirali francosko in belgijsko valuto ter iz-poslovali odhod franccskih čet iz zasedenega o-zemlja. BERLIN, Nemčija, 20. septembra. — Nemčija hfe-da ji dow, Beiglja i Sfi. e<*ste in Broadwava, Keith pie- strgan* provinci Eupen in Malmedy. V ta namen dišče na 8i. oosti. vsaj po enkrat je ponudila Nemčija veliko bogastvo svojima za-na teden. Vsakikrat se je nasmeh, dolženima zatiralcema. Nemška država hoče da- m„ v- m* . \|C) HCMtV MILLCN. WASH. O. C. ' Te dni se je zopet začel pouk na ameriški vojaški akademiji v Washington«!. D. C. Z leve na desno so: Col. Evan H. Humprev, major Leon M. Logan, capi tan D. C. Bingham in col. W. C. Sweenev. Predsed. Coolidge Obravnava proti je zopet doma. morilcem Halla. Predsednik Coolidge je zopet prevzel običajne posle po svojem povrat-ku s počitnic, katere je preživel v gorah New Yerka. Tudi vdova umorjenega pastorja bo procesirana radi umora. — Odločna akcija državnega prav-dnika. — Važna priča. ...... „ j.-„«„«.„- uoizenima zatiralcema. iNemska država hoče da- mi ter zajeeal par besed dekliei. •• -i _ . ^ ^ H »„ j- prodala vstopnico. De- tl > .'"pclagC $125.000,000 klice so jra poznale, in njegov prednostnih akcij državnih železnic. Nemška drža-smehijaj se je izpremenil v smeh- va tudi obljublja, da spravi v promet enako viso- ljaj samozadovoljstva ko so se ko svoto svojih železniških akcij. Na temelju prieele šaliti z njim. Prn-el jim je rv.,« v t -i. J prinašati magaeine in sladkor. I Uawesovega načrta so spravili v promet v repa- Včeraj popoldne je vzel Hayes racijske svrhe za 1 1,000,000,000 mark železni- kos papirja, napisal nanj kratko ških obligacij. Sedaj pa je Nemčija pripravljena sporočilo ter dal listek nekemu izdati toHko več kot je potreb da štabilizira f deeku s prošnjo, jiaj aa odnese1 i • i i .. * . r a nun dečku s prošnjo, jiaj «a odnese'___i • i i •. * ~ J~ t gledališki blasrajničarki. .Vato j«. COS*° ^lgljsko valuto, odšel na postajo podulične želez-niee na 79. eesti. f'akal je na južnem koncu platforme, dokler ni prišel vlak. Nato je napravil par kratkih korakov ter se vrgel pred vlak. WASHINGTON'. I). ('.. 20. sep tembra. — Aktivnosti Bele hiše I so bile obnovljene včeraj s po-1 vratkom predsednika in njegove j žene z deset tedenskih počitnic v; Adirondack pogorju. Xa običajna mesta so spravili dokumente in druge stvari, katere so rabili v po-. lenem bivališču. Danes s<» bo predsednik zopet lotil državnih poslov, in plavna stvar, s katero se mora pečati, je odločitev gle»le njegovega političnega toka v hitki. kateri ho izpostavljena republikanska stranka novembra meseca, da ohrani kontrolo v senatu. Predsednik in njegova žena sta prisostvovala včeraj službi božji prve kongrejfacijonalne cerkve, j Poslopje je bilo natlačeno polno. Tudi izven cerkve je bilo polno ljudi, ki so hoteli videti od blizu predsedniku in njeirovo žciiti. Tekom popoldneva je prišel . predsednik v svoj t« urad«-. Xj«»j»<>- i va pisalna miza jt- bila polna pisem, ki SO dospela v zadnjih i?4 i urah. Predsednik ima za danes k- en vnaprej določen sestanek, nami- *č s senatorjem Willisom iz Ol.iju, ki se poteza za zopet no izvolitev. Predmet konference je ba je poročilo glede farmskega položaja v nekaterih državah Srednjega za pada. katere je obiska' senator v zadnjih par tednih. Vsi, ki so se posvetovali s predsednikom Coolidgem o polnilci, so dobili vtis. da je z--lo vznenJrjen radi senatnega boj:;. Prepričan je. da obstaja v kampanji le eno vprašanje, namreč vprašanje trgovskega položaja dežele, o katerem izjavljajo vladni izvedenci in voditelji biznesa. da je izvrsten. Coolidge se je vzdržal vsake aktivnosti pri primarnih volitvah.] Nagovarjali so ga. naj govori v različnih državah na korist sena- V torjev, ki upajo ojačiti svojo po-] zicijo z osebnim nastopom predsednika v njpj volilnih okrajih. j Za enkrat pa ni opaziti še no-Ibenega znaka, da namerava pred-jsednik javno stopiti v kampanjo. I1 Izdal bo mogoče le ugotovila glede javnih vprašanj, ki bodo ko-, ristna v kampanji, a je znano, da j je proti dejanski politični delav-! nosti. Posebni obtožitelj sen. Simpson je včeraj uničil domnevo, da bodo le trije obtoženi moški, ilenrv in Willie Stevens in Henry t'ar-pender procesirani radi umora po prvem redu. Rekel je, da bodo procesirani vsi štirje radi umora. Prejšnji cerkovnik Ilallove verske občine. Kalph (Jorsline, jt» živo] v samoti preko konca tedna ter se posvetoval s svojim pravnim zastopnikom. .Jakobom Lef-ferts. ki je njegov sorodnik. ICot znano, se je Gorsline ]>o štiri leta trajajočem molku odločil priznati, da je bil na večer umora v bližini pozorišča v družbi neke Miss liastall. Oblasti domnevajo, da ni povedal vsega, kar mu je znano. Senator Simpson je rekel včeraj, da pričakuje, da se je (Inr-sline odločil glede svojega nastopa. Njegovo nadaljno zaslišanje je določeno za danes. Predsednik Hindenburg je zadovoljen s tem načrtom Stresemanna. Stresemann je že stavil francoskemu zunanjemu ministru Briandu tozadevno ponudbo ter zahteva popolno opustitev vse vojaške kontrole po-Njegovo truplo se je nahajalo tom zavezniških sil: umaknitev tujih posadk iz til 711 nn 11 »VIQ drnlacnmn n«tn<.n v 1 j—j * nemške rorenske ter povrnitev gotovih nemških ozemelj. Domneva se, da bo privolil v to tudi francoski ministrski predsednik Poincare, vspričo finančne pod zadnjima kolesoma prvega voza. ko je motorman Michael Oovle ustavil vlak. Postajni agent je pohitel na ec.^o ter pričel pi-skati na policijsko piščalko. Reševalni oddelek policije, požarne ._ • rr •• i -i „ , T, V hrambe in podulične železnice je ^erlJe Francije. Isto se najbrž lahko trdi tudi o bil zaposlen pol ure. predno se jim Belgiji, kjer je finančna mizerija še večja. Govore je posrečilo spraviti truplo izpod i tudi že o tem, da bo posegel v stvar veleindustri- VlLea mn.o ljudi je bilo na plat-1^ L,°^cheur» na temelju zagotovil, katera je dal formi in malo v vlaku, ko je skočil Hayes na tračnice, a nato se je hitro zbrala velika ljudska množica. Edvard Goodman, pomožni manager dotičnega gledišča, se je prerinil skozi ljudsko množico z listkom, ki mu je bil izročen. Pismo je bilo skoro nečitljivo. a iz vsebine je Goodman sklepal, da mora obstajati zveza med poslanico in dogodkom na postaji podulične železnice. Pismo se je glasilo: Sramotno nizke plače železničarjev. Železniški prožni delavci dobivajo sramotne plače,—Povprečna mesečna mezda železniških delavcev znaša $136. Briand Nemcem, da se dogovori glede težkih tehničnih podrobnosti. Loucheurja pričakujejo v Berlinu, da se pogaja z nemškim finančnim ministrom Renholdom, z dr. Schachtom, predsednikom državne banke, Parker Gilbertom ter drugimi u-pravitelji pod Dawesovim načrtom. V nemškem zunanjem uradu odkrito priznavajo, da bo mogoče spraviti velikanski načrt v tek le, če se bo moglo spraviti v Ameriki na trg nemške železniške obligacije. Cenitve, katere so vpri-zorili tukaj, zahtevajo prodajo za dva tisoč miliio- zztizuov mark ali >500.000.000 teh srce. Nadalje dajte $5000 Mr. Goorimanu, ker je lepo ravnal z menoj zadnjih pet let. Goodman je rekel včeraj zvečer, da je Hayes obiskoval gledišče, da pa ga nikdo ni smatral resnim. Dvomil je tudi, da ima pokojni. $15.000. Slovenska vest. Posrečen poskusni polet. .Miss Mary Zupane. Bilo srečno! Poročilo meddržavne trgovske komisije pravi, da je bila opaziti povišanje za 1A .odstotka v skupnem številu železniških delavcev koncem junija 1926 v primeri z letom poprej. Tekom prve polovice leta 10*26 so imele železnice zaposlenih 1.772.375 delavcev. To pomenja. da je bilo zaposlenih 27.274 delavcev več kot v isti dobi leta 1025. Povprečna mesečna plača vseh železniških uslužbencev, vključno dobro plačane eksekutivne uradnike je znašala $136 junija 1026, v primeri s $135 v jsti dobi leta poprej. Borne plače, katere plačujejo prožnim delavcem, katerih je kakega četrt milijona, so sramota industrije. V prvi polovici leta 1026 je bila povprečna plača teh ljudi le $438, kar pomenja letni zaslužek manj kot $900. like razdaJje. v kraju Vara, krr so našli pri njem t » i listine izdajalske vsebi-V nedeljo dne septembra s«- štirje nadaljni« ki so bili j.rije poročil v slovenski cerkvi v J'*1* ž njitfi, bodo sojeni pozneje. I Xevv Yorku Mr. .Jak-d. Hribar z Korakal miljo daleč pod vodo. NORFOLK, Va., 20. septembra. oblečen kot potapljač je korakal včeraj Lass Everta pod vodo iz N'orfolka v Portraouth. Va.. na razdaljo ene milje'in četrt. Po za ključen ju tega podmorskega izprehoda je pozval Everta vse tekmece, naj v pri zore ž njim pohod skozi Hampton Miles, na razdaljo osmih milj. Usmrčenje mehiškega polkovnika. SrOTT FIELD. BELLEVILLE, j MEXICO CITY, Mehika, 20. Til.. 20. septembra. — Največja septembra. — Poročila iz Zampo-vodljiva zračna ladja RS—1 je re, država Miehoaean, pravijo, da dospel^ včeraj popoldne semkaj, so ujele čete Jose Moreno, ki se je io uspešnem prvem poletu na ve-' izdajal za polkovnika zvezne ar- made. Moreno je bil nato usmrčen Seznam To je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega denarja nam je tr*ba poslati, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi v dinarjih ali lirah. Podatki so veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mestu. Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, posebno ie, ako boste vpoftevali Bvojo korist in našo zanesljivo ter točno postrežbo. Dinarji Lira Din. ---- 600 .... $ 9.45 Lir ... ... 100 ... . $ 4.30 Din. .... 1,000 .... $ 18.60 Lir ... ... 200 .. $ 8.30 Din. ---- 2,500 ____ $ 46.25 Lir ... ... 300 ____ .. $12.15 Din. ____ 5.000 ____ $ 92.00 Lir .. ... 500 ... .. $19.75 Din. .... 10,000 ____ $183.00 Lir ... ... 1000 ... .. $38.50 Za poSUJatre, ki presegajo DesettlsoC Dinarjev ali pa DvatlaoC Ur dovoljujemo poseben znesku primeren popust. Nakaxlla p« brzojavne« pismu IsvrftujeaM t najkrajšem računamo ta stročk« S L—. Posebni podatki. Pristojbina za Izplačila ameriiluh dolar. Jew v Jugoslaviji In Italiji mate kakor •ledi :za $25. ali auutft znesek 75 centov; od 925. naprej do $399. po S cente od vsakega dolarja. Za *©Ue svote po pS- FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street Phone: oortlandt 4887 New York, N* Y, GLAS NARODA, 21. SE1\ lf»26 GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) Novke iz Jugoslavije Novice iz Slovenije. Owned end Published by SLOV ENI C PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank 8*kser presi'mt. Louis Benedik, treasurer. Place of boaueM of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortland t St., Borough of Manhattan, New York City. N. Y. "GLAS NARODA" "Voice of the People" Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za celo leto velja Ust bo Ameriko in Kanado__________$6.00 Ta pol leta____________$3.00 Za Četrt leta_____________J$1J0 Za Neto Fork ta celo leto Za pol leta___________________ Za inozemstvo ta celo leto Za pol leta $7.00 $3.50 .$7.00 $3.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzernši nedelj in praznikov. Dopiai brez podpisa in osebnosti se ne priobč-ujejo. Denar naj ee blagovoli poftil jati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "O LAS N A fi O D A", B2 Cortlandt Street, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876- ZDRUŽENE DRŽAVE IN MEHIKA Kako je ciganka dojila platno — mesto deteta. Pred zagrebškim sodiščem se je zagovarjala te sirota, pisma pa oddajo na S svojo mogočno besedo lahko doseže. strune, če Mehika takoj ne da potrebnega zadoščenja. {Sedaj poročajo, da skuša Mehika v polni meri zadosti' jti ameriški zahtevi. Mebika se jo boji, toda boji se jo edinole oddalee. Ako bi Calles prvo ameriško noto glede umorjenega Amerikanea vedoma prezrl, bi bilo treba poslati ostrejšo Amerika skoro vsejpošfo j Xesrečniea izjavlja v pismu, da i je moralo priti do tega. ker ni bi lo drugega izhoda, češ tla je po-j pol noma izgubljena. Na koncil pripominja, da jp pla- noto. In nato še ostrejšo. Zadnje sredstvo naj bi bile čala vse in da ni ničesar dolžna kake gospodarske rep resa li je, ki bi gotovo zalegle! jc pognalo nesrečnico k ob Obroženih ekspedieij se pa res ne izplača pošiljati iz lll>lienm riml< ni znano- Združenih držav v Mehiko. Defravdacija na železniški posta Nekoč je bila poslala Amerika tako ekspedieijo v | ji v Sisku. lrieliiško ozendje. Načeloval ji je Pershing. ! Blagajna železniške postaje v To je bilo takrat, ko so Villo lovili... !Sisku pobi/a od i>ro,ueta na svo; t> ... , , jem področju mestno tlakarino, ki J o zatrdilu nekaterih se je ekspedieija skoro malo|zna5a znatno letno svoto. Pobira. osmešila, nekateri pa zatrjujejo da se pri najboljši vo Iji ni mogla bolj osmešiti kot se je. nje tlakarine je bilo izročeno u-j radnikoma Franji Brajkoviču in Dop isi. ' ko rano. povzročeno z britvijo. . Rana pa ni bila smrtonosna. Naj-| brž je vsled velikih bolečin vr- " ------i gel britev vstran ter splezal po Brooklyn, N. Y. j ta razglas in naj ne prirejajo svo- j lestvi v podstrešje, kjer si je za-Minula jo sezona piknikov, ide-j jih prireditev na zgoraj imenova- drgnil vrat s cunjami, pritrdil kotov in drugih zabav v prosti na-' ne dni. ! nee cunj k tramu ter nato skočil z ravi- I "Slovan", ilestvej Zato moramo napraviti načrte' za zimsko sezono. j Pevsko društvo "Slovan" je| Sheboygan, Wis. Dne 16. septembra se je tukaj sklenilo na redni seji, da priredi obesil Michael Razel, dama iz fa-to sezono tri prireditve, in sicer: re Trebine pri Xovem mestu. Nje-kakor vsako leto, bo na Martino-'govo truplo je našel v drvarnici vo soboto 13. novembra prva je- za hišo njegov bordar Anton Ko-senskA zabava, druga bo na Silve-' mar. Komar je zgodaj vstal ter Etrov večer, zadnji dan v letu, tretja bo pa maškaradna na pustno eoboto prihodnje leto. Prostor in program prireditev, bosta^objavljena pravočasno. Naprošena so druga pevska in ^ začel kuhati zajtrk. Ker mu je zmanjkalo drv, je šel v drvarnico ponje. Tam se mu je nudil grozen prizor, Odrezal je truplo ter poklical Mrs. Razel in njeno hčer , Mary. podporna društva, da vpoštevajol Razel je imel na vratu globo- To je že druga tragedija, ki se je pripetila v Razelovi družini tekom poldru»e«ra leta. Poleti je namreč minilo eno leto. odkar je njegov sin John Razel utonil v Crystal Lake. Pokojnik je bil rojen leta 1867 ter je prišel v Združene države zločine« v ^4-lctncni Ahmcdn F»e-šla«riču in Omeru Ilrn«"-iču. dočim so poprej osumili strašnega dejanja delavca (i jura Caliča. ki je iz nerazumljivega vzroka celo izjavil. da je v resnici on izvršil grozno dejanje, pozneje pa svojo izjavo zopet preklicati. ' Omer Hru-čič. star komaj 21 let. rodom iz o-kolice Hiliača. je jut aretaciji pred sodiščem sledeče opisal dogodek one grozne noči : Dtic S. februarja okoli pol- dne je prišel k meni Ahmed lie-šiagič in me pozval, naj greva iskat dela v Petrovo goro. I1 red nočjo sva prišla do barake Antona Pirea. ki sva ga poznala že od poprej, ker sva delala nekaj časa l>ri njem. in ga našla doma z žb-Ijubil sem mu. Ahmed je zatem zagrabil na klopi ležečo Zdenko, io vrgel na posteljo med umorjene starše, potegnil iz postelje sla-•nn in za žgal. Razbojnika sta po strašnem dejanju odšla na Omerov dom, se tamlwij preoblekla v ukradeno pe rilo in obleko in potem pobegnila. Ali meda Bešlagiča so aretirali v Djakovn. kmalu za njim pa tudi Omera Hručiča. ki ga je izdal čevelj, katerega je ukradel umorjenemu Pireu. Proti obema se je vršila pred sodiščem v Petrinji pred meseci razrava in je bil Ahmed obsojen na 20. Omer pa na 8 let težke ječe. Višje sodišče pa je iz formalnih in materijalnih razlogov razveljavilo to obsodbo in odredilo novo razpravo, ki se je pričela pred zagrebškim senatom, kdo je pravzaprav morilec. Pirca in njegove družine Ahmed Bešlagič dolži namreč strašnega dejanja svojega pred petindvajsetimi leti. Zapo slen je bil po raznih tovarnah. Po-, tovariša Omera Hručiča in pravi, greb se je vršil iz cekve sv. Cirila j da je med strajnim dejanjem stal in Metoda na Katoliško pokopali-ion samo na straži. Omer Hrueič sče. Pogrebne obrede je opravil |pa trdi ravno nasprotno. Za izid Rev. James Černe. ' razprave vlada v zagrebški jav- Poročevalec. Inosti veliko zanimanje, hr i m -lil- Lui ly/jbo^aoc Aretirana ciganska tolpa. Orožniška |>ostaja v Selnici .ob Dravi j.- prijela večjo cigansko tolpo, ki j«' ogrožala vso Rusko okolico s svojimi drznimi tatvinami. Že njih tipična imena, kakor Rosen tel d in Cartner pričajo o pokoljrtiju iel; žlahtnih tatov. Pri aretaciji so se seveda po stari navadi delali nedolžne kot ovčiee. ter nikakor ni>.o hoteli pristati na to. da j ill zapro. Tukajšnja policija je tolpo fotografirila in dak-1 i I osk opirala ter jih odposlala v pristojne občine. — Aretirana j.- bila tudi neka ženska, ki je osumljena vloma ali vsaj sodelovanja pri vlomu v "Vesno". V jet vlomilec. Mariborske oblasti so že dolgo časa zasledovale enega najnevarnejših vlomilcev, ki je dolgo časa ogrožal mariborsko okolico s svojimi vlomi. Kljub temu. da mu ,i» bila policija že večkrat zA petami, se mu je vedno posrečilo uiti rok: pravice. Xedavno pa je bil izvršen v Gorici v Italiji vlom v tamkajšnjo banko in italijanskim o blastiin se je posrečilo vlomilca ar» tirati. Izkazalo se je, da je To dobro znan vlomilce Mirko l.'n'en. ki je bil od italijanskih oblasti kaznovan na več let ječe. Po dolgih pogajanjih se je š»»le mariborski policiji posrečilo, ki jo je o-sebno zastopal nadsvetnik Iverše-van, da so italijanske oblasti privolile v to. da se Ličen izroči po prestani kazni ju«_r. oblastim. Grozna smrt petletnega otroka. Posestnik Ivan iirahnar i/. Slovenj gra< lea je šel te dni s svojim petletnim sinkom v mlin. Oče je za trenotek stopil jkj opravkih iz mlina, dočim se je otrok še nadalje v mlinu igral. Pri igri pa je transmisijski jermen zgrabil otroka za desno roko in mu odtrgal tri prste. Pri tej nezgodi pa je deček padel z glavo na oster rob 1a-ko nesrečno da m je razbil lobanjo ter ostal na mesiu mrtev. Ko se je oče čez par minut vrnil v mlin. je našel svojega sinčka /.• m rt vega. šele 'J'J let. Pred nekaj dnevi so ga ljudje opazili v Metliki in Rožnem-dolu. odkoder pa jo p.i. \ ihal baje proti Ljubljani. Peter Zgaga Tudi Jugoslavija se j,- začela modernizirati. Posebno, kar se volitev tiče. Vprašanje -enerala Gaide še vedJ Vla;la.jV iz,,aI * no vznemirja čehoslovaško jav- ! r'T b'!' 'htu xohU v vs" J-tilne. žtranjarne in vse kavarne 1 zaprte; da ne smi' nihče prodajati nobene opojne pijače. Pri zadnjih volitvah v Heogra-du je bila vprvič ta odredba uveljavljena. — Da sie jih videli, pijancev — pravi neki beograjski list. — Vse polne. Ko so vse nek vseh meščanskih strank in j " vse -ostilne odprte. sklep preiskovalne komisije | miril javnost, toda to s.» ni z^u.! dilo, ker se je lotil sedaj vpraša-1 nja tisk. Dočim levičarski risk odhod gen. Gajde iz armade p<.-' zdravlja. so narodni demokrati! odločno proti. Sklicali so šesta-!nhco •i,h hlU' .................. in j skušali na njem doseči, da bi seU,fl !li P^'«»vico toliko, sklep preiskovalne komisije s pre-j vi ja priliko, da se menil. Ostali pa so čisto osamlje-ivss,ko h-to enkrat prepriča. «če >o ni. Notranji minister kot zastop-iVs;iko ,ilai uroti objektivni preiskovalni ko-l ^ ljubljanskem Slovencu čitam. misiji. Komisija je bila poleg te-j da bodo slovenski < >Hi 'klerikalca vseskozi lojalna in omogočila j na telovadna organizacija prire-Gajdi prostovoljen izstop iz ar- dili /h-t v Rim. made. I'e hi se sedaj nastopilo i Kakšne uniforme hmlo Orli 110-proti komisiji, hi bih* ta ]:risilie ' — i 1 i_ je "Slovence" previdno zamol-na. da objavi ves materi ial. kar j'-al ,\oče namreč povedati svojim srotovo ne bi bilo priporočljivo. ^eitateljem. da ne bo<|o -^uieli jav-Knako tudi agrarci ni-o hotel? ■ no kazat i slovanskih trobojnic. podpirati predloga narodnih d"-, ker bi / njimi preveč zalili vite-mokratov. ki so torej kakor njih : ški čut italijanskega naroda, slovenski bratci ostali popolnom-v | (',» na vs.mii liožjem svetu ne mo-osamljeni. rejo najti slovenski Orli primer- Zelo se je opazi'o. da j«* imel ne.jš--ga mest,( za svoj zb-t kot je pred to sejo general Gajda šesta- Him. je najboljše, da lepo doma m-k s tajnikom čeških fašistov J ostanejo ter po i-ošti pošl je ,, rim Hlavačkom. da je bil nato v na-!.i.-;,n fdilastim ti>t.- lire. kaieic bi rodno demokratskem klubu, kje.* sieer v Rimu zapravili, je povedal svoje pogoje. Ko je i ri-1 r,, \t\ šli nemški turnarji v Paše' po odgovor, je izvedel, da t, iz. bi človek rekel. ,la so korajžni. bili ti pogoji odhiti. Na (Vhosjo-J (slovenski Orli v Him si-vaškem t i i prostora za fašizem in jjj0 jim |lf. drugeg - reči., to je afeua generala Gajde jasno kot t].y so hlapčevske in za- pokazala. j ostale reve. ki hodijo poljubovat ie. kateri neusmiljeno tepe naše brate v Pri morju. Požar je uničil posestniku V. Modnim v Grgarju senik. Zgorelo je :t'H) kvititalovj časnikarsko poročilo se glasi: mmjh. Škot le je 35.(100 lir. {"Kamorkoli je prišel Mr. Grdina. ' je bil navdušeno pozdravljen". V Bovcu se je vršila nogometna tekma med društvom "Audaux" iz Kobarida "Cuklja* iz Rovea. Tekmi je prisostvovalo nad tisoč ljudi. Doma-j či športniki so se lepo izkazali. Zasledovan vlomilec. tekma je potekla zadovoljivo in V okolici (Vrmošnjie je bilo I napravila najlepši vtis. zadnjt^ čase izvršenih več drznih j vlomov in tatvin. Ljudje, ki so de-j !ali na pol ju, so živeli v vednem strahu, da najdejo. ]trišcdši «1 o -mov. vrata vržena s tečajev, razbita okna in oplenjena stanovanja. Orožniki so sletlnjic ugotovili, da izvršuje vse te vlome neki Hrvat, ki se je umaknil pred zasledovalci v Slovenijo. Je to znani svedrovec K oje Vojmovič, doma iz Xove gore ]>ri Ogulinu. star IZRAZIT CODBE.M IN DRAMATIČNI TStPEH The Vagabond King Zbor sto izveibanih glasor. Sedaj ^a Igrajo vsak zvečer nl> .s :.'iu. Ot» -«»lH>tah in sredah ..1» U ;:io iHkpl>l. CASINO THEATRE Broadway In tJ9th St. 500 dobrih sedežev po $1. SAN CARLO GRAND OPERA Pod vodstvom FOKTI NE GALLO CfiNTURY SE 2 TEDNA I'ropram za tedon. zarensi s PO\])KI..IK(»r, 2«. SEPTEMBRA Turt-k: La Traviata — r.igei. Hrsiin*.-. Tarufo. (re ]v.j>. > zve.Vr: Faust Saryoy. C^urtek: La Foria del Oest;no — Sarov.-i: i>et«-k: La Tosca. Axman. Resuner, Tarufo: s 1, .t- jh>i>. : Tales of Hoffman, Ks. obar. Saruya. Onofrfe: sob. zvef-er: A.da — Ja«-obo. < San Carlo Opera Balet Marija Jure\;i in VeihsJav SwuUmUl. v..likr» soei-jaliziiKi kolikor je rdet"-.- barve v 4iProl» ♦nreevilt" platnieah. \ se je pieilko. vse vodeno, vse je blended.. i * j Francozi posili viikajn Aineri kance v vojaško službo. Pravijo, da se Francoz ne more nikdar odpovedali francoskemu državljanstvu. Francosko državljanstvo se ; tra drži tr«-tjt**ra kolena. I \* Ameriki rojen«* otroke Fran jeoskih starišev smatra Francija i se vedno >:a svoje državljane. Kakorliitro pride tak elnvek v .Francijo, vtaknejo v vojaško i suknjo. Seda j so se za^tran teh jeiiduih metod že zaceli pregovori med Wasliinjftonom in Parizom. Francozi so res Tu dni. Na irrobove ameriških vojakov v Franciji pišejo nesramne pri pombe ko naprimer "hudie pa je vzel . . itd.. Amerikanee pa po 5-i!i tlaeijo v vojaško suknjo. Xe bo druernee! Amerika bo morala malo bolj zaropotati zastran tistih milijard, ki jih je naložila v Franciji. Ob taki priliki postane Francoz hiiro ponižen, tako ponižen, da začne pretakati solze. <'e so pristne ali krokodilove, je stranska stvar, solze ponižnosti in zadrege ko vendarle. * Y Ameriki se je pojavil nov modrijan. Star je šele petindvajset let. Vsi fantje, ki so stari petindvajset let. mislijo, da so modrijani. * Ženske so začele vpoštevati pre-j jrovor "dolgi lasje, kratka pamet" ter si jih strižejo. druga za drugo, i Ko pride ženska vprvič k brivcu. mu skromno reče: "Prosim vas. ne preveč, ne preveč!" Kajti takoj prvi pot noee bitij preveč pametna. Prehitra izprememba bi ji mogoče škodovala. "Vox ts: ijiiuyi sf, g^iol .ifia f Pod cerkvijo KONGRES EVROPSKIH MANJŠIN .... r., „ ......J... I ......... ... , III -JV . » II lil lUHIIJKItl. ki JC bil •i. V ozračju jo prevladovala Xi še ta dokončal, ko pride "ča-j vorjen. pomenja zsni lasja vročina tako da je človeku ! stili". Star je približno 60 let. tre- memben začetek vrste Drugi kongres evropskih narod | »lili manjšin, ki je bil svečano ot nniniiKin pora zprav v Bi! je avgustov nedeljski večer. I motiš! Mar n-c. primojduš, — jaz Pri sv. Cirilu in Metodu j«* odzvo- pridem zatu. da dobim en glaž vi-nilo Angeljsko češčenje. Po uli-| na. al* pa glažek šuopsa. Mar ree. call so se Mrrehajali mladi in sta-jmal eenej, ko kej drgje ri pasja sapo zapiralo. , i buli mu je precej rejen, nosi na- Ženevi, ki so na dnevnem redn v Od severa, iz tovarne, je bilo j ramnike. glavo ima veliko in o-čuti ropot koles in piščal lokomo-j braz okrogloličast s precej dol- tiv. Ob tem času so se zbirali fa-j gim no^m. Izpod košatih obrvi tudi nekaka priprava predstoje-rani: možje, fantje, žene in dekle- ghda dvoje skoro divjih oči. Sraj-. svetovnega mirovnega kon- ta, na cerkvenem dvorišč«. „« w,.|(.„ iII1H podvihano ob vratu, in ro-1 resa medparlamentarne unije in padni strani eerkve. Posebno de-j kave zavihane do komolcev; pot ( usedanja Zveze narodov. Tajni-klet je bilo veliko, nekatere, če ne j,nu zaliva oči. briše se nepresta-j 5tvo Zveze naroo pijači. V prvi so sedela dekleta ob stenah. Par parov pa je gibčno premikalo noge j>o podu, medtem ko so druge kratko-krilke. kaj prezirno uprle poglede v plesalce. Nn severni steni v sredini visi razpelo; na levo slika presvetega Srca Jezusovega, na desno slika preči ste Dcvice Matere božje. Ravno pod križem sedi mladenič neprikupljive zunanjosti, o-blečen bolj (tovršno. Na obrazu mu je bilo čitati nekak prisiljen! nasmeh, kot ga je. navadno opaziti pri igraleili na meh. Z rud nova. \ na lanskem kongresu brazilski de- Naloga, ki je tyla v življenju l«"-rat Melo Franco. Dr. AVilfan je ženi odkazana od Boga* samega : izrazil uverjenje. da danes odkla-možu v njega boju za življenje in' njajo vse evro]>ske države to nazi obstanek zvesto drugovati ter ga j ran je. Po njegovem mnenju je podpirati, v ljubezni roditi mu o-' glavna naloga kongresa, da s»- do-troke ter jih vzgajati v plemeni-j seže zavarovanje razvoja kultnr-teiu -stremljenju — k po|»olnosti! | ne svobode narodov. I Hvaležna mu za njegovo ljubav. j Profesor Sehieman iz Rige je še j posvet i žena možu in njegovim o- bolj ostro razvijal naloge kongresa narodnih manjšin in dejal, da j mor;; kongres doseči organsko iz- j t rokom svoje življenje. * Mož in /ena. ki sta vsak v sebi ter v medsebojni ljubezni dozorela. sta dozorela in godna za skupno pot v življenju, pot. ki ji pravimo — zakon; ko sta dovolj izkušena in poznata življenje, njega boje in grenkosti. ki vesta, da svoji usodi ne bosta združila le za-, to. da bi ga skupaj preplesala. v hote obstane na križu. Zazdelo se SfllnPlll smehu veselju, marveč mi je. da umirajoči Bog gleda s bosta skupaj lažje prenašala srepimi. nepremičnimi in napol- x vsm.'kar jima je usoda na- zaprtimi očmi - ta grešni svet. menila: radosti ali bridkosti, ve- poln pohujšanja. Xa desni Mati selje ali žalost, nadloge, skrbi. . . Božja, polna milobe. prosi Sina In po navadi je v življenju vsak milosti, za napol pijane farane. človek vsega nekoliko deležen: Kdo se zmeni — gre za božjo ker je pač tako stvar — za cerkev . . . nje! Citatelj! Prosim te, da greš z menoj, da viališ. kaj se godi v dru- to naše življe- gi sobi. južno od prve. Na levi je stojulo, ua katerem je pritrjeno kolo s številkami. Ta leseni umotvor se rabi za odločitev dobitkov v licitaciji. Poleg na desni leži na kupu pet ali šest vrečic kladokorja. Naprej proti južni steni sobe, so razložena raznovrstna 11 e jedila kot: potice, sladčicc. eiga-* re in drugi podobni predmeti. V ju/no-zapadnem kotu. kdor si ga zaželi, ali pa zna pravilno namigniti, za more dobiti, "kratkega ja- Žeiia ' Želje. mi* sko/i katere gledaš sedaj ni s|>ol krog sten. večina matere. One ne silijo v plesno dvorano.-Zavedajo se, da ima mladež prednost. Zunaj na dvoroaču. stoje v kro-| gill moški; pogovarjajo se o raz-; noternostih. Marsikateri je bolj odkritosrčen pod pečatom vinskega duha in odkrije srce. Torej ni nič novega. Približa se »"loveče.j upognjeno z malo grbo na hrbtu. Suhega, upadlega obraza z zmeša-i nimi očmi. stoji j»ar korakov proč i od ostalih ter prične: "Mar rec, primojduš. da jaz I pridem za volj cerkve sem. no se v življenje in ki si ga obdala z njim kot z hrezštevila rožnatimi pajčolani. bodo polagoma, druga za drugo odpadale in ko bo padla poslednja rožnata tančica in ga boš gledala, kakršno je. tedaj boš vedela ločiti sanje od resnice ter boš vedela, kam in kdaj postaviti mejo svojim unijam — če bo to potrebno in koristno ker vedi. da bi bilo življenje neskončno pusto in dolgočasno brez sanj. ROJAKI, NAROČAJTE SE JJA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR K/.A v AH ravnavo v sporu med narodno in državno pripadnostjo. V svojem nadaljnein govoru se je profesor nepovoljno izražal o Zvezi narodov. ki da ni ona oblast, ki bi morala biti. da doseže uvel javi jen je prave svobode. Dejal je. da pa«-lahko ustvari Zveza narodov vezi med posameznimi državami in državljani. Naloga novega prava, ki ga ima kongres iskati, je. da narod in država sporedno delujeta brez trenja. Le tak razvoj more dovesti do Združene Evrope in sčasoma odpraviti vsako misel evropske vojne. Dr. Motzkin, zastopnik Zidov na Poljskem, je dejal, da so židje najstarejša narodna skupina in da je njihova usoda tipična za dosedanjo usodo manjšin. Dejal je. da mora nacijonalizem pokazati svojo pristnost na tem. da ima razumevanje ne le za lastne, ampak tudi za druge narodnosti. ^ Ckrajinei. Belorusi iu I.itvaii-ci iz Poljske, ki so definit ivno odklonili temeljno podlago, namreč priznanje obstoječih držav, so prišli na kongres po svojih delegatih le kot opazovalci. Ni verjetno, da bosta pripuščeni na kongres skupina Frizov iz Nemčije, ki je zaprosila za sprejem in skupina makedonskih beguncev iz Bolgarske ker sta številno preveč neznatni in jih ni mogoče priznati kot pravi narodni manjšini. Na kongresu so bile izvoljene tri komisije, namreč za proučevanje kulturnih, pravnih in gospodarskih vprašanj. Orgije indijskega princa. Ali hočete biti zdravi in zadovoljni? Pro! i bolezni se morate šeiti s tem. da jeste hrano, ki je hranilne vrednosti. V s led pomanjkanja hrane oziroma vsled nezadostne količine. oslaLi vse telo. Temu se pa ne smete izpostavljali. 1'ravnajte brano In življenske pogoje, pa boste vi zdravi in zadovoljni, kakortudi vaši otro-c". Ko so zdravniki preiskovali šolske o-troke, so pronašli, da je kondenzirano mleko dragocena hrana za vzpostavitev otrokovega zdravja. Kuhajte svoji družini po raznih navodilih s Star ali Magnolia Kondenziranim Mlekom ;n videli boste, da jim bo ugajalo. Kuhajte kustarde, pudinge, kekse, piškote, de-zerte itd., ali katerokoli druuo jed. ki zahteva sladkor in mleko obenem. Poskušajte ga v kavi, čokoladi ali v kakavu. Izplačalo se vam bo imeti vedro euo kano na ledu. Ne bo se pokvarilo ter bo pripravljtno za takojšnjo uporabo. BREZPLAČNO Poleg najboljše hrane, ki jo morete dohiti za svoj denar, dolii-vate tudi dragocena darila za labelne s lian. Varčne gospodinje hranijo lahelue ter dobe dragocena darila brezplačno. Tukaj vidite uasrkaiio brisačo. Dobite jo lahko za 3."» lahelnov. Začnite danes, hranite labeine ter jih od-nesite v bližnjo premijSko prodajalno. e« Hranite labeine za dragocena darila. PREMIJSKE TRGOVINE t NEW YUKK OIIV, N. Y. 44 Hudson Street, near Duane Street 426 West 4 2nd Street, Near Mi nth Ave 1427 Third Avenue, near 80th Street 61 East 125th Street. Aear Madison Ave BROOKLYN, N. Y. 2 Sumner Avenue, near Broadway 41 Nevins Street, near Livinsston Street JERSEY CITY, N. J. 350 Grove Street, near Newark Avenue 584 Summit Avenue, near Newark Avenue NEWARK. N. J. 23 Warren Street, -near Washington St. Starokrajska porota. Razkol v tržaškem fašizmu. Tržaški fašisti, ali pravzaprav, aretiran; a "Topolu" ni nasedel, fašisti naseljeni v Trstu. *>e obre- Gotovo je, da bo murni Belli za- OTROKA MRS. CORSON Va sliki vidite otroka Mrs. Corson, ki je preplavala Angleški ka-md. Poleg je njuna stara inatL ^ i Indijska vlada stoji zopet pred neprijetno afero. Raziskovati mora nararee pritožbe svojih podlož- liikov. prebivalcev državice Idar, ki so poslali governerju peticijo, v kateri tožijo idarskejra maha-radžo Sira Daulata Sin«rhija radi orgij, ki jih je uprizarjal s svojimi pivskimi tovariši in konkubi-liami v templu. Pritožbe se opirajo na zaprisežene izjave svečenikov, ki zatrjujejo. da je maharadža izpremenil glavni teinpel državice Tdar v ]>ravcato javno hišo. tako brezumen, da ni prirejal le plesov razgaljenih žensk, temveč je razdejal tudi kipe in slike bogov ter se je dal sam oboževati od Evinih heera. Da bi pa kril stroške, katere si je nakopal s svojim razsipnim življenjem, je maharadža pritiskal svoje davkoplačevalce s Štirikratnimi davki. Poleg teca je nepretrgoma zasledoval žene in hčere svojih podložnikov. kar je zanetilo v dušah prebivalstva to-«lik odpor, da zahtevajo red od governerja. Celje, se t) rent bra. Kot za.lnji slučaj je prišel pred jesensko poroto uboj, ki ga je zakrivil Josip Muce. 2.">letni posestnikov sin-v Dobriški vasi. Dne 1. avgusta zvečer je prišlo med obdolžencem in njegovim bratom Antonom na njihovem domu v Dobriški vasi do prepira in ruvanja, tekom katerega je obdolženec .svojega brata sunil z nožem za rezanje kruha v desno nadlehtpico. Sunek je bil tako nesrečen, da je prereza 1 žilo odvodnico, vsled česar je čez nekoliko minut nastopila smrt vsled izkrvavljeuja. Obdolženec se je zagovarjal, da je prišel dotični večer precej vinjen domov. Ker je brat Anton začel kregati služkinjo, ga je to razjezilo in prišlo je do usode-polnega prepira. Navzoča je bila le obdolženčeva mati. Muc pravi, da je sunil brata ležeč na hrbtu na tleh in da t»e je s tem le branil. Obdolženčevo dejanje pa je razumljivo, ako se upošteva, da je bil sploh rohate narave, zlasti v vinjenosti. Glasom pričevanje' ne^ katerih prič je namreč dokazano, da je že pri raznih prilikah vsled malenkostnih prepirov v vinjenosti lahko poškodoval tudi dru- 1 ge osebe. • Porotnikom je bilo stavljenji S : vprašanj, me 1 temi vprašanje na uboj. katerega so porotniki sogla-l.sno zanikali in vprašanje glede j prekoračenja silobrana. katero sn i soglasno potrdili, nakar je bil Muc obsojen na 8 mesecev ječe. SkandalČek na romunskem koncertu. A' kopališču Szorata v Xovi Romuniji se je pripetil kočljiv dogodek. ki je vzbudil veliko pozor-nosa Na zahtevo romunske kraljice je dobila znana operetna pevka lika Palmav povabilo, naj nastopi na dobrodelnem koncertu. Pevko je spremijevala ciganska godba. Palmav je pela več pesmi. Kraljiea je umetnico zelo pohvalila. Komaj pa je odšla kraljiea iz dvorane, je prišel poveljnik romunske policije k pevki in jo o-sorno vprašal, kako se je drznila na romunskih tleh peti madžarski Ta nastop policijskega poveljnika je imel za posledico, da so padli po njem člani ciganske godbe in ga pretepli. »vlijejo, blatijo po listih, pljujejo v obraz na ulici, grozijo s palicami v kavarnah; samo blato prihaja na dan. Prefekt je posegel vmes. dal "Seri" uradno posvarilo in tako rešil Po pol o di Trieste", visokega komisarja Iticcija in ofieijelno stranko pred drznimi naskoki komendatorja lJellija. Stvar se j«* končala, kakor je bilo pričakovati v sedanjih razmerah v Trstu iu v Italiji sploh. Piero I>«*!Ii. ravnatelj "Sere", ho uloral umolkniti ali zapustiti "Sero". si-cer čaka "Sero* smrt. (J. Belli je grozil, "da se udere plaz. ki bo odnesel Iticeija in njegove pajda-š:-", a k prefektoveinu svarilu si ni upal več dodati besedice, ker bi bi list sicer zaplenjen. Vzroki spora .' Predvsem osebnosti. A" laseh sta si pravzaprav .... i komisar oficijelna fašistovske stranke poslanec Ricei. mož 30 let. in Piero Belli, komendator. publicist. mož 7. burno preteklostjo, ki gre od leta 1012. ko je bil urednik lista "Oiomale". glasila ogrskih pustili Trst. k«-r zna sicer priti do krvavih dogodkov. Boj za korito se bo seveda nadaljeval, a ne tako javno. Tako je v Trstu: približno enako tudi v drugih italijanskih mestih. Sovraštvo med raznimi strujami v fašizmu je neizmerno in edino Mussolini "a more Še krotiti. DOTA PO TELESNI TEZI Nekdo, ki je Kitajsko prepotoval iu se pred kratkim vrnil, je pripovedoval, da je nekje nevesta na poročni dan od svojega o-četa prejela poleg precejšnje vsote denarja tudi čaja. iu sicer toliko. kolikor j-' sama tehtala. Ta slučaj od merjenja »lote pa ni o-samljen. Ko se je pred par leti neki pariški trgovec z milom poročil z lepo hčerko bogatega tovarnarja mila. je dobil za doto lepo vilo. a povrhu pu š»* najfinejšega toa-vladnih krogov, ki je pričal proti, letnega mila in sicer toliko, ko-Italijanu De Roeeo, ki je bil radij likor je nevesta tehtala. In dobri špionaže obsojen na štiri leta je- tast je celo obljubil, da bo na vsa-če in v ječi umrl, pa do časa. ko ko obletnico poročnega dne odine je z D* Annunzijem zasedel Reko i ril zopet toliko mila, kolikor bo in tam dolgo gospodaril, ko je n- hčerka vsakokrat tehtala, stanovil fašistov. "Popoln di Trie- V premogovnem okraju Vork-ste". postal glavni urednik Mus-'.shire na Angleškem je neki tr^o-solinijevega glasila *Popolo dTta- vee s premogom dal svoji hčerki lia\ ko je pozneje ustavil list "Le doto v premogu in sie«-r za vsak Vie d* Impero". v Rimu in se pred funt njene teže eno tono premoga, nekaj tedni povrnil v Trst. Pero Iver je tehtala 128 funtov, je do-zna izvrstno sukati in rad jemlje bil ženin dvanajst vagonov premo-nase očitek "Popola', da nima ga kot ženino doto. drugega kakor nekaj cunj. Viso-j Neki braziljski naseljenec je ki komisar Ricci je prišel iz Car- objavil v javnosti, da da onemu, rare. mlad. eleganten, zna tudi le ki poroči njegovo hčer. za vsak teti v letalu; komisarjuje v stran- funt njene teže deset kubičnih ki po raznih mestih in posebno v: metrov najlepšega. /..♦ obdelanega Trstu ga je spravilo na po* do ka-! lesa. Kmalu se je oglasil nekdo, rijere. sploh gre za (iiujito: Belli' ki je bil pripravljen vzeti njegovo trdi. da ima Ricei že svoj hidro-|ličer in les. Ker pa si je oče izgo-plan. 's katerim se vozi k brivcu'. I voril leto dni preizkušnje, je uda-Torej človek, ki zna reševati tudi,
  • v skledo sedla njegn- ('arra re. Belli ji' bil takoj izključen iz va hči, v drugo pa je nasul srebrnega denarja, dokler se ni jezik stranke in "Sera" proglašena za j tehtnice zamajal. Ker je nevesta protifašistovsko" Riecija je seve- j tehtala 15"» funtov, j.- mladi ženin da branil "Popolo di Trieste" kot | l>oleg neveste prejel nad deset-glasilo fašistovske stranke. *Sera'itisoč mark. je j>rivlekla vse grehe "Popola"! P''>lj "kratko" pa je vlekel Ur«-j tudi ni bila prečkava; in k»*r je cela stvar /aspa_ ja. se je podala ien*ka k odvetniku FoeJdvarju. branitelju Sztani-\n\>kega in (»aertnerja, ki s\n lii. a obsojena prvi na 20, drugi pa a 15 let ječe. Dr. Foeldvarv je .skušal na •o Uagi navedb, ki jih j«* f>rin**rJa ženska, obnoviti proees. Xjegov . ipor pa ni iinel uspeha. Tako je ui.'no dr. F old wary sam proto- ni j POUČNE KNJIGE MOLITVENIKi KNJIGARNA "GLAS NARODA" | j -----------~ | SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street5 New York, N. Y. MILČINSKUEVI SPISI: i Naša leta, trda vez ...............80 Nasa leta, broširano...............60 Na Indijskih otokih ..............60 Na Preriji .......................so Nihilist .......................4Q Narodne pripovedka za mladino .. .40 Na krvavih poljanah. Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega polka....... 1.60 NARODNA BIBLIOTEKA: Kranjska čebelica.................90 V gorskem zakotju...............35 Za kruhom .....................35 črtice iz življenja na kmetih.......35 Babica ..........................1.— Berač ...........................35 Elizabeta, angleška kraljica.......35 Amerika, povsod dobro, doma najbolje .......................35 Boj s prirodo, Treskova Urška.....35 Emanuel, lovcev sin...............35 Spisje ...........................35 3eatin dnevnik ...................60 ...... 1 00 .......3.00 ........35 .......3 £> .......75 irteno zaslišal to žensko ter poslal prep'.s zapisnika uredništvu "Pesti Kurirja"'. Glasom izpovedh nahajata prava morilca grofa Tisze li»*ki Z. I", in A. H. š.* v ^ind i m pest i na svobodi. A. 1». je vodil avtomobil k vili. kjer je TLsza stanoval usodnega dne v oktobru 1018. Njegov sokrivec Z. \ pa je miri v Tiszovo sobo in ismrtil ministrskega predsednika .s strelom iz mannlicheriee. I'rnTo. kol označuje imenoma tudi priče, ki lahko pot rde i.-t initost t<»h navedb. »Turisti so lijo, da l»o na podlagi teh objav uvedena sedaj revizija prnee>a. od katere si pra v. pOVest 0 sedmih obešenih nižki krogi kakor tudi obeinstvo obetajo novih razkritij. 1.40 .25 ; 1.30 j .70! LJUBEZEN IN DIKTATURA Grška Mytolog^ija .............. Z ognjem in mečem ............ Nekij iz ruske zgodovine ...... Božja kazen .................. Napoleon I.................... Obiski. (Cankar). Trdo rezano Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka Ogenj tr. v................... Pesmi v prozi, trdo vea......... Prigodbe Čebelice Maje trda ves... 1.00 Pabirki iz Roža (Albrecht).......25 Pariški zlatar.....................35 Pingvinski otok tr. v..............90 Pod svobodnim solncem 1. z v.....1.00 Plebanuš Joanes tr. vez...........1.— I Pod krivo jelko. Povest iz časov Ro- kovniačev na Kranjskem......60 Poslednji Mehikanec ..............30 [ Pravljice H. Majar................30 ... .70 Povesti, Berač s stopnjic pri sv. Roku .35 Po strani klobuk, trdo vez......... .90 Požigalec ....................... .28 Praprečanove zgodbe ............. .25 Patria, povesti iz irske junaške dob« .30 Predtrzani, Prešeru in drugi svetniki v gramofonu............. .25 Ptice selivke, trda vez..............75 Pikova dama (Puškin) ...........30 Pred nevihto . ..................35 Pravljice in pripovedke (Košutnik) 1. zvezek .....................40 2. zvezek .....................4.0 . .76 . .60 . .30 . 4SO . 40 . .70 Suneški invalid................... .35 Skozi širno Indijo.................50 Sanjska knjiga Arabska .......... 1.50 Sanjska knjiga, nova velika........90 Sanjska knjiga, mala .............60 I Spake, humoreske, trda vei _______ .90 Strahote vojne ...................60 Sveta noč, zanimive pripovedke ... .30 Strup iz Judeje ...................76 Spomin znanega potovalca....... 1.50 Spomini jugoslov. dobro vol j ca — 1914—1918 ................ 1.— Stritarjeva Anthologija trda vez .. .90 Sisto Šesto, povest iz Abrucev......30 izbral radikalno -raLstvo Svitanje (Govekar), vez...........1.20 temu "komploi u Ker sin medvedjega lovca. Potopisni ro- x ni kriv, da se je v sr- j man .........................80 . rke fašističnega vn ditelja. : Sveta Notburga...................39"^ njegowga političnega nasprotni- i Sv. Genovefa.....................50 ka, vnela nenadna ljubezen, je | Sredozimci, trd. vez................60 Signorina Edda, zakonita hči j italijanskega diktatorja Mussoli-! nija, je te dni pritegnila nase po-'/orno.-vt pariškega t Lska. Xe gre za obnovijanje vesti, da utegne Ed- do poročiti italijanski pre.^tolona-iRablji, trda vea........... slednik rmberto. marveč pišejo' Robinzon ................... novine »> njeni trpki zaljubljeno- Revolucija na Portugalskem . sti v nekega gardm-ga častnika. jRinaldo Rinaldini ............ Signorina Edda. razlagajo lUt i. j Slovenski šaljivec ............ ki je vz rasti a med malimi in rev_ I Slovenski Robinzon, trdo vezan niini ljudmi, začela gojiti kakor gorečo njen oee, ljubezen J«* do elegantnega gardnega oficirja. Tudi v gardi iailijunskega kralja so i ^mi visoki fantje (predpisana j«-j višina 1£>."> eni j in zato ni čuda, da je signorina Edda poklonila simpatije mlademu velikanu, ki vrhu .tega izvira iz odlične patrieijske obitelji. Nesreča pa j<* v tem, da je mladi velik nasprotnik fašizma. C i in je Eddin močni in odločni papa doznal, kako stoje stva- proti častni eu h« Benito odredil, da se Edda odpravi v Pascio, kjer ima nečak Pi- j ja XI. strog in pobožen dekliški j penzijonat. .. Tu se torej nadejal Benito Mussolini, da bodo ukrotili Eddino sree. Za dve leti. dve polni leti je. je italijanski diktator interniral svojo hčerko v .strogo katoliškem penzijonat u. j Veliko pa je vprašanje, ali se bo j s terorjem, s kakršnim se krotijo ! množice, dala ukrotiti tudi lju-! foezen do 185 em visokega gardne-J ga častnika, ("as bo j>okazal... Grozna eksplozija. V Fast elf ranču pri Avellinu v j Italiji so nedavno na svečan na-čin proslavili obletnico sv. Fran-j čiška. Ko je Inlo slavje na višku I in je prebivalstvo rajalo na trguj sredi vasi. je naenkrat eksplodirala neka hiša, v kateri je bil shran-j jen materija! za večerni umetni o-gen j.. Hiša je zletela v zrak. —j Pri tej eksploziji je bilo 20 oseb ubitih, nad 30 pa več ali manj ranjenih. broš........................40 SHAKESPEAREVA DELA: Machbet, trdo vez........ ..........90 Machbet, broširana..................70 Othclo .............................70 Sen kresne noči......................70 SPISI KRI&TOFA S MID A: 1. zv. Poznava Boga.......... .30 7. «v. Jagnje .................30 ,8. sv. Pirhi...................30 13. zv. Sveti večer.............30 14. zv. Povodenj...............30 17. zv. Brata ................ SO SPLOŠNA KNJIŽNICA: St. 1. Ivan Albrecht: Ranjena grada, Izvirna povest, 104 »tr., broš. 0.35 it. 2. Rado Muraik: Na Bledu, izvirna povest 181 str., broi......50 Št. 3. Ivan Rozman: Testament, ljudska drama v 4 dej., broš. 105 StlT« Št. 4. Cvetko Golar: Poletno klasje, izbrane pesmi. 184 str., broi. .50 fit. 6. Fran Milčisiri: Gospod Fri-dolin Žolna in njegova družina, »eselomodre črtice I.. 72 str., br. 0.25 Št. 6. Ladislav Novak: Ljubosumnost, veseloigra v eem dejanju, poslovenil Dr. Fr. Bradač, 45 str.. .35 .90 .25 .2fi bt. 7. Andersenove pripovedke. Za tdo vensko mladino priredila Utva, 111 str., broš..................35 «t. 8. Akt št. 113.............70 &t. 9. Univ. prof. dr. France Weber: Problemi sodobne filozofije, 347 str., broš..................70 St. 10. Ivan Albreht: Andrej Ter-noac, relijefna karikatura iz minulosti, 65 str., broš............25 fit. 11. Pavel Golia: Peterčkove poslednje sanje, božična povest v 4. slikah, 84 str., broš............35 St. 12. Fran Milčinski: Mogočni prstan, narodna pravljica v4 deja njih, 91 str., broš..............30 Št. 13. V. M. Garšin: Nadežda Ni-kolajevna, roman, poslovenil U. Žun, 112 str., broš..............30 Št. 14. Dr. Kari Ecglis: Denar, narodnogospodarski spis, pošlo re-nil dr. Albin Ogris , 236 str., br. .80 St. 16. Janko Šamec: Življenje, pesmi, 112 str., broš.............45 Št. 17. Prosper Marimee: Vera« duše v vicah, povest, pre vel Mirko Pretnar, 80 str.................30 St. 18. Jarosl. Vrchlicky: Oporoka lukovškega grajščaka, veseloigra v enem dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač. 47 str., bros......25 St. 19. Gerhart Hauptmarm: Potopljeni zvon, dram. bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton Fantek, 124 str., broš..........5C Št. 20. Jul. Zeyer: Gomp&či in Komurasaki, japonski roman, iz eeščine prevel dr. Fran Bradač, 154 str., broš..................4f. Št. 21. Fridolin Žolna: Dvanajst kratkočasnih zgodbic, II., 73 str., broš..........................2f> Št. 23 Sophokles: Antigone, žalna igra, poslov. C. Golar, 60 str., br. .30 Št. 24. E. L. Bnlwer: Poslednji dnevi Pompejev, 1. del. 355 str., broš...........................80 Št, 25. Poslednji dnevi Pompeja .. .80 Št. 26. L. Andrejev: Orne maske, poslov. Josip Vidmar, 82 str br 3? Št. 27. Fran Erjavec: Brezposle-nost in problemi skrbstva za brezposelne, 80 str., broš......... 2U. Tarzan sin opice....... št. 31. Roka roko ................ št. «32. Živeti ................... Št. 35. Gaj alnstij Krisp: Vojna s Jugurto, poslov. Ant. Dokler, 123 str., bro«......................50 Št. 36. Ksaver Meško: Listki, 144 str.......................fin St. 37. Domače živali .............30 št. Tarzan in svet ... .......90 št. 39. La Boheme............. 1 št. 46. Magola .................. .40 St. 47. Misterij duše..........1_ št. 4S.Tarzanove živali ............ 90 Št. 49. Tarzanov sin .............. .90 št. 50. Slika De Graye............l *>o št. 51. Slov. balade romance .. 80 Št. 52. Sanin .................... Št. 54. V metežu ...............l_ Št. 55. Namišljeni bolnik....... 50 Št. 56. To in onkraj Sotle.........30 ct 57. Tarzanov.i mladost.....9C c"t. 58. Glad (Hamsun)..........90 S t 61 Grolar: Bratje in sestre ... .75 Št 62 Idijot I. del. (Dostojevski) .91 št. 63. Idijot II del (Dostojevski) .SO ^t 64. Idijot III. del (Dostojevski) .90 št. 6~>. Idijot IV. del (Dostojevski) .90 V?i 4 deli skupaj.............. $3.25 SPILMANOVE PRIPOVEDKE: 2. zv. Maron, kreanski deček iz LL * banona .......................25 3. zv. Marijina otroka, povest iz kav- kaških gora................... .25 4. zv. Praški jndek.................25 8. z v. Tri Indijanske povesti........30 9. zv. Kraljičin nečak. Zgodovinska povest iz Japnskega----.30 10. zv. Zvesti sin. Povest iz vlad Akbarja Velikega .................25 11. zb. Rdeča in bela vrtnica, povest .30 12. zv. Korejska brata. Črtica iz mis-jonov v Koreji...............30 13 zv Boj in zmaga, povest...............30 14. zv. Prisega Huronskega glavarja. Povest iz zgodovine kanadske .. .80 15. zv. Angelj sužnjev. Brasiljska povest......................................26 16. zv. Zlatokopi Povest...........90 17. zv. Prvič med Indijanci ali vo$-nja v Nikaraguo.................JO 18. zv. Preganjanje Indijskih mišjo, narjev...........................JO 19. zv. Mlada mornarja. Povest .30 Tisoč in ena noc, trdo vez......... .90 Tik za fronto.......................70 Tunel ...........................1.— Tatic, Bevk, trd. vez..............76 Tri povesti (Flaubert), trd. vea. .. .76 Tri povesti grofa Tolstoja.........60 Turki pred Dunajem ............. J$0 Trenutki oddiha ...................40 V oklopnjaku okrog sveta, I. del .. .90 Veliki inkvizitor................ 1.— Vera (Waldova) broš..........35 Višnjeva repatica rdo vezano................ .76 broš..........................60 Vojska na Balkanu, s slikami.....25 Volk spokomik in druge povesti za mltidino ..................... 1.00' Valentin Vodnika izbrani spisi .. 7odnjk svojemu narodu ...........25 Zgodba Napol, huzarja vez.......2.— Zmisel smrt! ......................60 Zadnji dnevi nesrečnega kralja .60 Zadnja pravda, trdo vezana.......7" Zadna pravda ...................5C Zmaj iz Bosne.....................70 Zlatarjevo zlato...................90 Za miljoni ...........66 Ženini naše Koprnele..............3B Zmote in koncc gospodične Pavle Zgodovinske anekdot? .......... Zločin v Orsevaln 246 str....... MOŠKI ZBORI: Slovenske narodne pesmi (Hubad) izdala Glasbena Matica.........40 Trije moški zbori (Pavčič) izdala Glasbena Matica .................40 Domovini (Foerster) izdala Glasbena Matica .......................40 1 Narodna nagrobnica (Pavčič).......35 Gorski odmevi (Laharnar) 1. zv. .. .45 30; Gorski odmevi (Laharnar) 2. zv. .. .4 SAMOSPEVI: .45 .36 3C 1.— ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI: 1. zv. Vojnomir ali poganstvo..... 2. zv HxidQ brezdno ............... i. z v. Vesele povesti............... i 7v Povesti in slike ............ tr. Študent naj bo. Naš vsakdanji kmb ........................ .36 .35 .36 35 M Pastirica, Kanglica, Snegulčica ... Nočne pesmi (Adamič) ............1.25 Šest pesmi, izdala Glasbena Matica .75 Štirji samospevi, izdala Glasbena Matica ............ ?VTESANI ZBORI: Planinske 1!. zv. (Laharnar) Trije mešani zbori, Matica izdala Glasbena .45 .45 .45 ZBRANI SPISI (GANGL): ZA MLADINO zv. trdo vezano. Pripovedke in pesmi .......................... 7v trdo vezano. Vsebuje 12 povesti .......................... zv. trdo vezano Vsebuje 8. povesti .......................... zv., trdo vezano. Vinski brat .... zv. trdo rezano. Vsebuje 10 povesti Ljudski oder: 4. zv. Tihotapec, 5 dejanj .. 5. zv. Po 12 letih, 4 dejanja £birka ljudskih iger. .5C .5C .5f ,5f .60 .60 .45 20 /u 20 broi. ........................ .25 V oklopnjakn okrog sveta, U. del .. .90 3. snopič. Mlin pod zemljo. Sv. Neža, Sanje ...........................60 9. snopič. Na Betlehemskem poljanah. Kazen ne izostane. Očetova kletev, Čašica kave........30 12. snopič. Izgubljen sin, V. ječi, pa-stirici in kralji, Ljudmila, — Planšarica ....................30 13. snopič. Vestalka, Smrt Marije De- vice, Marijin otrok............30 14. snopič. Junaška deklica. Sv. Boštjan, Materin blagoslov........30 L5. snopič. Trnki pred Dunajem, Fa- bjola in Neža ................30 20. snopič. Sv. Just; Ljubezen Marijinega otroka...................30 PESMI IN POEZUE: Bob za mladi zob, trda vez.........40 Gregorčič, poezije trda ves........75 Gregorčičeve zbrane pesmi s sliko .. .40 Godec; Pored narodnih pravljic o Vrbkem jezeru. (A. Funtek) Trdo vezano ................ .75 Kettejeve poezije trda vez........ 1.10 Kraguljčki (Utva) .............. .«5 Ko so cvele rože, trda vez...........60 Moje obzorje (Gangl) ...........1.25 Marcic (Gruden) broš............30 Primorske pesmi (Gruden) vez......35 Pohorske poti (Glaser) broš....... .30 Slutne (Albreht) broš............30 Pesmi Ivan Zormana. Originalne slovenske pesmi in prevodi znanih slovenskih pesmi v angleščini..................1.25 Slovenska narodna lirika. Poezije .60 Oton Zupančič: Ciciban, trd. vez.................50 Mlada pota, trda vez.............50 Sto -ugank .......................50 V zarje Vidove, tr. vez............90 Vijolica. Pesmi za mladost . ........60 Zvončki. Zbirka pesnij za slovensko mladino. Trdo vezano ........ JO Zlatorog, pravljica, trda vea....... .60 PESMI Z NOTAMI: MEŠANI IN MOŠKI ZBORI: Priložnostne pesmi (Gram) ......$1.10 Slovenski akordi (Adamič) I. zv. .. .75 Slovenski akordi (Adamič) IT. zv. .. .75 Pomladanski odmevi I. in H. zv., vsak .........................45 Ameriška slovenska lira (Holmer).. 1.50 Orlovske himne (Vodopivec) ......1.20 10 moških in mešanih zborov (Adamič) .........................45 16 jugoslovanskih narodnih pesmi (Adamič) 2. zv. .............. 30 Dvanajst pesmi I. in II. izdala Glasbena Matica .................50 RAZNE PESMI S SPREMLJE VAN JEM: Gorske cvetlice (Laharnar) četvero in petero raznih glasov........ Jaz bi rad rudečih rož, moški zbor z bariton solom in priredbo za dvo- spev ........................ V pepelnični noči (Sattner), kantanta za soli, zbor in orkester, izdala Giasbena Matica ............ Dve pesmi (Prelovec) za moški zbor in l.ariton solo................ Kupleti (Grum). Učeni Mihec, kranjske šege in navade, nezadovoljstvo. 3 zvezki skupaj..........1.00 Kuplet Kuza - Mica (Parma) .......40 Naši himni (Maroll) dvogJasno s spre-mlievanjem klavirja...........15 PESMARICE GLASBENE MATICE: 1. Pesmarica, uredil Hubad____2.50 2. Slovenske narodne pesmi (Ba-jttk) .........................45 3. Narodne pesmi (Gerbic) .....30 4. Koroške slovenske narodne pesmi (Svikaršič) 1., 2. in 3. zv. skupaj ........................ 1.00 Slovenske narodne pesmi Benečije (Orel) .......................45 MALE PESMARICE: Št. 1. Srbske narodne himne.......15 Št. 1, a. Što čutiš, Srbine tužni .... .15 Št. 2. Zrinjski Frankopan.........15 Št. 5. V sladkih sanjah.............15 Št. 6. Jadransko morje.............15 Št. 7. Pri oknu sva molče rlonela.....15 Št. 8. Slovo .......................15 št. 9. Pogled v nedolžno oko.......15 Št. 10 Na planine.................15 št. 11. Zvečer.....................15 Št. 12. Vasovalce .................15 Št. 13. Podoknica .................15 Narodne pesmi za mladino (Žirovnik) 3 zvezki akupaj ...............50 Slavček, zbirka solskih pesmi (Medved) .........................25 Vojaške narodne pesmi (Kori).....30 Narodne vojaške (Ferjančič).......30 Lira, srednješolska 2 zvezka skupaj $2.-— Mešani in moški zbori. (Aljaš) — 3. zvezek: Psalm 118; Ti veselo poj; Na dan; Divna noč...........40 5-zvezek; Job; V mraku; Dneva nam pripelji žar; Z vencem tem ovenčam slavo; Triglav ...........40 6. zvezek: Opomin k veselju; Sveta noč Stražniki; Hvalite Gospoda; Občutki ; Geslo ..................40 7. zvezek: Slavček; Zaostali ptic; Domorodna iskrica; Pri svadbi; Pri mrtvaškem sprevodu; Geslo .40 S. zvezek: Ti osrečiti jo hoti (mešan zb.) ; Ti osrečiti jo hoti (moški zb.) ; Prijatelj in senca (mešan zb.); Stoj, solnčice stoj; Kmet- ski hiši ......................40 9. zvezek: Spominčice; Večerni zvon Siroti; Oče večni; Slovenska zemlja; Zimski dan; Večerni zvon; Zdravice. I.; ZdraVice II.; Oče večni; Tone solnce...........75 CERKVENE PESMI: Domači glasi. Cerkvene pesmi za mešan zbor ................... 1.00 12 cerkvenih pesmi za razne prilike cerkvenega leta ...............50 32. Tantum Ergo. (Premrl).........50 Masne pesmi za mešan zbor. — (Sattner) .....................60 Slovenska Sv. Maša. za mešan zbor, « spremliavb oreelj ...........50 12. Pange Lingua. Tantum Ergo Oeni- tori. (Foerster) .............. .60 12 Pange Lingua Tantum Ergo Geni- tori (Gerbič) .......................50 Srce Jezusovo. 21 pesmi na čast Srcu Jezusovem. .........................40 Sv. Nikolaj .......................^ NOTE ZA CITRE: Buri pridejo, koračnica............26 Slovenski citrar (Wilfan) ........ . ^25 Safaran. Ruska pesem. _ (Wilfan) .25 NOTE ZA TAMBURICE: Slovenske narodni pesmi za tambura-ški zbor in petja. (Bajuk) ........ 130 Bom šel na planince. Podpuri slov. nar. pesmi. (Bajuk( .......... i.oq NOTE ZA GOSLI: Narodni zaklad. Zbirka državnih himen in slovenskih narodnih pesmi .. .f>0 Uspavanka ...................... 25 NOTE ZA GOSLI S SPREMLJEVA-NJEM KLAVIRJA Narodni zaklad. Zbirka slovenskih narodnih pesmi ...............90 Uspavanka .......................70 NOTE ZA KLAVIR: Klavirski album za mladino (Pavčič) 1.00 Iri skladbe za klavir (Adamič) ...50 Tri skladbe za klavir (Premrl).....45 Moje sanje .......................20 Slovenski biseri, narodni potpouri.... (laki) ......................... .40 Slovenske zdravice (Fleischmann) .. .20 Pripoznunje. Polka mazurka. _ (Jaki) .......................40 Srčno veselje. Polka franc._ (Jaki) .40 Vesela plesalka. Polka mazurka. (Jaki) .......................40 Ljubavno blebetanje. Polka mazur. (Jaki.) .......................40 Zmiraj zvesta, polka/(Jakl).......40 Primorski odmevi. Fantazija. _ T Breznik) ...................50 Orel. Koračnica. (Jaki) ............ Mabel. Intermezzo (Aletter)........20 At a Penguins Picnic. Intermezzo (Aletter) .....................20 RAZGLEDNICE: Zabavne. Različne, ducat...........25 Newyorske. Različne, ducat ... .25 Velikonočne, božične in novoletna ducat ....................... j25 Iz raznih slovenskih krajev, ducat.. ,40 Posamezne po ................05 Narodna noša, ducat...............40 Posamezne po ................ .05 Planinski popravi, ducat.........40 posamezne po.................05 importirane prorokovalne karte 1,— ZEMLJEVIDI: Zemljevid Jugoslavije.............80 Slovenske dežele in Istra...........25 Združenih držav veliki........... ,40 Združenih držav, mali..............15 Nova Evropa .....................50 Zemljevidi: Alabama, Arkansas, Arizona, Colorado, Kansas, Kentucky in Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana, Mississippi, Washington, Wyoming, __ vsaki po ....... J5 Zemljevidi: Illinois,. Pennsylvania, Minnesota, Michigan, Wisconsin, West Virginia, Ohio, New York — veaki „ P° ............................. Velika stenska mapa Evrope......2.0C Prorokovalne karte $1.00 Naročilom je priložiti c!emar, bodisi f i gotovini, Money Order ali postne znamkej po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, rt. komandirajte pismo. Ne naročajte knjig, katerih ni v eeni Knjige pošiljamo poštnino prosto. "GLAS NARODA" SLQV£#I£ PUBLISHING CO. 82 Cortlandt St., Hew ^ iHi f GLAS NARODA, 21. SEP. 1926 Viharji povzročajo ogromno škodo Preteklo poletje so zna* čili vfeiiki viharji. — Florida je bila ;v3 .prej prej opus točena. — Tu-di Japonska je prizadeta. — Izguba življenj in materijalna škoda sta bili veliki. MniKiu hurikan. ki je divjal d Florido, je tvoril višek eele rije tuočiiili viharjev, ki so div-!i izza spomladi v tej državi, v •luškem zalivu iu Karibejskem irju. Dne 2*1. avgusta je divjal irikHii oh obali Alahom* in Loui i ne. in povzročeno Škodo so celi lin mili'ione. Nesreče in nevarnosti. Za preprečiti sli. Leto za la iz dom* f se bodoč no 'Veifa potegne medveda boj. .Medved se strašno razjezi, i etom prihajajo poro. i- pograbi klado in ji. iicm- nazaj i:a ; irie. k.ik > je it: in lam vrh brega, o«..... URA PRAŠKEGA ŽUPANA koder j<> iznova .vr- i eela vit s. Zažgala se j« ze v prepad. To >e ponavlja do- ki se je pripetila med V n.. hiša, ed.-n skeiienj. pogorela kier medved popolnoma ne one-' ^kolskin. zletom v Pragi. Ko je pa eela vas iiimi poslopji Sato, ker ko v •i. hiša se tiš. kednja. Tudi . z vsemi gospodar-vnd. Zakaj tako? si zgrajene v gne-i hiše in skedenj c bi imele tak«- vasi mestu«" ognjeg:»snc stroje m izvez-?r dovolj votle nr< gaš» nje težko, -ko ker pa omenjenih vaseh, rpepeljuje vi"m* |e število eve rekom zadnje pridrvel nad tedna v juliju bane gasilee priliki, bi bili raj brezupno i riprav ni pr o "en,! vsako h točili vasi. .Meni si» zn, vasi, kater j' Bnliainas oto« •je ogeuj zaporedoma ve.-krat uničil lrikan s tako uničujočo sil<«. du bilo ubitih več kot l.'O ljudi in je znašala matcrijalna škoda »m milijonov dolarjev. Dne 16. septembra je zadel o-ke nov hnrikan, a izgubljeno ni en je, če-velikan- ' oja poslopj to. kakor pr« voj di pošlo p bilo nobeno človeško ž i prav je povzročil vi h «ko škodo. Ameriški srednji za pad je hi' pozorišče velikih nalivov in viharjev tekom zadnjega meseca, ki so povzročili veliko škodo na oridel-rih. Dne 4. septembra je zadel cen 'ralno Japonsko najhujši tajfun v zadnjih letih, ki je zahteval sti človeških žrtev. Zadn ja nesreča v Floridi je v številnih o/.irih stična oni. ki j«* nadela Galveston. Texas dne septembra 1JXM), ko je pognal hurikan i/, zapadne Indije morske valove preko mesta ter ga preplavil na globino štirih do šestnajstih čevIjev. Nekako osem tisoč ljudi je izgubilo življenje in vihar je uničil lastnino v vrednosti dva j setili milijonov. Najbolj resni zadnji vihar v tej deželi je bil tornado v Illinois. In-diani in Missouri dne 18. marca 102"». Skoro d vest o IJ it« I i je bilo ubitih in 250(1 poškodovanih. SUo da pozročena na lastnini, j«' bila velikanska. .Med viharji, ki so povzročili veliko izgubo življenj iu lastnine v tej deželi, so bili: Tornado, ki je ubil 40 oseb v Tcxasu 5. julija 1905. Serija eiklonov. ki je ubila 12-"» ljudi v Tennessee. Alahami. (leor giji. Missouri. Mississippi in III' lioisii due 30. aprila 1000. Tornado. k( je uničil mesto Zephyr. T. v. due 30 maja 1^00 ter povzročil smrt tridesetih oseb. Viharji, ki so divjali preko Ar-kattsasa. Mississippija, Illinoisa in Missouri ter uničili sto življenj. Tornado, ki je zahteval 2500 življenj ter poškodoval 1247 oseb v lllinoisu. Tndiani. Kansasn. Kentucky, Misonri. Tennesse. Alaha -mi in Arkamasu dne 2G. maja 1917. Tropičui vihar, ki je obiskal Corpus Christi in druga mesta v Texasu dne 10. septembra 1919 ter zahteval 350 življenj. Ciklon, ki je obiskal mesto Peggs, Okla., dne 20. maja 1920 [ ter uničil 55 življenj. t e ze dene vjsi. .o znova zgradili : a vin i t a ko na so Nauk N-* gradit« pr-blizo skupaj i ne-.r* ča. naj za eno »ki ruski pisatelj piše, da s pki sel j a k i zidajo svoje hiše bli-'< drugih,- zalo • i.; ne more nobe lentil vaščami priti na misel s po :!goin s,. maščevati nad svojim *- podžge iiost* la tudi n.iego tudi taki.' Mi iiscdoin ; če nami* tovt hišo. bo Z;roi a. Ali so Slovene lim da ne. Zidajte t o raj dovolj daleč na •a/en. da boste varni pred po'j oin, ki divja pri sosedu. Za en ':: zidove iznev: rraditi. toda varnost v .bodočnosti in cenejša zavarovalnina proti •giiju bo sčasoma poplačala take očetne večje izdatke. Kje je pa žalost iu izgubljeno delo, ko ti je |»ožar. ki se je za-•el na drugem koncu vasi. uničil rse poljske pridelke, živino, po lop j a in orodje. Pravijo, da Sihirci na tale na in medvede lov«*: Zanjko pri ve-'. \jo na težko klado. Medved se jame. Nekaj čas ; vleče sem ii ia, ko na vidi. d:i ga klada drži (V-ški listi poročajo o zanimivi vse-so more. Lovec nato z lahgoto inj v Prajro delegacije tujih brez vsake nevarnosti usmrti nu- j so ločile praškemu župa- dveda 1111 • dragocena spominska Takemu sibirskemu medvedu so j «iai i,;t- Krasno darilo je prinesla sodobni oni ljudje, katerih neJ županu delegacija mesta Ženeve. ! Naravno, da je poslala domovina ; znamenitega urarstva kot darilo ' krasno zle to uro z dvema pokro-; voma. — Praški župan je darilo zahvalil za izre«l- ■i'e«-a ne izuči. hvaležno sprejel ter > d«-leg;>t*i ii mest i Ženev« Sem in t ja beremo v novinah. k.kko je ta ali oni ustr« IJI brata, se--e-tro ali prijatelja s "praznim" ainokresom. češ. nisciu vedel, da ;e bil nabasan. Kako je t f» mogoče? S ainokresom vendar ne mores ni kogar ubiti. Stvar je tale. Vsi samokresi ali! , , - . , . r,, - - i "reti pokrova. 1 udi naviti se ura volverji novejše koijštrukeiie.; • , t, , - - . , . - ! ni re-gleda. To se je zgodilo, a tudi mojster urine zagouetke ni mogel ra zvozil i*o hitro izročil župa- rijateljeiu. Odstranim magazin s ]j;,ii Jn latronami — pri tem na pozabim. jhi. "••'» patrono. ki je >.o v cevi. pome-1 Fra je ostala pri županu in i-•im na prijatelja z vzlikom (v sa-| grala v krogu njegovih domačih i; "hands up" in — sprožim. Moj: vlogo križanke. In ko so jo župn-rijatelj. brat ali s. stra leži pred i novi sorodniki nekega večera ob-•lenoj smrtno ranjen! Kako je tojračali iu ogledovali, je naenkrat nogoče! Sm j je bil revolver pra i........... —............ za zvenelo pero zagonetnega meha- n"i - uk< ije. nižina in pokrov se je odprl. Na notranji strani je bil grb mesta Ženeve iu napis v Francoščini. — Tajnost pokrova je bila srečno pojasnjena. naviti pa praški župan svoje dragocene tire še zdaj ne zna. NAJSTAREJŠI ČLOVEK V EVROPI (1 lasom poroči! čeških listov so' te rini oblasti slučajno izsledile starega možakarja, o katerem menijo listi, da je zaenkrat najstarejši človek v Evropi. V Podkar-patski liusiji s,> policijske oblasti prijele nekega berača. Karla l'e-tra. ter ga odgonskim potom spre-vile v njegovo pristojno t>bčino. Pri aretaciji je izjavil, da je star 112 let. česar mn pa ni hotel nihče verjeti, ker je za svojo starost še izredno čil in krepak. Dokumentov ni imel pri sebi. in tako so šele v pristojni občini dognali. da njegove izpovedi ne le odgovarjajo resnici, temveč da je star celo celih 121 let. Rojen je bil leta 1805. za časa Napoleonovih pohodov. Trikrat je bil ožen-jen. Zadnja žena mu je umrla pred tridesetimi let i. Imel je skupaj otrok, ki ga pa noben ni preživel, tenivvč so vsi pomrli v razmeroma "mladih" letih. — Najstarejši je dosegel 72 let. — Kari Peter pravi, da bi se še enkrat rad ožerfil. pa ga nobena več ne mara. * Njegovi osebni spomini so zelo bogati. Dobro je poznal generala Roehma izza madžarske revolucije leta 1S40. Rad pripoveduje o svojih vojaških letih in o vojnah, ki jih je preživel. P>il je z Radec-kvjem v Italiji, bojeval se je proti Nemčiji. Rusiji, Turkom itd. Tu vselej, kadar pripoveduje svoje vojaške doživljaje, pripomni na koncu, da vsa svetovna vojna *ii bila nič proti temu ! - Vi ste «e vozili po železnicah, ladjah, avtomobilih in zrakoplov h. — pravi. — mi pa smo morali iste daljave prevaliti peš! — Z današnjimi razmerami ni nič kaj zadovoljen. Ljudje so mu vse nresebični iu premalo verni. Prej ie bilo vse drugače. Alkohola ni nikoli pil. meso pa je jedel samo veliko noč. Počuti se popolnoma zdravega in upa. da bo .še dolgo živel, vseeno pa si želi. da bi bil Še enkrat mlad. ZA GOSPODINJE Piie ISABELLE KAY Slovanska gospellnjft \ Ameriki veUuu z vesvljeui nprejema ua »ven-. s ,m,u,oojo kau-riti /aiu..ie vršiti *voje Uoliiuwtt kot Vri9iK»ltnJu in mati. Na teiu mestu »v>n.o v^lc te.Jen objavHi ki tKi uniiual vsako dobro e«*i*wlinjn Jk NAVODILO 6tv, I If). Navodila /a kuho. Sasveti za dom. M:iti narava prav Ui.l.i-,, Ve. kaj j.- ii;i jlmljšf zj, i iT roke. v njeni lM.ir.-ni ;-,.i„iji iloston-va nj,.,i:i naj- helj važna lirami, p,, «'ud.>vsteiii pr..-cesii dotrim,, nnil imuoiu č-liele. >!.t| je naravt-ii -la.lk.,r ter j.- lalik.. prei.avljiv. v^it-.J «Vsar naj I.i večkrat |M:sbt?.e\ali. \:ij|,(>|jši z Vlit. eiai kruhotii. zrnatimi j»iijli i,»r osIjij4»niin saWjeui. Ak<> o vsa »tružina lira ležati. MKDKVI M!' F FIV SI FFAKKS IX CORN ROJAKI, NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA". NA J VEČ J1 SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE DRŽAVAH. Vv čttšc eorn fhikes 1'- čaše iiuike ca še meUn - eaši uinkc 1 žliC-it-ii iMfivnesa praska t žlii"i(",i xal»flc Znn-^ijr.- stoplj.^iio zalilo >. nir-«Ioin. pridtHiite iitftn*!n> jajee. ti.n« l*a mleko. 1'riilenite sulic sestavine, katero- ste prej temeljito zmešali. 1'eeiie v dobro nmašeeiiih mo*Uib kakih trideset minut. (Iz teira ua- pravite laliko < iuuffiii»>v i. I »a vam pri či-M-enju ali pranju prsii ne razjokajo. vt-«!in> umivajte v gumijastih rokavii-ah I'o u-niivuujti »i jia luiniažte prste z li-nn-no. Prepričali l»«.ste. «la vam koŽM ne !>•• {tokala. .Madeže z uioske obleke najlažje odpravile zim-sjo. ko jo nareUiie i;, štiiili Ut-lov alkia t»-r »-ue^ai EI madež. nato po'.ik.ijte /. vrot'iiii likal-nikoni. MihMi- ihI Aiiljn najlažje «„l-pravite z alkoholom in vmlo. Nasveti /a lepotu. Nasveti za kuhi no. Ako surovo narezano želj« jete v ovtišT-en papir ter ua te na hladim, se ]»<, dolirn vz<}r/jili«. Zelene, s katero delate solate, nikdar ne režite s strojem. |>ae pa v. nožem. Z nožem jo laliko raz-režete na poljubne koščke. KoliVo špargljev iwlprite spodaj, i Ako to storite. jFli boste dobili i/. : kouve lit-iM škmbivane s eelinii vršički. ! VilM- llo^«' S,, temelj V>e-^a vašega sistema in vsilite«*« jili ne kaže ;.aneuiarjati. Ako boste imeli z.ilruve luce, !■< -te /Jlitiivitljni. Male bolečine so večkrat znanilke večjih iti I)|iasnejših bolezni. .Marsikdo misli, ihi imu pojave revma-• tiznia, v resniei s,, pa bolečine le Itoslcdice ploske nota*. 1'Iosku me y-ivi- j.,, w lahko «*lpravi. ako ji jiosve-lene- elorek že <<1 z.ae«-tkii vso \mk/.i>r. časa nost. Po trgovinah imajo napro«Iaj j razne priprave, katere je treba da ti v čevlje. ,la se spravi uo^i v pravilen položaj. Nojre je treba večkrat okopati v Rorki vodi. kateri pridenite nekoliko alkohola. Ihiljše je da deiiete v t.man za i Osebno zdravje. Mi prehitro jemo in prenaglo po-žirumo jetlUat. t:iko tla niti ne ve-mo. kakšnega okusa s,, pravzaprav. Kdor prehitro je ter ne premeša jc- led vsak dan majhen košček ledu"" ,l,,vt,1J ^ kot pa vsak teden enkrat ali dva-} Iievaruim 'elodeinm bolezmm. krat velik k« \ ki !li ,loMi ^ !*lilM» ! Sana, lie more žebnlee prebavili. Ako primešate evaporiranemu t Izbirajte skrbno hrano ter jo >i< mleku l«»lovieo vode. bo to mleko j bro prežvečite. Poleg tega naj ho dosti boljše kot pa navadno tule- brana tudi raznolika. Zdrav želo- ko v steklenici. j dee je poIo\ ica zdravja. POGLED NA MESTO MIAMI, KI JE BILO STR AŠNO PRIZADETO VSLED VIHARJA Vandalski čin. L0XD0X, Anglija, 20. stptem-bra. — Dva neznanca sta zastrupila 75.000 zlatih ribic v angleškem ak" riju. KAŠELJ IZGINE, razdraženje in hrapavost se od-straai z pravočasno rabo zdravila Severa's Cough Balsam. J« pri^ubl«no zdravilo t«kom z*dajih 4S l«t; vsledtcga. je pr disku. i*no. C«n* tS in 60 CMtov. Filiponci ustanovili glavni stan. ( II1CA<;(>. III.. 20. septembra. Konferenca delegatov za neodvisnost Filipinov je ustanovila glavni stan organizacije na N. Lasalle cesti v ('hicagu. POZOR HO J AH1! Prosti pouk glede državljanstva in priseljevanja je vsak četrtek iu petek med 1. uro popoldne in 10. uro zvečer v ljudski soli 5tv. 62 Hester & Essex Street, Sew York City. Vprašajte za zastopnika Legije Ameriško Državljanstvo. SEZNAM KNJIG VODNIKOVE DRUŽBE ki izidejo oktobra meseca. 1. Velika pratika za leto 1927. 2. Iz skrivnosti prirode — poljudno znanstveni spisi. 3. Juš Kozak; Beli mecesen — povesti. 4. Vladimir Levstik: Kladivo pravice — povest iz vojne dobe. Vsi oni. ki so plačali članarino, jih boilo prejeli po pošti naravnost iz Ljubljane. Natančen čas bomo že pravočasno poročali. Vsakdo, ki se je medtem morda .selil, mora .skrbeti, da bo knjijre dobil na naslovu, ki ira je naznanil takrat, ko je plačal naročnino. t Mi smo posebej naročili par sto iztisov. da lahko ust režemo tudi onim, ki še niso člani te družbe. Velika pratika. kakor vse ostale knjige bodo j a ko zanimive. CENA 4 KNJIGAM JE SO •1: V. r. StVBtA CO.. CSttAl UIM, I0WA MMM Zadnji vihar, ki je divjal ob obali Floride je povzročil grozno opustošenje v mestu Miami. Par sto oseb je mrtvili, povzročena škoda pa znaša na milijone dolarjev. Na sliki so s številkami označeni sledeči prostori: 1. mestno pristanišče; 2. glavni pristaniški nasip; 3. poslopje časopisa "Daily News"; 4. Royal Palms Hotel; 5. stari del mesta; 6. Flagger St., glavni trgovski del mesta. Pošljite z naročilom natančen naslov in potrebno svoto in poslali vam jih bomo poštnine prosto, dokler zaloga ne poide. Vsa tozadevna pisma naslovite na: "GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Ulh GLAS NARODA. 2LJSEF. 1326 AVSTRALEC ROMAN IZ ŽIVLJENJA. Za "GLAS NARODA" priredil G. P. 39 i Nil d« I je vanje Half ni mogel premagati svojega razburjenja vsprieo le novice. Njegove ori so zrle z neskončno žalostnim izrazom v njeno lice! — Ali hočete res sprejeti to mesto, se podati v tako odvisnost. ;a katero nisle ustvarjena in v kateri bi bil vaš p*nos vsaki dan izpostavljen žal j en jem * — je rekel hripavo. Dagmar je zrla lie|M*embieiio predse. — Nobene druge izbire nimam, gospod Jansen in lo je usoda, katero delim s številnimi drugimi. Morala se bom udati. (ilede lastne usreinei)jeiiim razmeram. WdiiM y.ida ^rmlove v oblakih! vsl«l cesar pozabi na resnost položaja. Moji mali Loti ne bo kljub njeni hrabrosti lahko izhajati ž njo. ko bosta morali živeti v ozkih, malih razmerah. Zu Loto mi je strašno /.hI. Kuda hi ji preskrbela brezskrbno življenje, a nimam moei za to. V duši Haifa je vrelo in divjalo. Videl je možnost, da bo kontesa zapustila grad ter smatral to m težko nesrečo. Strah, da bo izročena negotovi usodi, je spravil koneeiio iz njegovega srca, kar je /. vso silo zatrl. — Kotitesij Dagmar. - vi nist** brez m o«"-i. Ena sama beseda iz vaših ust zadostuje. to.' — je vprašala nemirno. Globoko je vzdihnil. — Hočem vam povedati, kontesa Dagmar, na kratko in določno. Postanite moja žena. Dagmar se je stresla ter pritisnila roko na srce. — (iospod Jansen, — je vzkliknila. Ne prestrašite se. kontesa Dagmar. Pomislite, moji tašr-i i svakinji bi lahko nudil za vedno dom in brezskrbne razmere tukaj, ne da bi imel kdo pravico izpodtakniti se nad tem. Vi pa bi postala gospodarica obeli gradov. Zrla je nanj z naširoko odprtimi očmi. ' — Ali mislite to resno, gospod Jansen? — je vprašala. Oči Haifa so za bi est t-le v pristni ljubezni. Da, najdražja kontesa, govorim, s sveto resnostjo. Kljub temu pa smatrate mogoče za drzno, tla izteza sin rokodelca svojo roko |-o hčerki grofa. Moje srce pa ne vprašuje, kdo in kaj da ste. Ljubil s*»m vas že takrat, ko sem vas prvikrat srečal v gozdu, čeprav je Kilo najino prvo srečanje kaj kratko. — Nikdar bi si ne drznil priti v vašo bližino, dokler ste se mi zdela brez skrbi in srečna. Sele ko ste potrebovala moje pomoči, sem prišel k vam. Sama mi morate dati /pričevalo, da vam nisem nikdar postal nadležen s svojo ljubeznijo. katero sem skrival pred vami do sedanje ure. (Vprav sem vas ljubil neizmerno, se vam nisem hotel vsiljevati. Oprostite mi, da govorim sedaj. Stojite pred težko usodo, polno odrekanj, katero vam lahko prihranim, edino če se mi posreči držati vas. Le radi t«'ga govorim. le raditega puščam na strani svoj ponos ter vam razkrijem, kako izgleda v meni. Ljubim vas kot je bila ljubljena še malokate-ra ženska. Se enkrt vas vprašam, — ali hočete zamenjati svoje ponosno ime z mojim priprostim. a poštenim? Vse, kar imam. vam polagam pred noge. Govorite sedaj. Polna razburjenja je poslušala Dagmar njegove besede. Čeprav je divjalo v njeni, je govoril mirno, le njegov glas se je tresel vspri-čo vsemogočnosti njegovega občutka. Zelo bleda je postala Dagmar iu v popolni onemoglosti je stisnila roki, Konečno pa se je vendar oglasila. — Dragi gospo«! Jansen. Vidite, da sem prestrašena. Nikdar- niacin slutila, kako je z vami. da me ljubite. Neizmerno mi je žal, vr-jemite mi. da vam moram povzročiti žalost. Jaz namreč ne morem, — ne smem sprejeti vaše častne ponudbe. Vredni ste, kot je le malo mož na svetu, da dobite ženo, ki vas ljnhi v enaki meri. Tega pa jaz ne morem. Moje sree pripada drugemu, kar inprani priznati v svojo lastno škodo. Ta drugi pa me je izdal, čeprav mi je govoril o ljubezni ter hotel prositi za mojo roko. Ko je izvedel, da nisem bogata dedinja kot je domneval, me je pustil. Moje srce je še vedno ranjeno od tega izdajstva, a kljub temu se ne morem odtrgati od njega. Sram me je do obupa te ljubezni, ki me je ponižala pred samo seboj. Prav kot ste mi vi dopustili vpogled v svoje sree, tako sem razprostrla jaz svoje lastno pred vami, v znamenju neomejenega zaupanja. Vse to sem vam povedala, da vam pokaženr, da ne smem sprejeti vaše snubitve, če nočem grešiti. To bi bila najhujša nehva-ležnost za vso vašo dobroto. lialf pa je energično zmajal z glavo. Vedno me je mučilo, če ste govorili o moji dobroti. Kaj pa New York Edison Ura na WRNY VSAK TOREK ZVEČER ^ cd 8:30 do 9:30 Tekom poletja smo predstavljali Svttorno pot po L ml jest v u godbe potom Ed'wonove skupine pod ravnateljstvom Mr. Josefa Bonima. Vsak program je bil posvečen karaktaristični glasbi te ali one države. Ker smo dobili prisrčna in navdušujoča pisma od tisočerih radio poslušalcev ter smo bili deležni nav-- gledat. ^ Pol ure pozneje je privolil lastnik tudi v to, da počaka še na duma iz Carieine iif čez jx)! ure Se na xlamo iz Obira jlovke. Po pogovoru s poslednjo je tuhtal o tem. kako zelo mučna stvar je« biti lastnik kake hiše, toda naglas tega ni povedal. Nato so v presledkih po približno eno uro prihajali' zaporedoma : dama z dežele, iz Mazilova, Carieine iu dama iz Obira jlovke. Pote.ni je v teku ene ure zopet prišla nazaj dama z dežele in lastnik ji je odkritosrčno povedal, da misli staviti ultimatum: če se do pete ure »lama še ne oiloči, potem bo .stanovanje oddano drugim. Ravno isti ultimatum je on za. poredoma stavil tudi dami iz Mazilova, Carieine in dami iz Obiruj-lovke. Točno ob petih so pridrveli k stanovanju od vseh štirih vetrov štirje izvošeki. Prerivajoč se nekoliko med vrati, so vse štir dame hkrati dejale: — Jaz vzamem stanovanje! Redar, ki ga je poklical lastnik. je izjavil, da on tu ne more nič pomagati. Drugi redar je bil ravno Istega mnenja. Aele tretjemu se je posrečilo izvabiti ven damo z dežele, in sieer s tem, da je za. ypil: - — Čujte, tukaj je se eno stanovanje ! In edina nova noe je mogla ločiti te štiri dame. — K. Kretanje parnikov - Shipping N**t H —£3 a. leptembra: Thur:i:«la, Chcrbours. Hamburg. 15. septembra: Franc«. Hsvrt. M. septembra: Muenchen. Bremen. 29. septembra: Ma.ureta.nla. Cherbourr: Geo. Wuh. lngton, Cherbourg, Bremen. M. septembra: Martha Washing-ton. Trst: Columbus. Cherbourg. Bremen. 2. oktobra Paris. Havre; I.eviathan. Cher -bourg; Olympic. Cherbourg. C. oktobra: Auultana, Cherbourg; Pres. Roosevelt, Cherbourg. Bremen: Ue-rff-Ilnger. Bremen. 7. oktobra: Bremen. Bremen. 9. oktobra: Majtst.c, Cherbourg. 13. oktobra: berengaria, Cherbourg; Suffren, Havre; Itrpublic, C'lierlioui*, Bremen. 14.. oktobra: Stuttgart, Cherbourg. Bremen. 16. oktobra: France, tfavre; Homeric, Cherbourg. 19. oktobra I'resident« Wilson, Trst. 20. oktobra: Muureiajnla, Cherbourg: President t larding. Cherbourg. Bremen. 22. oktobra: „u Kavole, Havre; Thurlnga. Hamburg. 23. oktobra • " Paris, Havre; I.evlathan. Cherbourg; Olympic, Cherbourg; Benin < 'herboui g, Bremen. 27. oktobra: Aqultanlu. Cherbourg; Ceo. Washington. Cherbourg. Bremen; Columbus. Cherbourg. Bremen Homeric, Cher-Cherbourg. Bre- 29. oktobra: Dtutschiand, Hamburt. Jr.*. Cherbourg. Bremen. 19. novembra: •Martha Washington, Tret; Weat-phal ia, Hamburg. 20. novembra: Majestic, Cherbourg; Stuttgart, Cherbourg. Bremen 24. novembra: Bering aria. Cherbourg: I-a Bavole, Havre; George Washington, Cber-hourtf, Bremen. 26. novembra: Albert Ballln, Hamburg. 27. novembra; France. Havre; Homeric. Cherbourg; Berlin. Cherbourg, Bremen. 1. decembra: Mauret&n.a, Cherbourg; Pres. Roosevelt. Cherbourg, Bremen. SKRIVNOSTNI VPLIVI SAMO 6 DNI PREKO ■ otromntmi psrntu n« olje FRANCE 25. sep.; 16. okt. PARIS 2. okt. — 23. oktobra. Havre — Pariško pristanišč0. Kabine tretjega razreda t umivalniki ln tekočo voda xa 2. « aH C oseb. Francoska kuhinja In pijača. SrcaeH JRaa 1« STATE »T.. NEW YOKK all lokalni agentje. Ženski čeveljčki iz ribje ali kačje kože so sedaj v modi- Re.s je lična taka luksuzna obutev, to-' da vedno bolj prevladuje mnenje,' da nošnja čevljev iz kože strupene živali povzroča nesrečo, i Neko dekle, ki je nosila šolne iz} kože kače klopotače, je postala ta. ko nervozna, da ni bila za nobeno rabo. Ko je čevlje zavrgla, je bila J eali na (Joreujskeni. je izdal spo takoj zopet zdrava. j mine na svoja potovanja Lavtižar Neki drug tak slučaj pri pove-j je prepotoval vso Evropo ter do-dujejo o neki ženi. Naj prvo se je bršen del Azije ter zna jako zani- NAJCENEJŠA VOŽNJA v JUGOSLAVIJO COSUUCH?^ DIREKTNA SMER POTOVANJA Kratka ielexniika voinja do doma po zmerni ceni. Odplutje itruti Trstu lu Dubrovniku MARTHA WASHINGTON 30. SEPTEMBRA — 19. NOVEMBRA PRESIDENTE WILSON 19 OKTOBRA — 3. DECEMBRA Vprašajte za cene in prostore v bllinjl agenturi. PHELPS BROS.. 2 Wert St, N. Y. PRIPOROČLJIVA KNJIGA. Josip Lavtižnr, župnik v Rate- NAZNANILO. urezala v roko, potem zvila nogo, a tretja nezgoda je bila ta, da se inivo pripovedovati. Knjiga ima 36 poglavij. V pr- je lestva pod njo zlomila ter je. vili poglavjili opisuje dogodke iz padla na tla. pri čemur si je gla- (svoje mladosti, v uadaljnih se pa vo precej jioskodovala. Šla je k bavi s kraji, katere je prepotoval. nekemu "čarodeju", ki ji je povedal, da je vzrok njenih nezgod, Kot rečeno, knjiga je jako zanimiva ter jo vsakemu pri poroča- Četrta dama je bila že tašča, nekdaj se je ona znala smehljati, prila je od nekod daleč z dežele, ali pozabila je to odtlej, ko je o-spotoma se je bila sprla s spre- možila svojo hčer z nekim nepri-vodnikom in zagrozila, da bo o tem dipravom. brZojavila samemu ministru, toda Kot prva je stopila s trarnva-obljnbe ni držala. ja baš ona. Vsi štiri dame so iz dnevnih Dama iz Mazilova je domneva-časopisov izvedele, da so letaš sta- ]a, da ve gotovo ta za kako bolj-novanja poeeui in so bile ves čas še stanovanje in jo je zato ubrala .vožnje mirne, da, eelo vesele, ali za njo. Povodom jednake domne-že med potjo so jele glede tega ve ste tudi ostali dve dami sledili dvomiti; ko pa so izstopile iz ko- , prvima in ker ste obedve skočili lodvora, so ugotovile, da stano- hkrati z Iste stopnice in obedve vanj sploh ni, zakaj vse hiše poleg v ono smer, kjer ste stali prvi dve kolodvora so že zasedene. - j dami, ne pa v smeri, kakor jima je Vse štiri so se torej vsled tega rekel sprevodnik, zategadel sle se kritičnega položaja začele tolikanj obedve zavajili po tleh. žuriti. da so pri tem čisto pozabi-1 Edina noe je ločila te štiri dale na svojo prvotno namero, naje- me, zakaj njihovi znanei, pri ka- ti si stanovanja v sredin mesta ter so začele poizvedovati v predmestjih Ko so se nato vse zbrale pri Iljin terih so nameravale prenočiti, so stanoval na različnih koncih mesta. Do tedaj je dama iz Mazilova ker ima na klobuku trak iz kačje mo. V zalogi jo ima Slovenic f kože. Res je imela klobuk, okrašen ' Publishing Co., 82 Cortlandt St., -s kožeš indijske kobre, ena naj-"New York City, ter stane s pošt strupenejših kač. j nino vred $1.50. Neka dama v Londonu je pri ■ .-- starinarju kupila lepo obleko, katero je nekoč nosil mandarin. Predelal jo je v večerni ogrinjač ter šla v njem v gledališče. Ko se je vrnila domov, je bila smrtno bleda in vsa prepadena. Pripovedovala je možu, da je imela cel večer vtis, da za njo stoji Kitajec z ostrim nožem- v_ roki. Ogrinjača ni več nosila, in vsa stvar je bila pooabljena. Več let po tem dogodku pa ga je oblekla njena hči, ko je šla na-koncert. :Xjej -ni bil prav nič znan dogodek z materjo, a ko se je prišla domov, je bila blizu omedlevice. Ko se je nekoliko umirila, je povedala isto zgodbo kakor pred l<*ti njena mati. skih vratih ter prihajale vse v , zgubila že petdeset kopejk ter sem storil pravzaprav? Sledil sem le svojemu sreu. ki me ie trnnlo A ... „ i iisti tramvajski voz, so bile ze u-j svoj žepni robee in vse štiri so si da priskočim na pomoč ženski, katero ljubim, (e bi vas mogel za- 7 - ^T T i J 1 ^ m * * varovati pred Vsemi viharji življenja, potem bi si gotovo prihra-T^T ^ ^te-|moeno pokvarile obleke, ker nil priznanje svoje ljubezni. - kajti vedel sem že poprej, da ljubi-1 ' ^ P0^0 ^ti skoz najbolj ozka vrata rinile. 1 1 " J vvmpon 7T)Dl*SI / nfioriL-,inl. --- A MAn . .-. 1 „ SO vse te druge,«, ker *,„, bil pri™ njegovega izdajstva. Tam ,,a terasi ^'f'lf.. . ... "^»V ,.*r se sem s, .kril dotienega veeera v grmieevj«. da vas vidim le enkrat ^^ k ^ ^ t ** * n.v.^t i i - n„ i. A , i .. .», . povratni vozni listek, petdeset j zbudila ona dama, ki se ni znala j-.opet od dalee. Predno sem mogel pobegniti, ste prišla z baronom* ^ , . . . , . T (»rfni.i . l • 1— ■ -1 , " !. . kopejk denarja, ali možno je, da smehljati n ker ji nikdo n bil t.orlom mimo mojega skrivalisi-a in cul sem, kar ste govorila ž n 111 i • um ti i.- j • ^ ^ I - r- . , , /,. tAr-t ..m Ao ■ .| . ' i " UJim jje zgubila celih petindvajset rub. napah, je kmalu našla stanovanje, '.e takrat uem vedel, da je govoril baron ob istem času tudi z »o- i* i i -1 . . . „ . . „ ..." ' t . ' : , , «°|ljev. Ona namret- ni vedela zago.1 Stanovanje je b lo tafko, kakršnega spo«!ii*no \ olkinan. — da je omahoval med dvema deklirnmn Ko \ . . . . _ , . .... . «(Klicama, tvo je tovo al, Jlh Je S(>boj ah ne lje potrebovala, nahajalo se je prav izvetlel. da niste bogata dedinja, za katero vas je smatral, se je takoj odločil za gospodično Volknian. Med tem. ko ste živela vi na- slednjega dne v neprestanem strahu^je Že dvoril gospodični Volk- j5h ni 7^bila. Toda mogoče jih zatorej tudi ni mogla vedeti, ali j tam, kjer ji je bilo povseči in bi-jih je zgubila, potem pa zopet, da lo je zelo poceni.; vse to pa se ji ina.na vse pretege Ko sem slučajno kot prvi zvedel za zaroko barona z gospodič- pa vendarle ni zgubila. Gospa z dežele si je kupila no \ olkinan. sem takoj prihitel k vam. Bil sem v strahuMii trepetu hruSk; ko pa jih je Že začela je-' gledaf XHH Novica naj bi vas ne zadela brezobzirno, v navzočnosti tu-Uti, se je izkazalo, da so bHa to L; •' h '-i™1'- Nikdo »»J bi s™«*1 ▼»deti vaše bolesti, ki mi je bila sve.l kisla jabolka, kar je zelo neueod- to j kisla jabolka, kar je zelo neugod-la. .Jaz sem si nisem drznil ozreti se v vaš obrez, ko sem vam mo-'no vplivalo na njeno razpolože-ral povedati to. k«r vas je zadelo kot,strela iz jasnega. V dotični' nje. " . uri nisem trpel nič manj kot vi in to mi lahko vrjamete. Vsega te- Ostali dve dami. ki ste bili obe-pa bi nikdar ne izvedeli, če bi se ne tresel za vašo bodočnost. !dve izstopili hkrati iz kolodvora, ___ , (Daljs prUfcodnjii-) ste se ves čas srečavali v istih je zdelo tako sumljivo, da si ni upala dati takoj are, ampak je obljubila, da pride se enkrat po- Lastnik je vljudno privolil v to. Čez pod ure je pri£la pod vplivom instinkta V ravno Isto stanovanje tudi dama iz Mazilova. Stanovanje je bilo jako ndobno in zelo poceni in dami iz Mazilova Nasiin naročnikom v državi Pennsylvauiji ua/naujauio da jih '•jo v kratkem obiskal zopet nai znani 7astopnik Vr. JOSEPH CERN'E in proximo, da mu gredo na roko, ter pri njem obnovijo naročnino. UpravnlStvo. -- ' -' Rad bi izvedel za naslov svojega brata JOHNA NOVAIv-A, doma iz Kriške vasi pri Višnji gori, nekateri ga poznajo pod imenom John Smith. Pred par leti se je nahajal v državi Colo. C'e' kdo kaj ve o njem. ga prosim, da mi poroča ; kdor mi sporoči natnčen naslov dobi $5.00 nagrade. Če pa sam čita ta oglas, ga prosim, da se mi oglasi, ker poročati mu imam nekaj zelo važnega. — AntoirNovak, Bos. 783, Rock Springs, Wyo. (2x 21.22) POZOR ROJAKI V OKOLICI KLEIN, MONT.! Kdor hoče obnoviti naročnino OPOMIN . vsem onim, kateri mi kaj dolgu-: jejo. da se takoj priglasijo in poravnajo kar sem jih posodil v sili, in potrebi tukaj v Klein. Montana. in še na Aldridge, Mont. Zatorej prosim, naj pošljejo vsaj na Glas Naroda ali se hoče naro- Siti na ta list, lahko pri meni sto- /decembra 1926, ker "takrat ri. Jaz za vsakogar drage volje d^nar pošljem, da ne bo treba nikomur, na svoje stroške pošiljati. Ogla-| site se pri meni ob ponedeljkih,' sredah in sobotah od 6. do 8. ure zvečer, v nedeljo pa vsaki čas. Obenem naznanjam rojakom, da bom pobiral za pogorelce v vasi Prigorica pri Ribnici. Kateri hoče kaj darovati, naj meni izroči, nakar bom jaz poslal na pristojno mesto. Geo Zobec, P. O. Box 14, Klein, Montana. Geo Zobec, P. O. Box 14, Klein, Montana. NAPBODAJ je "Fodmirsko posestvo" pri Gornjem Gradu. Pojasnila daje lastnik Anthony Fedram, 34 Danube St., Little Falls, N. V. (3x 21—23) Prav vsakdo- kdor kaj išče; kdor kaj ponuja: kdor kaj kupuje; kdor kaj prodata: prav vsakdo priznava. da imajo Čudovit •isipeh — MALI OGLASI v "Gla* Naroda". Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Ktlor je ftiameujen potovati v stari Icruj. Je j.otrebuo, da Je poučen o potnih listih, prtljajri la dru gili stvareh. Vsled naSe dolgoletne izkušnje Vain mi zaiaoremo dati najboljša pojasnila in priporočamo, vedno le prvovrstne brzoparuike. Todi nedr£avljanl camorejo potovati v stari kraj. toda preukrbeti si morajo dovoljenje ali permit is Washingtona, bodisi za eno leto ali 6 mesecev ln se mora delati pro-finjo vsaj en mesec pred od potovanjem in to naravnost ▼ Washington, D. C. na generalega naselnl-fftega komisarja. r.iasom odredbe, ki Je stopUa t veljavo 31. julija, l»t6 se nikomur več ne poSije permit po j»o3tl, ampak ga mora iti iskati vsak posllec osebno, bodisi t najbližnji naselul-&ki' urad ali pa ga dobi v New Yo-kil pred odpotovanjem, kakor kedo v prošnji zaprosi. Kdor potuje ven brez dovoljenja, potuje na svojo lastno odgovornost. Kako dobiti svojce iz starega kraja. Kdor želi dobiti sorodnike ali svojce 1z starega kraja, naj nam prej piSe za pojasulia. lz Jugoslavije t«o pripaftfeuib v tem letu G70 priseljencev, toda i>olovIea te kvote je določena za ameriške državljane. ki Sele-dobiti aem starlSe la otroke od 18..do 21. lets ln pa za. poljedelske delavce. AmerlSkl džavljanl pa za m o rejo dobiti sem žene in otroke do IS. leta brez da bi bili Šteti v kvoto, potrebno pa Je delati proftnjo v Washing! on. Predno podvzamete kaki korak, pišite bam. FRANK SAKSER STATE BANK K CORTLANDT BT. NEW YORK ROJAKI. KJJtOCAJTB SB NA "GLAS HARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI BttEVHTK V SDR. DRŽAVAH. r