I 1	Številka	46.
Naročnina za Jugoslavijo:	lB	«L.	ZB	wHlME	jgiPil^k, S	H H	H	iv	°'	L-1uWJar	i'
celoletno 180 din (za ino- Kj£xl	■HSm	Rfl 'Sj|& UH	M&hm SC fcaJja	Gregorčičeva ulica 23. T
zemstvo: 210din),za'/:leta	prid ftfi x|BbL ^BČpflBiŽ	VSjO flBUSŽSP B8B	KB	■jgMmgBP MK BB^r ^B	Uprava;	Gregom
90 din, za V. leta 45 din, “	•	W	W	W	W	čičeva ul. 27. Tel. 47-81.
mesečno 15 din. Tedenska v	Rokopisov ne vračamo -
Plača in toži se v Ljubljani.	Časopis za trgovino, industrijo, obrt in denarništvo nici v Ljubljani1 št. 11.963.
Izhaja	Ljubljana,	sreda	30.	aprila	1941	Cena	“fl	VSO
Nova določila o lavnih obratih in prometu
Kr. Civilni Komisar za zasedeno slovensko ozemlje, na podlagi prejšnjih razglasov Poveljništva XI armadnega zbora z dne 15. aprila 1941-XIX, Poveljništva divizije »Isonzo« z dne 12. aprila 1941-XIX, Poveljništva divizije »Re« z dne 16. aprila 1941-XIX, objavljenih v Službenem listu kr. civilnega komisariata za zasedeno slovensko ozemlje, in po sporazumu s pristojnimi vojaškimi povelj-ništvi,
odreja:
Clen 1.
Do nadaljnje odredbe se dovoljuje promet v mejah ljubljanske občine od 5. do 22.30 ure, na ostalem slovenskem ozemlju, zasedenem po italijanski vojski, pa od 5. do 21. ure.
Clen 2.
V ljubljanski občini mora od 22.30 do 5. ure, v ostalih slovenskih krajih, zasedenih po italijanski vojski, pa od 21. do 5. ure vsakdo ostati na svojem domu.
Iz hiše sme samo, kdor ima dovolilnico, izdano od poveljništva kr. karabinjerjev.
Clen 3.
Javni obrati se morajo zapirati v ljubljanski občini ob 22. uri, v ostalih slovenskih občinah, zasedenih po italijanski vojski, pa ob 21. uri.
V javnih obratih (kavarnah, barih, restavracijah itd.) je prepovedano točiti alkoholne pijače, iz-vzemši pivo.
Clen 4.
Tudi podnevi ne sme nihče zapustiti kraja svojega stalnega bivališča, če nima posebnega dovolila, ki ga izda poveljništvo kr. karabinjerjev ali krajevno vojaško poveljništvo.
Vendar pa zadostuje do 5. maja 1941-XIX za odhajanje iz kraja v kraj s fotografijo opremljena listina o istovetnosti, iz katere sta razvidna poklic prizadete osebe in vzrok, zaradi katerega mora hoditi iz svojega kraja v drugega.
Clen 5.
Promet z avtomobili in zasebnimi motornimi vozili je dovoljen samo s posebnim pooblastilom kr. civilnega komisariata za zasedeno slovensko ozemlje. Doslej od vojaških poveljništev izdana pooblastila ostanejo v veljavi. Vsi avtomobili in vsa motorna vozila, ki imajo prometno dovolilo, morajo imeti posebno spoznavalno tablico.
Clen 6.
Kršilci te naredbe se pripro in izroče pristojnemu vojaškemu sodišču, obratna dovolila se odvzamejo, motorna vozila pa zaplenijo.
Ta naredba stopi takoj v veljavo.
Ljubljana dne 29. IV. 1941-XIX.
Kr. Civilni Komisar za zasedeno slovensko ozemlje: Emilio Grazioli
Prijave dolgov in terjatev v inozemstvu
V prejšnji številki smo objavili naredbo Kr. Civilnega komisarja o denarnih in valutnih zadevah. Po tej naredbi (člena 4. in 5.) se morajo do 30. aprila prijaviti pri Hranilnici dravske banovine vse tuje valute ali tuja plačilna sredstva ter tudi javni in zasebni
vrednostni papirji. Prijaviti pa se morajo tudi vse terjatve in dolgovi pri ustanovah ali osebah katerega koli državljanstva, ki imajo svoj sedež ali svoje stalno bivališče v inozemstvu ali na ozemlju bivše Jugoslavije, ki ni zasedeno po ita-
lijanski vojski.
Nekateri pa so tolmačili te predpise tako, da je' treba prijaviti tudi vse terjatve v dinarjih. To tolmačenje pa je napačno, kakor se poudarja tudi na pristojnem mestu. A tudi iz čl. 6. citirane naredbe
je jasno razvidno, da to tolmačenje ni pravilno. Clen 6. namreč izrečno pravi, da se za tujo valuto v smislu čl. 4. in 5. smatra katera koli valuta razen lire in dinarja. S tem je dovolj pojasnjeno to vprašanje.
Seja trozvezne komisiie
V palači Chigi v Rimu je bila pod predsedstvom grofa Ciana seja trozvezne komisije. Uvodoma je podal grof Ciano poročilo o najvažnejših vojaških, političnih in gospodarskih dogodkih, važnih za države berlinskega pakta. Nadalje je poročal o delu komisij za rešitev vseh nastalih vprašanj. Rimski seji trozvezne komisije pripisujejo politični krogi velik pomen, ker dokazuje, da je sodelovanje držav berlinskega pakta vedno bolj tesno.
Zakonodaja na ozemlju bivše Jugoslavije
»Gazzetta Ufficiade« objavlja tale razglas Duceja Fašizma, Prvega Maršala Imperija, Komandanta operativnih čet na vseh bojiščih:
ČL 1. Na ozemljih bivše kraljevine Jugoslavije, zasedenih po italijanskih oboroženih silah, bo še nadalje v rabi tamkaj veljavna civilna, trgovinska, menična in kazenska zakonodaja, razen ako ni drugače določeno po posebnih določbah, izdanih od italijanskih oblasti.
Čl. 2. Na ozemljih, navedenih v prejšnjem členu, opravljajo sodstvo domači sodni organi in tudi notarske funkcije se še nadalje izvršujejo po tamkaj veljavnih določbah. Pravosodni ukrepi in notarski akti nosijo v naslovu tole formulo: »Z oblastjo, poverjeno od Vrhovnega Poveljništva Italijanskih Oboroženih Sil«.
Čl. 3. Do nove določbe je Ukinjen potek preskripcijskih ter onih zakonitih ali pogodbenih rokov, ki se tičejo zapadlosti vlaganja tožb, ugovorov ali kakršne koli pravice civilnega, trgovinskega in meničnega značaja. V civilnih in kazenskih postopkih prenehajo teči vsi končni roki. S 6. apr. 1941-XIX že zapadli roki so do nove določbe podaljšani.
čl. 4. V pristojnost vojnih vojaških sodišč pri četah na zasedenem ozemlju spada preiskovanje zločinov, predvidenih v italijanskem vojaškem in občem kazenskem zakoniku ter izvršenih od italijanskih državljanov na ozemljih navedenih v čl. 1., ali pa izvršenih od vsake druge osebe na istih ozemljih na škodo oboroženih zasedbenih sil ali oseb, ki jim pripadajo ali so od njih odvisne, ker so v njihovi službi ali v njihovem spremstvu; razen tega preiskave glede zločinov, predvidenih v vsakem drugem italijanskem kazenskem zakonu, katerega uporaba je razširjena na navedena ozemlja. V primeru, da sodeluje več oseb pri enem zločinu ali v primeru povezanosti postopkov je za preiskovanje za vse zločine pristojno vojno sodišče, ako je samo ena izmed oseb podvržena vojaškemu pravosodju.
čl. 5. Ta razglas se objavi z objavo v »Gazzetta Uffioiale« Kraljevine, na zasedenih ozemljih pa z nabitjem na občinskih deskah po odredbi Civilnih Komisarjev ter stopi v veljavo peti dan po objavi v »Gazzetta Ufficiale«.
AII ste že po ravnali
naroininol
Enota Evropa-Mrika
Veliki naravni zakiadi Afrike
V mesečniku »tlbcrsee-Post« je napisal dr. Hans F. Zeck zanimivo razpravo o gospodarski vzajemnosti in izpopolnitvi Evrope in Afrike. Iz članka posnemamo naslednje misli in podatke:
Vojaška borba za novo Evropo še ni končana, vojaška funkcija držav osi pa je že izpolnila nacionalne naloge ter je pripravljena, nositi odgovornost za obstoj in bodočnost Evrope. Evropa bi sicer lahko živela od svojega, do boljšega, intenzivnejšega življenja pa ji lahko pomaga Afrika kot dopolnilni kontinent.
Vprašajmo se: Ali nudi Afrika to, kar Evropa potrebuje, ali so v Afriki zadostna torišča za udejstvovanje kapitala in ljudi iz Evrope? Brez pretiravanja lahko rečemo, da nudi Afrika — vse. Skoraj vse surovine so v Afriki v presenetljivem izobilju. Samo glede mineralnega olja si še nismo na jasnem, a če doslej še niso naleteli na to bogastvo, še ni dokaz, da ga ni, kajti po vseh raziskavah poznamo od Afrike samo lupino, jedro pa nam bo razkrila šele bodočnost.
Precej točni so podatki o bogastvu bombaža in volne, a tudi žita ima Afrika že danes toliko, da bi mogla nuditi Evropi potrebne dodatke. Živinoreja predstavlja že danes v Afriki veliko bogastvo. 150 milijonov Afričanov ima toliko živine, da vzdrži vsako primerjavo s posestjo 500 milijonov Evropcev. V Evropi je na primer 109 milijonov glav goveje živine, v Afriki pa 54 milijonov, število ovac in koz pa je v obeh kontinentih enako — okrog 135 milijonov. Pri tem ne smemo prezreti, da ima Afrika v primerjavi z gosto naseljeno Evropo na razpolago velikanske pašnike in da jo tudi v pogledu živinoreje čakajo še vse blagodati razvoja, dočim je Evropa v glavnem dosegla že vse možnosti.
Zaklade kovin dajo dosedanje raziskave komaj slutiti, saj so ležišča raznih kovin komaj načeta. Ugotovljeno je, da bi moglo samo območje Konga s Katango vred kriti eno četrtino svetovne porabe bakra, rezerve železa v Egiptu pa spadajo med največje na svetu.
Afrika hi bila lahko zaloga surovin za vso Evropo, Da še ni, so krivi oni, ki vladajo. Anglija ni nikdar videla v Afriki dopolnila za Evropo, nego samo pašo za svojo plutokracijo. Pri takem pogledu je omalovaževanje in oško-dovamje afriške prirode in afriškega človeka seveda razumljivo.
Za Afriko je pesek velika nevarnost, voda pa življenjski pogoj. S požiganjem pragozdov si Afričani ustvarjajo zemljišča za poljedelstvo, pri tem pa usihajo vrelci in puščava se širi. Sahara se vsako leto za najmanj 1 km prežre naprej proti jugu in zaradi te nevarnosti so Francozi leta 1937. delali načrte za pogozditev južnega puščavnega roba. Ostalo pa je pri načrtih, storilo se ni nič. Nemški
strokovnjak Sorgel iz Miinchena je predlagal zajezitev reke Kongo, da bi se vsa kotlina izpremenila v notranje ali medzemno morje, ki je tam nekdaj že bilo in napajalo ogromno pokrajino. Ker bi za pogozditev južnega roba Sahare potrebovali 16 milijard dreves in bi notranje morje zalivalo tudi plodno zemljo, preden bi dajalo zaželene koristi, bi utegnili vse take načrte smatrati za utopijo. Ne smemo pa trditi, da ne postanejo lahko današnje utopije jutri stvarnost im resnica.
Ali bi bili z novim redom v Evropi in z bodočo evropsko-afri-ško gospodarsko vzajemnostjo prizadeti interesi drugih, recimo
Amerike? Ne, ker je v Zedinjenih državah Severne Amerike zelo malo gospodarskega zanimanja za Afriko. Amerika se zanima samo za južno Afriko, ker jo miče zlato. Tri četrtine vsega ameriškega uvoza iz Afrike odpadejo na južno Afriko in Združene države imajo vloženih v Afriki komaj 93 milijonov dolarjev, približno toliko kakor v filipinskem območju, ki je neznatno v primerjavi z Afriko.
Članek je zaključen takole:
1. Afrika je dopolnilni prostor življenjske skupnosti Evrope.
2. Ustvaritev evropsko-afriškega novega reda nikjer ne krši življenjskih interesov drugih velikih prostorov ali kontinentov.
Razvojne	mož
lijanske kovinske findustriie
Senator Anicdco Giannini je objavil v milanskem časopisu »L’in-dustria meccanica« članek o velikem razvoju, ki ga je dosegla v zadnjih letih italijanska kovinska industrija. Ta razvoj je tako velik, da so se zelo dvignile izvozne možnosti za izdelke italijanske kovinske industrije. Senator Giannini zato opozarja, da se mora italijanska kovinska industrija pre-orientirati ter posvečati posebno pozornost izvozu. Ne samo velika kovinska podjetja, temveč tudi srednja in mala so v zadnjih letih močno napredovala, ta napredek pa se ne sme ustaviti, temveč se mora še povečati. Na velikih mednarodnih velesejmih, tako zlasti na velesejmu v Leipzigu 1. 1940. se je velika sposobnost italijanske kovinske industrije močno uveljavila. Ta uspeh je1 treba izkoristiti za izvoz. Senator Giannini predlaga, da se vsi italijanski proizvajalci organizirajo, ker bodo na ta način laže uveljavili svoje proizvode na tujih trgih. Da bo izvoz kovinskih izdelkov uspešen, je seveda predvsem potrebno, da so vsi izdelki odlične kakovosti, a samo dobra kakovost vendarle ne zadostuje. Treba je pridobiti tuje trge za te izdelke. Že sedaj je po-
trebno, da se tako večja ko tudi manjša kovinska podjetja pripravljajo, da morejo takoj po vojni preiti iz vojne produkcije na proizvodnjo, ki se potrebuje v mirni dobi. To je tem bolj potrebno, ker je gotovo, da bo potreba po kovinskih izdelkih po vojni zelo narasla.
Senator Giannini je zaključil svoja izvajanja z naslednjimi veljavnimi besedami:
»Predvsem je potrebna duhovna sprememba. Strojna industrija se bo razvila v obsežno industrijsko delavnost. Njeni izdelki morajo biti prikupni ne po svoji zunanji obliki, temveč tudi po svoji kakovosti in preciznem delu. Tvorničar se mora zavedati, da mora proizvesti nekaj odličnega in dia gredo izdelki iz njegove delavnice kakor zlati predmeti iz delavnice umetniško navdahnjenega pasarja. Tvorničar mora ljubiti svoje izdelke in na nje mora biti ponosen. Vedno se mora zavedati, da nosijo njegovi izdelki, kamor koli pridejo, njegovo ime in da morajo delati čast temu imenu. A ne samo njegovemu imenu, temveč tudi imenu njegove domovine.«
Enako morajo pojmovati svojo nalogo tudi naši proizvajalci.
Obnovitev avtobusnega prometa
V dveh dneh vojne vihre je bila s porušenjem mnogih mostov tudi na Gorenjskem povzročena velikanska škoda. Prekinjene železniške zveze nadomeščajo zdaj avtobusi. Otočc, kjer so lani odprli lepo postajališče, so zadnja železniška postaja. Onstran mostu, na glavni cesti, čakajo zdaj avtobusi, da ni treba hoditi daleč do Radovljice in naprej do Jesenic.
Tudi proti Jezerskemu opravljajo avtobusi prometno' službo. Pred nekaj dnevi so začeli redno voziti iz Kranja. Postajališče seveda ni več pred železniško postajo, temveč v mestu. Po zasilnem lesenem
mostu, ki so ga podjetni Kranjčani hitro zgradili namesto porušenega velikega mostu čez Savo, je v mesto spet kratka pot. Iz Kranja proti Tržiču vojna ni prekinila prometa in je tržiški vlak zlasti dobrodošel delavstvu tovarn.
Skrbno urejeno omrežje avtobusnih prog, s katerimi je bila Ljubljana zvezana s pokrajino v vseh smereh, je bilo več dni raztrgano. Nemoteno so vozili samo Magistrovi avtobusi na Ježico ter do Dobrunj in Sostrega. Že pred dnevi so bile obnovljene avtobusne zveze v smeri proti D. M. v Polju in na Ig. V ponedeljek je po daljšem presledku odpeljal prvi voz redne avtobusne proge na Bloke.
Stran 2.
»TRGOVSKI LIST«, 30. aprila 1941.
Reichsmarkkassenscheine in nemški pfenigi
V	krajih, ki so jih prvotno za .sedli Nemci in pozneje evakuirali, je nemško vojaštvo plačevalo svoje nakupe s takozvanimi Reichs-inarkkassenscheine in kovanim drobižem pfenigov.
Ker sta na slovenskem ozemlju, zasedenem po italijanski oboroženi sili, kot pravnoveljavno plačilno sredstvo priznana samo dinar in lira, je smatrati Reichsmarkkas senscheine in pfenige za tujo va luto, ki pri nas ni veljavna.
Po čl. 4. naredbe Kr. Civilnega Komisariata o denarnih in valutnih zadevah z dne 25. aprila t. L, št. 6, ki je izšla v Sl. listu Kr. Ci vilnega Komisariata za zasedeno slovensko ozemlje po nar. št. 283/ 34-1941 na strani 302, je tuje va lute in plačilna sredstva prijaviti do 30. t. m. pri Hranilnici dravske banovine v Ljubljani.
Dosedaj je bila ta naredba podaljšana do 3. maja.
Prebivalstvo se zaradi tega opozarja, da takoj prijavi pri Hranilnici dravske banovine v Ljubljani v 3 izvodih to valuto, ki ni pri nas zakonito plačilno sredstvo.
Kmetijski minister Tassinari
je v svojem poročilu pred rimskim senatom podlal nadrobno sliko vojne organizacije italijanskega kmetijstva, posebno še glede na oskrbo z živili. Racioniranje kruha se ni in se no 'bo uvedlo, ker je poraba kruha različna v raznih pokrajinah in okrajih. V zasedenih pokrajinah bodo po ministrovih podatkih potrebne omejitve v porabi masti in mesa za civilno prebivalstvo, da se obvaruje živinoreja, kar je razumljivo z ozirom na velike prehodne potrebe vojske.
Odpiranje in zapiranje trgovin v poletnem času v Ljubljani
Po sklepu uprave Združenja trgovcev v Ljubljani bodo trgovine s 1. majem t. 1. odprte od 9. do 12. in od 3. do 6. ure. Za obratovalnice iz čl. 2., 4. in 7. veljajo določila naredbe o odpiranju in zapiranju trgovin.
Vodstvo občine in policije v Krškem
Po odstopu župana barona Laz-zarinija je bil pod prejšnjo upravo postavljen za komisarja krške občine šef - primarij krške bolnišnice dr. Julij Murgelj. Nemška okupacijska oblast je« zdaj dr. Murglja imenovala za župana, na svojem mestu pa je ostal tudi občinski tajnik Puntar. Organizacija policije v krškem okraju je bila poverjena krškemu rojaku Otonu Auinannu, ki je znan kot arheolog-amater ter zaslužen kot soustanovitelj krškega muzeja.
Ureditev radiofonske službe
Kr. Civilni Komisar za zasedeno slovensko ozemlje je ukrenil vse potrebno glede radiofonskega! delovanja iz ozirom na prenos ljubljanske radijske postaje na družbo E. I. A. R. Generalni ravnatelj te družbe narodni svetnik Chiodelli je po smernicah Ministrstva^ za Ljudsko Kulturo in Kr. Civilnega Komisarja izdal potrebna določila za novo ureditev radiofonske službe na zasedenem ozemlju. V kratkem bo družba E. I. A. R. instalirala oddajno postajo z jakostjo 5 kilovatov, ki bo' radiofonsko službo znatno izboljšala.
Naročajte »Trgovski list«!
Banca Commerciale Italiana v Milanu
Na zadnjem občnem zboru banke Commerciale, največje italijanske trgovske banke, ki ima 700 milijonov lir delniške glavinioe, je bilo 21 delničarjev, ki iso zastopali 1,347.350 delnic od vseh 1,400.000 izdanih delnic. Upravno poročilo banke in bilanca sta bila soglasno sprejeta. Doseženi čisti dobiček banke je znašal 36,43 (1939. 36,09) milijona lir ter bo banka tudi letos izplačala 4 °/ono dividendo.
Poslovno poročilo banke pravi, da je bil v prvi polovici leta položaj na denarnem trgu napet, da pa se je v drugi polovici znatno zboljšal ter je vladala preobilica denarja. Novii denarni dotoki banke so dosegli eno milijardo lir ter so se vsi depoziti dvignili na 8 milijard lir. S tem je bila dosežena konsolidacija v finančni strukturi banke. Likvidnost banke se je povečala, čeprav se gospodarstvu dovoljeni krediti niso zmanjšali. Investicije banke so se zvišale za pol milijarde na 3.5% milijarde lir.
Bančni posli v Italiji so veljali predvsem sodelovanju pri finančnih operacijah države ter zasebne in podržavljene industrije.
0 podružnicah in priključenih bankah v tujini pravi poročilo, da so v 2. polletju zelo trpele zaradi vojne. Londonska podružnica je bila zasežena, Banca Commerciale Italiana per 1’Egitto ter grška podružnica pa sta prišle pod sekve-ster. Tudi druge inozemske podružnice so trpele zaradi številnih težkoč. Zato se je tudi. bilančna postavka udeležbe pri tujih priključenih bankah znižala od 173,8 na 155,8 milijona lir.
Banca Commerciale Italiana v Milanu je imela v Italiji 103 podružnice in 80 mestnih agentur.
Bilančna vsota banke se je zvišala od 9566 na 10511 milijonov lir. Hranilne vloge in vloge na tekoči račun so se dvignile od 1823 na 2115, tekoči računi in kredi-torji od 5345 na 5747 milijonov lir.
Zakliueek milanskega
veleseima
V	ponedeljek je bil slovesno zaključen milanski trgovinsko-in-dustrijski velesejem. Obisk velesejma je bil zadnji dan izredno velik. Med drugimi odličniki je obiskal velesejem Torinski grof, popoldne pa drž. podtajnik za korporacije Amicucci kot zastopnik vlade. Drž. podtajnik si je ogledal razne paviljone, zlasti tuje. Ob 8. zvečer je bil velesejem slovesno zaključen.
Velesejem je po podatkih italijanskih listov obiskalo okoli 2 mi-
lijona ljudi. Vseh razstavljalcev je bilo 54.980, od teh 976 tujih, ki so bili iz 17 držav. Upravni odbor velesejma je razvil zelo veliko aktivnost in propagando za velesejem. Posebno živahno zanimanje za milanski velesejem so pokazale tvrdke iz Nemčije, Ceško-Morav-ske, Švice in Finske. Letošnji milanski spomladanski velesejem je trajal 16 dni in je mogel ob svojem zaključku izkazati vseskozi aktivno bilanco in pozitivne uspehe.
Avtobusni promet Trieste-Gorizia-Postumia-Lubiana
Po zaslugi vnetega prizadevanja Kr. Civilnega Komisarja za ureditev prometa smo dobili dve avtobusni progi, ki zbližujeta zasedeno slovensko ozemlje s tržaško in go-riško pokrajino. Vozni red je naslednji:
Lubiana—Trieste: odhod Lubiana (Gajeva ul.) 17.00 prihod Postumia .... 18.45
prihod Trieste................20.35
odhod Trieste..................7.00
prihod Postumia ....	9.00
prihod Lubiana................10.45
Lubiana—Gorizia: odhod Lubiana (hotel Miklič in Gajeva ul.) . . 14.30 prihod Postumia .... 16.20 prihod Gorizia ..... 18.40
odhod Gorizia..................7.00
prihod Postumia ....	9.40
prihod Lubiana ..... 11.30 Vožnja stane od Ljubljane do Trsta 28 lir, od Ljubljane do Gorice pa 30 lir. Informacije se dobe v biljelarnici »Putnika«, Tyrše-va cesta 11.
živilski trg
v ponedeljek zaradi dežja ni bil živahen. Tržni urad je v sporazumu z zastopnicami prodajalk in gospodinj maksimiral cene zelenjave. Cene bodo določene za vsak teden posebej. V prodajalnah na trgu so prodali vsega skupaj 111 zabojev masti. Krompirja so prodali nad 900 kg, kaše, ješprenja in fižola pa okrog 800 kg.
Za ta teden veljajo naslednje cene zelenjave: očiščeni regrat najboljše vrste 8 din kg, druge vrste 6 din kg, mladi, očiščeni motovilec po kakovosti 12 do 16 din, vrtni zeleni radič otrebljen 18 din, rdeči radič 6 din, navadni zeleni radič 10 din, listi špinače 12 din, špinača s stebelci 10 din, drobna berivka prvovrstna 20 din za kg. Vsa zelenjava mora biti popolnoma očiščena in otrebljena ter ne
sme biti namočena ali njena teža drugače povišana. Biti pa mora oprana in sveža. Za razne vrste fižola je bila določena cena od 7-50 do 10 din kg, za krompir po kakovosti od 1*75 do 2‘50, za ajdovo moko pa od 9 do 13 din. — Prodaja na merice je strogo prepovedana.
Slabotnost severnoameriške trg. mornarice
Iz Rima poročajo, da Zedinjene države ne bodo mogle dati Angliji nikakih trgovinskih ladij. Dejansko ima zdaj ameriško bro-dovje 349 cistern z 2,581.000 tonami, 388 ladij z 1,884.000 tonami za meddržavni ameriški promet in samo 359 ladij z 2,254.000 bruto tonami za mednarodni promet. Toda to brodovje ne zadostuje več za dobave Zedinjenim državam in njihovi precej povečani plovbi.
Zelo znatna tonaža se uporablja na primer za prevoz rudnin iz Indije in Južne Afrike. Kolikor gre za indijsko blago, se opravlja prevoz že zdaj do 50% pod ameriško zastavo, ki prej tu sploh ni bila udeležena. Poleg tega je ameriška plovba prevzela povrsti vse odseke prometa, koder so se umaknile vojujoče države, in tako tudi britanske. »American Export Line« in »Isthmian Line« sta odprle novo progo iz New Yorka v Rangoon, da zalagata kitajski odpor proti Japonski skozi Birmo. Primerov obsežne uporabe ameriškega brodovja za nove prevoze je pa še več, vedno v nadomestitev drugih, tako da Zedinjene države ne morejo pokrivati čedalje večjih britanskih potreb.
Kolikor gre za tako imenovano brodovje iz druge roke, je pa znano, da so Zedinjene države prodale leta 1940. nekako 190 ladij s kosmato tonažo 1 milijona ton in da so od tega tri petine ali 600 tisoč ton prešle v britansko last. Na ta vir torej Anglija ne more več šteti in je morala zaradi tega staviti nove zahteve.
Trgovinski register
Vpisale so se tvrdke:
Vehovar Franjo, stavbeno in umetno mizarstvo v Celju; izdelovanje pohištvenih in miz. izdelkov, lastnik Fr. Vehovar.
Hribernik Henrik, Dovže-Misli-nja; trgovina z lesom in gozdnimi pridelki na debelo. Lastnik H. Hribernik, trgovec.
C. & D. Hočevar, tovarna gospodarskega orodja, Kamnik. Tvorni-ško izdelovanje orodja; javna trg. družba; družbenika Ciril in Davorin Hočevar, posestnika v Mekinjah. Podpisujeta vsak samostojno.
Peter Majdič-Merkur, kovinska, industrijska in trgovska družba z omejeno zavezo v Kranju (tudi nemško in francosko besedilo). Nakup in prodaja na debelo in drobno, proizvodnja in uvoz vseh že-lezninarskih predmetov, barv, tehnične in sanitarne opreme ter gradbenega materiala, ustanavljanje podružnic v tu- in inozemstvu, nakup nepremičnin idr. Osnovna glavnica 900.000 din je vnesena s stvarnimi vložki. Poslovodje: Petka Pintar, industrialka v Ljubljani, Milena Bohm, ind. v Jaršah, Deša Paljaga, ind. v Mariboru. Družbo podpisujeta po dva poslovodji skupno.
Vpisale so se spremembe pri tvrdkah:
Motoroil, družba z om. zavezo za razpečavanje mineralnega olja v Mariboru. Spremenila se je 10. točka pogodbe in vpisal še drugi poslovodja Gustav Goli, trgovec v Mariboru. Podpisuje vsak poslovodja samostojno.
Hranilnica dravske banovine, podružnica Celje. Izbrisali so se člani upravnega odbora Fr. Natek, dr. Jos. Karlovšek, veletrg. Ivan Ravnihar in odv. dr. A. Ogrizek, vpisali pa novi člani: odv. dr. Ivan Belle iz Celja, veletrgovec Maks Cukala iz št. Jurja in miz. mojster Karl Golob iz Gaberja pri Celju.
»Društvo za proizvodnjo vatro-stalnog niaterijala sa ogr. j.« s sedežem v Celju. Izbrisal se je poslovodja Julija Somogyi Sudovec, ki je odstopila svoj delež dr. O. Warsbergu iz Šmartnega ob Paki.
Vinko Merhar, Dolenja vas pri Ribnici. Vpiše se nova imetnica tvrdke Mara Merhar.
Kopališka družba Kamnik d. d. v Ljubljani je prešla v likvidacijo. Likvidatorja sta dr. J. Hočevar in dr. Ivo Benkovič, odvetnika v Ljubljani, ki podpisujeta skupno za tvrdko.
Lonžar-Raška-Stare, Manufaktura »Trio« v Ljubljani. Besedilo odslej: Raška-Stare, Manufaktura.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja delodajalce,
da so v prejšnjem mesecu dostavljeni plačilni nalogi zapadli v plačilo. Prispevki morajo biti poravnani v osmih dneh po prejemu plačilnega naloga 1 Za čuvanje pravice zavarovancev do pokojnine je potrebno, da so zavarovalni prispevki dejansko plačani!
To opozorilo je smatrati kot opomini Proti delodajalcem, ki ne bodo poravnali prispevkov, mora urad uvesti prisilno izterjavo brez predhodnega opomina. Urad Izvršuje važne socialne dolžnosti, ki ne dopuščajo odlašanja.
Doma in po svet«
327. italijansko uradno vojno poročilo poroča, da so oddelki italijanskih pomorskih letalcev in Črnih srajc zavzeli Krf, bataljon motorizirane pehote pa je zavzel Prevezo. Novi napadalni poskusi sovražnika iz Tobruka so bili odbiti ter je imel pri tem sovražnik izgube. V Vzhodni Afriki se nadaljuje sovražni pritisk, a tudi hrabri odpor italijanskih čet. Mesto Desie je bilo izpraznjeno. Pri Alagiju je bil sovražni napad odbit. Neka italijanska podmornica je potopila na Atlantskem oceanu neko 10.000-tonsko pomožno sovražno križarko.
Turinski list »Stampa« piše, da je Jadransko morje postalo zopet zaradi bliskovite akcije osnih velesil italijansko jezero kakor v rimskih in benečanskih časih. Pomorski promet med Italijo in Balkanom se bo mogel razvijati nemoteno in se bo zato mogočno povečal.
Milanski »Corriere della Sera« piše, da bo sedaj popravljena krivica, ki se je zgodila Bolgarski z versajsko pogodbo. Bolgarska bo dobila sedaj nazaj večji del Mace-donije^ ter zahodno Tracijo s pristaniščem Dedeagačem ter Kavalo. Obe pristanišči sta bolgarski trgovini nujno potrebni.
Vse bivše jugoslovansko vojno in trgovinsko ladjevje je sedaj v italijanskih rokah, kakor poroča graška »Tagespost«.
Prvi bolgarski župan v Skoplju je izdal oklic, da je bolgarska uprava prevzela dne 26. aprila svoje posle in da se mora vse prebivalstvo njenim odredbam pokoravati.
Nemško poročilo pravi, da se
prodiranje nemških čet v srednji Grčiji in Peloponezu nadaljuje. Nemška letala so potopila dne 26. aprila v grških vodah 11 trgovinskih parnikov s skupno 48.000 tonami, poškodovanih pa je 19 nadaljnjih ladij. Na morju okrog Anglije sta bili potopljeni dve ladji s skupno 11.000 tonami. Bombardirana so bila pristaniška mesta ob južni obali Anglije. V času od 23. do 27. aprila je sovražnik izgubil 100 letal.
Romunski listi poročajo, da pride posebna deputacija romunskega prebivalstva iz Timoške doline v Bukarešto, da doseže priključitev Timoške krajine k Romuniji.
Bivši angleški poslanik v Beogradu Campbell je bil na morju ujet od italijanske vojne ladje.
Predsednik Roosevelt je na podlagi uradnega sporočila o grškem razsulu odredil blokado vseh grških dobroimetij v U. S. A.
Železniški promet med Budimpešto, Subotico in Novim Sadom je obnovljen.
Novi poslanik Združenih držav Sev. Amerike g. Pal je prišel v Bu-dapešto ter bo v kratkem izročil svoje poverilne listine.
Mednarodna donavska komisija je prenesla svoj sedež iz Beograda v Oršovo.
Zagrebški spomladanski velesejem, ki bi moral biti od 25. aprila do 5. maja, je preložen na kasnejši čas.
Poizvedovalni oddelek Rdečega križa za pogrešance posluje sedaj v Delavski zbornici v Ljubljani, Miklošičeva cesta 22b-II od 10. do 12. dopoldne in od 15. do 18. popoldne.
“	bar»a, plesira in
/P V /1 lirah “emitnosnaii
LG l £4 Ul dII ob)eke klobub#
itd. Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, manga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4-6. Selenburgora ni. 3 Telefon St. 22-72.
Naročajte in širite .Trgovski list"!
Koliko trgovtev gre oa letni dooust in odmor?!
1—2U/„11 Vsi drugi pa se mučHo in delalo brez ozira na zdravje! Zato vsa) doma pijte
RADENSKI ZDRAVILNI VRELEC
(Istega * rdečimi »ret. našo najbollŠo prirodno mineralno vodo. Zdravje in užitek)
Izdajatelj »Konaorcij Trgovskega lista<, njen predstavnik dr. Ivan Pie«, urednik Aleksander Zelezaikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vBi v Ljubljani