Poštnina plačana v gotovInL
KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
kraljevske banske uprave dravske banovine
Izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno din I6‘—, četrtletno din 48’—, polletno din 96'—B celoletno din 192'—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. —- Tel. štev. 25-52.
72.
kos.
V LJUBLJANI dne 7. septembra 1938.
Letnik IX.
VSEBINA
442. Uredba z zakonsko močjo o ustanovitvi in ureditvi Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani.
443. Uporaba člena 41., odst. 2., mednarodne konvencije za uprostitev carinskih formalnosti na Ceylonu.
444. Pristop Birmanije in angleške kolonije Aden h konvenciji o izenačenju nekaterih predpisov o mednarodnem prometu po zraku.
445. Pristop Estonije k zrakoplovni konvenciji.
44G. Uredba o ustanovitvi zdravstvenih občin v območju dravske banovine.
447. Spremembe v stnležu državnih in banovinskih uslužbencev v območju dravske banovine.
448. Razne objave iz »Službenih novin«.
Uredbe osrednje vlade.
442.
Na podstavi § 37., točke 5., finančnega zakona za leto 1938./39. predpisujem tole '*
uredbo
z zakonsko močjo o ustanovitvi in ureditvi Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani.*
I.	Naloga, sredstva in ureditev akademije.
člen 1.
V Ljubljani se ustanavlja kot javni zavod Akademija znanosti in umetnosti. Akademija ima značaj pravne osebe po javnem in zasebnem pravu. V razmerju do državne uprave je avtonomno telo in je pod varstvom države.
člen 2.
Akademiji je naloga, da goji znanost in podpira razvoj umetnosti, da povzroča in podpira raziskovanja na tem torišču in objavlja znanstvena dela.
Člen 3.
Pri raziskavanju kulturne, literarne in politične zgodovine, zgodovine umetnosti in prava, pri proučevanju Jezikoslovja, prava, etnografije in prirodoslovnih ved se °zira akademija predvsem na ozemlje kraljevine Jugoslavije. Raziskovanja v medicinski in tehnični stroki ‘‘Padajo** v matematično-prirodoslovni razred.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije:; z dne 3l- avgusta 1938., št. 197/LNI/480.
** Te besede ni v izvirniku. — Op. ur.
člen 4.
V svojih publikacijah objavlja akademija dela svojih članov, pa tudi dela nečlanov (člen 20.).
Člen 5.
(') Za dosego svoje naloge dobiva akademija gmotna sredstva iz lastne imovine, od prodaje svojih publikacij, iz prostovoljnih zasebnih in javnih podpor, zapuščin in daril. Država ji daje letno pomoč v mejah državnega proračuna.
(-’) Imovina akademije se porablja samo za spolnje-vanje nalog akademije (člen 2.); za vsako odsvojitev imovine je potrebna potrditev po zakonodaji.
Člen 0.
Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani ima štiri razrede, ki so:
1. filozofsko-filološko-zgodovinski;
2. pravni;
3. matematično-prirodoslovni;
4. umetniški.
Člen 7.
Posamezni razredi se lahko delijo na odseke, ki imajo naziv po svoji glavni stroki. Na delo v odsekih sme povabiti akademija tudi nečlane in jim sme s pritrditvijo predseduištva za njih delo dajati nagrado.
II.	člani akademije.
Člen 8.
(*) Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani ima redne, dopisne in častne člane. Rednih članov sme biti skupaj 30, dopisnili pa skupaj 60; število častnih članov ni omejeno.
(s) Redni člani morejo biti samo osebe, ki žive stalno na sedežu akademije, izjemoma pa tudi osebe zunaj se-
deža akademije, če morejo opravljati dolžnosti rednih članov v akademiji. Če se odseli redni član s sedeža akademije in ne more več opravljati svoje dolžnosti v akademiji, ostane še nadalje redni član, ne more pa imeti y akademiji funkcije (člena 13. in 19.).
Člen 9.
0) Član akademije more postati samo, kdor si je pridobil izrednih zaslug za znanost ali umetnost in je neoporečen.
(-’) Redne in dopisne člane voli na pismeni predlog pristojnega razreda glavna skupščina akademije, in sicer na podstavi stroge ocene kandidatovih znanstvenih ali umetniških del, ki morajo izpričevati znanstveno ali umetniško samostalnost in vestnost.
(3) Častne Člane imenuje glavna skupščina akademije, in sicer take domače ali inozemske osebe, ki imajo posebnih zaslug za znanost ali umetnost ali za akademijo. Častni člani imajo enake pravice kot redni člani, nimajo pa pravice do gmotnih sredstev akademije po odst. 1. člena 11.
(4) Članstvo akademije preneha s smrtjo, odpovedjo, ki se podd pismeno predsedniku, ali z izključitvijo, ki jo morajo skleniti tri četrtine članov, navzočih na glavni skupščini.
Člen 10.
Člani so dolžni izvrševati naloge, katere jim poveri akademija po členih 2. in 3.
Člen 11.
(') Vsi člani, razen častnih (odst. 3. člena 9.), smejo prejemati pomoč za znanstvena raziskovanja. Vsi člani imajo pravico, tiskati svoja znanstvena dela v izdajah akademije. O pomoči in tiskanju znanstvenih del odloča predsedništvo na predlog pristojnega razreda.
(2) Redni člani imajo posvetovalno in glasovalno pravico, ko se volijo redni, dopisni in častni člani ter poslo-valci akademije (člena 13. in 19.), in sicer v svojem razredu in na glavni skupščini.
(3) Samo redni člani morejo biti poslovalci akademije.
Člen 12.
Redni in častni člani prejemajo vse publikacije akademije, dopisni pa samo publikacije svojega razreda.
III.	Red v akademiji.
Člen 13.
'Akademiji načeluje predsednik, ki se postavlja s kraljevim ukazom na predlog ministra za prosveto izmed treh rednih članov, ki jih izberejo redni člani akademije na glavni skupščini, in to za tri leta. Predsednik, glavni tajnik in načelniki razredov so predsedništvo akademije.
Člen 14.
Predsednik predstavlja akademijo na zunaj, sklicuje In vodi seje predsedništva in glavne skupščine, podpisuje obenem z glavnim tajnikom diplome, dopise in vse obvezne izjave in listine. Predsednik prejema iz proračuna akademije letno nagrado, ki jo določi glavna skupščina.
Člen 15.
(l)	Glavni tajnik piše zapisnik o sejah predsedništva ln glavne skupščine akademije, podpisuje obenem s predsednikom diplome, dopise, vse obvezne izjave in listine,
skrbi za korespondenco in za natisk publikacij, sestavlja s predsednikom program za seje predsedništva in za glavno skupščino akademije. V ta namen pripravlja tudi predloge in poročila.
0 Če je predsednik zadržan, ga nadomestuje glavni tajnik. Če je glavni tajnik zadržan, ga nadomestuje po letih najstarejši razredni načelnik.
(3)	Glavni tajnik prejema iz proračuna akademije letno nagrado, ki jo določi glavna skupščina akademije.
(*) Glavni tajnik načeluje pisarni akademije.
Člen 16.
C) Predsedništvo je izvrševalni organ glavne skupščine in upravni organ akademije; vsak izdatek iz blagajne akademije mora imeti pritrditev predsedništva.
(-’) Upravljanje imovine akademije nadzira poseben nadzorni odbor treh rednih članov, ki jih izbere glavna skupščina za leto dni.
(:!) Akademija daje po predsedništvu na vprašanja državnih oblastev po ministru za prosveto odgovore in obvestila, kolikor spadajo v področje akademijskega dela.
člen 17.
Predsedništvo je sklepčno, če je navzoča navadna večina članov predsedništva. Predsednik ima glasovalno pravico in, po potrebi, pravico dirimiranja. Redni člani, ki so povabljeni na sejo samo zaradi nasvetov, nimajo glasovalne pravice.
člen 18.
Seje razredov sklicujejo in vodijo načelniki razredov. Na te seje se povabijo redni in dopisni člani pristojnega razreda, ki bivajo na sedežu akademije, in se jim priobči program seje; glasovalno pravico pa imajo samo redni člani pristojnega razreda. Seja je sklepčna, če je navzoča navadni večina članov razreda. Načelnik razreda ima-glasovalno pravico in, po potrebi, pravico dirimiranja.
Člen 19.
Razredi volijo svoje načelnike in njih namestnike izmed rednih članov svojega razreda za leto dni, in sicer z večino navzočih članov. Volitev načelnika vodi najstarejši član razreda.
Člen 20.	”
V publikacijah akademije se ne sme objaviti nobeno delo, dokler ni odobreno v seji pristojnega razreda in ga glede na razpoložljiva sredstva ne sprejme predsedništvo za natisk. O sprejemanju del nečlanov odloča pri' stojni razred na predlog in po pismeni oceni enega izmed svojih rednih članov.	^
Člen 21.
0 Zborovanja akademije so tale:
1. slovesno zborovanje, ki je javno, in je vsako leto v mesecu maju;
2. glavna skupščina, ki jo sklicuje predsednik pd potrebi ali pa če to zahteva vsaj tretjina rednih članov; na leto mora biti vsaj ena glavna skupščina.
(2)	Glavno skupščino skliče predsednik s pismenim vabilom, ki se pošlje vsem rednim članom. Obenem a vabilom se priobči tudi program glavne skupščine. Glavna skupščina se posvetuje in odloča o splošnih predlogih* ki se tičejo celokupne akademije, kakršni so: razdelite? skupnih gmotnih sredstev na razrede, proračun in polaganje sklepnega računa po poročilu nadzornega odbora (člen 16.), delo akademije, razdelitev: razredov, sporna
vprašanja med posameznimi razredi in člani, poslovnik in ostali predpisi o notranji ureditvi akademije (člen 25.).
(3)	Glavna skupščina (na predlog pristojnega razreda) voli redne, dopisne in častne člane, izmed rednih članov pa izbere tri kandidate za predsedniško mesto po Členu 13. Izmed rednih članov izvoli za tri leta glavnega tajnika in za leto dni nadzorni odbor treh rednih članov. Glavna skupščina je sklepčna, če je navzoča vsaj polovica vseh rednih članov akademije. Za izvolitev rednih in dopisnih članov in za predlog o spremenitvi uredbe je potrebna dvetretjinska večina, za izvolitev častnih članov pa tričetrtinska večina navzočih rednih članov.
Člen 22.
Na slovesnem zborovanju akademije se poda poročilo o letnem delu celokupne akademije, o spremembah v predsedništvu in med člani in se vpeljujejo novi člani, ki se jim izroči diploma akademije. Slovesno zborovanje se konča s slavnostnim predavanjem.
Člen 23.
Prvi redni člani za vsak razred se postavijo s kraljevim ukazom na predlog ministra za prosveto; diplomo Pa jim izda akademija.
Člen 24.
Poslovnik, pravila o razsodišču za sporna vprašanja med posameznimi razredi in člani in red za posamezne razrede, službeno pragmatiko za uradnike in služitelje in druge predpise o notranji ureditvi izda akademija sama v smislu te uredbe.
člen 25.
Če bi akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani prenehala obstajati, se odloči z zakonom o njeni imovini.
Člen 26.
Ta uredba stopi v veljavo in^dobi obvezno moč z dnem razglasitve v »Službenih novinah«.
V Beogradu dne 11. avgusta 1938.
Minister za prosveto Dim. Magaraševič s. r.
Ministrski svet je v svoji seji z dne 11. avgusta 1938. >ia podstavi § 37., točke 5., finančnega zakona za leto 1938./39. odobril prednjo uredbo.
V Beogradu dne 11. avgusta 1938.; M. S. št. 738.
Predsednik ministrskega sveta in minister za zunanje posle dr. M. M. Stojadinovic s. r. (Sledijo podpisi ostalih ministrov.)
* m
443.
Uporaba
^'ena 11., odstavka 2., mednarodne konvencije za Oprostitev carinskih formalnosti, podpisane v Ženevi dne 3. novembra 1923.*
Vlada Zedinjene kraljevine jo skladno s členom 11.
mednarodne konvencije za uprostitev carinskih formal-
^	*	»Službene	novine kraljevine Jugoslavije« z dne
7- maja 1938., št. 101/XXXIII/254.
nosti določila Ceylonsko trgovinsko zbornico (Ceylon
Merchant’ s Chamber) kot oblastvo, pristojno na Ceylonu za izdajanje potrdil o izvoru.
Ta konvencija je bila razglašena v »Službenih novinah« št. 117 z dne 21. maja 1929.1
Uporaba členov 10. in 11. te konvencije je objavljena v »Službenih novinah« št. G6/XXI z dne 24. marca 1938.3
Iz pisarne ministrstva za zunanje posle v Beogradu dne 14. aprila 1938.; pov. št. 3059, Reg. oznaka Dn 24.
^ i
444.
Pristop
Birmanije in angleške kolonije Aden h konvenciji o izenačenju nekaterih predpisov o mednarodueiu prometu po zraku.3
Z nolo št. 97/3 z dne 15. aprila 1938. je obvestilo poljsko poslaništvo v Beogradu ministrstvo za zunanje posle, da sta se Birmanija in angleška kolonija Aden, ki sta podpisala kot sestavni del Indije dne 12. oktobra 1929. v Varšavi konvencijo o izenačenju nekaterih predpisov o mednarodnem prometu po zraku in zapisnik k tej konvenciji, odločila od Indije, in to od 1. aprila 1937. dalje, in je odtlej Birmanija dobila status britanskega prekomorskega teritorija, Aden pa je postal britanska kolonija. Da bi ostali tudi te dve novi ozemlji še nadalje podpisnika zgoraj omenjene konvencije in zapisnika h konvenciji, je priobčila angleška vlada poljski vladi, da je v njih imenu pristopila h tej konvenciji in zapisniku skladno s členom 40., odst. 2., konvencije. Angleška vlada je istočasno opozorila poljsko vlado na to, da protektorat Aden, ki ni isto, kar je ozemlje, zvano kolonija Aden, ni bil nikdar sestavina Indije.
Zgoraj omenjeni pristop Adena in Birmanije k tej konvenciji postane učinljiv skladno s členom 38., odst. 3., te konvencije šele devetdeseti dan, računši od dne
24.	februarja 1938.
Ta konvencija je objavljena v »Službenih novinah« št. 124/XXXV1I z dne 5. junija 1931.‘
Iz ministrstva za zunanje posle y Beogradu dne
28.	aprila 1938.; pov. št. 7715.
445.
Pristop
Estonije k zrakoplovni konvenciji.*
Po poročilu francoskega ministrstva za zunanje posle je pristopila estonska vlada k mednarodni konvenciji za ureditev zrakoplovstva, podpisani v Parizu dne
13.	oktobra 1919., ki je bila spremenjena z zapisniki
1 »Uradni list« št. 4/2 iz 1. 1929./30.
3 »Službeni list« št. 266/43 iz 1. 1938.
3 »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 7. maja 1938., št. 101/XXXIII/253.
* Prim. »Službeni list« št. 621/95 iz 1. 1937.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 7. aprila 1938., št. 78/XXVI/196.
z dne 27. oktobra 1922., 30. junija 1923., 12. junija 1929. in 11. decembra 1929.
Pristop estonske vlade velja od dne 1. januarja 1938.
Kraljevina Jugoslavija je položila dne 1. junija 1922. v Parizu svojo ratifikacijsko listino za to konvencijo, ki je objavljena v >Službenih novinah« št. 8/11 z dne 12. januarja 1927.*
Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu dne
31.	marca 1938.; pov. št. 5619/1.
Banove uredbe.
416.
VI. No. 13.793/1.
Na podstavi §§ 2., 3. in 18. zakona o zdravstvenih občinah z dne 27. februarja 1930. ( Uradni lisi kraljevske banske uprave dravske banovine« z dne 18. marca 1930., št. 185/41) in po zaslišanju banskega sanitetnega sveta odrejam ustanovitev zdravstvenih občin in predpisujem sledečo
uredbo
o ustanovitvi zdravstvenih občin v območju dravske banovine.
Samostalne zdravstvene občine.
Člen 1. V smislu § 2., prvi odstavek, navedenega zakona so samostalne zdravstvene občine:
1. Ljubljana - mesto,
2. Maribor-mesto,
3. Celje-mesto,
4. Ptuj - mesto,
5. Jesenice - upravna občina,
6. Trbovlje - upravna občina,
7. Hrastnik—Dol - upravna občina.
Združene zdravstvene občine.
Člen 2. Na podstavi določil §§ 3. in 18. navedenega zakona se ostale občine spoje v sledeče združene zdravstvene občine s spodaj navedenim okolišem in sedežem:
V srezu Brežice:
1. Bizeljsko, s sedežem na Bizeljskem, z občinami: Bizeljsko, Globoko, Kapele, Pišece;
2. Brežice, s sedežem v Brežicah, z občinami:
Artiče, Brežice, Cerklje ob Krki (srez Krško), Čatež (srez Krško), Dobova, Sromlje, Velika Dolina, Zdole;
3. Rajhenburg, s sedežem v Rajhenburgu, z občinami: Blanca, Rajhenburg, Senovo;
4. Sevnica, s sedežem v Sevnici, z občinami:
Boštanj (srez Krško), Sevnica, Zabukovje.
V srezu Cel je:
5. Dobrna, s sedežem v Dobrni, kot zdraviliška občina!
6. Polzela, s sedežem na Polzeli, z občinami:
Polzela, Braslovče, Gomilsko, Šmartno ob Paki (srez Gornji-grad);
* »Uradni list« št. 66/21 iz 1. 1927,
7. Sv. Jurij pri Celju, s sedežem Sv. Jurij pri Celju,
z občinami:
Dramlje, Kalobje, Slivnica (okraj Šmarje), Sv. Jurij pri Celju-trg, Sv. Jurij pri Celju-okolica;
8. SV. Pavel pri Preboldu, s sedežem Sv. Pavel pri
Preboldu, z občinama:
Sv. Pavel pri Preboldu, Sv. Peter v Savinjski dolini;
9. Teharje, s sedežem v Štorah, z občino:
Teharje;
10. Vojnik, s sedežem v Vojniku, z občinami:
Nova cerkev, Škofja vas, Šmartno v Rožni dolini, Vojnik-trg, Vojnik-okolica;
11. Vransko, s sedežem na Vranskem, z občinama:
Sv. Jurij ob Taboru, Vransko;
12. Žalec, s sedežem v Žalcu, z občinami:
Griže, Petrovče, Velika Pirešicn, Žalec.
V srezu Č r n o m c l j :
13. Črnomelj, s sedežem v Črnomlju, z občinami: Adlešiči, Crnomelj-mesto, Crnomelj-okolica, Draga-tuš, Gradac, Semič, Vinica;
14. Metlika, s sedežem v Metliki, z občinami: Metlika-mesto, Metlika-okolica, Radatoviči;
15. Stari trg pri Črnomlju, s sedežem v Starem trgu
pri Črnomlju, z občino:
Stari trg pri Črnomlju.
V srezu Dolnja Le n dava:
16. Beltinci, s sedežem v Beltincih, z občinami: Beltinci, Crenšovci, Odranci;
17. Dobrovnik, s sedežem v Dobrovniku, z občinami: Bogojina, Dobrovnik, Genterovci, Turnišče;
18. Dolnja Lendava, s sedežem v Dolnji Lendavi, z
občinami:
Dolnja Lendava, Gaberje, Orešje, Poljana.
V srezu D r a v o g r a d :
19. Crna, s sedežem v Crni, z občinama:
Crna, Mežica;
20. Dravograd, s sedežem v Dravogradu, z občino: Dravograd;
21. Guštanj, s sedežem v Guštanju, z občinama: Guštanj, Prevalje;
22. Marenberg, s sedežem v Marenbergu, z občinami: Kapla, Marenberg, Remšnik;
23. Ribnica na Pohorju, s sedežem v Ribnici na Pohor-
ju, (z občinama:
Ribnica na Pohorju, Vuhred;
24. Vuzenica, s sedežem na Vuzenici, z občinama: Muta, Vuzenica.
V srezu Gornji grad :
25. Gornji grad, s sedežem v Gornjem gradu, z obči-
nami:
Bočna, Gornji grad, Nova Štifta;
26. Ljubno, s sedežem v Ljubnem, z občinami:
Ljubno, Luče, Solčava;
27. Mozirje, s sedežem v Mozirju, z občinama:
Mozirje, Rečica ob Savinji.
V srezu Kamnik :
28. Domžale, s sedežem v Domžalah, z občinami: Domžale, Homec, Ihan, Radomlje, Trzin;
29. Kamnik, s sedežem v Kamniku, z občinami: Kamnik, Kamniška Bistrica, Motnik, Sela pri Kamniku, Šmartuo v Tuhinju, Zgornji Tuhinj;
30. Mengeš, s sedežem v Mengšu, z občinami:
Komenda, Mengeš, Vodice;
31. Lukovica, s sedežem v Lukovici, z občinami: Blagovica, Dob, Krašnja, Lukovica, Moravče, Trojane.
V srezu Kočevje:
32. Fara pri Kostelu, s sedežem Fara pri Kostelu, z
občinama:
Fara, Kočevska reka;
33. Kočevje, s sedežem v Kočevju, z občinami: Kočevje-mesto, Kočevje-okolica, Koprivnik, Mozelj, Stari log;
34. Ribnica, s sedežem v Ribnici, z občinama:
Ribnica, Dolenja vas;
35. Sodražica, s sedežem v Sodražici, z občinama:
Loški polok, Sodražica;
36. Velike Lašče, s sedežem v Velikih Laščah, z
občinama:
Velike Lašče, Videm-Dobrepolje.
V srezu K o n j i c e :
37. Slovenske Konjice, s sedežem v Konjicah, z obči-
nami:
Slov. Konjice-trg, Slov. Konjice-okolica, Zreče;
38. Loče, s sedežem v Ločah, z občino:
Loče;
39 Oplotnica, s sedežem v Oplotnici, z občinama: Oplotnica, Prihova;
40. Vitanje, s sedežem v Vitanju, z občino:
Vitanje.
. V srezu K r a n j :
41. Cerklje, s sedežem v Cerkljah, z občinama: Cerklje, Šenčur;
42. Kranj, s sedežem v Kranju, z občinami:
Besnica, Kranj, Mavčiče, Naklep Predoslje, Smlednik. Stražišče;
43. Preddvor, s sedežem v Preddvoru, z občinami: Jezersko, Golnik, Preddvor in vasi Tupaliče in Možjanca iz občine Šenčur;
44. Tržič, s sedežem v Tržiču, z občinami:
Kovor, Križe, Sv. Ana, Sv. Katarina, Tržič.
V srezu K r š k o
. 45. Kostanjevica, s sedežem v Kostanjevici, z občinama: Kostanjevica, Sv. Križ pri Kostanjevici;
46. Krško, s sedežem v Krškem, z občinami:
Krško, Leskovec pri Krškem, Videm (okraj Brežice) ;
47. Mok ronog, s sedežem v Mokronogu, z občinami: Mokronog, Škocjan, Št. Jauž, Št. Rupert, Trebelno, Tržišče;
48. Radeče, s sedežem v Radečah, z občinama:
Radeče, Loka pri Zidanem mostu (iz okraja Laško);
^9. Raka, s sedežem na Raki, z občinami:
Bučka, Raka, Studenec;
^9. št. Jernej, s sedežem v Št. Jerneju, z občinami:
St. Jernej, Bela cerkev, Orehovica (iz okraja Novo mesto).
V srezu Laško:
Laško, s sedežem v Laškem, z občinami:
Laško, Sv. Krištof, Sv. Lenart nad Laškim.
V srezu Litija:
52. Litija, s sedežem v Litiji, z občinami:
Dole pri Litiji, Kresnice, Litija, Polšnik, Primskovo, Sv. Križ pri Litiji, Šmartno pri Litiji, Trebeljevo, Vače, Sv. Jurij pod Kumom (iz okraja Krško);
53. Višnja gora, s sedežem v Višnji gori ali Stični, z
občinami:
Krka (iz okraja Krško), Stična, Št. Vid, Veliki Gaber, Višnja gora;
54. Zagorje, s sedežem v Zagorju, z občinama:
Mlinše, Zagorje.
V srezu L juhi j art a - o ko l i c a :
55. Dobrova, s sedežem v Dobrovi, z občinami: Brezovica, Dobrova, Horjul, Log, Polhov Gradec, št. Jošt;
56. Dobrunje, s sedežem v Vevčah, z občinami: Dobrunje, Dol, Dolsko, Podgorica, Polje;
57. Združene barjanske občine, s sedežem na Igu, z
občinami:
Ig, Rakitna, Rudnik, Tomišelj, Želimlje;
58. Grosuplje, s sedežem v Grosupljem, z občinami: Grosuplje, Račna, Slivnica-Zalna, Št. Jurij, Šmarje;
59. Št. Vid nad Ljubljano, s sedežem v Št. Vidu, z
občinami:
Ježica, Medvode, Šmartno pod Šmarno goro, Št. Vid nad Ljubljano;
60. Vrhnika, s sedežem na Vrhniki, z občinami: Borovnica, Preserje, Vrhnika.
V srezu L j ut o m er :
61. Apače, s sedežem v Apačah, z občino:
Apače;
62. Križevci, s sedežem v Križevcih, z občinama: Križevci, Veržej;
63. Ljutomer, s sedežem v Ljutomeru, z občinami: Cezanjevci, Ljutomer. Mala Nedelja;
64. Slatina Radenci, s sedežem v Slatini Radencih, z
občinama:
Gornja Radgona, Slatina Radenci;
65. Sv. Jurij ob Ščavnici, s sedežem Sv. Jurij ob Ščav-
nici, z občinama:
Negova, Sv. Jurij ob Ščavnici;
66. Štrigova, s sedežem v Štrigovi, z občinama: Razkrižje, Štrigova.
V srezu Logatec:
67. Cerknica, s sedežem v Cerknici, z občinami: Begunje, Cerknica, Rakek in Sv. Vid nad Cerknico;
68. Logatec, s sedežem v Logatcu, z občinami:
Dolenji Logatec, Gorenji Logatec, liotederšica, Planina;
69. Stari trg, s sedežem v Ložu, z občinama:
Bloke, Stari trg;
70. Žiri, s sedežem v Zireh, z občinama:
Rovte, Žiri.
V srezu Maribor - desni breg:
71. Maribor-okolica, desni breg, s sedežem v Mariboru,
z občinami:
Hoče, Pobrežje, Radvanje, Studenci;
72. Poljčane, s sedežem v Poljčanah, z občinama: Makole, Poljčane;
73. Crčšrtjcvčc (prej Pragersko), s sedežem v Črešnjev-
cu (Pragersko), z občinami:
Črešnjevec, Spodnja Polskava, Zgornja Polskava;
74. Ruše, s sedežem v Rušah, z občinama:
Ruše, Limbuš;
75. Slovenska Bistrica, s sedežem v Slovenski Bistrici,
z občinami:
Laporje, Slovenska Bistrica, Šmartno na Pohorju;
76. Sv. Lovrenc na Pohorju, s sedežem v Sv. Lovrencu,
z občinama:
Podvelka, Sv. Lovrenc na Pohorju;
77. Fram, s sedčžem v Framu, z občinami:
Fram, Rače, Slivnica pri Mariboru.
V srezu M ar ib or-levi breg:
78. Maribor-okolica, levi breg, s sedežem v Mariboru, z
občinami:
Duplek, Kamnica, Košaki, Sv. Marjeta ob Pesnici;
79. Selnica ob Dravi, s sedežem v Selnici, z občino: Selnica ob Dravi;
80. Zgornja Sv. Kungota, s sedežem pri Sv. Juriju, z
občinami:
Pesnica, Sv. Križ, Svečina, Sv. Jurij ob Pesnici, Zgornja Sv. Kungota;
81. Sv. Lenart v Slov. goricah, s sedežem v Sv. Lenartu,
z občinami:
Korena, Sv. Jurij v Slov. goricah, Sv. Lenart v Slov. goricah, Sv. Rupert v Slov. goricah;
82. Sv. Trojica v Slov. goricah, s sedežem Sv. Trojica,
z občinami:
Sv. Anton v Slov. goricah, Sv. Benedikt v Slov. goricah, Sv. Trojica v Slov. goricah;
83. Št. lij v Slov. goricah, s sedežem v Št. liju, z
občinami:
Jakobski dol, Jarenina, Št. lij v Slov. goricah;
84. Velka, s sedežem pri Mariji Snežni, z občinama: S'v. Ana v Slov. goricah, Velka.
V srezu Murska Sobota:
85. Cankova, s sedežem v Cankovi, z občinami:
Bodonci, Cankova, Pertoča;
86. Grad, s sedežem v Gradu, z občinami:
Grad, Kuzma, Rogaševci;
87. Križevci, s sedežem v Križevcih, z občinami: Gornji Petrovci, Križevci, Mačkovci, Selo v Prekmurju, Šalovci;
88. Murska Sobota, s sedežem v Murski Soboti, z
občinami:
Kupšinci, Martjanci, Murska Sobota-mesto, Murska Sobota-okolica, Puconci, Tišina.
V sreiu Novo mesto:
89. Novo mesto, s sedežem v Novem mestu, z občinama: Novo mesto, Šmihel-Stopiče;
90. Novo mesto-okolica, s sedežem v Novem mestu, z
občinami:
Brusnice, Mirna peč, Prečna, Št. Peter, Šmarjeta;
91. Toplice, s sedežem v Toplicah, z občinami: Črmošnjice, Toplice;
92. Trebnje, s sedežem v Trebnjem, z občinami: Dobrnič, Mirna, Sela-Šumberk, Trebnje, Velika Loka;
93. Žužemberk, s sedežem v Žužemberku, z občinami: Ajdovec, Ambrus, Dvor, Hinje, Zagradec, Žužemberk.
V srezu P t u j :
94. Ptuj-okolica, desni breg, s sedežem v Ptuju, z
občinami:
Hajdina, Leskovec, Sv. Vid pri Ptuju, Podlehnik, Slovenja vas, Št. Janž na Dravskem polju;
95. Ptuj-okolica, levi breg, s sedežem v Ptuju, z obči-
nami:
Grajena, Rogoznica, Sv. Urban, Sv. Boifenk v Slov. goricah;
96. Sv. Marjeta niže Ptuja, s sedežem v Sv. Marjeti,
z občinami:
Sv. Barbara v Halozah, Sv. Lenart pri Veliki Nedelji, Sv. Marko niže Ptuja, Sv. Marjeta niže Ptuja, Zavrč;
97. Sv. Lovrenc v Slov. goricah, s sedežem v Sv. Lov-
rencu. *z občinami:
Dornava, Poletišak, Sv. Andraž v Slov. goricah, Sv. Lovrenc v Slov. goricah;
98. Ptujska gora, s sedežem v Ptujski gori, z občinami: Cirkovce, Majšperk, Ptujska gora, Sv. Lovrenc na Dravskem polju;
99. Ormož, vzhodni del, s sedežem v Ormožu, z obči-
nama:
Ormož, Svetinje;
100. Ormož, zahodni del, s sedežem v Ormožu, z obči-
nama:
Sv. Tomaž pri Ormožu, Velika Nedelja;
101. Središče ob Dravi, s sedežem v Središču, z občinami: Kog, Sv. Miklavž, Središče ob Dravi.
V srezu Radovi j ic a :
102. Bled, s sedežem na Bledu, z občinami:
Bled, Gorje, Ribno;
103. Bohinjska Bistrica, s sedežem v Bohinjski Bistrici,
z občiuama:
Bohinjska Bistrica, Bohinjska Srednja vas;
104. Kranjska gora, s sedežem v Kranjski gori, z obči-
nami:
Dovje-Mojstrana, Kranjska gora, Rateče-Planica;
105. Radovljica, s sedežem v Radovljici, z občinami: Begunje na Gorenjskem, Breznica, Kamna gorica, Kropa, Brezje, Koroška Bela, Lesce, Ovsiše, Radovljica.
V srezu' Slovenj Gradec:
106. Mislinje, s sedežem v Mislinjah, z občino:
Mislinje;
107. Slovenj Gradec, s sedežem v Slovenjem Gradcu.
z občinami:
Pameče, Podgorje, Razbor, Slovenj Gradec, Šmartno pri Slovenjem Gradcu;
108. Šoštanj, s sedežem v Šoštanju, z občinama:
Šoštanj, Topolščica;
109. Velenje, s sedežem v Velenju, z občinami:
Št. Andraž pri Velenju, Št. Ilj pri Velenju, Št. JanŽ na Vinski gori, Škale, Velenje.
V srezu Škofja Loka:
110. Škofja Loka, s sedežem v Škofji Loki, z občinami1 Crni vrh (iz okraja Ljubljana-okol.), Škofja Loka, Stara Loka, Zminec;
111. Trata nad Škofjo Loko, s sedežem v Trati, z obči-
nami:
Javorje, Oselica, Poljane, Trata;
112. Železniki, s sedežem v Železnikih, z občinami: Selca, Sorica, Železniki,
V srezu Šmarje pri Jelšah:
113. Kozje, s sedežem v Kozjem, z občinami:
Kozje, Pilštanj, Podsreda;
114. Planina, s sedežem v Planini, z občinama:
Planina, Jurklošter (iz okraja Laško),
115. Podčetrtek, s sedežem v Podčetrtku, z občinami: Podčetrtek, Pristava, Zibika, Zusem;
116. Rogaška Slatina, s sedežem v Rogaški Slatini, z
občinama:
Kostrivnica, Rogaška Slatina;
117. Rogatec, s sedežem v Rogatcu, z občinami:
Rogatec, Stoperce, Žetale;
118. Sv. Peter pod Sv. gorami, s sedežem v Sv. Petru
pod Sv. gorami, z občinama:
Polje ob Sotli, Sv. Peter pod Sv. gorami;
119. Šmarje pri Jelšah, s sedežem v Šmarju pri Jelšah,
z občinami:
Ponikva. Sv. Vid pri Grobelnem, Sv. Peter na Medvedjem selu, Sv. Štefan, Šmarje pri Jelšah.
Člen 3. Vse preurejene in novo ustanovljene zdravstvene občine prično poslovati po predpisih zakona o zdravstvenih občinah z dnem 1. septembra 1938.
Člen 4. Razdelitev združenih zdravstvenih občin v krajevne razrede glede potnih povprečnin banovinskih zdravnikov bo urejena s posebnim razglasom, ki bo uveljavljen s 1. aprilom 1939.
Člen 5. Ta uredba stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine«.
Vse prejšnje uredbe glede ustanovitve zdravstvenih občin v območju dravske banovine so s tem razveljavljene.
Kraljevska banska uprava dravske banovine. .
” V Ljubljani dne 31. avgusta 1938.
Ban:
Dr. Natlačen s. r.
447.
Spremembe v staležu drž. in banovinskih uslužbencev v območju dravske banovine.
A.	Državni uslužbenci.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 20. avgusta 1938., I. št. 9184/1, je bila postavljena Ažman Fanica, dnevničar-zvaničnik obče državne bolnišnice v Ljubljani, za uradniškega pripravnika po § 45., odst. 1., zakona o uradnikih pri državam zdravilišču v Topolščici.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 16. avgusta 1938., I. št. 9018/2, je bil Knafelj ^ 1 ° j z i j, obrtni učitelj IX. skupine pri državni tehniški srednji šoli v Ljubljani, postavljen za obrtnega ^itelja VIII. skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banove z dne 20. avgusta 1938., I. št. 7984/2, je bila p o -stavljena Starec Frančiška, dnevaičat-zva-
ničnik obče državne bolnišnice v Ljubljani, za uradniškega pripravnika po § 45., odst. 1., zakona o uradnikih pri obči državni bolnišnici v Ljubljani.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 22. avgusta 1938., I. št. 7986/2, je bila postavljena Zupan Marija, dnevničar-zvaničnik obče državne bolnišnice v Ljubljani, za uradniškega pripravnika po § 45., odst. 1., zakona o uradnikih pri obči državni bolnišnici v Ljubljani.
•
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 16. avgusta 1938., I. št. 9381/1, je postavljen Kukovič Franc za policijskega stražnika-pripravnika v III. skupini zvaničnikov pri upravi policije v Ljubljani.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 31. avgusta 1938., I. št. 5120/7, je bil P e r č i č Feliks, policijski stražnik II. razreda zvaničnik
II.	skupine pri policijskem komisariatu na Jesenicah, premeščen po potrebi službe k upravi policije v Ljubljani.
B.	Banovinski uslužbenci.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 22. avgusta 1938., L št. 7323/1, je bil posta v-ljen Florjančič Milan, upravitelj VI. položajne skupine banovinske bolnišnice v Ptuju, za upravitelja
V.	položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 1. septembra 1938., I. št. 2438/6, je bil premeščen po službeni potrebi Markič Franc, banovinski uradniški pripravnik X. položajne skupine pri kraljevski banski upravi v Ljubljani, v isti lastnosti k sreskemu načelstvu v Celju.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 22. avgusta 1938., I. št. 7644/1, je bil postavljen dr. Skalicky Bogoslav, sekundarij
VIII. pol. skupine v banovinski bolnišnici v Mariboru, za asistenta VII. pol. skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 16. avgusta 1938., I. št. 1997/1, je postavljen Stoklas E m e r a n, banovinski kmetijski uradnik X. položajne skupine, v. d. upravnika banovinske trsnice in drevesnice pri Sv. Barbari v Halozah, za banovinskega kmetijskega uradnika — v. d. upravnika
IX. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 16. avgusta 1938., I. št. 3027/1, je postavljen Stropnik Ivan, banovinski uradniški pripravnik IX. položajne skupine pri sreskem načelstvu v. Slovenjem Gradcu, za banovinskega kmetijskega uradnika v IX. pol. skupino na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 20. avgusta 1938., I. št. 7985/2, je bil postavljen Varoga Vinko, dnevničar-zvaničnik obče državne bolnišnice v Ljubljani, za uradniškega pripravnika po § 45., odst. 1„ zakona o uradnikih pri obči državni bolnišnici v Ljubljani.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 17. avgusta 1938., I. št. 9068/1, je postavljen Zagorec Franc za banovinskega uradniškega pripravnika IX. položajne skupine pri komisiji za agrarne operacije v Ljubljani.
448.
Hazne objave iz »Službenih novin“.
Številka 162 z dne 21. julija 1938.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 20. junija
1938.	je bil postavljen po službeni potrebi Henig Viljem, višji kontrolor VI. položajne skupine prometnega komercialnega oddelka železniškega ravnateljstva v Ljubljani, za višjega kontrolorja iste položajne skupine prometnega oddelka generalnega železniškega ravnateljstva.
Z odločbo ministra za finance z dne 25. junija 1933., štev. 19.G7G/V, je bil premeščen na prošnjo Kokot Franc, katastrski pomožni geometer katastrske uprave v Krškem, h katastrski upravi v Mariboru.
Imenovanje častnih sodnikov pri okrožnem sodišču v Ljubljani. Z odločbo ministra za pravosodje z dne 14. julija 1938., štev. 73.141, sta bila imenovana za častna sodnika pri okrožnem sodišču v Ljubljani za poslovno leto 1938. i n ž. Pehani Igo, vseučiliški profesor v Ljubljani in inž. Kolka Alojzij, ravnatelj rudnika v Zagorju ob Savi.
Številka 163 z dne 22. julija 1938.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 17. junija
1938.	so bili premeščeni na prošnjo: Cjak Srečka, učiteljica VI. položajne skupine s prvim periodnim poviškom ljudske šole v Martjancih, na ljudsko šolo v Murski Soboti; Mislej Josip, učitelj Vil. položajne skupine s prvim periodnim poviškom in Mislej Jo-sipina, učiteljica VI. položajne skupine s prvim periodnim poviškom ljudske šole v Stari cesti, na ljudsko šolo v Kamnici pri Mariboru; Martelanc Dora, učiteljica VI. položajne skupine s prvim periodnim poviškom ljudske šole pri Sv. Vidu pri Grobelnem, na ljudsko šolo v Limbušu; Gajser Terezija, učiteljica
VI.	položajne skupine s prvim periodnim poviškom ljudske šole v Zavrču, na ljudsko šolo v Hajdini; Hribernik Karolina, učiteljica VII. položajne skupine ■ljudske šole v Jarenini; na ljudsko šolo v Hajdini; Gospodaric Angela, učiteljica VIL položajne skupine ljudske šole v Podgorju, na ljudsko šolo v Šmarju rri jelšah; Knapič Janko, učitelj VII. položajne skupine s prvim periodnim poviškom ljudske šole v Radencih, srez črnomeljski, na ljudsko šolo v Šmarju pri Jelšah; Hvala Anton, učitelj VII. položajne skupine s 1. periodnim poviškom ljudske šole v Trnju, srez dolnjelendavski, na ljudsko šolo v Artičah; Tavzes Marija, učiteljica VII. položajne skupine s prvim periodnim poviškom ljudske šole v Lipi, srez dolnjelendavski, na ljudsko šolo v Blanci; Klančnik Marija, učiteljica VI. položajne skupine s tretjim periodnim poviškom ljudske šole v Kamnici pri Mariboru, na ljudsko šolo v Kapelah, srez brežiški; Uršič Amalija, učiteljica VII. položajne skupine s prvim periodnim poviškom ljudske šole pri Sv. Križu pri Litiji, na ljudsko šolo v Grižah; Z eh e 1 j Alfred, učitelj VII. položajne skupine ljudske šole v Muti, na ljudsko šolo v
Gornjem gradu; S e r u č a r Marija, učiteljica VII. po* ložajne skupine s prvim periodnim poviškom ljudske šole v Stranicah, na ljudsko Solo v Slovenskih Konjicah; Podvršnik Anton, učitelj VII. položajne skupine ljudske šole v Skomarjah, na ljudsko šolo v Zrečah; Kunsti er Angela, učiteljica VII. položajne skupine s prvim periodnim poviškom ljudske šole v Polšni-ku, na ljudsko Šolo v Cerkljah pri Kranju; Šorn Te*, režija, učiteljica Vil. položajne skupine ljudske šole na Brdu, na ljudsko šolo v Predosljah; Sancin Antonija, učiteljica VII. položajne skupine s prvim periodnim poviškom ljudske šole v Artičah, na ljudsko šolo v Hrastniku; Ur baja Marija, učiteljica VI. položajne skupine s prvim periodnim poviškom ljudske šole v Črešnjevcu, srez Maribor-desni breg, na ljudsko šolo v Hrastniku; Izlakar Olga, učiteljica VII. položajne skupine s prvim periodnim poviškom ljudske šole v Trbovljah, na ljudsko šolo v Šmartnem pri Litiji; Očaka r Ana, učiteljica VI. položajne skupine s prvim periodnim poviškom ljudske sole v Sv. Križu, srez Krško, na ljudsko šolo v Zg. Pirničah; Očakar Marija, učiteljica VI. položajne skupine s prvim periodnim poviškom ljudske šole v Sv. Križu, srez krški, na ljudsko šolo v Zg. Pirničah; Klemen Avguštin, učitelj
VII.	položajne skupine ljudske šole v Breznici, na ljudsko šolo na Dobrovi pri Ljubljani; Belina Franc, učitelj VI. položajne skupine s prvim periodnim poviškom lijudske šole v Ligojni, na ljudsko šolo na Drenovem griču; ZakrnjSček Josip, učitelj VI. položajne skupine z drugim periodnim poviškom ljudske šole v Blatni Brezovici, na ljudsko šolo v Notranjih goricah.
Številka 164 z dne 23. julija 1938.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 16. junija
1938.	sta bila postavljena pri poštnem ravnateljstvu v Ljubljani: za višjega svetnika IV. položajne skupine
1.	stopnje Štukelj Josip, svetnik IV. položajne skupine 2. stopnje; za tehničnega višjega sekretarja V. položajne skupine i n ž. E ržen Rafael, tehnični sekretar VI. položajne skupine.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 10. junija
1938.	so bili postavljeni: za inšpektorja V. položajne skupine poštnega ravnateljstva v Ljubljani Vojska Vladimir in Jakše Josip, višja kontrolorja VI. položajne skupine; za višje kontrolorje VI. položajne skupinfe: pošte, telegrafa in telefona Ljubljana 1 Trošt Marija ; pošte, telegrafa in telefona Maribor 1 Gliha Amalija in Urbič Franc ; pošte, telegrafa in telefona Maribor 2 Bene Martin; pošte, telegrafa in telefona Sevnica M i 1 o ž i č-L i n d i č Draga, kontrolorji VIL položajne skupine; za kontrolorje VIL položajne skupine: poštnega ravnateljstva v Ljubljani Arko Karel in Šenk Vladimir; pošte, telegrafa in telefona Ljubljana 1 H u t m a n F r i d a ; pošte, telegrafa in telefona Slovenska Bistrica Š t r u k e 1 j M a r i j a p. t. t* uradniki VIII. položajne skupine.
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine: nien predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani, Jiska in zalaga tiskarna Merkur d.d. v Ljubljani; njen predstavnik: Otmar Mihalek v Ljubljani. y
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 72. kosu IX. letnika z dno 7. septembra 1938.
i Razglasi kraljevske banske uprave
II.	Štev. 22.623/1,	2505—3—2
Razglas.
Z vlogo od 11. julija 1938. jo prosila tvrdka Valjčni mlin Studa, družba z o. z. Ljubljana, za podelitev vodopravne dovolitve za preureditev obstoječe vodne naprave na parceli št. 10 k. o. Studa ob deino-obrežni Mlinšici Kamniške Bistrice.
Preureditev je v teni, da se obstoječe vodno kolo postopno zamenja z dvema Francis-turbinama, ki bi popolnoma izkoristili kapaciteto dovodnega kanala do Q *=* 25001/sek. Najprej bi se zgradila Prva turbina z maksimalno požiralno možnostjo Q ■= 1500 1/sek., kasneje |>o ekonomskih razmerah pa še druga, ki bi izkoriščala še preostalo vodno množino. Pridobljena sila bi se uporabila za pogon valjčnega mlina.
O tem odreja kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani na Podstavi odredb § 17., odst. 2. a), zako-ka o okoriščanju vodnih sil v smislu od-jedb § 37., s pozivom na. odredbe § 38. istega zakona na mestu samem krajevni Ugled in razpravo na ponedeljek dne
26.	septembra 1938. in po potrebi še naslednji dan s sestankom komisije na Studi pri Domžalah ob 9. uri dopoldne.
Predmetni načrti so od dne prvega razglasa v »Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine« na vpogled pri sreskem načelstvu v Kamniku in pri občini Domžale.
O tem se obveščajo vsi interesenti in mejaši z opozorilom, da morajo svoje morebitne zahtevke in ugovore glede Vprašanj, ki se obravnavajo na razpravi, "veljaviti ustno na razpravi, ker bi se s>cer smatralo, da soglašajo z izvršitvijo nameravane naprave in z eventualno Potrebno odstopitvijo oz. obremenitvijo Zemljišč ter se bo dovolitev izdala oziroma razlastitev ali obremenitev izrekla, ve ne bo pomislekov iz javnih ozirov.
Prav tako se bodo vzele v pretres Pismene pripombe, predložene kraljevski banski upravi najkasneje do dne
23.	septembra 1938. ali vodji komisije do pričetka, razprave.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
•V Ljubljani dne 29. avgusta 1938.
Po pooblastilu bana: načelnik upravnega oddelka dr. Hubad s. r.
*
■Vlil. No. 4983/1.	2528 2—2
Razglas.
Metalno akeijonnrsko društvo, tovarna • Lelju, je zaprosila za obrtno odobritev,
da sme postaviti zgradbo za izdelovanje hidrosulfita.
Zgradba bo postavljena na lastnem svetu na mestu dela objekta VII. (skladišča surovin).
Točnejši podatki so razvidni iz načrta in opisa naprave.
Zato se na osnovi §§ 105., 110., 114. in 122. ob. z. odrejata sporazumno z mestnim poglavarstvom v Celju komisijski ogled in obravnava na kraju nameravane gradnje
na torek dne 13. septembra 1938. s sestankom komisije ob 8.30 uri.
Interesenti se obveščajo, da so načrti in opis nameravane naprave na vpogled do dneva obravnave med uradnimi urami pri kraljevski banski upravi dravske banovine, oddelku VIII., v Ljubljani in pri mestnem poglavarstvu v Celju. Obenem se interesenti pozivajo, da prijavijo morebitne ugovore pri omenjenem oddelku kralj, banske uprave do vključno 9. septembra 1938. ali najpozneje pri obravnavi sami. Poznejši ugovori se ne bodo upoštevali in se bo naprava dovolila, kolikor ne bo javnih zadržkov.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 30. avgusta 1938.
*
V. No. 87/118.	2518 3-2
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za rekonstrukcijo desne vodilne zgradbe na Muri pod ceršaško tovarno drugo javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 19. sept. 1938. ob ll.uridop. v sobi št. 47 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila se dobe med uradnimi urami istotam in pri Murski sekciji v Gornji Radgoni.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na znesek odobrenega proračuna, ki znaša din 115.717‘1C.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
.V Ljubljani dne 1. septembra 1938.
VI. Št. 20.355/1.	2542
20.852/1.
Sprememba
v imeniku zdravniške zbornice za druvsko banovino.
Dr. Volavšek Branko in dr. Tičar Lojze, zdravnika v Ljubljani, sta bila vpisana v imenik zdravnikov zdravniške zbornice za dravsko banovino.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
X Ljubljani dne 29. avgusta 1938.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
VI S 231/38—1.	2564
Razglasitev preklica.
S sklepom okrožnega sodišča v Mariboru z dne 21. julija 1938., opr. št. R 238/38—2, je bil Šlauer Franc, poprej hlapec, stanujoč v Radvanju št. 19, zaradi zapravljivosti delno preklican.
Za pomočnika je bil postavljen Began Anton, pekovski mojster v Zg. Radvanju, Pohorska cesta št. 30.
Okrajno sodišče v Mariboru, odd. VI., dne 29. avgusta 1938.
•J;
II P 327/38-1.	2534
Oklic.
Gabrijel Jakob, posestnik na Vrhah, je vložil proti Tamšetu Martinu ml., posestniku na Vrhah, radi din 727'— k opr. št. II P 327/38—1 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na 1. oktobra 1938. o poli devetih pred tem sodiščem v sobi št. 7, razpravna dvorana.
Ker bivališče tožene stranke ni znano, se postavlja Tamše Antonija, posestnica na Vrhah št. 11, za skrbnika, ki ga bo zastopala na njegovo nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sam ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrnjuo sodišče v Slovenjem Gradcu, odd. II., dne 28. avgusta 1938.
&
II P 322/38—1.	2535
Oklic.
Lovrec Mirko, advokat v Slovenjem Gradcu, je vložil proti Tamšetu Martinu ml., posestniku na Vrhah, sedaj neznanega bivališča, radi din 1006'50 k opr. Št. II P 322/38—1 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na 1. oktobra 1938. o poli devetih pred tem sodiščem v sobi št. 7, razpravna dvorana.
Ker bivališče tožene stranke ni znano, se postavlja Tamše Antonija, posestnica na Vrhah št. 11, za skrbnika, ki ga bo zastopala na njegovo nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sam ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Slovenjem Gradcu, odd. II.,
dne 25. avgusta 1938.
I 2071/38-11.	2533
Dražbeni oklic.
Dne 7. oktobra 1938. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem so-diščn v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Nova cerkev vi št. 190.
Cenilna vrednost: din 20.491'—.
Najmanjši ponudek: din 13.660'33
Vadij: diu 204910.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo z>dražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Celju, odd. VI.,
dne 19. avgusta 1938.
jij
I 33/38—10.	2538
Dražbeni oklic.
Dne 0. o k t o b r a 1938. dopoldne
0 poli enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Poljane vi. St. 34.
Cenilna vrednost: din 44.046'— s pri-teklinami vred.
Vrednost pritekline: din 450'—.
Najmanjši ponudek: din 29.364'—.
Vadij: din 4404'00.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasili sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljali glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča..
Okrajno sodišče Gornji grad
dne 24. avgusta 1938.
5jC
1 554/38-9.	2509
Dražbeni oklic.
Dne 11. oktobra 1938. oh osmi h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Kamnik vi. št. 182.
Cenilna vrednost: din 103.340'—.
Vrednost pritekline: din 800'—.
Najmanjši ponudek: din 51.670'—.
Varščina: din 10.334'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kamniku, odd. II.,
dne 20. avgusta 1938.
I 696/38-7.	2510
Dražbeni oklic.
Dne 11. o k t o b r a 1938. ob deve-t i h ho pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Mengeš vi. št. 325.
Cenilna vrednost: din 86.148'50.
Vrednost pritekline: din 4.650'—.
Najmanjši ponudek: din 57.432'34.
Varščina: din 8.614'85.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kamniku, odd. II.,
dne 9. avgusta 1938.
IX 1 3535/37-21.	#	2299
Dražbeni oklic.
Dne 10. oktobra 1938. ob en a j-s t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 11 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Fram vi. št. 10.
Cenilna vrednost: din 900.646'50.
Vrednost pr it ek lin: din 225.070'— in 19.428'—, ki je že upoštevana pri cen. vrednosti zemljišča.
Najmanjši ponudek: din 450.323'50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča
Okrajno sodišče v Mariboru
dne 25. julija 1938.
•J;
IX I 413/38-21.	2300
Dražbeni oklic.
Dne 10. o k t o b r a 1938. ob d e s e -tih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin zemljiška knjiga a) Ploderšnica vi. št. 54, b) Šomat vi. št. 120.
Cenilna vrednost: ad a) din 109.380'40, ad b) din 6.911'50.
Vrednost priteklin: din 4.850'—, ki je že upoštevana pri cenilni vrednosti zemljišča.
Najmanjši |>omidek: ad a) 57.391V40, 10.789'20, 4.736'— dinarjev, ad h) din 4.607'66.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ue mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru dne 27. julija 1938.
IX.	1 3911/37.	2302
Dražbeni oklic.
Dne 12. oktobra 1938. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 11 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Zrkovci vi. št. 352.
Cenilna vrednost: din 56.673'—.
Najmanjši ponudek: din 51.U5’33.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v Škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru dne 28. julija 1933,
1.	317/38—8.	2394
Dražbeni oklic.
Dne 12. o k t o b r a 1938. ob d e v e •
I i h bo pri podpisanem sodišču v soln št. 3 dražba sledečih nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Krsiu vrh vi. št. 291.
Cenilna vrednost: din 3.282’—.
Najmanjši ponudek: din 2.188'—.
Vadij: din 328'20.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je-nabil na uradni deski tega sodišča,
Okrajno sodišče v Mokronogu, odd. Ho
dne 19. avgusta 1938.
-S
I 1794/38-4.	24S2
Dražbeni oklic.
Dne 12. oktobra 1938, o poli desetih bo pri podpisanem sodišču v sObi štev 7 dražba nepremičnin zemljiška knjiga davčne obč. Podlehnik vi. štev, 10.
Cenilna, vrednost: din 11.26G’90.
Najmanjši ponudek: din 8.451'—.
Vadij znaša din 1.127’—
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega> sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV.,
dne 22. avgusta 1938.
I 122/38—20.	2508
Dražbeni oklic.
Dne 11. oktobra 1938. o poli enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi šl. 1 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Strmec vi. št. 81 in zemljiška knjiga k. o. Stoparce vi. št. 234.
Cenilna vrednost: din 14.482'85.
Vrednost priteklin: din 565'—.
Najmanjši ponudek: din 10.03T90.
Varščina: din 1.504'79.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljat* glede nepremičnin v škodo zdražitelja? ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kogatcu, odd. II.,
dne 20. avgusta 1938.
•i*
I 240/38-13.	2430
Dražbeni oklic.
Dne 11. oktobra 1938. o pol} desetih bo pri tem sodišču v sob* štev. 1. dražba nepremičnin zemljišk® knjiga k. o. Sv. Katarina vi. št. 17 in
Cenilna vrednost: din 9.474'20.
Vrednost priteklin: din 1.776'25.
Najmanjši ponudek: din 7.50t)'50,
.Varščina; diu 1.125'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Rogatcu, odd. II.,
dne 17. avgusta 1938.
1 265/38—10.	2438
Dražbeni oklic.
Dne 11. oktobra 1938. ob d e s e-t i h bo pri tem sodišču v sobi štev. I dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Tržišče vi. štev. 71.
Cenilna vrednost: din 65.172'—.
Vrednost priteklin: din 051'—.
Najmanjši ponudek: din 43.882'—.
Varščina: din 6.582'30.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasili sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Rogatcu, odd. II.,
dne 17. avgusta 1938.
*
1 183/38—9.	#	2531
Dražbeni oklic.
Dne 4. o k t o b r a 1938. dopoldne ob d e v e t i ti bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin Zemljiška knjiga Žigarski vrh vi. št. 166.
Cenilna vrednost: din 254.16570.
Vrednost pritekline: din 25.420’—.
Najmanjši ponudek: din 186.390'50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe,
priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, *icer bi se ne mogle več uveljavljati Slede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni °klic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Sevnici
dne 3. septembra 1938.
1 182/38-11.	#	#	2308
Dražbeni oklic.
fine 10. oktobra 1938. dopoldne 0 poli enajstih bo pri podpisa-flem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Presladol vi. M- 20, 186, 212, 218.
Cenilna vrednost: din 18.499'55.
Vrednost pritekline: din 1.155’—.
Najmanjši ponudek: din 13.103’02.
■ Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, }e Priglasiti sodišču najpozneje pri draž-s.et)eni naroku pred začetkom dražbe, J,Cer bi se ne mogle več uveljavljati nepremičnin v škodo zdražitelja,
'J0 ravnal v dobri veri.
yugače pa se opozarja na dražbeni *°diš{	na lira<1n* deski tega
Okrajno sodišče v Sevnici
dne 10. avgusta 1938.
1 462/38—2.	2461
Dražbeni oklic.
Dne 12. o k t o b r a 1938. ob d e v e -t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Bele vode vi. štev. 63.
Cenilna vrednost: din 4.577’—, Najmanjši ponudek: din 3.052’—. Varščina: din 458’— v gotovini ali vrednostnih papirjih.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Šoštanju, odd. II.,
dne 17. avgusta 1938.
Razglasi raznih uradov in oblastev
Narodna banka 8R5s kraljevine Jugoslavije
Stanje 31. avgusta 1938.
Aktiva.	dinarjev
Podloga . . . 1.844,422.564-78 (+ 1,095.529-54) Devize, ki niso v podlogi 390,891.505-62 (+24,765.535-—) Kovani novec 401,871.325-— (—23,264.724"—) Posojila . . .1.593,028.996 13 (+16,116.674-60) Vrednostni
papirji , , , 210,474.562-10-Prejšnji predjeml
državi ... 1.642,454.258-43 (-f	34.499-97)
Začasni predjemi gl.
d rž. blagajni 600,000.000-—
Vrednosti re-
zervn. fonda 185,580.056-27 Vrednosti ostalih fondov ......... 24,950.585-18 (+	30.450--)
Nepremičnine........... 192,603.878-19 (+	474 599-85)
Razna aktiva 2.155,139.220-05 (+ 5,326.006-17) 9.240,916.95175
Pasiva.	dinarjev
Kapital .. , 180,000.000-—
Rezervni fond .... 220,392.253-30 Ostali fondi .	36,366.590-51
Novčanice v
obtoku . . 6.246,228.800--( + 187,683.200--) Obveze na
pokaz 2.215,068.412-30(-195,190.310-60) Obveze z rokom ....	50,000.000--
Razna pasiva 292,860.895-64 (+32,084.680-73)
9.240,916.961-75
Obtok In obveze .... 8.461,297.212-30 Cetotnokritje .... ‘28-ot 7,
Kritje v zlatu .... 27-75*/»
Obrestna mera: po eskomptu ...... t ••• 5%
po zastavah: na zlato in varante . . • • • • • 5% na vrednostn* papirje	6?«
T. No. 45/20-1938.	2477-3-3
Razglas
o prvi pismeni ponudbeni licitaciji -za oddajo naprave dovozov k železobeton-skeniu mostu čez Hudinjo v Škofji vasi v km 8’275 državne ceste št. 50.
Sresko načelstvo v Celju razpisuje po nalogu kraljevske banske uprave v Ljubljani V. No. 270/46 z dne 22. avgusta 1938. prvo pismeno ponudbeno licitacijo na dan
16.	septembra 1938. ob 11. uri v prostorih tehničnega razdelka sre-skega načelstva v Celju. Načrt in proračun sta interesentom na vpogled, oziroma je dobiti te pripomočke proti plačilu takse po tar. post. 260.a taksnega zakona pri tem uradu. Proračunska vsota znaša din 79.020’—. Kavcijo v znesku din 8000'— je položiti pri davčni upravi v Celju najpozneje na dan licitacije do 11. ure.
Ponudbe s predpisanimi dokumenti se morajo predložiti na dan licitacije do 11. ure.
Polni razglas je nabit na uradnih deskah sreskih načelstev v Celju, Kranju, Ljubljani, Mariboru-levi breg in Novem mestu.
Sresko načelstvo v Celju, tehnični razdelek,
dne 27. avgusta 1938.
*
11.	št. 8540/2.	2472-3-3
Dražba občinskih lovišč. .
Dražba lova.
Dne 3. oktobra 1938. ob 10. uri bo pri podpisanem sreskem načelstvu v Lendavi v sobi št. 2 javna ustna dražba sledečih občinskih lovišč:
1. upravne občine Beltinci, s površino 4190 ha. Izklicna cena znaša 1980 dinarjev; zakupna doba traja od 1. aprila
1939.	do 31. marca 1951.;
2. upravne občine Turnišče, s površino 2789 ha. Izklicna cena znaša 1385 dinarjev; zakupna doba traja od 1. aprila
1939.	do 31. marca 1951.;
3. upravne občine Bogojina, s površino 2630 ha. Izklicna cena znaša 960 dinarjev; zakupna doba traja od 1. aprila
1939.	do 31. marca 1951.;
4. upravne občine Orešje, s površino 3145 ha. Izklicna cena znaša 1400 dinarjev; zakupna doba traja od 1. aprila
1939.	do 31. marca 1951.
Dražilo se bo po gornjem vrstnem redu. Vsak dražitelj mora pred začetkom dražbe položiti vadij v znesku izklicne cene ter imeti veljavno lovsko karto.
Ce dražba ne bi uspela, bo ponovna dražba dne 10 oktobra 1938. na istem mestu in ob istem času in se bodo upoštevale event. tudi ponudbe pod izklicno ceno.
Nadrobni pogoji so interesentom na vpogled pri sreskem načelstvu med uradnimi urami.
Sresko načelstvo v Lendavi dne 23. avgusta 1938.
Sreski načelnik:
Grabrijan s. r.
T. No. 2010/2.	2527a—2—1
Razpis licitacije.
Tehnični razdelek pri sreskem načelstvu v Ljubljani razpisuje za dobavo motornega kolesa s prikolico:
II.	javno pismeno licitacijo na dan
15.	septein.-.a 1!)38. ob 11. uri dopoldne v sobi Sl. 55 tehničnega razdelka (Šem-petrska vojašnica).
Vse ostale podatke glej prilogo k
71.	kosu Službenega lista« z dne 3. septembra 1938.
Tehnični razdelek pri sreskem načelstvu v Ljubljani
dne 31. avgusta 1938.
No. 1930.
*
2536
Razpis.
Občina Šmarjeta, srez Novo mesto, razpisuje pogodbeno mesto občinske babice.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih in priloženo diplomo o izvršeni babiški šoli, je vložiti v roku 15 dni po objavi tega razpisa v »Službenem listu« pri tuk. občini. Uprava občine šmarjeta dne 1. septembra 1938.
*
Št. 6123-6127.
2503-3-2
Razpis licitacije.
Na podstavi čl. 82., 85. a, 8j6. a, 88.,
89.,	94. in n asi. zukoua o drž. računovodstvu in v zvezi s pravilnikom o izvrševanju določit iz oddelka »B Pogodbe in nabave« istega zakona razpisuje uprava drž. zdravilišča v Topolščici sledeče licitacije za nabavo živil, gospodarskih in hišnih potrebščin ter zdravil, kemikalij, filmov, sanitetnih in kirurgičnih potrebščin, in to za dobavo v času od 1 oktobra 1938. do 31. marca 1939., in sicer:
dne 4. oktobra 1938. prva javna pismena licitacija za nabavo mesa;
dne 4. oktobra 1938. prva javna pismena licitacija za nabavo mesnih izdelkov, perutnine in jajc;
dne 5. oktobra 1938. prva javna pismena licitacija za nabavo mleka, masla in smetane;
dne 6. oktobra 1938. prva javna pismena licitacija za nabavo špecerijskega blaga in moke;
dne 10. oktobra 1938. javna pismena licitacija zn nabavo zdravil, kemikalij, filmov, sanitetnega in zavojnega materiala ter kirurgičnih potrebščin.
Vse informacije glede dražbenih in dobavni]] pogojev daje uprava pismeno proti pravilno kolkovani vlogi in plačilu stroškov za prepise pogojev. Uprava drž. zdravilišča v Topolščici dne 29. avgusta 1938.
2545
Štev, 2846/E—V.
Razpis.
Mestna elektrarna ljubljanska razpisuje nabavo 28.000 odbiralnih listov in 350 platnic.
Ponudnik dobi potrebna pojasnila v knjigovodstvu mestne elektrarne, Krekov trg 10/1, med uradnimi urami.
Ponudbe je poslati v zaprtem ovoju z naslovom »Odpiralne knjižice« do dne
21.	septembra t. 1.
Ravnateljstvo mestno elektrarne ljubljanske dne 3. septembra 1938.
Razne objave
2540-3—1
Poziv upnikom.
Vodovodno društvo v Škofji Loki, re-gistrovana zadruga z neomejeno zavezo, je na občnem zboru z dne 15. julija 1936. spremenila neomejeno zavezo v omejeno jamstvo s petkratnim zneskom vpisanih deležev in poziva vse svoje upnike, da prijnvijo v roku treh mesecev, to je do 31. decembra 1938. svoje terjatve načelstvu zadruge. Upnikom, ki bi ne privolili v to spremembo pravil, bo zadruga na njihovo zahtevo izplačala vse terjatve, ki obstoje na dan tretje objave tega poziva.
Načelstvo.
*
2539-3-1
Poziv upnikom.
»Zadruga za izvoz jajc v Št. Jurju ob južni železnici, registrovana zadruga z omejeno zavezo« je po odloku ministrstva za kmetijstvo z dne 29. januarja
1938.,	št. 33.112/V/37, prešla v izvenste-čajno likvidacijo.
Likvidacija je bila poverjena »Zvezi slovenskih zadrug v Ljubljani«, za vr-šitev likvidacijskih posiov pa je bil pooblaščen Alojzij Bajec, tajnik Kmetske posojilnice v Celju. '
Upniki zadruge se pozivajo, da prijavijo svoje terjatve po stanju 8. maja 1938. v roku treh mesecev na naslov podpisanega likvidatorja.
Celje dne 30. avgusta 1938.
Alojzij Bajec, tajnik Kmetske posojilnice v Celju, likvidator.
*
2523-2-2
Poziv upnikom.
Zadružna elektrarna v Št. Jerneju r. z. z o. z. se je razdružila in prešla v likvidacijo. Morebitni upniki se pozivajo, da prijavijo svoje terjatve proti likvidacijski zadrugi pri podpisani do 30. septembra 1938.
Št. Jernej dne 10. aprila 1938, Zadružna elektrarna v Št. Jerneju r. z. z o. z.
Reg. C T 42/5.
2522—2—2
Poziv upnikom.
Nakupovalna družba z o. z. v Kočevju
je prešla v likvidacijo in poziva event. upnike, da prijavijo pri njej ali pri podpisanem likvidatorju svoje terjatve.
čččelsky Jaroslav s. r., hotelir v Kočevju št. 145, likvidator.
❖
Objava.
2546
Izgubil sem »vojničko ispravo« na ime Forjunič J. Franc iz sela Dolnja Slaveča, izdano od pek. čete Osijek, ter jo proglašam za neveljavno.
Forjanič Franc s. r., Dol. Slaveča.
*
Objava.
2541
Ukradena mi je bila evid. tablica št. 101.464 in jo proglašam za neveljavno.
Uleb.š Anton s. r.,
Sp. Zadobrova 21.
*
2537
Objava.
Izgubil sem orožni list, Izdan od okrajnega načelstva v Kranju 15. novembra 1928., vi. zap. št. 17.175, in ga proglašam za neveljavnega.
Dr. Jane Igo s. r., advokat, Ribnica na Dol.
*
2557.
Objava.
Izgubil sem spričevalo I. b razreda
III.	drž. realne gimnazije v Ljubljani za 1. 1937./38. in ga proglašam za neveljavno.
Rus Borut s. r.
*
2547
Objava.
r zgubil sem železniško legitimacijo za polovično vožnjo na drž. železnicah št. 55898, izdano od direkcije drž. želez* niče v Ljubljani na ime: Štubljar Stanislav iz Ljubljane in jo proglašam za neveljavno.
štubljar Stanislav s. r.
*
2556
Objava.
Izgubil sem spričevalo I. b razred«
111.	drž. realne gimnazije v Ljubli««1 za 1. 1937./38. in ga proglašam za nev'e' ljavno.
Vurnik Mi Inn s. r*
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani, liska in zalaga Tiskarna Merkur s Ljubljani, njen predstavnik; Q. Mikalek v LjubljauL
j