• ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 . 1989 . 2 . 241—248 241 
B o j a n B a l k o v e c 
VOLILCI IN GLASOVANJE O VIDOVDANSKI USTAVI 
Naloga 419 poslancev Ustavodajne skupščine, ki so bili izvoljeni na volit­
vah 28. novembra 1920, je bila sprejem ustave Kraljevine Srbov, Hrvatov in 
Slovencev. Ogledali si bomo odnos med številom glasov, ki so jih prejeli po­
slanci na volitvah in glasovanjem poslancev o ustavi 28. junija 1921. Kot vir 
sta nam služila Statistički pregled izbora narodnih poslanika za Ustavotvornu 
skupštinu Kraljevine SHS. izvršenih na dan 28. novembra 1920. godine in Ste-
nografske beleške Ustavotvorne skupštine, LXII. seja .28. junija 1921. 
Zaradi nasprotovanj predlogu za ustavo so poslanci nekaterih strank za­
pustili skupščino že med debato o predlogu ustave. To skupino so sestavljali 
vsi poslanci Jugoslovanskega kluba, Narodnega kluba, Hrvatske republikanske 
seljačke stranke in Komunistične partije Jugoslavije. 
Najprej si bomo ogledali povezavo med številom glasov za poslance in nji­
hovim glasovanjem v Ustavodajni skupščini po pokrajinah. 
V Sloveniji so liste oziroma stranke, ki so dobile poslance, prejele 152.494 
glasov. Izvoljenih je bilo 40 poslancev, 14 slovenskih klerikalcev, 9 kmetijcev, 
2 narodna socialista, 7 socialdemokratov, 3 demokrati in 5 komunistov. Kako 
so glasovali poslanci iz Slovenije? Za ustavo je glasovalo 9 kmetijcev in 3 "de­
mokrati. Njihove liste so dobile 45.298 glasov. Proti ustavi sta glasovala oba 
poslanca Narodne socialistične stranke, ki je dobila 3553 glasov in štirje social­
demokrati iz okrožja Maribor—Celje, ki so dobili 14.166 glasov, skupaj 17.719 
glasov. Odsotni so bili vsi poslanci Slovenske ljudske stranke, vsi komunisti, 
dva poslanca Socialdemokratske stranke iz okrožja Maribor—Celje in eden iz 
okrožja Ljubljana—Novo mesto. Za njihove liste je glasovalo 89.477 volilcev. 
Socialdemokratski poslanci iz okrožja Maribor—Celje niso glasovali enotno, 
dvà sta bila odsotna, štirje proti ustavi. Njihova lista je dobila 21.249 glasov. 
Te glasove smo enakomerno razdelili med vseh šest poslancev. Tako smo 7083 
glasov šteli k glasovom odsotnih in 14.166 k glasovom poslancev, ki so bili proti. 
Enakega načina razdelitve glasov med poslance iz istega okrožja, ki so glaso­
vali različno, se bomo posluževali tudi v drugih primerih. V diagramih bomo 
prikazali le dve skupini glasov. V prvi bodo glasovi za poslance, ki so glasovali 
za ustavo, v drugi pa glasovi za tiste, ki so glasovali proti oziroma bili odsotni, 
saj so se tudi slednji na ta način izrekli zoper ustavo. 
[~| za 45.298 glasov 
(Ш proti in odsotni 107.196 glasov 
Slika 1: Glasovanje poslancev iz Slovenije glede na število volilcev 
242 B. BAL.KOVEC: VOLILCI IN GLASOVANJE O VIDOVDANSKI USTAVI 
70 % volilcev v Sloveniji je podpiralo poslance, ki so bili odsotni oziroma 
so glasovali proti ustavi, torej so se na ta dva načina negativno izrekli o usta­
vi. 30 % volilcev pa je podpiralo poslance, ki so bili za ustavo. 
Liste oziroma stranke, ki so v okrožjih Hrvatske in Slavonije dobile man­
date, so dobile 398.475 glasov. Volilci so izvolili 93 poslancev. Največ poslancev, 
50, so imeli Radićevi republikanci, demokrati 19, radikali 9, komunisti 7, Hrvat­
ska zajednica in hrvatski klerikalci po 3 in pravaši 2. Predlog ustave je pod­
prlo 18 demokratov in 9 radikalov. Njihove liste je podpiralo 108.415 volilcev. 
Lista Jugoslovanske demokratske stranke v okrožju Virovitica je dobila 4185 
glasov. Na tej listi je bil izvoljen Ivan Ribar, ki kot predsednik skupščine o 
ustavi ni glasoval. Vendar lahko predvidevamo, da bi tako kot ostalih 18 po­
slancev JDS, tudi on glasoval za ustavo. Tako dobimo 112.600 glasov za liste, 
katerih poslanci so glasovali za ustavo. 285.875 volilcev je volilo za liste, kjer 
je bilo izvoljenih 65 poslancev Hrvatske republikanske seljačke stranke, Ko­
munistične partije Jugoslavije, Hrvatske zajednice, Hrvatske pučke stranke in 
Hrvatske stranke prave, ki so bili 28. junija odsotni s seje Ustavodajne skup­
ščine. 
I | za 112.600 glasov 
Ш proti in odsotni 285.875 glasov 
Slika 2: Glasovanje poslancev iz Hrvatske in Slavonije glede na število volilcev 
72 % volilcev iz Hrvatske in Slavonije je glasovalo za poslance, ki so bili 
ob glasovanju za ustavo odsotni, in so na ta način izrazili nasprotovanje ustavi. 
Proti ustavi ni glasoval nihče, glasovanje za ustavo pa je podpiralo 28 % vo­
lilcev. 
V Dalmaciji so dobile poslanske mandate vse liste oziroma stranke, ki so 
nastopile na volitvah. Po 3 mandate sta dobili Težačka stranka in Hrvatska 
pučka stranka. Jugoslovanska demokratska stranka, Komunistična partija Ju­
goslavije, Narodna radikalna stranka, Hrvatska zajednica in lista Ante j a Trum-
bića pa po en mandat. Za ustavo sta glasovala demokratski in radikalni posla­
nec. Listi teh dveh strak sta dobili 11.197 glasov. Proti ustavi so bili vsi trije 
poslanci TS in Trumbić. Njihovi listi je podprlo 13.832 volilcev. Ostali trije po­
slanci, komunist, klerikalec in zastopnik Hrvatske zajednice, so bili 28. junija 
odsotni. Za te tri liste je glasovalo 24.938 volilcev. 
| | za /1.197 glasov 
И proti in odsotni 38.770 glasov 
Slika 3: Glasovanje poslancev iz Dalmacije glede na Število volilcev 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 • 1989 . 2 243 
V Dalmaciji je več kot 3/4 volilcev volila poslance, ki so se z glasovanjem 
proti ali z odsotnostjo z glasovanja negativno izrekli o ustavi. 
Volilci v Bosni in Hercegovini so dali s svojimi glasovi mandate sedmim 
strankam. Jugoslovanska muslimanska organizacija je dobila 24 poslancev, Sa­
vez težaka 12, radikali 11, Hrvatska težačka stranka 7, komunisti 4, hrvatski 
klerikalci 3 in demokrati 2. Nekateri poslanci JMO, ST in NRS, izvoljeni v istih 
okrožjih, niso glasovali enotno, zato bomo glasove njihovih list razdelili (po­
dobno kot smo storili z glasovi Jugoslovanske socialdemokratske stranke v 
okrožju Maribor—Celje). Za ustavo je glasovalo 23 poslancev JMO, 10 radika­
lov,- 2 iz ST in oba demokrata, skupno 37 mož. Za te poslance je glasovalo 
184.128 volilcev. Proti ustavi je glasovalo 8 poslancev, 7 iz ST in en radikal. 
Zanje je glasovalo 33.228 volilcev. Skupino odsotnih je sestavljalo 7 poslancev 
iz HTS, 3 iz HPS, 3 iz ST, 1 iz JMO in 4 komunisti, skupaj 18 mož. Svoje gla­
sove jim je dalo 81.953 volilcev. 
[ | za 184.128 glasov 
Ш proli in odsotni 115.I8Ì glasov 
Slika 4: Glasovanje poslancev iz Bosne in Hercegovine glede na število volilcev 
Skoraj 2/3 volilcev iz Bosne in Hercegovine je glasovalo za poslance, ki so 
glasovali za ustavo. 
* * * 
V Crni gori je bilo izvoljenih 10 poslancev. Komunisti so imeli 4, republi-
kanci in demokrati po 2, radikali in Piletić po enega poslanca. Njihove liste so 
dobile 27.274 glasov. Za ustavo so bili: oba demokratska poslanca, Piletić in 
radikal. Na volitvah je njihove liste podprlo 11.792 volilcev. Proti sta glasovala 
oba republikanca. Za listo Republikanske stranke je glasovalo 4613 volilcev. 
Odsotni ob glasovanju o ustavi so bili vsi štirje komunisti. Za listo Komuni­
stične partije Jugoslavije je glasovalo 10.869 volilcev. 
| | za 11.792 glasov 
Д proti in odsotni 15.482 glasov 
Slika 5: Glasovanje poslancev iz Črne gore glede na število volilcev 
Poslance, ki so bili proti ustavi ali odsotni, je volilo 57 % volilcev v Crni 
gori. 
244 B. BALKOVEC: VOLILCI IN GLASOVANJE O VIDOVDANSKI ÜSTAVI 
84.991 volilcev Banata, Bačke in Baranje (Vojvodine) je glasovalo za stran­
ke, ki so v posameznih okrožjih dobile mandate. Skupaj so v Vojvodini izvolili 
44 poslancev. Radikali so jih dobili 21, demokrati 10, komunisti 5, Bunjevci 4, 
socialdemokrati 3 in zemljoradniki 1. Za ustavo so glasovali vsi poslanci Na­
rodne radikalne in Jugoslovanske demokratske stranke. Njihove liste so dobile 
61.983 glasov. Proti ustavi so bili poslanci Socialdemokratske in Zemljorad­
ničke stranke. Za njihove liste je glasovalo 4542 volilcev. Poslanci Komuni­
stične partije Jugoslavije in Bunjevačko šokačke stranke so bili odsotni. Zanje 
je glasovalo 18.466 volilcev. 
I I za 61.98.Ì glasov 
§Ц proli in oibotni 23.008 glasv 
Slika 6: Glasovanje poslancev iz Banata, Bačke in Baranje glede na število volilcev 
73 % volilcev v Vojvodini je oddalo svoj glas za poslance, ki so glasovali za 
ustavo. 
* * * 
Volilci Srbije v mejah izpred Balkanskih vojn so z 287.064 glasovi izvolili 
103 poslance. Narodna radikalna stranka je dobila 41 poslancev, Jugoslovan­
ska demokratska stranka 32, Komunistična partija Jugoslavije in Zemljorad­
nička stranka po 14, Liberalna in Republikanska stranka po en mandat. Za 
ustavo so glasovali vsi demokratski poslanci, 40 radikalov in 2 zemljoradnika, 
skupaj 74 mož. Zanje je glasovalo 207.067 volilcev. Proti ustavi je glasovalo 10 
poslancev Zemljoradničke stranke in poslanec Republikanske stranke. Sem pa 
lahko štejemo tudi glas Stojana Protiča, poslanca NRS. V seznamu o glaso­
vanju poslancev o ustavi (Stenografske beleške Ustavotvorne skupštine, LXII. 
seja, str. 7) je pri njegovem imenu zabeleženo, da ni zaprisežen. Vendar pa 
lahko predvidevamo, da bi Protič glede na svojo dejavnost v času pripravljanja 
ustave najverjetneje glasoval proti ustavi. Najverjetneje mu je vodstvo stranke 
na ta način onemogočilo glasovati. Tako lahko računamo, da je proti ustavi 
glasovalo 12 poslancev. Svojo podporo jim je dalo 30.090 volilcev. Odsotni so 
bili vsi poslanci Komunistične partije Jugoslavije, 2 zemljoradnika in liberalec, 
skupaj 17 mož. Liste, na katerih so bili izvoljeni, je volilo 49.907 volilcev. Gla­
sove za listo Narodne radikalne stranke v okrožju Kruševac smo razdelili med 
tri poslance, enako tudi glasove Zemljoradničke stranke v okrožju Podrinje. 
I I za 207.067 glasov 
ЦЦ proti in odsotni 79.997 glasov 
Slika 7: Glasovanje poslancev 'iz Srbije v mejah izpred Balkanskih vojn glede na 
število volilcev 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 • 1989 . 2 245 
72 % glasov volilcev iz Srbije v m e j a h izpred Balkanskih vojn so dobili 
poslanci, ki so glasovali za ustavo.' 1 
Na Kosovu, v Metohiji in Sandžaku je 61.721 volilcev glasovalo za liste, 
kjer je bilo izvoljenih 13 poslancev-Jugoslovanske demokratske s t ranke, 6 Na­
r o d n e rad ika lne s t r a n k e in 3 Komunist ične part i je Jugoslavije. Za ustavo so 
glasovali vsi radikalni poslanci in 12 demokratov. Liste t e h 18 poslancev so p r e ­
jele 51.147 glasov. Prot i ustavi ni glasoval noben poslanec..Odsotni so b i l i o s i 
tr i je komunist i in d e m o k r a t Bajram iz okrožja Pr izren. Zanje je glasovalo 
10.574 volilcev. 
I | za 51.147 glasov 
|Шј odsotni 10.574 glasov 
Slika 8: Glasovanje poslancev iz Kosova in Sandžaka glede na Število volilcev 
83 % volilcev s Kosova in- Sandžaka je volilo poslance, ki so glasovali za 
ustavo. Take večine ni dala nobena druga pokraj ina. 
V Makedonij i je bilo izvoljenih 33 poslancev. 15 j ih je dobila Komunis t ična 
part i ja Jugoslavije, Jugoslovanska demokrat ska s t r a n k a 11, N a r o d n a rad ika lna 
s t ranka 6 in lista Cenana Zije 1. Liste, na k a t e r i h so bili izvoljeni t i poslanci, 
so dobile podporo 94.485 volilcev. Za ustavo so glasovali vsi demokrat i , radikal i 
in Cenan Zija. Zanje je glasovalo 54.284 volilcev. Prot i ustavi ni glasoval nihče. 
Odsotni so bili vsi komunist ični poslanci. Komunis t ične liste je volil 40.201 
volilec. 
I 1 za 54.284 glasov 
tili odsotni 40.201 glasov 
Slika 9: Glasovanje poslancev iz Makedonije glede na število volilcev 
Tudi v Makedonij i je dala večina volilcev (57 %) svoj glas za poslance, ki 
so glasovali za ustavo. 
II . 
Liste, ki so na vol i tvah prejele m a n d a t e so dobile 1,455.780 glasov. Vseh 
oddanih glasov pa je bilo 1,607.171. Razliko 151.391 glasov so dobile liste, ki 
niso dobile mandatov . Poglejmo si število glasov in m a n d a t o v za posamezne 
s t ranke in glasovanje njihovih poslancev: 
246 В. BALKOVEC: VOLELCI IN GLASOVANJE O VIDOVDANSKI USTAVI 
Glasov ^ a " ~ Za Proti Odsotni 
Demokrati (JDS) 295.635 93 92 — 1 
Radikali (NRS) 290.047 96 94 2 — 
Radićevi republikanci (HPSS) 230.590 50 — — 50 
Komunisti (KPJ) 180.509 58 — — 58 
Muslimani (JMO) 110.895 24 23 — 1 
Slovenski klerikalci (SLS) 58.971 14 14 
Savez težaka (ST) 54.506 12 2 7 3 
Zemljoradniki (ZS) 41.244 15 2 11 2 
Hrvatska težačka stranka (HTS) 36.847 7 — — 7 
Slovenski kmetijci (SKS) 33.010 9 9 — — 
Hrvatski klerikalci (HPS) 32.726 9 — 9 
Socialdemokrati (SDS) 31.347 10 — 7 3 
Hrvatska zajednica (HZ) 14.598 4 — — 4 
Težačka stranka (TS) 10.636 3 — 3 _ 
Pravaši (HSP) 7.312 2 2 
Republikanci (RS) 6.582 3 — 3 — 
Bunjevci (BSS) 5.155 4 — — 4 
Zija 4.158 1 1 — — 
Narodni socialisti (NSS) 3.553 2 ' — 2 — 
Trumbić 3.196 1 _ 1 _ 
Piletić 2.405 1 1 — — 
Srbski liberalci 1.858 1 1 
Skupaj 1,455.780 419 224 36 159 
Podobno tabelo o glasovanju poslancev ima tudi Branislav Gligorijević na 
110. strani knjige Parlament i političke stranke u Jugoslaviji 1919—1929. Gli­
gorijević ima v tabeli upoštevanih 417 poslancev. Ker smo mi glasova Ribarja 
in Protića šteli k glasovom za oziroma proti ustavi, imamo pri teh dveh po en 
glas več kot Gligorijević. Razlika je tudi pri odsotnih poslancih, Gligorijević 
jih ima 158. Pod rubriko pripombe pa navaja, da Ivan Ribar, kot predsednik 
Ustavodajne skupščine, ni glasoval. Poleg tega Gligorijević navaja tudi dru­
gačne številke poslancev nekaterih strank, npr. HPSS 52 poslancev, SDS 7 po­
slancev. Posebej upošteva Džemijet, mi pa smo te poslance albanske, turške in 
muslimanske narodnosti šteli k Narodni radikalni in Jugoslovanski demokrat­
ski stranki, ker so bili izvoljeni na njunih listah, poslanski klub pa je bil usta­
novljen šele aprila 1921. Podobno šteje Gligorijević skupaj glasove poslancev 
različnih strank, ki so se združili v skupne poslanske klube. 
Kakšno sliko nam dajo rezultati v celi državi? Za ustavo so z nekaj izje­
mami glasovali vsi demokrati, radikali, muslimani Mehmeda Spahe, albanski, 
turški in muslimanski poslanci, izvoljeni na listah NRS in JDS, vsi poslanci 
Samostojne kmetijske stranke in še nekateri drugi poslanci, upoštevali smo 
tudi glas Ivana Ribarja. Skupaj jih je bilo 224. Dobili so 739.496 glasov, kar je 
50,80 % glasov list oziroma strank, ki so imele mandate. Kot navaja Gligorije­
vić na že zgoraj omenjeni strani, je iz Jugoslovanske demokratske stranke za 
ustavo glasovalo 11 Hrvatov, 3 Slovenci in več Črnogorcev in Makedoncev. 
Poleg njih je tu še 9 Slovencev iz Samostojne kmetijske stranke, 23 Muslima­
nov iz Bosne in Hercegovine. Največji del so vsekakor predstavljali glasovi 
Srbov. 
Proti ustavi je glasovalo 11 zemljoradnikov, po 7 socialdemokratov in po­
slancev Saveza težaka, po trije iz Težačke stranke in Republikanske stranke, 
oba narodna socialista, en radikal in Ante Trumbić. Sem smo šteli tudi Stoj ana 
Protića, tako je skupno število teh poslancev 36. Med njimi je bilo 6 Slovencev, 
nekako 5 Hrvatov in 25 Srbov in Črnogorcev. Zanje je glasovalo 104.024 volil-
cev. To je 7,15 % glasov. 
Odsotnih je bilo 159 poslancev. To so bili vsi komunisti, Radićevi republi­
kanci, slovenski klerikalci, hrvatski klerikalci, Bunjevci, pravaši, liberalec, po-
Z G O D O V I N S K I Č A S O P I S 43 • i989 • 2 247 
• za 739.496 glasov 
Ц ј proti in odsotni 7/6.284 glasov 
Slika 10: Glasovanje poslancev iz cele države glede na število volilcev 
slanci iz Hrvatske težačke stranke in Hrvatske zajednice, in nekateri iz drugih 
strank. Bilo jih je 159. Njihovih glasov je bilo 612.260, kar je 42,05 % vseh gla­
sov. Odsotni so bili predvsem poslanci nacionalno homogenih strank. Zato 
bomo navedli le približno nacionalno sestavo poslancev Komunistične partije 
Jugoslavije. Težko je namreč le na osnovi imen in priimkov poiskati Hrvate, 
Srbe in Črnogorce, problem so tudi Makedonci. Slovencev je bilo 6; 5 jih je 
bilo izvoljenih v Sloveniji, Lovro Klemenčič pa v okrožju Kumanovo. 2 sta bila 
Muslimana, 3 Crnogorci, 8 Hrvatov in 39 Srbov. 
V Sloveniji (70 %), Dalmaciji (78 %), Črni gori (57 %) in na Hrvatskem 
(72 %) so dobili največ glasov poslanci, ki so bili proti ustavi ali odsotni. V tej 
skupini je več poslancev, ki so bili odsotni, kot onih, ki so glasovali proti. V Bo­
sni in Hercegovini (62 %), Vojvodini (73 %), Srbiji (72 %), Makedoniji (57 %) 
in na Kosovu (83 %) so večino glasov volilcev dobili poslanci, ki so glasovali za 
ustavo. 
Skupno število glasov za poslance, ki so glasovali proti oziroma bili odsot­
ni je 716.284. To je 49,20 % glasov. Tako je bila razlika med glasovi za ustavo 
in tistimi, ki so bili na oba možna načina proti, 23.212 oziroma 1,59 %. 
Upoštevati pa je še treba, da so 151.391 glasov dobile liste, ki so ostale 
brez mandatov. Ti glasovi niso imeli nobenega učinka. Razen tega se 873.358 
volilnih upravičencev ni udeležilo volitev. Udeležba je bila 65 %. Od celotnega 
števila 2,480.623 volilnih upravičencev jih je preko svojih poslancev glasovalo 
za ustavo 30 %, 29 % proti, opredelitve 41 % pa ne poznamo. 
Zgornji rezultati nam kažejo še enega od pogledov na volitve v Ustavo­
dajno skupščino in glasovanje o ustavi. Število glasov, ki so jih na volitvah 
prejele posamezne liste, ni imelo nobenega vpliva na glasovanje oziroma na 
sprejem ustave. Poleg poskusa ugotovitve, kako so volilci prek svojih poslan­
cev glasovali o ustavi, je naše delo zanimiva hipoteza za rezultate referenduma 
o ustavi. 
S u m m a r y 
v ELECTORS AND VOTING ON THE »VIDOVDAN CONSTITUTION« 
Bojan Balkovec 
1,455.780 electors gave their votes for the electoral lists on which were the elected 
delegates for the Constituent assembly. 419 delegates were to vote on the constitution 
on the 28th of June 1921. Yet 159 delegates left the assembly before voting. Thus 224 
delegates voted for the constitution, including the vote of Ivan Ribar, who as pre­
sident of the Constitutent assembly did not vote, but presumably would have voted 
for the constitution. Against were 36 delegates, including the vote of Stojan Protić, 
who was not sworn in, but would — considering his share in preparing the constitu­
tion — presumably have voted against. The delegates who voted for the constitution 
were elected by 739.496 electors which is 50,80 %. 104.024 or 7,15 % electors gave their 
votes for the delegates who voted against the constitution. The absent delegates were 
elected by 612.260 or 42,05 % of voters. Alltogether 716.284 electors voted for delegates 
248 В. BALKOVEC : VOLILCI IN GLASOVANJE O VIDOVDANSKI USTAVI 
who were-against the constitution or absent. Thus the difference between votes for 
the constitution and those against or absent was only 23.212 or 1,15 %. In Slovenia 
(70 % ) , Dalmatia (78 % ) , Montenegro (57 %) and Croatia (72 %) those against or absent 
gained the majority of votes. In this group the absent prevailed. In Bosnia and Her­
zegovina (62 % ) , Vojvodina (73 % ) , Serbia (72 % ) , Macedonia (57 %) and in Kosovo 
(83 %) the delegates having voted for the constitution gained the majority of votes. 
From Macedonia and Kosovo nobody voted against the constitution. In Macedonia the 
difference in number of votes for delegates for the constitution and those absent was 
relatively smaller than in other mentioned provinces. This was a consequence of a 
great number of votes given for the Communist party of Yugoslavia. 
The article presents also an interesting hypothesis on the results of the referen­
dum on the constitution. 
KRONIKA 
Časopis za slovensko krajevno zgodovino 
Sekcija za krajevno zgodovino Zveze zgodovinskih društev Slovenije 
že vse od leta 1953 izdaja svoje glasilo — »-Kroniko«. Revija je ilustri­
rana in poleg poljudno-znanstvenih prispevkov iz slovenske krajevne zgo­
dovine pogosto objavlja tudi razprave in članke, ki po svoji problematiki 
presegajo ozke lokalne okvire. »Kronika-« ima namen popularizirati zgo­
dovino in zato poroča o delu zgodovinskih ustanov in objavlja ocene 
novih knjig, pomembnih za slovensko zgodovinopisje. 
»•Kroniko-« lahko naročite na sedežu Zveze zgodovinskih društev Slo­
venije, 61000 Ljubljana, Aškerčeva 12/1. Po izredno ugodnih cenah so na 
razpolago tudi večinoma vsi starejši letniki revije. 
V seriji »Knjižnica Kronike« so doslej izšle naslednje publikacije: 
— Milko Kos, SREDNJEVEŠKA LJUBLJANA, topografski opis mesta 
in okolice (1955), 96 strani. 
— Igor Vrišer, RAZVOJ PREBIVALSTVA NA OBMOČJU LJUBLJA­
NE (1956), 72 strani. 
— Vlado Valenčič, SLADKORNA INDUSTRIJA V LJUBLJANI (1957), 
68 strani. 
— Sergij Vilfan — Josip Černivec, ZGODOVINA LJUBLJANSKE ME­
STNE HIŠE (1958), 128 strani. 
— Peter Vodopivec, LUKA KNAFELJ IN ŠTIPENDISTI NJEGOVE 
USTANOVE (1971), 104 strani.