Leto II., štev. S V Ljubljani, četrtek dne g. Januarja I92f. Posamezna štev. 1 S tsMl« 4 %X29« Mkte 188 K IKiifSO.. .'.....IS a n 906 » Oglasa m v®*?? stolpe* (88 sasi) 3 fc oglas? icM« --\ (SH BMfl . 1 . Teiefo. ftL 71 Ur?ravniitr— a-;- * utioi it«, it. Ml. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Rardt fcr. »ter. 11MX Zunanja politika Avstrije. Ljubljana, 5 januarja. Avstrijski zvezni kanceiar je danes t zunanjepolitičnem odseku dunajskega parlamenta izjavil, da se je po izvršenem koroškem plebiscitu razmerje med Avstrijo in Jugoslavijo izboljšalo in izrazil je upanje, da bodo medsebojni odnošaji čim dalje prisrčnejši Mi odln iio izjavljavamo, j da smo pristaši poštenega sporazuma in dobrih odnošaiev med obema sosednima državama. Vendar menimo, da se gospod Mayr vara, ako tneoi, da je sporna točka koroškega plebiscita odstranjena.^. Vara se tudi, če ne vidi drugih resnih zaprek za vzpostavitev prsrčr.ejših odnoša-jev. Avstrijski državniki se morajo predvsem zavedati, da koroška zadeva ni likvidirana. Gospod zvezni kanceiar sam se je danes napram Madžarski, ki se protivi priklopitvi vpadne po večini nemške Ogrske avstrijski republiki pozival na narodno prava On in vsi avstrijski državniki dobro vedo, da nemško-avstrijska republika nima nobene moraiičnf pravice do onega dela našega naroda, ki ji je pripadel na podlagi krivično zasnovanega, pod krivim geslom in s krivičnimi metodami izvojevanega plebiscita. Vedo iudi, da je navzlic vsemu se jasno izjav ila večina, onega dela dež-:!e, kjer prebivajo Slovenci kompaktno, za Jugoslavijo. Dokler se voditelji avstrijske politike ne popnejo mosa-lično in državniško tako visoko, da bi imeli pogum izvajati iz tega d*? janskega položaja konsekvence, ta*o dolgo ne more verjeti v njihovo id-kritosjvnost in lojalnost napram naši državi Tati manj, ker nam dogocki, ki se odigravajo na Koroškem jasno dokazujejo, da se Avstrija sicer zaveda praveg« položaja, da pa ga skuša na-siloma spremenit? sebi v prid Kaše koroško ljudstvo se nahaja v položaju, ki ni piav nič drugačen ali pa je še briši nc-^o je bil položaj nioega aaroda pod staro Avstrijo. Režim, ki je zavladal na Koroškem pa je moralično tem bolj obsodbe vreden, ker greši proti jasnim obvezam, ki jih je prevzela nemško-avstrijska republika v mirovni pogodbi napram nam in celi ententi. To neizpolnjevanje slovesno prevzetih obveznosti nas napolnjuje s skrbjo. Izzvati bo moralo v najkrajšem času represalije z naše strani in nič ni za odnaša je med dvema državama usodepolnej-še nego politika represaiij. Avstrija danes ni v zavidljivem položaju. Njeni državniki sami pravijo, da ne more ne živeti ne umreti. Dvignila s« Ceh: mnogo zahvaliti. Osobito bo češki narod žaloval za Denisom, kakor žaluje narod za svojimi največjimi sinovi. Ernest Denis je bil oznanjevalec slave češkega naroda in prerok njegove svobode, v časih ko st je češka politika borila za drobtine vsakdanjega kruha, on je bil propagator za češke ideje v zapadnem svetu in ko ie izbruhnila vojna je. stal na čeH onih prosvitljenih evropejskih pokov. ki so neprestano povdarjali. mora vojna prinesti svobodo tuu Čehom in Jugoslovanom, mož, ki so neumorno pojasnjevali celemu svetu visoko kulturno in politično važnost osvoboditve malih slovanskih narodov za bodočnost Evrope. Njegov ceterum censeo je bil Austriam esse delendam. Ni nemalo njegova zasluga, da je francoska politika napram Avstriji v opasnih trenutkih ostala verna obljubam, danim podjarmlje-nim narodom. Za nas Jugoslovane je proiesor Denis zlasti po srbski katastrofi povzdignil svoj glas. Ječali smo v ve-najkrutejšega neprjjateljskega Prazniki v Beogradu. Beograd, 5. jan. (Izv.) Radi pravoslavnih bož'čnih praznikov je nastalo v beograjskih političnih krogih popolno zatišje. Danes popoldne se ie vršila dveama seja ministrskega sveta, ki je nadaljeval razpravo o ustavi. Sicer pa so že danes odpotovali iz Beograda skoro vsi ministri in poslanci. Današnji , beograjski dnevniki so izšli z bogcm? božičnimi prilogami. Minister za trgovino dr. Kukovec jc odpotoval danes zvečer v Ljubljano, minister prosvete Pribičevic pa zjutraj v Zagreb. Beograd 5. januarja. (Izv.) Ministrski predsednik Pašič je odložil po-gajania r muslimani glede vstopa v vlado na čas po pravoslavnih božičnih praznikih Beograd, S. januarja. Predsednistvo Konstituanie pozivlje vse poslance, da pridejo 9. januarja v Beograd, ker morajo pred sejo konstituante delati \?»ibi. fs^ržb. 5. januarja. „jutarnji list" ■ ■ ;a iz Beograda, da Jugoslovenski • iiib še ni sklepal o sodelovanju v vladi. Dr. Korošec čaka. da pridejo v Beograd poslanci njegovega kluba in Radiceve stranke. Jugoslovenski klub se nadeja, da Pašič ne bo mogel sestaviti večine v parlamentu in d;; Iio potem sestavil vlado Stojan Protič r z radikalnega, narodnega, jugosloven-skega in muslimanskega kluba ter Radiceve stranke. Beograd, 5. dec. (izv.; Vprašanje, kdo bo nasledtiik umrlega fir.ančne-ga ministra Siojanoviča, še vedno ni rešeno. Na današnji popoldanski se-ii demokratskega kiuba je dr. Velj-kovič definitivno odklonil ponudbo. Zaradi tega je bilo sklenjeno, da bo vprašanje kandidature rešeno šele rigali —,-----. , _ . _ vojnega režima, Srbija je ležala poražena na tleh, sovražniki so trium-fir2li, prijatelji nad nami obupavali. j Takrat lete P?15. ie vstal Denis in! ne osebnosti, v globokem optimizmu gradil pred Zag«b. 5. januarja, »Novosti državniki zapadne Evrope stavbo slovanske srednje Evrope. »Proti Nemcem bodo Čehi in Jugoslovani naši naravni zavezniki, bodo pred-stavitelji nove velike sile. Oni bodo temeljni kamen neprodirnega bloka od Baltiškega do Jadranskega morja. bodo jez, ob katerem se zlomi nemški val.» In leta 1916. je izdal spis. v katerem slavi junaštva srbske vojske, opisuje moralične in gospodarske sile jugoslovanskega naroda ter daje izraza svoji globoki veri v vstajenje Jugoslavije Kmalu nato nastopi z javnim predavanjem na Sorbonni in objasnjuie najodličnej-šim takrat v Parizu zbranim politikom in znanstvenikom borbo našega naroda za ujedinjenje in svobodo. V onih težkih dneh so bile besede slavnega Francoza slavna dejanja. Naš narod jih ne pozabi in ob krsti velikega Francoza plaka tudi Jugoslavija. Rudariv Se se niso vrnili na delo. Ljubljana, r Jan. Rudarji v rerif-jih trboveljske družbe se danes niso vrnili na delo, vendar narašča med ajimi širina, da je treba napraviti štrajki' konec Nekateri voditelji se izgovarjajo, da tudi družba noče sprejeti vladmega uitimata. Temu nasproti se nam poroča, da je odgo* vor Trboveljske družbe tolmačiti v ugodnem smislu in da je "protest* pač bolj akademičnega značaja. TuA mi menimo, da se mora družba z vsemi sredstvi prisiliti na sporazum in da sc naj preko njenih protestov preide nn dnevni red. Po informacijah, ki t-mo jih prejel zvečer iz Trbovelj obstoji še vedno upanje, da bodo rudarji, hi primavajo, da jim je vlada z ustanovitvijo kontrolne komisije dala v roke jako važno in dalekošežno pravico, pristali na vte~ din predlog ter se izognili poostritvi krizr. Velike revolte v Rinili Amsterdam a. 5- jan (Izv ) Jz Helsingsforsa prihajajo vesti o veh-kin revoltah v Rusiji. Baje se je t^rf velik del moskovske garnizije. Prf tej priliki je prišlo do spopadov, kf so zahtevali mnogo žrtev. Zveza, med Petrogradom in Moskvo je pfe-kmjena. Tudi v Petrogradu se je neki polk zaradi slabe, prehrane upn. Dunaj. januarja Ukrajinski J* skovtn urad javlja iz Lvova: V vs^ Podoliji je zopet vstaja v polnem te-fcu. V Kamencu Izolskem se bije Ipv ta bitka med ukrajinskimi kmeti « holjše\riki. Vstaši so nasedli Braclar m uničili celo boljševiško divizijo. Ernest Denis K' rojen 3. januarja 1849 v južni Franciji Kot mlad profesor se je bojeval v francosko-nem-ški vojni. Po sklenjenem miru je prepotoval Evropo. V Pragi ga je slavni PalackC' zainteresiral za češko zgodovino. temu študiju je posvetil Emest Denis potem vse svoje znanstveno delovanje. Glavna njegova dela: Konec češke samostojnosti in Češka po Beli gori, so najznamenitejša, kar je bilo napisanih o dveh vetevažnih dobah češke zgodovine. Leta 1896. je bil Denis imenovan za profesorja novejše zgodovine na Sorbonni. Med vojno je z vso vnemo podpiral češke emigrante. Ustanovil je v Parizu list „La Nation Tchequeu in ko je sedanji minister Be-neš prevzel redakcijo, je pričel izdajati revijo „Le Monde SlaveK, v kateri se je toplo zavzemal tudi za Jugoslovane. Lani je v Parizu ustanovil Slovanski institut ki naj bi bil znanstveno središče za spoznavanje Slovanov. V novembru 1920 je prispel Denis na Češko, kier jc hotel ostati štiri mesece. po pravoslavnih božičnih praznikih, armadno poveljništvo ie otfrf- ko se vrnejo v Beograd vse politič- da utrdijo železniška krizisa Vapniarka, Zmerinka in Kalmovka, to naj služijo v oporišča v boji? vstasem. Moskva, 5. januarja VVijno sodišč? v M lavi je obsodilo 12 komtmtstov na r-mrt. a 2S na prisilno delo. — ,------------- poročajo iz Beograda: V političnih krogih vlada gotovo prepričanje, da bo naslednik pokojnega Stojanoviča sedanji minister za notranje stvari Draško-vič. Ko pa bo Draškovič prevzel finančno ministrstvo, bodo zahtevali demokrati, da prevzame ministrstvo 7-a1 notranje stvari Svetozar Pribičevic. V tem primeru bi prevzel ministrstvo prosvete prof. Kumanudi. Beograd, 5.januarja. (Izv.) „Prav-da" poroča iz Sarajeva, da so komunistični poslanci iz Bosne sklenili, da se udeleže prihodnje seje konstituante in da prisežejo. Beograd, 5. januarja. Zdravstveno stanje dr. Vesniča zelo skrbi njegove prijatelje. Dr. Vesnič bo v najkrajšem času odpotoval na Dunaj, da se posvetuje s špecijalisti za srčne bolezni. Zagreb. 5- januarja. (Izv.) Današnje „Narodne Noviue" objavljajo naredbo glede osnovanja kr. zemaljske sociialne šole v Zagrebu in naredbo, da mora. imeti vsakdo, ki potuje z vlakom, s seboj kako legitimacijo. Parir, 5. januarja. Rumunska vlada dementira vesti o delni mobilizaciji in militarizaciji železničarjev. Kopenhagcn, 5. jan. (Izv.) V mestu Cork so se vnovič vršili krvavi poulični boji. Podkralj Irske je zato proglasil obsedno stanje nad nadaljnjimi štirimi grofijami. Pričakuje se, da bo homerula stopila v veljavo ter da bo nov parlament v treh mesecih sklical. Sarajevo, 5. januarja, (hcv.) Pravoslavna cerkvena šolska uprava, ki je bila do sedaj v rokah radikaloev. je prešla pri novih volitvah, ki so sc vršile te dni. v demokratske roke. Dosedanji predsednik radikalec Gligorije Jef-tanovič in podpredsednik Risto Hadži Damjanovid, sta propadla in je bil izvoljen za predsednika demokrat Stana-zije Ikoott Varšava, S. januarja. Državni predsednik je sprejel demisiio ministrskega podpredsednika Daszynskega. Beograd, 5. januarja (Izu.) Grški ________- a štiri meaece, {jnevnft ..Patris" javlja iz Sofiie, da ae da natančno prouči vse razmere. Zbo-; tamkaj opaža jako živahno gibanje m ir 'icrirt 1.1 uiti v! t t______j___: _________— fr. urt iwiau»uu i"v"™ -------------! Idllllull ■ JCULV Id je in se ie moral predčasno vrniti v j ^.jovanje traciisko Pariz. Tam ^^ o««i — --«-— se ie ujui«« piLuuuuv viuiii > i delovanje rracusKo - inacedonskega kc-Tam ga je sedaj dohitela smrt j mjtaškega odbora, ki se je odločil za ko ie dopoln 1 svoje 72. ht<> 'energično delo. Razposlal je že svoj« na mecahn»k^ m mh Poio^ai na Reki- Opatija, 5. jan. Položaj na Reki s*-razvija v zmislu opatijske pogodbe. Lig -kib poprav. D'Annunzio se ne že več v javnosti, v njegovi bližnj? okoli'i se govori, da sc še ni odločil, kam bo odšd, samo to je gotovo, da ne v Itailjo A me ikanski impresarij» so mu ponudili, da priredi serijo konferenc v Ameriki, kar pa je odklonil; najverjetnejše je, da se bo naselil v neki vili na Cap Bretonu v biskajskeri zalivu blizu španske meje. kjer je žc bival pred vojno. Opatija, V jan. Italijanska vlada je priznala začasno reško vlado, l e dni odpotuje v Rim nekaj članov začasne vlade, da urede z italijansko vlado razna vprašanja, posebno glede trgovine in prehrane, kak«- tudf glede posojila, ki ga Reka neobhodno potreb« ie. Split, 5. januarja. Po znakih z da*-jonske strani sodijo, da bo neposredno sledilo izpraznjenje ozemlja, fo. nam pripade po rapallskem. sporazuma, v. zv~zi s tem je odpotoval vfedni pova • ienik za prehrano Dubokovic, v Ba-kar, da uredi pošiljanje živil v osvobojene kraje. Obnovitev prometa v Avstriii. Gradec, 5. jan. (Izv.) Na glavne« kolodvoru se je vršilo danes zborovanje železničarjev. Z oziram na ta^ da je vlada ugodila njihovi zahtevi po izplačilu prispevka 1000 kron^je bilo sklenjeno, da se danes obiprt-noči zopet obnovi železniški promet Gradec, 5. januarja. Na ^J®^ progah državnih železnic se pnfiaa Hoaet wtri oh 6. Zastoj javnega prometa. vreie v vozovnih nakladah za vse po-l dikakev, pa tudi oseb. ki imajo še staje in čez vse proge državne želez- (I'qr)f< 7 rarliValri Ti nrecrrt. Posledice stavke rudarjev Trboveljske premokopne družbe se vedno očitnejše kažejo v vsem gospodarskem življenju, pred vsem pa v železniškem prometu. Doeim so mo-3[le železnice prvih 14 dni vzdrževali skoraj normalni promet, so bile pozneje prisiljene vedno bolj omejiti število osebnih m tovornih vlakov. Sedaj so državne železnice skrčile osebni promet na skrajni minimum, na Dolenjsko in Gorenjsko *ozi v vsaki smeri samo po en vlak. Tovorni promet se je omejil le na dovoz nujnih življenjskih potrebščin in na transporte živega blaga. Ti transporti se pa razvijajo zelo počasi in z velikimi težavami. K osebnim vlakom so začeli priklop-Ijati tovorne vozove, naložene s pre-siči, da rešijo tako žival pred' izstradan jem in poginom. Proge so natrpane s tovornimi vozovi in vlaki. Po hrvatskih in slavonskih progah državne in južne železnice stoje dolge vrste tovornih vlakov, naloženih z raznimi živili, osobifo z moko, žitom, živino in prašiči. Posebno so prenapolnjene rtfoce okoli niče preko Zagreba in Siskn, izvzemsi živad, brzopokvarliivo blago, premog, režijske in vojaške pošiljatve, dalje živila, naslovljena na gradeke aprovi-zacije v Zagrebu, roda le, afco odpošilja teij priloži tovornemu listu potrdilo gradske aprovizacije, da je blago namenjeno prehrani Zagreba. Drugo, že sprejeto blago se še odpošlje. Reekspedicije to na drž. žel. le dovoljene, a!;o se izvrši nova predaja v razkladalnem roku, siccr se pošiljka proda. 3.) Italija: a) Biago, nakazano carini v Milano. Porfa Garibaldi. b) Kosoma biago. c) Tovorno biago, izvzemaj živila in zdravila v Abbazio Mat. 4.) Avstrija: Dovoljena so živila vsake vrste z direktnimi tovornimi listi ter selitve. Tovor za progo Spielfeld-Radkrrs-fcurg je prest; preko Radkersburga je promet še prekinjen. Reekspedicije za Poljsko so v Češkoslovaški prepovedane. 5.) Brzovazni in tovorni promer preko Yvr. Neustadta, v smeri proti Ogrski, ie začasno ukinjen. 6.) Z Bolgarijo je razen Orieute:-pressa še ves promet prekinjen. danes zvezj .z radikalci. Ti so pregovorili ostale seljake. da ne podpirajo demokratov, in na ta način se je otvo-ril .»-danji neugodni politični, pcio Prosvcfa. — 1: gledališke pisarne. Člani moskovskega ..Umetniškega gledališča", ki bo gostovalo dne 11.,'12. in 13. ja-irarja v Narodiem gledališču, dopo-tujejo v ponedeljek zvečer v Ljubljano. žaj." To mnenje srbske javnosti je Med drugimi pride gospa Čehova, bod_. Tudi za Ljubljano važni posia-ii Karlovec in Bubnjarci sta prenapolnjeni živil in prašičev is, ljubljansko mesto. Državne železnice skušajo z vsemi močmi spravili te pošiljke v najkrajšem času v Ljubljano. Nekaj prašičev je /c na potu poginilo. Zanimivo je, cia vozijo prašiče v odprtih vozovih, ck-om so voziti drva in les v zaprtih vagonih. Lesni transporti so ukinjeni. V Bohinju čaka transport osem vago-cov beguncev, da jih odvedejo skozi predor na Goriško. Upajo, da Jih f« pravočasno odpravijo v rojstne kraje. — V merodajnih krogih računajo, da bodo mogii pod sedanjimi razmerami vzdržati skrčeni promet fcomai še teden dni, kajti na razpolago imajo državne železnice ie se okoli 650 ton premoga iz kočevskih rudnikov in pomešanega z n-anj-kaloričnim velenjskim, tako da morejo za silo kuriti lokomotive. Ker io ni prvovrstni premog, je naravna ^posledica, da imajo vlaki velikanske zamude. PROMETNE OMEJITVI:. Začasno veljajo sledeče p":.:.;; :. Omejitve: •i.) Južna železnim v Jugoslaviji: a) Za Maribor, glavni kolodvor, je fcaprt ves tovorni promet, izvzernši ži-•ad, premog, režijske in vojaške po-liljke dalje one za fvrdko Gotz, Scher-baum. skladišč? Balkan ob Scfcerbauni-ovi dovlačilnici, Ludvik Franc paro-tnlin in Josip Rcscnberg paromlin, k; imajo svoje doviačilne tire. b) Za Trbovlje, Hrastnik in Zagorje, je ukinjeno sprejemanje jamskega lesa. c) Za Zagreb, južni koicdvor, je zaprt tovorni promet v vozovnih nakladah, izvzemši premog, režijske in vojaške pošiljatve ter one za dovlačiini-ce: 1.) Slavija in Dom d. d. za drvene gradnje; 2.) Zagrebačka dionička pivovarna i tvomica slada; 3.) Hir.ka Franka sinovi; 4.) Pongratzova tvor-nica parketa i paropila; 5.) Šutejeva industrija drva; 6.) Gradsfca munjara i vodovod; 7 ) BunzI i Biach; S.) C.m- j atia d.d. za industriju drva; 9.1. Ci-i^ui. glana Čemomerec. d) Za Sisak loko jc Zaprt tovorni promet v vozov. nakladah, izvzemši premog, režijske m vojaške pošiljatve ter one za dovlačilnice tvoru icc tanina. 2 ) Državne, železnice v Jugoslavii i: Ekspresna roba se prevzetna do teže 250 kg, posamezni komadi pa smejo tehtati čez 75 kg. Vsled rudarske stavke v Trbovljah Je ukinjeno sprejemanje blaga vsake no spMi zaprta, izgube dovoljenja svojo vef i.-.vri os t. Na železniško mini-starstvo r-Ii direkcijo državnih žel. naslovljene, kakor tudi režijske pošiljke, premog in seiitve ne potrebi;jqo prevoznih dovoljenj. —-o— Na prog! L;ubljana-Bui)njolj trdo v orkestru ali na odru, ker je smatrala Fra Dia-vola kot nadomestilo za opereto. V splošnem je šla opera gladko in veselo preko odra. Fra Diavolo (Drvota) je bfl dobro razpoložen, njegova tovariša (Zorman in Trbuhovič) sta postavila dva dobra kandidatska tipa, ki sta zaslužila priznanje. Gosp. Pribislavski jc našel nekje angleško slovenščino, ki se je njegovi zunanjosti dobro prilegala. Gdčna Sterkova je igrala živahno in dobro. Ga. Levičkova je pridna pevka, tudi govorila je prav dobro. V sedanjem predpustnan času bo „Fra Diavolo" sotovo še mnogokrat napolnil gledališče in bo dobro zabaval. S tem bo izpolnil svojo dolžnost — Redtacijski večer, ki ga prirede Maria Gorčeca, Fran Lipah in Stane Melihar jutri zvečer v veliki dvomi Mestnega doma, ima na sporedu: P. Begruč: Sedem dbsettisoč, Bernard Zar, Pugelj: Poet, Cankar: Bebec Martin in „iz Milan in Milena", Gradnik: Pismo. AJbrecht: Na križišču ulic in Plameneči večer. Župančič: Razgovor, Dies irae, Sv. trije kralii. Golar: Bojna pesem. — Vstopnina odpade vsled previsokega davka na v-stopnicc. Dvorana bo zakurjena. Pozivamo občineh'o, da pose*i številno zanima v večer. — Otfošhi fjrirediiev r mariborskem gledališču. V nedeljo je doživel naš Maribor v svojem gledališču zopet lep dan, ki bo ostal vsem v spominu. Dekliška meščanska šola jc priredila o-troško predstavo, pri kateri so sodelo- fralf naši" maliflri. Pesnica gdčna Pa» j Ijančeva je napisala primerno igro, ki ' ima namen buditi v mladini Ijabezea^, do domovine in do neod rešenih braSr**.'.: Posamezne pevske točke je uglasbil ID..., Dev. GosjKidične učiteljice, njim tia: . čeiu ravnateljica A. Štupica, so se pOr , trudile, da so naučile otroke ulog naši mali igralci so izbomo rešili r.o- , jo nalogo. Posamezni r.;stepi so Mii . naravnost presenetljivi. V splošnem pa'" ie pustila predstava v jako rrle^I, vtis in se bo moralo cela priredil;-? tki . občno zahtevo ponoviti. Ta način narodne vzgoie je posebno za n^ie obmejne kraje primeren — pa tudi Ljubljana bi lahko kaj bolj poskrbela za svoje otroke. Gledališče je bilo do zadnjega kotička polno. Predstava je bila namenjena „Jugoslov. Matici", oziroma begunski mladini. — Radolj Bukšeg. naš rojak in pn i baritonist na osiješki op;ri, je doHl daljši zdravstveni dopust, ker je obo lel na glankomi, nevarni očesni bolezni — Noblova nagrada. Kulturni odsek češkoslovaške narodne skupščine jc sprejel predlog, da se predlaga za podelitev literarične Noblo-ve nagrade za leto 1021. pisatelj Alojzij Jirasek in za mirovno Noblo-vo nagrado za isto leto predsednik češkoslovaške republike, Masarvk. Šport in \m\M. st Vremensko poročilo z Bleda. D?> sališče na Bledu (jezero) je izbornn Led se je utrdil in naraste! na 12 c« debeline. Tudi sankališče (oddaljen« od kolodvora Bled samo 5 minut) je i izboruem stanju. st Vremensko poročilo iz Bok-rijtt Dne 5. januarja: zjutraj ob S uri — 1" C, mraz jasno, barometer 738. Cc 8 ure naprej solnce. Zabavalo sanka'? šče izvrstno, športno sankališče dobr« uporabno.. Ravenska pot kot vežbalr-šče dobra. Saninec in smuka dob:» uporabna. Višina snega 63 cm. st S. S. K. športa ima svoj redni ie tošnji občni zbor dne 9. januarja oi pol deseti uri dopoldne na msgistralt v posvetovalnici. K obilni udeležbi va bi odbor. st Občni zbor S. K. Jadrana• se vr ši f soboto dne 15. januarja 1921 i salonu g. Steinerja na Opekarski cesti sl. Velik zabavni večer — športni ples — se vrši v nedeljo 9. t. m. v vseh prostorih Narodnega doma Na sporedu kabaret, ples, japonska kavarna, srečolov, šaljiva pošta. — Vstop brez posebnih vabil. Preprodaja vstopnic pri •»Svedi» na Mestnem trgu in v drog. Kane, Židovska ulica. Vstopnina 30 kron za osebo, člani S. K. Ilirije in akademiki 20 kron, toda le v preaprodaii pri iSvetli > v petek iti soboto od H. dc> 17. ure. — k— se potrebno in določili modaliteic glede medsebojne izmenjave ratifikacij rapallske pogodbe, ki se izvrši v najkrajšem času. r Botgarsko-komunističaa agitacija v Macedoniji. Preiskovalna komisija ministrstva pravosodja, ki vodi preiskavo o bolgarsko-komunistični agitaciji v južni Srbiji, je izsledila dnevnik bolgarskega četaskega vojvode lčka, ki jc padel nedavno v borbi z našimi orožni škim i odredi nn Vardaru, ko jc- hotel priti s svojimi ljudmi na naše ozemlje. Vojvoda Ičko je v svojem dnevniku vodil spisek svojih zaupnikov in notiral vse svoje propagandno delo v južnih krajih naše drža«. V svojih beležkah o r i znava lčko. da je bila njegova na- pohioma ukinjen. Na progi južne že-!jo p;i tudi samostojno Macrdo-•ezmre nosehno v Mnrihnrn L.'- r«. ________w Im« rln.--<-nilii ir leznice, posebno v Mariboru stoji okoli 400 železniških vozov, nat?> vorjemb z živili za Avstrijo. —o— Politične beležke "-j- 0 politiki zemljaradnikov. Bei> Sradska „Pravda" je priobčila kritiko o politiki in taktiki zemljoradni-akega kluba v konstituanti. Ta kriti-kar je otvoril kmet s svojim pohodom •do priznanje m včerajšnja ..Pravda" priobčuje od uglednega srbskega podtika sledeče mišljenje o zemljcrad-niidh: Postopanje zcmljoradniške stranke je tako plitkoumno in neresno 'da se bo kmalu vsak volilec sramo- ___zidajo temelje države, kar je otvoril kmet s sojim pohodom < -t., f__i-—. kTm !n.i!ni!/iimftilni * | razum, rcdoljublje in požrtvovanje jim je narekovalo, da pri ^tavi vlade podpirajo demokrate, da v načelu izključijo in onemogočijo vsako možnost, da se radikalcem približajo skupine z desnice, ki bi dirale naše jedinstvo in ogroža vale agrarno reformo. Seljaški program je isti koi js demokratski, zakaj j? torej nemogoče skupno de'o° Nahni iTroranmi, da bo dobila sel jaška stranka pri novih vofctvah še več mandatov, je napravil zemljoradniški klub prevzetnega. Verujte, da se bo zgodilo ravno narobe. Narod soglasno obsoja strahopetetvo zernljoradniskega khi-ba. Kdor pa pogleda malo globokeje, za kulise, se bo prepričal, da so vme- nd solunske 1 šaH v nfprdno selijo politiko mjo Po zapiskih v icsn dnevniku je bilo aretiranih kakih deset zaupnikov macedonskega komifeia v Štipu in Kra-fovnm. 1 i zaupnici sc bili pri volitvah za konstihianto najugilnejši agitatorji kcmunisHcne stranke. Preiskava se z velikih uspfhom nuda^juie. -— Spomin grofa Viieja. Te uni iz-idej® v berlinski Ullstcinski zalogi v ruskem in nemškem jziku spomini ruskega državnika in dolgoletnega ministra zunanjih &adec gr©?a Viteja. V svojih spominih obravnava grof Vite zuaanje vplive, ki so prevladali na ruskem dvoru; posebno jenzacionahia to baje Vitejova razkritia o odnošajih med ruskim in nemškim drorotn. Grof Vite zastopa v svojih memoarjih stališče, ki ga je zavzemal takoj ob začetku svetovne vojne, namreč, da Rusija še ni godna za svetovni konflikt in da intervencija Rusije v svetovni vojni pomen j a njeno popolno katastrofo. Izvlečke iz Vjtejevih memearM' priobcaje ,.\'es>fpcbc Zeitrng*. * k^iši ]DS ima sestanek v petek dne 7. januarja 1920. zvečer ob 8. urj v tajništvu JDS, Narodni Dom, L Odborniki se še posebej prosijo, da se sestanka vsi udeleže. * Brezplačno se vozijo. Pišejo nam: Na potu iz Ceija v Ljubljano sein videl, kako je neki klerikalni poslanec mesto, da bi se izkazal z voznim listkom, pokazal kondukterju svojo posla-nišfco legitimacijo. Ker je klerikalnim poslancem odvzet« prosta vožnja po železnicah, dokler ne položijo prisege, so njihove legitimacije neveljavne in kdor se z njihovo pomočjo hoče prosio voziti — goljufa. * Prav zanimivo. Današnji ..Domoljub" zopet agitira za katoliško časopisje in pravi, da nobena katoliška hiša ne sme biti brez katoliških časopisov, ki sta pa le „S!ovenec" in ..Domoljub". — Kje pa sta ostala .Novi čas' in .Straža'? AH ttidi (a dva nista več katoliška? * Iz klerikalne strupene kuhinje. V ..Kmet. listo" javno vprašuje posl. Pu-celj klerikalnega posl. škulja. ali ie res na svojem shodu v Taščah dejal, da so samostojni s tem, da so v usta-votvorni skupščini položili prisego zvestobe kralju in domovini, izdali Slovence Srbom za to. da so lahko dvignili potne stroške in dnevnice. — Kdor pozna načine klerikalne agitacije po deželi, vc, da župnik Sskulj ni storil prav pič izrednega. Popolnoma r skladu je z moraličnnn značajem klerikalcev, obtoževati narodne ljudi, da so prisegli radi — dnevnic. Klerikalci niso bili tako joeumni-'. Oni ao pobrali dnevnice brez prisege. * Ineaovaaja. Policijski pristav in voditelj policijskega oddelka pri okrajnem glavarstvu v Celju Fran Logar ie imenovan i* ravnatelja policijskih pomožnih uradov v S. činovnem razredu, policijski oficijai Josip Schweiger pri poKciJetara kotrnsarijstir v Marikru po' Ljubljana, 5. januarja 192T. za policijskega pristava — oba na do sedanjem službenem mestu. Provizor ni vladni koncipist pri predsedstvu d: želne vlade v Ljubljani, dr. Ivan Z" bec in provizonii vladni koncipist nn okrajnem glavarstvu v Konjicah, Rafael Mah nič sta imenovana za okrajna komisarja. Minister pravde je okrajna sodnika ljubljanskega deželnega sodi šca, dr. Blaža Reichmanna in dr. Jo;t pa Šaila, premestil v Pr<;valje. * Centrala splosne organizacije vojnih invalidov za Slovenijo ooo zarja vse svoje člane invalide, kateri se nahajajo v kr. invalidnih šolai?, da se organizirajo v svojih političnih okrajih, nahajajočih se podružnicah m poverjeništvib, ker le tako bo centralna uprava razbremenjena ogromnega dela. * Razpisane službe. Pri poverje-ništvu za kmetijstvo v Ljubljani bc razpisuje mesto zadružnega nadzornika, oziroma referenta, za stanovsko in gospodarsko organizacijo kmetijstva v 9., oziroma v S. činovnem razr.idu, ter tri mesta kulturnih tehnikov v 10., oziroma v 0. činovnem razredu. Prošnje jc vložiti do 31. januarja. * Zabavni večer v korist Jugoslovanski Matici. V Kranju priredi podružnica Jugoslovanske Maticc skupno z žensko m moško podružnico Družbe sv. Cirila in Metoda v soboto, dne S. t. m. ob 20. uri v dvorani telovadnega društva Sokola zabavni večer s plesom pod naslovom -Naše morje». Prireditelji vabijo vse prijatelje lepe zabave naj pohite ob tej priliki v Kranj. Posebno dobrodošli so še gostje v katerikoli pristni slovanski narodni noši. Društva pa prosimo, da po možnosti odpošljejo vsaj zastopnike. jtgjusiffmsfcegE gamsi nt. it Osijeka poročajo, da je tamošnji dnevnik „/tje poštna uprava naročila v Ameriki, stopijo v promet z rinem 15. januarja. Sedanje znamke ostanejo v veljavi do 15. aprila. = Tržišče v Bački. Pšenica 9,40 do 9,60, ječmen 520. oves 310. koruza 360 do 380. moka nularica 14,60, ortale moke eno krono ceneje. Pitano svinje 25 do 26. mast 44 K za kg. = Amerika,isti kolonisti za našo industrijo. Narodna banka d. d. v Zagrebu je na svojem izrednem občnem zboru sklenila povišati glavnico od 150 ua 2C0 milijonov kron in bo torej giede kupiti !a najmočnejša banka v Jugoslaviji. Njen ravnatelj Juraj To-mičič se mudi, kakor smo že pred kratkim poročali, v Južni Ameriki, in je že javil, da deluje t velikim uspehom. Posrečilo se mu ie zainteresirati tatnoš-HU! jugoslovanske koloniste za industrijo v Jugoslaviji in je stopil v to svrho v poslovno zvezo z Banco dd Peru in Banco Jugoslavo de Chile, ki ima svoje podružnicc v Antofogaeti, Valp?.raisu, Ichiche in Punta Areaas. = Carinski dohodki do 20. dcceni-bfTp. 1. so znašali 435,138.380 dinarjev v srebru. — Hrvatska eskomptna tanka v Za-jfTrtf ri r«tmzn«»> v odpremne liste, kadar vlagajo prošnje, zlasti ako se uvaža v partijah, število odpremnih listov mora odgovarjati številu sežnjev (zabojev) blaga, ki se odpošilja Urad za zunanjo trgovino izda interesentom istočasno i izvozno dovoljenje i overovljene odpremne liste, ki se lahko pošljejo v inozemstvo. — Fuzija paroplovbnili družb. Du-brovniška paroplcvbca družba in družbe Račič, Occania in razue druge naše pomorske družbe so se fuzionirale z Ungaro-Croata v ^Jugoslovansko pa-roplovao družbo", ki bo pomorsko pod je-tje prve vrste. = Rastoče cene na Dunaja. Mestna uprava je prisiljena, zvišati cene plinu od 5 na 7 kron za kubični meter in to z veljavo nazaj od 15. noeembra do 31. decembra. Od 1. januarja dalje je predvidena cena 7.50 K. Dunaj pripravlja tudi nov tarif za cestno železnico, in sicer bo veljal kot osnovni tarif 5 ali 6 kron, ki stopi v veljavo dne 15. januarja. Ob koncu leta mora dunajski trg zaznamovati nov, silen skok cen. Sveže goveje meso, ki je stalo preje 160 do 180 kron, so prodajali po 190 do 220 kron. Telečje meso so plačevali po 210 kron, prešit je 220 do 260 kron, dasi je bil trg s tem blagom prenapolnjen, trgovine so kazale pravo predvojno siiko: vsakovrstnega blaga dovolj — a za čudovito visoke cene. Tem razmeram posveča novoletna „Arbeiter Zeitung" poseben članek, kjer pravi: S skrivnostno silo nas davi draginja in pod njeno teptajočo močjo se zgrudi vse. Brez upa zmage je boj s tem pojavom današnjega gospodarstva. Vsako zvi šanjc mezde in plač pogoltne takoj rastoča draginja. Delavci in nastav-Ijenci s stalno plačo čutijo skoro od ure do ure, da so njih dohodki zopet premajhni. Komaj dobi delavec zvišano plačo, so že v istem trenutku cene nesorazmerno višje. Ta obupna borba z draginio vzbuja v človeku občutek, da jc zapisan neizbežni pogubi. Grozna je resnica draginje: da niti produktivno delo ne daje več onih dohodkov, ki 30 za skromno življenje potrebni, da je vsakdo, ki živi od dela svojih rok, zapisan lakoti in umiranju. = Gospodarstvo Madžcrsie in njeni finančni načrti. Poraz v svetovni vojski, Kuhnova strahovlada, politično gospodarstvo belih gardistov, pogoji trianovskega miru vse to je vrglo republiko Madžarov v globok gospodarski in finančni prepad. Iz tega prepada uaj reši sedaj zemljo novi finančni minister Hegedncs. Njegov finančni program, ki ga je razvil pred parlamentom, jc bil sprejet s ploskanjem. Letne obresti, ki jih mora država plačevati. znašajo 6 milijard kron, celotni dolg napram sovražnemu inozemstvu dosega 16 milijard. To je pretežka teža. Pred vsem je treba znižati obrestno mero pri vseh državnih dolgovih od % na 4 %. Vse izdatke je znatno reducirati. Vojne dobičke misli finančni minister zagrabiti z dvovrstnimi davki: ene bo plačal vsakdo, ki ni >lu- prevnoženjsko oddajo, ki bo zadela večje kapitaliste. Akcijske družbe morajo zvišati kapital za 15 % in nove emisije brezplačno prepustiti državi. Inozemske papirje in valute misli obdavčiti z 20 95. Uzakoniti se mora velik obratni davek. V Budimpešti se ustanovi posebna emisijska banka z inozemskim kapitalom. Kakor je videti, davčni vijak škriplje v vseh državah silnejše in neusmiljenejše kakor pri nas. — Bogata Amerika. Amerikanski zunanji tiskovni urad poroča, da jt dne 1. oktobra cirkuliralo r Zedinje-nih državah na osebo 5106 dolarjev Amerikansko narodno premoženje, v-števši imobilni kapital, znaša 220 milijard dolarjev. Borza 5. isnuarla« Zagreb. Na današnji borzi je viada-lo jako živahno zanimanje, zlasti za iesnj industriio, ker se pričakuje, da bo rešitev reškega vprašanja trgovino znatno dvignila Tuje valute so sc nekoliko dvignile. Valute: dolar 153 de 154,52. marke 203 do 205, češke krone 168 do 170. franki 880 do 900, napo-leondori 492 do 494, lire 5! 5 do 520. leji 196 do 200, levi 160, švicarski franki 2325. rublji 65 do 70. Devize: Berlin 214 do 215, Praga 175 do 176, Dunaj 23,65 do 23.75, Pariz 925 do 930. Ženeva 2400 do 2450, Nevvyork 155. Milan 536 do 538, London 555 do 560. denar 1000 360 360 1825 597 blag« 1100 870 Banka za Primorje ■ Trg. obrt. banka . ■ i Banka Brod na cavi . Jadranska banka . > « 1826 1860 jugoslavenska banka < « 597 60S Ljubljanska kred. banka < 988 980 Narodna banka s , . 660 670 Hrv. eskomptna . ■ . ■ 1510 1530 Rečka pučka « . • > • 528 540 Slavonia ...... Ciutman ...... 1500 1600 Praštediona ..... 9100 9200 Poljedelska banka ... 108 118 Srpska banka .... 725 7S0 Od ostalih efektov Goranina ni bilo mogoče dobiti izpod 900, z drugimi pa se je živahno trgovalo, toda brez večjih zaključkov. Dunaj, devize: Zagreb 418 do 422, Berlin 914.50 do 920.50, Budimpešta 112 do 114. Bukarešta 813 do 823, London 2455 do 2475, Milan 2305 do 2325 Newyork 692 do 696, Pariz 4042.50 do 4082, Praga 744 do 750, Zurich 10.537-50 do 10.587-50. Valute: dinarji 1650 do 1670, dolarji 605.50 do 609.50. francoski frank? 4020 do 4060, švicarski franki 10.525 do 10.575. ogrske krone 121.50 da 123.50, leji 820 do 830, levi 725 da 735. lire 2225 do 2315, funti 2440 da 2460, rublii 337 do 343. Avstr. kronska renta ... t „ majska renta .... Ogrska kronska . . . • . V. avstrijsko vojno pos. Turške srečke ...... Kreditni zavod za trg. in ind Anglobanka ...... Bankverein «■.«... Landerbauk ...... Avstro-Ogrska banka . « • Bosanska zemaljska banka . Živuosienska banka . * . i Državne železnice . . . . Lombarde ...... t Alpine-Montan . » . . ■ Praška železna industr. « . Leykam, papirnica . . . ._ —' Praga, devize: Beograd 225 do 227, Berlin 121.25 do' 122.75, Bukarešta 107.25 do 110.75. Zurich 1398.5 do 1401.5, Milan 310 do 312, Pariz 533.50 do 536.50, London 328 do 330, Newyork 91.50 do 92.50, Dunaj 12.95 do 13.95, Zagreb 55.50 do 56.50, Budimpešta 14 do 15. Valute: jugoslovanske note 216 do 218. dolarji 90.50 do 91.50. funti 326 do 328, francoski franki 530.50 533.50, lire 307 do 309, švicarski franki 1393.50 do 1396.50, bolgarske note 91.75 do 92.75. Berlin, devize: Italiia 257.20 do 257.80, London 266.20 do 266.80, Newvork 74.67 do 74.83. Pariz 438.55 do 439.45, Dunaj, žigosane 16.355 do 16.390. Praga 81.65 do 81.85. Budimpešta 12.105 do 12.145. ZSricfc. devize: Berlin 8.65. Nevr-vork 6.56. London 23.41, Pariz 3830, Milan 22.35, Praga 7.10, Budimpešta 1.075. Zagreb 4. Bukarešta 7.70, Varšava l, Dimaj 1.375, žigosane 1. 97-— 98— 818-— 7650 5830-— 1416.— 1130 — 1258 — 1840"— 6140-— 10801— 3440-— 5425-— 2845— 6130-— 13860'— Vremensko poročilo. Lrabli.na 10« n r.H nmrn b. j.o 6. I.a. S. tu SMdBj. Tteajink »pertao» 0-1 noioalca -3 7 TtdMmki BftMvsd. BIX!A, - - * tm ir» *RANK HELLER 29 j Tako Se vprašujem In Še drugače, ne »j.,1. da bi si mogel odgovoriti nič druze- fnCOOv pSpS^a \AliM. ga, nego to, da so moji strahovi b sreči), pofem naj izvesta potek ffagodkcv vsaj iz dnevnika (gotovo m bodo objavili, če mi moj namen izpcdHi). Naj potenj na kakršenkoli narin 'zv^ta, kako se je razvijal moj račrf, kakšne so bile podrobnosti, meji občutki, meji pomisleki, moj Ftrah. Da, strah! Smešno. hakor jaz» ž izkustvom dolgih H, 'i rem izvršil že precej zločinov in relo vrsto prevar, ... in vendar m; trese roka pri sedanjem zadnjem poskusu, dasi ni niti tež^mcjsi j"'ti ri^sntnej-ši, nego drugi. Pn z^onjm, sem napisal. Ali je to prerokba, ki si jo nehote stavim sam? Ali epozoritev? Ali sem prestar za te^n« podjetja? nobene natie več. Vsakokrat, ko govori pastor o dobrem podnebju in njega čudežnem vplivu, zmaje njegov nečak skrivaj z glavo, čeprav se trudi, da bi izgledal nadepolno, kadar ga starec pogleda. Kadar pa ta še pripoveduje o klimi in drugem, ga prime strašen kašelj, in ko ga popusti, ubogi starec samo še hrope: ,,Jurče, nazadnje je bilo le najboljše, da vozim svoj nagrobni kamen "eboj.. * „Oj, stric, ne govori tako.. „Da, Jurče. vsi se moramo pripravljati na to. kar nas čaka, in vsak čas se utegne zgoditi, da pogledamo smrti v Jice..." In po^m, šc predno more kdo ugo-vprj^ti pli tolažiti, se šteti naenkrat spr^m-pi. kakor vr^me. pitane ve?*! kakor mbdenič in prične proov-d* vati f+orije, — zares zaba"n^ sterije. — t*r je kakor solčr.i žarok Dam?, saj veliVo jih ni na kro"u, — g? Vt obvT".iejo, čeprav jim misel ru» r»r-gr'-''-si spomenik ne ugaja. Tc% gb d° tega se s starim ne da govoriti. Draga deca. pravi in se smehlja, pustite vendar starcu zadnje rjeg"vo veselje na svetu. Saj je to veselje z" res nedolžno, kaj-ne? Sv^j lastni nagrobni spomenik sem si vsaj sam izbral. Izklesan je iz ljubega kamna cormvallške domovine, tako bom ležal vsaj pod domačim kamnom v tuji zemlji. j Zdi ;da se starec s posebno i 1 jubeznjivosijo zanima zame. Že več- ■ krat je po obedu priče! razgovor z. menoj, nedolžen in ljubeznjiv na svoji navadni način, i* v svoji nedolžno-' sti me je priče! izpraševati, skoraj t kakor kakšen preiskovalni aodnlfc Vpisal sem se v imenik ladje kot posestnik iz Tanbridgea v Kentu. kjer sem res bil pred mnogo leti,... pa glej smolo, stari je slučajno baš tam več let pase! duše in pozna kraj kakor svoj žep. Umaknil sem se, kakor je pač šlo, in lagal sem. da sem že mnogo let na .potovanjih po tujini ter da sem že skoraj pozabil na svoj dobri stari Tanbridge, — toda polo žaj je bil vsejedno precej mučen in stari bi prav lahko začel sumiti, da ni nekaj z menoj v redu. toda k sreči v je ta čas ukvarjal z lupljenjem banan® m je vrhu tega sam klepetal skoraj v«k Slučajno so tudi bar tedaj prinesli kavo in stari ms je po-/abil na partijo šaha. ker sem slučajno v razgovoru omeni!, da po zn»m to igro. Igral sem fin kraljičin gambit, toda pastor je tudi prav d~bro odgovarjal in njegove poteze b"> mojstrske. Med igro ga je na. njegov kašelj, ko si je pa zo pr opomogel, je izjavil: „Zdi se mi, '•a pTnam Vaš načrt. Haha. haha! Ne. ne, to bomo pa preprečili! šah!" In res, predno sem s? j znebil ne-k°ga neprijetnega čustva, ki se me je polastilo pri njegovih besedah, — prokleta nervoznost — me je matiral. Potem mi je z najljubeznjivejšim nasmeškom želel lahko noč in odkrevsaf ob ^iega nečaka. —(V- (Pslje jj. modnjtč.) lastnik in izdajate!? Konzorcij tJutra,\ Odgovorni urednik Vit. F. jt-ienc. Ali ste že poslali na- / roenino za f,Jutrofl Zamenroni družIrisliG stsno?an|E poJ ure cd Ljubljane za enako stanovan o * Ljubljani. Za to d m 6000 K nagrade ta stanovanje brezplačno «a dal žo dobo. Eventueln • prodam pri ti ki zamenjavi tadi isišo z vrtom. Ponudbe pod „Ljubljana 39" na npra^o «Jutra». 13 16 8-1 Naprodaj nov umetni valjčni mlin ž bistriško vodno močjo, gosp darskim poslopjem ter zraven spadajoče zemljišče. — Mlin se proda prostovoljno radi »21 rti gospodarja, — Poizve se pri lastnici Mariji Uiiar, Mi poSh OamZale, ali v lleblisa! pri Ff. Ravnikar, Llnhsrfova u!. 25. Ol ss 9J I i-j J C 1 «s u. s Js6 a o m F. e^UMAT Uulsllssna 436 42-17 ianufaktura in tkanine Mestni trs 25/1. o 3 PT S r* s n rt re> 652 2P.-T Tovarna Barva vsakovrsteo blago. E»b16bo Ciati obleke 8vtioilk> ovratnike, i* IJrtiJSBa.PaijaiijiifBaslM ^filiiicaiSeleBSiriifii.« pesmic« in .raje«. PODRUŽNICE. MARIBOR NOVO MESTO KOČEVJE ficppodt*. nI. 38. Gfevni frf. iter. 39. JOS. REICH » Učenka se išče pridna in prits:?., ii dobre h Se, ▼ trJO-vlso i mtStbta blagom pri Antonu Ver biča, Sevnica ob Savi. 18-2 Vel kolporfteriev sprejme takoj 1 iti 644 Stavbnik S—2 prvovrstni, v amerikanskih zabojčkih » žo kg čiste težt oddaja dražba MJadrantfš Ljubljana, Dunajska cesta 9 le ns industrijska podjetja in obrtnike po solidni eeni. 636 6—5 Hiša v Ljubljani uredi mesta, ajrodna za vsako obrt ali podjetje, z več 6tapovanii, dvema dvoriščema in gospodarskim -■oslopjeru se procfil 22 spilno >m. Auonč. iB infor ... Ki?od Draga Bcseljak, Ljubljana. Cankarjevo i abrežje a. 10 Kpedit 10.000 i!o §0.000 \>m s popolnim jamstvom s« lača v svrho povečanja jako dobičkonosnega trgovskega podjetja. Anonč. in inform. zavod Drago Beaeljak, Ljubljani, Cankarjevo nabrežje 6. 11 bil ardi, brušenimi ogledali, marmornate mize itd. kredence, 12 se n ugodnf rsnf grofa. tm Sorls, Zaprj? o S Sav! (Slassoija). •ri.iAine večje zgradbe ali pri večjih podjetjih akordno delo pod lastnim vodstvom s 100 zidarji ca dobo do treh let. Natlev pove Anoneni in inform. xavod Drt|9 8«-■eljak, Ljubljana, Cankar,evo a.tr. 5. Le prvovrstno ste-^afinjo in strojepisko vsiifo iRtiDst ijslio mm i Ljubljani. »»-* Prednost imajo moči vešče srbsko-brvatskema jezike v govora in pisavi ter izvežbane v knjigovodstva. Stalno nameščenje s takoj-njim vstopom. S prilogami opremlj ne po-nudbe Je v srrbo predstavitve osebno odd»ti pri lm\ industrijGe« Ljubliaaa, SBlenb rgova Blica 7/IL 606 Vodovodne cevi 1612 v preostra po 4/4 in 5/4 tole oddaja, duklei* nlopt trtji. 10002** pod dnevno ceno, tvrdka J. BasborAak, Šmartno prt UtlJL hm, si. ebčinslvo! Oglejte si rszetavo ir.a iz<)A>i].'b, v izložbi gosp- J. Orl&arja v Ljubljani, Selenbur-gova nliea, se nahajsjočib čevljev. Delo is najfinejšega aenja na roko po dunajsk h vzorcih. 624 8-6 H.PMUnljirs';iijs!er Celovška cesta »t. 88 V salon« znane gostila* VoAnlit, m i s Nasanjamo p. o. občin 'tu, da se j« sporazumno s tvornieanii železne r^sJaRtpije ▼ Jago-o železo vrst ter plačuje najvlfije oene. Opozariamo p n obdmstro, dot od 1« n< ve^ubpa t. 1. kupujejo tvorni« staro žels^o samo p^tom naše centrale. u s—i S Dravtki artilj. peik v Bejruta Aleksandra rojaMniei bo oddajal 15 od povprečno 9660 konj mesečnega staleia, Oferti naj m vpoiljejo do 16. anoarja do 9. ure sfor ij imen vanemn polku. Poeoji idni na magistratni deski v Ljubljani. so razvn Telefonske aparate i namizne, nsjfinejše kakovosti, ponuja po zelo nizkih cenah Trgovska zadruga, r z o. i.,Ljnbijan«, Beethovnova nI 10 is novo ustanovljeno okraje sprejme takoj oprava „Jutra", Sodna nliea št. 6. -V. T^T"1 Kupujte ^ za otroke: ft «ih< Jeva-Oradnik. Kalcaiaadarija. Pesmi sa otroke. Vn 16 K. po poŠti pripor. 1 K 40 v ve«. S»b In Tadi, mladinska p^jvest « slikami, broš. 24 K. ves. 30 X, po poiti 2 K vei 456 36 za odrasle: D iaatele Prasee: Plngvlnald otok, bro«. 42 K„po pošti K 2-40 ver. Shakespeare-Zapaatil: len kraane noftt, brc'. 32 K, vea. 28 K no po'ti 2 K več; lelik: ZjofloTtna SrbOT, Hrvat« v In HovenoeT,!. in n. oti skupaj 67 K, po posti K 2-20 več. Naročila na Tiskovno sadrngo r Ljubljani. Sodna uL «. Hnjige so najcenejše darilo. Telefon Stev SOS. SHS 19.091. na banka v Ljubljani Kongresni trg itev- 4 463 S8-4 Obrestuje vloge oa tekoči račuo s °o 4 :zvršuie vsa v bančno stroko spadajoča dela kar najkolantneje. od dne vloge do dne dviga. Msifta titksms, A, & * Ivn?Wjaw