Pofitnina plačana v gotovini.
Leto XX., št. 168
Ljubljana, sobota 22. julija 1939
Cena 2 Din
Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva 6 — Telefon St 3122, 3123, 3124, 3125, 3120. Inseratru oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL — TeL 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7.
Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2.
Telefon St. 190. Račun) pri poŠt ček. zavodih: Ljubljana St 11.842, Praga Cisto 78.180, W1en St 105.24L
Položaj v Levanti
V času, ko se ostrij<f politična na-sprotstva na glavnih svetovnih kom-fliktnih področjih, se v Levanti, kakor se glasi stara označba za vzhodno Sredozemlje, vršijo samo priprave tako rekoč drugega ali celo tretjega reda. Nihče ne misli s tem, da bi to področje ne moglo postati prav takokon-fliktna sfera prvega reda, vendar je v sedanji situaciji tako, da se tu vršijo bolj nekaka kritja hrbtnih postojank, za oba svetovna tabora.
Seveda tudi to področje ni brez važnih dogajanj. Francija je svojo transakcijo s Hatajem, nekdanjim Aleksan-dretskim sandžakom, ki ga je prepustila Turčiji, izvedla ravno v pravem času. V vsaki drugačni situaciji bi se bila iz tega prenosa izcimila bolj sporna zadeva. Sedaj pa je arabski svet tako zelo okupiran z drugimi problemi, da je stvar sprožila mnogo manj pozornosti, kakor bi jo v drugačnih, recimo bolj mirnih okoliščinah. Tako pa so muslimanski, posebno še arabski narodi vse bolj vznemirjeni po drugih dogodkih zadnjih mescev, po katerih se je arabski svet čutil močno prizadetega. K temu so prišle v najnovejšem času še vesti o naraščajoči napetosti na egiptovsko-libijski meji. Tako se more opazovati morda na prvi pogled nekoliko presenetljiv pojav, da je turška politika naletela v levantskem področju na splošno odobravanje.
Pod to perspektivo je marsikaj razumljivega tudi v Siriji. Tam se je izvedel v začetku julija že dolgo pričakovani prevrat, ki bi bil v drugačnih dkolnostih povzročil mnogo večje pretresi j a je. Predsednik sirske republike je odstopil in obenem je odstopila tudi vlada ter so se nekatere določbe ustave začasno ukinile. Novi francoski visoki komisar, ki je dospel spomladi v deželo, je posegel energično v upravo dežele. Novo stanje še ni dokončno urejeno in napovedovali so že za bližnje dneve nadaljnje ukrepe, ki naj pomagajo prehod čez sedanji provizorij. Jasno pa je iz vsega, da se je tu mandatna oblast odločila za energično politiko. Po sporazumu, ki ga ie s sirskimi nacionalnimi predstavniki sklenila pred leti vlada ljudske fronte in ga potrdila ter ratificirala sirska poslanska zbornica, bi se imel v deželi ukiniti mandat. Sirija naj bi dobila samostojnost v popolnem obsegu po vzorcu, kakor so napravili Angleži z Irakom. Toda notranjepolitične spremembe v Franciji, še mnogo bolj pa nepričakovani zaokret splošne evropske politične situacije je vsmeril razvoj na povsem nove tire. V zapadn:h, tako francoskih kakor v britanskih krogih, celo v levičarskih, so začeli gledati na osamosvojitev v Levanti z drugačnimi očmi. Najbolj je mogoče karakterizira-ti ta preokret z morda nekoliko paradoksnim stavkom onega laburističnega poslanca v angleškem parlamentu, ki je dejal, da bi osamosvojitev izvenev-ropskih narodov pomenila njihovo podreditev drugim silam. V praktični politiki se je to reklo, da v Parizu niso hoteli napraviti dokončnega koraka v smislu sirskega sporazuma, marveč so odložili stvar na boljše čase. Ker pa se je bilo bati, da bodo sirski nacionalisti posegli po radikalnih sredstvih, se je francoski komisar odločil za preventivne korake, pa je v ta namen izbral dobrodošlo priliko, ko se je uredila zadeva s Hatajem. Podoba je, da se bo ta taktična poteza obnesla, zakaj iz Sirije je čuti neverjetno malo reakcije. Ždi se, da bo kritična prehodna doba lažja, kakor so se v Parizu bali.
Nemara je razen turške politike, ki uživa v bližnjem orientu zelo velik sloves, mnogo k takemu razpletu pripomogel tudi razvoj v Palestini. Tamkaj vse kaže, da so Angleži s svojo odločitvijo vendarle dosegli uspeh ter pred vsem prepričali arabski svet o pozitivnih in produktivnih nagibih svoje nove palestinske politike. Zakaj kljub ponovnim spopadom in nasilnim aktom je vendarle res, da se je situacija v deželi bistveno popravila in da so se arabski duhovi v znatni meri pomirili. Posebno poučne so v tem pogledu vesti o trenjih med voditelji arabskega terorističnega gibanja, pa o očitnih nasprotij med njimi, saj se iz njih razvidi, da se je poglavitna dinamika uporniškega podjetja že unesla. Razkritja o finančni pomoči zunanjih sil v korist teroristične akcije, ki se iz razumljivih razlogov obravnavajo nenavadno obzirno, so delovala jako učinkovito; nemara ne toliko sama po sebi, kakor v zvezi s celotnim medna-rodnopolitičnim razvojem, ki mu stoje muslimani z mnogo večjo pozornostjo ob strani, kakor se na splošno misii. Zdi se, da ie Palestina nehala predstavljati nemirno postojanko na šahovnici Levante.
Po svoje interesantna je tudi najnovejša kampanja turškega časopisja glede Dodekaneza. Nedvomno so vesti o tem šele prvi glasniki novih, odnosno povečanih nasprotij na vzhodnih obar
Izhaja vsaK dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za Inozemstvo 40 din.
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123. 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg St 7, telefon St 2455; Celje, StrossmayerJeva ulica fttev. t, telefon St 65.
Rokopisi se ne vračajo.
»POLJSKA SE NE DA ODRINITI OD BALTIKA"
Močen odmev Rydz-Smigly]eve odločne izjave - »Resen opomin vsemu sveta« — Fran' coski listi o položaju — Gdanska konferenca pri Hitlerju — Demanti o personalni uniji
I Ironsidov odhod iz Varšave
Varšava, 21. julija. AA. (Pat). Poveljnik angleških prekomorskih sil general Ironside je danes z letalom zapustil Varšavo. General se vrača preko Gdinje in Kodanja ▼ London. Pri slovesu so mu priredili prisrčne manifestacije.
Chamberlainov poseg v kreditna pogajanja
London, 21. julija, ž. Težave, ki so se pojavile v angleško-poljskih kreditnih pogajanjih, so brez dvoma zelo delikatne narave, dasi je na eni strani razumljiva želja Anglije, da želi biti kot posojilodajalec obenem tudi liferant Poljske, kakor je razumljivo tudi stališče Poljske, da naroči potrebno orožje v onih državah, ki ga lahko čimprej dobavijo, ker je angleška vojna industrija trenutno zaposlena predvsem z dobavami za angleško vojsko. V poštev prihajata predvsem Rusija in ameriške Zedinjene države. V pogajanja je sedaj posegel osebno Chamberlain. Londonski listi izražajo prepričanje, da bo kljub vsem težavam v najkrajšem času dosežen sporazum, zlasti glede na važna poročila, ki jih je poslal vladi general Ironside.
London, 21. julija. AA. (Reuter). Kakor se izve, bo imel jutri glavni finančni svetovalec angleške vlade sir Leith-Ross sestanek z voditeljem poljske gospodarske delegacije polkovnikom Kocom.
Debata o izvoznih kreditih v lordski zbornici
London, 21. julija, br. V gornjem domu je bila danes podrobna razprava o načrtu zakona, po katerem naj bi se fond za izvozne kredite povečal na 50 milijonov funtov. Zastopnik laburistične stranke Je izjavil, da smatra stranka ta zakon za zelo potreben. Obžaloval je, da ni bil zakonski načrt že pred meseci predložen. Zastopnik vlade je izjavil, da se bodo izvozni krediti povečali v prvi vrsti zaradi tega, da bo mogla angleška vlada izpolniti v vsakem pogledu jamstva, ki jih je dala Poljski, Rumuniji in Turčiji.
Varšava, 21. julija, o. Poljski radio je včeraj v nemškem, angleškem in francoskem jeziku ponovil govor maršala Rydza Smiglega in je večkrat ponavljal zlasti njegove besede, da je Poljska vsak ča« pripravljena boriti se za svoje pravice ln sva. jo svobodo. Na ta način je hotela Poljska opozoriti ves svet, da je odločena iti v obrambi svojih interesov do skrajnosti. Listi podčrtavajo, da je treba pomen teh besed oceniti po osebi, ki jih je izgovorila. Maršal Rydz Smigly je človek dejanj. Zato so njegove odločne besede tem večje, ga pomena.
Varšava, 21. julija. AA. (Pat). V Zvezi z izjavo, ki jo je dal maršal Rydz Smigly zastopnikom tujih listov in ki so jo objavili tudi poljski listi piše »Gazeta Polska«, da so iskrene, enostavne in jasne besede vrhov nega poveljnika poljske vojske izraz soglas ne volje vsega poljskega naroda. Te bese-be so še enkrat nesporno potrdile, da je Poljska vsa prežeta z duhom miru, da ne zahteva od nikogar ničesar in da z nikomer ne želi prepira, vendar pa poljski narod ne bo dovolil, da bi ga odrinil] od Baltika, pa čeprav bi se moral boriti sam ali s svojimi zavezniki. Ta ugotovitev, pravi list, vsebuje dve resnici: 1. Poljska bo ostala zvesta načelom maršala Pilsudske. ga, ki je učil, da je samo tisti narod vre. den neodvisnosti, ki je pripravljen boriti se tudi v najbolj neugodnih razmerah, računajoč predvsem na svojo lastno moč. 2. Poljski narod je sam sklenil braniti svoje pravice v Gdansku, še preden mu je bilo znano stališče angleške in francoske vlade. Besede vrhovnega poveljnika poljske vojske je treba razumeti kot resen opomin.
Tudi drugi listi poudarjajo, da ves poljski narod brez razlike na politično orien. tacijo odobrava besede vrhovnega vojaškega poveljnika.
Varšava, 21. julija, z. V političnih krogih smatrajo, da ni zgolj slučaj, da je maršal Rydz-Smigly podal svojo izjavo v trenutku, ko se je mudil v Varšavi generalni inšpektor angleških prekomorskih sil general Ironside. S tem je dal razumeti, da odklanja Poljska sleherni nasvet v vprašanju svojega stališča glede Gdanska, obenem pa
I je s tem demantiral vesti o pogajanjih med Poljsko in Nemčijo.
Po monakovsketn zgledu?
Berlin. 21. julija, o. Kakor se doznava, Je kancelar Hitler za prihodnji teden sklical t Berchtesganen novo konferenco voditeljev narodnih socialistov v Gdanska. Na konferenci bodo, kakor se zatrjuje, izdelali končni načrt za rešitev gdanskega vprašanja.
V berlinskih diplomatskih krogih zatrjujejo, da si Hitler zelo prizadeva doseči sporazum z Anglijo, da bi se na ta način olajšala rešitev gdanskega problema. Nemška taktika gre za tem, da bi si Nemčija kakor svoječasno v Monakovu, pridobila Anglijo za rešitev gdanskega problema v nemškem duhu. Obenem pa je cilj te taktike vzbuditi v Varšavi vtis, da bo Poljsko v pogledu zaveznikov doletela enaka usoda, kakor svoječasno Češkoslovaško.
Vesti, da se namerava Hitler proglasiti za predsednika gdanskega senata in v obliki personalne unije izvesti priključitev Gdanska k Nemčiji, v merodajnih berlinskih krogih kategorično demantirajo.
Domneve pariških listov
Pariz, 21. julija. AA (Havas) Današnji listi prinašajo številne vesti iz Gdanska. »Journal« trdi. da se še dalje govori o vojnih pripravah v svobodnem mestu. Omenja znatno pojačenje policije ter ustanovitev posebnega Heimwehra. Boussart piše v »Petit Journalu« med drugim: Bodimo tudi nadalje mirni ter čakajmo, kaj bo prišlo, tako ono, kar se lahko predvideva, kakor tudi ono, kar se ne more predvidevati. »Figaro« trdi, da je vodja nacionalnih socialistov v Gdansku Forster dobil za časa zadnjega bivanja v Nemčiji nova navodila. List prinaša vest da se bo konec meseca sestala konferenca najuglednejših osebnosti nacionalne socialistične 6tranke in predstavnikov Gdanska List obširno poroča o razpoloženju gospodarstvenikov v Gdansku. List pravi, da vlada med gospodarskimi krogi v Gdansku zaskrbljenost glede razvoja situacije. Sma-
trajo, da bi kakšna sprememba mednarodnega pravnega položaja Gdanska lahko imela težke posledice za gospodarstvo Gdanska, ker bi luka ostala brez večjega prometa. *
»L' Epoque« piše, da igra pri sporu glede Gdanska veliko vlogo vprašanje prestiža Nemčije, ki ne more oprostiti Poljski njene odločnosti od prvega trenutka. List polemizira s trditvami nemških listov, da Poljska ogroža Vzhodno Prusijo. Poljska nima nobenih zahtev glede tega ozemlja, ki predstavlja v narodnostnem pogledu nemški otok, obkrožen od slovanskega prebivalstva. List pravi, da Poljska v tem primeru nikakor ne zastopa načela »živ-Ijenskega prostora«.
Dr. Gobbels v Salzburgu
Salzburg, 21. julija. AA. (DNB). Danes je prispel v Salzburg nemški propagandni minister dr. Gdbbels.
Nov incident v Gdansku
Varšava. 21. julija, br. Včeraj popoldne se je pripetil v gdanski luki nov incident. V luko je priplula jahta nekega poljskega vojaškega atašeja. Gdanska policija je vdrla na ladjo in jo preiskala, čeprav se je poljski diplomat legitimiral z diplomatski potnim listom. V Varšavi je nastalo zaradi tega incidenta, ki se je pripetil le neka i ur po umoru poljskega carinika na gdan-sko-poljski meji, silno vznemirjenje. Poljski komisar v Gdansku Hordacki, je pre. jel nalog, da takoj % vso odločnostjo pro testira proti takemu postopanju s poljskimi diplomatskimi zastopniki.
Poljski izum protiletalskih topov
Rim, 21. julija, o. Agencija Štefani poroča. da je Anglija sklenila velika naročila protiletalskih topov na Poljskem. Gre za topove najnovejšega modela, ki predstavljajo zadnjo besedo tehnike. Te topove je konstruiral neki poljski inženjer. Načrte teh topov, ki so skrajno precizni in omogočajo točno pogoditev cilja celo v višini 8000 m, drže v največji tajnosti.
London spet napoveduje sporazum v Moskvi
Najbolj optimistični so „Times", ki na vso moč podpirajo Chamberlaina — Drugi Usti so bolj rezervirani
London, 21. julija, z Angleško-ruska pogajanja so, kakor poroča »Times« stopila v odločilni stadij. Na obeh straneh se manifestira dobra volja in je dolgotrajnost teh pogajanj pripisovati predvsem medsebojnemu nezaupanju, ki pa je sedaj že odstranjeno. Pogajanja so že tako daleč napredovala, da se računa z vso resnostjo na skorajšnji podpis zavezniške pogodbe. Težkoče, ki še obstojajo, niso niti eno desetino tako velike, kakor so bile točke, glede katerih je že dosežen popoln sporazum. Z zadnjimi navodili, ki jih je poslala angleška vlada v sporazumu s francosko, je končno rešeno tudi vprašanje jamstva za baltiške države in to v smislu ruskih zahtev. Anglija je na pritisk Francije sprejela poslednje ruske predloge glede jamstev za baltiške države tudi glede notranjih sprememb v teh državah, tako
da se mora vsako nemško podpiranje, podobno onemu v Španiji, smatrati za sovražen napad.
»Times«, ki predstavljajo glasilo najožje okolice Chamberlaina, objavljajo mnogo bolj pozitivno in optimistično poročilo o moskovskih pogajanjih, kakor pa ostali listi, ki zlasti naglašajo, da bo Molotov najbrže že prihodnji teden odpotoval na tri- do štiritedenski dopust. »Times« računajo s tem, da bo sporazum sklenjen in podpisan še pred njegovim odhodom. Naknadno se doznava, da je francoska vlada sporočila angleški vladi, da smatra za neobhodno potrebno, da Anglija pristane na ruske zahteve, ker bi sicer prišlo do prekinitve pogajanj, kar bi moglo imeti spričo sedanje mednarodne napetosti usodne posledice.
Rumunija se je pogajala z Nemčijo?
Budimpešta, 21. julija, o. /z običajno zelo dobro informiranega vira se doznava, da so se vodila nedavno med Rumunijo in Nemčijo pogajanja glede jamstva za nedotakljivost sedanjega ozemlja Rumunije. Ta pogajanja pa so propadla. Pooblaščenec rumunske vlade se je dvakrat obrnil na merodajne nemške činitelje s predlogom, naj bi Nemčija prevzela jamstvo za rumunske meje in sklenila z Rumunijo garancijski pakt, kakor ga je sklenila že z nekaterimi drugimi državami. Nemčija pa je to odklonila, češ da se ne želi vmešavati v interne balkanske spore. Tako poroštvo bi se moglo po nemškem mnenju smatrati za enostransko stališče Nemčije,
lah Sredozemskega morja. Bilo bd odveč, spuščati se v podrobnosti te kampanje in razmotrivati o možnostih reakcije. Toda kampanja priča, kako sistematično je mlada, ali bolje pomlajena Turčija na delu, da si utrdi svoj teritorij in s propagando pomaga delati priprave za vsakovrstne eventual-nosti. Pri tem je posebno interesantno, kako se uveljavlja v paradoksih sodobne svetovne situacije znova zanemarjanje narodnostnega načela. Zakaj znano je, da so otoki Dodekaneza naseljeni z grškim prebivalstvom, ki je med njimi Turkov le malo. In vendar je postavilo turško časopisje zahtevo povrnitve teh nekdaj turških otokov, ki imajo pač to svojstvo, da ležijo tik ob maloazijski obali in pomenijo izredno važne strateške točke v Levanti. Razumljivo je, da iz Italije turške zahteve energično odklanjajo in že v naprej odklanjajo vsako razpravo o njih,
ona pa smatra Balkan za gospodarsko celoto. Zato ni v interesu Nemčije, da bi na tak način vzbudila vtis. da daje Rumuniji prednost pred drugimi balkanskimi državami. O tem odklonilnem stališču Nemčije sodijo v Bukarešti, da gre v prilog madžarskim in bolgarskim revizionističnim zahtevam.
Potovanje
kralja Karola
Bukarešta, 21. julija, p. Kralj Karol je ponoči odpotoval v Constanzo, kjer se je vkrcal na svojo jahto »Luce Aferul«. Kralj namerava 10 dni križariti po grških vodah.
Bukarešta, 21. julija, o. Rumunski kralj Karol je danes s svojo jahto potoval skozi Dardanele v Egejsko morje. Kakor zatrjujejo v dobro poučenih krogih, se bo ustavil v Turčiji in Grčiji, kjer bo imel važne politične razgovore.
Angleški general
na Letonskem
Riga, 21. julija. AA. (Štefani). Angleški general Barth, ki je bil za časa bojev za neodvisnost šef angleškega vojnega odposlanstva na Letonskem, je prispel na povabilo letonskega vojnega ministra v Rigo. General Barth ostane na Letonskem nekoliko dni.
Dolge papeževe počitnice
Rim, 21. julija. AA (Štefani) Sv. oče Pij XII. bo odšel iz Rima 24. t. m. v Ca-stel Gandolfo, kjer bo prebil poletne po-j čitnice. V Castel Gandolfu bo ostal do septembra.
Halffax prevzema vodstvo angleške zunanje politike
Chamberlain se ne upira, ker upa na ta način držati stran od vlade Churchilla, svojega najhujšega tekmeca in nasprotnika — Vtis poletov nad Francijo
London, 21. julija. K. čeprav so v zadnjih dneh malo potihnile alarmantne vesti o neposredni nevarnosti oboroženega konflikta, zasledujejo v tukajšnjih političnih krogih mednarodni razvoj z vso pozornostjo in smatrajo trenutni položaj za zelo resen. Nihče ne vidi več poti, ki bi mogla voditi k trajni mirni rešitvi perečih problemov. Posledica je, da sprejemajo vsi Angleži nove ogromne žrtve za oboroževanje ne le z ravnodušjem, kakor pred nekaj tedni, temveč že z zadovoljstvom, ki dviga njihovo samozavest V Angliji se opaža danes povsod nov duh, zlasti pri mlajši generaciji, ki si ne dela nobenih iluzij in je zato pripravljena na vse. Niti najožji Chamberlainov! pristaši ne mislijo, da bi moglo nastopiti novo Monakovo. Zunanja politika vlade lahko računa na tem večjo podporo javnega mnenja, kolikor večja postaja njena odločnost Večje odločnosti, ki se kaže v vladni politiki, pa javno mnenje ne pripisuje toliko Chamberlaina, kolikor lordu Halifaxu, zunanjemu ministru, ki pridobiva vedno bolj na simpatijah v Širših krogih, ker gre o njem glas, da posega čedalje odločneje v angleško zunanjo politiko.
Verjetno je, da je do tega preokreta prišlo predvsem zaradi povečane kampanje tiska in javnega mnenja za vstop Churchilla v vlado. Chamberlain, ki se s to mislijo še ne more sprijazniti, skuša upoštevati javno razpoloženje s tem, da kaže večjo odločnost odnosno, da bolj in bolj prepušča vodstvo zunanje politike lordu Halifaxu, o katerem se trdi, da je po svojem zunanjepolitičnem gledanju bližji Churchillu in Edenu kakor pa Chamber-lainu, dasi se je doslej izogibal slehernemu konfliktu s predsednikom vlade. Churchillov vstop v vlado se navzlic močnemu pritisku javnega mnenja vendarle še ne zdi aktualen, to pa ne le zaradi Chamber-lainovega odpora, temveč tudi zaradi odpora samega Churchilla, ki bi vstopil v vlado le pod gotovimi pogoji. Razen tega bodo na jesen v Angliji volitve, ako bo to dopuščala mednarodna situacija; zato bi spor med Churchillom in Chamberlainom, , ki sta oba člana iste stranke, ne bil priporočljiv pred volitvami. Tak spor pa smatraio vsi za neizogiben, čim bi se Churchill pojavil v vladi.
Na splošno odobravanje je naletel v angleškem javnem mnenju zlasti poizkus-ni polet angleških bombnikov nad Francijo, ki se ne ocenjuje samo z vojaških, temveč tudi s političnih vidikov. Anglija je s tem svojim letalskim poletom hotela prepričati vse svoje zaveznike, da lahko izpolni dano besedo glede vojaške pomoči in da to lahko stori z mogočno vojaško silo. To bodo po splošnem pričakovanju potrdili tudi bližajoči se manevri angleške mornarice, ki bodo kombinirani z letalskimi manevri in ki bodo po sodelovanju vojaških sil doslej največji angleški
manevri sploh Anglija se, kakor izgleda, že sedaj temeljito pripravlja na vse možnosti, ki bi po napovedovanju nekaterih mogle nastopiti to jesen.
Kratke počitnice
spodnje zbornice
London, 21. julija. w. V dobro poučenih krogih zatrjujejo, da bodo letošnje počitnice angleškega parlamenta zelo kratke. Trajale bodo samo od 4. avgusta do 20. septembra. Chamberlain želi čimprej rešiti vsa vprašanja na zakonodajnem polju, da bi mogel v jeseni izvesti nove volitve, če bo to dopuščal mednarodni položaj.
Laburisti zahtevajo razpravo o zunanji politiki
London. 21. julija. AA Reuterjev parlamentarni dopisnik poroča, da delavska stranka ne bo zavzela opozicionalnega stališča o priliki drugega branja zakonskega osnutka proti terorizmu, ki ga bo obrazložil prihodnji ponedeljek notranji minister sir Samuel Hoare. Delavska stranka pa namerava postaviti vladi zahtevo po razpravi o zunanjepolitičnih vprašanjih, in sicer še pred poletnimi počitnicami, ker veliko število članov delavske stranke smatra, da parlament ne bi smel iti na počitnice pred zaključitvijo angleško-ruskih pogajanj.
Londonska garnizija v poletnih taboriščih
London, 21. julija. AA (Reuter) 10.000 vojakov suhozemske vojske bo odpotovalo ta teden iz Londona, da se udeleže vaj, ki bodo v poletnih taboriščih. To bo tudi največji transport teritorialnih čet iz Londona, kar jih je sploh kdaj bilo organiziranih, ker bodo te čete transportirane s prevoznimi sredstvi vseh vrst K vajam bodo odpeljali tudi topove in tanke, vojaki pa bodo v popolni bojni opremi.
London, 21. julija, br. Pred kratkim so se v Angliji ustanovile prostovoljske letalske formacije. Ta napol vojaška organizacija šteje sedaj že 10.000 članov. Pri zdravniških pregledih so ugotovili, da je 7000 članov te organizacije spofeobnih za vojaško letalsko službo. Med prostovoljci je 8000 ljudi, ki še niso dosegli starosti 34 let
Važna obrambna iznajdba angleškega učenjaka
London, 21. julija. AA. (Štefani). Listi objavljajo vest, da so angleški učenjaki iznašli nov aparat ki lahko ujame tudi najmanjši šum letal, kadar letijo zelo visoko, tako da se bo protiletalsko topništvo lahko uspešno borilo proti sovražnim letalom.	j
Korak naprej v Tokiu
Po japonskih vesteh pogajanja z Anglijo ugodno napredujejo, v Londonu pa Se ne vedo ničesar
i
Tokio, 21. julija. AA. (Reuter) Včeraj Dopoldne sta se ponovno sestala minister
zunanje zadeve Arita ter angleški veleposlanik Craigie. Po končanem sestanku je bilo objavljeno uradno obvestilo, ki pravi, da so pogajanja napravila korak naprej. Prihodnji sestanek bo jutri.
Uradno dalje poročajo, da je za jutri napovedana izredna seja vlade in da bodo pri tej priliki ministri razpravljali o nadaljnjih pogajanjih. Grof Hiranuma, predsednik ministrskega sveta, bo podal zatem poročilo cesarju. Poleg tega pa bo tudi posebna konferenca, ki se je bodo udeležile vse osebnosti, ki bodo vodile bodoča pogajanja. Na tej konferenci bodo sodelovali razen ministrov Ari te in Itagakija tudi predstavniki vojaških in konzularnih oblasti v Tiencinu.
Reuterjev dopisnik v Tokiu do danes opoldne še ni mogel dobiti nobenega konkretnega potrdila poročil iz japonskega vira, po katerih sta japonski zunanji minister Arita in angleški veleposlanik Craigie na današnjem sestanku dosegla soglasje o celi vrsti vprašanj, ki so v zvezi s tien-cinskim sporom.
Sporazum že dosežen ?
Tokio, 21. julija, br. čeprav ugotavlja uradni komunike o današnjem sestanku poslanika Craigieja z japonskim zunanjim ministrom Arito, da je bil pri tem razgovoru na osnovi zadnjih navodil, ki jih je prejel poslanik iz Londona, narejen le »korak dalje«, zatrjujejo v dobro poučenih krogih, da je bil dosežen že popoln načelni sporazum glede vseh vprašanj, ki se tičejo tiencinskega spora. Japonska vlada bo imela jutri dopoldne svojo sejo in bo potrdila doseženi sporazum, na kar se bodo lahko že takoj sestali strokovnjaki obeh vlad, da uredijo vse podrobnosti. Po jutrišnji seji vlade bo izdan komunike, iz katerega bo mogoče izvedeti nadaljnje podrobnosti. Zanimivo je, da so se danes popoldne na japonskih borzah zaradi vesti o sporazumu dvignili tečaji vseh papirjev.
Japonci poročajo o uspehu v šansiju
Tokio, 21. julija. AA. (Reuter). Agencija Domej je izdala poročilo, v katerem pravi, da so japonske čete v ponedeljek zvečer zavzele mesto Kaoring v jugovzhod, neon delu pokrajine šansi. Poročilo pravi,
da je mesto Kaoring močno utrjeno ln da
predstavlja strateško važno točko.
Po japonskem poluradnem poročilu, ki ga je objavila agencija Domej, so japonske čete v torek zavzele tudi Cenčaol mesto v jugovzhodnem delu pokrajine šansi. Poročilo pravi, da je ta uspeh japonskih čet posebno važen zaradi tega ker je bilo do zdaj mesto Cenčao eno glavnih vojaških oporišč kitajskih nerednih čet.
Japonske čete v bližini Hongl onga
Čungking, 21. julija. AA. (Reuter). Po kitajskih poročilih so se japonske čete, zaščitene z močnim bombardiranjem z vojnih ladij in topništva, izkrcale v Svasovu, 55 milj severovzhodno od Hongkonga.
Letalski boji v Mongoliji
Kvingking, 21. julija. AA. (Havas).
Sporočile kvantunške vojske pravi, da so japonska letala stopila danes v borbo z mongolsko-sovjetskimi letali v pokrajini ob jezeru Buir. Poročilo dalje pravi, da so japonska letala zbila več nasprotnih letal.
Povratek novinarjev
z mongolske fronte
London, 21. julija, o. »Daily Telegraph« poroča, da je imela japonska vlada izredno sejo, na kateri se je bavila s položajem na mongolsko-mandžurski meji, kjer se nadaljujejo ogorčene borbe. Siprejet je bil sklep, da se bo Japonska zaenkrat omejila samo na diplomatske demarše v Moskvi. V Tokio so se vrnili nevtralni opazovalci z mandžurske meje. Sami so bili tam priča letalski bitki med desetimi japonskimi in desetimi ruskimi letali. V tej borbi, ki je trajala pol ure, so bila sestreljena tri ruska in eno japonsko letalo. Japonsko poveljstvo pa je po tej bitki objavilo poročL lo, da so Japonci sestrelili 59 ruskih letal.
Stiki z Zedinjenimi
državami in Francijo
London, 21. julija. AA. Reuterjev diplomatski urednik poroča, da so bila nocoj poslana nova navodila angleškemu veleposlaniku Craigieju. Po današnjem razgovoru, ki sta ga imela Craigie in Arita, še ni prispelo v London poročilo. Craigie je v stiku s francoskim in ameriškim veleposlanikom v Tokiu, ki sta popolnoma obveščena o napredovanju angleško-japon skih pogajanj.
Beležke
Skrb za begunce
V evropskih državah živi brez stalne zaposlitve okrog 150.000 židovskih in drugih beguncev iz Nemčije
London, 21. julija, b. Včeraj se je tako zvani »evianski komite« za zaščito političnih beguncev sestal na sejo v Londonu pod predsedstvom lorda Wintertona. Odbor je prišel do zaključka, da ni več mogoče še nadalje prepustiti skrbstva za begunce izključno zasebnim organizacijam in pobudam. Angleška vlada trenutno že proučuje, kako bi sama lahko priskočila na pomoč zlasti beguncem iz Nemčije. Teh je bilo po dosedanjih podatkih samo lansko leto najmanj okoli 120.000 V prvem četrtletju letošnjega leta so zasebne organizacije oskrbele okoli 29.000 beguncev iz Nemčije in jim omogočile izselitev. Zaposliti pa je bilo mogoče doslej le malo izmed njih. Računa se, da je brez stalne zaposlitve še vedno okoli 150.000 beguncev, ki žive v raznih evropskih državah. Od teh jih uživa najmanj okoli 60.000 podporo.
Komisija je nadalje proučevala možnosti stalne naselitve beguncev v nekaterih državah. Navajale so se naslednje pokrajine: Nova Rodezija, republika San Dornin-go in Filipini. Na Novi Rodeziji bi bila naselitev mogoča samo z veliko finančno podporo, v republiki San Domingo bi se
dalo naseliti okoli 30.000 beguncev, na Filipinih pa okoli 10.000. Sredstva za dosedanje naseljevanje so se črpala samo iz zasebnih virov, le angleška vlada je v ta namen stavila na razpolago znesek 4 milijone funtov (nad milijardo din). Belgija, ki ima na svojem ozemlju okoli 15.000 beguncev, trenutno skrbi za okoli 3000 najbolj revnih, nizozemska vlada pa je pravkar ustanovila večje osrednje taborišče za begunce na svojem ozemlju. Za pomoč beguncem se je doslej iz zasebnih virov zbralo okli 10 milijonov funtov (3 milijarde din), k čemer je treba dodati še okoli 5 milijonov funtov, ki jih predstavlja zasebno gostoljubje. Viri pa se izčrpavajo in novega dotoka ni več. To je vzpodbudilo angleško vlado, da je začela misliti na redno podporo akcije za zaščito beguncev.
Nemški veleposlanik pri Daladieru
Pariz, 21. julija. AA (DNB) Kakor se izve, je nemški veleposlanik v Parizu Welczek obiskal francoskega predsednika vlade Daladica. da je z njim razpravljalo vprašanju beguncev.
Vtifiatapljanje Židov v Palestino
London, 21. julija, br. V spodnji zbornici so snoči razpravljali o palestinskem vprašanju. Kolonialni minister Mac Donald je podal zanimive izjave o angleški politiki v Palestini. Posebej je opozoril na ilegalno priseljevanje Židov v Palestino. Naglasil je, da hočejo židje na ta način reagirati na angleško politiko, proglašeno v znani beli knjigi. Toda židje so se pri tem ušteli. Angleška bela knjiga namreč predvideva nezakonito priseljevanje Židov in določa, da se število ilegalnih priseljencev vsako leto odšteje od dopustnega števila priseljencev. V prvih šestih mesecih t. 1. se je v Palestino priselilo že 8000 Zidov. S tem je izčrpana njihova izseljevalna kvota že za nadaljnje tri mesece, židje se izgovarjajo, da se ilegalno selijo v Pale-
stino predvsem židovski begunci iz nekaterih srednjeevropskih držav. Ugotovilo pa se je, da je od vseh letošnjih ilegalnih priseljencev 40% iz Poljske in Rumunije in le nekaj odstotkov iz Nemčije in Italije. Angleška vlada bo v danem primeru izdala stroge ukrepe, da se ilegalno priseljevanje ukine. Angleška vlada hoče pošteno postopati z Židi in Arabci, ne bo pa dopustila nikakega izigravanja svoje politike.
Jeruzalem, 21. julija. AA. (DNB). Vojno sodišče je obsodilo nekega Zida na mesec dni temnice zaradi protizakonite noš-nje orožja. Prav tako je vojaško sodišče obsodilo nekega židovskega mladeniča na dosmrtno robijo zaradi uboja nekega Arabca.
Festival v Hamburgu
Hamburg, 21. julija. AA. Ob začetku svečanosti organizacije -»Kraft durch Freude« je imel voditelj nemške delavske fronte dr. Ley govor, v katerem je predvsem poudaril velik napredek, ki ga je ta organizacija dosegla v preteklem letu. Govorila sta še generalni ravnatelj italijanske organizacije »Dopolavoro« Pucetti in vodja španskega zastopstva, ki sta tudi poudarjala pomen organizacije, ki skrbi za razvedrilo delavcev. Poleg že omenjenih osebnosti pa so govorili tudi zastopniki Portugalske, Bolgarije,»Jugoslavije, Grčije in Rumunije, nakar je povzel besedo slovaški minister dr. Tuka. Zadnji je govoril irski
delegat.	„ ,
Hamburg, 21. julija. AA. O priliki kongresa »Kraft durch Freude« je bil prirejen svečan sprejem v čast vseh gostov iz Evrope. Jugoslovenska dijaška floklorna skupina, ki jo vod?, ga. Magaz novič, se je tega sprejema tudi udeležila in pri tej priliki izročila voditelju nacističnih delavskih organizacij dr. Robertu Leyu lepo darilo. Dr. Ley se je prisrčno zahvalil za dar. Poleg imenovane dijaške delegacije je navzoča tudi delegacija Nemcev iz Jugoslavije. Med gosti iz Jugoslavije statu-
d5 dr. Miloslav Stojad^novič, član mednarodnega posvetovalnega odbora »Kraft durch Freude«, ter dr. Vasiljevič, ravnatelj beograjskega velesejma. Poleg tega se kongresa udeležuje tudi odposlanstvo Jugorasa.
Zahteve Nemcev na Madžarskem
Budimpešta, 21. julija, o. Vodja nemške narodne manjšine na Madžarskem dr. Fran Basch je poslal vladi obširno spomenico, v kateri v 13 točkah formulira nemške ziahteve. Poleg kulturne avtonomije in nemških šol zahteva tudi, da morajo dobiti Nemci v madžarskem parlamenta najmanj 15 poslancev. Razen tega zahteva pravico svobodne organizacije Nemcev v vseh formacijah narodno-socialistične stranke ter pravico do nošnje hitlerjev-skih znakov in uniform. Madžarska vlada mora preprečiti vsako Nemcem sovražno propagando v madžarskem tisKu in v javnosti.
Nemška spomenica navaja končno, da je na Madžarskem 700.000 Nemcev, do-5'm jih madžarska uradna statistika priznava samo 478.000.
Pomično zatišje
Pod tem naslovom piše včerajšnji zagrebški »Obzor«:
»V razvoju politične situacije je nastopilo zatišje. Del politikov je že na počitnicah, ostali se nanje odpravljajo. Z ozirom na to zatišje je računati, da vsaj za prihodnjih 15 do 20 dni ne bo novih momentov v politični situaciji. Medtem pa se seveda tudi dalje delajo razne kombinacije in se širijo razni glasovi o političnem razvoju. Vse te verzije je treba sprejemati z rezervo. Kakor doslej je tudi poslej najbolje počakati, kaj bodo prinesli prihodnji dnevi.«
Odgovornost muslimanskih voditeljev
Sarajevska »Pravda«, glasilo muslimanskih
pristašev JRZ objavlja uvodnik o potre-
ibi čim večjega edinstva v vrstah muslimanov. »Pravda« zavrača glasove raznih listov, ki so po smrti dr. Mehmeda Spaha pričeli napovedovati razkroj in razdor med bosanskimi muslimani, ter pravi: i »Jugoslovenski muslimani se predobro zavedajo usodnega pomena današnjega časa, ko se rešuje vprašanje bodoče ureditve nase države, ki se bo tikala še prav posebej ravno muslimanskih interesov. Med muslimanskimi politiki ni danes nikogar, ki bi si upal zanašati razdor v muslimanske vrste. Zavest odgovornosti, ki jo nosi sleherni med njimi, naj bo potem že v katerikoli stranki, je tolika, da so v naprej brezizgledne vse nade tistih, ki bi želeli zanesti razdor in neslogo med muslimane. Jugoslovenskim muslimanom sta danes sloga in edinstvo bolj potrebni, kakor kdaj doslej.«
Obratne volitve pri ljubljanskem tramvaju
Čitatelji se bodo še spominjali, da so bile pred dvema mesecema, ko je bil določen nov in dokončen termin za volitve zaupnikov, obenem razveljavljene, tudi vse volitve, ki so se do takrat že izvršile, med njimi tudi volitve pri ljubljanski cestni železnici. Novi termin za volitve je mesec od 15. julija do 15. avgusta. Tako so se včeraj ponovile volitve tudi pri ljubljanskem tramvaju. Prvih volitev, ki so bile v maju, se je udeležilo 187 uslužbencev, včerajšnjih pa 219, kar je posledica povečanja volilne agitacije. Kakor pri prvih volitvah sta bili tudi že včeraj vloženi dve listi, lista stare strokovne organizacije in lista podružnice Jugorasa med tramvajskimi nameščenci, ki ima vpisanih nad 100 članov. Strokovna lista je dobila včeraj 136 glasov, za 16 glasov več, kakor v maju. Enako je za 16 glasov narasla lista Jugorasa, ki je dobila v maju 27. včeraj pa 43 glasov. Strokovna lista dobi pet, lista Jugorasa pa enega zaupnika, prav tako kakor pri majskih volitvah. Volitve so bile tudi to pot tajne.
Dr. Beneš spet v Londonu
Pred dnevi se je bivši češkoslovaški predsednik dr. Edvard Beneš vrnil iz Amerike v London, kjer namerava ostati dalje časa. Ob svojem izkrcanju v Plymouthu je izjavil novinarjem, da bo verjetno ostal v an-qgleški prestolnici do pomladi. Potem se bo spet vrnil v Ameriko, kjer bo v Chica-| gu predaval na vseučilišču. Dr. Beneš je ! nadalje izrazil svoje zadovoljstvo nad pozornostjo, ki so mu jo zasebno kakor na predavanjih izkazovali Američanu
Aktivni patriotizem
Jana Kiepure
Znani poljski operni pevec in filmski igralec Jan Kiepura si je postavil za nalogo zbrati s koncerti 100.000 zlotov (milijon dinarjev) za poljski letalski fond. V ta namen prireja po vseh večjih poljskih krajih ljudske koncerte, s katerimi je zbral že doslej za letalski fond nad 50.000 zlotov. Pri zadnjem svojem koncertu v Varšavi je po odpetih arijah stopil pred navdušeno občinstvo in imel plamteč patriotski govor o potrebi združitve vseh poljskih sil v obrambo ogrožene domovine. Njegov govor so poslušalci sprejeli z viharnim navdušenjem ter ga ponatisku-jejo vsi poljski listi.
Nemškoitalijanska
pogajanja o Trstu
V zapadnoevropskih listih so se zadnje dni razširile razne vesti o pogajanjih med Nemčijo in Italijo glede Trsta. »Neue Zttrcher-Zeitung« poroča sedaj iz Rima, da se taka pogajanja res vrše, da pa gre iz-i ključno za gospodarske zadeve. Cilj poera-! janj je usmeriti del izvoza iz južnih nem-; ških pokrajin preko Trsta, kjer naj bi do-! bila Nemčija v tamošnji luki približno enake ugodnosti, kakršne sta poprej uživali Avstrija in Češkoslovaška.
Nemški odgovor
na angleške polete
Nemški listi poročajo, da je odpotoval 1 maršal Goring v zapadno Nemčijo, kjer pregleduje nemške utrdbe vzdolž Siegfri-dove linije. Posebno pozornost posveča maršal kot vrhovni komandant nemškega letalstva letalskim oporiščem in pa postojankam za protiletalsko obrambo. Odredil je pri tej priliki že celo vrsto novih ukrepov za spopolnitev protiletalske obrambe v zapadnih nemških pokrajinah. ! Nemški listi komentirajo te ukrepe kot • odgovor nemške vlade na polete angleških bombnikov nad francoskim ozemljem
Stroški angleške tajne službe
Po poročilih angleških listov so letošnji proračunski stroški angleške tajne službe | dosegli rekordni znesek 700.000 funtov I (200 milijonov din). Višino tega zneska si je mogoče predstavljati, ako ga primerjamo z izdatki v iste namene pred vojno, ki niso n kdar presegli višino 50.000 funtov. Letošnji izdatki za tajno službo so v primeri z lanskimi povečani za več ko polovico. Pri tem pa je treba imeti pred očmi. da ima Anglija poleg svoje uradne tajne službe še drugo, enako močno in izborno v slovitem »Inteligence Serviceu«, ki je zasebno podjetje in se v glavnem tudi samo vzdržuje. Stroški te službe gotovo niso manjši od stroškov uradne tajne službe..
Nj. Vet. kralj na Bledu
Ob prihodu je bil sprejet z navdušenimi ovacijami
Bled, 21. julija. AA. Z veliko naglico se je razširila vest, da bo dopotoval danes na Bled Nj. VeL kralj Peter II., da prebije nekaj časa na odmoru v svojem dvorcu Suvoboru. Da bi pokazali svoje veselje in radost nad prihodom Nj. Vel. kralja so prebivalci Bleda in okolice okrasili svoje hiše z državnimi zastavami. Tudi na križiščih blejskih cest so vihrale na velikih drogovih ponosne jugoslovenske zastave. Tudi vse hiše, ki stoje ob cesti od železniške postaje v Lescah do Bleda, so bile prav tako okrašene z zastavami. Železniška postaja Lesce-Bled je bila zlasti lepo okrašena z zelenjem in zastavami.
Že okrog 13. ure se je pred železniško postajo začelo zbirati ljudstvo, da sprejme svojega mladega vladarja. Zlasti je bilo mnogo šolskih otrok, ki so imeli v rokah majhne zastavice. Ta čas so se na peronu železniške postaje že nahajali ban dr. Natlačen. adjutant Nj. Vel. kralja, brigadni general Dekaneva in blejski župan dr. Be-nedik. Na peronu se je prav tako nahajala večja skupina žen in deklet v pisanih slovenskih narodnih nošah, ki so se razporedile v dvojni špalir od železniškega tira do vhoda v dvorno čakalnico. Tudi dvorna čakalnica je bila lepo okrašena
Ob 13.30 je privozil na železniško postajo dvorni vlak. Nj. Vel. kralju so bile prirejene navdušene in spontane manifestacije. Takoj po prihodu vlaka je stopil v salonski vagon brigadni general Dekaneva, ki je kralju podal raport. Nato je Nj. Vel. kralj nasmejan izstopil iz salonskega vagona v spremstvu adjutantov brigadnega generala Dekaneve in polkovnika Petroviča. Vsi navzoči so navdušeno vzklikali: Živel kralj! Ban dr. Natlačen ga je pozdravil v imenu prebivalstva dravske banovine ter mu želel dobrodošlico z željo,
da bi mu bilo bivanje na Bledu in v Sloveniji kar najprijetnejše. Nato je stopila pred Nj. Vel. kralja učenka 4. razreda ljudske šole Milica Panderc in mu izročila lep šopek cvetja z besedami, da izroča »Nj. Vel. kralju šopek kot prisrčen pozdrav in znak iskrene ljubezni, zvestobe in udanosti«. Kralj je sprejel šopek in I se rokoval z deklico in dečkom ki je stal , poleg nje, medtem ko so vsi prisotni na-! vdušeno vzklikali: »Živel kralj!« Na spon-i tane in dolgotrajne pozdrave je kralj odgovarjal z mahanjem roke.
Nj. Vel. kralj Pater H. je nato v spremstvu bana dr. Natlačena ter generala Dekaneve stopil skozi špalir gospa in deklet, j ki so ga obsipale z rožami ter ga pozdrav-i ljale z navdušenimi vzkliki: Živel kralj! Nato je šel skozi dvorsko čakalnico ter na trgu pred postajo stopil v svoj avtomobil. Ljudstvo, ki se je zbralo pred postajo, mu je priredilo navdušene ovacije. Kralj je z nasmehom odzdravljaL Na potu od Lesc do Bleda so na več krajih stale skupine ljudi, ki so kralju, ko se je vozil mimo, prav tako priredile manifestacije. Večje skupine so stale na obeh straneh ceste na Bledu, med njimi tudi številni inozemski gostje.
Med neprestanimi ovacijami se je Nj. Vel. kralj počasi vozil do dvorca Suvobo-ra, na katerem so ob njegovem prihodu razobesili kraljevo zastavo v znamenje, da se vladar nahaja v dvorcu.
Vsi, ki so prisostvovali sprejemu NJ. VeL kralja Petra na železniški postaji Lesce-Bled in na Bledu, pripovedujejo o spontanem in lepem sprejemu, ki ga je doživel kralj. Prebivalci Bleda so danes posebno srečni in zadovoljni, ker se v njihovi sredi nahaja mladi kralj, ki ga vsi ljubijo in spoštujejo in kateremu so globoko vdanL
Neurath odstopi?
London, 21. julija. Berlinski dopisnik »Daily Heraldac poroča, da je protektor Češko-Moravske dr. Neurath prosil Hitlerja. naj ga razreši. Po njegovem mnenju je treba za protektorja imenovati energičnega moža, ki bo znal odločneje nastopiti proti vedno bolj naraščajoči češki opoziciji. prav tako pa tudi proti voditeljem su-detskih Nemcev, ki si prilaščajo razne pravice in se vmešavajo v posle protektorja.
Belgija priznala Slovaško
Bratislava, 21. julija. AA. (Havas) Zunanje ministrstvo sporoča, da je Belgija de facto priznala neodvisnost Slovaške.
Obisk Kjoseivanova v Parizu in Londonu
Pariz, 21. julija, o. Kakor se zatrjuje v pariških vladnih krogih, bo bolgarski ministrski predsednik Kjoseivanov v začetku avgusta službeno obiskal Pariz in London. Kjoseivanov bo pripravil tudi obisk kralja Borisa, ki bo najprej šel v Berlin, nato pa še v London in Pariz Glavni cilj obiska Kjoseivanova bo, da prepriča Anglijo in Francijo, da želi Bolgarija v primeru vojne ostati strogo nevtralna. Zahteval pa bo od Anglije in Francije, da povečata svoj uvoz iz Bolgarije, da bi se na ta način zagotovila gospodarska neodvisnost Bolgarije.
Mošanov odpotuje danes Iz Londona
London, 21. julija, br. Predsednik bolgarske sobranja Mošanov je malone že zaključil svojo misijo v Angliji. Jutri odpotuje nazaj v Pariz, kjer se bo ponovno sestal z Daladierom in Herriotom.
V London je imel važne razgovore z uradnimi in parlamentarnimi osebnosti. Sestal se je tudi z lordom Halifaxom in gospodarskim svetovalcem angleške vlade Leight Roosom.
Roosevelt
se ne bo udal
London, 21. julija, z. Odgoditev razprave o ameriškem nevtralnostnem zakonu, je londonske kroge precej razočarala. Poročila iz Washingtona pa zagotavljajo, da bo Roosevelt takoj v začetku prihodnjega zasedanja kongresa obnovil razpravo o nevtralnostnem zakonu, ker računa s tem, da mu bo med tem uspelo doseči sporazum in pridobiti za svoj predlog ameriško javnost Ne glede na to pa izjavljajo merodajni ameriški krogi, da Amerika v primeru izbruha konflikta v Evropi ne bo pustila demokratskih držav na cedilu ter da so totalitarne države na napačni poti, če grade svojo politiko na Roosevel-tovem neuspehu. *
Vodilni general odstavljen
Burgos, 21. julija br. General Queipo de Liano, vrhovni poveljnik drugega vojnega okrožja, je bil danes odstavljen. General se je v španski državljanski vojni proslavil s svojimi znanimi dnevnimi govori po radiu. Pravi vzrok njegove odstavitve nI znan. Zatrjujejo pa, da se Je v svojem zadnjem govoru po radiu v Sevilli o nekih važnih stvareh izjavil zelo neprevidno.
Po nekaterih še nepotrjenih vesteh bo odstavljeni general imenovan za španskega veleposlanika v Rimu ali Berlinu.
Drzen razbojniški napad v Pragi
Praga, 21. julija. w. Na kolodvoru Me-stice pri Pragi je bil davi izvršen drzen razbojniški napad. Dva maski rana razbojnika sta ob 5. zjutraj vdrla v blagajniške prostore ln zahtevala od blagajnika, naj jima izroči denar. Ker se je blagajnik branil, sta vrgla ročno granato. Od eksplozije je bil blagajnik hudo ranjen, razbojnika pa sta pobegnila v domnevi, da bo eksplozija privabila ostale železniške uslužbence, ne da bi se bila dotaknila denarja, ki je bil v odprti blagajni. Razbojnikov dosedaj še niso izsledili. Dogodek Je izzval med prebivalstvom veliko razburjenj«.
Italijanska volja po miru
Milan, 21. julija. AA. (Štefani). »Corrie-re della Sera« objavlja članek podtajnika v kmetskem ministrstvu Tassinarija o agrarni reformi na Siciliji, za katero je Mussolini namenil v proračunu 5 milijard lir. Pisec pravi, da bo to ogromno delo v veliki meri pripomoglo k uspehu avtarkije in povečalo možnost zaposlitve in proizvodnje. Katoliški list »Italia« pripominja, da je ta Mussolinijev sklep prišel v trenutku, ko je ves svet navdala bojaželjna histeričnost, Rim pa se je medtem pripravljal na velika dela v popolnem miru ter s tem dal plemenit zgled vsem ostalim.
Mussolinijev načrt za agrarno reformo na Siciliji podrobno komentirajo tudi angleški dopisniki iz Rima. »Daily Telegraph« spravlja v zvezo govor, ki ga je imel Mussolini včeraj, z onim na Kapitolu v zvezi z deli za mednarodno rimsko razstavo leta 1942 ter poudarja voljo Italije po miru.
Aretacije Albancev v Postojni
Trst, 21. julija o. Italijanske obmejne oblasti v Postojni so danes prijele deset uglednih Albancev, ki so bili namenjeni v Trst. Ti Albanci so svoječasno pobegnili skupno z bivšim kraljem Zogom in sumijo, da so prišli v Italijo v kaki posebni misiji Odvedli so jih v Trst, kjer so jih pridržali, dokler ne pridejo iz Rima navodila, kaj naj z njimi napravijo.
Stavka v Trepči
Kosovska Mitrovica, 21. julija, p. Stavka rudarjev v Trepči traja že tretji dan. Doslej v sporu delavstva z rudniškim podjetjem niso nastopile nikake spremembe in do kakih incidentov nikjer ni prišlo. Pogajanja za novo kolektivno pogodbo se tudi še niso obnovila. Delavstvo se pripravlja na veliko zborovanje.
Generalni direktor Padge je novinarjem izjavil, da uprava podjetja ne bo niti za korak odstopila od svojih predlogov za rešitev spora. Uprava je bila pripravljena pogajati se z rudarji o akordnem delu, o plačanih dopustih, o stanarini in še nekaterih drugih delovnih pogojih. Ko pa so delavci zahtevali povišanje mezd za 10 din na dan, se je uprava prenehala pogajati. Direktor Padge je rekel, da so rudarji v Trepči med vsemi rudarji v državi najbolje plačani. Cena rude na svetovnih tržiščih je nizka in zato uprava zahtevi rudarjev glede splošnega povišanja mezd ne more ugoditi.
Pekovska stavka
v Celju
Med dnevnimi vestmi poročamo o sporu, ki je nastal med pekovskimi mojstri in pomočniki v Celju. Dodatno smo prejeli iz Celja še naslednje vesti, ki kažejo da pogajanja niso uspela in je zaradi tega nastala stavka celjskih pekovskih pomočnikov.
Ob 18. so se na mestnem poglavarstvu
sestali zastopniki mojstrov in pomočnikov ter razpravljali o vprašanju nove kolektivne pogodbe. Pomočniki so nekoliko popustili od svojih zahtev, mojstri pa so vztrajali pri svojem stališču. Pogajanja so se zato razbila. Zvečer so se pomočniki sestali in sklenili pričeti takoj s stavko. Stavka je bila že nocoj proglašena.
»Jadran44 na Švedskem
Stockholm, 21. julija. AA. (Štefani) Jugoslovenska šolska ladja »Jadran« je prispela iz Gdynje v Stockholm Tu bo ostala do 24. julija. Tokrat se je prvič zgodilo, da je jugoslovenska vojna ladja obiskala Švedsko.
Neurja v Hercegovini
Mostar, 21. julija, o. V ljubiškem srezu je besnelo včeraj popoldne strahovito neurje s točo. Toča je padala nad pol tire ter je v petih občinah uničila vse tobačne nasade, koruzo, zelenjavo in sadonosnika Škodo cenijo na 3 milijone dinarjev.
Vremenska napoved
Zemunska vremenska napoved za 22. Julij: Na zapadni polovici države se bo pooblačilo. delno oblačno pa bo na vzhodu. Ponekod so verjetne nevihte z nalivi.
Dunajska: Zelo oblačno, možnost neviht.
9 »JUTRO« St 1B& :
i
Lepota sokolskih praporov
Novi prapor Sokola Planina pri Rakekn
LJubljana, ZL jnHja
V izložbi Tiskovne zadruge sta spet razstavljena sokolska naraščajska prapora, ki zbujata pozornost mimoidočih. S razvojem in napredkom sokolske misli se je med Sokoli močno dvignil hkrati tudi estetski čut, ki se kaže na izdelavi novih praporov. Razstavljena prapora to vzgiedno potrjujeta.
Predvsem je treba poudariti, da kažejo vsi novejši sokolski prapori uporabo moderne ornamentike, ki pa dosledno uporablja zgolj narodne motive. Tako smo do. je povzeta po domačih narodnih motivih, bih prapore, kojih omamen talna sestava po možnosti iz okoliša, koder društvo deluje. Prav na ta način je bilo rešeno pozabe že mnogo pristnega domačega folklornega blaga in ni to poslednja odlika, ki jo je vredno vsikdar znova poudariti, kadar katero društvo razvija svoj novi prapor.
Obmejni Sokol v Planini prt Rakeku bo v nedeljo razvil svoj novi naraščajski prapor, ki se bo častno uvrstil med veliko šte-vik) že razvitih praporov. Prapor krasno simbolizira težnje in pomen našega obmejnega sokolstva in ga bo naraščaj s ponosom nosil pred svojimi vrstami. Okrog njega se bo zbirala obmejna sokolska mladina in šla strnjena za njim, kadgr jo bo poklicala domovina. Osnutek za levi novi prapor je napravil slikar profesor Viktor Cotič s m. državne realne gimnazije v
LJnbljani, izdelal pa ga je državni osrednji zavod za žensko domačo obrt.
Prapor Sokola Planina pri Rakeku bo posvečen Neznanemu borcu za Jugoslavijo ter mu bo kumoval zastopnik vojnih dobro. voljcev fes Ljubljane.
Novi prapor Sokola Podnart-Kropa, ki ga bodo v kratkem razvili. Tudi ta prapor se po svoji zasnovi ln izdelavi uvršča med veliko število že razvitih krasnih sokolskih praporov in se bo to gorenjsko sokolsko društvo z vso pravico ponašalo žnjim
radarske godbe v Hrastniku
SSadnJo nedeljo Je ruriarska godba v Hrastniku slavila 751etnioo svojega obstoja. Ob 5. zjutraj Je bQa budnica, ob pcA 8. pa se Je podala godba na železniško postajo drugim godbam nasproti In res so doiSe štiri godbe: Iz Šoštanja, Rajhenbur-ga, Zfcfcane.ga mosta tn Kranja. Velikemu.
nI starejši godbeniki: 85-letni Pevec, dolgoletna bivša kapelnika Turnšek in Za-vršnlik, godbenika Grebene in Kirn, ki je še aktiven in deluje pri godbi že 41 let. Zanimivo Je njegovo pismo, kako je postal godbenik. Pismo je bilo prebrano med jubilejno proslavo. Vsi starejši zaslužni
mk mu>'*- t >• ' *
- ^ Jf-i 'J'
tfff&MsSM!*!?'
pi?5 . '">
m S® 1
Mppt
aUJL
i w trn
ssas?, v-i
WM
W: i I Žt
1 a
i	■..,.. J
/V/

f m
mr «7
Mi.


prevodu, ki se Je vH po hrastniški dolini, se je pridružila še godba steklarne. T?Lko je bilo v sprevodu 6 godb in mnogo občinstva. Na veseličnem prostoru v Delavskem domu }e pozdravil vse goste ter čestital rudniški godbi k jublejrj župan g. Karol Malovrh. Nato so se vrstili pozdravi in čestitke delavsikih organizacij, zgodovinsko sliko rudniške godbe pa je po dsl visokošolec g. Viktor Malovrh. Na odru je rudniška godba zasvirala nekaj komadov, tam pa so bili tudi njeni zasluž-
gt>dbeniki so bili odlikovani z diplomami. Navzočnih 6 godb se je razdelilo na dve skupini in je vsaka zaigrala nekaj komadov. Mogočno so odmevali akordi združenih godb po rudniškem revirju. S tem nastopom je bil dopoldanski spored končan. Popoldne ob 15. je jubilejna domača godba pod vodstvom agilnega kapelnika g. Jožeta Kornlanca priredila lep koncert, kateremu je sledila dobro obiskana veselica.
Na Cvenu bodo velike konjske dirke
Konji murškofKrifslce reje slovijo med športniki in
gospodarji
Znane so dirke kasačev domače kmečke reje, ki jih prireja ljutomersko Kolo jahačev in vozačev vsako leto na Cvenu pri Ljutomeru. Poseča jih rastoče število ljubiteljev konjskega športa. Konji mur-skopoljske reje pa nastopajo tudi na drugih dirkališčih v državi, kjer odnašajo prve in druge nagrade. Nekateri konji so bili v zadnjih letih prodani v tujino, tako n. pr. v Budimpešto, kjer dosezajo najboljše čase.
Letošnje velike kasaške dirke na Cvenu bodo trajale dva dni. Beograjsko Kolo jahačev in vozačev ne more zaradi krajevnih prilik izvesti jugoslovenskega kasaškega derbyja, zato bo letos kasaški derby na lepem cvenskem dirkališču. Določena sta za to pomembno športno in hkratu gospodarsko prireditev 13. in 15. avgust. Ker znašajo nagrade za kasaški derby že 20.000 din, je vsota vseh razpisanih nagrad 43.100 din, najbrž največja od obstanka ljutomerskega društva. Kdor hoče torej videti lepe konje naše domače reje in prisostvovati obenem preizkušnji najboljših kasa^ čev iz vse države, naj pride 13. in 15. avgusta v stari prleški Lotmerk. Nikomur ne bo žal. Zveze so na vse strani zelo ugodne, če se kdo zamudi naposled pri Katiki na Moti, bo imel še vedno nočni vlak, ki ga ponese lepo v hladu domov.
V naslednjem podajamo propozieije za dirke. Zaključni rok za prijave, ki jih je poslati obenem s prijavninami Francu žit-ku v Ljutomeru, je 12. ura 5. avgusta. Pripominjamo, da bo derby morda 15. avgusta in ne, kakor je zdaj določeno, 13. avgusta. Interesenti naj zavoljo tega zasledujejo poročila po naših listih.
1. d a n 18. a v g u s t a : I. Dirka Zadruge za vzrejo žrebet: 1000 din (500, 2&0, 150, 100). JSnovprežna (JirJsa m dve-
letne jugoslovenske konje. Proga 1400 m. Popusti konjem kmečke reje 20 m. Dodatki žrebcem 20 m. Vloga 20 din. II. Dirka ministra Snoja (heat; dve zmagi v treh vožnjah): 3000 din (1700, 700, 400, 200). Enovprežna dirka za štiri do dvanajst let stare konje vseh krajev. Proga 1600 m, distančni drog 160 m. Popusti: majden 20 m, konjem, ki so leta 1939 dirkali in niso zmagali, 20 m. Dodatki: osnova 5000 din, za vsakih 5000 do 20.000 din in od tod naprej za vsakih nadaljnjih 20.000 din 20 m, maksimalno 140 m. Vloga 60 din. — III. Dirka »reškega kmetijskega odbora iz Ljutomera: 1800 din (1000, 400, 250, 150). Enovprežna dirka za triletne jugoslovenske konje. Proga 2100 m. Popusti: majden 20 m, konjem kmečke reje 20 m. Dodatki: za vsakih 500 do 1500 din in nadalje za vsakih 1500 din 20 m. Vloga 40 din. — IV. Drugi heat.
_ V. Jugoslovenski kasaški derby: Dr- '
žavna nagrada 20.000 din (10.000, 3500, 2000, 1500, 1000) in 2000 din nagrada privatnemu odgojitelju zmagovalca, ako je ta državljan kraljevine Jugoslavije, nadalje častna nagrada zmagovalcu od Kola vozačev in jahačev v Ljutomeru (lovorjev venec z državno trobojnico in modri trak). Za štiriletne v kraljevini Jugoslaviji leta 1935 rojene in odgojene konje, ki še niso zmagali v inozemstvu. Proga 3300 m. Peta odnosno zadnja vloga 200 din se mora kakor vse druge položiti pri Kolu jahačev jb voeačev v Ljutomeru zaključno 1. februarja L 1988 s 25 podpisi. Pravico do starta Imajo nastopni konji: Itzi, Rado, Muki, Kornel, Plungra, Orkester, Usar, Verica, Nelson-Viktor, Salta, Jonj, Kleo-patra, Kristl, Parafina, Leopard, Danica, Zorica, Trocadero, Plunger T., Firlica, Meri, Dedca. — y*>	4»vBjke banovine:
2500 din (1400, 000, 300, 200). Enovprežna
dirka za tri do 12 let stare Jugoslovenske konje. Proga 2200 m. Popusti: majden 20 m, triletnim 20 m. Dodatki za vsakih 1500 din 20 m. Mitingski dodatek za vsakih 300 din 20 m. Vloga 40 din. — VII. Tretfl heat. — vm Spominska dirka Marka Slaviča. 2200 din (1100, 600, 300, 200). Dvovprežna amaterska vožnja za triletne ta starejše konje. Proga 2800 m. Popusti: triletnim 20 m, majden 20 m, vozovom s polnogumijastiml obroči 20 m, vozovom z železnimi obroči 40 m. Dodatki: za vsakih 2500 din 20 m, za vsako v letu 1939 dvo-vprežno doseženo zmago 20 m; maksimalno 280 m. Vloga: 10 din za vsakega konja, za vsako vozilo na startu 40 din.
2. dan 15. a v g u s t a : IX. Dirka »Ljutomer«: 1000 din (500, 250, 150, 100). Enovprežna dirka handicap za dveletne jugoslovenske konje, ki so prejšnji dan že vozili. Proga: najkrajša proga 1400 m. Osnova: 2:05. Vloga: 20 din. — X. Dirka Centrale Jngoslovensldh kasaških društev: 2300 din (1100, 600, 350, 250). Heat handicap za štiri do dvanajst let stare konje, ki so prejšnji dan že vozili. Proga: najkrajša proga 1600 m, distančni drog 160 m. Osnova: 1:40. Vloga: 40 din, za start 20 din. — XI. Dirka občin ljutomerskega,, »reza: 2200 din (1000, 700, 300, 200). To-lažilni handicap za tri do dvanajst let stare jugoslovenske konje v posesti vozačev sreza Ljutomera, ki so v tem mitingu vsaj enkrat vozili; zmagovalci v tem mitingu izključeni. Proga 2200 m. Osnova 1:55. Vloga 30 din. — XII. DrugI heat. — XITL Dirka »Cven«: 2500 din (1400, 600, 300, 200). Enovprežna dirka handicap za 12 let stare jugoslovenske konje, ki so v tem mitingu vsaj enkrat vozili. Proga 2200 m. Osnova 1:45. Vloga: 30 din, za start 20 din. — XTV. Tretji heat. — XV. Galopska oficirska dirka »čakovee«: 1200 din (700, 300, 200). Proga 2400 m. Vloga 20 din. — XVI. Dvovprežna amaterska vožnja Jožka Rajha: 2200 din (1100, 600, 300, 200). Handicap. Dvovprežna amaterska dirka za triletne In starejše konje vseh krajev, ki so 13. avgusta dvovprežno skupno dirkali. Proga: najkrajša proga 2800 m. Osnova 2:05. Vloga: za vsakega konja 10. za vsako vozilo na startu 20 din. — XVII. Galopska dirka »Beograd«: 1200 din (600, 300, 200, 100). Proga 2100 m. Vloga 20 din.
Tekma za meč kralja Aleksandra
Včeraj ob 13. so se odpeljali v Zagreb tekmovalci ljubljanskega Sokola za tekmo za meč kralja Aleksandra I. Začetek tekme bo danes ob 6. zjutraj na sokolskem stadionu kralja Aleksandra I. Ljubljanski Sokol postavi za to tekmo dve vrsti, ki sta sestavljeni po dosedanjih izbirnih tekmah takole: V prvi vrsti so bratje Antosievicz Edo, Forte Miro, Gregorka Boris, Longika Miro, dr. Pustišek Uko, Slanina Edo, Skr-binšek Miloš in Zupančič Neli. V drugi vrsti pa bratje: Frelih Emil (Sokol II), Me-don Albert, Planinšek Pavel, Skrbinšek Marjan, Valant Robert in Vitez Gvido (Sokol II).
Obe vrsti sta zadnji mesec dnevno vadili na letnem telovadišču. Med posameznimi orodji so povzročile največje težave vaje na krogih in na drogu. Toda zadnje dneve so se naši tekmovalci tudi na teh orodjih zelo izpopolnili in lahko rečemo, da je vrsta na vseh orodjih izenačena. Kakor leta 1937, pričakujejo tekmovalci tudi letos, da bodo pridobili največ točk v lahki atletiki, ker je Ljubljanski Sokol že od nekdaj posvečal dosti pozornosti lahki atletiki. Upamo, da se bo Ljubljanski Sokol tudi to pot vrnil s kraljevim mečem v Ljubljano. Predvidoma se vrnejo tekmovalci v nedeljo zvečer.
Praznik ribniškega Sokola
Ribnica, 22. julija
Sokolsko društvo v Ribnici priredi jutri na svojem letnem telovadišču svoj redni javni letovadni nastop, združen z nastopom naše vojske, ki ima že nekaj tednov formiran v Ribnici 37. pešadijski polk. Za Ribnico in vsa sokolska društva dolenjskega okrožja bo to pomemben praznik, saj se bo letos zgodilo prvič, da bo naša vojska nastopila s posebnimi, v ta namen naštudiranimi vajami v senci vseh tistih sokolskih praporov, ki spadajo s svojimi edinicami v ribniško matič.no sokolsko društvo. V teku so vse priprave, da bo jutrišnji sokolski praznk spodobna manifestacija bratstva med vrlimi pripadniki sokolske miselnosti in naše borbene vojake, ki je s svojimi elitnimi nastopi že Cesto afirmirala lepoto sokolskih telovadnih nastopov.
Sokol v Ribnici zasluži vso moralno podporo našega sokolstvu naklonjenega občinstva. Kronika ribniškega sokolskega društva vsebuje mnogo pr merov medsebojne podpore, ki jo je ribniški Sokol znal vedno nesebično n požrtvovalno deliti zlasti sokolskim edinicam v sosednji kočevski deželici. Da je Sokol danes na Kočevskem tako lepo razširjen in da je sokol-stvo na. Kočevskem s svojim plodnim na-rodnoobrambnim delom vedno lahko prea-njačilo drugim narodnim organizacijam na tem koščku naše zemlje, je v ftemall meri zasluga ribniškega Sokola, ki se je že pred leti prvi zavedal žive potrebe tesnega sodelovanja kočevskih in ribniških pripadn kov Tyrševe ideje za zmago naših pravic na Kočevskem. Tu ni mesto, da bi poudarjali kol ko so razne sokolske edinice na Kočevskem uživale od ribniških Sokolov poleg moralnih tudi gmotnih podpor, dasi je sokolsko društvo v Ribnici navezano po večini na lastne dohodke, s katerimi mora sanirati nov sokolski Jom, ki je bil postavljen pred leti in ki je v okras napredni Ribnici.
Sokolskemu društvu v Rfbnici starostu-je že več let agilni in požrtvovalni starosta br. Filip Feteriin, ki je zaradi svojega neomajnega prepričanja in narodnostnega dela priljubljen v sokolskih vrstah. Sedanji odbor sokolskega društva v Ribnici nima zavidanja vrednega pefložaja, saj je neprestano vprežen v delo za porast splošnih gospodarskih in kulturnih prilik. Temu delu v prijazni Ribnici, industrijsko razvijajočem se prijaznem trgu naše Dolenjske, je Sokol vedno prednjačil in m« prednjači' tudi danes. Številni odseki domačega sokolskega društva so nenehno na delu, bilanco vsega živahnega, z demokratsko miselnostjo prežetega udejstvova-aja pa bone sneli priliko vidett na jutn-
i

fu
r.amun z&sc tei>S
ZDRAVE NOGE!
v razkužilnih sredstvih proti posledicam potenja so navadno strupene snovi (salicil, formalin itd.) SANO-PED ne vsebuje strupa pa je nedosegljiv v dobrem učinku. Za uspešno nego nog je neobhodno potreben. Povzroči lahko hojo, ohrani zdrave noge, cele nogavice in čiste čevlje.
Zahtevajte »SANOPED« v vseh specialnih trgovinah. Glavna zaloga za Jugoslavijo: drogerija M. JANCIGAJ, Ljubljana, Krekov trg 10.
šnjem javnem telovadnem nastopu. Ribniški Sokol ima v prostornem domu krasen gledališki oder, ki je žarišče narodne prosvete v napredni Ribnici. Tudli sokoi-ski kino privablja ob sobotah in nedeljah v sokolski dom številne ljubitelje kino predstav. Pohvalno moramo omeniti, da ima ribniški sokolski kino v Tvojem programu zelo pogosto tudi odlične češke filme. Domača sokolska godba je ponos Ri-ničanov, poskrbljeno pa je z lutkovnim odrom v Sokolskem domu tudi za zabavo, razvedrilo in pouk najmlajšim, ki v zimskem času po seča jo lutkovno gledališče.
Da je bil ribniški Sokol med prvimi, ki je postavil pred Sokolskim domom spomenik kralju 25edinitelju, ni potrebno še posebej poudarjati
Ves ta skromen obris bogatega delovat nja ribniških Sokolov naj bo obenem vabilo vsem, ki cenijo žrtve sokolskega dela, da bodo jutri obiskali Ribnico in nagradili s posetom javne telovadbe ribniške Sokole. Iskreno so vabljeni vlasti Sokoli iz bližnje Kočevske in Bele Krajine, kakor tudi vse sokolSke edinice dolenjskega okrožja. Sokoli! V nedeljo vsi v Rib nioo v zbor! Zdravo!
Pred
slavij em v Murski Soboti
Murska Sobota, 21. julija V nedeljo 16. t. m. je bila zadnja manifestacija kmetskega dela prekmurskih društev kmetskih fantov in deklet pred veliko medokrožno tekmo koscev med prekmurskim in ptujskim okrožjem, ki se bo vršila 6. avgusta v Murski Soboti Bila je tekma klepačev v Veščici pri Murski Soboti. V prijetnem kraju so se zbrali prijatelji napredne kmetske misli, da dajo svojemu delu tudi zunanjega izraza. Na zborovanju sta govorila predsednik Okrožja g. Rudi Titan in delegat Zveze, odvetniški pripravnik g. Kovač. Prvi je izčrpno orisal delo organizirane prekmuiske kmetske mladine in neprecenljiv pomen tega dela v prosvetnem in narodnem oziru. Dejal je. da so dobila tako zvana katoliška prosvetna društva v Prekmurju zadnji čas 45.000 din podpore od banovine. »Tudi mi smo davkoplačevalci, a nismo dobili niti pare. Kljub temu pravim da bomo zmagali, ker imamo dovolj moči...« Delegat Zveze je govoril o potrebi narodnega dela. Svoja izvajanja o pravicah kmetskega stanu je podprl z besedami: »Prekmurci, kmet bo s puško na rami branil vsako ped svoje zemlje«. Poslušalci so oba govornika na-
gradili z navdušenim odobravanjem Prav posebno pohvalo zasluži dejstvo, da se akademska kmetska mladina z veseljem udeležuje dela pri napredku prekmurske vasi. S svojimi obiski prireditev pa po-1 večuje voljo do še živahnejšega dela kmet-ske mladine, ki tako razumevanje tudi zv služi.
Po prireditvi v Veščici se Prekmurje pripravlja na zaključek poletnih manifestacij svoje mladine. 6. avgusta bo v Murski Soboti veliko kmetsko zborovanje z medokrožno tekmo koscev med ptujskim in prekmurskim okrožjem. Najboljši kosci a področij obeh okrožij, ki so bili že kdaj kot taki nagrajeni, se bodo borili za naslov prvaka S ptujskega okrožja so zlasti povabljena k sodelovanju naslednja društva: Središče ob Dravi, Sv. Bolfenk pri Središču, Hum pri Ormožu. Sv. Lovrenc v Slov. goricah, Hajdina, Sv. Urban pri Ptuju, Št. Janž na Dravskem polju, Sv. Jurij ob Ščavnici, Očeslavci, Sv. Marjeta ob Pesnici in Sv. Jakob v Slov goricah. Iz vseh krajev pa bodo organizirani ta dan izleti v M. Soboto, da se tako povzdigne veličastnost prve tovrstne prireditve v prekmurski metropoli.
Gostje v
Letošnja tujsko-prometna sezona se razvija pod izrednimi prilikami, ki bodo občutno uplivale na poedine letoviške občine ter jim prizadejale več ali manj škode. Tujski promet v naših gorenjskih letoviščih se nikakor ne more v toliki meri razgibati kot druga leta kljub temu, da so posamezna letoviška društva tudi pred nastopom sezone posvetila vso skrb, da bi se gostom čim bolje ustreglo v vsakem pogledu. Verjetno je, da tudi druga evropska letovišča niso letošnjo sezono zadostno napolnjena z gosti, kar je docela razumljivo pri obstoječih nenormalnih prilikah v Evropi.
Vendar moramo pribiti, da padec števila gostov ne zadene vseh naših letoviških občin, med katere smemo vsekakor šteti tudi naše obmejne Rateče s prekrasno okolico. Razveseljivo je dejstvo, da se je dotok tujcev v prvi polovici meseca julija v tej občini še prav rahlo dvignil, dočim je bil tudi tukaj junij nekoliko slabše obiskan od lanskega leta. Dali je kraj tako privlačen zaradi svoje višinske lege in mirne okolice, o tem so mnenja zelo deljiva.
Po številu gostov so tudi letos zastopani v pretežni večini Jugoslovani, in to predvsem Vojvodinci. Hrvatski in srbski gostje so letos manj zastopani. Naša letovišča so popolnoma odvisna od poseta naših južnih bratov, zato na i bi se tudi propaganda v tej smeri povečala. Na inozemske goste smejo računati edinole naša večja letovišča, vsa manjša pa so navezana na domače goste.
Prav dobro je obiskan »Dom Ilirije« v Svatni, ki daje zatočišče elitnim letoviškim krogom, ves ostali sloj se pa steka v bližnje Rateče, ki so se v zadnjih letih močno prilagodile tujskemu prometu. Zelo privlačna točka za goste je »Tamar« pod Jalovcem, kjer je dobiti v planinski koči popolno postrežbo in enako tudi v koči na tromeji. Tudi smisel za turistiko je treba med našo mladino vzbuditi, ker se opaža, da tudi ta v zadnjih letih polagoma popušča.
Letoviška sezona v naših planinskih letoviščih je zelo kratka, zato bi bilo zelo umestno, da naši ljudje podpro s svojim posetom v večji meri naše letoviške kraje in s tem pripomorejo do lepšega razvoja naše divne Gorenjske.
Gasilska slavnost v Kranju
Kranj, 21. julija
Gasilci kranjskega okraja se bodo predstavili naši širši javnosti v nedeljo 23. t. m. na svojem župnem zletu, ki bo ob 4. popoldne v Kranju na »Planini«. Zupni zlet je predvsem nekaka predpriprava za IL jugoslovenski gasilski kongres, ki bo v dneh 13. do 15. avgusta v Ljubljani
Spored zleta je: popoldne ob 13. se bodo na »Planini« pričele skute je vaeb
pajočih in vsega članstva. Ja\ni nastop se prične točno ob 16., potem bodo nastopili člani s prostimi vajami, s katerimi bodo nastopili tudi v Ljubljani ob priliki kongresa. Kot tretje bodo nastopile mlade sama-rijanke iz Primskovega s simboličnimi vajami. Zanimivo je pri tej točki omeniti, da odseka mladih samarijank še nima nobena druga četa v Sloveniji. Mladi gasilci se bodo postavili s kongresnimi vajami, za njimi pa bo lep rajalni pohod ter orodna' vaja. Za to vajo so zgradili na »Planini« posebno leseno kočo, ki jo bodo gasilci napadli s svojimi motorkami. Za zaključek bo še enkrat nastopilo vse članstvo ter bodo ob tej .priliki primerni nagovori tet odlikovanja zaslužnih gasilcev. Po končanem sporedu bo prijetna zabava v senci visokih smrek, za veselje bo skrbela domača kranjska godba, gasilci pa bodo preskrbeli tudi za potrebno jedačo in pijačo.
K Sokolom na Polšnik
Polsnik, 21. julija
Našo hribovsko vas štejemo po vsej pravici med najvišje ležeče sokolske kraje. Polšnik leži sredi poznanih Polšniških dolomitov, ima že nekaj let marljivo delujočo sokolsko četo, ki jo vodijo starešina br. Stane Plesničar, službujoč stalno v Ljubljani, ter je oddaljen od svoje čete 50 kilometrov, kar je gotovo redek dokaz vztrajne sokolske zavednosti. Br. starešini pomaga izredno zaveden in požrtvovalen odbor s tajnikom br. Vinkom Zabre-tom in načelnikom br. Vodenikom Francetom
V nedeljo 23. t. m bo slavila naša sokoW ska četa manifestacijo sokolske ideje. Na' naš javni nastop vabimo vso zasavsko, pa tudi ljubljansko sokolstvo. Izletniki se naj poslužijo jutranjih vlakov do postaje Save pri Litiji Pot vodi preko novega savskega' mostu po senčnem bregu ob Savi in nato pri Klicalnikn skozi dolino Pasjek. Pešpot krene nato mimo Spodnjih, Srednjih in Zgornjih Tep. Tam že ugledamo Polšnik, in ko stopimo skozi Kleviše, smo na cilju. Vsa pot je dolga dve uri hoda. Naš nedeljski javni nastop bo na letnem telovadišču, ki smo si ga uredili sami s kulukom. Zdaj potrebujemo še lasten dom, zanj imamo že tudi stavbišče.
Vabimo na naš javni nastop tudi turiste. Za dostop na Polšnik priporočamo še drugo pot skozi zasavsko sotesko do Renk. Od tam je dobre pol ure v hrib do Poi-šnika. Pot iz zagorske postaje preko strmei in precej opasne poti Dolančeve rebri pa priporočamo Ie izkušenim turistom Res, da je ta pot ena najbolj romantičnih dostopov na v Polšniške dolomite, a je nevarna, ker visi ves čas nad strugo reke Save.
Tudi turisti, ki bodo krenili na Polšnifc po daljši poti, bodo pravočasno prišli na javni nastop, ki se bo začel ob 13. Pri telovadbi in družabni zabavi bo sodelovala odlična godba na pihala. Posetniki pa bodal deležni lepih daril pri srečolovu. Večina dobitkov sta nabrali vrli sodelavki s. Ple-sničarjeva in s. Juvanova.
Podprimo s številno udeležbo pogum tv lih Polšničanov, ki grade sokolsko gnezdo v hribovski vasi, gotovo najvišji sokolski četi v vsej širni ljubljanski župi
— Pri korpolentnih ljudeh se izkaže naravna
»Franz-Josefova« grenka voda kot zanesljivo in prijetno delujoče sred'« stvo proti zaprtju, katera se uporablja brez posebne diete. »Franz-Josefova« grenka voda ae dobi v vseh lekarnah, drogerijah in trgovinah z mhicražnžmi vodami.
Ogl. Kg. S. bt. S0474/93.
Danes ob 7, uri otvoritev restavracije in terase hotela ,tSL0N
Za JUTRI
VHOD
(Z FRANČIŠKANSKE ULICE
vas vabi Sokol v Polju na svoj javni nastop in veliko ljudsko veselico.
Vlak ob 14.15. — Avtobus izpred mestnega doma ob 14.30. — Lepi peš izleti ob Ljubljanici čez Fužine ali mimo aerodroma. Za vrnitev v Ljubljano trije vlald!
Demai© uesti
* Rimsko pokopališče v Zagrebu. Na
Savski cesti so v sredo po naključju odkrili grobišče iz staro-rimske dobe, ko so delavci kopali temelje za garažo podjetja »Jugo.Fiata«. V jami, ki je bila 1 m globoka, so našli kose stare posode. Nadzornik dela je takoj odredil, naj kopljejo s primerno pozornostjo in kaj kmalu so od-kopali lepo amforo in še razne druge predmete, kakršne so že večkrat našli v starih rimskih grobnicah. O najdbi so takoj obvestili arheološki muzej in je prof. dr. Hof-filer ugotovil, da je odkopana grobnica, ki spada v dobo 80 do 150 let po Kristu. Prof. dr. Hoffiler je izjavil, da so na pod. ročju Zagreba že večkrat našli ostanke in spomenike iz starorimske dobe, v središču mesta pa je to prva taka najdba. Današnji teritorij Zagreba je spadal v rimski dobi v področje rimskega mesta Andau-tonia, čigar središče je bilo tam, kjer je danes vas ščitarjevo. Nekateri zgodovinarji so bili mnenja, da je bilo središče tega mesta tam, kjer je zdaj Stenjevec, a so razne najdbe potrdile prvo domnevo. Staro rimsko mesto Andautonia je bilo zelo važno na cesti (Siscia Sisak) — Peto-via (Ptuj) in število rimskih milj od da. našnjega Siska točno odgovarja oddalje. nosti do vasi ščitarjeva. Na važnih cestah stari Rimljani niso nikdar gradli svojih postojank, ki ne bi bile točno ob zaključku kake milje. Grobišče, odkrito zdaj na Savski cesti, gotovo ni bilo osamljeno in bi raziskave pod strokovnim vodstvom v bližini gotovo dale še več arheoloških zanimivosti.
» Arheološke raziskave v Južni Srbiji.
Znani učenjak dr. Nikola Vulič, profesor beograjskega vseučilišča, je svoje počitnice posvetil novim arheološkim raziskavam v Južni Srbiji. Zdaj se mudi v okolici Pri-lepa, kjer je odkril že razne arheološke zanimivosti, če mu bo dopuščal čas, bo delo nadaljeval tudi v okolici Velesa.
*	Konjskih dirk na Krškem polju, ki se bodo vršile v nedeljo 6. avgusta, se bodo udeležili letos poleg domačinov tudi dirkači iz Zagreba, Karlovca in celo iz Beograda. »Jahalno in dirkalno društvo« v Krškem je prejelo doslej že nad 60 prijav priznanih najboljših dirkačev cele države. Rok za prijave poteče dne 2. avgusta.
*	Sprejem v I. razred drž. učiteljišča v Ljubljani. Učenke smejo vlagati prošnje za sprejem v I. razred do 15. avgusta in ne samo do 20. t. m., kakor je bilo v notici pod zgornjim naslovom (16. t. m.) napačno javljeno. Ravnateljstvo drž. učiteljišča v Ljubljani.
*	Za slepe otroke je darovala namesto cvetja na grob pokojne profesorice Vide Vrtovčeve 50 din gospa Klavdija dr. žvokljeva iz Kamnika. Za velikodušen dar se v imenu slepe mladine iskreno zahvaljuje uprava zavoda za slepo deco v Kočevju.
*	Sporedi Izletov. Od 25. t. m. naprej so na razpolago v vseh biletarnah »Putnika« tiskani sporedi vseh tu in inozemskih izletov, ki jih v mesecu avgustu priredi Tujsko prometna zveza v Ljubljani. (—)
SONČENJE
brez opeklin in peg — samo z ¥ A «]Lff A Parfumerija »VENUS«. Tyrševa 9
• Poman jkanje vode v Beogradu. V hudi vročini letošnjega poletja, ko je v Beogra. du večkrat že zjutraj ob 7. uri 28 stopinj Celzija, se še bolj občutijo vse velike težave problema oskrbe velikega mesta z vodo, 50 milijonov litrov vode dnevno v poletnem času nikakor ne zadostuje za Beograd, a beograjski vodovod več vode ne more dati, dokler se ne zgradijo novi studenci. Višji kraji mesta so po več ur na dan sploh brez vode.
Filmi, plošče,
m mm
papini vodečih znamk
za vse svrhe fotografije. — Samo kvalitetna dela za amaterje !
Drogerija IVAN KANC
Ljubljana — Nebotičnik
•	Smrt mladega novinarja. V Beogradu je umrl po daljši bolezni novinar Predrag Jovanovič, pomočnik urednika borzne službe pri agenciji Avali. Predrag Jovanovič je dovršil pravne študije ter se potem posvetil novinarskemu poklicu. Bil je član beograjske sekcije Jugoslovenskega udruženja, pri Avali pa je služboval že 10 let ter se izkazal z veliko vestnostjo in zvestim tovarištvom. Agencija Avala je izgubila dobrega sotrudnika, novinarji pa dobrega tovariša.
•	Glavna skupščina Jugoslovenskega učiteljskega udruženja. 19., 20. in 21. avgusta bo v Banjaluki glavna skupščina JUU. Vse delegate in udeležence prosimo, da takoj naročijo prenočišče. Dopise pošljite JUU sekciji za dravsko banovino v Ljubljani, Frančiškanska ul. 6. V prijavi navedite, kje želite stanovati hotel, privatno, skupno prenočišče). Udeleženci iz dravske banovine bodo odpotovali iz Ljubljane z brzovlakom 19. avgusta ob 4.46 uri zjutraj. Podrobna navodila bomo objavili pozneje. Vsi predsedniki sreskih društev in delegati morajo prinesti s seboj pooblastilo, da so polnopravni zatop. niki sreskega društva.
•	Uspešna akcija proti nepismenosti v banjaluš^em srezu. Analfabetski tečaji, ki so jih v banjaluškem srezu priredili člani Seljačke sloge, so končani in se je v njih naučilo v nekaj mesecih čitati in pisati nad 700 vaščanov. Vso organizacijo je imel v rokah sodnik okrožnega sodišča dr. Petrič. Konec jeseni bodo tečaji obnovljeni.
•	Sarajevo brez angleškega konzulata.
V	prihodnjih dneh se bo angleški konzulat iz Sarajeva preselil v Split. V Sarajevu je angleški konzulat deloval polnih sto let in ni znano, zakaj ga zdaj ukinjajo.
Obiščite 8. Mariborski teden
OD 5. DO 13. AVGUSTA 1939.
Polovična vožnja na železnicah od 1. do 17. avgusta 1939 VELIKA GOSPODARSKA IN KULTURNA REVIJA Industrija - Trgovina - Obrt - Kmetijstvo Velika tekstilna razstava - Tujskoprometna razstava - Gostinstvo - Vinska pokušnja - Razstava narodnih vezenin - Narodopisne razstave - Jubilejna gledališka razstava - Skaut-ska razstava - Razstava malih živali - številne specialne razstave - Koncertne In gledališke prireditve - Športne prireditve
V	e s e 1 i č n i park na razstavišču itd. itd. 5.—6. avgusta FESTIVAL slovenskih
narodnih običajev. OblSčite Mariborski otok — najlepše
kopališče v Jugoslaviji! Obiščite zeleno Pohorje ln sončni Kozjak!
Obiščite vinorodne Slovenske gorice ! Obiščite veseli Maribor in njegovo okolico! Mariborski teden je najlepša priložnost za obisk naše severne meje!
* Zaključni proces o devizni aferi pred graškim sodiščem. Prejeli smo: V sredo je bila pred graškim kazenskim sodiščem ves dan zaključna razprava o znani devizni aferi proti jugoslovenskima državljanoma Alojziju Neudauerju, lesnemu trgovcu iz Gornje Radgone, in Marici Cartlovi iz Slatine Radencev. Obtožena sta bila soudeležbe pri devizni aferi graškega Žida in lesnega industrijca Elije Griinschlaga, v kateri zadevi se je vršilo doslej več kazenskih razprav in je bil pred meseci Griin-schlag z nekaterimi soobtoženci obsojen. Obtožencema Neudauerju in Cartlovi se je po zaslišanih pričah posrečilo, da sta se v marsičem, kar jima je bilo očitano v obtožnici, razbremenila, deloma pa se je kazenski senat prepričal o njuni krivdi. Neudauer Alojzij je bil obsojen na devet mesecev strogega zapora in denarno globo 20.000 mark, v primeru neizterljivosti na nadaljnje tri mesece zapora, Cartlova i Marica pa na štiri mesece strogega zapora in 17.000 mark denarne kazni ali v primeru neizterljivosti na nadaljnja dva meseca zapora. Ker pa se je obema obdolžencema vračunal v zaporno kazen dosedanji preiskovalni zapor, je bila Cartlova, za katero je senat ugotovil, da je odse-dela celo 3 dni več v preiskovalnem zaporu, takoj izpuščena na svobodo. Izročen ji je bil zaplenjeni potni list, da je mo^la odpotovati še istega večera domov. Zaeo-vornik Neudauer ja g. dr. Anton Fekonja, po rodu iz nemške Radgone, si je pridržal premislek zaradi eventualnega priziva zoper obsodbo.
steklenice in aparati
za vkuhavanje sadja in sočlvja Julij Klein, Ljubljana, Wolfova 1
u— Mestno zdravniško dežurno službo
bo opravljal od sobote od 8. zvečer do ponedeljka do 8. zjutraj mestni zdravstveni svetnik dr. Mis Fran ta, Poljanska cesta št. 15-H. telefon št 32—84.
u— železniško direkcijo prosijo obisko. valci kopališč Medno—Medvode in Reteč, naj se izdajajo kopalne karte tudi za šo-larski vlak, ki vozi Ob 13.30 do Škofje Loke z brezplačnim povratkom z mešanim vlakom Tržič—Ljubljana, Ob objavi novega voznega reda smo kopalci upali, da bo ta vlak, ko se nehajo šole, proglašen za kopalnega in izletniškega do začetka šol. Uveden pa je bil nov kopalni vlak z odhodom 14.35 iz Ljubljane. Ta vlak je prepozen, ker nam kljub polovični voznini pride kopanje predrago za dve uri. Za ogromno večino kopalcev, ki nimajo posebnih voznih olajšav, bi bil vlak z odhodom ob 13.30 kakor nalašč in bi tudi železnica Imela koristi od velikega prometa.
I
KAZNJENCI
Walter Connolly — Jean Parker — John Howard.
Pretresljiva zgodba o brezmejnem hrepenenju za življenjem, o čustvih onih, ki imajo najmanje od življenja, o življenju izobčencev za večne čase! Dvojni žuraal! Premiera danes ob 19. in 21. uri. Kino Sloga, teL 27-30
I
MAŠA ZADUŠNICA
ZA BLAGOPOKOJNIM GOSPODOM KARLOM SOSSOM, TRGOVCEM V LJUBLJANI, KI JE BIL ZAČASNO POLOŽEN K VEČNEMU POČITKU NA POKOPALIŠČU V BERLINU SE BO BRALA V FRANČIŠKANSKI CERKVI V PONEDELJEK DNE 24. JULIJA OB 8. URI ZJUTRAJ.
u— Zadnja pot vrlega železničarja.
Včeraj ob 17. so ftevilni prijatelji in znanci zlasti pa strokovni prijatelji spremili k zadnjemu počitku nenadno preminulega železniškega uslužbenca g. Jerneja Bišča-ka, ki ga je v sredo zvečer zadela kap in ga iztrgalo družini. Pokojnik je bil zaveden in odločno napreden mož, plemenitega značaja, ki je vedno in tudi v najtežjih okoliščinah odločno kazal svoje napredno in jugoslovensko prepričanje. Pogreb se je vršil izpred mrtvašnice splošne bolnice. Vrlemu možu lahka zemlja, bridko prizadeti rodbini naše iskreno sožalje!
Po kopanju izvrstno teknejo okusne Stamičeve paštete.
REX
•	Iz prakse nevarnega mazača. V Srem ski Mitrovici so obsodili na dva meseca zapora nekega Jakovljeviča. ki je imel v okolici zelo uspešno mazaško prakso. Zdravil je vse mogoče bolezni in, ko je moral nastopiti zaporno kazen, je naslovi) na svoje paciente obvestilo, da odhaja v zapor in da za vedno opušča svojo prak so, pri kateri pa je imel veliko zadoščenje, ko je mnogim trpečim pomagal. To naznanilo in poslovilo je dalo slutiti, da ma-zač ne misli opustiti svoje prakse in da si bo po dveh mesec h spet skušal pridobiti »lepa zadoščenja«. Na obnovo svoje prakse pa bo moral, kakor vse kaže. čakati dalje časa, zakaj proti njemu prihajajo zdaj nove ovadbe in so med njimi tudi take, ki postavljajo na laž njegov zagovor, da ni za zdravljenje ničesar zahteval, marveč jemal le to, kar so mu hvaležni pacienti sami poklanjali. K njemu se je zatekel tudi neki čevljarski mojster, ki je bil živčno bolan. Mazač mu je dajal neke praške in je zahteval za zdravljenje kar 1000 din. Ko mu je dal čevljar na račun 626 din, je dobil naslednje potrdilo: »Za eno dozo od 300 gramov in za dodatek 64 gramov prejel 626 din — Rade Jakovlje. vič, zdravnik za živčne bolezni.«
*	Društvena potovanja. 5.—6. VIII Trst Opatija, 13.—15. VIII. Sušak, Crikvenica, Plitvička jezera, 13.—15. VIII Grossglock-ner. Prijave in pojasnila potovalna pisarna M. Okorn Ljubljana, Frančiškanska ulica, tel. 22-50. (—)
Iz hmbtfme
u— Krajevna organizacija JNS za okraj Vodmat v Ljubljani poziva svoje člane in somišljenike, da se udeleže pogreba gospe Uršule Hribar, matere našega odbornika g. Adolfa Hribarja, ki bo danes ob pol 17. iz Jenkove ulice 8. — Vrli slovenski ženi ki je vzgojila svojega sina v požrtvovalnega nacionalnega in sokolskega delavca, ohranimo časten spomin.
Proti sončarici uporabljajte rseham-ba Fii. Kr. dvorni dobavitelj Drogerija Gregftrič, Ljubljana, Prešernova 5.
u— Gasilski kongres. V dnevih od 13. do
15. avgusta bo v Ljubljani gasilski kongres. Pripravljalni odbor za kongres vijud. no prosi vse Ljubljančane, da prijavijo od-višna stanovanja za goste. Prijave sprejema: Kongresni odbor gasilske zajednice, Tyrševa cesta 29-IL
Pilot Alojzij Podobnik umrl. Našim čitateljem je gotovo še v spominu nesreča, ki se je pred štirimi meseci pripetila na ljubljanskem letališču. Osemindvaj. setletni mehanik in pilot Lojze Podobnik se je dvignil s klubskim letalom »YU-PDS« V višini kakšnih 15 m se je očitno nečesa prestrašil, pa je potegnil za napačen vzvod. Letalo se je obrnilo na nos in navpično strmoglavilo na tla. Izpod ruševin so potegnili težko ranjenega pilota in ga brž odpeljali v bolnišnico. Podobnik je imel zlomljeni obe nogi, a tudi sicer je bil nevarno poškodovan in zdravniki so že takrat dvomili, da bo okreval. V četrtek popoldne je mladi, simpatični letalec dotrpel. Njegova smrt je vzbudila med številnimi prijatelji in znanci splošno sožalje.
Dr. IVAN PINTAR
do 20. avg. ne ordinira
u— Akademska Jadranska straža obvešča članstvo in ostale prijavljence letovanja v Novem, da bo zadevni sestanek v sredo 2. avgusta ob 10. dopoldne v društvenem lokalu, Wolfova 10/11. dvorišče. Sestanek za udeležence letovanja nujno obvezen. Prijave za letovanje se sprejemajo do 31. t m. opoldne. Cena letovanju, ki bo trajalo od 5. do 25 avgusta, je 530 din V ceni so vračunani vožnja, hrana, stanovanje in vse *akse. Podrobnejše informaciie v društvenem lokalu dnevno od pol 11 do 12. ure.
Cene fotoaparatov
in Sllmov
smo ponovno znižali, tako. da dobite
26 Ssh film vel. 6x9
za din 10.— Box pa za din 49.-
Vaše fotoaparate pa zamenjate za Contax. Leico, Roileflex ali Retino prav gotovo
najkulantneje pri nas Predno se odločite za nakup fotaparata si oglejte našo največjo zalogo zadnjih modelov in reklamne cene v naši izložbi.
Se priporoča
Foto Tourist Lojze šmuc
Ljubljana — Aleksandrova cesta 8.
u— Nezgoda brezmotornega letalca.
Mladi šport brezmotornih letalcev, ki zavzema zadnji čas med našo mladino zmerom večji obseg, je v četrtek na Jesenicah zahteval svojo žrtev. Šestnajstletni Janez Golob, sin gozdarja z Jesenic in dijak 4. razreda gimnazije, je startal z brezmotor-nim letalom, pri ateraciji pa se mu je iz neznanega razloga pripetila nesreča, da je padel. Pri padcu je dobil precej hude notranje poškodbe.
u— Namesto venca na krsto pokojnega pilota Lojzeta Podobnika je daroval A.ero-klub in njegovi pr.jatelji 1000 din pokojnikovi rodb ni.
u— Jutri v nedeljo ne pozabite priti na veliko tombolo Sokola Zg. šiška, kjer bo izžrebanih 25 glavnih in 300 manjših lepih dobitkov. Pričetek ob pol 16. uri. V pr me-ru dežja, bo tombola nepreklicno v nedeljo 30. t. m.
ZOBOZDRAVNIK
dr. JOŽE RANT
DO 15. AVGUSTA NE ORDINIRA
u— Ljubljančane, ki se bodo udeležili javnega nastopa sokolskega društva pri Devici Mariji v Polju, jutri v nedeljo popoldne, opozarjamo, da bodo vozili izpred mestnega doma avtobusi ob pol dveh. pol treh in pol štirih naravnost na telovadišče k sokolskemu domu. Nazaj v Ljubljano pa bodo vozili vsako uro. Nastopa in velike narodne veselice Sokola v Polju se lahko zaradi tako hitrih in ugodnih zvez — vožnja traja dobre četrt ure — udeleži kar največ sokolskega oobčinstva iz Ljubljane. (—)
Sokol Vič vabi svoje članstvo in naraščaj, da se jutri (v nedeljo) v polnem številu udeleži »nastopa bratskega društva v Polju. Odhod z glavnega kolodvora ob 14.14. Pravtako vabimo članstvo, da se udeleži nastopov v Planini in v Moravčah. Odhod za Planino ob 14.45 z glavnega kolodvora. Za nastop v Moravčah pa se po-služite avtobusa, ki odhaja iz Ljubljane, Tavčarjeva ulicai ob 8.15 zjutraj. Pokaži, mo z veliko udeležbo, da cenimo delo naših podeželskih edinic.
u— Pogreb pokojne Valerije Hudeček, roj. Smrekar, bo danes 22. t. m. ob pol 15. izpred splošne bolnice. (—)
u— Rdeči križ v Ljubljani razpošilja svojim članom in prijateljem tombolske karte v razprodajo. Tombola bo 10. septembra na Kongresnem trgu. Glavni dobitek je stavbna parcela v izmeri 644 m1. Vljudno prosimo, ne odklanjaiate naših dostavljalcev. Pomagajte nam pri naši človekoljubni akciji!
u— Najden je bil strt zlat uhan v Gregorčičevi drogeriji.
n— Primarij dr. Jenko ne ordinira do 16. avgusta. (—)
u— Ogled začasnega hidrotehničnega laboratorija na Viču (Cesta dveh cesarjev 114) s predavanjem kol. inž. Milovana Goljevščka o rezultatih modelne preiskave praga, projektiranega na Savinji pri Celju in predvajanjem številnih eksperimentov priredi za svoie člane in po njih vpeljane goste Udruženje jugoslovenskih inženjer-jev in arhitektov, sekcija Ljubljana, v to. rek 25. t. m. ob 19. člani, ki še niso bili v laboratoriju, naj se zberejo pri zadnji postaji cestne železnice na Viču ob 18., ostali naj pridejo naravnost v laboratorij.
d)atteb ftonceti
vojaške godbe — v vrtu restav, Grand-Hotela Union
Prepovedujemo vsako dovažanje in odmetavanje raznih smeti in materiala na našo parcelo med Stadionom in tov. Eifler od 23. t. m. do 1. avgusta. Stavbna družba d. d. (—)
u— Društvo trgovskih potnikov ln za. stopnikov prosi, da se vsi člani udeležijo pogreba umrlega tovariša g. Štefana Mi-helaka. Pogreb bo danes ob 16. iz cerkve pri Sv. Križu na pokopališče pri Sv. Križu. (—)
Iz Celja
e— Tekem za kraljev meč v Zagrebu se
bo udeležila tudi članska vrsta Sokolskega društva Celja - matice. Vrsto tvori sedem članov, ki so včeraj odpotovali na tekme pod vodstvom br Grilca. Bratom želimo, da bi častno zastopali celjskega Sokola in dosegli popoln uspeh.
e— Celjski pekovski pomočniki v borbi za svoje pravice. Konec junija je potekla kolektivna pogodba med pekovskimi mojstri in pekovskimi pomočniki v Celju. Pekovski pomočniki zahtevajo sedaj sklenitev nove kolektivne pogodbe, ki bi vsebovala tudi zvišanje sedanjih izredno nizkih mezd. Pekovski mojstri pa so zavzeli odklonilno stališče. Za četrtek popoldne je mestno poglavarstvo sklicalo konferenco zaradi kolektivne pogodbe, povabilu pa so se odzvali samo pekovski pomočniki. Zato je bila sklicana za včeraj dopoldne nova konferenca. Pekovski mojstri pa zopet niso prišli, marveč so poslali samo obrtnega tajnika g. Streiniera. ki je pre-čital zapisnik zadnje seje Združenja pekovska mojstrov v Celju, na kateri je bilo sklenjeno da pekovski mojstri odklanjajo pogajanja s pomočniki. Na konferenci. ki jo je vodi1 maff-stratni knmisar g. Koren, je podal zastopnik Delavske zbornice iriavo. v kateri odločno obsoja početje pekovskih mojstrov. Za sinoči je bila sklicana še ena konferenca, na katero so bili mojstri zopet povabljeni. Če bi ta konferenca ne imela uspeha, bodo pekovski pomočniki prisiljeni stopiti v stavko Javnost snr^mlia borbo pekovskih -^močnikov 7a njihove pravice z iskrenimi simr>at'iami.
e— 25!etnico mature so obhajali v soboto v Celju maturanti celjske gimnazije iz 1. 1914. Proslave, ki je bila v soboto zvečer v hotelu »Evropi«, so se udeležili naslednji gg : Jurij Brandles, obrtni tajnik v Gradcu, Fran Brečko, sodn k okrožnega sodišča v Celju, dr. Lojze Brenčič, zobozdravnik v Ljubljani, dr. Edvard Bučar, odvetnik v Mariboru, dr. Ernest Gorišek, načelnik upravnega oddelka SUZOR.ja v Zagrebu, dr. Franc Haas, meščanskošolski učitelj v Gradcu. Janko Hočevar, kapetan I. razr. v Negotinu. dr Alfred Juhart, pro-kurist v Celju. Janko Kač, novinar in pisatelj v Ljubljani, prof. dr. Jurij Kantz, privatni docent na univerzi v Gradcu, dr. Val-ter Karbeutz, deželnosodn- ravnatelj na Dunaju, Josip Koželj, živinozdravnik v Ce. lju, dr. Josip Ludvik, zobozdravnik na Je. senicah. dr. Giinther Palten (Praschak), prokurist v Linzu, dr. Martin Pavlič. načelnik v finančnem ministrstvu v Beogradu, Ferdo Prohaški, župnik v št. Vidu nad Valdekom A!ojz Qualitzer. župnik v W:e-su, Vinko Rojnik, carinski kontrolor v Beogradu, Ivan Rzecz;czky (Schossig), železniški inšpektor v Celovcu, dr. Rihard Seipel, lekarnar na Dunaju, Anton Vrečko, železniški kontrolor v Celju in Ivan Wal-denburg (Koneczny), višji pisarniški svet. n k na Dunaju. V nedeljo so priredili udeleženci proslave izlet v krasno Logarsko dolino. Zvečer so se ob slovesu v Celju dogovorili da se bodo čez pet let zopet sestali v Celju.
e— O kemijski vojni bo predaval g. prof. Stanko Modic iz Maribora v četrtek 27. t. m. ob 20. v mestnem gasilskem domu v Celju. Predavanje bo združeno a praktičnim predvajanjem termitnih bomb.
e— Velik gozdni požar pri Lučah. V četrtek okrog 22. je nastal v škofijskih gozdovih nad Podvolovlekom pri Lučah požar, ki se je zaradi vetra hitro širil in kmalu objel velik kompleks borovega gozda. Požar je bil viden po vsej Savinjski dolini in tudi v Celju. Uvedena je bila obsežna akcija, da bi požar omejili. Danes je v gozdu še vedno gorelo. Skoda je zelo velika. Vzrok požara še ni znan. _ „
e— Ugledni psihografolog g. W1ntery
je za nekaj dni spet Celju ter nastanjen v hotelu »Evropi«.
e— Osebne vesti s celjske pošte. Na
novo je nastavljen za pripravnika Henrik Groa s Krke. Upokojena je višja kontro-»lofka Leopoldina Priedlova. Premeščeni so s pošte v Celju pripravnik Jože Hočevar v šoštanj ter dnevničarja Ivan Roje v Tržič in Anton Šalamun v Ormož. V Celje so premeščeni: dnevničarka zvaničnica Ivana Okornova iz šoštanja ter služitelja Alojz Rom iz Tržiča in Martin Rom iz Ormoža.
e— Namesto venca na grob g. Josipa Zeichna, upokojenega ravnatelja Mohorjeve družbe v Celju, je daroval trgovec g. I. Jellenz v Celju 100 din za mestne reve. že, 100 din pa gas lski četi v Celju.
e— Holandski turisti na Korošici. Jutri bo prispela na Korošico skupina 13 turistov iz Haaga. Prenočevali bodo v Kocbekovem domu, v nedeljo pa bodo napravili turo preko Ojstrice v Logarsko dolino, kjer bodo nameščeni v Aleksandrovem domu. Tudi v Holandiji je že razširjen glas o lepoti Savinjskih planin, le škoda, da te planine slovenski domačini tako malo poznajo in tako poredko obiskujejo. Prihodnja skupina Holandcev je javljena za sredo meseca avgusta.
e— Plezalni in reševalni tečaj bo prire. dilo ministrstvo za telesno vzgojo naroda v Kamniških planinah v času od 25. avgusta do 4. septembra. Za udeležence tečaja bo oskrba brezplačna, predvidoma v češki koči. Interesenti, člani Slovenskega planinskega društva, naj predložijo potrebne osebne listine in prošnje za sprejem v tečaj najpozneje do 4. avgusta pri Savinjski podružnici SPD v Celju, kjer so jim na razpolago tudi vsa podrobna pojasnila. Planince vabimo, naj nikar ne zamudijo ugodne prilike!
e— V Logarski dolini je letos izredno mnogo gostov-letoviščarjev. In še prihajajo novi, samo težko je zanje najti prostor v prenapolnjenih hotel h in penzijah. Naj. več gostov je iz srbohrvatskih pokrajin, odkoder jih je pregnalo pekoče solnce v blagodejno, osvežujočo zračno kopel naših Savinjskih planin. Planinci pa letos silno lenarijo. Višinske postojanke, na primer Korošica, imajo izredno malo posetnikov, kakor da bi ne bilo nikogar, ki bi znal ceniti krasoto naših visokih gora.
e— Smrt dveh trgovcev, v celjski bolnišnici sta umrla v četrtek 631etni trgovec g. Franc Lebič iz Celja in 491etni trgovec Anton Krašovc iz Marijagradca pri Laškem. Pogreb g. Lebiča bo v nedeljo ob 17. na mestnem pokopal šču, pogreb g. Kra-šovca pa v ponedeljek popoldne istotam. Pokojnima bodi ohranjen blag spomin, svojcem naše iskreno sožalje!
e— Obupno dejanje pismonoše. V Gotov-Ijah pri Žalcu se je obesil v četrtek 381etni, pri pošti v Žalcu nameščeni pismonoša Jožko Vranjek. Pokojni je bil samec. V zadnjem času je kazal znake težk h du. ševnih bojev in je izvršil obupno dejanje v hudi duševni depresiji.
e— Brezposelnost. Pri celjski borzi dela je bilo 20. t. m. v evidenci 258 brezposelnih (199 moških in 59 žensk) nasproti 193 (147 moškim in 46 ženskam) dne 10. t. m.
e— Zdravniško dežurno službo za člane OUZD bo imel jutri zdravnik dr. Josip
Čerin v Prešernovi ulicL •
Iz Maribora
a— Sokol I. sporoča vsem bratskim društvom, da se vrši letni nastop, proslava 10-letnice obstoja društva ter razvitje na-raščajskega in društvenega prapora nepreklicno dne 8. septembra (v slučaju slabega vremena 10. septembra) na letnem telovadišču. Opozarjamo na to vsa ostala društva ter jih prosimo, da istega dne ne prirejajo svojih prireditev. Spored prireditve sledi v dnevnem časopisju in letakih. Odbor.
a— Nova. avtobusna zveza Maribor— Murska Sobota. Z gradnjo novega petanj-skega mostu, ki bo predvidoma dograjen do pomladi, se približuje uresničenju stara misel čim direktnejše in čim bližje prometne zveze, ki naj bi spajala Maribor z Mursko Soboto. Mestna podjetja v Mariboru so že vložila prošnjo za koncesijo avtobusnega prometa na omenjeni progi in je bila prošnja rešena v pozitivnem smislu. Ta nova potrebna zveza bo postala realnost, čim bo dograjen novi pe-tanjski most preko Mure. Seveda bo treba še rešiti vzporedno vprašanje primerne in racionalne dopolnitve nove proge z že obratujočo zvezo Maribor—Ljutomer.
a— Smrt vrle žene. Preminila je v Kr-čevini v Tomšičevem drevoredu 4 gospa Marija Dane v, ki je dosegla starost 68 let Blaga pokoj ni ca je bila vrla narodnjaki-nja, rodom iz Trsta, ki ga je morala zapustiti in kateremu so bile posvečene vse njene misli, kadar ni bila njena vzorna materinska pažnja osredotočena na drage, ljubljene svojce, ki sedaj objokujejo njeno smrt. Plemenita pokojnica pa je mislila tudi na druge in je povsod rada pomagala, kjer je le mogla. Jutri v nedeljo ob pol 17. bo pogreb iz mrtvašnice na mestnem pokopališču na Pobrežju. Ohranimo vzgledni narodni ženi trajen spomin, žalujočim svojcem naše globoko sožalje.
a— Usoda Danila Čerpeca pojasnjena. Poročali smo o domnevi, da je lOletni Danilo Cerpec utonil v Dravi. Sedaj pa je prispelo iz Rogaške Slatine njegovo pismo, v katerem sporoča zaskrbljenim svojcem, da je pri svojih starših, ki so v Rogaški Slatini, na počitnicah.
a— Naši zamorčki se vračajo. Deška počitniška kolonija Pomladka RK se vrne iz Kaštel Lukšiča v torek 25. julija ob 17.20. Starši naj pridejo točno na postajo po svoje zamorčke.
a— Iz policijske službe. Predstojnik mariborske mestne policije g. Stanko Kos je šel na svoj redni letni dopust. V času odsotnosti ga zastopa policijski svetnik g. Pestevšek.
a— Osebna vest. Pri banski upravi v Ljubljani je napravil izpit za stavbenika g. Evald Koren iz Maribora.
a— Število mladih begunov narašča. Sedaj sta pobegnila od doma llletna Stanislava Lorbek, ki stanuje na Zrinjskega trgu 6, ter 161etni Vladimir Glancer iz 2olgerjeve ulice 9. Policija poizveduje za mladima begunoma, ki sta si zaželela svet.
Gospodarstvo
V Franciji dobimo posojilo 600 milijonov
frankov
za nujne državne potrebe In gradnjo dveh tvornic
celuloze
Ponovno smo že poročali o nameri, da država zgradi dve novi tvornici celuloze, in sicer eno v Bosni, drugo pa v Gorskem Kotaru. Iznesli smo tudi že pomisleke proti temu načrtu. Opozorili smo na okolnost, da naša produkcijska kapaciteta že sedaj prekaša potrebo po celulozi v naši državi, pri izvozu pa smo imeli doslej vedno težkoče. Produkcijska sposobnost obstoječih tvornic znaša namreč 40.000 ton na leto (Drvar 18.000 ton, ostale tri tvornice, vštevši novo tvornico v Vidmu pri Krškem pa 22.000 ton), domača potreba pa se giblje na višini okrog 26.000 ton. Naša največja tvornica v Drvarju, katere obrat je dolgo vrsto let počival, je leta 1937, . ko je nastopila nenadna konjunktura na svetovnem trgu celuloze, prešla v državno last. Tvornica je konjunkturo dobro izkoristila in je znatne količine izvozila v inozemstvo, čim pa je konjunktura prenehala je morala lani obrat ustaviti navzlic temu, da ima surovino (les) na razpolago iz državnih gozdov in iz Sipadove žage po skrajno nizki ceni. Sele letos je pričela v manjšem obsegu znova obratovati. Če smo navzlic nadprodukciji v zadnjih letih celulozo uvažali iz inozemstva je deloma vzrok v tem, da dozdaj nismo izdelovali dovolj beljene celuloze. V tej zvezi smo tudi že poročali, da se za stvar zanima francoski kapital, ki namerava presežek produkcije prevzeti za uvoz v Francijo. Kakor je znano, nam je Francija priznala v novi trgovinski pogodbi carine prost uvoz; celuloze, toda le za kontingent 8000 ton, kar pa ne zadostuje niti za izvozni presežek obstoječe državne tvornice v Drvarju.
Posojilo v Franciji
Sedaj prinaša beograjsko »Vreme« nove informacije o tem vprašanju. V Parizu se
bo ustanovila družba, ki bo prevzela vse one količine celuloze, ki nam bodo pre-ostajale za izvoz, seveda po svetovnih cenah. Protivrednost za prevzeto celulozo se bo porabila za odplačilo posojila v višini 600 milijonov frankov (870 milijonov din), ki ga bo dala naši državi na razpolago finančna skupina Seligman za nujne državne potrebe in za gradnjo omenjenih dveh novih tvornic celuloze odnosno za modernizacijo tvornice v Drvarju. Zaradi tega posojila se že vodijo pogajanja. Iz posojila 600 milijonov frankov bi se porabilo 120 do 150 milijonov frankov za gradnjo obeh novih tvornic in za modernizacijo tvornice v Drvarju, kjer so naprave stare že 30 odnosno 40 let, ostalih 450—480 milijonov frankov pa bi bilo na razpolago za druge državne potrebe.
V ministrstvu za šume in rudnike je izdelan načrt uredbe o ustanovitvi novega državnega industrijskega podjetja v obliki delniške družbe pod imenom »Jugocelu-loza« d. d. Ta nova družba naj bi od Si-pada prevzela tvornico celuloze v Drvaru in bi zgradila obe novi tvornici. in sicer eno na področju »Krivaje« v Zavidovičih v Bosni, drugo pa v Gorskem Kotaru. Novi tvornici bi izdelovali nebeljeno bisulfitno celulozo kot surovino za izdelovanje papirja, umetne svile, celulozne volne in ni-troceluloze. Modernizacija tvornice v Drvarju pa ima namen doseči racionalnejšo produkcijo in izboljšanje kakovosti. Glede produkcijske kapacitete novih tvornic se potrjujejo dosedanje vesti, po katerih bi imela tvornica v Zavidovičih kapaciteto 20.000 ton, druga tvornica v Gorskem Kotaru pa 25.000 ton. Kapaciteta drvarske tvornice bi ostala nespremenjena na višini 18.000 ton in bi skupna kapaciteta vseh treh državnih tvornic znašala torej 63.000 ton.
| in 18.860 temam v prvem polletju 1987. Kakor znano je Francoska družba borskih rudnikov lani pričela pridobivati elektro-litični baker. V prvem letošnjem letu je znašala produkcija takšnega elektrolitič-nega bakra ie 5730 ton.
Nadalje je omeniti produkcijo svinca, ki pa je dosegla v prvem letošnjem polletju le 3780 ton nasproti 4360 tonam v lanskem prvem polletju, produkcija cinka pa je narasla na 2540 ton nasproti 2245 tonam v lanskem prvem polletju. Produkcija svinca in cinka pa se bo v prihodnjih letih znatno dvignila, ko bo Trepča dogradila nove topilnice.
Omeniti je tudi produkcijo antimona, ki se je pričela šele letos razvijati. Leta 1937 je znašala vsa naša produkcija antimona (antimon regulus) le 69 ton, lani 106 ton, letos v prvem. polletju pa že 672 ton. Antimon se izvaža predvsem v Nemčijo. Rudarsko podjetje v Preševem je bilo namreč ustanovljeno s sodelovanjem nemškega kapitala. Nemški listi napovedujejo, da bo sčasom Nemčija krila pretežni del svoje potrebe antimona v Jugoslaviji, medtem ko je doslej antimon uvažala skoro v celoti iz Kitajske. Nemška uvozna potreba pa znaša na leto preko 2000 ton antimona.
ne 83.715—84.25 (84), T/, Seligman 100.50 — 101, TU Blair 93.75 — 94.25 (94), 8*/, Blair 100 den. (100.25), Narodna banka 7500 bi., PAB 210 — 211.
Izgledi za letošnji izvoz sadja
Maribor, 21. julija.
Usodna letošnja suša je pustila našim obmejnim sadjarjem edino upanje: sadje. Prijetno so presenetile hruške in ponekod tudi marelice ter breskve. Največje upanje pa je glede letine sliv, ki bodo letos obrodile kakor že dolgo ne. Bati pa se je, da bodo pričele tudi slive v velikih množinah odpadati, če bo sedanja suša še trajala.
Dobri so tudi izgledi za letošnji vinski pridelek. Slabši pa so izgledi za letošnjo letino ter za izvoz jabolk. S tem pa je naš obmejni kmetovalec-sadjar občutno prizadet. Ze lanska letina jabolk je naše sadjarje razočarala in jih pustila na cedilu. Zelo slabi so izgledi glede jabolk v srezu Maribor levi breg, prav tako tudi v srezu Maribor desni breg. Zaradi tega se pozornost naših sadnih izvoznikov, ki se ie pripravljajo na novo sezono sadnega izvoza, obrača k tistim predelom, kjer bodo jabolka letos zadovoljivo obrodila. Tako prihajajo zaenkrat optimistična poročila o letošnji letini jabolk v našem Po-murju. Tudi v konjiškem področju so dobri izgledi, prav tako v celjskem okolišu. To so v glavnem trenutni obrisi letošnjih izgledov za naš izvoz sadja. Bolj določena pa bo slika ob koncu julija in v za-, četku avgusta, ko bodo šle prve večje pešilike našega sadja, predvsem zgodnih jabolik, preko meje.
*
Okrožnica Prizada o izvozu jabolk v Nemčijo
Prizad je izdal posebno okrožnico o izvozu svežih jabolk v Nemčijo. Počenši od 23. julija t. 1. bo pričel odobravati izvoz svežih jabolk v Nemčijo v razsutem stanju. V nemško jugoslovenskem plačilnem prometu je za prve potrebe tega izvoza rezerviran kontingent 500.000 mark kar ustreza količini približno 250 vagonov. Za čas do 24. septembra znaša nemška uvozna carina 4.50 marke, v času od 25. septembra do 31. decembra pa 2 marki za 100 kg. Pravico do izvoza na ta kontingent imajo vsi pooblaščeni izvozniki, registrirani pri Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine.
Vsaka nošilika iabolk mora biti opremljena s fitopatološkim potrdilom, ki je *
predpisan za izvoz jabolk v Nemčijo, nadalje z izvoznim dovoljenjem Prizada in končno s predlogom za potrdilo o uvozu blaga v nemško carinsko področje. Službeno fitopatološko potrdilo mora vsebovati izjavo, da natovorjeno in pregledano blago ni okuženo z ušmi San Jose in da izvira iz sadovnjakov, kjer v okolici najmanj 10 km ni te uši. Prizad bo stavil izvoznikom na razpolago izvozna dovoljenja v dveh izvodih za vsako pošiljko. Unikat se ima priključiti originalnemu tovornemu listu, duplikat pa vrniti Prizadu nazaj takoj po odpremi blaga.
V okrožnici je Prizad izdal poziv izvoznikom, da že v početku kampanje opozo-
Gospodarske vesti
— Naša trgovina s Ceško-Moravsko. Po
podatkih praškega statističnega urada je znašal češko-moravski uvoz iz Jugoslavije v maju 59 milijonov kron, Izvoz v Jugoslavijo pa le 33 milijonov. V tem mesecu je bila naša država na drugem mestu med dobavitelji Češko-Moravske, in sicer predvsem zaradi neurejenih trgovinskih odnošajev češko-moravskega protek-torata z drugimi državami. 2e v juniju pa je uvoz iz Jugoslavije občutno nazadoval na 34 milijonov K, medtem ko se je če-škomoravski izvoz v Jugoslavijo dvignil na 46 milijonov K. Od 16. marca t. 1. (to je od dneva po zasedbi Češko-Moravske po nemških četah) pa do konca junija je Češko-Moravska uvozila iz Jugoslavije za 135 milijonov K blaga, uvozila pa je v Jugoslavijo za 114 milijonov K.
= Nov znaten padec cene pšenici v Liverpoolu. Pred dnevi smo poročali, da je cena pšenici v Liverpoolu padla na 3 šilinge in 8 7/8 penija, kar je najnižja cena od leta 1592. torej v zadnjih 347 letih. L. 1931 je cena padla le na 3 šilinge 8Vj penija. Pri tem pa je treba še upoštevati da so bili to prej zlati šilingi, sedaj pa je zlata vrednost funta (odn. š:linga) za 40% manj. ša. Po najnovejših poročilih pa je včeraj cena na borzi v Liverpoolu ponovno nazadovala in je popustila na 3 šilinge 4 7/8 penija, kar je najnižji tečaj, ki je bil kedaj zabeležen na tej borzi.
= Dobave. Hidroplanska komanda Dl-
vulje sprejema do 24. t. m. ponudbe za dobavo podzemeljskega kabla, izolirane žice, litega železa in impregniranih pragov. štab mornarice v Zemunu sprejema do 24. t m. ponudbe za dobavo aluminijastih cevi, do 4. avgusta za dobavo krp za čiščenje, do 5. avgusta za dobavo repičnega olja, do 10. avgusta za dobavo 4 kovanih osi, do 16. avgusta za dobavo dei-ta-kovine. štab za utrjevanje v Ljubljani sprejema do 24. t. m. ponudbe za do-
rijo svoje nemške kupce, ti pa carinske posrednike, da mora biti predlog za ca- ; bavo rezervnih delov za motorna vozila, rinsko potrdilo, ki ga izvoznik priloži iz- lopat, krampov, grabljic in ročnih vozič-
voznemu dovoljenju Prizada, izročen carinarnici, preko katere se blago izvozi v Nemčijo, kar je važno, ker dobe izvozniki premijo od Prizada le na podlagi teh carinskih potrdil.
Zaradi obveznega fitopatološkega pregleda od strani Nemčije se smejo sveža nepakirana jabolka izvoziti v Nemčijo samo preko naslednjih obmejnih posta i: Jesenice — Podrožca (Rosenbach), Št. Ilj — Spilje (Spielfeld), Gornja Radgona — Radgona (Radkersburg), Dravograd — Spodnji Dravograd (Unterdraubure). Cmu-rek (Mureck), Hegyeshalom in St. Gott-hard.
Do nadaljnjega sporočila veljajo naslednje cene za sveža jabolka v razsutem stanju: 20 mark franko nemško-jugosloven-ska državna meja in 21.5 marke franko madžarsko-nemška meja. Pošiljanje neprodanih količin zaradi poznejše prodaje ali konsignacije je prepovedano in se smejo prodaje vršiti samo za promptn<- dobavo pooblaščenim nemškim uvoznikom, ki imajo odobrene uvozne kvote Prodaje ali ponudbe po nižjih cenah, kakor so eori navedene, imajo za posledico najstrožje sankcije.
Prizad je obenem razpisal lzvo7no premijo v višini 25 din za 100 kg fabolk. uvoženih v nemško carinsko področje v času od 1. avgusta do 24. septembra. Izvozniki morajo pri izvozni kalkulaciji upoštevati to prenrjo. taVn da bo pr!?Ha do i7rn?a v odkupnih cenah na našem trgu.
Pravilnik o privatnih loterijah in tombolah
Kmetijsfei minister je na osnovi §§ 34. in 44. zakona o razredni loteriji izdal nov pravilnik o privatnih loterijah, tombolah in ostalih igrah na srečo, ki je objavljen v »Službenih novinah« od 20. t. m. in je s tem dnem dobil obvezno moč, medtem ko je izgubil veljavo dosedanji pravilnik od 18. marca 1937.
Prirejanje loterij, tombol in drugih iger na srečo odobrava kmetijski minister po zaslišanju upravnega odbora državne razredne loterije. Brez takega odobrenja se ne sme prirediti nobena taka igra. Loterije, tombole in slične igre se odobravajo, če se dajejo dobitki v stvareh in če njihova skupna tržna vrednost predstavlja najmanj polovico vrednosti izdanih srečk ali tombolskih kart. Število srečk ali tom-bolskih kart in cena se določata glede na svrho igre in ostale okolnosti, zlasti velikost in socialno strukturo naselja, kjer se namerava prirediti ta igra.
Izjemno se smejo dovoliti le tombole z denarnimi dobitki pod pogojem, da znaša vse ta denarnih dobitkov vsaj polovico kosmatega zneska, sprejetega za tombolske karte.
Enemu prosilcu se sme dovoliti le enkrat na leto prireditev takih iger na srečo, in to samo v enem kraju (sedežu prosilca). Samo ustanovam, katerih delokrog obsega večje področje države, se sme izjemno odobriti prirejanje iger v raznih krajih tega področja. Izvajanje odobrenih loterij, tombol in iger na srečo se vrši pod nadzorstvom kontrolnega organa, ki se postavi iz vrst državnih ali občinskih uslužbencev.
Novi pravilnik je v toliko liberalnejši, kakor dosedanji, ker nima več dosedanjih
kov, do 25. t. m. za dobavo držajev za lopate, do 26 t m. za dobavo držajev za lopate, do 27. julija za dobavo voda visoke napetosti, rezervnih delov za mehanične vozove, železnih nabijačev, sit za pesek in rešet za pesek, do 28. t. m. za dobavo železnih kalupov za betonske cevi, do 29. julija za dobavo trasirne vrvi, pra-j vokotnikov, vizirnih motk, jeklenih metrov za merjenje in lesenih metrskih mer. Direkcija drž. rudnika v Vrdniku sprejema do 27. t. m. ponudbe za dobavo žice, telefonskega kabla, belega platna, trofaznih transformatorjev, mrež za postelje, konopljenih cevi za vodo, porcelanskih Izolatorjev, barv, kabelske mase itd., do 3. avgusta ponudbe za dobavo manesma novih jeklenih cevi, do 17. avgusta pa za dobavo pisalnega stroja. Direkcija drž. železnic v Ljubljani (gradbeni oddelek) sprejema do 20 t. m. ponudbe za dobavo stekel za brzinomere, vodokaznih cevk. mlečnih šip. rdečih signalnih šip. belih šip in obločnic, do 28. t. m. za dobavo raztirnikov s kontrolno ključavnico, žičnih povlačilnikov, prerezlj;vih kretniških postavljalnih vzvodov in kretniških po-stajainih naprav.
Borze
21. julija.
Na iugoslovenskih borzah notirajo nemški kl:rinški čeki nespremenjeno 14.30, j Grški boni so se v Zagrebu trgovali po i 29.83, v Beogradu pa po 30.25. Tečaji na ! na svobodnem trgu so ostali nespremenie-! ni in so izračunani na osnovi tečaja 258 j den za funt.
; Na zagrebškem efektnem tržšču je
omejitev glede maksimalnega zneska izdanih srečk ali tombolskih kart (doslej 200.000 din odnosno pri tombolah z denar- i Vojna škoda pri slabi tendenci notirala
nimi dobitki do 100.000 din) Spremenjene so tudi nekatere določbe glede postopanja pri izdaji dovoljenja za prirejanje teh iger.
Naša produkcija železa je znatno narasla
V zadnjih letih se je naša produkcija surovega železa znatno dvignila. 2e leta 1935 so pričeli v državni železarni v Va-rešu modernizirati visoke peči za topi j e-nje železne rude. Pred dobrim letom pa je Kranjska industrijska družba zgradila svojo visoko peč za topljenje železne rude. Tako se je naša produkcijska kapaciteta znatno povečala. Narasla pa je tudi potrošnja surovega železa, zlasti odkar so začeli v novi železarni v Zenici izdelovati vse železniške tračnice za potrebe naših železnic. Letos je znašala produkcija surovega železa v naši državi v prvem polletju 33.228 ton, t. j. skoro toliko, kakor je znašala pred- nastopom svetovne gospodarske krize celoletna produkcija surovega železa v naši državi. Zadnja leta se je produkcija surovega železa gibala takole:
prvo poli. 1934 prvo poli. 1935 prvo poli. 1936 prvo poli. 1937 prvo poli. 1938 prvo poli. 1939
18.446 ton 2.346 ton 19.771 ton 14 700 ton 24.044 ton 33.228 ton

Razvoj ostale topilniške produkcije
Letos je narasla tudi produkcija surovega bakra, namreč na 23.080 ton nasproti 21.700 tonam v lanskem prvem polletju,
465	— 469 (v Beogradu je bil promet po
466	— 467). Do zaključkov je prišlo v 6% dalmatinskih agrarnih obveznicah po 85 (v Beogradu po 84) in v delnicah Trboveljske po 173.
DEVIZE
Ljubljana. OficieJni tečaji: London 205.95
—	209.15, Pariz 116.28 — 118.58, New York 4380.50 — 4440.50 — 4440.50, Curih 995 — 1005, Milan 231.70 — 234.80, Praga 150.75 — 152.25, Amsterdam 2351 — 2389, Berlin 1769.62 — 1787.38, Bruselj 747.25 — 759.25. Tečaji na Svobodnem trgu: London 256.40 — 259.60, Pariz 144.83
—	147.13, New York 5457.90 — 5517.90, Curih 1238.07 — 1248.07, Amsterdam 2927.07 — 2965.07, Bruselj 930.34—942.34.
Curih. Beograd 10, Pariz 11.7475, London 20.7575, New York 445.31, Bruselj 75.3250, Milan 23.3250, Amsterdam 237.20, Berlin 177.90, Stockholm 106.9250, Oslo 104.2750, Kobenhavn 92.65, Sofija 540, Praga 15.15, Varšava 83.50, Budimpešta 87, Atene 3.90, Bukarešta 3.25.
EFEKTI
Zagreb. Državne vrednote: Vojna Škoda 465 — 496, 4% agrarne 61 — 63, 4«/0 severne agrarne 59.50 — 60.50, 6"/0 beglu-ške 86.75 — 87.50, 6«/t dalm. agrarne 84 —■ 85 (85), 7% stabiliz. 100.50 bi., 7«/» in-vest. 99.50 — 101, 7«/0 Seligman 10l bi., 7«/o Blair 94 bL, 8% Blair 101 bi.; delnice: Narodna banka 7350 den., PAB 212 den., Trboveljska 172 — 173 (173), Gut-man 4 0— 49, šečerana Osijek 80 den., Osiječka ljevaonica 150 — 162.
Beograd. Vojna škoda 466.50 — 467 (466 — 467), 4°/o agrarne 62 den.. (62), 40/0 severne agrarne 59.75 — 60.50, 6®/» begluške 86.75—87 (87), 6«/, dalm. agrar-
Blagovna tržišča
UTO
+ ChicagO, 21. julija. Začetni tečaji: pšenica: za julij 64.125, aa sept. 64.75, za dec. 66.25; koruza: za julij 39.625.
+ Winnipeg, 21. julija. Začetna tečaji: pšenica: za okt. 52.50, za dec. 54.25.
4- Novosadska blagovna borza (21. t. m.). Tendenca nesprem. Pšenica: stara (78/79 kg): baška, sremska slavonska 149 — 151; južnoban. 147 — 150. Ež: baška 130 — 132.50. Ječmen: baSk, m sremski
64/65 kg 140 — 142.50. Oves: bašld, srem. ski in slavonsk: 140 — 142. Korf/a: baška in pariteta Indjlja 116 — 118. Moka: ba. Ska in banatsKa »0g< in »0gg< 235 — 245; >2« 215 — 225; »5« 195 — 2C5; »6« 175 — 185; »7« 150 — 160; >8« 117.50 — 122.50. Fižol: baški in sremski beli 290 — 295. Otrobi: baški in nemški 108—11—, banat. sid 103—105.
_}. Budim peštanska termlnska borza (21. t. m.). Tendenca prijazna. Koruza: za julij 17.22 — 17.24, za avg. 17.42 — 17.44.
BOMBA2
+ Liverpool 20. julija. Tendenca mirna. Zaklj. tečaji: 'za julij 8.79 (prejšnji dan 4.78), za dec. 4.34 (4.33).
Razbojnika Rradeška ne morejo izslediti
Ljudje mu dajejo potuho, da orožniki ne dobijo sledi
za njim
škofja Loka, 21. julija, čeprav o novih razbojstvih zloglasnega. Josipa Bradeška trenotno nI slišati, so oblastva vendarle budno na preži, da zajamejo nevarnega vlomilca. Vroče poletje in obširni gozdovi Polhograjskih Dolomitov nudijo Bradešku pač dovolj zavetja. Vse prizadevanje orožnikov, zajeti ga, se je doslej izjalovilo. Da je temu tako, niso kriva zgolj ugodna skrivališča, marveč tudi prebivalstvo, ki daje, kakor je ugotovljeno, Bradešku potuho. Ljudje so pač podkupljivi in zato molče, ako jim Bradeško stisne nekaj kovačev v roko. .Drugi spet bi oblastvom prijavili, kdaj in kje so ga videli, toda se boje njegovega maščevanja.
Prav te dni so napeli orožniki vse sile, da zajamejo Bradeška. Ker je jasno, da ima pomagače. so napravili hišno preiskavo pri posestniku Juriju Igliču v črnem vrhu nedaleč od zaselka Lavrovca, da morda dobe kake sledi, ki bi jih privedle na pravo pot. Orožniki so preiskali hišo, gospodarsko poslopje, pa tudi vso soseščino. Hišni gospodar, ki so posumili o njem, da gotovo ve kaj več o Bradešku, je spočetka trdovratno molčal. Ko pa so miu predočill hude zakonske posledice tudi za dotičnika. ki o zločincu kaj ve, pa molči, se je Igliču počasi razvezal jezik. Povedal je, da je bil prejšni teden pri njem Bradeško. Oglasil se je ob 21. url. zadržal pa se je le eno uro, kajti takoj potem se je odpravil k sosedu, svojemu bratrancu Osredkarju, po domače Grogi, In ostal potem pri njem menda vso noč. Igliču je dal Bradeško 120 din, da kupi hlače, Igličev 19-letni sin Polde pa je dobil 40 din z naročilom, naj gre k trgovcu Koširju in prinese žganja, kruha in cigaret. Polde je naročilo vestno izvršil in zakupil 22 din, ostali znesek je Bradeško Poldetu daroval. Pred odhodom iz Igliče-ve hiše Bradeško ni pozabil povedati, da bo vsakogar, ki bi ga Izdal orožnikom
brez usmiljenja ubil! Povedal je tudi, da odhaja proti Logatcu.
Poizvedbe so nadalje dognale, da se je Bradeško dokaj svobodno gibal po Črnem vrhu. šele zdaj se je izvedlo, da je prišel Bradeško pred časom iz Koširjeve trgovine popolnoma pijan in da je potem ves dan ležal kakor posekan pod vaško lipo. Zbral se je okrog njega moški in ženski svet, a nikogar ni bilo, ki bfi. bil stopil do najbližje orožniške postaje in vlomilca prijavil To dejstvo je dokaz, da vaščani BradeŠKa, v kolikor nimajo strahu pred njim, ščitijo. V ljudeh sploh je trdna vera, da Bradeško ne bo prišel v roke oblastvom, ako pa ga zaprejo, je čisto gotovo, da bo kmalu spet na svobodi. Zanimivo je, da Bradeškovo ime tudi zlorabljajo, kajti drugi lopovi kradejo ln pripisujejo tatvine Bradešku. Ker trgovec Košir nima pravice točenja, so mu zaplenili dve steklenici žganja in 16 steklenic vina.
Kolikor se je dognalo ,se drži Bradeško najrajši na meji srezov Ljubljane okolice škofje Loke in Logatca- čuti se bržčas tako najbolj varnega, ker je tod dostop od vseh strani izredno daleč. Preden bi prišli ponj, bi bil že kdo ve kje. Bradeška opisujejo v splošnem kot človeka, ki način kraje talno menjava in beži takoj v gozd, čim ga kdo sreča. Značilno je, da izvršuje svoje tatvine običajno ob koncu tedna, s čimer pa seveda ni rečeno, da ne bii te ugotovitve že pri prvi priložnosti postavil na glavo. Zdi se, da izpreminja tudi svojo zunanjost. Zadnjikrat so ga videli v lovskem klobuku s črnim peresom, brez brk in brade in oblečenega v tako zvano štajersko obleko.
Ker je za Bradeškom izdana tiralica, ni izključeno, da se bo skušal umakniti svojim zasledovalcem preko državne meje. želja poštene javnosti pa je slej ko prej ,da bi zločinca, ki vzbuja strah tn trepet, skoro zaprli
Ljubezenska tragedija v Lipovcu
Posestnikov sin Ivan Vrečko je ustrelil izvoljenko in
sebe
Celje. 21. julija Davi se je raznesla po Celju in okolici vest o pretresljivi ljubezenski tragediji, ki se je odigrala v prvih jutranjih urah v Lipovcu pri Ljubečni.
Sele 20 let stari posestnikov sin Ivan Vrečko iz Lipovca je imel že nekaj časa ljubezensko razmerje s čedno 171etno šiviljsko vajenko Hedviko Novakovo iz Arc-lina pri Vojniku, ki se je učila pri šivilji gdč. Aškerčevi v Celju. Vrečko, ki je bil že nekaj dni nekam raztresen, se je odpeljal včeraj s kolesom proti Vojniku Okrog 22. se je vrnil domov, kmalu pa se je zopet odpeljal s kolesom od doma in se očvidno kmalu nato sestal s svojo izvoljenko. Okrog treh zjutraj sta se Vrečko in Novakova pripeljala s svojima kolesoma v Lipovec. Na travniku blizu Vreč-kove domačije sta prislonila kolesi k drevesu. Iz doslej nepojasnjenega vzroka je izvlekel Vrečko samokres in oddal na Novakovo dva strela. Ena krogla je zadela Novakovo v glavo, druga pa v levo roko in se zarila v prsi tik pod srcem. Nato si [ je nastavil Vrečko samokres na desno
sence in sprožil. Krogla mu je prebila sence in izstopila pri levem sencu. Kljub težki poškodbi je Vrečko še izmil svoji izvoljenki rane in odšel nato kakih 300 korakov daleč od hiše ter sedel pod jablano.
Ko je šel Vrečkov sosed okrog štirih zjutraj na delo, je našel Novakovo nezavestno na travniku, kmalu nato pa še Vrečka pod jablano. Ko je zagledal Vrečka, ga je vprašal, kaj dela pod jablano. Vrečko, ki je bil ves zmeden, pa mu je odgovoril, naj se odstrani, sicer bo še njega ustrelil. Takoj so obvestili celjske reševalce. Se preden pa je prispel reševalni avtomobil iz Celja, je Novakova izdihnila. Vrečka so prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer se bori s smrtjo.
Vrečko in Novakova sta zapustila več poslovilnih pisem V enem pismu sporočata željo, da bi ju položili v skupen grob. Davi je prispela v Lipovec uradna komisija, ki je ugotovila dejanski stan in odredila prevoz trupla Novakove v mrtvašnico na pokopališču v Vojniku, kjer bodo truplo obducirali.
Dom trboveljskih obrtnikov
Trbovlje, 20. julija Obrtniki, ki so po svojem številu ln dobri organizaciji važen činltelj v socialni strukturi naše občine, so pred štirimi leti ustanovili tudi posebno zadrugo »Počitniški dom obrtnikov v Trbovljah«, ki si je nadel nalogo, zgraditi za trboveljske obrtnike lasten počitniški dom. Pred kratkim je zadruga imela svoj četrti občni zbor, ki ga je vodil predsednik g. Pavlenč, mizarski mojster, ter podal obširno poročilo o upravi zadruge m njenem delovanju. Iz tajniškega poročila je razvidno, da je zadrugi pristopilo med letom šest novih obrtnikov ter šteje danes 54 članov. Blagajniško poročilo izkazuje 1464 din dohodkov in 480 din izdatkov. Presežek 1464 din se je nakazal rezervnemu skladu. Na skupščini so bila sprejeta nova zadružna pravila.
Zadruga je v svrho učvrstitve sklada za zgraditev počitniškega doma nameravala prirediti široko zasnovano tombolo, vendar je morala zaradi nepremostljivih zaprek za sedaj opustiti koristno namero. Na občnem zboru so bili sprejeti važni sklepi o pridobivanju novega članstva, zbiranju gradbenega sklada v cilju hitrejšega uresničenja gradbenega načrta, želja trboveljskih obrtnikov je, da uresničitev njihove lepe stanovske zamisli podpre trboveljska javnost, razne korporacije ln ustanove. Počitniški dom bodo obrtniki postavili na svojem stavbišču na idealnem prostoru ob novi banovinski cesti Trbovlje —št. Pavel, od koder Je lep razgled v Savinjsko dolino m Kamniške planine. Omogočite tudi pridnemu trboveljskemu obrtniku, da si po urah težkega dela lahko odpočije v lastnem domu na svežem višinskem zraku!
četrtinska vožnja za kongres Kristusa Kralja
Beograd, 21. julija. AA. Prometno ministrstvo je odobrilo četrtinsko voznino na državnih železnicah vsem onim iz Jugo-
slavije in inozemstva, ki se bodo udeležili mednarodnega kongresa Kristusa Kralja od 25. do 30. julija v Ljubljani. Vozna olajšava velja za odhod od 23. do 30. julija, za vrnitev pa od 30. julija do 2. avgusta.
Vročina v Zagrebu
Zagreb, 21. julija, o. že 14 dni vlada v Zagrebu skoro neznosna vročina. Temperatura znaša dnevno nad 30 stopinj v senci. Danes je bilo v Zagrebu popoldne 35 stopinj. Zaenkrat pa še ni pomanjkanja vode, kakor o njem poročajo iz Beograda.
Smrt
beograjskega novinarja
Beograd, 20. julija. AA. Danes je po daljši bolezni umrl pomočnik borznega urednika Agencije Avale, diplomirani pravnik in član novinarskega udruženja Predrag Jovanovič. V službo pri Agenciji A vali je stopil leta 1929 ter je bil v vseh 10 letih svojega službovanja sposoben, vesten ln neutrudljiv delavec, pri vsem pa tih ln skromen. Agencija Avala je z njim izgubila odličnega uslužbenca, njeno osebje pa dobrega tovariša.
»Kongres za moralno oborožitev44
Hollywood, 20. julija. AA. Več tisoč ljudi .zastopnikov iz 25 držav z vsega sveta se je včeraj udeležilo predhodne skupščine »kongresa za moralno oborožitev*. Skupščini je predsedoval dr. Frank Buch-mann. Pri tej : riliki je dobilo predsedstvo kongresa mnogo brzojavk ,med njimi tudi brzojavke predsednika Roosevelta; Hoovvera, Forda in drugih. Roosevelt pravi v svoji poslanici, da bo program moralne ga oboroževanja zmanjšal nevarnost oboroženega spopada na svetu. Da bi pa bilo to moralno oboroževanje učinkovito, pravi Rooeevelt ,mora naleteti na podporo vsega sveta.
Bivši prezident Hoovver je v svoji brzojavki poleg drugega dejal: že več let ž vi »vet v ozračju nasprotij. Naša dolžne • je, da poiščemo delokrog, v katerem L. mogli delati skupno.
-$ ———>
40 beguncev mnorin in oropali
V Dubosariju na ukrajinski Dnjestra Je neki Jedvedev v svoji aadnji url izpovedal podrobnosti o gmaartjdh ria činih. Po njegovem pripovedovanja Je r prvem času boljševiške revolucije, v IstSi 1918. do 1921., spravil iz Ukrajine pretoo Dnjestra kakšnih štirideset beguncev na romunsko stran. Taan so jih sprejefi. njegovi pajdaši, jih umorili in oropali. Dmor-jenoe so pometali v Dnjester ah pa Jih pokopali Oblasti so uvedle sedaj tako V Rusiji, kakor v Romuniji preiskavo, da zagrabijo sokrivce te množestvene meritve.
Dezerter zavoljo
medvedje kape
Londonski vojaški svet se Je moral bati. ti te dni z neobičajnim primerom dezerterstva Neki prostovoljec prvega bataljona grenadirske straže je bil pobegnil, ker Sta mu vojaška suknja in visoka medvedja kapa teh grenadirjev ibujala nepremagljiv opor. Mladi mož, 231etm kmečki stn Thorne iz Somerseta, je kazal spočetka veliko veselje za vojaški poklic. Grenadlrska uniforma pa mu je začela zbujati gnus. Smejali so se mu in ga uporabili kot Me. varja, kar je njegovo stanje takoj popravilo. Ko je pa moral pred kratkim na vojaško vežbo, je izkoristil priliko, da Je pobegnil Vojno sodišče je bilo mnenja da trpi mladi mož pač za bolezenskim kompleksom in ga zato ni prestrogo obsodilo. Ko odsedi kazen, ga bodo vtaknili v polk z uniformo, ki mu ne bo tako zoprna.
Nune nasedle lažnemu detektivu
V neki ženski samostan v Kolnu Je prišel možak, ki je velel, da mora po naročilu tajne državne policije izvršiti preiskavo o gospodarstvu v samostanu. S svojim sigurnim nastopom in žigosanim izkazilom mu je uspelo, da je prednico ukanil. Zahteval je, naj mu predložijo vse računske knjige in dokazila. Ko je knjige podrobno pregledal, je zahteval, naj mu prinesejo blagajno. Mož je bil tako predrzen, da se je razljutil zavoljo 50 maric, ki so baje manjkale v blagajni. Dala jih je neka sestra iz svojega žepa. Ves znesek v višini 575 mark je potem dal v ovitek, tega je zapečatil in vzel s seboj, češ da pride popoldne zopet in da bo tedaj povedal, kakšen je izid preiskave. Šele naslednji dan so začele nune sumiti, da so nasedle sleparju in so obvestile policijo, ki moža sedaj išče.
Kaspisko morje
se bo posušilo
Moskovski listi zopet poročajo, da se bo največje celinsko morje na svetu, Kaspi-ško morje, počasi izsušilo. Njegova gladina je danes že 25 m pod normalno morsko gladino, v zadnjih dveh letih se je znižalo za poldrug meter. Vzrok bo nemara v tem, da mu Volga dovaja vsako leto manj vode. Nesmotrno lesno gospodarstvo, ki je ob tem veletoku popolnoma uničilo gozdove, je imelo za posledico, da so postale padavine v porečju Volge bolj redke, velikanske množine vode iz Volge pa rabijo tudi za namakanje stepnih predelov. Nižanje vodne gladine v Kaspiškem morju povzroča plovbi velike težave.
Morski volkovi so izdatni
Morski volkovi so uničili že nešteta človeška življenja. Popolnoma v redu je torej, da včasih tudi oni nekaj človeku povrnejo. Dejansko daje odrasel morski volk, ki meri v dolžino kakšne tri metre, marsikaj uporabnega. Tu je omeniti pred vsem 2 in pol funta užitnih plavuti — vsaj za Kitajce, uporabiti se da potem 150 do 200 zob, skoraj petino telesne teže morskega volka predstavljata olje in tošča, in če je bila zverina prava, potem odpadeta še dve petini na meso. ki ga nasoljenega nikakor ni prezirati. Olje uporabljajo kot zdravilo, Japonci pa so odkrili, da se da izvrstno uporabiti za namazanje letalskih motorjev, ker ostane tekoče tudi pri 45 stopinjah pod ničlo. Naposled ne smemo pozabiti na kožo, ki daje izvrstno usnje.
Pet kilogramov izgubil med plavanjem
Iz Minneapolisa (USA) poročajo, da Je 45-letni uradnik Clarence Glles iz Glondi-vea plaval 77 ln pol ure nepretrgoma v deroči reki Yellow in je v tem času preplaval 484 km. Glles se je med tem, ko Je plaval skozi mnoge brzice, precej ranil ln je med rekordnim poskusom izgubil pet kilogramov svoje telesne teže.
čudna riba
Neki gost v slovaškem zdravilišču Pie-štanyh je v reki Vahu ujel ribo z dvojnimi usti. Nenavadno ribo so opazovali nekoliko dni v tamkajšnjem akvariju m so ugotovili, da se hrani z gornjimi, kakor s spodnjimi usti, ker se nadaljujejo oboje v istem žrelu. To je že drugi primer, da so na Slovaškem ujeli takšno ribo.
Japonke ne marajo
trajnih kodrov
Trajni kodri na Japonskem nimajo dosti pristašic. Pred kratkim se je zbralo v To-kiju 1500 japonskih študentk, ki so govorile proti modi trajnih kodrov in sploh dragih pričesk. Dan prej je zborovala »komisija« 32 članic, ki so sklenile, da bodo propagirale preproste pričeske.
Požar v Yellowstonskem narodnem parku
2e več nego tedeni dni divja v slovitem Yellowstonskem narodnem parku v Zedinjenih državah požar, ki je uničil že velikanske komplekse gozda. Velika vročina je v zvezi z močnimi vetrovi preprečila doslej ves poskuse, da bi požar ustavili. Ameriški listi pišejo, da je ta gozdni požar največji, kar jih je bilo v zadnjih osmih letih.
V Crieffu na Škotskem so se zbrali skavti lz vsega sveta na svoje veliko zborovanje. Zastopanih Je 42 dežeL Na sliki vidimo pravkar dospele skandinavske skavte, ki si
pripravljajo svoje šotore
Nove rešilne naprave za podmornice
Vrhovni poveljnik plymouthskega pristanišča je izjavil v zvezi s preiskavo zavoljo katastrofe angleške podmornice »Thetis«, da Je poseben odbor, ki mu sam predseduje, že izdelal nove smernice za reševanje potopljenih podmornic. Izdelani so bili no. vi predpisi za podmorniške vaje, podmornice pa dobe posebne telefone in posebno razsvetljavo. Prav tako so ukrenili vse potrebno, da bi mogla posadka zapustiti potopljeni brod in si obnavljati zračne zaloge, če bi ne mogla takoj na površje.
Predor pod Bosporom
Turški listi pišejo v zadnjih časih pogač stoma o načrtu predora pod Bosporom, ki bi vezal Carigrad s Skutarijem. Predor bi gradili 40 m pod morsko površino. Imel bi veliko važnost, kajti v bistvu bi pomenil dovršitev direktne železniške zveze med Londonom in Kalkuto.
100 letnica smrti izumitelja »švedske telovadbe"
V zvezi s lOOletnico smrti izumitelja »švedske telovadbe« Henrika Linga se viv šijo v Stockholmu sedaj veliki športni in telovadni nastopi. Na proslavo je prišlo 300 delegatov iz 34 dežel.
Bik — artist
VSAK DAN ENA
Silver-DoDar, »Srebrni dolar«, se Imenuje nenavaden Mk, M uživa v vseh gedinjertft državah zavoljo svojih artističnih sposobnosti veHko popularnost. Njegova spedaB-teta je ta, da se ne	nobeni oviri, temveč Jo enostavno preskoči, tod! če Je «fc
ovira avtomobil ▼ Ara
Anglija bo imela v kratkem milijon mladih mož pod orožjem. Od vseh strani prihajajo novinci pred naborne komisije, da zadoste nedavno uvedeni dolžnosti vojaškega službovanja. V Londonu sta se znašla slučajno največji in najmanjši angleški rekrut
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
Rentgenski posnetek
»Mbpsija bi pa vendarle rajši pustila zunaj. Gleda ms s tako lačnimi očrnile
ga*erit>Pdys WeeUn
»JUTRO« St, 168
glavno mesto Finske, kjer dokončujejo zadnje organizatorne priprave za prihodnje
olimpijske igre
Britski velebogataši
Šest mož bogatejših nego vsi ostali milijonarji in
milijarderji skupaj

Da trčita dva avtomobila skopaj, Je vsakdanji dogodek, tu, na neki londonski ulici, na so se poskusili za spremembo kar trije avtomobili. Bilo je več mrtvih ln ranjenih, jgp.jp go gotožajo, U Je aledfl trčenj« in H ga nazorno podaja slika, lahko umevno
Največji in najmanjši
ANEKDOTA
Pesnika RLchard Dehmei ta DeOev mati IŠBencroo sta se s težkim srcem odtoCUah det se odpovesta ztočestemu alkoholu. Sa. mo v prtmeru kakšne bolezni M si dovolila kakšen kozarček tn za ta primer naj hi imel Lflfencron pripravljeno voUko steklenico konjaka.
Dva dni po tej odSoCSM. se Js prOc—fl Dehmei pri Lfliencronu, delal Je sUh&w obraze in Ječal: »Moj želodec, moj Moden! Hitro malo konjaka!«
»Prihajaš na žalost prepozno«, as Ja nasmehnil Lffiencron. »Moj želodec namreč ie včeraj ni bil v redu ..jl
Redka avtomobilska nesreča
Običajno govorimo samo o ameriških milijonarjih in milijarderjih, kakor da bi jih drugod tudi ne imeli, zlasti ne v Evropi
To naziranje je napačno. London je na primer še vedno največje poslovno mesto na svetu in Anglija prekaša Zedinjene države še vedno, kar se tiče lastnikov ogromnih imetij. Mnogo skrivnosti v političnem, gospodarskem in socialnem živ-ljnju britskega imperija bomo bolje razumeli, če ne pozabimo, da predstavljajo gornji deset tisoči te velikanske državne tvorbe še vedno najbogatejši in najsigur-neje podprti razred na svetu. Med njimi je dovolj ljudi ki pri najboljši volji in zares ne vedo, koliko prav za prav imajo.
Mnogi med njimi imajo izredno velik vpliv na politiko in življenje, čeprav se držijo v ozadju. V tem oziru so popolnoma drugačni nego njih ameriški tovariši. Toda najbogatejši mož v imperiju in na sve. tudi sploh je politično popolnoma brezbrižen in tudi nima nobenih pretiranih osebnih nagnenj. Na dogodke ne vpliva nič, čeprav je po imenu vladar. To je nizam. hajderabadski.
S svojim polnim imenom in svojimi naslovi se imenuje Lieutenant-General ms Exal.
Nova rekorderka v teku z ovirami
Highness Sir Mir Osman Ali Khan, Nizam zam of Hyderabad and Berar. šteje 60 let in je pred kratkim slavil svoj srebrni vladar, ski jubilej. Pri tej priliki so mu podložniki razen draguljev, slonov in drugih lepih reči podarili zlatnikov za kakšnih 5 milijonov funtov šteriingov. To je velika vsota, in vendar nič v primeri z gotovino, ki jo hrani v zakladnicah svojih tridesetih gradov. Tega denarja je za okroglo 250 milijonov funtov. Draguljev ima za 50 milijonov, če ne štejemo njegovega 277-karatnega diamanta, ki mu je vrednost sploh neprecenljiva. Posestva pa mu nosijo vsak dan čistih 1000 funtov šteriingov. Kaj so proti temu imetja Fordov, Ročke. feUerjev in Morganov! A pri tem nosi ta knez iz Tisoč in ene noči še drug svetovni rekord: je obenem najštedljivejši ln sploh najbolj skopi bogati mož na svetu.
V	svojem življenju še nikoli ni zapustil svoje dežele, ima pa samo tri avtomobile in dva izmed njih sta skoraj neporabna. V Hajderabadu si pripovedujejo zgodbo o sla. doledarju, ki je ponudil nizamu pordjo sladoleda za tri pence, pa jo je ta ogorčeno odklonil, ker mu je bila cena previsoka Oblači se v najpreprostejše obleke in ne dovoljuje, da bi si moški člani njegove rodbine kupovali nove. Kadar svoje ponosi, jih daje predelati zanje...
Pri tem pa nikakor ne gre za prazno pozo moža, ki bi lahko iz svojega zlata postavil goro. V resnici ima tako malo potreb kakor kakšen Indijski fakir, sovraži ves sijaj, pozna komaj tri gradove izmed svojih tridesetih in je poskrbel za to, da je proračun njegove države v vzornem re. du. Njegova edina strast je — pesništvo. Velja za enega redkih poznavalcev mrtvih hindujskih narečij. Ostali svet ga ne zanima.
V	ostalem je znano, da tudi Imetij mno. gfh drugih maharadž ne bi bilo zametava-tl Pred nedavnim umrli gaekvvar lz Baro-de je znal z davki tako dobro izhajati, da mu je pritekalo vsako leto samo iz tega vira 600.000 funtov šteriingov v zakladnico. Kiatiavarskl maharadža ima letnega dohodka 500.000 funtov šteriingov, mizur. ski vladar 300.000, »najubožnejši med ubožnimi«, patialski maharadža pa ima še vedno 100.000 funtov šteriingov čistega na leto. Kar pa imajo vsi ti maharadže mimo tega v nekovanem zlatu in srebru, piatinu, diamantih, rubinih in drugih dra. gnlph pa v posestvih, je prav tako nepre-cenl^vo kakor vsa lastnina hajderabad-skega nlzama. Ce prištejemo še imetje Age-Kana, poglavarja indijskih in afriških muslimanov, lahko mirno trdimo, da ima teh nekoliko mož skupaj dosti več imetja, nego vsi milijonarji ostalega sveta skupaj.
Lastnega otroka povozil
ItaBJanska atletka Claudia Testonl Je v Milanu v teku na 80 m z ovirami dosegla nov svetovni rekord s časom 11"5. Prejšnji rekord s časom 11"6 sta imeli njena rojakinja VoDa in Nemka Eberhardtova
Voznik Herbert Thomas iz Rosenvor-werka v nemški Šleziji je vozil s konjsko vprego zimski oves v neki skedenj. Sedel je na visoko naloženem vozu in ni opazil, da mu je pritekla nasproti triletna hčerkica. Otrok je padel pod zadnje kolo, ki mra je šlo preko glave, da je bil na mestu mrtev.
Kulturni pregled
K problemom sodobnega mišljenja
Bolgarski filozof Atanas Iliev je pravkar izdal v Sofiji svoje izbrane filozofske eseje v francoščini (Ahanasse Iliev, Mysticisme et connaissance, založnik: Dobromir Čilingirov, Sofija, 168 str., cena 40 levov). Predgovor tej knjigi bolgarskega bergsonista je spisal sam Er-riest Seilliere, član Instituta, eden najznamenitejših predstaviteljev sodobne francoske literarno-psihološke vede, pisec prodornih študij o romantizmu (n. pr. »Le Ro-mantisme et la Morale«, »Le Romantisme et la Poilitque«, »Sur la psychologie du Romantisme allemand« itd.). V svojem uvodu pojasnjuje Seilliere problematiko sodobnih spoprijemov med racionalizmom in antiracionalizmom in značaj novega misticizma, ki se naslanja na Bergsonov intuitivizem, ter ob koncu odločno odklanja mistični naturizem. to »sumljivo religijo našega časa, ki si je s svojim laskanjem volji do moči in s svojo nezadostno racionalizacijo pridobila v vseh krogih toliko pristašev. Njene dušeslovne iluzije, prav kakor njena zrahljana morala, lahko prinesejo mnogo gorja človeškim skupinam, ki nočejo jasno dogledati bodočnosti.«
Prof. Atanas Iliev razpravlja med drugim tudi o tej vrsti misticizma (ki je postal filozofska dekoracija znanih protide-mokratičnih bojnih skupin v današnjem svetu) v prvem eseju »Misticizem in spoznanje«, ki je dal naslov vsej knjigi. Pisec označuje po Sellieru za očeta mističnega naturizma ali naturističnega misticizma onega istega Rousseauja, ki je tudi miselni oče sodobne demokracije. Videti jO, da je Rousseaujeva usoda podobna Heglovi: v istem idejnem izhodišču se stikata dve skrajnosti. »Oče modernega sveta« Rousseau še vedno vpliva s svojimi nauki o oboževanju prirode. Če je to, kar je prirodno, tudi samo po sebi dobro, tedaj je dobro vse, kar je prirodno in vse, kar je prirodno, postane dopustno. Razločevanje med dobrim in zlim, ki utemeljuje človeško dostojanstvo in nas dela odgovorne za naša dejanja, je tu docela zabrisano in nobena jasna morala ni mogoča na tej podlagi. Prav to pa je značilno za tiste, ki jim je »naturistični misticizem« vodilni svetovni nazor, s katerim lahko utemeljujejo najhujše krivice in najtežje zločine v imenu prirodne nujnosti močnega. Tako vidimo, da smo ob tej filozofiji v vroči bližini današnjih socialnih in političnih gibanj.
Prof Iliev se v navedenem eseju bavi — z zrelišča kritično sprejete bergsonistične filozofije — z mnogimi zanimivimi problemi spoznanja z intelektom ali z intuicijo ter prihaja k sklepu, da vodi pot spoznanja skozi dve stopnji: naivno spoznanje in razumska konstrukcija. Naivno spoznanje takisto razpada v dve sferi: v tako zvano praktično in pragmatično, ki predstavlja vsakdanje površje našega življenja, mišljenja in čustvovanja, in v sfero globokih vzgonov. presegajočih praktične potrebe: iz slednje izhaja umetnost, ki se rodi v telesu naivnega sveta in oznanja bo-r doče smeri človeškega spoznanja. Vsekako
Samospevi. (Trije zvezki, izdani v samozaložbi. Vsebina 1. sešitek, op. 42 št. 1, V samotah, op. 42 št. 2, Izkušnja 2. sešitek, op. 48, 4 samospevi: Zabučale gore, Pesem nagajivka, In sanjala sva sredi rož, Oranža 3. sešitek, op. 53, 3 samospevi: Zato veruj..., Besede ni, izraza ni... In če sreča bi moja sam orel bila.,. Ljubljana, 1939.)
Naša samospevna literatura že dolgo ni dobila novih doprinosov, kakor da je zamrla sicer prej tako bogato tekoča žila liričnega nastrojenja. s katerim smo se Slovenci najdalje upali krčiti pot v glasbeni umetnosti in s katerim smo se sprva edino predstavljali v tujini. Gojmir Krek je ostal zvest svojemu lirskemu čustvovanju, ki ga je očitoval že v dobi »Novih Akordov«, težko pogrešane in nenadomestljive revije naše glasbe, ki bi jo bilo zdavnaj že dolžnost oživita znova. Težko je v dobi, ko nove smeri in struje izpodrivajo druga drugo, še preden se je katera ustalila in prevzela nase kulturno odgovornost, brez omahovanja stremeti k smotru, zastavljenemu že pred deseletji. Za to je potrebno nekaj stoične mirnosti in krepke volje, da ne švignejo pogledi vstran od začete poti. Malokdo zna uiti zapeljivosti posnemanja; Gojmir Krek pa je danes prav tisti, kakor je bil v času, ko je priobčil »Šum vira in zefira« ali pa »Tam zunaj je sneg«. Ista svežost, neprisiljenost in spontanost prevevajo pesmi treh opusov, ki so pravkar izšli v čitljivem opalografskem razmnožku Romana Pahorja.
Prva zbirka, op. 42, obsega dvoje samospevov Dragotina Ketteja in Rudolfa Maistra. Prvi, vseskozi pomladansko - lirski, kettejevsko odpovedani izliv osamljene duše, drugi fantovsko zaokrožena nagajivka. Za Krekovo izbiro besedil sta obe pesmi značilni: po eni strani nežna, lirska čustvovanja, često vdana v resignacijo. po drugi pa zanosit, koraižen vzgon prave domače šegavosti, ki tako uspešno kontrastira prvemu obeležju. Obe pesmi sta bili kom-ponirani leta 1937, medtem ko datira naslednji zvezek, op. 48, iz leta 1938. Ta opus šteje četvero pesmi, tri Zupančičeve in eno
je moderen misticizem važen pojav, ki osvetljuje z novo lučjo nekatere bistvene probleme spoznavanja, vendar je treba sprejeti Seillierovo mnenje, da lahko pretiran misticizem, kakor je zlasti navedeni »naturistični«, razruši civilizacijo, medtem ko zmeren misticizem vzpodbuja duha stvarjanja in tako dviga kulturni razvoj.
Med filozofskimi eseji tega bolgarskega bergsonista so za nas posebno zanimivi tisti, v katerih se bavi z vprašanji filozofske intuicije in umetnosti in sploh s temeljnimi problemi umetnostnega stvarjanja. Tako v eseju »Filozofska intuicija in umetnost« razglablja teorijo »kontempla-cije« in teorijo nemških estetov o takozva-ni »Einfiihlung«, v eseju »Nacionalna in univerzalna umetnost« pa posveča svoje misli vprašanju, ki je aktualno tudi pri nas. Prof. Iliev prihaja k sklepu, da narodna individualizacija umetnosti ne oddaljuje med seboj narodov, marveč se zdi celo važen pogoj za ojačenje mednarodne izmene duhovnih vrednot. Umetnostno stvarjanje zahteva individualizacijo enako kot podreditev narodnemu stilu. Pisec ob koncu odklanja stališče nekaterih pisateljev. češ da ne marajo čitati tujih pisateljev, ker bi tako utegnili izgubiti svojo izvirnost. Bolgarski filozof dobro pripominja-: »Prazen strah! Če je pisatelj resničen stvarjalec, mu ne bo tuja umetnost nudila prilike, da v nji izgubi samega sebe; če pa nima stvarjalnega daru, tedaj mu ne bo pomagalo, pa naj se še tako zapre pred vnanjim svetom«. Zanimiva je nadalje razčlemba zavestnih in nezavestnih pesnikov v eseju »Pesnikov svet«. Če prof. Iliev loči zavestno stvarjajoče (n. pr. Flau-bert) od nezavestno stvarjajočih (Hugo, Puškin), se zaveda, da gre tu samo za stopnjevanje razlike in da je pri nastanku slehernega umetniškega dela več ali manj tega in onega; značilnost pesnikov in njihovih stvaritev pa je prav v tem, katera stran prevladuje.
V okviru našega prostorno in vsebinsko omejenega poročila o tej knjigi sofijskega filozofa, ki ga smemo šteti med prijatelje našega naroda in čigar delo je vredno tudi pozornosti slovenskih ljubiteljev filozofije, ni mogoče navesti vseh problemov Ilieve tehtne knjige. Naj samo bežno omenim, da razpravlja med drugim o odmevih berugsonizma v ruski filozofiji, dalje o poskusu, da se iz zgodovine modro-slovja ustvari filozofija, potem o moralni filozofiji H. Bergsona, o novih vidikih in-tuitivistične morale, o ljubezni do bližnjega in do daljnega, o ilogičoem elementu znanstvenega spoznanja in o racionalizmu in antiracionalizmu.
Vsekako je knjiga Atanasa Ilieva »My-sticisme et connaissance« podnetno in v globine segajoče delo, spisano v slogu, ki osvaja s svojo jasnostjo in uvaja vsakega razgledanega izobraženea v zanimive rezultate intuitivistične filozofije, zlasti kar se tiče umetnosti in morale.
Ljudmile Poljančeve. Tudi v tem sešitku sta dve pesmi izrečno lirski, drugi dve pa nagibata k šaljivosti. Zupančičeva »Zabučale gore«, tipično slovansko in v narodnem duhu podano razpoloženje, je skladatelj podčrtal z melodiko, ki se oslanja v spevnosti na narodno; »Pesem nagajivka« in »Oranža« (obe Zupančičevi) prikazujeta skladatelja od razposajene strani, v nekoliko porednem smehu z viška; sanjavo-kipeča »In sanjala sva sredi rož...« Ljudmile Poljančeve je našla v uglasbitvi podkrepitev pritajene, malce melanholične re-signacije. V tretjem zvezku, op. 53, kom-poniranem prav tako v letu 1938.. najdemo troje pesmi Dragotina Ketteja, Ljudmile Poljančeve ter Aškerčev prevod ruske pesnice Lohvicke. Kakor so si čustvena in tehnična obeležja teh treh pesmi med seboj tuja, tako jih druži skladateljevo občutje, ki gleda vse opevane dogodke skozi zrklo lastnega poetičnega doživljanja. Prva, »Zato veruj...« (Kette) spominja z zadržki na Čajkovskega vzdihe; druga obnavlja, v harmonskem in melodičnem, razpoloženje pozne romantike in kroga »Novih Akordov«, ki ni daleč od melodike Charpentiera ali Masseneta; tretja prekipeva od življenja in nas v uvodnih taktih že postavi v veselo razposajenost, blizu Lajovčevega fantovskega vznosa izza dobe »Bujnih vetrov v polju...«. Tako vsebuje tudi ta zvezek žive kontraste, ki se vendar družijo v zaokroženo celoto zaradi enotnosti sloga in načina izražanja sploh.
Gojmir Krek ni in noče biti novotar. Njegov harmonski stav ni rafiniran in ne išče neposrednih barvnih efektov, temveč temelji na temeljitem poznanju klasične harmonije, kateri se prilegajo sporadične uvedbe novejših, impresionističnih akord-nih tvorb v soglasju z občutjem besedila. Prav tako igra kontrapunkt pri njem le vlogo metode, ki vzposablja posamezne glasove za samostojno življenje, a nikjer ne prevladuje samopašno nad drugimi glasbenimi elementi, kakor se tudi rado dogaja v sodobnih skladbah. Tudi klavirski stavek ni nikjer preobložen ter daje prednost petju. V glas sam je položen osnovni izraz in spevnost je njegova bistvena karakteristika, izražena v jasnem, neprisiljenem in neukrivljenem melodičnem toku, ki valovi sam po sebi, gnan od občutja. V neposrednosti in neizumetničeni naravnosti pevskega glasu je poglavitna in najprikup-nejša vrlina teh samospevov, ki se bodo gotovo hitro uvedli na koncertnem odru. Za našo samospevno literaturo pomenijo pomembno obogatitev ter je le žalostno, da mora dandanes resen in temeljito na-ebražen skladatelj seči k samozaložbi, ako naj njegova dela ne ostanejo zaprta v miz-nici, medtem ko se šopirijo često spačena in daleč od naturnosti odvrnjena nemuzi-kalna skrpucala kot zadnji izsledki najbolj napredne moderne. Naj bi trije zvezki samospevov preskromnega prebuditelja se-riozne in umetniško neoporečne slovenske glasbe ne ostali osamljeni, saj je v njegovi »potni torbi« še cela vrsta del, za katera bi se morali po dolžnosti in pravici zanimati naši založniki, čijih napor je v izdanju muzikalij danes žal daleč pod predvojnim povprečjem.	L. M. S.
Zapiski
Georgi Šakalov. Z Georgiem Bakalovim ki je umrl pred dnevi v Sofiji, je izgubila bolgarska kultura pisatelja, kritika, znanstvenika in žurnalista izrednega pomena. Njegovo ime ostane predvsem združeno z bolgarskim preporodnim gibanjem v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je Bakalov urejal več vplivnih časopisov in izdal nekatere vzpodbudne spise. Nato se je posvetil literarno-založniškemu delu in je bila predvsem njegova zasluga, da je bolgarsko izobraženstvo posvetilo pozornost ne samo tendenčno prevladujoči ruski literaturi, marveč tudi zapadnoevropskim slovstvom. Po zaslugi Bakalova so dobili Bolgari v svojem jeziku pomenljiva filozofska in sociološka dela zapadnih narodov izza druge polovice 19. stoletja. Bakalov je nekaj let vodil tudi literarni časopis »Nova pot«, nato pa je preživel več let v tujini, zlasti v Franciji in na Ruskem, kjer je bil dopisni član Akademije znanosti. L 1931 se je vrnil v domovino in se zopet posvetil književnosti kot urednik, prevajalec in izdajatelj. Njegovo delovanje primerjajo nekateri z dejalnostjo velike preporoditeljske osebnosti Hrista Boteva. Bakalov se je rodil v Stari Zagori in je svoje strokovne študije iz estetike dovršil v Ženevi. Na poslednji poti ga je spremljala vsa sofijska kulturna elita.
Literarne vesti iz Francije. Robert Bra-sillach in Maurice Bardeche sta izdala
Vzporedno s pripravami za olimpiado v Helsinkih gredo tudi priprave, ki jih vrši Nemčija za izvedbo V. zimskih olimpijskih iger v Garmisch-Partenkirchnu. Prirediteljem teh iger se še bolj mudi kakor Fincem, ker so dobili mandat za organizacijo komaj 6 mesecev pred terminom in šele potem, ko so Japonci in tudi Švicarji odrekli izvedbo, čas za priprave je torej zelo kratek m bi ne zadostoval nobeni drugi državi kakor pač samo Nemčiji, ki ima že od zadnje olimpiade v Garmischu številne naprave.
Pred kratkim so torej v Garmischu svečano ustanovili prirediteljski odbor za izvedbo V. zimske olimpiade, pri kateri priliki je bil tamkaj navzočen tudi športni vodja von Tschammer und Osten, ki je pozval prireditelje, naj zastavijo vse sile, da bo izvedba prihodnjih zimskih iger še lepša kakor je bila leta 1936. Za predsednika prirediteljskega odbora je bil imenovan dr. Karel Halt, ki je bil v enaki funkciji tudi leta 1936, prav tako pa so tudi ostale funkcije poverjene večinoma osebam, ki so bile podobno zaposlene že na zadnji olimpiadi.
Spored prihodnje zimske olimpiade bo — kakor znano — precej različen od zadnje, in sicer v glavnem zaradi tega, ker to pot ne bodo tekmovali smučarji v svojih številnih konkurencah, temveč bo uvrščenih nekaj smučarskih nastopov samo kot demonstracija. (Tukaj je treba pripomniti, da so Nemci sprožili akcijo, da bi se sestal izredni kongres Fise, na katerem naj bi se morda vendarle še rešilo vprašanje zimske olimpiade s celotnim smučarskim sporedom.)
Prireditelji hočejo na prihodnji olimpiadi izvesti po vzorcu stafetnega teka z baklami od Olimpije na Grškem do vsako-
V nekif vrstah .
Iz zadnjega »Službenega vestnika LNP« posnemamo nekatera skromna obvestila, iz katerih lahko sklepamo, da kljub vročini za zeleno mizo še niso popolnoma zaspali. Občni zbor LNP bo dne 6 avgusta ob 8. zjutraj v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani. — Začetek prvenstvenega tekmovanja za novo sezono bo dne 20. avgusta; žrebanje parov in terminov bo izvedel poslovni odbor na prvi seji po podsavez-nem občnem zboru. Isti dan se bo začelo tudi pokalno tekmovanje za leto 1939-40 — Poslovni odbor je vzel na znanje izjavo 1 SSK Maribora, da prepušča povratno pokalno tekmo SK Ljubljani s 3:0 par for-fait. tako da se tekma s tem rezultatom verificira v korist Ljubljani.
V	dnevih od 29. do 30. julija bo v Zagrebu revanžna tekma v boksu med Zagrebom in Monakovom, naslednji dan pa enako srečanje med Bavarsko in Jugoslavijo. V obeh tekmah bo v reprezentanci nastopil tudi Ljubljančan Evstahij Baloh. Ta boksar spada sicer v poltežko kategorijo (78 kg), toda nastopil bo v težki. V obeh nastopih bo imel nasprotnika, ki tehtata nad 100 kg. Boksarski savez Jugoslavije bo povabil Baloha 10 dni pred nastopom v Zagreb, tako da se bo lahko zadostno posvetil treningu, Baloh bo pozneje odšel še na mednarodne tekme v Trst in Budimpešto. •
Kvalifikacijski teniški turnir naših mušketirjev, ki je moral biti pred tednom dni preložen, je ponovno na sporedu danes in jutri. Danes popoldne bosta odigrala sin-gle partijo Punčec in Kukuljevič, za njima pa bo odigran double med Punčecem in Mitičem ter Pallado in Kukuljevičem. V nedeljo bosta najprej igrala single Kukuljevič in Pallada, nato pa še Punčec in Mitič. Upajmo, da so se v teku tega tedna duhovi dovolj pomirili in se vsi — igralci in voditelji— dobro zavedajo, da je zadnji čas za intenzivno pripravo za veliki nastop, ki čaka našo teniško elito proti Nemčiji že v nekaj dnevih.
V	zvezi z objavo Jugosl. nog. saveza, ki je izključil nekatere hrvatske klube iz saveza, je izdal upravni odbor Hrvatske športne sloge proglas, ki pravi med drugim: Zaradi osamosvojitve hrvatskega športa in uvedbe zdravega reda v vsej državi, so začeli hrvatski klubi borbo proti hegemonistični politiki nogometnega saveza in so zahtevali športno pravičnost. Izrek upravnega odbora saveza je protizakonit, razen tega pa je zlorabil pooblastilo okrnjene glavne skupščine. Savez je zaradi tega prenehal biti predstavnik ju-goslovenskega nogometnega športa. V svrho obrambe svojih pravic sporoča upravni odbor Hrvatske športne sloge (HSS), naj ostane prehodno stanje takšno, kakršno je, do formalne organizacije novega saveza. Za vse podsaveze in klube na pod-
knjigo »Hlstorie de la guerre <rEspagne«.
—	Prejšnji nemški pisatelj, alzaški rojak Renč Schickelč, ki se je pred leti preselil v Francijo, je izdal svoje prvo v francoščini spisano delo, provensalski roman »La Veuve Bosca« in se z njim pridružil francoski literaturi — Andrč Maurois je objavil novo knjigo: »Etats-Unis 39. Journal d' un voyage en Amčrique«. — Dnevniki Andrea Gida so izšli v kompletni izdaji v enem zvezku pri La Pleiade v Pajjzu (znani zbirki lepih izdaj del trajne vrednosti).
—	Jean Charpentier je obdelal v posebni knjigi z naslovom »Heloise« življenje in tragično ljubezen ljubice srednjeveškega filozofa Abailarda. — K literaturi ob 150-letnici francoske revolucije je treba prišteti Jacquesa Castelnaua spis »Marat«. — A. Augustin-Thierry je v knjigi »Madame Mere« obdelal življenje »matere kraljev«, Lucije Bonaparte. — V času, ko se v Franciji stopnjuje zanimanje za Ameriko, je vreden omembe potopis Andrč Demaisona »Terre d' Amerique«. — Pod naslovom »Union ou chaos« je izšla francoska izdaja spisa ameriškega novinarja Clarenca K. Streita. ki zagovarja ustvaritev obsežne federacije demokratičnih držav, ki bi se zvezale zunanje, politično, gospodarsko in vojaško. — Leon Daudet je izdal svoj prispevek k 1501etnici revolucije: »Deux ido-les sanguinaires: La Revolution et son fils Bonaparte«.
kratnega prizorišča olimpiade poseben sta-fetni tek od prizorišča I. zimske olimpiade Chamonixa v vznožju Mont Blanca preko snežnih poljan v Alpah do Garmischa. Tekači naj bi nesli s seboj posebno poslanico v znamenju športnega tovarištva, glede katere so organizatorji že stopili v stik s francosko smučarsko zvezo.
Kljub temu, da so v Garmischu £e nekatere krasne športne naprave in je sploh ves kraj več ali manj prirejen za velike mednarodne športne prireditve, bodo vendarle tamkaj za čim popolnejšo izvedbo te velike zimsko-sportne manifestacije potrebne še nekatere nove gradnje. Kot najvažnejša se imenuje gradnja velike olimpijske prehodne ceste, ki bo okoli 2.6 km dolga in povprečno 15 do 17 m široka. Rar zen tega bodo popravili tudi olimpijsko cesto od Monakova do Garmischa in še povečali razne športne naprave, ki so že zdaj tamkaj. Za vse to delo bo potrebnih okoli 5000 delavcev, s katerimi nameravajo do 1. decembra t. L vse delo končati.
Prirediteljski odbor je 2e začel prejemati prve prijave za to olimpiado in se je med prvimi prijavila Norveška za vse konkurence v drsanju. Ali bodo Norvežani poslali tjakaj tudi svoje smučarje, za enkrat še ni odločeno. Zanimivo je, da se je tudi pred kratkim ustanovljeni slovaški olimpijski odbor v Bratislavi odločil, da bo poslal v Garmisch svojo ekipo smučarjev in hokejistov.
Garmisch-Partenkirchen, ki so ga številni aktivni in »neaktivni« prijatelji zimskega športa spoznali že pred tremi leti kot idealno zimskosportno postojanko, bo gotovo tudi prihodnje leto izpolnil vsa pričakovanja.
ročju HSS ostanejo v veljavi sedaj obstoječa pravila in pravilniki in tehnični poslovniki. Izredna skupščina HSS bo 6. avgusta v Zagrebu.
Teniški dvoboj
Celje : Atletiki
Jutri ob 8. zjutraj se bo pričelo na te-nišču SK Celja v mestnem parku v Celju izločilno tekmovanje za prvenstvo države za moštva med Celjem in Atletiki. Zaradi važnosti in pomena tekmovanja bosta oba kluba postavila svoje najmočnejše moči ter bodo nastopili najboljši celjski teniški igralci, kakor Skoberne, Toplak, Goršek in mlajši. Opozarjamo na zanimivo srečanje in vabimo ljubitelje tenisa, da si ogledajo tekme.
Krojači na zelenem polju
Jutri v nedeljo ob 18. se bodo v igri z žogo pomerili krojači dveh večjih tvrdk, in sicer tvrdke Elite in tvrdke Souvan-Co.
Tekma, ki bo na igrišču Dirije za Kolin, sko tovarno, bo zelo zanimiva in zabavna za gledalce. Vstop prost!
»Atletika« št. 4 je izšla. Nova številka glasila JAS, ki je sicer nekoliko zamujena, prinaša spet nekatere prav zanimive članke. Tako čitamo med drugim o Mar-janski štafeti, o nedavnem klubskem prvenstvu države, o formi in padcu naših atletov iz peresa trenerja Cserga, o hercegovskih igrah, o tehniki teka z zaprekami, o stanju atletike v Beogradu, o Londonu kot olimpijskem domačinu XIII. olimpiade, o fantastični dirki na 5000 m z Ma-kijevim rekordom itd. H kraju je v listu še kopica drobnih vesti iz lahkoatletske-ga športa po vsem svetu. Posamezne številke tega lista so po 2 din, letna naročnina pa je 18 din. Naroča se v Zagrebu pri JAS, Svačičev trg 8 (ček. račun 38716).
Sestanek motociklistov v Novem mestu ln Trebnjem. Moto Hermes, sekciji v Novem mestu in Trebnjem, sklicujeta za nedeljo 23. t. m. članski sestanek v Novem mestu in Trebnjem. V Novem mestu se bodo zbrali člani ob pol 11. v gostilni Koklič, nato pa isti dan ob 14. v Trebnjem v gostilni Tomšič. Pozivajo se člani obeh sekcij, da se obvezno udeleže teh sestankov. Obenem pa se vahijo tudi motoristi in prijatelji motociklizma iz okolice Novega mesta in Trebnjega, ki doslej še niso nikjer Člani, da pridejo na ta sestanek. Po sestanku v Trebnjem bodo udeleženci priredili kratek izlet na Čatež.
Kolesarska pod-zveza Ljubljana obvešča vse svoje dirkače, da bo start za 17. zvezdno dirko v Celju pri gostilni Kačič na Tyrševi cesti v nedeljo 23. t m. ob 6. zjutraj. Startnine ni, za številko se zastavi din 10. ali licenca. Sodniki na oilju gg. Po-gačar Fran in Plankar Ivan, delegat pod-zveze Butinar Josip. Delegat zastopa pod. zvezo na seji slovenskih podzvez v Celju.
8K Amater t Trbovljah obveSfta
športne klube da jutri v nedeljo ne bo lah-koatletskega mitinga, temveč je preložen na nedeljo 30. t. m. ob enakem času in z enakim sporedom.
Kolesarski dirkač Franc Bricelj odide ▼ Ameriko. Kolesarsko društvo Ljubljanica se v teh dnevih poslavlja od svojega dirkača Franca Briclja. Ta dolgoletni rutini-rani dirkač, ki je nesel ime kluba po vsej Jugoslaviji, Bolgariji in Rumuniji, nas sedaj zapušča in gre preko velike luže na drugi breg. Vemo, da bo tudi v Ameriki zastopal naše društvo častno in s pravo slovensko hudomušnostjo zabaval tamkajšnje kolesarje kakor je včasih nas. Naš vedno veseli Frenk se bo poslovil v nedeljo 23. t. m. Zato pozivamo vse članstvo, naj se udeleži poslovilnega večera, ki bo pri »Vulga Franžu« v S ostrem. — Kolesarska podzveza Ljubljana pozdravlja odhajajočega dirkača Franca Briclja in mu želi v Ameriki mnogo uspeha. Obenem obvešča vse svoje klube, da bo poslovilni večer 23. t. m. na njegovem domu v So-strem.
Nevaren požar
Št. Jurij pri Grosupljem, 21. julija
Čeprav vlada zadnje dni silna vročina, kmetje pridno pospravljajo zadnje seno in zrelo žito pod streho. Po celodnevnem delu pa se ljudje takoj, ko se zmrači, spravijo k počitku, ne sluteč, da jih bo zadela ponoči nesreča. Zato jih silno prestraši sredi noči plat zvona in krik: »Gori!«
Danes okoli pol 1. ponoči je izbruhnil požar v bližnji vasici Vrbičju, ki je upe-pelil posestniku Podržaju Antonu, po domače Ruparju, skoraj nov kozolec-dvojnik i 12 okni. Ker je bilo poslopje natlačeno sena in žita, so ga ognjeni zublji v hipu zajeli. Ljudje, ki so zapazili požar, so prihiteli skupaj in začeli z reševanjem. Tudi gasilci iz Št. Jurja in Ponove vasi so kmalu prišli s svojimi motornimi brizgalnami na kraj požara. Požrtvovalnim gasilcem se je posrečilo ogenj, ki bi bil lahko upepelil vso vas zaradi pomanjkanja vode le omejiti. V veliki nevarnosti so bila sosednja poslopja, ki so jih zaradi silne suše oblivali z vodo in jih tako obvarovali pred besne-čim ognjem. Pihal je tudi silen veter, ki je daleč na okoli raznašal goreče snope in ogorke. Vodo so spraznili iz vseh vodnjakov in celo gnejnih jam. Tako je bila vasica Vrbičje res po čudnem naključju obvarovana propada, pri čemer so si pridobili največ zaslug vestni gasilci. Posestnik Podržaj pa trpi veliko škodo, saj mu je ogenj upepelil vse seno in žito, ki ga je pred nekaj dnevi skrbno spravil pod streho.
Z Jesenic
s— Gasilski zlet na Jesenicah. Jeseniška gasilska četa in gasilska četa KID priredita v nedeljo 23. t. m. zlet na Jesenicah. Na sporedu bodo župne vaje za gasilski kongres v Ljubljani v izvedbi radovljiške gasilske župe. Od 4.30 do 8. bo sprejem gostov pred železniško postajo, nato pa se bo formiral sprevod, ki bo šel po glavnih cestah in ulicah na športni prostor. Ob 8.30 bo slovesna služba božja na prostem. Sledili bodo govori predstavnikov gasilstva, nato pa orodne in proste vaje, rajalni pohodi in tekme gasilskih čet kot vaja za gasilski kongres v Ljubljani. Ob 15.30 bo nastop tekmovalnih rojev gasilske čete KID. Po končanih župnih vajah bo na športnem prostoru velika ljudska veselica z zelo pestrim sporedom. Sodelovalo bo več godb.
Zvočni kino Radio predvaja danes in jutri v nedeljo ob pol 9. uri zvečer (v nedeljo samo ob slabem vremenu tudi ob 3. uri pop.) velefilm »Gospodar Sahare« (Molk v puščavi). Velefilm ljubezni do velike Francije. Med dodatki tudi domač kulturni film in Paramountov zvočni tednik. — Sledi »Ljubimec po naročilu«*
Iz Murske Sobote
ms— Otvoritev avtobusne proge Murska Sobota—Gornja Lendava (grad). V sredo 26. t. m. bo slovesno otvorjena nova avtobusna proga v Prekmurje. Ob 16. uri bo čisto nov avtobus odpeljal prvič predstavnike oblastev in druge potnike izpred pošte v Murski Soboti proti Gornji Lendavi. Poštni avtobus bo vozil redno vsak dan skozi Črnelavce, Polano, Predanovce, Brezo vce, Lemerje, Zenkovce, Bodonce, Ra-dovce. Kruplivnik, Gornjo Lendavo.
Iz Gornje Radgone
gr— Otvoritev doma Matije Gubca pri Sv. Juriju ob Ščavnici. V nedeljo 30. t m. dopoldne bo Društvo kmečkih fantov in deklet pri Sv. Juriju ob Sčavnici slavnostno otvorilo dom Matije Gubca. Otvoritev bo dopoldne, nato pa sledi tudi polaganje venca pred spomenik kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Popoldne ob 17. pa bo zgodovinska igra »Za staro pravdo«.
ms— Napredovanje. Napredoval je v 5. položajno skupino primarij mursko-sobo-ške bolnišnice g. dr. Slavko Vrbnjak.
Iz Ptuja
j_ Zvočni kino Ptuj predvaja danes
ob pol 21. in jutri v nedeljo ob pol 19. in pol 21. uri film »Uspavanka«, kot dodatek pa Foxov žurnal. (—)
Iz življenja na deželi
BLED. Zvočni kino predvaja danes in jutri kmečko komedijo »Ogoljufani pre-pirljivci«. Prihodnji torek bratje Mara ▼ filmu »Noč v operi«. (—)
SEVNICA. Zvočni kino predvaja danes in jutri romanco »Sanje o sreči«. V glavni vlogi Grace Moore. (—)
ST. JANŽ NA DOLENJSKEM. Gasilska četa priredi v nedeljo 23. t. m. veliko vrtno veselico, spojeno z javno tombolo in blagoslovitvijo nove motorne brizgalne. Spored: ob 9.30 sprejem gostom; ob 10. svečana ev: maša, nato blagoslovitev nove motorne brizgalne, kateri bo kumovala ga. Franja Jakilova, veleindustrijka iz Karlovca; ob 11. mimohod, nato počastitev umrlih članov gasilcev na pokopališču; ob 11.30 preizkusne vaje mladih gasilcev; ob 14.30 javni nastop naraščaja; ob 15. priče-tek tombole, nato prosta zabava. Sodelovala bo godba na pihala »Savski val«, čisti dobiček je namenjen za plačilo nove motorne brizgalne. Pridite!
Iz naše glasbene književnosti
Nove skladbe Gojmira Kreka
ŠPORT
Nemci se tudi pripravljajo
V. zimske olimpijske igre bodo od 2* do 11« februarja
1940 v Ga-Pa
L. W£ND£R:
125
Qospo(i'nJ£nopišk
Roman o Francu Ferdinandu
(Avtortzlran prevod;
To sicer ni nesreča, ker imata Princip in Grabež že dovolj zanesljivo roko; Cabrinovič, ki še ni povsem izvežban, naj pač pomaga le v skrajni stiski. Potem naznanilu je Ciganovič rekel: »Jutri morate izginiti.«
Jutri? Ze jutri? Za nekaj trenutkov je gimnazijcema zastalo srce. A takoj sta se zbrala. Prevzela sta orožje, ki ga je bil Ciganovič prinesel: šest bomb in štiri pištole. Dobila sta zavojček, v katerem je bil ciankalij: kdor po atentatu ne bi utegnil pobegniti, je imel dolžnost, da se tisti mah zastrupi. Tudi denar sta dobila: malo, skoraj premalo. Železniški uradnik ju očividno pred velikim dnem ni hotel odvaditi stradanja. Dobila sta končno tudi listek, na katerem sta bili napisani dve črki: M. C. Milan Ciganovič je zatrdil, da jim bo ta listek odprl tajni predor, ki jih privede v Sarajevo. Prva postaja je Šabac, kjer naj se z listkom izkažeta t^e^ai--
Drugo jutro so nastopili pot, bledi, nemi in groz-ničavi, čeprav se je obetal lep pomladni dan. Na majhnem parniku so odpluli po Savi proti Šabcu, mnogo ljudi je sedelo in stalo okrog njih, kmetov in zaspanih malomeščanov. Cabrinovič ni dolgo vztrajal v otrplosti, živahni direndaj na parniku
ga je delal veselega, zahotelo se mu je, da bi bila tudi tovariša dobre volje. »Pokij se kisata? Saj je še časa, saj še nismo obešeni«, je rekel, ne da bi pritajil glas. »Drži jezik za zobmi«, je šepnil Princip, na kar je črkostavec užaljeno namrgodil obraz in začel pomenek z neko kmečko rodbino. Grabež je rekel Principu, ki je mračno gledal v vodo: »Neznosen mi je s svojo besedno drisko. Vsakemu tujcu je zmožen povedati, kakšne velike naloge se je lotil. S svojimi neumnostmi nam bo vse pokvaril.« ■Princip je prikimal: »Otresti se ga morava. Ce ne že v Šabcu, pa vsaj pred mejo. Cez mejo z njim nikakor ne pojdeva. Porečeva mu, da bi bilo sumljivo, če bi potovali v treh. Saj se nama lahko pozneje spet kje pridruži, ako se hoče. Morda v Tuzli. Treba pa ni. Nemara bo še vesel, če mu dava priliko, da se za časa izmuzne.«
V Šabcu so zapustili ladjo,'
logu spravil dijaka čez Drino, med tem ko so Ca-brinoviča, ki se je moral ločiti od njiju, poslali s priporočilnim pismom v Zvornik. »V Tuzli se dobimo«, mu je rekel Princip, »od ondod naprej lahko spet skupaj potujemo do Sarajeva.« Stavec je bil globoko užaljen. »Ta napuhnjenca!« si je mislil. »Ker sta dijaka, se hočeta ločiti od mene. Ali mar ne tvegam glave prav tako kakor onadva? Nu, saj bomo videli, kdo *se bolje izkaže: onadva ali jaz.«
Mimo močvar, v širokih ovinkih se ogibaj e orož-niških postaj, so se po tihotapskih potih plazili
skozi Bosno. Vse je Slo po sreči, dasi ne tako gladko kakor na srbskih tleh. Cariniki, učitelji, kmetje, tihotapci in hlapci so jim bili pomagači, drug jih je predajal drugemu v roke, ko so vpraševali za pot v Tuzlo, vsak je že imel navodila. Mnogi izmed pomagačev so bili plašljivi, bolj v skrbeh kakor Princip in Grabež, bojazljivejši od črkostavca. ki je spal na kmečkih posteljah in se šalil s kmečkimi dekleti, med tem ko sta se gimnazijca rajši skrivala na samotnih skednjih in se vdajala skr-bem, ker se jima je zdelo število sovedcev preveliko. V vsakem kraju, kjer so se oglasili, jih je nekaj ljudi že pričakovalo; zakaj je bil Ciganovič tolikim razodel skrivnost? »Da bi bila le že v Tuzli!« sta venomer mislila gimnazijca. V Tuzli sta se hotela rešiti nevarnega tovora, pištol in bomb, ki se z njimi nista mogla upati v Sarajevo. Pred Vidovim dnem sta hotela poslati zanesljivega človeka v Tuzlo po orožje.
Nazadnje sta dospela v Tuzlo. Tu sta zvedela, da je srbska vlada v Loznici in Lešnici poizvedovala po njih, a graničarski častniki jih »niso bili videli« in so rekli tujim orožnikom, da bi moralo biti avstrijskim mejnim stražarjem še bolj kakor srbskim do tega, da ubranijo sumljivcem prehod čez mejo. Princip in Grabež sta se smejala; prvič, odkar sta bila zapustila Beograd. Toda smeh ju je minil, ko se je zaupnik, do katerega se jima je bilo obrniti v Tuzli, premožen trgovec in lastnik kina, z imenom Miško Jovanovič, branil sprejeti orožje in ga shraniti. »Preveč znan sem tu, vsak otrok me pozna, v nekaj društvih sem predsednik«, je tarnal. »Zakaj prihajate ravno k meni? Ali me hočete spraviti v nesrečo?« — »Ne, gospod«, je rekel Princip, »stvar je v redu, ne bova vas nadlegovala,
oprostite, da so nama dali nepravi naslov.« Obrnil se je in hotel oditi. Jovanovič je zardel, ju zadržal, se opravičeval na dolgo in na široko. Sprejel je orožje in dejal: »Tisti, ki pride ponj, naj mi pokaže odprto škatlo cigaret .Štefanija'; po tem znamenju ga bom spoznal.«
»Strahopetec bojazljivi!« je rekel Princip Gra-bežu, ko sta zapustila hišo »takšni ljudje hočejo igrati veliko vlogo, predsedovati društvenim sejam in stresati slavnostne govore; če pa terjaš od njih kaj nevarnega, se podelajo v hlače. Da se naju ne boji — ne vem, ali naju ne bi predal orožnikom.« —»Na srečo se naju boji«, se je nasmehnil Grabež. »Zdaj sem pa radoveden, kaj je s Cabri-novičem. Kdo ve, ali ga bova še kdaj videla.« Ko sta zavila okrog vogala, sta zagledala črkostavca. »Cuj, Trifko«, je rekel Princip, »krivico sva mu delala, ni se izmuznil.« Stopila sta k Cabrinoviču in mu stisnila roke. Zgovorni Cabrinovič je bil danes malobeseden. Čemerno je odgovarjal na vprašanja po svojih doživljajih med potjo. Videti je bilo, da še ni bil odpustil gimnazijcema.
»Veseli me, da si tu«, je rekel Princip. »Zdaj se odpeljemo skupaj v Sarajevo.«
Dne četrtega junija so dospeli v Sarajevo. Princip se je takoj poslovil od tovarišev; »kažimo se kar moči malo, Potiorkovi beriči preže na vsakem vogalu in v vsaki gostilni«, je dejal. Grabež se je odpeljal v Pale k svojemu očetu svečeniku. Tudi Cabrinovič je obiskal roditelje. Oče, s katerim sta bila prej sprta, ga je prijazno sprejel, in podoba je bilo, da se veseli vrnitve izgubljenega sina. Res čudno je bilo življenje! Oče, ki ga je sin sovražil, sin, ki ga je oče zaničeval — sta mahoma sedela skupaj.
Gospodje!
Za vroče dni si kupite poletno srajco, ki jo dobite v prvovrstni kvaliteti po reklamnih cenah od din 32.— naprej pri
F. I. GORIČAR — Ljubljana, Sv. Petra cesta
Hali oglasi
Prodam
Beseda 1 din, davek j din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanj šl znesek 17 din
Morsko letovišče
v lepem mirnem kraju ob morju, od Sušaka oddaljenem 1 uro vožnje s parni-kom. Prvovrstna dunajska kuhinja. Pension din 36—40 dnevno, vključno z vsemi tiksami in kopališčem. — Pension »Biser« Sv. Jakov - Šiljevica.
17365-38
Beseda i din. davek i din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanj Si znesek 17 din
V gostilni Putrich
danes zabava s plesom do 2. ure. Vljudno vabljeni.
17716-18
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanj ši znesek 17 din
Trgovsko pomočnico
u najmanj štiriletno prakso, veščo dela v trgovini z mešanim blagom sprejme takoj tvrdka Anton Narat, Št. Vid pri Grobelnem.
17681-1
Krznarskega
mojstra
res prvovrstnega, samostojnega strokovnjaka za vsa krznarska dela sprejme pod zelo ugodnim' pogoji Krznarska radnj? »Kamčatka«, Beograd, Knežev spomenik st. 3.	17734-1
Za Maribor in Celje
iščemo višjega uradnika za zunanje posle, z dobrim nastopom. Ponudbe pod »Stalni zaslužek«, Beograd, poštni predal 968. 17699-1
2 starejši delavki
sprejme Dravsko intendant-sko slagalište za krpanje vreč. Informacije v upravi Slagališta, Kodeljevo, od B.—12.	17640-1
Več natakaric
dobre servirke, sprejme za čas kongresa gostilna »Še-stica«.	17644-1
Kuhar ali kuharica
prvovrstna moč za veliko restavracijo se sprejme takoj. Istotam dobi službo tudi pomožna kuharica. Naslov v vseh posl. »Jutra«.	17662-1
Pomivalko in
mlajšo moč
za vsa hišna dela, potrebujem za takoj. Restavracija Kokalj, Trbovlje.
17613-1
Službe išče
/safca beseda 50 par. ea
davek 3 din. za šifro ali dajanje naslova 5 din. lajmanjši znesek 12 din
8000 kavcije vložim
proti stalni službi na sigurno mesto. Trgovski pomočnik mešane stroke gre za potnika, skladiščnika ali sličr.o. Govori slovensko, srbohrvatsko in nemško. Ponudbe na podr. »Jutra«, Maribor pod »Marljiv«.
17667-2
Telefonska
centrala
prav dobro ohranjena, za 4 zunanje linije in 20 aparatov, tipa »Standard«, ugodno naprodaj. Remec • Co., Duplica, Kamnik.
17545-6
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj $1 znesek 17 din
"Vsaki osebi, družini
a udi i talni zaslužek doma »Mara«, izdeloval nlcs nogavic tn pie tenln. Maribor. 123-č
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanj ši znesek 17 din
Budwinski
Erkenntnisse
prodam, finančni in admin. del — 44 vezanih, ostalo broširano. Naslov pove ogl. odd. »Jutra«.	17654-8
Beseda 1 din, davek l din za šllro aU dajanje naslova 5 din, najmanj šl znesek 17 din
Salonsko garnituro
lepo, radi selitve prodam Istotam prodam dobro ohranjen klavir po nizki ceni, in čoln. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 17618-12
G. 1. Rotman:
S Pegazom — okrog sveta
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj šl znesek 17 din
Otroški voziček
globok, dobro ohranjen, naprodaj Stari trg 19-H.
17697-6
čebele
radi izselitve poceni prodam 7 Žnideršičev. Naslov vseh poslovalnicah »Jutra«.	17673-6
Biljard
marmornate mize in stoli poceni naprodaj. Vprašati: Maribor: Meljska c. 12.
17622-6
Žaganje za peči
in stružence iz trdega lesa, visoke kurilne vrednosti, dobavlja, dokler traja zaloga REMEC - CO., tovarna stolov, Duplica Kamnik.	17629-6
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje iaslova 5 din, najmanj ši znesek 17 din
Motorno kolo
Šport 350 prodam. Kolar Viktor, Dravlje 47. 17717-10
Lokali
Beseda 1 din. davek 3 din za šifro aU dajanje naslova 5 din. najmanj ši znesek 17 din
Gostilna, kegljišče,
in prostor za balinanje, se odda pošteni osebi radi prevzema večjega obrata. Cenjene ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Sigurna eksistenca«.	17709-19
tJUBSM
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro aH dajanje naslova 5 din. najmanj šl znesek 17 din
Trgovska hiša
velika, dvonadstropna, » sredini mesta Celja s trgovskimi lokali in velikimi skladišči naprodaj. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod »Kapital«.
17574-20
Sobo odda
Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanj ši znesek 17 din
Sobo
moderno opremljeno s souporabo kopalnice, takoj oddam. Vprašati Tyrševa cesta 43-1. levo. 17700-23
Solnčna soba
opremljena, se odda. Električna luč, poseben vhod. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
17706-23
Sobico
čisto, zračno, z dobro hrano, vso oskrbo, poleg kuhinje. kopalnica, se odda s 1. avgustom. M. Bezlaj, Beethovnova 13-111.
17711-23
Beseda 1 din, davek ? din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj ši znesek 17 din
Brusilni stroj
2 predležja prodam po niz ki ceni. Ljubljana, Prule 8.
17340-29
Diesel motor
rabljen, v dobrem stanju, 4-taktni, 33—35 KS, število obratov 600—1300, kupimo.
Motorno drezino
rabljeno, za vleko, 600 mm, kupimo. Ponudbe z opisom in skicami istih poslati na Rudnik Sv. Varvara« Bla gojev Kamen, Moravska ba novina.	176 57-29
iN SEKIRA JTB
V »JUTRU« i
Sobo
lepo opremljeno, oddam boljšemu stalnemu gospodu, takoj ali s 1. avgustom. Prednost imajo penzionisti. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
17653-23
Sobo
prijazno, svetlo in čisto, oddam eni ali dvema solidnima osebama za stalno ali samo za počitnice. Eventu-elno vsa oskrba. Kopalnica. Strossmayerjeva 4-1., desao. (Nasproti gimnazije na Poljanski cesti.) 17723-23
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj
šl znesek 17 din
Pes jazbečar
se je zatekel iz Kranja 2 znamko št. 38. Nahaja s< v Ljubljani. Najditelj se naproša, da sporoči o njem na naslov: Rooss v Kranju proti nagradi. 17671-27
Dopisi
Vsaka beseda 2 din; davek 3 din, ea dajanje naslova S din: najmanjši znesek 20 din.
»Uradnica«
v nedeljo zvečer ob istem času, istotam! »Hans«.
17729-24
Razno
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj šl znesek 17 din
Po priznano cenah si nabavite najboljše moške bleke, perilo m vsa praktična oblačila pri
Preskerju
LJ U BL4 A S
Sv Petra oesta 14
«•.' 1
i

u s p e h o v
m oglas v
aJUKRBt
JSEHIRAJ V „ JUTRU"!
Ob vsaki priliki se spomnite
da ao .Jotrort" .Mali oglasi* % Sloveniji najuspešnejša, najcenejša ln najhitrejša poaredo-ftlnioa aa, alnSba vseb vrst ■a prodajo In n&kap vseb stvari, aa nepremičnine, lo-s. podjetja, kapital, še nltva ln sa vse drugo
ZAHTEVAJTE
O C M O
▼ vseh lekarnah, drogerijah in parfumerijafc
f
Za vedno je zatisnil svoje trudne oči
Štefan Mihelak
trgovski potnik
Pogreb dragega pokojnika bo dne 22. julija ob 16. iz kapelice pri Sv. Križu na pokopališče.
Užaloščena soproga in sorodstvo
Sobo
Opremljeno, strogo separi-rano, za eno ali dve osebi odda takoj. Nebotičnik V. nadstropje.	17732-23
Opremljeno sobo
s celotno dobro oskrbo pri boljši družini, oddam gospodu. Istotam sprejmem sostanovalca. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra.
17616-23
ENO- IN VEČBARVNE
JUGOGRAFIKA
HALO!
Stavbnim gospodarjem in tehničnim uradom se najtopleje priporoča GRADBENO PODJETJE
MARTINEC d. z o. z.
LJUBLJANA — PRULE 8.
Postrežba točna!	Cene solidne!
VELIKI BANATSKI MLIN IŠČE AGELNE IN DOBRO VPELJANE
zastopnike
Ponudbe poslati s točno navedbo rajonov in referenc na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »POUZDAN«.
104
Tega pogleda se je siromak tolikanj prestrašil, da je odskočil za dobršen meter. Pri tem je pozabil, kje stoji, in padel znak v tovorni prostor parnika. Ta je bil poln premoga, nasledke si lahko mislimo, posebno ker je bil gospod Vrtačnik že moker ko miš.
Krapinske toplice
Starodavno znamenito radioaktivno kopališče ln zdravilišče uspešno zdravi revmo, išias, giht, ženske bolezni itd. Zdravljenje z blatom, kopeli v hiši, novo zgrajeni veliki bazen na odprtem, dobra hrana, nizke cene, znatni popusti za pred in po sezoni, pavšalne kure, lastni avtobus na postaji Zabok-Krapinske toplice, po železnici brezplačen povratek itd. — Zahtevajte prospekte!.
Lloydovo potovanje na Island in Norveško
s luksuznim izletniškim parobrodom »General von Steuben« od 7. avgusta do 27. avgusta 1939. — 20 dni potovanja, dolžina pota 4.557 morskih milj ali 8.440 km.
FAROR OTOČJE — ISLAND — NORDKAP — NORVEŠKA
	Dohod		VOZNI RED		O d	hod
			Bremen	7.	avg.	popoldne
10.	avg.	zjutraj	Thorshavn-F&r Oer	10.	»	opoldne
12.	»	zjutraj	Reykjavik-Island	12.	»	zvečer
17.	»	zvečer	Nordkap	18.	»	zjutraj
18.	»	predpoldne	Hammerfest	18.	>	predpoldne
18.	»	zvečer	Lyngseidet-			zjutraj
			Lyngenfjord	19.	»	
19.	»	predpoldne	Tromsd			opoldne
20.	»	opoldne	Svartisen-	19.	»	
			Holandsfjord	20.	»	zvečer
22.	»	zjutraj	Merok-	22.		
			Geirangerfjord		»	zvečer
23.	>	opoldne	Balholm-			
			Lognefjord	24.	»	zjutraj
24.	»	predpoldne	Gudvangen-	24.		zvečer
			Naerofjord		»	
25.	»	opoldne	Nordhelmsund-			
			Hardangerfjord	25.	>	zvečer
27.	>	zjutraj	Bremerhaven			
27.	»	predpoldne	Bremen			
i revozna cena pocensi ou (lin -t.uou.—. v aa puj&aima. m (hib^hii;	~ -
NORDDEUTSCHER LLOYD, generalno zastopstvo, ZAGREB, Starčevičev trg 4, tel. 42-65. Zastopstva: Beograd: Karadjordjeva ul. 91. Sombor: Karadjordjeva ul. 6. Ljubljana, Tyrševa cesta 31. Sušak, Račkog ul. 20. »Putnik« Maribor, Trg Svobode. »Putnik« Novisad, Subotica in ostali uradi družbe »Putnik«.
:VV;:<	'rt-'-fi	^
V. • ■-<-
Zapustila nas je za vedno naša predraga mama, stara mama, tašča itd., gospa
MARIJA DANEU
Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo, dne 23. t. m. ob pol 17. uri iz mrtvašnice na mestno pokopališče.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek ob pol 9. uri v frančiškanski baziliki.
MARIBOR—RUŠE, dne 21. julija 1939.
DANILO, dr. IVO, ZDENKO, sinovi; MARY, VIDA, GRETA, snahe; DESANKA, VLASTA, BOJANA, IVANČEK, MANJA, vnuki.
Proti bleščeči solnčni svetlobi.
Enakomerno prijetno absorbiranje svetlobe v celotnem vidnem in nevidnem žariščnem obzorju. Popolnoma zadostna zaščita tudi pri intenzivnem ultraviolet-nem in ultrardečem žarenju. Zaradi nevtralnega umbralnega barvanja pokaže pokrajino v njenih naravnih barvah. Boljše spoznavanje sicer po svetlobi preveč obsevanih posameznih predmetov. Veliko obzorje kot pri punktalnih steklih.
ZEISS UMBRALNA
zaščitna stekla proti bleščeči svetlobi.
Dobe se lahko v vseh strokovnih optičnih trgovinah.
rcMŽEjss]
J ENA
Obširen prospekt »UmbraJ 499« brezplačno pri Carlu Zeiss-u, Jena ali pri M. Pavlov iču, glavno zastopstvo za Jugoslavijo, Beograd, Poštanski pretinac 411.
Sokol Radomlje. »Le naprej brez miru...« se razlega vsak večer iz grl mladih in starih, ki se vračajo iz sokolskega doima. V telovadnici in na letnem telova-dišču je vsak večer živahna pisana družba. Marljivi Radomelj se skrbno pripravlja za proslavo 201etnice Sokola. Urijo se vtelovadbi za posebne telovadne točke, dalje za skuptno, ko bo nastopilo vse domače društvo obojega spola v obliki družine in bodo nastopajoči stari od 6 do 50 let. Vadijo stare narodne plese v narodnih nošah, s katerimi nameravajo presenetiti publiko, a pevci brusijo svoje glasove, da bodo kos svojemu programu. Vse to so priprave za čim veličastnejšo proslavo jubileja, ki bo 6. avgusta spojena z zletom kamniškega sokolskega okrožja in razvitjem društvenega prapora. Na prejšni večer. to je 5. avgusta .bo prav za prav pravi začetek proslave, ko bodo Radomljeni s telovadno akademijo ,spojeno s pevskimi točkami ob umetni razsvetljavi, svečano otvorili svoje sokolsko slavje. Akademija bo prirejena na čast kumici prapora s. Nastranovi. Prapor po načrtu našega br. Remiša Ivana, ki so ga izvežle neutrudljive Radamljanke, je umetnina zase, tako glede osnutka kakor preciznosti in dovršene izvedbe. Zdaj je razstavljen v izložbenem oknu Lesjakove trgovine v palači Slona v Ljubljani. Radomlja-ni vsestransko pripravljeni za proslavo, upravičeno pričakujejo mnogoštevilnega pose ta, ki naj jim bo v zadošenje k v iz-podbudo za nadaljno delo.
R
D I C
Sofoota 22. julija
Ljubljana 12: Plošče. — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi, -r- 13.20: Pester spored s plošč. — 14: Napovedi. — 17: Otroška ura: Nadaljevanje mladinske povesti ter kramljanje in prepevanje Tetke Mart-čke. — 19.50: Pregled sporeda. — 18: Za delopust igra radijski orkester. — 18.40: Pogovori s poslušalci. — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Beseda h. kongresu Kr. kralja. — 19.40: Nac. ura. — 20: O zunanji politiki (dr. A. Kuhar). — 20.30: Prenos simf. koncerta iz Rogaške Slatine
—	22: Napovedi, poročila. — 22.15: Za vesel konec "igra radijski orkester.
Beograd 17.40: Pesmi, plošče in orkestralne skladbe. — 20: Pester spored. — 22.15: Lahka m plesna muzika. — Zagreb 17.15: Orkestralna glasba. — 20: Orkester in solisti. — 21: Prenos opere »Glu-mači« iz Milana. — Praga 19.20: Godba na pihala. — 20: Iz Nedbalovih operet — 21.15: Poletni kabaret. — 23.10: Godba za ples. — Varšava 21: Spevoigra. — 22: Plesna muzika in petje. — 23.20: Plošče.
—	Sofija 16.30: Lahka glasba. — 18: Bolgarski napevi. — 18.30: Zbor mandolin. —
' 19: Lahka godba in petje. — 22.30: Bolgarska glasba. — Dunaj 12: Vedra glasba. — 15.30: SEke z Velikega kleika in koroške pesmi. — 18.30: Veselo muacira-nje. — 19: Zabaven spored. — 20.15: Veseli napevi. — 22.30: Kakor Mlincheai. —
Urejuje Davorin Ravljen, - Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant - Za Narodno tiskarno d. d. kot tjskarnarja Pran Jeran. - Za ioseratni del je odgovoren AJoj? Novak. - Vsi v Lfrbijud.