A »H. številka. Izdanje za četrtek 25. julija 1895. (v Trata, ▼ četrtek zjutraj dne 25 julij« 189») Tečaj XX. „EDINO&T" i/lmju pn trikrat tih tedrn t iselili ir-lUnjih oli torkih, četrtkih in ■pbotah. Zjutnuij« irdanjo iz-liujtt oh K, uri ajatrnj, »efrrno pa oh 7. uri većer. — Obojim ixiituijf> »tan«» : ta Je.tt-D . t. — .Hi', i*vm AvnMij* f. l.4< >4 tli nir«i. . , . i!.«p , < , za |>ol leta . . . .V— . » » v*« leto . , a 10.— . n . 1*.— Ka naroćb« bre/ priložene naročnin« se ne jemlje ezir. Posamično Atovilkn g« dobi »RJO v pro-dajalnicah tobaku v Trutu po 3S nvr., i**oii Trata po 9 uvč. Sobotno »eierno i/danje v Irn/u 4 nS„ izven Trata S at. EDINOST Glasilo slovenskega polfltfćnetfa druitva ser* Primo Olflaai »«» rakune po tarif« v p«t>lu; i« naslov* t. debelimi Orkani »f plaJui« t ro»tor, kolikor nba^if* ravadnill »r»ft.\ i'oslima. omnrtnu'« iu J *vn» i,, uiaAt oi(ln*i itd. k« računajo pu po^i>dhi- Vai ilopini nuj p'iAiliajo ur»lniMiu ' ulic« C'.<»Hi in,i it. u. V«ak>> pt*ui-t m ira t.iti Irankovanu. k>«r uetrankiivun* to nn ■prHj3inajO. Rnkiipiai »•» n« f(a£a|». Narof nino. rpklainai* ijo in i^litin tpro-jema HitMVHiitro ulira Mulino -rolo hit. S, II. nadit. Odprte r«kl*iaa<-ij« •o proste poAtn>urt. „r j« »m*'. I. redni občni zbor „Kmtijtlie ii vrtnarske družbe za Trst in iktlico" vršil se je dne 21. t. m. po že znanem dnevnem redu. Navzočih je bilo 66 udov, predsednik g. Ivaii Goriup, podpredsednik g. I, Turk in 13 odbornikov; vlado je zastopa! višji komisar g. Bacher. Po pozdravu predsednika g. Ivana Go-riupa, ki je v kratkih potezah narisal delovanje in vspeli te naše prekoristne družbe, prečita) je g. Grmek nastopno poročilo: Slavni zbori Po preteku jednega leta stopa odstopajoči odbor pred Vas, da Vam poroča o svojem delovanju. Pri občnem zboru dne 17. julija 1. 1. izvoljeni odbor sestavil se je tako-le: Predsednik Iv. Goriup, podpredsednik Josip Turk, blagajnik Matej dr. Pretner, tajniške posle pa sta vodila deloma Ant. Grmek, deloma uradnik. Odbor imel je ogromno dela, kajti, ako pomislimo, kako zelo je pri nas vse zanemarjeno, vinogradstvo, vrtnarstvo, živinoreja itd., vidimo takoj, da je bilo treba koj pričeti z delovanjem. Koj po občnem zboru šla je deputacija (Kg. Ivan Goriup, .Tosip Turk, Iv. M. Vato-ve« in Ant. Sancin-Drejač) predstavit se c. kr. namestniku in drugim oblastnijam, da naprosijo blagonaklonjenosti do naše družbe. Tudi drugim kmetijskim društvom se je pismeno naznanila ustanovitev naše družbe; v Ljubljano pa je šel g. predsednik še posebej osebno, da tam govori in priporoči naSo družbo predsedniku .Kranjske ces. kr. kmet. družbe", ces. svetniku Murniku in ravnatelju iste g. ?ircu, katera sta obljubila in v resnici tndi bila zelo naklonjena naši družbi. Da pa ostHne odbor v vedni dotiki z kmetovalci okoličansklmi, imenoval je v vseh onih vaseh, kjer ni odbornika, svoje poverjenike. Tako so imeli poverjenike: Sv. Križ, Lonjer, Kadin, Katinara, Trebče in Padriče-Gropada. Ker so pri nas vse stroke kmetijstva v istem primitivnem stanju kakor — lahko rečemo — pred 50 ali morda pred 100 leti, čutili smo potrebo in dolžnost, poučevati naše kmetovalce. V mesecu oktobru naročili srno in udom brezplačno pošiljali strokovnjaški kmetijski list »Kmetovalec', v katerem je toliko in tako raznovrstnega gradiva, da je le želeti, da bi ga Vi, dragi udje, marljivo — zel<5 marljivo — čitali ter si sem ter tje kaj zapomnili in se po tem ravnali. To je bilo pa odboru premalo. Ni se zadovoljil samo s tem. Ker dobro ve, da mrtve PODLISTEK. 102 Zlatarjevo zlato. Zgodovinska pripovest XVI. veku. SpiNol A. Š e n o a. (Dalje.) Pojavil se je konečno peti dan febru-varja leta 1578. Po ulicah Zagrebških vr-velo je neštevilno ljudstva visokega in nizkega stanu. Lombarde so gromele, zvonovi zvonili. Brigalo se je ljudstvo za sneg! Okna vseh hiš bile so natlačene ljudstva. Lombarde so groiuele, zvonovi zvonili. Ban prihaja, ban gre! l'ri kamenitih vratih stala je mostna gospoda, debeli Teletic, držeči pozlačene ključe, Andrej Šafranič, asesor, držeči zastavo s tremi stolpi, cehovi, a pred njimi majstori cehov, opravljeni dolmanom in držeči palico z zlatim jabolkom. Med njimi še-tal je sim ter tje gospod Niko KaptoloviČ, opasan kratkoj sabljicoj, pokašljujoči in ponavljajoči po tihem svojo slavno peroracijo (nagovor). V tem kolu stal je nadalje i ceh-mešter kovaškega ceha, Blaž Štakor, in poleg črke ne morejo tako jasno izražati in povedati vsega, da bi se nas na pivi hip razumelo, odloČili smo, da treba prirejati shode. Prvi tak shod bil je v sv. Križu dne 26. avgusta 1894. Udeležilo se je shoda preko 100 kmetovalcev. Namen temu shodu je bil, da bi si Križani osnovali »Vinarsko zadrugo" po vzgledu Istrske in Vipavske vinarske zadruge, kateri delujeti tako, da je veselje. Po predavanju g. dr. Pretnerja o tem predmetu osnoval se je odsek 9 članov ter temu se je poverila izvršitev tega sklepa. Do danes sicer nimamo še nobenih gotovih vspehov, a upamo, da se bodemo — ko sčasoma Križani uvidijo, kako vlada podpira taka podjetja — veselili sadu svojega prvega shoda. Drugi shod je bil v Lonjerjn dne 14. oktobra 1894. Tega shoda udeležilo se je veliko kmetovalcev iz Lonjerja, Katinare, Ro-cola in sv. Ivana. Na tem shodu govoril je g. dr. Pretner o postavah gledtS posestnikov, ki so prizadeti po trtni uši; g. župnik Kosec pa o narodnem gospodarstvu. Lepo je bilo videti, kako pazljivo je občinstvo sledilo besedam govornika. Videlo se je, da jim je bilo govorjeno prav iz srca. Tretji shod v Bojanu meseca novembra ni bil tako mnogobrojno obiskan, kakor njega prednika v Križu in Lonjerju, a bili so pa pri shodu vsi veljaki Rojanski, na čelu jim veleč, g, župnik Thaler. Poleg poročila predaval je g. Piščanec o gospodarstvu ter g. Bole o koristi kmetijske družbe. Da bi pa v bodoče shodi imeli več privlačne sile, skušali smo dobiti strokovnjaka, kateri bi pri shodih predaval o jedni ali drugi stroki kmetijstva. Napravili smo prošnjo ter jo osebno izročili na namestništvo. Prosili smo namreč, da bi nam vlada določila učitelja kmetijstva. Ustreglo se je deloma tej naši prošnji in v to je bil določen g. Cotlč, učitelj kmetijstva, pridodeljen tukajšnjemu namestništvu. Da se nismo varali v svojih nadali, pokazal je precej decembra meseca shod na Prošeku. Pri tem shodu je bilo toliko slušateljev, da se je kar trlo v veliki Lnkševi dvorani. Zel6 smo hvaležni g. Cotiču na sodelovanju pri tem shodu. Da pa ui ostalo samo pri tem, vidimo iz tega, da je bil g. Cotič tudi sedaj, maja meseca, v Sv. Križu, Prošeku in Trebčah ter ljudem kazal, kako se cepijo ameriške trte na zeleno. Bodi mu tu izrečena zahvala ter nada, da nam tudi v prihodnje ostane naklonjen. (Kunec pr.lt.) njega zamišljen Ivan Jakopovič, odposlanik mesta Zagreba. »Gospod Ivan!" dregnol je kovač lektora literata. „Vidite, kako to kriči in klice. Vse je veselo, kakor na Božič. Jaz ne vidim dobro v tej kalni vodi. Boga vam, vi ste pametna glava, povejte mi po duši, je-li ta dan ključ k naši sreči?" „Hm !• odvrnol je Jakopovič, »kdo zna, kaj bode jutri. Bomo videli. Pameti j«? treba vsekakor in sloge je treba." »Da, da ! Jaz pravim, dušo v se, gospod Ivan! Da vidimo. Bolje je, ako se človek h koncu smeje" dodal je resno Štakor. »Ban gre, ban gre!" razlegalo se je med ljudstvom. Trombente so zaorile, mali bobni zaropotali. Vivat banus! kričalo je ljudstvo. Primikal se je sprevod kamenitim vratam. Naprej gospod prabeležnik Mirko Peteo na ognjevitem vrancu, držeči rdečo svileno zastavo, a na njej grbi kraljevine Dalmacije, Hrvatske in Slavonije. Za njim jezdilo je sto banskih konjikov v širokih dol-manih. Za njimi so se vrstili odposlanci žu-pa-:ij in mest pod svojimi zastavami, vsi na Politiške vesti. V Tr»ti», dno 24. julija 189R. Državni /.bor. Jutri bode imela gosposka zbornica menda svojo zadnjo sejo in s tem bude definitivno zaključen državni zbor. NamrstniStvo v Gradcu jelo je razveljavljati proteste raznih občinskih zastopov štajerske v zadevi celjskega gimnazija, za-grozivši zajedno, da razpusti vsaki zastop, ki bi si v bodoče doz volil take proteste. Za namestnika v Galiciji je baje določen sedanji predsednik državnih železnic, vitez Bil i uski. Ako je ta vest resnična, moramo si misliti, da je dosedanjemu namestniku, grofu Badeniju. usojena važna naloga pri sestavi novega ministerstva. Sam baron Clilumctzky, dosedanji predsednik poslanske zbornice in — kakor zatrjajo — bodoči vodja nemške levice, se je te dni vzlic veliki vročini potrudil v — Znojmu, da potolaži svoje pristaše gledć na bodočnost. Zatrdil je, da bodo tudi v bodoče morali poštevati važnost nemškega naroda, naj se že stvari zasučejo tako ali tako. Pozval je torej volilce, da ostanejo zvesti nemško-liberalni stranki. Sedaj čemo videti, kdo o-stane močneji: ali diplomatizovanje barona Chlumetsskega, ali pa agitacija, ki so jo za-pričeli nemški nacijonalci proti liberalcem, proglasivši te poslednje narodnimi izdajicami. KiiezonailŠkuf Haller v Solnogradu bode v prihodnjem konzistoriju imenovan kardinalom. Tako je baje sam sv. Oče zagotovil avstrijskega poslanika pri sv. Stolici, Krofa Kevertero. Iz Bolgarsko. Ple skava radi napada na Stambulova se vrši energično. — Grob Stambulova morajo stražlti vojaki. Povodom pogreba je bilo na ulicah iu na pokopališču do loooo ljudij, katerih večina seveda niti ni mislila na to, da bi pokojniku skazala »poslednjo čast", ampak hotela je dati duška svojemu srdu. Iz Carjegagrada poročajo dne 22. t. m.: Semkaj došla poročila trdijo, daje zmešnjava v Hakovski ulici povodom pogreba Stambulova nastala vsled tega, kersoStam-bulovi pristaši in služabniki diplomatov potegnili revolverje in bodala, ko so pridrveli orožniki. Zastopniki tujih držav došli so v največo gnječo. Podkunzula Srbije in Romunske sta padla iu ljudstvo ju je poteptalo. Turški odposlanec je pobegnil, ker seje bal, da se ljudstvo vrže nanj, ker je nosil fes na glavi. Avstro-ogerski podkonzul iz Filipovega dobil je udarec s palico po glavi. Padel je iu omedlel. Ko se je zavedel, znašel se je v klubu .Union", kamor so ga bili prinesli. konjih Sedaj je došlo deset cesarskih trobentačev in deset bobnarjev pod pernatimi klobuki na konjih, za svirači visok steklen voz, v njem cesarska komisarja, a za njima — novi ban. Nosil ga je ognjevit belec, ki je imel črno zvezdo na čelu. Griva konju bila je dolga iu v njo vpletene zlate niti. Naprsje |konju bilo je od oldatega jaspis-kamna, a v njem urezane zlate arabske črke. Na konja je bila pogrnjena koža od risa. Živo je belec kimal glavoj, objestno so mu igrale tanke noge po kamnu. — Ban sam bil je človek majhen, krupen. Lice bilo mu je oblo, toda popolnoma nagrbančeno, rekel bi leno. Žolta brada padala mu je po prsih, a nad praznima, sivima očesiina, s tržile so goste plave obrvi. Junaške postave in držanja ni bil. Sedel je leno v svojem visokem, siljastem sedlu, kakor da ga vsa ta slava dolgočasi, samo tu in tam se je zganil in ponosno dignol glavo, kakor tako navadno delajo ljudje velike časti in male pameti. Oprava mu ni bila hrvatska. Na glavi mu je čepela obla, svetla čeljada z zlatim nadeelnikom, a vrhu čeljade majala se je bela Tudi grški konzul dobil je par udarcev po glavi; angleški rezident dobil je rano na glavi. V si diplom a tisk i zastopniki napravijo protest, ker jih bolgarska vlada ni branila. Le-ta pa jim je dala razumeti, da naj se čuvajo, ker bi se jiiu utegnilo pripetili kaj neprijetnega (!!). Razne konzulate varuje močna straža; ljudstvo je posebnorazjarjt..... na romunskega konzula, ker je bil iskren prijatelj Stambulova in ker je r.....unski kralj doposlal tako sočutno brzojavko. Več oseb si je polomilo kosti v gnječi. Hlaiubulova sicer ni več med živimi, toda politiško ostalino njegovo hoče prevzeti zvesti prijatelj mu Petkov. Tako javlja nam reč glasilo Stambulovega „Svoboda". Petkov Stopi sedaj na čelo stranki, ki se hoče i v bodoče boriti proti ruskemu vplivu. Isti list ponavlja svojo trditev, da je knez Ferdinand sokriv na umoru Stambulova. Rusija iu Italija v Afriki. Ruska javnost se prav intenzivno bavi z mislijo, da bi se zvezali Rusija in Francoska glede postopanja v Abisiniji v ta namen, da napraviti izdatno proti težje proti italijanskemu iu angleškemu vplivu (»h Ornem morju Italijane da treba izriniti iz Masaue, ,la dobi Rusija svobodno pot iz Odese v Vladivootok. Ker so Abisinci uprav navdušeni za Rusijo, utegnejo se popolnoma izjaloviti vsi načrti Italije za nje kolonijalno pol. v Afriki, to pa tem bolj, ker se je Rusija do sedai po azala jako spretno, kjer je šlo za utrjenje nje upliva po raznih naselbinah. Različne vesti. Naiim čitateljem. V poslednjem izdanju našega lista vzelo nam je poročilo o „S o-kolovem" izletu v Dolino tolike* prostora, da smo morali odložiti več različnih veslij na današnje izdanje. Prosimo potrpljenja. Cirllo-M«todij»M dar. Moški podružnici sv. Cirila in Metoda v Trstu so darovali v ta namen: g. H Candolini 4 krone in 2tva, toda moralno pobita gospoda še nočejo mirovati: spletk arijo i nadalje, dasi vedo dobro, da jim tudi bodoče spletkarjenje donese istih vspehov, kakoršnih jim je doneslo prejšnje. Brezobrazni, kakor so že, rekurirajo sedaj proti sebi, proti svojim lastnim dejanjem. Njih stranka je imela vso oblast v rokah, sami so vodili volitve in po svoji volji in sedaj — rekurirajo! Kolikor smo doznali, je rekurz proti občinskim volitvam v Pod-gradu sestavljen lako grozno „knnStno", da bi dotičnikom svetovali, da vzamejo patent. Ker pa je slehernemu dano na svobodno voljo, da se sme blamirati kolikor mu ljubo in drago, moramo že privoščiti gospodi neizogibno — blamažo! Italijani med seboj. V Vodnjanu imeli so nedavno temu občinske volitve, zmagala pa je do sedaj gospodovalna stranka, proti stranki, koje glasilo je „II Mattino". O zmagovalni stranki pravi ta list, da je, isla sestavljena iz kakih 4 oseb, polnih denarja, ali brez dobrega zuiisla in brez z n a-č, a j a. Pod vladanjem teh mož da se bliža občina moralnem u in materijal-ii e m p r o p a <1 u. Zmagali da so te pomočjo nezakonitosti in nepravilnosti. Le ljudje, ki so hujši neg o barbar i, morejo biti toli brezsrčni, da skozi 21 ur drže kakih 41>0 volilcev skupaj natlačenih kakor sardele. Kje je svoboda volitve? Zmagali so z m o r a 1 n i in in f I z i č n i m p r i-t i s k o m ter r a z n i m i n a j s r a m o t n e j* š i ni i s r e d s t v i.- Niti ne mislijo na to, da so postali i /.d a j a I c: i svoje domovine. »Sedaj su sneli krinko ti despoti, ki radi svoje trmoglavosti uničujejo osebe in družine in so s e d a j u n i č i 1 i t. u d i t. a n a š kraj!! Tako sodi JI Mattino* o jedni stranki naših Italijanov. Mi nimamo ničesar pristaviti tej sodbi, ker snu uverjfiiit, da JI Mattino1' najbolje pozna svoje ljudi. Ali začudili smo se tej tenkovostnosti „II Mattina*, ko se ne nioitmo spomniti, da bi bil ta list kedaj (•tvoril svoja usta, ko so isti „brezznačajni" „barbari" in »despoti* ob raznih prilikah kratili volilno svobodo slovanskim volilceni, ko so po cele dneve morali naši volilci stati na dežju in vročini, ker je le italijansko-strankarska korist zahtevala, da se zavleče volitev kolikor le možno. Kje je bil takrat „II Mattino" se svojim ogorčenjem ? „II Mat-tinova" tenkovestnost sega menda le do one meje, kjer se pričenjajo pravice hrvatskega in slovenskega prebivalstva ; onkraj te meje so vsa taka barbarstva — patrijotiški čini. še nekaj nas je zbolo v oči, okolnost namreč, da ta „konservativni" in „zmerni1' „Mattino* zasramuj« zmagovalno stranko, ker so baje zanjo glasovali tudi nekateri hrvatski volilci. Po takem je to „konservativno" in „zmerno* glasilo v prvi vrsti u a s p r o t u o s p o v a z u tu ljenju m e d Italijani in Slovani. To treba zabeležiti, ker je p r e z u a č i 1 u o z a naš e o d u o saje. „Zmerni" „konservativci* uče radikalce — radikalizma in narodne nestrpnosti. Zares divni odnošaji so to! Pritožba. Iz okraja Koperskega nam pišejo : Grda stvar je, ako se kdo hoče izko-riščati pri siromašnem ljudstvu, ki si v potu svnjega obraza pridobiva borili par novči-čev na dan, s katerimi pa mora še plačevati vidike dižavne in občinske davke. Tako postopanje je gotovo vredno najhujše graje. Zato pa moramo tu javno obsoditi postopanje na onih dveh parnikili, ki prevažata iz Kopra v Trst ubogo kmečko ljudstvo, lioteče v tem mestu iztržiti mleko in drugih vrst živeža. Do nedavno morale so uboge kmetice plačevati po 4 nvč. od koša, ne glede na vsebino, sedaj pa pobirajo po 10, 12 in več novčičev pristojbine od vsakega koša! Pomislite torej, ljudje božji, kam pride to siromašno ljudstvo, ako b >do moralo plačevati prevoznino, raznierno veliko previsoko ! 1'boga žena je morda skupila pred polnilnem <10, KO nvč. ali k većemu 1 gld. ; ali kje je zaslužek, ako mora plačevati vsak dan poleg nvč. za-se še 20-00 nvč. za koše, ee tudi iltži koš ves čas na svoji glavi. .Te li to prav? Ali je ni oblasti, ki bi primerno uredila cene za prevažanje ? Najumestnejše bi bilo seveda, ako bi naši i m o v i t n i k i najeli poseben p a r n i k za te vožnje, kajti tako podjetje bi se gotovo izplačalo prav d o b r o. Iz Zagorja nam pišejo: Kdo je vzel ? Odgovora na to vprašanje, žalibog, ne moreni podati čitajočeniu občinstvu, pač pa hočem razjasniti dogodbico, da se vvrsti med mnoge druge, ki so v Trstu na glasu. Dne 11. junija bil je oddan na poŠto v Zagorji zabojček z močnega lesa, in v redu zabit, na vojaka M. D. v Trstu. V zabojčku bilo je jestvin, na vrhu pa list na adresata. Ker se pa po postavi menda v Trstu vsaka stvar pregleda, odpre in tudi dostikrat razdre, se je moral tudi ta zabojček odpreti ter pregledati. Po dovršenem tem delu, bil je zopet zabit. Ali če se že vse to more goditi, vršilo pa naj bi se vsaj primernim nadzorstvom, da bi ne bilo možno, da izgine iz zaboja to ali ono. Iz dot.ičnega zaboja pa je res z g i n i I o p i s in o in še nekaj dru-z e g a v iste m. Dan danas, ko ima takorekoč vsaka osoba svojegt nadzornika — in skoro da je to res, kajti resnica je, da kjer sta bila pred malo časom dva nadzornika, nastavljenih je sedaj šest, — je tem bolj žalostno za oddatelja dotičnega zabojčka, da mu ni možno dokazati: kdo je vzel P! Pivčan. Za črnovojn'ke. Mestni magistrat poživlja črni vojski podvržene, v letih 185:1—1873 rojene, v Trst pristojne može, da vzdignejo tekom avgusta meseca pri mestnem magistratu (3. nadstropje, vrata št. 1) svoje črnovojniške liste. Kdor tega ne stori, bode kaznovan /. denarno globo do 50 gld., odnosno zaporom. Vzgledi mikajo. Na Dunaju imajo svojega vladnega komisarja, sedaj pa so ga dobili tndi v Tržiču na Gorenjskem. Kakor so bili odnošaji v občinskem zastopa na Dunaju tako razdrapani, da si niso mogli izvoliti župana, tako so se tudi v občinskem zastopu v Tržiču razmere zamotile tako — ker je proprej gospodovalna neinškntarska stranka jela tirati taktiko absistenee —, daje vlada morala imenovati vladnega zastopnika v osebi vladnega kancepista Riharda Wenediktarja. In tako trpi najdi agoceneje pravo občine —nje avtonomija. Razpisan itipendij. Početkom šolskega leta 1895/l>0 odda se štipendij iz ustanove Toreani v zneku 52 gld. 50 nvč. Pravico do užitka imajo ubožni gimnazijalci, rojeni v Pazinu. Prošnje potom predpostavljenega šolskega ravnateljstva do 31. avgusta t. 1. občinskemu odboru v Pazinu. (Pobližje glej v službenem listu „Osservatore Triestino* z dne 23. t. m.) Falbovo prorokovanjfl. Miuoli ponedeljek biti bi moral po Falbovem prorokovanju kritičen 1. vrste, toda na vso srečo ni se pripetilo ničesar zlega. V Ljubljani so občutili okolo 1. ure kratek podzemeljski sunek, pri nas v Trstu pa se je okolo 10. ure zvečer ulila ploha, da je bilo joj. Naliv ja trajal okolo 1»/* uro, Nadejamo se, da ta ploha po poljih ni storila posebne Škode. — I)a je šlo po Falbovem prorokovanju, kdo zna, je li bi mogli danes še pisati te vrstice in jih citati naši č6. čitatelji V Bog nas varuj slabih pro-rokov! Še dva polit Ška grešnik i. Kakor smo že sporočili v zadnjem izdanju, zaprli bo v Gradcu stud. i ur. Gina Dompierija in dr. prava Renata Saversicha, katera sta se pregrešila obelodanjenjem brošure povodom 25-letnice italijanskega akad. društva v Gradcu. Zaradi iste stvari sta v zaporu, kakor smo že sporočili, Kdgard Rascovich ml. in Cezar Piccoli. Kakor vse kažy, so gospoda italijanski „p a t r i j o tj e" ubrali sedaj drugačno taktiko; potihnile so sicer petarde že nekaj časa sem, tem iutenzivnejn je postala skrivna agatacija za poznane „idejale" po klubih, v privatnih krog h. Hrupnih pojavov ni več toliko, ali duh je ostal stari, nek danji. Mi seveda ne poznamo vsebine dotične, spomenice, ali sodimo lahko o njej po dejstvu, da državno pravdniStvo ni le zaplenilo brošure, ampak je uvelo tudi sodno preiskavo, proti nepoboljšljivim — politiškim grešnikom. Centralna posojilnica slovenska s sedežem (začasnim) v Krškem, je z odlokom c. kr. okrožne sodnije v Itudolfovein z dne IG. julija t. 1. št. 8C0 registrovana. V (začasnem) načelstvu so gg.: Ivan Lapajne (ravnatelj). dr. Toin. Romih (ravnateljev namestnik), Flor. Rozmm, Ivan Bupnik in Fran Ivnnec, odborniki. Dramatično društvo v Ljubljani otvori z dnem 1. avgusta t. I. gledališko šolo ter vabi gospodičine iu gospode, katere je resna volja se posvetiti dramatični umetnosti, naj se oglase. Zajedno objavlja omenjeno društvo, da je osebam, ki čutijo za dramatični posel v sebi veselje in sposobnost, zagotovljen engageinent že s prvini oktobrom t. 1. Oglasila vsprejema g. režiser R. Inemann, v inteudančni pisarni vsako nedeljo od 10. do 12. ure dopoludne. Česko-slovansko narodnopisno razstavo je obiskalo do vštetega dne 23. julija 783.772 oseb. Hližamo se torej velikimi koraki prvemu milijonu in danes že je zagotovljen najsijaj-nejši vspeh te razstave iu narod češki je zopet dognal dokaz, da mu gre, daai malemu po številu, mesto med prvimi kulturnimi narodi v Evropi. In narod Ceski je dokazal vse to, iz samega sebe, brez državnih subvencij ter ob najhujšem nasprotovanju mnogobrojnih mu nasprotnikov. O katastrofi v Mostu. Zadnje na Dunaj došle službene vesti potrjujejo, da se je v Mostu pogreznilo 18 hiš iu da se utegne podreti še drugih 22. Doslej so izpraznili okolo 200 stanovanj. Proga proti Toplicam pogreznila se je v daljavi 20 metrov kakih 15 metrov globoko, železniški promet je za-rej ustavljen na to stran. Rudnik „Aiina"' je poplavljen kakih 100 — 110 metrov visoko. V rudniku je ponesrečil jeden rudar. Strokovnjaki mislijo, da je voda že odplavila ves pesek iz votlin pod hišami, da se torej temelj ne bode bode več premikal. Nesreča na julni ieleznici. V ponedeljek dopoludne pripeljal je 371etni voznik Jakob Kulot, stanujoč v ulici Media list. 37, na svojem vozu pohištvo nekega železniškega uradnika, ki je premeščen iz Trsta, pred skladišče na postaji južne železnice. V voz je bi' vprežen vol. V tem so pričeli prevažati celo vrsto vagonov, da sestavijo tovorni vlak. Vol se je splašil in zdirjal. Kulot ga je hotel ustaviti, toda v tem je obstal stisnjen med vola, voz in ogriyo, v tern ko je voz obtičal med ograjo in vlakom. Pohištvo se je pri tem seveda strlo. Ubogemu Kulotu je oje raztrgalo trebuh, kolo pa mu je strlo levo nogo. obležal je brez zavesti! Na kričanje prisotnih ustavili so vlak in poklicali so zdravnika, ki je ponesrečnega dal odpeljati v bolnišnico. Na strtem pohištvu je škode okolo 326 gld Pričela je preiskava. Siromašni, težko ranjeni Kulot ima ženo blizo poroda in dvoje nežnih otročičev. Včeraj seje Kolutu obrnilo nekoliko na boljše. Nezgoda v kamnolo u Predvčerajšnjem padel je v Scalmaninijeveni kamnolomu v sv. Križu kleaar Anton Gruden kake 4 m globoko ter si zlomil desno roko. Pripeljali so ga v Tržaško bolnišnico. Utonii otrok. Fran Mevla, sini kmeta, staniyočega na kampanji Cronnest pri Sv. Mar. M. Gornji št. 98, igral se je predvčerajšnjem zjutraj sam na dvorišču. Tam so uložene v zemljo velike kadi v katerih se nabira dežnica. Otrok je padel v jedno teh kadij, v kateri je bilo po prilici 1 m. vode ter utonil. — Ubogi stariši! Krvav pretep. Po noči na včeraj sprli so se v Fnrlanovi, bivši Mayerjevi gostilni na trgu Cavaua, 45letni težak Jurij Zala-oosta iz Kopra, lastnik ljudske kuhinje v ulici Oosada hšt. 13, 201etui težak Alojzij Bana iz Italije, službujoči v lekarni Pozzetto, i u 20letui težak Celeste de Pellegrini, tudi italijanski podanik, službujoči v lekarni Sut tina. Poslednja dva sta navalila na Zalacosto in jeden izmed njiju gaje večkrat zabodel z nožem v glavo. Oba sta pobegla. Zalaco&la se je zgrudil okrvavljen na tla. Odnesli so ga v bližnjo lekarno Serravallo, kamor je prihitel zdravnik z zdravniške postaje, ki muje obvezal rane in dal težko ranjenega prepeljati v bolnišnico. Rano in Pelegrinija sta zaprla zjutraj na vse rano stražarja Rogelj in Debevc. Ogenj. V ponedeljek popoludne je pričelo goreti v seujaku, ki stoji poleg poslopja št. 19 na Spodnji K jarboli. Domačini skušali so sami pogasiti ogenj, izpraznili so tudi v naglicisvoje pohištvo na dvorišče, toda ni se jim posrečilo, kajti ogenj je bil že presilen. Na srečo je nekdo obvestil gasilce, ki so se lotili krepko gašenja. V 2 dveh urah bila je odstranjena vsa nevarnost. Hlev je seveda pogorel. Škode je okolo 800 gld.; poslupje je bilo zavarovano, ne pa pogorelo seno in oškodovano orodje in pohištvo, last kmeta Frana Gnliča. Nadepolna dočaka Predvčerajšnjem so zaprli 15letnega Torkvata Pertota iz Tolmina in 15letnega Krnesta Stalia iz Lošinja, katera so bili zasačili pri tatvini. Pertot je bil te dni obsojen zaradi tatvine, toda bil je še na svobodi, Stalio pa je sin znanega mednarodnega tatu Stalia. Kakoršen oče takšen sin. Nadepolna dečaka sta ulomila v družbi še treh drugih dečakov v skladišče tvrdke Dauch & Scheven v novem pristanišču, kjer je mlada tatinska družba ukradla okolo 0 kg. kave, katero je potem prodala na Grškem parniku „Thraki". Policijsko. Pred včeraj njem zjutraj prijeli so organi Sv. Ivan-Vrdeljskega komisar-jata pod gozdičem Farneto tri lepe ptice, ki so že večkrat kaznovani: 19letn. Anton Oepirlo iz Postojne, 23letn. Anton Lampreclita iz Trsta ter 18letn. Josip Malinška iz Ljubljane. Poslednji je bil nedavno pobegel iz Ljubljanske ječe, ker bi bil moral proti svoji volji nastaniti se v prisilni delavnici. — Težaka Josipa Lepšiča, katerega so bili zaprli zajedno z njegovim bratom Josipom (glej izdanje od minolega torka zjutraj), ker sta bila v pretepu ranila Jerisoviča, stavili so na svobodo, ker se je pokazalo, da ni kriv. Frana Lepšiča pa so stavili sodišču na razpoloženje. Sinoči so prijeli stražarji na Openski cesti 20letuega tapetarja Ivana Ropretiča iu ltiletnega brivca Karla Martinisa, oba iz Gorice, ter ju odvedli na komisarijat v ulici Scussa, zaradi postopanja. Vodja koiuisarijata zaslišal ju je na zapisnik in ju stavil na svobodo. — G91etnega peka Jakoba Miheliča iz Solkana, stanujočega v ulici delle Scuola israelitiche, so zaprli, ker je prosjačil po ulici Giulia. — 40letni težak Fran Kasel iz Trsta moral je pod ključ, ker so v novem pristanišču uašii pri njem ukradenega tobaka, 37letni težak Miha Škopica iz Trsta pa zaradi tega, ker se je v javnosti nesramno ponašal. — Razun teh so zaprli 3 pijance, ki so razgrajali po gostilnah in pa 8 ponoćnih pevcev. Koledar. Danes (25.): Jakob, apostol ; Krištof innčenec. — Jutri (26.): Ana, mati Marije Device. — Mlaj. — Solnce izide ob 4 uri 40 min., zatoni ob 7. uri 31 mn. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 22 stop , ob 2 pop. 28.5 stop. O. Najnovejše vesti. lil 24. Cesarica je dospela tu sem z Bartfelda ua Ogrskem. Na kolodvoru jo je pričakoval cesar v spremstvu nadvojvodinje Marije Valerije in nje otrok. Dunaj 24. Gosposka zbornica je rešila razne zakonske načrte, ki so bili na dnevnem redu. Prihodna seja bode jutri. Beligrad 24. Finančni minister je naprosil diploroatiškim potom rusko vlado, da bi ista dovolila, da se v konvertovanje srbskih državnih dolgov pritegne tudi rusko posojilo z leta 1876, Trtfovlmke bnojnvk«. Eualmpsita. PSonlna *a spomla-1 (i »3 1)9.1 PAonicH m sepiomter 1890 6.53 do 0 55 o»«n xh jesen 5.i»3—5 05 IU za jesen 5 54 5.50 Koruza /a juli-avgust 5-Oit—5 »» od 7t> kil. f. 7---705 od TJ kit. r. 7 05 -7 10\ o.l 80 kil. f. 7 10—715 od 81 kil. T. 7 15 -7 20, od »2 kil. fnr. 7.20— 7.B5. .Je*iunn «•»&-■» 70. proso G'---H 5K rž nova <5.45 -.6 V Pienic.it: Obilne ponudbe, predalu »c je 14000 met. Bt„ Vreme : lepo. Praga. Niirnltnirmii sladkor /.a juti f. 12.80 nova letina 13-35. uri rim. Praga. Centrifuga! noti, po.itavljeir v Trst in h carine vred odpoSiljate* prečoj 1,28 50-'JH 75. Juli snpt. f. 2H.75 -2».— Concmisd '2«.---•— Četvorni 30----.. V glavah (sodih) 80 25 —. Earro. Kava Haiiton good av