GOSTILNIČARSKI LIST STROKOVNO OtaSISO „ZVEZE COSTKJIIČARSKIH ZADRUG** V MARIBORU Uredništvo in uprava v palači Pokojninskega zavoda. — Oglasi se računajo v oglasnem delu Din 0.75 od m/m in stolpa, v tekstnem delu in na zadnji strani pa Din 1.— od m/m in stolpa. — Člani gostilničarske »Zveze« dobivajo list brezplačno. Maribor, dne 25. marca 1930. &eto VIII. Slrapšeka središnjega saveza Dne 14. marca t. i. se je vršila v hotelu »Palače« v Beogradu skupščina središnjega saveza, katere se je udeležila tudi delegacija naše zveze, obstoječa iz zveznega načelnika gosp. Zemljiča Franca in zveznega tajnika. To odposlanstvo je bilo obenem pooblaščeno zastopati Zvezo gostilničarjev v Ljubljani. V zavesti, da je središnji savez gostilničarjev naše kraljevine potreben in da zahteva naš težak položaj organizacijo, ki bo zastopala naše zahteve pri najvišjih državnih oblastih, je zvezno odposlanstvo postopalo v smislu ostro očrtanih določil zveznega ožjega odbora. Žal, da so bile predpriprave za to skupščino tako pomanjkljive, da ni moglo priti do onih uspehov, radi katerih smo se napotili v Beograd. Ta pomanjkljivost, odnosno površnost je bila vzrok neljubim incidentom, ki pa so vsaj razčistili stališče zveze in drugih pokrajinskih organizacij napram središnjemu savezu. Zahtevali smo, da se končno napravi red v poslovanju središnjega saveza in da se z reorganizacijo te ustanove položi nov temelj za nadaljni razvoj, da bo v resnici predstavljala ta centralna organizacija že po svoji strukturi, kakor tudi po svojem delovanju gostilničarsko obrt iz cele države. Ne spuščamo se v nadaljno kritiko središnjega saveza in to iz taktičnih ozirov. Mi smo zastopali neomajeno stališče, da se mora prestati s takim delom, ki je bilo nam več v škodo kakor v korist. To stališče smo branili z doslednostjo in gre samo nam v zahvalo, da se je govorilo tako odkrito kakor še nikdar doslej, čeprav ni bilo to marsikateri osebi po godu. Zahtevali smo, da se zgradi središnji savez, ki bo počival na enotnosti, ravnopravnosti in stanovski zavesti. Spoznali smo tudi zakulisne boje, ki so nam kvarili doslej že v naprej vsako započeto delo. Ti neljubi pojavi, ki so bili kakor rečeno posledica neplodnosti našega središnjega saveza — in ne spuščajoč se v sodbo v koliko je kriv temu upravni odbor ali pa centralni sekretariat — so ustvarili med delegati tako napeto ozračje, da je bilo nujno potrebno prcdposvetovanje dne 13. marca, ki je trajalo v ostrem tempu do ranega jutra. Ta predkon-ferenca je obvarovala središnji savez velike nesreče in začela čistiti nevzdržno stanje, ki je na žalost trajalo predolgo časa v škodo pokrajinskih organizacij odnosno članov. Ža- 8. Izvolitev izvršnega odbora. 9. Pretres proračunov za prihodnje leto. 10. Predlogi in vse ostalo, kar se odnosi na središnji savez. Iz tega dnevnega reda posnemamo torej, da so se imela spremeniti pravila središnjega seveza, izvoliti nov izvršilni odbor, rešiti vprašanje gostilničarskega glasnika, odobriti proračun za leto 1930. in obravnavati predloge, ki se nanašajo na savez. Glede sprememb pravil moramo povdariti, da se je izvršila od strani centralne uprave neupravičljiva napaka, ker se niso te spremembe poslale pravočasno pokrajinskim organizacijam v pogled in študij. Naši delegaciji se je posrečilo in to še le na izrečno zahtevo, dobiti prepis teh pravil. Tako smo jih lahko k sreči pregledali še pred obravnavo, katera pa so bila v tej obliki nesprejemljiva. Če bi bila sprejeta ta pravila brez popravkov, toraj v oni obliki, kakor je zahtevala uprava odnosno sekretarijat, bi bila ravno ta pravila povod za razdore v poedinih organizacijah, in bi naše pokrajinske zveze morale prevzeti take moralne in materialne obveze, da bi bile lahko v občutno škodo ne samo za zveze, temveč v prvi vrsti seveda za člane. Radi teh nedostatkov se je sklenilo na tej predkonferenci zahtevati od skupščine, da prekine za pol ure zborovanje in da se naj v tem času pregledajo pravila od izbranega redakcijskega odbora. Glede volitev upravnega odbora se je sestavila kandidatna lista, v kateri se je želelo povdariti enakopravnost vseh organizacij in solidarnost, katero smo na žalost pogrešali doslej v našem stanu. Imelo se je tedaj izvoliti dosedajnega predsednika častnim predsednikom, za poslevodeče-ga predsednika pa postaviti osebo, ki se bo žrtvovala za delo in ki bo obenem iz Beograda. Temu predsedniku se naj prida nadalje po 1 predsednik iz Zagreba in Ljubljane kot podpredsednike pa se naj izvoli po 1 član iz Maribora, Skoplja in Dubrovnika. Pripravljeni na tak enoten nastop so se zbrali delegati iz vardarske, drinske, donavske, vrbovske, primorske, dravske banovine in osječke, dubrovniške, smederevske in beograjske organizacije ob 9. uri v dvorani hotela »Palače«, kjer je predsednik g. Miličevič pozdravil prisotne delegate. Ob tej priliki se je poslala pozdravna udanostna brzojavka Nj. Vel. kralju. Takoj na to se je prešlo na razpravo sprememb pravil središnjega saveza in je bila v to lostno je pred v« ■ " svrho Prekinjena skupščina za pol 'O. Je Predvsem to, da nam je ra- nrp v V di nerazumevanja v svojem poslovanju dosedaj obstoječi središnji savez več škodil kot koristil, če bi se na prejšnjih skupščinah manj govorilo in manj obljubljalo, pač pa rešilo vsaj to, kar se je sklenilo, bi se prihranili mnogi tisočaki našim Članom. Z veseljem povdarjamo, da je naš nastop našel izvrsten odmev pri vseh delegatih, kateri so z nami nastopali solidarno. Dnevni red skupščine je bil že sicer objavljen v št. 2 našega glasila, vendar ga ponavljamo iz vzroka> da se spozna naše stališče in uspeh. 1. Izvolitev 3 članov za pregled za- i pisnika in štetja glasov. 2. Poročilo upravnega odbora. 3. Poročilo blagajne. *■ Poročilo nadzornega odbora. j 5. Sprememba zveznih pravil, d. Vprašanje gostilničarskega glas- i nika. 7. Izvolitev predsednika in 3 zveznih popredsednikov. ure. V redakcijskem odboru sta sodelovala naša oba delegata, nadalje delegat iz vrbaske, drinske, vardarske banovine, beograjskega, dubrovniškega in osiječkega udruženja. Pravila so seveda dobila vse drugo lice, čeprav še danes ne odgovarjajo popolnoma našim zahtevam in tudi ne potrebam našega središnjega saveza, ker je bilo pač za študij premalo časa na razpolago. Pravila so bila po 134-urni ostri debati v redakcijskem odboru popravljena in na to sprejeta v skupščini. Upravni odbor se je sestavil takole: G. Miličevič Dušan, častni predsednik, Beograd. G. Popara Djoko, predsednik, Beograd. G. Urbanec Josip, predsednik, Zagreb. G. Kaučič Franjo, predsednik, Ljubljana. Polaček Dragotin, podpredsednik, Dubrovnik. Zemljič Franjo, podpredsednik, Maribor. Bogdanovič Vlado, podpredsednik, Skoplje. Petrovič Dimitrije, blagajnik, Zemun. Člani izvršilnega odbora so: G. Tal vi Leo, Beograd; g. Marinkovič Dobrosav, Beograd; namestniki: g. Dabovič Voja, Beograd; g. Zurkovič Djuro, Novisad; nadzorni odbor: g. Perušič Akum, Sarajevo, predsednik; g. Gjorgjevič Milisav, Beograd, podpredsednik; člani: g. Jankov Dušan, Split; g. Mesarovič Milenko, Beograd; g. Serec Josip, Maribor. V upravni odbor pridejo še načelniki ali njih pooblaščenci vseh banovinskih zvez. Naši zvezi — in to je vrlo važno — se je pridobila ravnopravnost in samostalnost napram banski zvezi, ki bi se imela po vzorcu drugih, že organiziranih banskih zvez ustanoviti za našo dravsko banovino. Iz gori omenjenega seznama članov novo izvoljenega upravnega odbora je na prvi pogled razvidno, da je izključena vsaka nadoblast ene organizacije napram drugi in je že radi tega podlaga za boljše in uspešnejše delovanje brezdvomno podana. O izvolitvi odbora se je skupščina radi opoldanskega odmora ob K'2. uri popoldne zaključila in ob 15. uri zopet otvorila. Pri popoldanski razpravi se je pretresalo vprašanje glasila središnjega saveza »Gostilničarskega glasnika«. Radi žalostnih izkušenj, ki jih je imela centralna uprava s svojim glasilom — v treh letih je imela namreč radi slabega gospodarstva 250.000 Din izgube — je predlagal sekretar središnjega saveza, da se mu naj list izroči v njegovo režijo. Naša delegacija je zahtevala o gospodarstvu pri tem glasilu točnejših podatkov, katere pa ni mogla dobiti, saj se ni niti predložil točen proračun in ne obračun, kakor je to navada pri vseh ustanovah, ki imajo posla s tujim denarjem. Zastopali smo nadalje naziranje, da je zvezno glasilo za naše člane v Sloveniji radi neznanja jezika brezpomembno in da mora radi tega naša zveza odkloniti vse prispevke. V varstvo svojih članov in da se obvarujemo vseh even-tuaiij, smo zahtevali, da sklene upravni odbor v slučaju, če pride list v režijo sekretara z njim pogodbo. Vsi ti predlogi odnosno zahteve so bile sprejete. Nato se je prešlo k pretresu proračuna središnjega saveza za 1. 1930. Mi smo bili sicer prepričani, da mora biti centralna pisarna popolnoma oddvojena od pisarne beograjske organizacije, vendar pa vkljub tej dobri volji nismo mogli ugoditi zahtevi sekretarijata, da se določi zvezni prinos, ker nam ni bil predložen proračun. Mi nismo mogli osvojiti načela, da mora biti prvo določen prispevek, potem pa še le proračun, zato se je prepustila ureditev tega vprašanja novo izvoljenemu upravnemu odboru, ki se ima sestati tekom 1 meseca k svojemu prvemu sestanku. Upravni odbor ima urediti tudi poslovanje centralne pisarne, sestaviti resolucijo o naših zahtevah in predlogih ter jih predložiti pri pristojnih ministrstvih. Predno je bil izčrpan dnevni red, so vstopili v dvorano odposlanci saveza gostilničarskih zadrug savske banovine iz Zagreba, kateri so pozdravu izjavili, da so se udeležili te skupščine samo kot opazovalci. Obljubili pa so, da bo koncem tega meseca sklenila njihova glavna skupščina, ki se bo vršila v Zagrebu in h kateri vabijo vsa udruženja v svrho manifestacije za edinstvo in enakopravnost — pristop k središnjemu savezu. Prišli so namreč do spoznanja, da reši gostilničarski stan edino le skupnost in solidarnost. Če ocenimo tedaj delo te skupščine, ki se je vršila v znamenju temeljitega razčiščenja, pridemo do prepričanja, da smo dobili še le sedaj našo centralno ustanovo, ki bo v resnici predstavljala vse gostilničarje v i državi. Neuspehe, katere smo doživljali leta in leta, niso zakrivile organizacije, temveč edino le dejstvo, da smo bili needini in da smo se napajali le ob lepih in brezplodnih besedah. Težišče dela in vsi uspehi ležijo tedaj pri upravnem odboru. Od njegovega postopanja je odvisno, če bodo naše zahteve in želje našle pri oblasteh ono malo razumevanja, ki nam lahko olajša grenko življenje. Prijatelji, ni na mestu malodušnost, storili smo velik korak k ozdravitvi našega nevzdržnega položaja, pač pa je potrebna še v večji meri strnjenost naših vrst, odločne volje in jasno začrtane poti. Iskre, ki so se kresale na skupščini, so razčistile ozračje. Naši nameni so bili prijateljski, v korist našega članstva in vseh gostilničarjev, če pa je razumel kdo drugače, naj bo. Pridobili smo si prijatelje, ki so istih misli in iste volje. To nam je vredno več kakor pa omalovaževanje kake osebe. To leto naj bo mejnik našemu trpljenju, to leto naj nam prinese ono, kar si želimo, da bomo lahko z veseljem živeli s svojo obrtjo. H koncu naj omenim še, da bodo z novim taksnim zakonom, ki bo stopil s 1. aprilom t. 1. v veljavo, odpravljene nekatere takse kot n. pr. pavšalna taksa in da bodo posebno oni kraji, ki so pomembni radi tujskega prometa, imeli velike davčne olajšave. Naše gibanje Zadruga gostilničarjev za Maribor okolico. Dne 26. februarja t. 1. se je ob silni udeležbi, ki je pokazala moč in stanovsko zavest gostilničarske zadruge v Maribor okol. ob prisostvovanju zveznega tajnika g. Petelna in odposlancev pripravljalnega odbora za zgradbo gostilničarske pivovarne gg. Majcen Cirila in Emeršič Antona vršil občni zbor pod predsedstvom dolgoletnega neumornega g. M. Holca. Po obširnem točnem poročilu upravnega odbora, katero je bilo sprejeto z odobravanjem na znanje, je bil z napetim poslušanjem in silnim navdušenjem sprejet temeljiti govor g. Majcen Cirila, kateri je pojasnil potrebo in pa tudi vzroke za ustanovitev gostilničarske pivovarne. O tej temi je razpravljal nadalje zvezni odbornik in vneti član pripravljalnega odbora za zgradbo pivovarne g. A. Emeršič. Zanimiva je bila debata, ki se je otvorila o tem vprašanju. Ali je nam lastna pivovarna potrebna, ali ne. Vsi govorniki z g. Postlom na čelu, so v navdušenih besedah pozdravljali to krasno zamisel, ki znači prvi korak osamosvojitve našega stanu. Na koncu je podal zvezni tajnik temeljito in obširno poročilo, nakar se je ta vrlo uspeli občni zbor zaključil v istem harmoničnem razpoloženju, ki vlada med člani te močne zadru- V 0--7 J Člani, gradite Vašo pivovarno, ki Vam bo dajala lepe koristi! Gostilničarska zadruga v Ormožu. , Dne 0. marca t. 1. se je vršil letni občni zbor zadruge gostilničarjev ormoškega okraja pod predsedstvom agilnega g. Golenka. V poročilu odbora, ki se je vzelo enoglasno nazna-nje, so prišle v obravnavo stvari, ki tarejo našega gostilničarja. G. Peto- i var Lovro je v obširnem govoru pc- i jasnil določila glede privatnih založ- j nih kleti, g. Zidarič pa povdaril po- j trebo odprave trošarinskega regi- i sira. Tudi so se slišale pritožbe gle- ] de točenja alkoholnih pijač po raz- j Učnih društvenih domovih. Navzoči j zvezni tajnik je poročal važne zadeve, ki se sedaj obravnavajo pri zvezi. Končno je govoril še prisotni nabiralec delnic za Gostilničarsko pivovarno v Laškem. Občni zbor v Slovenjgradcu. Dne 27. januarja 1930. se je vršil redni občni zbor gostilničarske zadruge, katerega se je udeležilo vrlo malo število članov. Vsled tega je tudi gospod načelnik kritikoval to pomanjkljivo udeležbo in pripomnil, da se večina članov ne zaveda važnosti stanovske organizacije. Na to je zadružni tajnik podal obširno poročilo, iz katerega posnemamo, da je bilo delovanje zadruge jako živahno. Zadruga šteje 84 članov. Glede članarine se je sklenilo pobirati od onih gostilničarjev, ki iztočijo na leto 60 hi in več 80 Din, od ostalih pa po 40 Din. Živahna debata se je razvila tudi glede ustanovitve Gostilničarske pivovarne v Laškem. Gospod Sevšek je predlagal, da naj zveza poskuša doseči prost uvoz inozemskega piva, da se gostilničarji in konzumenti oproste neznosnega jarma. ki jim ga nalaga pivovarniški kartel. Na predlog g. Cajnka se je sprejela tudi resolucija za odpravo raznih davkov, taks in doklad. Gostilničarska zadruga v Braslovčah. Ob obilni udeležbi članov se je vršil dne 24. februarja t. 1. ob 15. uri v prostorih gosp. Rbssnerja občni zbof Zadruge gostilničarjev v Braslovčah. Poročilo odbora se je vzelo z odobravanjem naznanje. V dokaz zaupanja, ki ga goji članstvo te organizacije do svojih odbornikov se je izvolil pri voli tvi stari odbor z g. Rossnerjem na čelu. Zvezni tajnik je podal obširno poročilo in odgovarjal na razna stavljena vprašanja. H koncu je podal g. Osolin, član pripravljalnega odbora za gradbo pivovarne v Laškem svoje poročilo, ki je našlo med narodno-zavednimi Savinjčani krasen odmev. To je pokazala subskripcija velikega števila delnic. Tej agilni zadrugi in njenim članom želimo mnogo uspeha. Važno določilo upravnega sodišča glede pritožb proti odmeri pristojbin ali taks. Davčne in finančne upravne oblasti so se dosedaj vedno sklicevale na določila toč. 13 taksnega pravilnika, po katerem pritožbe zoper predpise taks in pristojbin niso dopustne in so zato zavračale vse pritožbe kot neosnovane. V enem konkretnem slučaju je upravno sodišče z odločbo od 19. februarja 1930 F 141-29-14 razsodilo, da so take odločbe finančnih upravnih oblasti nezakonite in tudi pomanjkljive, ker se v upravnem postopanju niso upoštevale oblike postopka. Na podlagi te razsodbe upravnega sodišča je ustanovljeno tedaj, da ima vsaka stranka ali bolje vsak interesent, kateremu se je bodisi s plačilnim nalogom ali na drug način odmerila pristojbina ali taksa, pravico pritožbe na finančno direkcijo in nato tudi na upravno sodišče v Celju. V razlogih razsodbe upravnega sodišča F 141/29-14 je izrecno povdar-jeno, da so dopustne v smislu § 23 zakona o taksah redne pritožbe proti vsakemu rešenju, razsodbi, odločbi ali plačilnemu nalogu davčnih in finančnih upravnih oblasti. Določila gori cit. pravilnika finančnega ministra nasprotujejo tedaj zakonu o taksah in nimajo zakonske moči. Misli na Tvrdka je odlikovana z zlato kolajno v Parizu I. 1928 Marko Frančič in sinovi veletrgovina z vinom in tropinovcem Zahtevajte ponudbe! SUŠAK Tvrdka osnovana leta 1877 Ružićeva ulica 7 S to razsodbo upravnega sodišča se je ustanovilo vrlo važno načelo, da je dopustna pritožba proti vsakemu plačilnemu nalogu, rešitvi, odločbi, razsodbi itd. davčnih in finančnih oblasti in finančne direkcije odnosno na upravno sodišče. Dosedaj pa so smatrale finančne upravne oblasti, da so take pritožbe nedopustne in da morajo stranke plačati naprej pristojbine, potem pa še le lahko prosijo za povračilo pomotoma ali preveč plačanih taks ali pristojbin. Pojasnilo, kako je postopati z vinogradniki, ki žele prevoziti svoj pridelek vina domačo potrebo iz občin, kjer ni njih stalno prebivališče. Ministrstvo za finance oddel. za davke v Beogradu je izdalo dne 21. februarja t. 1. pod št. 13.710 sledeči razpis vsem finančnim oblastvom in organom finančne kontrole. Razpis se glasi: Lastniki vinogradov — vinogradniki, ki obdelujejo vinograde ali sami ali s plačanimi dninarji, a niso pod kontrolo po členu 108. trošarin-skega pravilnika, ker niso trgovci z alkoholnimi tekočinami in tudi ne izdelovalci alkoholnih tekočin za trgovino, včasih ne prebivajo v isti občini, kjer so njih vinogradi; ko pa so vino pridelali, žele prevoziti iz-vesten njegov del v svoje prebivališče za domače potrebe. Če žele prevoziti taki vinogradniki med letom izvestne količine vina na dom zaradi porabe, morajo prijaviti, ko so vina pridelali, izza dne 20. novembra odnosno če ga pretakajo pozneje, ko ga pretočijo, toda najkasneje do dne 31. januarja, ves pridelek vina pristojnemu razdelku li-nančne kontrole. -— Razdelek preskusi prijave, ugotovi količino vina, pridelanega pri vsakem vinogradniku, ter osnuje o tem posebno beležnico. — Ti vinogradniki morajo vložiti obenem s prijavo o pridelku vina prošnjo, opremljeno s kolkom za 5 Din, naj se jim dovoli, občasno prevažati vino na dom in v koliki množini na mesec. Razdelek finančne kontrole odpremi to prošnjo k finančni direkciji s poročilom, koliko je dotični vinogradnik v tem letu pridelal vina in kje ima to vino spravljeno, kakor tudi, kje in v kolikih množinah ga želi prevoziti za domačo potrebo. Finančna direkcija reši vsako prošnjo nujno ter sme dovoliti prevoz vina iz ene občine v drugo brez plačila, državne in oblastne trošari- ne za vinogradnikovo domačo potrebo do 100 litrov na mesec. Ta količina se sme prevoziti ali vsa obenem ali pa v več presledkih med mesecem. Po rešeni prošnji izda direkcija prosilcu dovolilo, ki ga vpiše v kontrolno knjižico, to pa vroči po pristojnem razdelku prosilcu proti plačilu odrejene cene za knjižico. Potrebno število kontrolnih knjižic naj zahteva direkcija od oddelka za davke. Vinogradnik mora prijaviti vsak prevoz količine vina, dovoljene za domačo potrebo, pristojnemu razdelku finančne kontrole, ki vpiše prevoženo količino vina v kontrolno knjižico. Prevoziti grozdje ali mošt (sladko mlado vino) med trgatvijo iz občine, kjer so vinogradi, v občino, kjer vinogradnik prebiva, je vsakomur prosto brez prijave in dovolitve, ker grozdje in mošt nista trošarinska predmeta. — Prav tako ni zarezano vino iz tako prevoženega grozdja in mošta plačilu državne in oblastne trošarine, če ni lastnik oseba iz točke 22. člena 108. trošarinskega pravilnika. Potemtakem so vsi zgoraj rečeni vinogradniki pod kontrolo in njih pridelki vina se morajo točno kontrolirati, samo da se jim vračunava določeni izgubek pri ležanju vina. Če se vzporedi količina pridelka s količino odsvojenega (prodanega) vina in s količino vina, potrošenega za domačo potrebo, se mora ujemati z njima. Eventualne manjke in prebitke v kleti mora tak vinogradnik opravičiti po veljavnih predpisih. Za vinogradnike, ki prebivajo v isti občini, kjer so njih vinogradi, veljajo predpisi člena 108. trošarinskega pravilnika. S tem razpisom se razveljavlja razpis ministrstva za finance, oddelek za davke, z dne 16. januarja 1930, št. 3076. Kaj naj pijemo, vino ali pivo ? Pod tem naslovom so prinesle »Naše gorice« v štev. 2 članek, v katerem poskušajo dokazati, da je postavitev gostilničarske pivovarne v Laškem ne samo škodljivo narodnemu zdravju, temveč še v večji meri narodnemu gospodarstvu. Nimamo namena spuščati se v razpravo, koliko vitaminov in drugih za človeško življenje potrebnih snovi ima vino ali pivo in kaj je bolj priporočljivo, da dobi človek pri pivu neprimerno debelost ali pa pri vinu rdeče nosove, VAŠI GOSTI SO ZADOVOLJNI ako iim postrežete k vinu tudi z Radensko kislo vodo, brez katere ne more shajati danes nobena c-oljša gostilna ali restavracija. Vsaka voda na ni za vsako vino in zato je treba, da vzamete za stara in sploh za težka in pa rdeča vina Radenski Gizelin vrelec, za kiselkasta vina pa Radenski Kraljev vrelec. Radenski Gizelin vrelec ne spremeni barve vina. Radenska voda ima vsled velike vsebine natrija prijetno lastnost, da paralizira vinsko kislino ter napravi tako vsako vino prijetno pitkim. Pa tudi protialkoholniku ne morete boljše postreči, kakor da mu nudite Radenski Gizelin vrelec s sadnim sokom. temveč želimo pojasniti g. piscu naše stališče. Gostilničar je odvisen od zahtev in želj konzumenta in se ne more in tudi ne sme ozirati na druge okolščine. Nam je s trgovskega stališča pač vseeno kaj točimo, vino ali pivo, ker ne moremo posegati v pravice konzumenta in ga siliti, da pije samo vino, kakor moramo splošno odklanjati v bodoče vsake take nasvete. Bati se je namreč, da bi morali upoštevati tudi želje abstinentov, ki bi brezdvomno priporočali vodo, ali pa slatino, dočim bi se knajpovec celo tej slednji dobroti upiral. Ker nismo ne vinogradniki, ne lastniki pivovarn, temveč zgolj posredovalci med konzumenti in producenti, se ne moremo ozirati na take nasvete, temveč prepuščamo propagando za eno ali drugo pijačo organizacijam, katere zastopajo lahko svoje interese. Dokler se bo pa konzumiralo toliko piva in dokler se ne bo okus našega naroda popolnoma prilagodil stališču »Naših goric«, toliko časa ne moremo osvojiti stališča vinogradnikov. Mi se ne bavimo z mislijo uničiti z našo pivovarno v Laškem konzum vina, ker ni to v našem interesu in tudi ne v interesu narodnega gospodarstva, pač pa se hočemo osamosvojiti polagoma iz krempljev tujega velekapitala. Kapaciteta naše pivovarne — tega še ne rojenega in že tako nezaželjenega deteta — ne bo tako velika, da bi pogasila vso žejo našemu ljudstvu. Strinjamo se sicer z vami, da je »pauvre pavsan, pavre roi«, vendar ni vaše postopanje v skladu s to prislovico, če nam delate zapreke s takim neumestnim pisa-rcnjem. Gotovo vam ni poznano, da romajo letno težki milijoni preko naše meje v škodo našega narodnega gospodarstva in da nima od teli milijonov naš narod nobenih koristi. Ti milijoni znašajo letno več, kakor bo stala cela pivovarna z zalogo vred. Z ustanovitvijo naše pivovarne bomo dosegli, da bo ostal cel dobiček pri nas doma, katerega blagodat bolno občutili vsi in tudi vi vinogradniki. Mislimo, da ste prepričani, da nismo in ne bomo hoteli uničiti ne vaših vinogradov in tudi ne številnih viničarskih družin, ker nimamo absolutno nobenega interesa na zmanjšanju konzuma vina. Naša želja in naš smoter je edino ta, da hočemo kuhati svoje pivo in ga tudi sami prodajati, če je že narodno gospodarstvo na tapeti, si dovoljujemo opozoriti pisca še na to dejstvo, da je zadružna misel že sama na sebi znak gospodarskega prebujenja, ker sili ljudstvo, da gleda z drugačnimi očmi, kakor pa hočejo to posamezni trusti, karteli ali kakor se pač imenujejo ti velestrahovi. Ali je mor (k1 tudi to v škodo vinogradnikom? Ta članek je bil — kakor smo preje povdarjali, v času, v katerem bijemo boj za uresničenje našega ideala, našega ponosa, ki je plod naše stanovske zavednosti nepri- merno škodljiv in ne vemo kdo ima od tega dobiček. Prepričani pa smo, da se nam posmehuje naš nasprotnik, ker dobiva celo med našimi gospodarji svoje najboljše zagovornike. Če nam že nočete pomagati v tej borbi, vas prosimo, da vsaj počakate toliko časa, da postavimo ta strah in trepet vseh vinopivcev. Uverjeni smo, da ste hoteli povdariti samo svoje stališče in da niste imeli pri tem drugih namenov, vendar niste napravili ne nam, ne vam nobenih uslug. Upajmo, da bosta vaše vino in naše pivo najboljša prijatelja in da ne bo slišati ne o enem, ne o drugem žal besede. Taki prijatelji pa si hočemo ostati tudi mi, to zahteva vaš in naš položaj. mmmM Mi silino \?ss! Slike poobličja (Portratbilder), razglednice, slike takoj izgotovljene, industrijske in športne slike. — Novo vpeljan fotoatelje z najmodernejšimi aparati-Fotomeyer, Maribor, Gosposka ul. 39- svojo bodočnost in širi zanimanje za tujski promet! M©vi grobovi f Stickler Franc. Neizprosna smrtna kosa nam je iztrgala iz naših vrst enega izmed najboljših članov. Nepričakovano je izgubila naša zadruga gostilničarjev, hotelirjev in kavarnarjev svojega odbornika g. Stickler Franca, lastnika kavarne Central v Mariboru. Kdo ni poznal tega blagega in plemenitega človeka, prostega vsakega sovraštva? Vsakdo mu je bil prijatelj, ki je dobro mislil in vsakdo je našel v njem zaščitnika, če se je obrnil do njega za pomoč. Njemu je bila istinitost, pravičnost in plemenitost prirojena. Zgubiti človeka s takimi lastnostmi je skrajno bridko. G. Stickler Franc je bil rojen leta 1876. v Griinbachu na Nižjem Avstrijskem. Izučil se je na Dunaju in potem dolga leta deloval v Beljaku. Malo pred preobratom je prevzel kolodvorsko restavracijo na bivšem južnem kolodvoru, katero je vodil z priznano sposobnostjo do 1. 1925. Prost vsakega strankarstva in šovinizma si je pridobil pri vseh slojih prebivalstva Maribora nebroj znancev in prijateljev. Kolikokrat je s ponosom povdarjal, da je ravno on aranžiral obed ob priliki prvega po-seta našega vladarja, za kar je dobil najvišje priznanje. Z eno besedo bil je človek z veliko srčno kulturo in kot tak nam ostane v trajnem spominu. Mir naj bo njegovi duši oža-loščeni soprogi pa naše najglobokej-še sožalje. Vuie Jože f. V sredo 26. februarja t. 1. je umrl v mariborski bolnici g. Jože Vute, gostilničar v Šobru, zapuščajoč žalujočo soprogo in 3 nepreskrbljene otroke. Zadruga mu je pokrila grob z vencem. Ožalošćeni družini naše sožalje, pokojniku pa večni mir in pokoj. Dne 27. februarja t. 1. je za večno zaspala v bolnici v Mariboru gospa Kotz, soproga g'. Alojza Kotz, gostilničarja v Razvanju pri Mariboru. V počastitev spomina ji je zadruga položila venec na grob. Naj v miru počiva. Prizadetim naše sožalje. Knjigovodski tečaj za mariborsko okolico. Prvi knjigovodski tečaj za trgovske podjetnike in pomočnike skupno z gostilničarji in gostilničarskim naraščajem, se je otvoril dne 18. februarja t. i. v prostorih trgovske akademije v Mariboru in bo kmalo končan, tako da se namerava drugi tr-govsko-gosti 1 ničarski tečaj za mariborsko okolico pričeti po velikonočnih praznikih. Priporočamo vsem članom, da prijavijo v ta tečaj nemudoma samega sebe, svojce ali pa uslužbence. Učni-na je jako majhna in znaša za moj-stre 100.— Din, za pomočnike pa 50 dinarjev. Interesenti naj se nemudoma zglasijo v zadružni pisarni, ali pa pri trgovskem gremiju. Gostilničarska obrtna zadruga za mariborsko okolico v Pobrežju. Gospodarstvo Dne 23. decembra 1. 1929. je bila v Milanu otvorjena vinska borza, ki je prva te vrste v Evropi. Poslovala bo kot oddelek milanske blagovne borze, njena naloga pa bo, da bo uravnala trgovino z vinom v pravo smer. Poleg borznega poslovanja bo nova borza s standardiziranjem vplivala na izboljšanje kvalitete in povečanje proizvodnje. Za sedaj je določila dva uzančna tipa in sicer črno stalno vino in črno mešano vino. Tu pri nas se je pred več leti načela slična akcija in sicer na borzi v Zagrebu in Novem Sadu, ki pa je ostala brez uspeha, čeprav ste bili obe borzi skrajno naklonjeni vinski trgovini. Naši Vinogradniki odnosno trgovci z vinom so pokazali vrlo malo zanimanja za tako akcijo. Ljufcljasski velesejem. Ljubljanski velesejem se vrši v znamenju de petletnega jubileja dne 29. idaja pa traja do 9. junija. V s vrh o dostojne prireditve izda uprava velesejma Pri slabi in zaprtju prebavi Z*vZttelesa, napenjanju in slabem delovanju črev, hemercidih (zlati žili), arteriosklerozi, izpuščajih, pri obolenju na mokračni kiselini (Harnsaure), obolenju jeter, žolča in žolčnega kamna, izborno deluje kri osvežujoči in kri čistilni zdravilni čaj, ker tuje snovi v človeškem „Planinka“ 1. raztopi telesu. 2. jih odstrani iz telesa. 3. cel organizem obnovi in okrepi. V drugih lekarnah stane pravi »Planinka« čaj Din 20'— za en paket, kateri pa vsebuje samo po tern pravi »Planinka« čaj, če je zaprt in plombiran, in če nosi napis: Lekarna Mr. Ph. L. Bahovec, Ljubljana J07, a ta lekarna pošilja tudi po pošti večje količine, in sicer: 4 pakete za Din 70'— (namesto Din 80'—), 8 psketov Din HO'— (namesto Din 160'—), 12 paketov Din 190— (namesto Din 240’—) iz česar razvidite, da je tem ceneje čim več se naenkrat naroči. — Denar pošljite naprej, ker se drugače podraži za Dm 10.— Edini proizvajalec : Lekarna ir. Ph. Leon I ah o ne c Up L 3IISI]S H d/0, Honpesni tpg mrnsmsamz slaviji 188.233 brezposelnih oseb. Delo je bilo ponuđeno tekom leta 50.373 moškim in 12.221 ženskam. Izvršenih posredovanj je bilo za moške 33.011, za ženske 8006. Odpotovalo, oziroma odpadlo je tekom leta 132.568 moških in 14.218 ž&nsk, tako, da je ostalo brezposelnih prijavljenih koncem preteklega leta 4633 moških in 1029 žensk. Službena obleka za državne uradnike. S 1. julijem t. 1. bodo morali vsi uradniki nositi uniformo in bodo za nabavo teh oblek dobivali tudi posebne mesečne doklade. Pozdravljali se bodo kakor vojaki. Razvoj pivovarske industrije. — Nemčija ima 4234 pivovaren in producira 48,376.000 hi piva, Angležka 4512 pivovarn z 36,464.000 hi, Francoska 2.740 pivovaren z 13,496.000 hi, Belgija 3212 pivovaren z 17,263.000 hi, Čehoslovaška 648 pivovaren z 9 milijoni 713.000 hi. Med vojno je poraba piva silno padla, pač pa se je kon-zum po preobratu ali bolje po vojni tako povečal, da je dosegel n. pr. trikratno večjo porabo kot pa pred vojno. Tak pojav opazujemo tudi v naši državi. Vkljub javkanju različnih pivovarniških družb razdelujejo vseeno silne dividende, seveda na škodo gostilničarja in konzumenta. spominski spis »Ljubljanski velesejem ob desetletnici«, ki bo v lepih * besedah in slikah prikazal zgodovinski razvoj in pomen te velevažne ustanove. Ljubljanski velesejem je viden in osredotočen izraz razvoja in stanja našega materijalnega gospodarstva. Tu se stekajo rezultante naših kulturnih, gospodarskih, socijalnih in političnih komponent. Udejstvovanje in ustvarjenje stanovskih organizacij, kulturnih udruženj, socijalno političnih stremljenj v narodu, kažejo svoj koristni uspeh in učinek v stanju naše industrije, trgovine in obrti. Proizvajanje piva v severnih državah. Nemčija ima 4234 pivovaren in proizvaja 48.376.000 hi piva, Angleška ima 4512 pivovaren s produkcijo od 30,464.000 hi, Francoska proizva-’ ja v 2.740 pivovarnah 13,496.000 hi, Belgija v 3.212 pivovarnah 17,263.000 hektolitrov in Češka v 648 pivovar^ nah 9,713.000 hi piva. Po preobratu se je pivovarniška industrija kolosalno dvignila, tako, da je produkj; cija v zadnjem letu postala skoro, trikrat večja kot pa pred vojno. Tujski promet. Prihodnjo številko našega lista nameravamo posvetiti propagandi tujskega prometa, ker smo prepričani, da nam edino le ta lahko pri tej občutni krizi pomaga do novih dohodkov. Člane, ki imajo zanimanje za to velevažno panogo narodnega gospodarstva vabimo, da naj nam javijo svoje naslove z vse--mi podatki, ki se tičejo glede cen, lege kraja in nam stavijo eventuelno' tudi slike na razpolago. Kateri naredi posečajo naše kraje. Ministrstvo za trgovino, obrt in industrijo, oddelek za tujski promet,, je sestavil vrlo važno statistiko, ki se tiče o podatkih gibanja tujskega' prometa v. naši kraljevini. Čeprav ni cela statistika še popolna, vendar lahko posnemamo iz zbranega elaborata, da napreduje tujski promet v naši državi od leta do leta. Hrvatsko primorje in Gorski kotar je obiskalo v letu 1929. 51.702 gostov izmed katerih je bilo 23.745 Jugoslovanov, 9.770 Avstrijcev, 7.770 Nemcev, 6324 Čehov, 1505 Madžarov, osta- nek odpade na druge narodnosti. Na Dubrovniško rivijero je prišlo v tem letu 15.123 Jugoslovanov, 8693 Nemcev, 4292 Čehov, 4206 Avstrijcev in 499 Madžarov. Dravsko banovino je obiskalo 52.810 gostov. Hotel Sacher na Dunaju. Ker je lastnica tega hotela gospa Ana Sacher poznana osebnost že po torti, ki nosi njeno ime, umrla koncem februarja, je prešel ta hotel v last nekega inozemskega konzorcija. Višja strokovna šola na Dunaju. V decembru 1. 1929. so praznovali ho-teliri, gostilničarji in k a var n ar ji 25-letnico obstoja višje strokovne šole. Podaljšanje delovnega časa pri davčnih upravah. Oddelek finančnega ministrstva za davke je podaljšal za podrejene urade (davčne urade) dnevni delovni čas za dve uri, tako da se sedaj uraduje v omenjenih uradih po devet ur na dan. Uradne ure so določene tako-le: od 8. do 13. ure in od 15. do 19. ure. To podaljšanje je bilo uvedeno, ker so se pri nekaterih pojavili zaostanki. Podaljšanje velja za dobo 60 dni. Razno Nove tiskovine za poštno hranilnico. Svoječasno je poštna hranilnica izdala obvestilo, da se rok za porabo starih obrazcev čekov, plačilnih nalogov in čekovnih nakaznic podaljša do 1. aprila 1930. Opozarjamo vse zadruge in člane, ki imajo svoj Ček. račun pri označenem zavodu, da naroče pravočasno nove tiskovine. Položnice ostanejo še nadalje v veljavi. Otvoritev železniške proge Rogatec—Krapina. Dne 16. febr. t. 1. je bila slovesno otvorjena železniška zveza Rogatec—Krapina. Že 1. 1903. je bil dan prvi začetek te proge s podaljškom Grobelno—Rogatec do takratne meje ob Sotli. S hrvatske strani pa je bila že tedaj zgrajena proga preko Zaboka do Krapine. Madžari niso dovolili dograditve te proge, da bi bila zvezana s slovenskim ozemljem, ker so se bali političnega in gospodarskega zbližanja med Hrvati in Slovenci. Brezposelnost v Jugoslaviji. V letu 1929. je bilo prijavljenih v Jugo- Ako želite izbrano in zajamčeno naravno đalmatliisko vino v sodih ali v steklenicah najpoolte pri stari peški veletrgovini z vinom braća lateijan, Sušah (Hrvatsko Primorje) “ ' lci,odLjetje asa. kmetijstvo Podružnica: VRŠAC Banat. MARIBOR, Kopitarjeva 6. Priporoča gostilničarjem patent vehe »PASTEUR« za sode, ki so na pipi. Z njih pomočjo se ohrani vino zdravo do zadnje kaplje. Se absolutno ne skisa in se ne izpremeni. Cena Din 70'— BOCK PIVO izborne predvojne kakovosti izdaja od 15. febr. 1.1. naprej D. D. PIVOVARNE ,UNION1, MARIBOR :'..C:'''- " ' ' 5 > -.'V.. Kvi-j: •;-1" i .r. ■ . . ■, , v; ■' .. Zadruga gostilničarjev, hotelirjev in kavarnarjev v Maribora naznanja pretužno vest, da je njen zaslužni in nepozabni odbornik, gospod Franc Stickler kavarraar* iat pcisesteik v Mariboru, dne 18. marca 1930 ob 2. uri zjutraj izdihnil svojo plemenito dušo. Pogreb se vrši dne 20. marca ob 14. uri iz starega pokopališča v Strossmagerjevi ulici na državni kolodvor, odkoder se prepeljejo njegovi zemski ostanki v Beljak. Z njim je izgubila zadruga ne samo strokovnjaka, temveč tudi zvestega in vdanega prijatelja, kateri je z vso vnemo deloval za procvit našega stanu. Čast njegovemu spominu! Načelstvo zadruge gostilničarjev, hotelirjev in kavarnarjev v Mariboru. =====? Prvovrstna kvaliteta! MFLUGSM Idealna pritrditev! D patentirane kose s kosirjem. Garantirano najboljši materijal! Najidealnejše pritrjevanje kos! Zahtevajte povsod le patentirane > kose s kosirjem „FLUGŠ11. Generalno zastopstvo za Jugoslavijo J i y & ]. Videmšek u Maribor. Koroščeva ulica 36. Ceniki in prospekti brezplačno na razpolago. Prepričajte se o izborni kakovosti VINA tvrdke P. Matiiouič Z Gump., Celju Klet is PRED GROFIJO ŠT. 1 (poprej Palosove kleti) Pisarn«*! SLOMŠKOV TRG ŠT. 4 (pri farni cerkvi) harmonike Diatonične . — kromatične in umetniške harmonike svetovno-znane in priljubljene po tovarniških cenah v trgovini z muzikalijami S. PERC Zastopstvo za Maribor in okolico. Gosposka ulica St. 34 Gostilničarji, trgovci in obrtniki, pozor! Razsvetlite Vaše poslovne prostore z lepo razsvetljavo! Lepa razsvetljava pripravi Vaše goste in odjemalce k veselemu razpoloženju. Veselo razpoloženje Vašega gosta je edino Vaša korist. Nabavite si za razsvetljavo Vaših poslovnih prostorov najnovejšo petrolejsko plinsko svetilko Svetilka „MAXIM“ je najnovejša iznajdba, docela izpopolnjena, popolnoma varna in je lepo izdelana. Ne kupujte torej starih izdelkov. Svetilka Vam mnogo prihrani ker porabi za 16 do 18 ur za 300 sveč svetlobe samo 1 liter navadnega petroleja. Porabi torej 95°/0 zraka in le 5°/0 petroleja. Nobenega snaženja in zamorete ž njo v največjem dežju na prostem svetiti. Steklo ne poči. Vsak otrok lahko ravna s svetilko. Brezplačen poduk in navodila. Zahtevajte prospekte! Za posestnike žag in druge obrtnike velike vrednosti. Generalno zastopstvo in tovarniška zaloga za celo Jugoslavijo pri Josipu Kostajnšeku, Celje, Vodnikova ulita 9. PRIJATELJ I Zakaj so francoske linije najboljše in najkrajše « Severno in Južno Ameriko? Zato ker je francosko pristanišče Le H^vipe najbiižje u in Ljubljani, ker velikanski brzoparniki „Ile de France“ „Paris“ itd. vozijo samo 5 dni čez morje, ker je na parnikih izborna postrežba, okusna domača hrana in .Bordo1 vino brezplačno pri vsakem obedu. Najkrajša pot v Južna Umetaka; pa gre preko pristanišča Marseile 14 do 15 dni v Odhod VSak teden, VSelej VGČja alHsSS* domača družba. Cie. Gle Transatlantique Chargeurs-Reunis, Sud-Atlantique Transports Maritimes Pojasnila daje brezplačno zastopnik Hilli KRilHER, Ljubljana, Roloduarsba ul. 35. Hrastov ma! češmiEto'vo lubfe in vsa zdravilna želišča kupujemo po najvišji ceni. — Pišite po cenik. G. HOFFMANN &C0., ZAGREB, Berislavićeva ulica br. 3 UišE Z, L ATO SREBRO Ant« LečniM. Celie, Glavni trg št. 4 KUPUJE STARO ZLATO SREBRO ampanjec Bouvier4 Bouvier Demi sec (bela glavica), Bouvier sec (zlata glavica), Bouvier Cuvše Rćservee (rdeča glavica). 5£letarsSv**: G©rsiSa Radgctasa. Zastopstvo za Slovenijo: Kare! Favai, Ljubljana. Orl gtluailEio MIN Hi •v steMl-einalcali tvrdke Velejsosestv® visio gradiv ĐLOTER BOUMfEff i o« v* w» Gorssia Radgona Csntk gratis in franko. Pohištvo, posteljnina, preproge, linolej, pohištvene predmete za gostilničarje in zasebnike ima po zelo nizkih cenah Karl Preis Hfflaribar, Gosposka 20. Ilustrirane cenike brezplačno. Modna trgovina Anton Paš Maribor, Slovenska ul. 4. Potrebščine za krojače in šivilie, čipke, vezenina, gumbi, modni našivi, svileni trakovi, svila za šivanje, D. M. C. preo-meti za vezenje, šifon ter vsa druga drobnarija. Nogavice, rokavice, srajce, kravate, jopice, vso damsko, moško in otroško perilo, volnene veste itd. Strogo soUdne cene ! ORIGINAL CD “!* '*H>EC PATENT LEPE-DOBRE SC Peč najcenejša in najizdatnejša. iisiifmfafil Ima v zalogi OLE DIN E c-Smo.] Irti oklep JJed/ro ka.rn.Tvi. MALO GORIVA, DOLGA PRIJETNA GORKOTA ter Jih aostavlj" oa l*tu manjka s Ing. GUZELJ, Ljubljana VII, Jernejeva c. 5. Telefon 32-52 „Original Lafa;: peči lu l^oasor posflluLicatsjll IVAN NARAKS LOŽNICA PRI ŽALCU najstarejše podjetje za izdelovanje sodavice in pokalic zajamčeno 8 pristnim sSadkorjem vkuhano, se priporoča cenjenim gg. gostilničarjem. POSTREŽBA TOČNA! CENE SOLIDNE! Najboljše kupite! NOGAV CE, damske in moške rokavice, triko perilo, puloverje, telovnike, (vestje) žepne robce, kravate, ovratnike, srajce, ši-' fone, klete, čipke, vezenine, gumbe, DMC prejce samo pri L. PUTAN, CELJE Berndorf Jedilno in namizno orodje Skladišče Berndorf Maribor 0®- Oglašujte I ,v:j-, .v'-: vi-.v.:^'"v- Sir, salama, pristne kranjske klobase, slanino papricirano in prekajeno, rasne kons. rite, žganje in likerji ";ie pri ANTON FAZA RING, CELJE Cenjenim gg. GOSTILNIČARJEM priporoča svojo bogato zalogo stiMsišii; Milila iiMift ml sredic m piuo m po^Bšnnssfs posodo iediino orodje Iz alpaka in aluminija ter vse v stroko spadajoče predmete za hotele in restavracije tvrdka EH. RAUCH, CELJE PttEŠERNOVA ULICA ST. 4 Delikr pivovarni) >Dnion LJubllana, Laško in Maribor < priporoča svoje prvovrstno dvojno marčno pivo, eksportni Sežak in temno pivo, varjeno po bavarskem sistemu, ’ J ■ .i-A'.i't'.t.i. V.Vj' ^Porter^ in vsem cenj. gostilničarjem in gostom. l odličnim spoitoMKiBiR Delniška pivovarna »U n I o n«, Ljuliliana, Lailia žn Maribor, i m i um ■im ................................im m m im m iirnirm inirii-niiiiiiiii m iiinrrinimruTIII Hilli ili HT'TTT ‘"TTT HI'T—•nrrt'Hin'nilir'l',"'r1lilfff I ta izdaja Zveza gostilničarsldh zadrug v Mariboru. — Odgovorni so: Za Zvezo Drago Bernardi; za redakcijo Karol Perc; za Zvezno tiskarno Milan Četina. Vsi v Celju