»sdsU * O VETA |JTO_YEAB xxii. knator ponovno preprečil veliko grabeitvo ilo se je za združenje bogatej-iih železniških družb. VVashington, D. C — Združi-e le take železnice, ki nosijo irofit, izpustite revnejše želez-lice. pa naj poginejo ne glede « občine, katerim služijo. Do-oiite, da bogate železniške ružbe ki so se združile, proda- 0 svoje delnice po visoki ceni, « to na jih z vodene, da ae bo ihko v bodočnosti zahtevalo oviianje prevoznine za tovor? 1 potnike. To je še vedno de-iza železniških špekulantov. Ali proti devizi železniških pekulantov je nastopil senator fheeler iz Montane, senator oozens iz Michigana mu je pa omagal pri argumentiranju v »natnem meddržavnem trgovcem odseku. Včasi sta posegla debato še eden ali dva druga matorja, da stvar ni tekla ta-) gladko, kot so upali železniš- špekulantje, da bo tekla. Se-itor Fess je predložil poročilo xlodseka o njegovi lastni predli za združenje železnic. Bil načrt, da sedanji delničarji »gatih železniških družb še >lj obogate skozi združenje, ovorica se sliši, da bo notranji ožek zaslužil milijarde, ako bi ) vse posreči. Posebno to lja za jug in zapad. Ta boj bo star deset let in ga nazaj do leta 1920, ko bil sprejet Esh-Cumminsov kon. Na tisoče mest bi bilo spodarsko uničenih, ako bi poteza posrečila. Namen ih-Cumminsovega zakona je šRVnr n, glasijlo slovenske narodne podporne jednote MW J—mn M. tk« Aa of Cmmvtrn ot Muck I Uiedaišld la proitoril mi g. Lsvadale Ave. Offtss of fabttssMeai »007 South Lsintdals Ave. Ttlophono, KocinvoU 4004 i. lin. Chicago, III., četrtek, 7. februarja (Februar) 7), 1929. oaoo Tssrlr STKV.—NI J MRE R 32 , rta drtflR* govski department Združenih ružijo na podlagi predlaganih ruženj. Namen te določbe je ta, da se zaščitijo potniki in šiljalci in da se d6voli, da se tvarijo večji železniški siste-, a vseeno bi lahko postala 'd hjimi poštena konkurenca. Minilo je skoraj devet let in ?ddržavna trgovska komisija napravila teh načrtov za ruženj e. Pač je pa skušala Reči, da se ta naloga zanjo ekliče. Nova Feasova predlo-govori o prostovoljnih zdru-ijih. Ta predloga popolnoma lorira vprašanje, kako se j vzdržujejo železnice, ki oo deljene združenju. Ta predlo-določa, da se železnice lahko ružijo po načinu, ki so gs vnatelji pronaŠli za najbolje-• Ta načrt je v resnici idea-i za združenja, ki se izvrše po mišljenju Van Swearingena. Ko je senator Feee Iz države io priporočil to predlogo od-krat iz Missourija je prihitel pomoč Fessu. Takrat so po-fli »enator Wheeler in sena-'ja Couzens in Black iz Ala-me v debato. Vee dan je tra-a bitka. Oposicija je učinko-la na senatorja Watsona. ki -dseduje odseku za meddržav-trgovino. Organizirani železničarji ee «> zanimajo za izid tega boja jti če bodo revne železnice počene od združenja, tedaj tc meni, da pride zopet pritisek znižanje mezde. Končne police bi pa bile te, da bi bilo f starih železničarjev od-'vljenih. Soaator Bartoa govoril o 60 millJoMili versajskih žrtvah Po njegovem mnenju tiči vojna nevarnost v sovraštvu narodov, ki poetoji med evropej-skimi narodi že skozi stoletja. Washington, D. C. — Senator Burton iz države Ohio je obžaloval tekmo v oboroževanju, ko je prišla na dnevni red predloga za zgradbo petnajst novih križarjev. Pri tem je govoril o 60 milijonih ljudi, ki so postali žrtve versaillske mirovne pogodb^ ker so bili dodeljeni narodom, za katere ne marajo. Naglasil je, da bi najrajše glasoval, da ima predsednik moč po svoji previdnosti graditi bojne ladje. V daljšem govoru je pojasnjeval vojno nevarnost, ki tiči v narodnem sovraštvu med evrope j -skimi narodi. To sovraštvo je staro že stoletja, je menil senator. Ta sovraštva «je še veliko bolj razplamtela zadnja svetovna vojna. Pogodba v Versaille-su je pa pomagala, da se je to sovraštvo še bolj globoko zakopalo v narodih. , Omenil je, da mir ogroža dejstvo, da so konference za razo-boroženje ponesrečile in da je ponesrečila monariška konferenca, ki jo je sklical predsednik Coolidge. ___ Izdelovalci mM slabo plačani Njih l#ai povprečni zaslužek doseže le $960.60. Waehington, D. C. — V 894 podjetjih za izdelovanje ipetcl je zaposlenih 4,460 delavcev. Tr- CiviHzatiJa biča- Indiaaapelfa, Ind. — Državm 1,1 tor kobert L. Moorhead je Vložil amendment h kazen- • mu zakoniku, ki določa, da »rs biti vsak napadalec a strel-m "rožjaan — u ki j učene so tacenske — poleg predpisane *ni tudi javno bičan a "cat & * taibr (to je kratek bič s "timi jermeni). Bičanje iz- 1 Mf na trati pred sodnim držav poroča, da ti delavci zaslužijo na leto povprečno le po $960:60. Zaslužek je manjši, kot je bil povprečni zaslužek leta 1926. V teh dveh letih se je zaslužek znižal za osem odsto-kov in eno desetinko odstotka. Število delavcev v tej industriji se je pa znižalo le za pet odstotkov in osem desetink odstotka. Vrednost sirovine, ki se je predelala v dovršen produkt, je bila v letu 1927 $92,269,202, ali dvakrat Uko visoka, kot je bil zaslužek, ki se je izplačal delav-cem. _____________ AUktaafcr gra v Za-grebfolažit Hrvata Nastani se msd njimi, da Jih ' pridobi zaae. *A ___ ''Dunaj, 6. febr. — Iz Belgrada pottčgjo, da kralj Alekaander namerava poeetitl Zagreb v treh lednih. Tam ostane dalj časa ln se' bo poevetoval z voditelji raz-puščene hrvatske kmetske stranke v svrho, da jih pridobi za svoj program. Fašist ukor jen. ker je primerjal Forda s MoaeoHaijem. Rim, 6. febr. — Giorgio Ron-call je storil smrtni greh, ker je spisal članek o velikih možeh ln postavil tri Američane pred Mussolinija! Zato je dobil oster ukor v reviji 'Critica FaecisU. Renčali je pisal, da največji možje sedanjega časa so Henrjr Ford, nato sledita še dva Američana in Mussolini je šele na četrtem mestu. To je nezaslišano. Vsak veren fašist ve, da je Mussolini največji mož. Omenjena revija bere levite 'lenkarju takole: "Roncali je bedak fte radi tega. ker postavlja Angloaakae na prvo mesto in potem latince. Največja oslarija pa Je, ker^piše. da je premijer -Mussolini četrti veliki mož ta tremi Američani. To je že tragično. Rignor Mussolini je vendar prvi. prvič zato. ker je Italijan, drugič pa. ker je katolik. Saj pravi Globertf. da so Italijsni duhovščina Evrope. Mussolini je tudi član svetega reda MaKe in noei ovratnik Aa-nonziata, veled česar je prodnik kralja. Nemogoče je prim^jati MussolinVja z Američani br« žalitve." fr^^r st ua^^u of pootage provtšsd Nf Is ooolloa 1100. A1 ei Prt. Z. 101T. setherlood oo ieas 14. 10IS. Debata i senate e novih križarjih je bila živahna Senator Nye priporočil, da se de-. aar za zgradbo vojnih ladij porabi v Britaniji ln AaMrikl za poduk ia za olajšanje ljudske mizerije. Waahington, D. C. — Senator Nye je govoril več ko dve uri proti predlogi za zgradbo novih križarjev. Priporočal je, da ae naj kongres ne da iznenaditi od zagovornikov velike mornarice. Dalja j« priporočal, da ae odloši zgradba bojnih ladij, dokler nima britako ljudstvo prilike prisiliti svoje vlade, da obrne hrbet oboroževanju. - ' Nye ni razpravljal o vprašanju, ako bo pri prihodnjih volitvah v Britaniji zmagala brit-ska delavska stranka ali ne. Na-glaall je, da se britsko ljudstvo popolnoma loči od britske admi-ralitete in drugih miliUristič-nih ekspertov. To ljudstvo bo odgovorilo na vsako potezo od strani Združenih držav za opustitev tekme za oroževanje na morju in na suhem. Citiral je ogromne vsote, ki sta jih oba naroda potrošila sa mornarico in dodal, da bi ae s tem denarjem lahko odpravilo veliko človeške mizerije in ato-rilo veliko podučnega dela za o-ba naroda. Priporočal je, da ae naj opuati gradnja novih križarjev, ker bi jo mornariški eksperti tolmačili le kot grožnjo proti temu narodu. Senator Hale, predaednik hajajo v veliki vojni nevarnosti. Senator Nye mU je ugovarjal in ga vprašal, kdo ogroža Združene drŽave. Senator Hale mu ni odgovoril. Vztrajal je le pri tem, da morajo Združene države biti vedno pripravljene .ae braniti. - Senator iz Severne Dakote je hvalil predetavnike narodov v civilu, ki ao ae udeležili waah-ingtonske konference leta 1921. Po kratkih debatah so se sporazumeli,, da zgradijo lepo število bojnih ladij. Naobratno pa mornariška konferenca leta 1927 v Ženevi ni doeegla nič, ampak je poneerečila. Senator je naglašal, da ti eka-portl diskreditirajo samega sebe. LeU 1927 so v jeseni govorili, da morajo Združene države graditi 71 križarjev, ki bodo eta-li Ukoj v začetku $760,000,000 in velika mornarica bo stala štiri milijarde dolarjtv. Ko je pa ljudstvo pričelo proteetirati, so hitro premislili in prišli so s predlogo za petnajst križarjev. Senatorju iz Severne DakoU je aledil senator Barkley iz Ken-tuckyja. Zagovarjal je predlogo sa zgradbo petnajst novih kri-žarje^in enega prevažalca leUl. AagtaUd tarifi pa- ilavM prlaaa ia laf Izjavljajo v nočejo levskih zbornici, da radarji Ogerčeaje d driavaa politi ja, MMcAši o muaIIa prazavi z ra?ono _ Fašistična ergeaizaci ja je zadnje upeaJedftUtorja. Pariz, 6. febr. — Španski diktator, general Primo de Rivera, ne more satrftl rebelnega duha v svoji redni armadi. Cim je u-dušil revolto v Ciudad Raalu. še je po enem tednu Izbruhnila druga v Vatenciji. Zatrl je tudi to. toda Španaki fetgunci, ki prihajajo v Pariz, pravijo, da vsak čas lahko iabrnhnejo druge re-volte in miru na bo prej, dokler ne boeta strmoglavljena dikU-tor in njegov kralj Primo de Rivera zdaj "čiati" armado, na kaUro se ne more več zanesti. Njegova zadnja o-pora je španaka fašistična organizacija 'Union Patriotico," v kateri aa zbirajo najlakrenejši reakcijonarjl. Ti ae zdaj oboro-žujejo in Igiajo vlogo policije ih tajnih vohunov. , Kolikor je anano, ao socialisti, republikanci ia liberalci na čelu rebelnega gibanja v Španiji, ki se je razpredlo tudi v armad). Cilj je demokratična republika. 25 H "MM Mirs* Sava la Donava ata tako zamrznjeni, da lahka vozijo na ad-neh Ita re|(b Inflnenca raz-aaja po vegj ||vropi. 6. febr. - Iz Belgra-da poročajo, da ja bilo v pondeljek Umkaj 86 stopinj mraza pod ničlo. Sava in Donava sU pokriti s tako debelim ledom, da lahko konji vlečejo sani poč«z. Vlak, kt j« odšel v nedeljo iz Bel ZZTTza^A^ Vlak, ki ja odlei v nedeljo iz Bel-varjal, da se Združene državena- ^^^^ ka sta tudi pokopana v snegu Mnogo ljudi je zmrznilo na Balkan«, v Carigradu in v Južni Rusiji. Mnogo oseb so raztrgali ln požrli volkovi. U Prage poročajo, da ni bilo Um že 167 let Ukega mraza. Vlada je organizirala pomožne ekepedicije po deželi. Medtem pa razsaja gripa ali influenaa po vaej Evropi. Bolnice na Dunaju, v Pragi, Berlinu in Parizu so polne bolnikov. rsiisiiiis« MVAIIŠMA"/ rumivRV vvRivf t Farna aa izvril ta meaec. Rim, 6. febr./— V Italiji je zdaj v teku "volilna kampanja" brez vsake kampanje. Vrši ae procee vollUv nove fašietične zbornice po novem redu. Vae kor-poracije, sindikati in druge organizacije, ki jih kontrolirajo fašisti, oo dobile nalogo, da prod-lože listo kandidatov do 18. februarja. Kandidate določajo odbori vseh omenjenih organizacij. LisU se predloži vrhovnemu svetu fašietične stranke, ki zniža število kandidatov na tiaoč. Kon-čna liaU poj de na splošno glasovanja onih, ki imajo voliti. Stavilo Vol lice v je znižano na o-krog devet milijonov ln ti Izbe* rejo izmed tiaoč kandidatov 400 poslancev za novo zbornico. Razume ae, da bodo izbrani aaml fašisti. Vsaka agitacija Je strogo prepovedana. kajti "nova Italija ne mara volilnega hrupa, kakršen Je v bedastih demol^ratlčnih de-telah. ___ fefcaaleraklja izgubila tožbe a Habebaritaaosa. ' Praga, i. febr. — Mednarodno mešana Oodišče v Haagu je ugodilo zahtevi nadvojvoda Friderika iz habafcurške rodbine, ki tir-ja ogroguio odškodnino za svoja pussetvg, ki se bila po vojni zaplenjena na Slovaškem. Nadvojvoda toži tudi Jugoslavijo, Romunijo in Italijo za edvzeU gradove in H r ugo i movino. London, t. febr. — Včeraj je v angleškem parlamentu izbruh nila silna rabuka, ko je torijakl poelanec, polkovnik Howard »u-ry, dejal v zbornici, da ao ei rudarji v Walesu sami krivi rev-ščine, ker nočejo delati. Rekel je, da so pred kratkim Ustniki neke jame potrebovali 2000 rudarjev, tod• nihče ni prišel na delo. Delavski poslanci so bili takoj pokonci z gromovitimi klici: »Lat. laž, laž t" Laboriti ao ob-tožili govornika, da je princ Wa-les. prestolonaslednik, našel dru- _ gačno sliko, ko je obiskal rudar-! HmmšLi 4alar mrl ake naselbinr zadnji teden. Ali s 1* ~ ^ imajo torijl. ki dan« vledajo v Angliji, kroaprinca za ktAš?j^ mM^MU^^Mp^ Z K rs val ja ponehal, ko je * pieter rudnikov obljubil naUnč- v Ameriko v Maša no poročilo o položaju v Ji^Tu Pododsek ia premo-govo kontrolno predlogo te ni imenovan Senator Wataoa ae izgovarja, da deblU pet rčlanov sa Waahingtoni, D. C. — Senator WaUon, ki predaeduje senatnemu odseku sa meddržavno trgovino, je zadržal skoraj skoei dva tedna imenovanje čUnov pod odsek a sa izdelanje predloge za premogovo kontrolo. Senatorji ao aeveda bombardirali Jim Wataona z vprašanji, zakaj ni imenoval odseka. Wat-son se je pa Izgovarjal, da ne more dobiti pet senatorjev, ki bi bili pri volji delati v pododaeku na Uj predlogi. Dodal je, da u-pa, da aenatorje kmalu dobi. Senatorja Wheeler is Montane In Glenn iz Ullnolaa bodeU dva Izmed senatorjev v tem pododaeku. Ampak kasno je kasno in sicer tako kaano, da bo pododaeku težko izdeUti predlogo in Jo predložiti pred vea odaek do dne Četrtega marca. To je zaradi tega, ker je senator Hawes vztrajal pri aahUvi, da ae premogovniškim podjetnikom dovoli pred-lošiti nov ugovor. PomoibritalnMM rlju aa Bližnjim vstaki Ampak Arabci ae marajo sdsj priznati pogodbe, ki ja Jim ponujajo Britje. — Zadaj za je pa olje v Iraku. Waafalagtoa, D. C. — Poizvedbe državnega departmenU, ki jih je vodil sapator Borah, predsednik senatnega odlfcke nanje zadeve, so odkrilo, da Ja Coolldgova admlnistradji sku-šala napraviti pogodbo o Veliko BriUnljo in arabako kraljevino Irak ali MezopoUmijo, ki bi privezala to deželo na britakl imperij. Zdaj pa kralj Feiaal in njegovi podporniki v svetu v Bagdadu ne marajo odobriti pogodbe, ki jo je ponudiU BrlUnlja leU 1927 (n ki naj bi jo pogodba s Ameriko pojačila. Ifaška vlada zahUva kot Uka neodvisnost. Ko Je bila spr«Jote ver-salllaka pogodba, Je U pogodba proglasila Iraško pUnoto sa ne-odvisno in suvereno državo. , Ampak brlUka armada Je na Iraški planoti ln britakl komisar uravnava zunanja poala U de-Šele. -—!-------r-v-^* Vzroki za vojaško okupacijo po BrlUniJi tiče v tem, da so od-krili olj s na Mosulovem polju, ki ee nahaja v Iraku. Britanija ae pa boji, da Irak poetaae Kavno Uko prijateljski napram Sovjetski Rusiji, kot Turčija. Ameriška podpora britakl vladi sloni na 24V* odstotnem deležu produciranega olja ia SUn-dard Oll družbo na Motnlovem oljnem polju. Dalje se boje, ds Irak odstrani teritorljalna sodišča, ki jih Umkaj vzdržujejo BriUnija In Združene države. Turčija Jo odpravlU Uka tuje-zemske naprave. Ar abaka kraljevina bi storiU lato, ako bi se osvobodiU britake nadvlade. Pakt ari Mmtoll- ni lam Is moofiHi in iripmiivnl )• zala riratHtea .Italija BMMa plačati cerkvi dve milijardi lir In aprejetl kana-nično pravo sa podlago avoJamu zakonodajetvu. Rim, 6. febr. — Neuradno poročilo iz vatikanskih krogov ae glaei, da bo pakt med Muaaollni-jem in papežem glede rešitve rlmakega vprašanja mogoče podpisan prihodnjo nedeljo ln potem bo aficijelno naznanjen dva dni kiumoje. Na temelju pakU dobi pa peš kos sveU naokoli sedanje vati-kanake palače in dve milijardi Ur ($106.000,000) odškodnino sa anekaijo Rima leU 1870. Na omenjenem Uritoriju v bližini Vatikana šivi več tisoč eeeb, ki bodo patom papeževi potoniki. Daljo jo sklknjeno, da Italija in papei podplšeU konkordat, na podlagi kaUrega prizna IU-11 ja katoliško cerkev kot dršavno cerkevrlmtollško vero kot dršavno vero fo cerkveno (kanonlčno) {>ravo kot temelj svojemu mora-ičnemu In vzgojnemu zakono-dajstvui S tem pade lUUJa več stoletij nazaj, kajti nobena ae-danja kgtolišba drŽava ae ne ravna več po eerkvenem pravu. Saaai odobril krliarka KJa laJTrookl)? FantaatUne vesti ae Ae vedno fcrlšajo. 10 ubitih v Indiji radi prašno-verstva. Bomhsj, Indija, 6. febr.—De-vetnajst oseb Je bilo ubitih ln mnogo več ranjenih v krvavih Izgredih med mohamodmrl ln llindujl, ki divjajo le dva dni. Hlnduški tovarniški delavci so slišali, da so mohamedeeci ubili otroka in ga (»okopali pri gradnji novega moeU v veri, da bo most močan. Ne da M aa prepričali, če Je to reeniea ali *», eo pustili delo ln navalili na moha-madance. jI je ukazal, mi j lavršl Whit|ng, Ind. — Ana RJbovič toži svojega soproga Johna R! boviča ia ločitev zakona V obtožnid navaja, da JI jo John rekel, da je najboljše, še ona Iz-vršl samomor. 6. febr. — Po enem tednu ugibanja In fantaatlčnega poročanja o usodi Leona Trec-kija ni de danes znano nič gotovega, kje se nahaja bivši so-usUnovKelJ Sovjetska unija In organizator rdeče armade. Vest, da Js utonil v . Črnem morju o parnlkom vred, Jazdaj deflnltlono zanikana. }i Cari« grada poročajo, da ae rulačali v prispev- Bk, PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE POPPOBN1 JEDNOTE PtOIVSTl LASTNINA SLOVENSKE N A KODNE PODPORNE JEDNOTE Cm ofluoT po dogovoru. UokopU oo m vratojo. Nirofaiim: Zedinjene države (isvea Cbiea*a) 9**0 m lito, IMS trn pol leto; Chicago Is Cieero |7JS m leto, $8-71 ta pol loto, in se ta * atvo OH^^^^^^m Naslov sa vsa, kar Ima stik • "PROSVETA" NS7 N So. Lavadale A "THE ENLIGHTENMENT" Orna of tbe »lovene Nstlenel Beneftt Sodoty. br tke Hlovene Nstkmat Beneflt Sodotf. Advertininf ratos an agreemeot. Subscription: UnJUd Ststes (oneepl CMeago) and ■ par; Chic.ro <7 JO, and for-im fountrles »9.00 por far. MEMBER OP Tki FEDERATED PRESS mi II—i 1SS Datum v oklepaju n. pr. (Jan. 11-192») polog vniegs Imena na nas lom Phll Sa va mje • Um dnevom potekla naroteina. Ponovite Jo * ia ao vam ao asiavi Ust. PROSPEKITETA,—KDO JO UfclVA? Delavski department Združenih držav je storil veliko za napredek človeštva, ko je obelodanil sramotno nizke mezde, ki jih podjetniki plačujejo delavcem v nekaterih industrijah. V lesni industriji se plačuje povprečno po $17.77 na teden, v mesni po $21.35. Delavci, ki delajo na železniških progah, zaslužijo povprečno na teden po sedemnajst dolarjev. V avtni industriji, o kater! se sHfii toliko slavospevov na nekatere podjetnike, plaČyjejo povprečno le po $28.73 na teden. Take mezde niao Je nizke, ampak tvorijo tudi sramotno pego za človeštvo, ki odo-bruje gospodarski sistem, ki omogočuje, da Imajo eni vsega preveč, dasiravno nič ne delajo, drugi pa vsega premalo, pravzaprav komaj toliko, da življenje ne uide iz telesa, dasiravno s svojim delom ustvarjajo vsa bogastva na svetu. Te nizke mezde pe plačujejo v tovarnah in industrijah, v katerih ni priznana delavska strokovna organizacija. Študije o socialnih razmerah gotovo pomagajo izboljšati socialne razmere. Modrovanje o mezdi pomaga očistiti pot, ampak glavna sila za izboljšanje socialnih razmer je in ostane delavska organizacija: strokovna, gospodarska in politična. Iznajdbe čudežnih strojev so obudile v človeštvu velike upe. To priznajo organizirani delavci in njih voditelji. To upanje obstoji v tem, da prinaša monotonemu ročnemu delu velike olajšave, skrajšuje delavni čas, ker je s pomočjo strojev mogoče veliko več producirati v krajšem Času, kot z ročnim delom. Ampak uvedenje strojev pri delu se dozdaj ni izkazalo koristno za vse človeštvo. Stroji so pomnožili produkcijo, od te pomnožitVe produkcije pa nimajo koristi delavci, ki delajo z njimi, ampak le njih lastniki, ki velikokrat žive le v oddaljenih letoviščih in hiti ne vedo, kje se nahajajo tovarne, iz katerih prihajajo zanje sredstva za udobno in razkošno življenje. Ako ne bodo stroji, ki množe produkcijo, prinesli v splošnem človeštvu več udobnosti, kot zdaj, tedaj je uvedenje strojev v industriji človeška zmota, kajti stroji niso dali človeštvu tega, kar je človeStvo upalo od njih, da dobi. Ti stroji so omogočili, da se zdaj podjetniki združujejo v truste, da se pomnoži še bolj produkcija, obenem se pa zniža število delavcev, ki pri strojnem delu niao več delavci, ampak samo pazniki in opazovalci, ki pazijo in opazujejo, kako stroji delajo in producirajo. ' Stroji so omogočili takozvano masno produkcijo. Producirajo in razpečajo se skoraj neverjetne množine blaga. To pa pomeni, da j* ma#ni produkciji sledila masna distribucija blaga. Oboj«- skupaj jp pa razlilo čez lastnike produkcijskih, transportnih in razdelivnih sredstev neizmeren val prosperitete, nu drugi strani so p« oni, ki opravljajo delo pri blagovni produkciji, transportaciji in distribuciji, št* ravno tako revni, kot so bili takrat, ko je tkalec metal čolnlček pri tkanju z roko semintje. Položaj delavstva se obrača še bolj na slabe, mesto da bi se izboljševal. Boj delavcev za obstanek postaja večji in resnejši vprav zaradi čudežnih tehničnih iznajdb, ki ae uvajajo v velikih industrijskih podjetjih, i V sled tega je težko zapopaetl, zakaj velike delavske mase ostajajo brezbrižne napram delavski strokovni, gospodarski in politični organizaciji, fttevilo organiziranih delavcev—politično, strokovno in gospodarsko—je majhno. Ali U brezbrižnost delavskih mas tiči v veliki nove« di in lenobi do razmišljanja in izredni sebičnosti, ki se izraža v vprašanju, "kaj organizacija lahko stori sa na*?", kadar u masa išče pristop v delavske organizacije? Ce je tako. tedaj bo treba še izredno veliko poduč-nega dela. da se »»bičnoat. brezbrižnost in lenoba ta razmišljanje umakneta zavednosti in pravemu čutu>lolldar-nosti in zadružnonti, ki sta potrebni aa učinkovito »kupno delo delavotva v svojo kuj-tat, Farma društev SNPJ. Coiianood. O. — V zadnji -red i ni številki Prosvete zopet joka br. John ltatjažič in pravi: "Še vedno aetn proti farmi, ne samo jaz, ampak več odličnih članov SNPJ." Omenja društvo "Mir" in "V boj!" Svetujem mu, da naj vso akrb prepusti drugim, ker hujskača ne potrebujemo. Več članov omenjenih društev se je Že priglasilo, da želijo kot posamezniki, pristopiti v naše vrste, John Matjsžič pa naj le kar spi naprej, ker m in njegovi hujskači hodijo *c vedOO ritensko kot rak; so Še za 100 let za časom. Mi pa naprej in naprej do ciljs, katerega smo trdne prepričani, da ga dosežemo. Naj mu povem, da je že zato odbOr izvoljen in direktorji, ki začno takoJ z delom. — Dobro, J. M., piši in trdi, da naj bodo proti farmi. To je seveda hujskanje In bob v steno. Jaz pa svetujem vsem zavednim članom 0NPJ v Clevelandu, naj pristopijo v naše vrste in naj pomagajo dobri stvari, naj se ne ozirajo kaj Matjažič piše, pa bomo videli. Čigava bo zmaga. Nadalje piše: "Treba je dvorane na farmie samo 4 mesece v letu se bo rabilo in nič več, 8 mesecev pa da bi bilo vse v prazno. nič naj se ne skrbi. Po zimi bomo napravili aportne igre kot na primer basketball, za katere moramo sedaj druge dvorane najeti. On piše nadalje: "Svetujem vsem tistim, kateri so vneti u farmo, naj vzamejo svinčnik v roko in naj preračunajo, koliko bl bilo pri vsem tem izgube." On mora biti poeebno dober računovodja, ker že v naprej ve. da bi ne bilo vse skupaj drugo kakor Izguba ln vse bi zlodej po-citral. Počaka naj malo z njegovim "rezultatom", da vidimo kaj, kje, in kako se bo kupilo, potem bomo pa preračunali. Ce ne bo nikogar med nami, kateri bi bU sposoben za račune, pošljemo ponj, da bo on vodil račune. Vam, člani SNPJ v Clevelandu, svetujem: Ne ozirajte se ns take besede, le korajžno naprej do našega cilja in gotovo se bomo že to poletje lahko zabaval i na naši lastni farmi t Podira lahko vsak. delati seveda je bolj težko, pa kadar noče delati, tudi podirati ni treba. John lx>ltar ml., podpredsednik farme SNPJ v Clevelandu. Članstva društva 104. Wsst AIHa, Wls. — Naznanjam članstvu društva št. 104 SNPJ sklep januarske seje, ds se vrši volitev delegatov na prihodnji seji dne 8. februarja, začetek ob pol S. zvečer. Vabljeni ste vsi člani in članice, da se gotovo udeležite omenjene seje; voHte po svoji previdnosti, ds bo dobro za društvo in jednoto. Obenem »mo tudi razmotrivali o provizoričnih pravilih. Kdor Ima kakšne dobre nasvete, naj jih predlaga na seji^da ae potem predlože konvenciji. Na omenjeni seji moramo dobiti delavne ' člane za veselico našega društva dne 24. febr. v Ubor halli. Veselica se vrši z igro. Kakšna igra bo še n« vem, izvedelo se bo pozneje. Ker so prevzeli vse delo za izvršitev i-gre Fr. Puncer, Fr. Firšt ln Jack Oblak, bo gotovo nekaj lepega; brat Puncer je že vodil igre v Mllwaukeeju in na Weat AlHsu, brat Flršt pa v Chiaholmu, Minn.. J. Oblaka smo pa tudi že večkrat videli na odru Igra bo gotovo nekaj posebnega. Dolžnost članov in Članic je, da ae omenjene prireditve udeležimo vsi do ssdnjegs člana. Cisti biček je namenjen v društveno blagajno, ki Ima veliko praznih kotov redi prošenj na društvo-nih sejah. Omenjena Labor dvorana je srednje vellkoetl, pa vseeno, bratje in sest rs, pokažimo, da se bo lshko tiklo. da js bila premala V pritličju ima veliko kuhinjo, v kateri naše ženake vedno zna-jo kaj dobrega pripraviti; tudi seda i nam bodo z vsemi dobrotami |m,stregle. Zraven kuhinje Je Velik prostor, v katerem sto. Je dolge "jasli", da bodo lahko šli k njim vsi koštruni." kar jih Je moir vrsto. Ctaatvo našega in drugih društev ter val ostali rojaki in rojakinje v Weat Al-Ua«. Mllwaukeeju in okoliši, pridite pogledati k nam. kaj vae ae ho pr i redilo na avetega Matija Kot društveni tajnik poročam tietim 80. članom našega društva. kateri vedno mesec ali dva zaoetajaio p plačevanjem ases-menta. da jih moram vsaki mesec 25 suspendirati, 25 pa nazaj sprejeti (meni dajo veliko poala, sebi pa v slučaju bolezni povzroče izgubo bothiške podpore), da kdor ne more priti plačat vsaki mesec, naj določi en mesečni a-sesment, pa bo potem plačeval vedno za en mesec naprej. Res ie, da nekaj članov težko plačuje. ker Imajo družiae in druge stroške, ali vseeno morajo plakati za 12 mesecev, če plačujejo zm nazaj ali pa sproti vsaki mesec. Največ je takih', ki "radi pozabijo" ter se zanašajo n« tajnika, da bo zanje plačal. "Saj me tajnik pozna." Bratje in sestre, ako bi hotel plačati vsaki ssesment za 25—30 Clai¥>v, ker vae poznam, bi moral plačati meeeČno nad 9100.00. Tega ne morem. Ce 'plačam le za 5 članov in drugih. 20 suspendiram, potem se zamerim 20 članom. Za naprej ne plačam več za nobenega; naj se zamerim vaem 25 članom en mesec, drugim 25 pa drugi mesec. Bodimo točni in plač ujmo vaak za sebe vsaki mesec do 26. v mesecu. Jaz moram plačevati zaae in še za sedem drugih v družini pri dveh društvih. Torej vidite, da se name nobenemu ni treba zaoašati, da bi plačeval zanj, ker moram za woje več plačevati na mesec kakor vsak dtugi član pri mojih društvih. Asesment pobiram Joma vsak Čas in pri Kralju, kjer se vrše seje, dne 26. v mesecu od 6. do S. zvečer. Kdor hočl plačevati zdravnika $2.00 za leto 1929 za proate obiske v slučaju bolezni, naj mi sporoči najkasneje do prihodnje seje, da potem vem, koliko ee jih priglasi. Kdor Še ni prejel stenskega koledarja, #e mi javi. Poročati bi imel še več iz naše naselbine, pa se ogleafcn pozneje na spomlad, ko ae bomo mi In zemlja malo ogreli. Zadnje tri tedne je tukaj tak mraz, da je srebro prišlo večkrat 20. stopinj pod ničlo. Zato se mehda tudi mi z delom in naprednostjo držimo redno okrog ničle. < Anton ft tajnik. Operni prizori v VVoukeganu. Waukegan, lil. — V nedeljo 10. februsrjs bomo imeli Slovenci v Waukeganu nekaj izvanred-nega na odru Slovenakega narodnega doma. Gostpjeta tr. dan ga. Pavle-Lovšetova in g. Anton Subelj, oba sedaj pri nas le znana, operna pevca. Nastopila bosta v kostumih ln maskah, oziroma 4grala >iin pela v operah "8eviljski brivec", "Glu-mačr, "Trubadur" in ^renj-ski alavček". 1 A Slišali smo g. fiubljk tukaj 9. decembra lansko letojbDne 27. januarja t. 1. je pa pela gospa Lovšetova v SND. Na programu so bile zSlo pestre točk*, med njimi arije is treh oper. moderne, slovenske, koncertne skladbe in narodne pesmi. Gospa Lovšetova nas je ^eseneti-la s svojim čistim, rtočnim in obenem nežnim glasotat Dne 10. februarja nastopiti oba umetnika skupno in nam bosta nudila užitek v slovenskem jeziku, ki ga ne moremo pre-plačati. Res smo lahko veseli, da bomo imeli go. Lovšetovo in g. S ubija ta dan v Waukeganu. Poleg opernih prizorov bOstn zapela tudi nafodfl« peami v due-tu. Pridite torsj U dan vsi, ki ite naša umetnika že slišali, vai, ki jih še niste ln tudi'naši prijatelji iz bližnjih naaelbin ne zamudte U lepe in kulturne prireditve. Ker bo to zadnji nastop ge. LovŠetove In g. Sublja v Wau-keganu, prldlmo val v Narodni dom ta dan', da jima e tem do-kašomo, da sta nama bila draga, da ljubimo kulturo In umetnost in se poelovUno od umetnikov malega naroda, h kateremu spadamo. in jima zakličemo: Zdrs v-stvajta! — Odbor SNfiL Vale. Kana. — Naznanjam sorodnikom In prijateljem ter znancem, da Je dne 29. jan. tu preminul br Anton Rupar. Pokojni ai je sam vasi šivljenje s kroglo Is samokrese v Društveni dvorani ® mizi je pustil par pleem. ki Jih je nasfevil družini In prijateljem. Jelel je mrtev ležati v dvoriti! ne na doma, kar pa se ssu nI spolaPo. Pokojni je bU 51 let star. rojen nekje na Dolenjskem. Član društva št 9 SNPJ je bil 24 let in društva št 14 SSPZ 14 let Bil je ustanovitelj št. 9. Član je bil tudi društva "Eagels" v Frontenacu. Kana. Pokojni je bil naprednega mišljenja, zaveden in dober član društev, težko ga bomo pogrešali. Pogreb ee je vršU dne 1. feb. v Frontenac, Kans. Udeležilo se ga je t^ko veliko ljudstva, da še nismo videli takšnega pbgreba. — Br. Antonu Sularju, gl. porotniku SNPJ. se moram na tem mestu zahvaliti za njegdV krasen nagrobni govor ob odprtem grobu našega starega prijatelja in borca za delavske pravice. Iskrena hvala! žalujoči ostali: Marija Rupar, sopnofca, Mary In Štefanija, hčere, Tony, John in Leopold, sinovi, vsi člani SNPJ. — Ob te j priliki naj mi bO dovoljeno ape- jednote, da pristopijo takoj, ker pomagala jim bo v slučaju ne-.sreče, bolezni in prizadetim po dotičnikovi smrti. SNPJ je naša prava mati. ] Za pokojnim br. Anton Rupar jem žaluje celo društvo št. 9 SNPJ. Joe Grošelj, zapisnikar. Četrtek, 7. februarja. "opazovanja Princ je videl rudarje. ročajo šmokarji — telo presen, Princ Vafeški. angleški presto- teti in celo zgrožen lonaslednik, je že videl dosti princ ima seveda srce in v< sveta. Menda ae pripravlja za l:ko dušo. Predvsem pa ]rr| kraljevski pokHc s tem, da ved- previdnost. Ker je šel na roni no potuje. Njemu je lafiko po- nje k rudarjem v času mrzle a tovati, kajti angleško ljudstvo zone, meseca januarja, Je obl plača vse potne stroške. Ta sre- kal dve vrhnji euknji in dobi ča ali nesreča — princ Še ni u- si je zavil vrat in noge v koži mrl — doleti le onega, ki je ro- hovino, da se ne prehladi njeg jen princ po milosti božji vo vlsoČanstvo. Srce in duša i Princ je torej Že ob vozil Ame- toliko bolj stajata in omehčat r:ko, Kanado, Evropo, Indijo in če sta na gorkem .. . Afriko. ' Kamor pride princ-ro- -prinčeva duša je silno trpel mar, je lepo sprejet in pogoščen. ko je ^^ v kožuh kukala Dekleta ga rade vidijo — princ- rudarskih bajtah in videla be romar je še "pečlar" — in re- ne otpoke v h porterji imajo piknik, kjerkoli boee in gladne v nezakurjen ae pokaže. Princ Valeški Je spor- iMknjah. Mogoče ni sam sebi ve tist; zlasti ga veseli jahanje. In jeif da j€ mo«oče kaj takega I reporterji so natanko izračuna- Angliji, bogati HHHH H H M, da je že devetindvajsetkrat gliJlf ~ki ima dve^uk^Hanf lirati na rojake, ki še niso članijpadel s konja. To je ali right zh td|jko dražil in lepih reči? / princa. je mogoče? Naposled je princu-romarju in ^^ [nc p5incu-jahaču prišlo na m sel tU in trp€ČO du6o v kož^u 8e je bi tudi ancvu jai. V oblakih lana kaka. tavaj pa kljofe aeka; pregleda in pretakne vae. vae kote semiertje. Čuvaj tenko poalnša. to krasti kdo poskuša. Takoj apraane: Pek! in tat nkrefte dolgi skek. kU* T Pri svitu lune ž« vej rent sij, kol*. N» pregledal moje »lokumente, me je ta oficir na moje vflRlp lačudenje vprašal. skim pozdravom Vam uda" Mirke (Jutri objavimo drugo p g. Vehovcp.) lowman j« seveda argumen-proti predlogi, ki obvezuje cinike, da tarejo otroci V (ETBTEK, 1 Vesti i* JUGOSLAVIJI. (Izvirno.) Ljubljana, 10: jan. 1«». Deset let je preteklo, Odkar "I ujedinili Srbi, Hrvatje in v državo, ki je dobila Lelno naslov Kraljestvo Sr- * Hrvatov in Slovencev. Rekli smo ji od početka Jugosla-£ Ta naslov se je ukorenil PVet nas dejansko pozna le tem imenom. Ujedinjenje je forsiral leta ,18 hrvaški Srb — Svetozar fctfevič, ki je bil dejansko (lovodeči podpredsednik Na-jlnega veča v Zagrebu; njegov ^riš je bil Hrvat dr. Pave-i _ predsednik pa je bil Slo-aec dr. Korošec, ki pa ni vo-I pošlo/ predsednika, ker je bi! večjo deputacijo (dr. Žerjav D v Švici in Franciij, kjer je dogovarjal s Pašičem ozi-ma 8 takratno srbijansko vla-v Ženevi (Genfu) radi — u-iinjenja. Sestavila se je ta-it tam tudi neka skupna vla- na papirju in nekakšna reustava" (predkonštitucija) |j federalistična. Oboje samo papirju, kjer je Svetozar ibičevič (najbrže s Srbijanci) novembru 1918. z neverjetno rostjo s pomočjo Slovenca dr. »merja (ki je bil glavni taj-i zagrebškega Narodnega ve-i postavil takratno politično uacijo pred: ali se takoj »iinimo z Belgradpm ali pa lo Dalmacija, Bosna, Srem in jvodina to na lastno pest sto: . Res je, da resnega odpora iti temu ni bilo z ozirom na mere; uvidevnejši, zrelejši itiki (čiani Narodnega veča) pač hoteli, da se dogovorimo Ir. Korošcem in da od njega njegovega odbora zvemo ra enje srbijanske vlade... Jjedinjenje se je v Belgradu rfiilo kakih dni popreje, den je odbor iz 2eneve mogel peti v Belgrad in opozoriti ne Narodnega veča v Zagrebu tendence in taktiko sAijan-v lade. Svetozarju Pribičevi-je med tem le uspelo priviti teren za svojo tezo: za pki centralizem, za kraljev-a Srbov, Hrvatov in Sloven-(proti Jugoslaviji) in za do-lantnost Srbi juncev kot osvo-evalcev "neosvobojene bra- tjepan Radič s svojo sel j a-Htranko se je — abstiniral; el je ogorčen iz Narpdnega a, ker je veče osvojilom o-histični princip vlade. Pred-socialnih demokratov (ss. ona Kristana, Bugšeka in rugov) v Narodnem veČu se glasil za republiko; pri gla-»nju je dobil ta predlog le 1 wv (Anton Kristan, Villm Vitomir Korač, Sveto-Delič, Stjepan Radič, dr. a Cabrajič (Sarajevo) in dr. i Sunarič, Sarajevo), ostali rili proti. tjepan Radič je porabil to ■k". ;ia je odšel iz Nar. veča ačel protibefgrsjsko oz. pro-bijansko politiko z — absti-co, ki je trajala do znanega •kove^a protokalo, polnih se-i let. v< t(,zar Pribičevič je vsled » postal še hujši našprotnik P« "a Kadiča in ga je kot f" lil odločujoči minister n«-liljeno preganjal kot separa- * in nasprotnika države. Ra-1 «> vrgli tudi v ječo. Nje-a franka pa je v tem času 0 narasle; na eni strani prejšnje h strani Belgrgla, na strani pa razne napake ln [Porabe državne uprave, ki " ravnala po navodilih Bel- Kta vse storila, da je Hr-;k* z malimi izjefnami bHa ^ičevem taboru. Predsed-s,J"i»an Radič je posUl vilami predstavnik Hrvatake. J" ks končno vrgU v ječo, Wjrrad ipak spoznal, da je J*'1 «*daj odločilen čas: ali k' Proti Hrvatom in jih uklo-' "urovo močjo in njih vod-*P^-titi kot veleisdajnika v ' ^ -I« P« z njim akleniti mir ra v vlado. Zgodilo ae 'r*v ramatično to, da je bil Kadič iz ječe poklican 111 m'niMrskl sedež. v*tozar Pribičevič je za svo-'ntraliatšlfc sodelovanje v bil te — v oposlclji... l ribičev*. antipoda, ni-m"Kis biti v vladi skupaj. ^ s Pribičevič je doslužil. Radič vodstvom geneVfla*?.. Od avdijetice se je odpeljal iz Beograda v bližnji Zemun na hrvaške ozemlje prenočevat... Javnost je pričakovala kljub vsemu — vlado trojne koalicije. Zgodilo se je, kar politiki niso pričakovali... Kralj je ukinil Ustavo, ukinil vse, kar je s njo v zvezi, se proglasil sa suverena, ki direktno občuje s narodom. Za ministre je določil može svojega zaupanja. Možje, resnični demokratje so bili koit-sternirani. Prijatelje dinastije pa je obšel silen strah... Naslednik Stjepana Radiča. dr. Maček je pozdravil te ukrepe s pristne hrvaško: aedaj je iaj-belc odpet... Do danes se še ni ničesar zgodilo, kar bi opravičevalo, da se s ozirom na razmere v Jugoslaviji obsodi to sfanje. Ce je bilo to stanje potrebno, da se na kar-dinalnih napakah zadnjih deset let zgradi nekaj boljšega, os. nekaj dobrega — bo lahko to dejanje pozdravljeno kot radikalna kura. V prihodnjem pismu bom nun goče drugega mitenjs, ker še bojim, ds svetovslcl kraljevi pri sestavi vlade niso bili najbolj srečnih rok... Smrtna kosa. Dne 20. jan. je umrl po dolgi bolezni ns Figaf-jevem mostu pri Kraljavcu pb-sestnik Josip Prosinftek. — Na Karlovški cesti 16 v Ljubljani umrl po dolgi bolezni Josip Ba del, poštar v pokoju. — V Ljubljani je umrl nadzornik drž. železnic v pok. Ivan Lukan. — V Novem mestu je po kratki mučni bolefcni umrla posestnica Frančiška Kosičkova, rojeni* Gregorčičeva. — V Ljubnem na Gorenjskem je umrl bivši uradnik Kil) na Jesenicah Franc Pogačnik. — V Ljubljani sta umrje strojevodja državnih železnic Maks Kremžar in privatni u-radnik Anton Zupan. Umrla je soprofs železničarja Ivana Poropata v Novem mestu v sta rosti 54 let. Pokojnlca je bila rodom is Pazina. — V Gabrški gori pri 8v. Križu je umrla Marija pesnikova v S4 letu svojega življenja. Pokojnica Je bila vdova po Francu Reaniku, ki je županova! morsvskf občini 80 let. r zaradi hude bede in mrsse. V Beogradu je Itvr-šil samomor Stojan Sljokavico, 70 let stsr, ki je živel v veliki bedi in ga je zlasti mučil ludi hud mrds, ker ni imel ne teple obleke in ne stanovanja. IX MMOIIJA jančevanje t Brinšek Beri ledieri, KodriČ Codrini, Gorici' Monti, Krslner Ranieri, Upič Belil, Prclec Prelil, iRavnik Rau-ni. Schwlgel Sigelll, Smerdu Lentischi, Btokelj Stoechl, Tomšič ToMaselll, Baje Ba) In Bacci. Car CstfttH, Dejak D i Ciacomo, Golob Gollo, Grabar Garbelli, Hoenis Melato, Jelen GeUlni, La-panja Laparml, Mayer Mart, Po-pič Del Prete, Počkaj Pogj(l, Po-Žru Pozzi. Nekdo se je pisal Csrlo SchniedertschlUfch, sedaj se piše precej krajše: Csrlo Sartf. Iz Dornberga se odprsvija zopet večja skupina mladih ljudi v Ameriko. Slaba poročila od tam ne zaležejo nič. Amerika ima ime, ki vlače. Argentina kar iracvet naših fantov in mož. neke se izseljujejo v Trst, v Ameriko malo, največ v Ale-ksandrijo. Dornberg se prazni. Zapori v Kobarida ia TeCmiaa so vedno polni mladih naših lju-B. V Idrskem ia tam okoli ne-Uno odtiskujejo Mussolini-evo glavo po hišnih zidovih. Ka-vas Je kakor strašilo. Fašisti imajo posebno piko na Idrsko, katero je bilo že v sodni dvorani označeno kot zelo uporen kraj. Tiste Mussolinijeve glave potna-žejo fašisti, nato pa atopijo k o-rožnikom, ki uvedejo preiskavo za aretacijo več ali manj mladih ljudi, kakor se jim baš zdi. He daj Jih je zopet v kobaridsklh zaporih kakih 10. Odpeljejo jih v Gorico, kjer jih bo zadela ostra kasen radi žaljenja ln sramote-njs Mseollnlja, daai niso v res-nki zagrešili nič. Znano je, da po«tepejo orožniki selo surovo s slovenskimi aretirane!. Cesto jih pretepejo, da se skoro onesvestijo. Ako najdejo pri kom kak jugoslovanski Ust, mu je gorje, tako ga obdelajo In potem odpeljejo v Gorico, kjer delijo laiki sodniki Slovencem vedno težje kazni, čeprsv jim ne do-kažejo krivda. poti Zen e Pauijiki sklad u tiara Is isaMgli iškm Podjetniki V ,r®ti aUrtk In onemoglih delavci v. New* jeraejaka laredn« komMja priporoča vpokojltev starih In Beatea, Maaa. — Podjetniki niso naklonjeni socialnim zakonom. Da laglje nasprotujejo tem sakonom, se organisirejio v svojih podjetniških organizacijah, ki zopet najamejo odvetnike, da zastopajo njih koristi Tako Je organizacija Associated Indus-tries of Maaaaohuaetts poslala £. Groasvenor Plowmana, ki je njen svetovalec v pravnih zadevah, pred legislativno sejo ženskega oddelka nazadnjaške Narodne eivične federacije, da je govoril proti pokojnini aa stare in onemogle delavce. Nasprotno stališče je savzemal sastopnik a-meriške bratske podporne organizacije "Bagle." Ta je slikal bedno šivljenje starih in one. moglih delavcev, ki so pustih svoje moči v industriji. Razmere, v katerih Žive etari is onemogli delavci, je imenoval strašne. - . . . •. « ■ m . • X ^ at. FuUtfjiva itlja m najbrž ne izpolni Najbrž ne paatane poslanik v 4 lp|y1 I Boston, Maaa. — Alvan T. Ful-lei*, pod katerega režimom sta bila Sacco fn Vanzettl eksekutlra-na. najbrž ne poetane ameriški poalanlk v Franciji, ko Hoover postane predsednik. Tako se sli-Š1 v Bostonu po Intervjuvu, ki ga je Imel bivši governer s časnikarji po svojem povratku iz Francije. Fuller ae je Ukoj odpeljal v starosti 14 do let hoditi del časa v šolo. Trenton, N. J. -t- Izredna komisija v državi New Jersey je predložila governer ju poročilo, v katerem toplo priporoča, da se uvede pokojnina sa atare in obnemogle delavce. Komisija argumentira, da bi bilo na ta način storjenega veliko več za praktično krščanstvo, kot s preob-račanjem "paganskih Kitajcev." To gibanje mogoče povzroči stsvko od 30 de 40 tisoč lzde-lovslcsv lenaldh oblek. New York, N. Y. — Od trideset do štirideset tlaoč krojaških delavcev, ki izdelujejo ženske obleke v organizaciji Trades Wdrkers Industrial U-nlon. Ti delkvd zahtevajo 40 ur dela v tednu, osemurni delavnik, priznanje organizacije, neod slovljenje organiziranih delav cev brez plsmenegs obvestila, minimalno mesdd SO dolarjev na teden sa resače, 44 dolarjev na teden za delavce pri šivalnih strojih, 26 doisfjev ns teden za prefisdovalce In delavce, ki do-vrše končno delo na obleki, čes uro je dovoljeno delstl le eno u-ro ns dan in sa Česumo delo je treba plačati dvojni čas. Ako podjetniki odklonijo te zahteva, pride Seveda do stavke. Orgsnisscijs pričakuje, da ae večina Članov unije odzove klicu ss etavko, ko razmere postanejo take, da js trebs proglasiti stavko. PMCVBJJJCO PRIGANJANJK JE KONČNO UTRGAM) NIT POTRPEŽLJIVOSTI DfcLAVK. Zeatavkale aa. — Mazda al odgovarjala HamlMaa, Oatarlo.—V tovar ni Canadlan Cotton kompanljs so delavkam, ki so tfelale pri strojih sa prejo iz bombsžs, na-prtali vež dela. Delavke, ki so delale pri treh okvirjih, ao prejele naročilo, da morijo delstl pH 10 okvirjih. Za to pomnoženo delo bi pa prejele dolar In pol več mezde na teden. Kompenije se Je na to prisa-njaško metodo pripravljala skozi več tednov. Odslovila je več predi Ik. la sicer počasi. Ko Je kompanija mislila, da Je dosegla, ksr Je nameravale doseči, jim je pa povedala, da morajo opravljati še delo odelovtjenln delavk. Delavke ao nato stopile skupaj, se posvetovala la nato zapustile tovarno. Ravnatelj tovarne Ji seveda stokal prod delavkami, ds gs je do tega koraka prisilila vsiika konkurenca južnih tova-ren. Delavke ao ostale gluhe rs Jok in stok ravnatelja ia so se tsrakle, da ao solidarne t odalov-IJenlml delavkami Na stavki je tri sto dslevk. Al sle Pariz, ko je prenehal bra governer države Massachuftetts ln le je povrnil v nekaj tednih. Po |io-vratku je priznal, da ni s potovanjem tako zadovoljen, kot je pričakoval. Govorica se Mrl, da je Fuller konferiral s francoskimi uradniki o vprašanju, da postane ameriški poslanik v Parizu. Vzprlto zamotanih razmer ssradi dolga, ki gs FTsnčiJa dolguje Zdrulo-nim dišavam, se zdi neumestuo, da uostane poslanik človek, od ksUregft je bila Več ali manj od-vlsna usoda feacca ln Vanzettlja Ifl da njegovo imenovanje poslanikom ne bo Izboljšalo razmer ln prijateljskih stikov med Francijo Iti Združenimi državami. Dalje se francoski uradniki boja, da ns morejo Jamčiti za njegovo varnost, ker Fullerjevo Ime ni dobro zapisano med francoskimi delavci in komunisti. Ko so gs vprašali, ako bo obiskal livoljensga predsednika Herbert Hoover Ja v Floridi, Je odgovoril: "Ne.* Iš njegovih besed Je bilo raiu-metl, da zopet vstopi v politiko v državi Massschusetts. Ofc&LKZNI. CRM V SVfcA A? Pni dni dola u Udny ni ■■■ sili t issss h "lartfa"? najnovejša aodnljnka ■■■■ wtm-wmw nekega višjega aod« nlka v državi New York. The a Relmann: OftLEDALO 7 New Vork, N. Y.~^NazaJ v blažene čase. nazaj, ko grmade svete so plamtele." Tako se zdi rloveku, ko čita vest o najnovejši prepovedi, ki jo je isdal I^vy, član najvišjega državnega sodišča na prošnjo organizacije stavbinskih podjetnikov proti lokalni organisaciji elaktričarjev St. 3. Ta sadnijska prepoved prepoveduje lokalni organizaei ii u-vesti pet dni dela v tednu in i-menuje pogodbo med podjetniki in elektrišarji "aaroto." Po pogodbi bodo sdaj elektri-čarji prejemali po trinajat dolarjev na dan, mesto po dvanajst kot se je glasila stara pogodba. Stavbinski podjetniki ae najbrž boje, da bodo vae stroke v stavbinski industriji zahtevale pet dni dela v tednu in so se najbolj nazadnjaški in trmoglavi mod njimi zatekli na sodišča, da se s sodnijskto prepovedjo ustavi gibanje za pet dni dela v tednu. Zidarji, ki zastavljajo marmor, so Že napravili pogodbo ga pet dni dela v tednu, zidarji, ki pokladajo opeko, se pa poganjajo za pet dhl dela v tednu, Svet stevbinsklh delavcev, ki se pogaja sa pet dni dels v tednu, zastopa 180,000 stavbln-akih delstcev, ki pripadajo k rsznlm strokam. Odborniki Svata stavblnaklh delavcev so prepričani, da bodo zastopniki stav-binsklh podjetnikov pristali ns pet dni dels v tednu. Pogodbe, ki se nsrtsšs ns vse delsvoe In podjetnike, poteče sle dne »1. de. cembrs. 11 Veliki stavbinski podjetniki Izjavljajo, ds Imsjo dela za dve sto milijonov dolarjev in če elek-tričsrjl uvedejo pat dni dela v tednu, tedkj to poviša stavbln. ske stroške. i Organiziranim «es|noželesnl4klm delavcem, ki so zapoeljenf pri Baatern Mas-sachufeMs Street Ry. kompanl-jl, j« bllO povedano, da sš jim spomladi mesda zniža, ali pa it-¥*de nov priganjalki sistem. Po-godbs poteče z dnem prvegs maje t. I. Kompanija Ima'svoje proge v močno obljudenih pred mestjih Bostona. Lani j« razsodile priznalo cestnoielssnlMrtm uslužbencem tri cente povlšanjs mezde. Dobili so msnj kot so zahtevali. Unija par ftUtfrtffi (predložiti kom-paniji zahtevo, ds se uslužbenk cem mezds povila za totiko, kolikor so lani prejeli premalo. Zlvljenskl stroški se niso znllsli, smpsk so ae povišali. Kompanija ps odgovsrjs uslužbencem, da so njih mezds skorsvno so nizke, vil J s kot oestnoželezniških uslužbencev pri drugih cestnože-leznišklh kompenljih. Mlchlgsaakl divjaški zakon ns r"x,v rešets. * ' Lanslng, Mick. — Michigan-ski governer Green Je priporočil zbornici, naj emoodira sakon, ki določa dosmrtni sakon za Atlrl prestopke vsake vrela. Green priporoča, da se ta sakon omeji le na one zločine, ki ss no kaznujejo s maksimalnim ss« porom petih let. Na U način bT bila isvseta prohlMeije. Saha*l fanatiki ao ps odgovorili guverner Ju, ds bodo takoj predlagali pet let zapora sa enkratni proti J-bični prestopek, le bo njegovo priporočilo sprejrtol PODAT1U GLEDE IA AOLK. ZANIMIVI OBISKOVANJA Obiskovalci ae bolj hitro kot za šolo obvssna mladina In prebivalci Zdmftenlk držav. VVaahlngton, D. C. — Vplso-vanje v srednjo loio od leta 1916 do leta 1026 se Je pomnožilo sa 140 odstotkov in lest desetink odstotke. Prsbivslstvo se J« pa pomnožilo Is ss lestnsjst od* stoikov ln sedem desetink od* stoika. Vaakdanaki obiskovalci Javnih šol se se pomnožili sa 40.7 odstotkov, število šoloobvetnlh otrok pa samo za 18 J odatotkov. Ta štatistika pokasuje, da se splošni poduk in Izobrazba ved* no bol| širita med ameriškim ljudstvom. «i» i i ■ • Orientacija CebeU-Po čem se ravnajo čebele, ds nsjdejo pot iz Čebelnjaku na trato in i trste v psnJT Ns j novejša razlskavsitja so dognala, ds ae orijentlrsjo po solncu. Raziskovalec Je del polo-viti vse Čel>ale, ki so bile na paši in Jih J« držal dobro uro v temnici. Ko Jih Je Izpustil, so odleti-le v smeri 40 stopinj na desne od prejšnje »meri—za toliko stopinj pa se Je medtem pomaknilo S0MSS. |f.j. Eden največjih vodopadov na Matiji, podoben Nlagarsklm slapovom, ja v vzhodni Afriki. Tvo-rt gs reka Kalambo v bližini južnega konca jezera Tanganllks. Voda pada v enem slapu 270 m globoko. Za časa sule Je reka Je-dva 0 m široka, v deževni dobi Ss pa nje obseg podeseteri. Nekoč Je živel trgovec, ki Je odpotoval na sejem v bližnje mesto, oddaljeno tri dni hoda. Preden se je podal na pot, je rekli svoji ženi: — Imej se dobro, draga Kri-zantema! Ko ae vrnem, kaj želiš, da ti podarim T — Ah, dragi možiček, je odgovorila žena, prinesl mi glavnik. In mož je reke): — Glavnik? Gorje! Kako naj ai to zapomnim? Moja glava je polna trgovakih skrbi. In žena je rekla: — Poglej luno, ljubček 1 Ona ti kaše obliko glavnika. Trgovec je pogledal luno, ki je bila zares podobna vitki vtbo-čeni obliki glavnika. Tri dni je potoval trgovec do bližnjegs mesta. In tri dni ae i« zamudil tam po avojlh poslih. Ko je bil opravil vae, se je spomnil svoje Žene, ljubke Krizsnteme. NI se pa mogel več spomniti, česa si jo zaželela. Stopil je k trgovcu In rekel: — CuJ me, obljubil aem svoji ženi, da jI prinesem darilo. Toda pozabil aem, kaj je želela. Rekla Je, da me bo spomnil na aje-no željo pogled na luno, ki ml bo pokazala obliko salelJene stvari. Trgovec Je oglodoval luno, ki pa je med tem spremenila svojo obliko ter ja sllčlla lepi okrogli pložčl. t ln trgovec Je rekel: — Poglej, kako je okrogla! Gotove gre is kaj okroglega. Gotovo je lo ogledalo. « — Ogledalo prav zares I je pritrdil mol. Se nikoli v svojem tiv-ljenju nI imela ogledala. In kupil ji ogledalo ter m o« t^fmrrmm> Potniki bedo pravočasne dos|ieli v staro domovino se Vellkonol. Nemedoms al zsvsrujt« prostor. V te svrtto se oširnlte na kateregakoli likalnega zastopnika Ctjnard linije, ali ps pilite naravnost na t CUNARD LINE Sli M. MMHIUAN AVJC. ( HM'AGO, HA* TheophUo Braga: Lava Mavaika tofcaaje Imel aem mnogo takih neprijetnosti v življenju. Ljudje, ki ao nekoliko boljži. mi tudi pravijo, da aem idealiat, ker aem 4e mlad, da pa poatanem bolj praktičen, ko ae postaram. Včasi, ko prebedim noč v razmišljanju, *e vea treaem od mraza in lakote. Govorim do utrujenosti, da dobim po nepopianem trudu za nagrado brutalno roganje. Bog ve, kdaj se privadim popolni o-(tamljenoati. Bes, aamota puato-žl duha, ker ga sili k notranje-mu razglabljanju in mu nudi večji relif, nego resničnost. Kaj je vse utopija, kar nosim v glavi? Ne. To Je naravni zakon. V intelektualnem življenju sta dve epoha: ustvarjanje in realizacija. Včasi ujamem kak ideal, ki ga ne morem takoj determinirati, ker je treba nekaj časa, da morem dati vsaj obliko Umu, kar čutim. Zato ni lepo, posmehovati se brezbožno vsem teorijam intenzivne misli, ki se rodi v mladi glavi, kajti kako boipo mogli realizirati to, o čemer sploh nikoli mislili nismo, čim se približamo na energiji u-bogi starosti? Vem dobro, da je dejal veliki znameniti pesnik pred menoji Veliko življenje, to je misel, spočeta v mladoetl in realizirana v možki dobi." V ARTOMS^JTONOtiRAp-O] To > ifvntne dobra, im4i MORSKI VRAG To vae velja sa stare ia nove naročnike. Vssk mora poslati celo svoto brez odbitka. Denar ln naročila poiljlto na upravalitvo na naalov: PR08VETA, 2657 So. Lairadale Ave., Chicago, I1L Poifljam $ ...........M........... . MLADINSKI LIST ALI 8TB N TUDI ZA ODRASLE. »CENI NANJ? SPREJEMA VSA V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA vibilm tt veselica in shode, vizitnice, časnike, knjige, kole-letake itd. ▼ slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in dragih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO &NJPJL, DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI S. N; Pe J. PRINTERY 2667-59 So. Lewadale Avenoe CHICAGO, ILL.