85 54 A A
60 1002:00
OS R EDi j J A KM J I /.N I CA
PRir..wri^KI DNEVNIK
Pottnina plačana v gotovini ^	rAi\f\ 1*
Abb. postale 1 gruppo 1^61111 41)1) 111’
Leto XXXVn. Št. 73 (10.895)
TRST, petek, 27. marca 1981
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni .Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi,
MEDTEM KO SO KOMUNISTI FORMALNO ZAHTEVALI ODSTOP FORLANIJA
Odložena seja vlade zaradi sporov v večini o nadaljnjih ukrepih za premostitev krize
Skrčenje izdatkov za zdravstvo in reforma ali odprava premične lestvice glavni predmet spora - Danes zasedanje vsedržavnega sveta krščanske demokracije
RIM — Sejo ministrskega sveta, na kateri bi morali sprejeti še nadaljnje gospodarske ukrepe za premostitev krize, so odložili na prihodnji teden in prav gotovo ne iz tehničnih razlogov: jasno je, da je razprava v okviru ministrskega sveta izredno živahna in da že nekje meji na prepir. Skoraj vsi so proti predlogom ministra Andreatte, socialistični ministri so proti predlogom republikancev in demokristjanov, tudi med samimi socialističnimi ministri vlada nesoglasje. Tako socialistični minister za državne u-deležbe De Michelis, ki pričakuje
da njegova vlada ni več v stanju opravljati svojih funkcij. Fanfani pa ga je najbrž potolažil in mu dal
novega poguma, češ, da krščanska demokracija in sam Fanfani še nimata izdelanega novega alternativnega vladnega organigrama.
Kot so napovedali v sredo, so komunisti včeraj v poslanski zbornici in v senatu izrecno zahtevali od Forlanijeve vlade, naj odstopi, češ da ni več resen sogovornik. V senatu je Chiaromonte orisal politično perspektivo, za katero se bo komunistična partija borila: za demokratično alternativo demokri stjanski oblasti, za korenito spre-
dokajšnje vsote denarja za železar stvo in kemijo, nikakor ni proti zelo strogim gospodarskim ukrepom.
Z druge strani pa minister Aniasi stalno ponavlja, da ne bo pristal na nobeno skrčenje izdatkov za zdravstvo in ne bo odobril nobenih dodatnih stroškov, ki bi bremenili bolnike pri nakupovanju zdravil.
Včeraj je predsednik Forlani odhitel na «prisrčen pogovori) s Fan-fanijem, ki v odsotnosti Pertinija o-pravlja funkcije predsednika vlade.
O čem sta se pogovarjala, ni znano.
Morda pa je Forlani, kot vztrajno trdijo v Rimu, obrazložil Fanfaniju,
ZOPET POVSEM OHROMLJEN PROMEI V VSEH ITALIJANSKIH MESTIH
Tudi stavka osebja javnih prevozov v znamenju obsodbe vladnih ukrepov
membo ljudi, političnih zavezništev in načina vladanja, če to ne bo mogoče, je rekel Chiaromonte, bo komunistična partija ostala v opoziciji. Kljub vsemu pa komunistična posega v senatu in poslanski zbornici nista bila videti kot vojna napoved Forlanijevi vladi. Komuni stična opozicija je bila mnogo boli ostra v zadnjem obdobju druge Cossigove vlade. Prevladuje mne nje, da tudi v vodilni komunistični skupini ni jasnih pojmov glede bi stva političnih sprememb, ki na.i jih KPI predlaga.
Prav tako dvoumna je «nova e-notnost*, ki so jo dosegli v vrstah krščanske demokracije na predvečer zasedanja vsedržavnega sveta. Uvodno poročilo tajnika Piccolija bo obsegalo 84 tipkanih strani, v zadnjem trenutku pa bi lahko še nekaj dodal ali . pa nekaj črtal. Pravijo, da je krščanska demokracija «od Gallonija do Donat Catti-
na» sklenila svoje vrste in se zbrala okrog Forlanijeve vlade. To pa odpira vrsto možnosti. Od takojšnje vladne krize in predčasnih volitev, do nadaljevanja sedanjega dvoumnega položaja. Krščanski demokraciji pravzaprav gre v sedanjem političnem trenutku vse prav: tako štiristrankarska vlada v krizi z obtožbami, ki letijo na račun socialistične stranke, kot morebitna enobarvna demokristjanska vlada, ki bi bila bolj odprta do komunistične partije ter morebitna vlada tehnikov, ki bi jo vodil Fanfani. Tudi proti predčasnim volitvam KD nima nič, saj je levica razcepljena, medtem ko je krščanska demokracija, vsaj na zunaj enotna.
V žarišču vseh kritik ostaja slej ko prej socialistična stranka. Zato, da bi vlada ostala pri življenju in da država ne bi ostala brez vodstva, je Craxi pristal na vse. Prav včeraj je načelnik socialistične skupine v poslanski zbornici La-briola proti pričakovanjem izjavil, da so gospodarski ukrepi, ki jih je vlada sprejela prejšnjo nedeljo, dobri. Kaže, da se socialistični tajnik ne zaveda, da se njegov politični položaj maje na predvečer strankinega kongresa. Njegovi notranji nasprotniki, ki so zahtevali takojšnji nujni sestanek strankinega vodstva, da bi razpravljali o gospodarskih ukrepih, se krepijo in sklepajo nova zavezništva.
Ostaja odprta polemika o refor mi, ali celo odpravi premične lestvice. Vprašanje je, če bodo so cialisti na to pristali. Skorajšnji sestanek na vrhu, ki se ga bodo udeležili načelniki parlamentarnih skupin večinskih strank, bo posvečen prav vprašanjem gospodarske krize, premične lestvice in urejevanju stavk.	R. G.
Pogodba
NaPtagas - Dalminc o dobavi brezsivnih cevi
ZAGREB — Jugoslovansko podjetje (Naftagas promet* in italijanska družba (Dalmine* sta sklenili, kot poroča tiskovna agencija AGI, pogodbo o dobavi brezšivnih cevi v vrednosti 4 milijonov dolarjev. Ob tej priložnosti so priredili strokovno srečanje, pri katerem je sodelovalo večje število zastopnikov žele-
zarske industrije SR Hrvatske, ki so opravili pregled dosedanje ravni sodelovanja. Zlasti plodno je bilo tehnično - trgovsko sodelovanje med jeklarnami v Sisku in družbo (Dalmine*, ki traja že deset let in kaže možnosti nadaljnjega razvoja spričo ugodnega poteka raziskav glede ležišč naravnega plina v severnem Jadranu.
ZAČETEK ZNANSTVENEGA SHODA Nfl TRŽAŠKI UNIVERZI
Kardeljeva misel in politično delo
Včeraj so predavali prof. Dušan Bilandžič, dr. Karel Šiško-vič in prof. Marco Dogo - Zasedanje se nadaljuje danes
Rojstvo britanske socialdemokracije
LONDON — Včeraj so uradno u-stanovili britansko socialdemokratsko stranko, ki jo bo vodil začasni odbor v pričakovanju ustavnega kongresa stranke, ki bo pred koncem leta. Eden izmed ciljev socialdemokratske stranke je ustanovitev koalicije z liberalci pred političnimi volitvami leta 1984.
Udeleženci včerajšnjega zasedanja na tržaški univerzi
■fiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiitiiiniiiiiiiiimniHniiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiniiiiiiiiiiiuiftiiuiitiiiimiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiciiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu
ŽE DANES «0P0Z0RILNA» STAVKA SOLIDARNOSTI
NA POLJSKEM SE POLOŽAJ PONOVNO NEVARNO ZAPLETA
Ponovno odložili pogajanja med vlado in sindikati - Jaruzelski se je sestal s primasom Wyszynskim ■ Zaloge živil bodo pošle v 12 dneh
lahko splošno stavko prekliče tudi ti' zadnji minuti dosežen sporazum*.
VARŠAVA — V mučnem in napetem vzdušju se je na Poljskem začelo vzvratno štetje v pričakovanju torkove splošne stavke, ki jo napoveduje sindikat Solidarnost, če ne bo vlada (zadostila delavskim zahtevami). Kljub temu so povsem nepričakovano odložili na današnji dan napovedano srečanje vlada - Solidarnost, prav tako nepričakovano se je prvi sekretar CK PZDP Stanislav Kania sestal s poljskim pri-masOm Wvszynskim.
Položaj na Poljskem se torej ponovno zapleta. Že sinoči je vodja vladne delegacije na pogajanjih s sindikatom Solidarnost, podpredsednik vlade Uakimski obtožil sindikat, da ne pušča zahteva sindikata manevrskega prostora za morebitni kompromis, kar bi lahko povzročilo ((bratomorni spopadu. V pričakovanju torkove Splošne stavke pa bo že danes poskušal sindikat (Solidarnost* pokazati svojo moč s štiriur-no «opozorilno» stavko. Kljub vse
mu pa sindikalni voditelj Walesa trdi, da je sporazum še mogoč, da
raza*, omejitev kredita pa za (hazardno igro».
Olja na ogenj vsesplošnega odpora so pa prilile še napovedi ministrov Andreatte in La Malfe o nadaljnjih ukrepih, ki naj bi jih vlada sprejela za zmanjšanje izdatkov in o katerih se je včeraj minister Fo-schi pogovarjal z nekaterimi strokovnimi zvezami podjetnikov. Vlada bi rada klestila predvsem po javnih storitvah, pri zdravstvu in socialnem skrbstvu, pri čemer naj
RIM — V vseh italijanskih mestih je bila včeraj spet velika prometna zmeda zaradi stavke 150.000 uslnžbencev javnih prevozov na mestnih in primestnih progah, ki jo je oklicala enotna sindikalna zveza CGIL - CISL - UIL. Sindikati so bili prisiljeni že tretjič v kratkem času Poseči po skrajnem sredstvu pritiska, celodnevni vsedržavni stavki, da prisilijo javna prevozna podjetja k pogajanjem za obnovitev delovne pogodbe, oziroma na priznanje nekaterih izboljšav še pred decembrsko zapadlostjo sedanje.
Sindikati že nekaj mesecev zahtevajo za osebje javnih prevoznih služb posebne doklade za delo ob nedeljah in praznikih ter v izmenah, občinska in konzorcialna podjetja za javne prevoze so sicer pokazala precej pripravljenosti, da jim ugodijo, prepustila so pa vladi odločitev glede finančnega kritja. Vlada pa doslej ni še nič odgovorila, zato je Včerajšnja stavka pomenila pred Vsem protest proti njeni regibnosti, obenem pa je več kot 30.0110 delavcev javnih prevozov iz vse Italije, ki so se udeležili protestne manife stacije v RiTnu, s klici in zgovornimi transparenti, obsojalo zadnje vladne ukrepe glede omejevanja kredita in javnih izdatkov, ki ponov no zvračajo vsa bremena krize na delovne in manj premožne sloje.
Stavka je tudi tokrat povzročila Velike prometne zastoje v vseh večjih mestih in številne odsotnosti na delovnih mestih in na šolah. Sindikati so pa jasno povedali, da bodo Se zaostrili oblike boja, če bo vlada vztrajala pri svojem neodgovornem molku. Prometne težave so bile še večje tudi zaradi sočasne stavke tehnikov in pomožnega osebja na letalskih progah, ki ni povzročila u-kinitev številnih poletov le z letališč v Rimu in Neaplju, kot je napovedovala državna letalska družba, ampak skoraj vseh notranjih zvez tudi na letališčih v planu, Ba liju in Brindisiju.
Nadaljujejo se medtem «bele» stavke zdravniških združenj, ki napovedujejo prav tako zaostritev boja spričo zadnjih sklepov vlade o ♦Zamrznitvi* vsakih izboljšav jav-him uslužbencem za privarčevanje okrog 5.000 milijard pri državnih izdatkih. Reakcije na nedeljske sklepe o 6-odstotnem razvrednote hju lire in strogem omejevanju bančnih kreditov postajajo medtem čedalje ostrejše v vseh predstavniških krogih, od sindikatov (ki so Še enotno ugotovili, da «taka vlada he zasluži več zaupanja*), do zadružnih organizacij in združenj podjetnikov. Sam evropski poslanec Mediano (izvoljen na listi KD),
Predsednik tržaške trgovinske zbornice, je včeraj na seji vsedržavnega odbora malih industrijcev v po-»lovilnem predsedniškem govoru (nasledil ga je Turinčan Giuseppe
V GENOVI SE JE ZAČEL VSEDRŽAVNI KONGRES VZPI ANPJ
«Ne združuje nas samo preteklost ampak tudi obveznosti do družbe»
Sfja medministrskega odbora za izvajanje osimskega sporazuma
RIM — V sredo se je na zunanjem ministrstvu pod predsedstvom ambasadorja Carduc-cija sestal medministrski odbor za izvajanje osimskega sporazuma. Seje se je udeležil tudi odbornik za načrtovanje pri deželi Furlaniji - Julijski krajini Ser-gio Coloni. Na seji so razpravljali o cestnih povezavah, o pobudah na kulturnem področju in o izvedljivosti plovne proti Jadran - Sava - Donava. Odbor se bo zopet sestal 9. aprila.
Pichetto) označil nedeljske vladne *klepe za (znamenje obupa in po-
bi delavci in podjetniki sprejeli vč-čja bremena (višji prispevki, delno plačilo zdravniških pregledov in zdravljenja v bolnišnicah), ki jih vsi odločno zavračajo. V ozadju je pa še vedno namen vsaj nekaterih ministrov, da posežejo po preustro-ju draginjske doklade, kar bi še zaostrilo posledice inflacije na življenjsko raven manj premožnih slojev. (Iv)
Na sliki (telefoto AP): skupina stavkajočih med včerajšnjo manifestacijo uslužbencev avtobusnih podjetij v Rimu,
CIUDAD MEXICO — Predsednik republike Sandro Pertini je ponoči prispel v mehiško glavno mesto, prvo etapo njegovega potovanja po latinskoameriških državah.
(Od našega poročevalca)
GENOVA — Kar združuje bivše partizane, ni samo preteklost, ■ ampak tudi naloge in obveznosti, ki stojijo pred italijansko družbo. Tabo je dejal predsednik VZPI - AN Pl Arrigo Boldrini ob začetku včerajšnjega vsedržavnega kongresa združenja italijanskih partizanov, ki se ga v Genovi poleg 800 delegatov in številnih gostov udeležujejo tudi številne delegacije iz tujine v dokaz enotnosti boja proti nacifašizmu. Nadaljevanju tega boja je Boldrini posvetil največjo pozornost, saj je bil del njegovega poročila namenjen vprašanju miru. Poudaril je pomen Helsinške listine, spregovoril o Beograjski in madridski konferenci. Razčlenil je podrobno vsa vprašanja, ki zadevajo jedrsko oboroževanje na sploh. Spregovoril je o Salvadoru in dotaknil se je afganistanskih dogodkov. Ponovno, je dejal, se postavlja potreba po spoštovanju načela, da neki narod lahko sprejme tujo pomoč, če je zaseden od sovražnih sil; toda osnovno pravilo je, da sta mu zagotovljeni popolna avtonomija in neodvisnost. Pri tem je postavil zahtevo naj se reševanja afganistanskega vprašanja lotijo drugače kot doslej.
Glede odnosov z Jugoslavijo je Boldrini dejal, dr predstavljajo veliko pridobitev, h kateri so prispevali jugoslovanski in italijanski partizani z leti in leti medsebojnega sodelovanja, posebno v deželi Furlaniji - Julijski krajini ter pomagali graditi (odprto mejo». V zvezi s tem je Boldrini opozoril na potrebo po odločnejši in učinkovitejši strategiji odnosov z neuvrščenimi državami, ki predstavljajo tolikšen del človeštva. Dotaknil se je tudi poljskih dogajanj in izrazil upanje, da bo poljski narod sam reševal svoja vprašajna.
Ob obravnavanju vprašanj italijanske družbe se je Boldrini dotaknil predvsem gospodarske, družbe ne in politične krize ter pri tem poudaril nujnost resnične obnove potresnega območja. V zvezi z bliž-
njimi referendumi pa je naglasil nujnost, da se zavrneta oba poskusa spremembe zakona o splavu. Boldrini se je nato dotaknil nekaterih konkretnih vprašanj kot na primer vojnih pokojnin in diskriminacij, ki ji je povzročil zakon 336.
Sledila je razprava; delegati iz dežele Furlanije - Julijske krajine, (zastopane so vse štiri pokrajine) bodo spregovorili danes. Delo kongresa spremlja tudi jugoslovanska delegacija, ki jo vodi član predsedstva ZZB Hrvatske Branko Nuletič, sestavljajo pa jo še član zveznega odbora borcev za italijansko narodnost Plinio Tomasin, predsednik zvezne komisije za stike s tujino pri
ZZB Branko Golubič in član predsedstva republiškega odbora Slovenije Julij Beltram. Drevi bo v kongresni dvorani nastopil tudi TPPZ P. Tomažič pod vodstvom Oskarja Kjudra.
Ob koncu naj še povemo, da so udeleženci kongresa naslovili pozdravno brzojavko na predsednika Pertinija, ki je tudi sam poslal kongresu poslanico.
VLADIMIR KENDA
BOGOTA — Kolumbijski pisatelj Garcia Marquez se je z ženo zatekel v mehiško veleposlaništvo kolumbijskega glavnega mesta, kjer je zaprosil za politično zatočišče.

osamljen. V sindikatu «Soli vedno bolj prevladuje mnenje, da je treba vlado potisniti ob zid, da končno spozna (nesprejemljivost dosedanjega izigravanja in zavlačevanja*. Za poljsko vlado pa je predvsem zahteva o ustanovitvi sindikata (Solidarnost* tudi za kmete nesprejemljiva.
Bržkone sta se prav zato včeraj sestala premier Jaruzelski in primas Wyszynski. Poljska Cerkev je namreč do sedaj zagovarjala stališče, da bi morali imeti tudi kmetje svojo sindikalno organizacijo. Kaj sta se Kania in Wyszynski zmenila, ni znano, a že samo srečanje dokazuje, da se je položaj na Poljskem ponovno zapletel.
Puijski radio je med drugim sporočil, da ima država le še za 12 dni zalog živeža, predsinočnjim pa je poljsko zunanje ministrstvo poklicalo veleposlanike zahodne Evrope in jim sporočilo, da bo Poljska zaprosila za nove kredite, da bi bila lahko kos potrebam prihodnjih mesecev. Medtem pa je v zadnjih dveh dneh zajela Poljake prava (potrošniška mrzlica*. Pred skoraj praznimi veleblagovnicami in trgovinami se vijejo neskončne vrste kupcev, ki upajo, da bodo lahko še kaj kupili, preden bo blago široke potrošnje izginilo s tržišča.
Oči vseh so sedaj uprte v nedeljski plenum CK PZDP, ki bi moral pred ponedeljkovim zasedanjem šej-ma (poljskega parlamenta) nakazati smernice za bodoče kratkoročno delovanje, saj le redki upa, da bo vlada v pogajanjih s Solidarnostjo, dosegla sporazum. Prav ob tej nedeljski zapadlosti je številnim poljskim komunistom jasno, da so grožnje sindikata pritisk na plenum v upanju, da bi na nedeljski seji prevladovale proliberalne, smernice.
Kot vedno v takih primerih skušajo zahodne tiskovne agencije napovedovati, katere teze bodo prevladale na prihodnjem plenumu. Napovedi zahodnjakov niso obetavne, saj trdijo, da bodo v plenumu prevladala stališča (stare garde*, ki
.i <	.	*	.	,	/,* , '	.V1.
stališče nepopustljivosti do novih sindikatov.
V pričakovanju morebitnih zapletov se je včeraj Kania po srečanju z Wyszynskim sestal z vsemi odgovornimi poljskih občil od radia in televizije do dnevnikov in tednikov. Medtem pa sovjetska tiskovna agencija (TASS* nadaljuje s svojo kampanjo proti (Solidarnosti*, ki jo je v pričakovanju današnje stavke še izostrila s trditvami, da je sindikat (napovedal vojno ljudski oblasti*.
(voc)
Amerika že protestira zaradi Reaganov« politike v Salvadoru
NEW YORK - Medtem ko ameriško veleposlaništvo v San Salvadoru ocenjuje škodo pred-sinočnjega napada, se v ZDA stopnjujejo protesti zaradi vse-večje ameriške vojaške prisotnosti v Salvadoru. Demonstracije, gladovne stavke, budnice, protestni, pohodi se vrstijo širom po ZDA. Protest pa je najhujši na ameriških univerzah, kjer primerjajo sedanje Reaganovo angažiranje v Latinski A-neriki s podobnimi pobudami na Indokitajskem polotoku, ki so prerasle v vietnamsko vojno. Prav zato so v New Yorku docenti in študentje številnih u-• niverz ZDA ustanovili gibanje, ki se bo borilo proti ameriški vojaški prisotnosti v Salvadoru in drugih državah Latinske A-merike.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimitiiiimiHiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiuitiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiii
Donava še vedno ogroža Beograd
BEOGRAD — Zadnje meritve vodostaja Save, Tise in Donave ka žejo, da še ni posebnih izgledov, da bi vode na ožjem področju Sr bije kmalu upadle. Sava je v zgornjem toku sicer upadla, vendar pri Beogradu še vedno narašča (danes je za 3 centimetre višja kot vče raj). Podobno je tudi z Donavo.
Po nepopolnih podatkih so vode na ožjem območju Srbije do sedaj poplavile 75.000 hektarov, podtalnica pa ogroža 23.000 hektarov poljedelskih površin, od katerih sta dve tretjini posejani s pšenico, pod vodo je 4.162 stanovanjskih zgradb, 248 pa jih je porušenih, 25 delovnih organizacij je pod vodo. 54 pa jih je ogroženih.
Po sedmih dneh neprekinjenih naporov so branilci Obrenovca uspeli zapreti razpoke v nasipu na Kolu-bari, zaradi katerih je voda poplavila precejšen del občine; Sava pa kljub temu, da so nasip utrdili, grozi Obrenovcu v dolžini 25 kilometrov. Noč in dan dežura na nasipih več kot 1500 ljudi, (dd)
Na sliki (telefoto AP): del Obrenovca ped vodo.
Včeraj se je m filozofski fakulteti tržaške univerze pričel dvodnevni znanstveni shod z naslovom cEdvard Kardelj — misel in politično delo». O velikem slovenskem in jugoslovanskem teoretiku in praktiku samoupravnega socializma so včeraj govorili profesor zagrebške univerze Dušan Bilandžič, ravnatelj SLORl dr. Karel šiškovič in prof. Marco Dogo. Predavatelje je poslušalcem, med njimi sta bila tudi generalni konzul SFRJ v Trstu Štefan Cigoj in predsednik SKGZ Boris Race, predstavil prof. Jože Pirjevec.
Sinteza znanstvenih predavanj ali spisov navadno omeji določene teze in misli, lahko je tudi nevarna, ker pomeni v danem trenutku enosmeren prikaz večvlastnih izvajanj in ugotovitev. Mimo tega lahko zapišemo, da so si bili včerajšnji predavatelji enotni v ugotavljanju, da je Edvard Kardelj z mislijo in delom utrl pot izvirnemu socializmu, prelomil ustaljene dogme in s tovarišem Titom in drugimi voditelji revolucije bistveno pripomogel, di so jugoslovanski narodi in narodnosti začeli graditi in gradijo družbo, ki temelji na načelih humanega in globoko demokratičnega socializma. Omenjena zgodovinska izkušnja Jugoslavije je sicer vezana na konkretno in zato neponovljivo stvarnost, v svetovnem delavskem gibanju pa je. kljub svoji specifičnosti, odprla nove možnosti in tudi nova upanja. Prof. Dušan Bilandžič je v svojem referatu jasno prikazal, kako je Kardelj že pred vojno razumel, da ne more biti ene same poti v socializem in da dogme ne morejo biti vodilo revolucionarnemu gibanju. Z uveljavljanjem izvirnih rešitev in s tern, da se je naslanial na široke množice, je Kardelj skupaj s Titom uveljavil tudi v KPJ stališča, H so omogočila, da je postala parti a vodilna sila v boju proti okupatorju in hkrati vodila socialno revolucijo. Kardelj je pred vojno izvirno premislil tudi narodno vprašanje in ga v nasprotju z nekaterimi dogmatskimi stališči, postavil v o-spredje - revolucionarne misli in prakse. Tudi ta Kardeljeva usmeritev se je izkazala lat bistveni element v boju za osvoboditev in pri združevanju širokih množic ljudi različnih narodnosti. Prof. Bilandžič je nato govoril o tem. kako je bil Kardeljev prispevek tudi v povojnih letih in v izgradnji nove Jugoslavije izviren) neglede na težke zgodovinske trenutke. Prav v boju proti birokratizmu, dogmatizmu in centralizmu ter v naporih za demokratični in humani socializem so se oblikovali samoupravni družbeni odnosi.
Dr. Karel šiškovič je v svojem posegu analiziral Kardeljevo razumevanje do r orodnega vprašanja. Tudi na tem področju je Kardelj prekinil določeno dogmatsko tradicijo, je dejal šiškovič. in razložil narodno vprašanje kot nekaj, kar je zgodovinsko in seveda socialno' pogojeno in utemeljeno. V nasprotju z avstromarksisti in s stalinistično mislijo je Kardelj razumel nacionalno vprašanje kot sestavni del celotnega družbenega vprašanja. Kardelj je torej spoznal, da se bo nacionalno vprašanje rešilo takrat, ko bo rešeno socialno vprašanje, naloga delavskega razreda pa je seveda v tem zgodovinskem boju osnovnega pomena. Ni torej nasprotja med nacionalnim in delavskim vprašanjem, kot so trdili nekateri marksisti, niti ni formul za reševanje problema. Predpogoj pa je za Kardelja narodna enakopravnost, kjer en narod ne vsiljuje svoje volje drugemu. Ta in podobna načela so bila lahko trdna podlaga OF, po vojni pa temelj za federativno urejeno državo.
Prof. Marco Dogo se je v svojem posegu osredotočil predvsem m kompleksnost Kardeljevega sistema. kompleksnost je pogoj za pluralizem, kjer so upoštevani konflikti, saj se na podlagi konfliktov rodijo odločitve, ki niso vsiljene ampak demokratične. Kardelj se je torej boril proti nekemu vse-odločujočemu središču ter v svoji misli in praksi upošteval različnost interesov kot sestavni del humanega socialističnega sistema. Prof. Dogo je v svojem posegu obravnaval tudi Kardeljevo misel o nacionalnem vprašanju.
Zanimivim referatom je sledila diskusija, kjer sn predavatelji in diskutanti, med katerimi v velikem številu študentje filozofske fakultete, razpravljali o tem, kaj je samoupravljanje, kako se izvaja v praksi in kako v Jugoslaviji pojmujejo danes socializem. V tem smislu je bil zelo jasen predsednik srbskega ustavnega sodišča dr. Naidan Pašič, ki je dejal, da socializem ni to, da ima država popolno kontrolo nad družbo, ampak to, da delovni ljudje v čimvečji meri upravljajo proizvode lastnega dela in neposredno odločajo o družbi, v kateri živijo:
Danes se bo znanstveni shod nadaljeval, prav tako na tržaški univerzi, s pričetkom ob 17. uri. Govorili bodo dr. Najdan Pašič, profesor na ' FSPN v Ljubljani Adolf Bibič, prof. Paolo Calzini in prof. Jože Pirjevec.
A. M.
PO ODOBRITVI USTREZNIH DOKUMENTOV
Kmalu oddaja del za gradnjo prvih odsekov hitre ceste luka - Padriče
I razpoložljivimi finančnimi sredstvi sta trenutno izvedljiva odseka Pomol VII- Val-maura in GMT-Katinara - Deželna uprava bo zahtevala dodatna finančna sredstva
Deželni odbor je v sredo zvečer na predlog odbornika za promet Ri-naldija odobril tehnične in upravne dokumente, ki jih je pred kakimi petnajstimi dnevi predložila tržaška občina in ki se nanašajo na gradnjo nove hitre ceste Pomol VII -Padriče. Tržaška občinska uprava bo tako lahko razpisala natečaje za oddajo del, ki se nanašajo na u-resničitev prvega odseka nove prometnice, se pravi tistega dela, za katerega bo na osnovi posebnega sporazuma z deželno upravo, poskrbela tržaška občina. Za gradnjo nove ceste je dežela prejela od države, v okviru znanega odloka štev. 101 o izvajanju osimskih sporazumov, finančni prispevek v višini 56 milijard lir, sama pa je dodala iz svojega še 10 milijard.
Dokumenti, ki jih je odobril deželni odbor, so naslednji: a) proračun za gradnjo nove prometnice po cenitvah iz lanskega oktobra. Gradnja ceste bo po teh cenitvah stala 119 milijard 752 milijonov lir (ko je osrednja vlada izdala odlok štev. 101, so cenitve znašale 66 mlijard), od tega 42,1 milijarde za prvo tran-šo (Pomol VII - Valmaura), 37,2 milijarde za drugo tranšo (Valmaura -Lakotišče) in 40,4 milijarde za tretjo tranšo (Lakotišče - Padriče); b) dovoljenje tržaški občinski upravi, da odda dela, izvedljiva z razpoložljivimi finančnimi sredstvi, se pravi dela v okviru prve transe in pa odsek tretje tranše, ki gre od Tovarne velikih motorjev pri Boljuncu do kamionske ceste 202 pri novi bolnišnici na Katinari. Kakor rečeno, bo znašal izdatek za prvo tranšo del 42,1 milijarde, odsek tretje tranše (GMT-Katinara) pa 20,1 milijarde in za to skupno naložbo 62,2 milijarde je finančno kritje že zagotovljeno; c> zasnova sporazuma, ki bo urejel odnose med tržaško občinsko upravo 1 in izvajalci del; č) dodatni sporazum med deželno in občinsko upravo, na podlagi katerega bo nekoliko ncenostavljan postopek za izvedbo preostalih tranš ob upoštevanju proračunskih posledic naraščajoče inflacije.
Odbornik Rinaldi je v svojem poročilu deželnemu odboru naglasil, da bo treba urgirati pri osrednji vladi, da nakaže dodatna finančna sredstva za izvedbo obsežnih javnih del na prometnem področju, ' ' jih na Tržaškem in Goriškem predvidevata odloka o izvajanju osimskih sporazumov. Od skupne vsote 3()n milijard lir, ki jo je za ta dela dal na razpo-ilago1 žakon o ratifikaciji osimskih sporazumov, je bilo namreč okrog 200 milijard namenjenih gradnji dru-
gih avtocestnih odsekov in tovornih postajališč ter uresničitvi drugih javnih del. Kar zadeva novo hitro cesto Pomol VII - Padriče — je še naglasil Rinaldi — je inflacija od leta 1978 do danes praktično podvojila predvideno proračunske naložbo, tako da je danes za izvedbo tega dela treba zagotoviti dodatno nakazilo 54 milijard. V tem smislu bo deželni cdbor v kratkem nastopil v Rimu. kjer bo na pristojnih ministrstvih zahteval dodatno finansiranje načrtovanih javnih del s posebnim poudarkom na nujnost izgradnje nove hitre ceste Pomol VII - Padriče.
Nerešeno vprašanje prevajalske službe ovira dejavnost rajonskih svetov
Nerešena vprašanja prevajalske službe v okviru tržaške občinske uprave še vedno ovirajo de.iavnost rajonskega sveta za zahodni Kras. ki je, kot znano, zaradi odsotnosti prevajalke prekinil svojo zadnio redno sejo 11. marca. Na pooblastilo predstavnikov vseh političnih strank, ki so zastopane v tem izvo-
ljenem organu, je nedavno predsed nik Slavoljub Štoka poslal županu Cecoviniju protestno pismo, v katerem obsoja zadržanje občinske u prave, ki ni znala pravilno rešiti sindikalnega vprašanja tega urada, katerega osebje že dalj časa vodi stavkovno gibanje in se vzdržuje nadurnega dela. Rajonski svet izra ža osebju prevajalskega urada vso svojo solidarnost ter opozarja župana in javnost, da šteje prevajalska služba še vedno nezadostno število osebja, ki v nekaterih primerih niti ne uživa ustreznih pravic glede delovne kvalifikacije. Na koncu pa predsednik Štoka še enkrat poudarja pravico slovenskih predstavnikov. da se na sejah izvoljenih svetov izražajo v materinem jeziku, kot je jasno rečeno tudi v občinskem pravilniku o delovanju rajonskih svetov ter istočasno sporoča županu in občinskemu odboru, da se zahodnokraški svet ne bo sestal, vse dokler ne bo zajamčena ta osnovna pravica svetovalcev naše na rodnostne skupnosti, (st)
• Tržaška občina je razpisala natečaj za mesta suplentk v občinskih otroških vrtcih v šolskem letu 1981-82. Kopije razpisa so na razpolago na oddelku za šolstvo (soba št. 107). Prošnje za natečaj je treba poslati na občino (soba 32) do 30. aprila.
\
„ \
HlTg* CtSTA —— 6RŽAVNE CgSTC —— tt^TE v NAigTO
Z denarjem, ki je trenutno na razpolago (66 milijard lir) bodo predvidoma zgradili le dva oseka nove hitre ceste Pomol VII - Padriče, in sicer ndsgk Pomol VII - Valmaura in odsek GMT - Katinara. Drugi odseki pridejo na vrsto pozneje. Celotna trasa bo stala po najnovejših cenitvah 119,7 milijarde lir, za kar bodo potrebna dodatna finančna nakazila iz državne blagajne. Tudi pri tem novem javnem delu, ki naj bi ga tržaška občina začela izvajati v razmeroma kratkem času, se v tem trenutku postavlja z vso ostrino vprašanje, kakšna odškodnina je namenjena lastnikom zemljišč, po katerih bo speljana nova prometnica. Ali bomo spet priča poskusom, da bi velik del bremena za gradnjo infrastrukture, ki bo koristila vsej javnosti, padel na ramena pripadnikov naše manjšine?
SOOČILE SE BODO ŽENSKE IZ F-JK, SLOVENIJE IN KOROŠKI
Materinstvo in ženska enakopravnost osrednja tema jutrišnjega srečanja
V ospredju tudi zakonski predpisi in njihovo izvajanje v posameznih državah
V organizaciji deželnega odbora Zveze žensk Italije - UDI bo jutri v gledališču «F. Prešeren* v Boljuncu srečanje žensk iz SR Slovenije, Koroške in Furlanije - Julijske krajine na temo: «ženska in materinstvo — zakonski predpisi in njihovo izvajanje* O pomembni pobudi, ki vsekakor ni prva take vrste, saj so se ženske teh treh sosednjih dežel in držav že srečale v preteklih letih, so včeraj med tiskovno konferenco spregovorile predstavnice ZŽI - UDI.
«Na osnovi naše ženske specifike smo čutile potrebo, da se soočimo in bolje informiramo o dejanskem položaju žensk in ustrezne zakonodaje v Italiji, Jugoslaviji in Avstriji. Skupna analiza in razprava nam bosta brez dvomov pomagali pri krepitvi boja za reševanje vprašanj materinstva in ženske enakopravnosti, ki so seveda v teh treh državah različno tolmačena, saj je Jugoslavija, kot socialistična država, v tem pogledu naprednejša od Italije ali Avstrije. V soboto pa bi poleg tega rade preverile tudi odnos, ki ga specifične inštitucije imajo do obravnavanja teh vprašanj v posameznih državah in kako izvajajo določene zakonske predpise. Srečanje ima vsekakor tudi poseben političen pomen, saj se vključuje v okvir vsestranskega sodelovanja med sosednjimi državami in težnjami za popuščanje nape-

SINDIKALISTI POZVALI ŽUPANA, NAJ PRIMERNO UKREPA
Danes začetek stanovanjskih izgonov Bodo družine zares ostale na cesti ?
Poziv lastnikom, naj prostovoljno oddajo prazna stanovanja, sicer jih bo treba zaseči
Danes je odbila ura o izvršbi več sto sodnih stanovanjskih izgonov. Predvčerajšnjim so sindikati SUNIA. SICET in UIL-Inquilini, ki ščitijo pravice najemnikov, pozvali pristojna oblastva. naj vendar nekaj u-krenejo, da se prizadetim družinam prihrani nova drama, da namreč ostanejo dobesedno na cesti. Včeraj so predstavniki enotne sindikal ne zveze'ČGIL, CISL. UIL Treu, Degrassi in Di Salvo obrazložili kritični položaj tržaškemu županu Ce-ceviniju in sedaj kaže — vsaj ha osnovi Cecovinijevih obvez — da
rr—mm
se bo zadeva počasi vendar rešila
Sindikalisti so župana pozvali, naj kakor koli ukrepa; če treba, tudi z zasego praznih stanovanj. To se pravi stanovanj, ki jih lastniki nočejo oddati v najem po tako imenovani pravični stanarini, ker jim pač to finančno dovolj ne nese. Sindikalisti so županu predocili sila resni problem zadržanja združenja stanovanjskih lastipkpv, pa tudi zavarovalnih drdžb, 'ki na škodo nesrečnikov razvijajo vse mogoče špekulacije, ter naglasili, da je takšnemu sramotnemu in neomikanemu ravnanju treba enkrat za vselej napraviti konec.
No. župan se je z njihovim stališčem strinjal in dejal, da se bo o zadevi porazgovoril s prefektom. V isti sapi se je obvezal, da nihče od »izgnanih* ne bo ostal brez strehe ter .je v ta namen apeliral na stanovanjske lastnike, naj svoja sta norvanja vendar oddajo potrebnim; ko bi tega ne storili, bo občina nujno potrebna stanovanja primorana nasilno — čeprav seveda začasno — zaseči. Zaenkrat je nujna sprostitev okrog 50 stanovanj.
Prizadete družine in z njimi sindikati sedaj čakajo, kaj se bo iz teh obljub izcimilo, tembolj, ker bi bila morala občina odločno nasto piti v bran žrtev stanovanjskega izgona že zdavnaj. Cecovini, ob katerem sta med sestankom s sindikalisti poleg drugih sedela oodžu-pan Bassani in pristojna odbornica Frausin, je zastopnikom sindikalne zveze povedal, da bo danes dal raz množiti dvojezičen — italijanski m
Danes pričneta delovati družinski posvetovalnici v repen tabrski in zgoniški občini. V Repnu bodo na razpolago ginekologinja, babica, psiholog in socialna delavka od 14. do 15. ure, v Zgoniku pa od 15.30 do 16.30.
Nagrade, ki jih je letos žreb porazdelil med predplačnike na celoletno naročnino Primorskega dnevnika, so v glavnem že v rokah srečnih Izžrebancev, za izročitev prve nagrade — barvnega televizorja — pa je že običaj, da naredimo v našem uredništvu manjšo slovesnost. Tako je bilo tudi včeraj, ko je predstavnik uredništva izročil barvni televizor dobitniku Jožku Klemšetu z Bazoviške ceste v Trstu. Ko smo ga povprašali s kakšnimi občutki je sprejel vest, da ga je žreb tako osrečil, je odkrito povedal, da je prav v teh dneh nameraval kupiti nov televizijski aparat in da je zato povsem naravno, da je bil dobitka še toliko bolj vesel
Uradna proglasitev izvoljenih v glavno skupščino tržaške KZE
Osrednji volilni urad je včeraj v sejni dvorani tržaškega občinskega sveta proglasil imena 60 izvoljenih v glavno skupščino tržaške zdravstvene enote. Sestava KZE po strankah bo naslednja: KD - 16 sve tovalcev, LpT - 15, KPI - 13, PSI -3, MSI - 4, PSDI in PRI po 1, SSk - 2, PR - 5. Izvoljeni so bili: Lista št. 1 (MSI) - (12.270 glasov) -Sergio Marcon. Aldo Debelli, Fulvio Depolo, Francesco Šerpi; lista št. 2 (LpTj (52.200 glasov) Giorgio Mar-chesich (15.820 preferenčnih gla sov), Gianfranco Gambassini (13 tisoč 285), Vincenzo De Rosa (11 tisoč 700), Fabio Matussi, Gianfranco Spiazzi, Pia Frausin. Vittorio Lovero, Angelo Rocco, Caterina Sauli por. Rea, Sergio Gobett. An tonia Stener, Ermengildo de Rota, Manlio Gregori, Nives Goloica por. Erario, Fulvio Omero; lista št. 3 (KPI) (42.295 glasov) - Maurizio Pessato (11.845). Mario Francesca to (11.125), Stojan Sancin (11.125), VViller Bordon, Jurij Vodopivec. Giorgio Depangher. Marta Ivašič por. Kodrič, Miloš Budin. Dennis Visioli, Ezio Martone, Fausto Mon falcon, Diana de Petris por De Rosa, Estpr Pacor por. Grande;
lista št. 4 (PSDI) (4.460 glasov) Claudio de Pulciani GUicksberg; lista št. 5 (KD) (53.955 glasov) -Giovanni Scarpa (15.650), Giuseppe Pangher (15.565, Gaetano Blasina (14.100), Pietro Agostini, Claudio Frommel, Bruna Piemonte vd. Sau li, Furio Bouquet, Luigi Masutto, Silvano Sai. Luigi Vecchiato, Carla Carloni por. Mocavero, Silvana Magnelli. Pierluigi Patriarca. Ar turo Perlitz, Renato Segatti, Ange lo Pasino; lista št. 6 (PSI) (9.705 glasov) - Paolo Coslovich, Domeni co Rotondaro, Egidia Stanich por. Malutta (vsi trije so prejeli 8.270 pref. glasov); lista št. 7 (SSk) (5.640 glasov) - Miro Opelt (5.025), Laura Abrami (4.225); lista št. 8 (PRI) (4.150 glasov) Fulvio Sos-si; lista št. 9 (PR) (17.400 glasov) -Gianfranco Granara, Maria Anto nietta Gemellaro, Marino Busda chin. Diego Siard, Marco Meloni. Med izvoljenimi .je šest Slovencev.
V teku 30 dni se mora novoizvo Ijena skupščina sestati in izvoliti iz svoje srede 9 članov, ki bodo sestavljali upravni odbor KZE in, ki bodo de.jansk upravljali več stotin milijard lir. Okrog tega se že bijp oster politični boj, saj so vo-
dilna mesta v KZE zaradi vplivnosti zelo privlačna. Vprašanje je, v kolikšni meri gre vse to lahko na račun učinkovite in neoporečne skrbi za zdravje državljanov.
WWF proli odlaganju smrti pri Trebčah
Bodo nekdanje odlagališče mestnih smeti pri Trebčah spet uporabili? To se marsikdo, zlasti med domačini, z zaskrbljenostjo vprašuje. Potem ko so ugotovili, da vsebuje pepel smeti iz upepeljevalnika na Pantalejmunu. ki so ga odlagali pri Barkovljah, škodljive kovine, naj bi odlaganje, vsaj začasno, preusmerili na Krap, kot bi škodljive snovi tu ne mogle imeti škodljivih učinkov. Zato so se proti takšnim namenom občinske uprave že dvignili domačini, dvignil se je vzhodnokraški rajonski svet in včeraj se je proti takšni ■ešitvi problema izrekla v tiskovnem poročilu tržaška sekcija Svetovnega sklada za varstvo okolje WWF, ki je napovedala, da bo sprejela vse ukrepe, da bi preprečila nadaljnje oškodovanje Krasa.
slovenski — lepak, v katerem poziva stanovanjske lastnike, nai gredo na roko žrtvam izgona. Stopnja, do katere bodo naslovljenci poziva prisluhnili potrebam tolikih družin, bo kajpada merodajna za bodoči odnos poprečnega občana do teh meščanskih slojev, (dg)
• Danes zvečer z začetkom ob 20.30 bodo na sedežu Tržaškega esperan-tističnega združenja v Ul. Trento predvajali diapozitive, ki so jih posneli na raznih esperantističnih kongresih.
JUTRI V KRIŠKEM LJUDSKEM DOMU
Kantavtor Andrej Šifrer gost mladinskih krožkov
Jutri zvečer bo v kriškem ljudskem domu gostoval priljubljeni slovenski kantavtor Andrej Šifrer, in sicer na koncertu, ki ga prirejajo mladinski krožki ter mladinski
na nižji glasbeni šoli, ki pa ni u-strezala njegovim zanimanjem, več let je tudi igral v okviru številnih manjših ansamblov. Popularen je postal z malo ploščo Zo-
škem. Koncert je že druga tovrstna pobuda, saj je pred kratkim na Proseku nastopil Tomaž Domicelj, spada pa v širšo vrsto akcij, katerih namen je poživiti mladinsko delovanje pri nas. Namen sobotnega koncerta pa j- tudi predstavitev mladega slovenskega kantavtorja, ki je med mladino v Sloveniji ter tudi drugod po Jugoslaviji precej priljubljen, pri nas pa ga le površno poznamo.
Andrej Šifrer se z glasbo ukvarja že od mladih nog, študiral je
IflllllllMIIIlllllllllllllllllllimillllllllllllMIIIIIIMIIIIIIIIHtlinilllllllMIIIIIIMIIIIII
III lili lili II llfllllllll IIIIIIN
Nfl POBUDO DRUŠTVA SLOVENCEV MIUSKE OBČINE IN ZSK0
Jutri bo gostoval v Miljah Akademski komorni zbor Kranj
Kot smo že napovedali, bo jutri ob 20. uri nastopil v miljski kinodvorani Verdi s celovečernim koncertom Akademski komorni zbor Kranj. Pobudo za gostovanje prestižnega mešanega ansambla je dalo krajevno Društvo Slovencev miljske občine sporazumno z Zvezo slovenskih kulturnih društev. Za našo narodno skupnost na Miljskem bo to velik kulturni dogodek, v kolikor bo pomenil nadaljevanje poglabljanja stikov in sodelovanja med tržaško pokrajino in deželo Furlanijo - Julijsko krajino sploh na eni ter našo ožjo matico na drugi strani. To bo hkrati tudi dodatna priložnost za potrditev veljavnosti enotnega slovenskega kulturnega prostora, ki nam je, Slovencem V zamejstvu, spričo danih družbenopolitičnih razmer še toliko pomembnejši.
Ugledne goste bo pozdravil predsednik DSMO Kiljan Ferluga, v pozdrav jim bo tudi zapel domači mešani zbor »Jadran*. Koncert bo v dvorano nedvomno privabil tudi demokrate italijanske narodnosti, ki so pod spodbudo napredne občinske uprave stvarno že vajeni takšnega in podobnega sodelovanja; vzemimo kot primer sporazuma o prijateljstvu z dolinsko in koprsko občino.
Akademski komorni zbor Kranj vodi že od njegove ustanovitve leta 1969 zaslužni pevovodja prof. Matevž Fabijan. Zbor je sodeloval na nič kolikih zborovskih tekmovanjih doma ih na tujem, predlanskim pa je tudi izdal samostojno ploščo slovenskih narodnih in umetnih pesmi. V soboto se nam, skratka, o-beta pomembno doživetje, (dg)
V GALERIJI TRIRBIO
Jutri odprtje razstave J. Ciuhe
Jutri ob 18. uri bo v tržaški galeriji »Tribbio» na Piazza Vecchi S odprl razstavo svoiih del znani slovenski likovnik Jože Ciuha, ki prihaja tokrat že tretjič razstavljal v Trst.
Jože Ciuha, ki je sedanji pred sednik Društva slovenskih likovnih umetnikov, se je rodil leta 1924, v Trbovljah, študiral je na ljubljanski akademiji likovnih, umetnosti, nato pa prepotoval že vol sveta, saj je dalj časa preživel v Ran goonu, kjer je študiral na tamkaj šnji univerzi budistično umetnost m filozofijo, prepotoval Indijo, Pakistan, Indonezijo, Tajsko in Kampu čijo, nato je bil dalj časa tudi do Latinski Ameriki, na primer v Peruju. Čilu, Boliviji, Braziliji in Ar-
odseki prosvetnih društev na Trža- boblues, ki je nastala pred štirimi ' ‘ ’ ’	'	'	leti, kmalu po njej pa je Andrej v
Londonu posnel svoj prvi album »Moji žulju. Glasba, ki je mlademu kantavtorju iz Kranja najbolj pri srcu je country-rock, v svojih skladbah se rad približuje rock’n rollu, rad pa ima tudi najnovejšo angleško in ameriško glasbo, predvsem ga je v zadnjih letih pritegnil punch-rock- Teh glasbenih smeri se tudi drži v svojem najhovejšem albumu «Od šanka do šanka*, ki ga je sicer posnel v srbohrvaščini.
Andrej nima velikih glasbenih ambicij, pravi, da bo igral in pel, dokler mu bo to delo pomenilo zabavo in obenem novost, o sebi pa pravi, da sploh ni dober kitarist. Kar se tiče slovenskega glasbenega ustvarjanja pa trdi, da je treba čimprej zapolniti veliko vrzel v ljudski glasbi. »Ljudem*, pravi, «dandanes popevke ne zadoščajo več, saj iščejo takih pevcev, ki verjamejo v tisto, kar pojejo, ki s pesmijo izražajo tudi družbeno angažiranost.» Najvažnejše je zanj, da je pesem iskrena in da se zanjo tudi stepeš, če je treba. Tako se je pač odločil, da v svojih besedilih spregovori o družbenih problemih med domačimi ljudmi, o odnosu med delavcem in šefom, o e-nostavnih problemih mladih, o ljubezni, ter o večerih, ki jih preživiš v gostilni, na preorani poti od «šanka do šanka*, piješ grenko vino in postajaš odrasel mož sredi spoznanj.	—,sp—
gentini, sredi 70 let je bil dalj ča sa tudi v ZDA, nekaj let pa je predaval na mednarodni likovni n-kademiji v Salzburgu.
Ciuha je doslej imel na desetine in desetine osebnih razstav po vseh središčih Jugoslavije in v mnogih centrih zahodne in vzhodne Evrope, pa tudi ontran Atlantika. V Trstu bo razstavljal do 10. aprila.
Pokrajinska uprava namerava prirediti ciklus okroglih miz o ekspe rimentiranju na višji srednji šoli in o zadnjih dopolnilih zakonskega osnutka o reformi na višji srednji šoli, ki so jih nedavno predložile nekatere stranke.
Prva okrogla miza bo v petek 3, aprila 1981, ob 18. uri v veliki dvorani liceja »Dante Alighieri*. V razpravi bodo predstavniki ekspe rimentalnih zavodov, ki delujejo že vrsto let v Lombardiji in Emiliji, podali svo.je ocene o metodologiji in vsebini pouka.
V krožku za družbeno politične vede »Che Guevara* (Ul. Madonm-na 19) bo danes ob 18. uri javna razprava o vlogi ostarelih v družbi. K besedi se bodo poleg drugih priglasili član komisije za delo nri poslanski zbornici Carlo Ramella. pokrajinski tajnik ACL1 Fabio Mar-chetti, predsednik zdravstvenega konzorcija Maurizio Pessato, član komisije za socialno varnost KPI Sergio Minutillo ter zastopnik »Pro Senectute*.
tosti in mirnega sožitja.* S temi besedami je Ester Pacor med drugim označila glavne značilnosti sobotnega srečanja v Boljuncu, na katerem bodo slovenske in italijanske predstavnice ZŽI - UDI, predstavnice Sveta za spremljanje družbeno - ekonomskega in političnega položaja žensk iz TR Slovenije, pred stavnice Avstrijskih demokratičnih žensk (ODF), ženskega odbora pri ZSO s Koroške, delegacije žensk iz Buj, Kočevja, obalno - kraških mest Slovenije, Zveze beneških žena ter številnih drugih ženskih, družbenih in političnih organizacij, razpravljale o vprašanjih materinstva, zakonov o enakopravnosti, o družinskih posvetovalnicah in o prekinitvi nosečnosti.
Industrijska zveza o vladnih ukrepih
Industrijska zveza iz tržaške pokrajine je sinoči izdala daljši komentar o najnovejših gospodarskih ukrepih osrednje vlade. Zveza ugotavlja, da bo devalvacija lire le malenkostno vplivala na razvoj izvoza, kot samostojni ukrep brez potrebnih vzporednih prijemov pa bo imela le ta učinek, da bo treba čez pol leta najbrž spet razmišljati o novi devalvaciji. Mnogo težje, zlasti na Tržaškem, pa bodo posledice kreditne omejitve. Kako premostiti nove težave? V vsedržavnem merilu z dodatnimi gospodarskimi ukrepi, v krajevnem merilu pa z večjo prisotnostjo deželnih organov na gospodarsko šibkih območjih, kakršno je tržaško. Zveza k temu dodaja o-bičajno zahtevo po zadrževanju naraščanja plač in mezd.
Stavka v avtobusnih podjetjih povzročila precej nevšečnosti
Včerajšnja vsedržavna stavka osebja javnoprevozniških podjetij, ki skrbe za avtobusne, trolejbusne in tramvajske zveze, je tudi na Tržaškem povzročila nemalo sitnosti občanom V popoldanskih urah je sicer vozilo blizu petnajst avtobusov na progah 10, 11, 19, 20, 26 in 29 (kar gre očitno pripisati okoliščini, da k stavki niso pristopili člani »avtonomnega* sindikata CISAL ih fašističnega CISNAL), kar pa bistveno položaja ni izboljšalo. Iz sindikalnega vidika je torej protest prav dobro uspel, saj se njegova
Od nedelje spet legalna ura
V noči med soboto i.. nedeljo, točneje cb 2. uri ponoči, bomo pomaknili kazalce za uro naprej. Letos bo torej poletna ura v veljavi prej kot lani, ko smo kazalce pomaknili v noči med 5. in 6. aprilom. Sprememba sončne ure prinaša še druge spremembe, kot so menjava voznega reda vlakov in urnikov trgovin. S tem bomo imeli uro svetlobe več in strokovnjaki menijo, da bomo s tem tudi precej prihranili; lani so namreč izračunali, da se je prihranek sukal okoli 27 milijard lir.
učinkovitost meri prav po stopnji težav, ki jih stavka naloži porabnikom javnoprevoznih sredstev.
Med stavko, ki je bila celodnevna, je v mestu nastalo nič koliko prometnih vozlov, tako da so mestni redarji imeli obilo opravka. Več kot sicer so zaslužili taksisti, ob dnevno plačo pa so bili tisti, ki bivajo daleč od delovišča ter nimajo lastnega vozila in so zato bili prisiljeni »špricati*. Nekateri so si le pomagali z avtoštopanjem ali pa so sedli v prijateljev, oziroma
. ...................................
PREDVČERAJŠNJIM PO NATANČNEJŠEM PREGLEDU
V zaplenjenem tovornjaku-hladilniku policija odkrila še 140 kg hašiša
Pred enajstimi dnevi so finančni stražniki in policija ustavili pri Križu tovornjak - hladilnik, ki je malo prej prešel mejo na mejnem prehodu pri škofijah; pod njegovo streho so našli skrito tono hašiša. Tovornjak so takrat peljali v parkirišče za policijske avtomobile pri Sv. Soboti in šele predvčerajšnjim so po natančnejšem pregledu našli skritih še 140 kg hašiša. V tem primeru je bil hašiš skrit pod podom tovornjaka hladilnika, in sicer prav pod nosilnima stenama hladilnika. Embalaža hašiša je bila enaka embalaži pred enajstimi dnevi odkritega mamila: izpod poda so a genti potegnili dve ozki in deset metrov dolgi plastični vreči; ha šiš .je bil spravljen v vrečkah iz blaga, ki so bile nato prekrite z lepilnim trakom.
Medtem se nadaljuje zasliševa nje voznika tovornjaka hladilnika in njegovega pajdaša. O njunem zasliševanju ni trenutno mogoče zvedeti ničesar, razen tega, da libanonska državljana nista vedela za količino prevažanega mamila in ne za njegovo skrivališče. Vseeno nam
je vodja oddelka za boj proti ma milom tržaške kvesture dr. La Cor-te povedal, da so med zasliševanjem prišli na dan nekateri konkretni indici in da policija seveda preiskuje v tej smeri. Pomembno je tudi, da bodo agenti še naprej razstavljali tovornjak hladilnik v upanju, da bi prišlo do novih odkritij.
Kot smo že v prejšnjem članku omenili, je bil tovornjak namenjen na Holandsko, kamor so bili namenjeni tudi trije podobni tovornjaki -hladilniki, v katerih so organi pre gona našli dragocen tovor. Dva tovornjaka je ustavila holandska policija, enega pa francoska in tudi ti so prestopili italijansko - jugoslovansko mejo v naših krajih, kar priča, da je tu važen prehod za tihotapce z mamili.
(km)
Jugoslovanska državljana
žrtvi prometne nesreče
Včeraj zjutraj sta se dva jugo slovanska državljana ponesrečila na
cesti pri Fernetičih Lejla Rhozič (20 let) in n.jen sopotnik Josip Mat kovic (23 let) sta se z avtom min' minor peljala proti mejnemu pre hodu pri Fernetičih. V trenutku ne pazljivosti je Rhozičeva izgubila nadzorstvo nad avtomobilom in trčila v obcestno drevo. Obadva sta se pri trčenju potolkla, tako da se bosta morala zdraviti 20 dni.
sosedov avto. Učinki stavke so sp obilno poznali na šolah, kjer so bile učilnice napol in še celo bolj prazne. Tudi na slovenskih šolah, seveda.
Globe «s popus(om» niso vžgale
Na «zelenih* listkih, ki jih mestni redarji polagajo pod brisalce na vetrobranu avtomobilov, Iti jih zasačijo na »prepovedanih* parkiriščih, je v zadnjem času naveden tudi u-rad redarske službe, kjer je mogoče poravnati denarno globo (v roku 6 dni) in prihraniti okrog 30 odst. stroškov, ki jih je treba kriti. če čakamo na ustrezno terjatev s poštno položnico. Ta »novost* pa menda ni vžgala, kajti vodstvo mestnih redarjev je ugotovilo, da se olajšave poslužuje le kakih 15 odst. prizadetih občanov.
Nesreča v ladjedelnici
Včeraj so ob 11.45 pripeljali v bolnico delavca Micheleja Gallone^ ja iz Ul. Costalunga 84. Gallone, ki je zaposlen v ladjedelnici, je varil železne drogove, kar se je eden odcepil in mu padel na glavo. Nesrečni varilec je utrpel opekline prve in druge stopnje ter globoko rano na desnem ušesu, za kar se bo moral zdraviti 30 dni.
m iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin um milil im iimtiiiif ul
Pismo uredništvu
«Trieste
in njena pokrajina»: že spet
ista stara pesem!
Obiskovalec ljubljanskega, letos dvajsetega, mednarodnega sejma Alpe - Adria, zlasti tisti, ki se posebej zanima za raznovrstno opremo za preživljanje prostega časa, ki je tema letošnje razstave, najde ob sprehodu po razstavišču res mnego zanimivih spodbud za načrtovanje svojih počitnic. Po globini žepa_ bi lahko tudi izbiral med različnimi tipi čolnov, jadralnih desk. prikolic, opreme za taborjenje itd. Turistične ustanove vseh treh obmejnih držav mu nudijo tudi mnogo nasvetov glede krajev, v katerih se more zadržati med počitnicami, ali jih pa samo obiskati v krajših odmorih.
Ker se razstava odvija v Ljubljani, je za vsak zdrav razum na dlani, da si tuje turistične ustanove skušajo pridobiti novih gostov s primernim reklamnim materialom v slovenščini. Agencija iz avstrijske Koroške je na primer pripravila zelo ličen stand z ustreznim dvojezičnim napisom «Klagenfurt - Celovec* in vabljivimi opisi privlačnosti mesta in okolice v tekoči slovenščini in s slovensko (poleg nemške) oznako krajev.
Naše mesto se pa spet, na žalost. ni posebej proslavilo. Za turistično propagando je baie poskrbela le Avtonomna letoviščarska ustanova tržaške občine, ki si je zagotovila gostoljubnost v razstavnem prostoru Turistične zveze Italije. Tu postavlja na razpolago o-biskovalcem reklamo za obisk zelo zanimive razstave o «zakladih Inkov*, ki bo na Gradu od 12. junija do 15. oktobra, z obrazložitvijo v kar 8 jezikih, med njimi v slovenščini in srbohrvaščini (le naslovna stran je samo v italijanščini, kar verjetno ne prispeva k pritegovanju zanimanja tujih gostov).
Na isti mizi je pa na voljo javnosti tudi nekak vodič po Tržaškem z neverjetnim naslovom »Trieste in njena pokrajina*. Nikjer ni označeno, kdo ga je izdal in tiskal, le na hrbtni strani piše. da gre za slovensko izdajo. Hovenskega pa ni v njem nič. razen vložka, ki se začne: «To je vabilo, da pridete v Trst*. Vse ostalo, s krajevnimi imeni slovenskih ali narodnostno mešanih naselij vred, je samo italijansko. Taka reklama postavlja v kaj čudno luč izdajatelja sam naslov «Trieste in njena pokrajina* pa izpade docela smešno, če ne bi obstajal sum. da je žalosten odraz šovinističnih kompleksov, ki se jih nekateri ljudje v Trstu še ne znaj* otresti.
(Sledi podpis)
• V nedeljo ob 11. uri bo v gledališču Rossetti koncert godbe na pihala ameriškega letalstva v Evropi »USAF BAND*.
DI1IIGE VESTI NA ZADNJI STRANI
Danes bi naš
TONČEK
praznoval 50. rojstni dan. Ob tej priložnosti se ga z žalostjo spominjajo
mama, oče, brat z družino, žena, sinova Robert ln Marjan ter drugo sorodstvo
SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE
TEČAJ 0 VZGOJI PRIZADETIH OTROK
Obveščamo udeležence, da odpade predavanje danes, 27. t.m. Celoten program se tako preloži za en teden. V petek, 17. aprila bomo imeli hospitacijo na Svetovalnem centru v Ljubljani. Prijave zbiramo do petka 3. aprila.
KOORDINACIJSKI ODBOR
PROSVETNIH IN KULTURNIH DRUŠTEV V OBČINI DOLINA KPD PRIMORSKO IZ MAČKOLJ
VABITA NA
OTVORITEV RAZSTAVE
AMATERSKE LIKOVNE SKUPINE KUD SVOBODA IZ KOČEVJA
ki bo danes, 27. marca, ob 20. uri v srenjski hiši v Mačkoljah. Razstava bo v okviru proslav 10-letnice pobratenja med občinama Kočevje in Dolina.
DRUŠTVO
SLOVENCEV
MILJSKE
OBČINE
ZVEZA
SLOVENSKIH
KULTURNIH
DRUŠTEV
PRIREDITA
KONCERT AKADEMSKEGA KOMORNEGA ZBORA IZ KRANJA
ki bo jutri, 28. marca, ob 20.30 v kinu Verdi v Miljah. VABLJENI!
MLADINSKI KROŽKI IN MLADINSKI ODSEKI KULTURNIH DRUŠTEV NA TRŽAŠKEM
prirejajo jutri, 28. marca, ob 20. uri v Ljudskem domu v Križu
KONCERT
slovenskega fcsntaviorja
ANDREJA ŠIFRERJA
Razna obvestila
Jamarski klub Bol junec prireja
danes, 27. t.m., ob 20.30 v gledališču «F. Prešeren* družabni večer z razstavo in predvajanjem diapozitivov. Udeležite se!
Danes, 27. marca t.L, ob 18. uri bo na šoli Glasbene matice, Ul. R. Manna 29. nastop gojencev klavirskega oddelka.
SLOVENSKI KULTURNI KLUB
priredi jutri, 28. marca, t.L ob
19.30	okroglo mizo v zvezi s polemikami, ki so nastale zaradi gledališke predstave «ženski na podeželju*. Okrogle mize se bodo udeležili Miroslav Košuta kot ravnatelj SSG, Miranda Caharija in Lidija Kozlovič kot igralki, Zora Tavčar kot kritik ip Egidij Košuta kot psiholog. Večer bo potekal na sedežu kluba v Trstu, Ul. Donizetti 3.
Prosveta
V OKVIRU BOJA ZA OHRANITEV DELOVNIH MEST
Sindikalni zborovanji kovinarjev v Tržiču in tekstilcev v Gorici
V Tržiču so se manifestacije udeležili delavci Simo, Acciaierie Alto Adriatico in Detroita - Govor R. Papaisa - Tekstilci zahtevajo čimprejšnjo obnovitev proizvodnje v podgorski tekstilni tovarni
KD Rdeča zvezda organizira v nedeljo, 29. t.m., ob 18. uri v osnovni šoli Lojze Kokoravec - Gorazd v Saležu kulturni {»poldan. Sodelujeta dramska skupina KD Primorec iz Trebč z igro «Boston 1908* v režiji Draga Gorupa in «Tržaški oktet*.
Vabljeni!
KD IGO GRUDEN ŠD SOKOL vabita člane in prijatelje ( na
DRUŽABNI VEČER
ki bo jutri, 28. marca, ob 20.30 v Prosvetni dvorani v NABREŽINI.
Koncerti
VERDI
V nedeljo ob 11. uri v Avditoriju v Ul. Torbandena sedemnajsti koncert komornega orkestra gledališča Verdi pod vodstvom Severina Zan-nerinija. Na programu Beethoven in Rossini. Solist Giorgio Selvaggio.
Pri blagajni v Pasaži nrotti ,se nadaljuje prodaja vstopnic.
Gledališča
GLASBENA MATICA TRST
8. abonmajski koncert
Sezona 1980 - 81
V sredo, 1. aprila 1981, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
ENSEMBLE
SLAVKO OSTERC
SOLISTA:
Jože Falout — rog Božo Rogelja — oboa DIRIGENT: IVO PETRIČ
Prodaja vstopnic v pisarni GM od 9. d j 11. ure in uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
Včeraj-danes
Danes, PETEK, 27. marca RUPERT
Sonce vzide ob 5.55 in zatone ob 18.26 - Dolžina dneva 12.31 - Luna vzide ob 0.08 in zatone ob 9.41
Jutri, SOBOTA, 28. marca JANEZ
Vreme včeraj: najvišja temperatu ra 13,7 stopinje, najnižja 9,7, ob 18. uri 12,8 stopinje, zračni tlak 1014,2 mb pada, brezvetrje, vlaga 77-odstotna, nebo oblačno s slabo vidljivostjo, morje mirno, temperatura 10,6 stopinje.
ROJSTVA IN SMRT!
RODILI SO SE: Paolo Rodella, Matej Lupine, Atanasio Papas.
UMRLI SO: 56-letna Nerina Aloi sio, 39-letni Giuseppe Bernardo, 76-letni Antonio Marconi, 85-letna An-na Poropat vd. Dionisio, 82 letna Vittoria Macor vd. Genzo, 78-letni Francesco Gombas, 69 letni Dome-nico Zingarelli, 58 letni Silvano Me-stre, 75-letni Aurelio Covri, 60-letni Giovanni Carli, 80-letni Gregorio Dazzara, 91-letna Francesca Homan, 45-letna Vittorina Preden por. Zi-gante, 79-letni Giulio Uleigrai, 46-letni Melhen Halim Nehme, 89-let-na Amalia Silla vd. Agacci.
SLOVENSKO STALNO„„ GLEDALIŠČE V TRSTU
IVAN MRAK
PROCES
himnična trilogija
dditeš, 27. ni&rc«!W<ŽO. uri v cerkvi v ŠEMPOLAJU v nedeljo, 29. marca, ob 17. uri v cerkvi na /KATINARI v ponedeljek, 30. marca, ob 20. uri v cerkvi v SKEDNJU.
DACIA MARAINI
ŽENSKI NA PODEŽELJU
jutri, 28. marca, ob 20.30 v Babni hiši v RICMANJIH
MLADINSKI KROŽEK KRAŠKI DOM
vabi na
VEČER Z DIAPOZITIVI
o Sri Lanki in Nepalu. Diapozitive bo predvajala Damjana Ota danes, 27. marca, ob 20.30 v Bubničevem domu v Repnu.
f4 Čestitke
ROSSETTI
Danes ob 20.30 gostuje Stalno gledališče iz Turina z Wedekindovim delom «Musik». V abonmaju odrezek 7. Rezervacije pri osrednji blagajni. Red: prost.
AVDITORIJ
Danes ob 20.30 bo na sporedu delo G D'Annunzia «11 piacere* z Ludo vico Modugno in Gigijem Angelih lom. Rezervacije pri osrednji bla gajni. Red: tretja predstava.
Kino
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20,30)
Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50 (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20,30 dalje)
Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44.
LEKARNE V OKOLICI
Bol junec: tel. 228-124: Bazovica: tel. 226-165: Opčine: tel. 2!UMIl; Prosek: tel 225 141; Božje polje Zgunik: tel. 225 596; Nabrežina: tel 200-121: Sesljali: tel. 209 197: Žavlje: tel. 213 137; Milje: tel 271 124.
La Cappella Underground 18.00— 20.00—22.00 «Fu Manciu mistero d’oriente». W. Witneya in J. En-glisha.
Ariston 15.30 «A11 that jazz — Lo spettacolo comincia*. Režija Bob Fosse. Roy Scheider, Ann Rein-king, Leland Palmer, Jessica Lange, Erszebet Foldi.
Eden 17.30 «Gente comune*. Režija Robert Redford. Donald Suther-land, Mary Tyler Moore.
Ritz 18.00 «Laguna blu*. B. Shields, Christopber Atkins
Excelsior 17.00 «Elephant man*. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Grattacielo 16.30 «Uno contro 1'ah tro, praticamente amici*. R. Poz* zetto, T. Milian. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Fenice 16.00 »Ricomincio da tre*. Massimo Troisi.
Aurora 16.30—19.15—21.45 «The Blues brothers — I fratelli Blues*.
Cristallo 16.00 «Desideri morbosi J una moglie*. Carmen Villani, Ray Lovelock. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Vittorio Venelo 16.30 «Diabolicamen-te tua*. Alain Delon, Senta Berger.
Capitol 16.30 «Due sotto il divano*. W, Mathau.
Moderno 16.00 «Bianco, rosso e ver-done*.
Lumiere 16.30 «Esce il drago, entra la tigre*. Bruce Lee.
Mignon 16.00 «L’invincibile del Kung Fu».
Nazionale 15 30—22.00 «People». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Filodrammatico 14.30—22.00 «Sogni proibiti di una coppia particola-re». Prepovedan mladini pod 18 letom
Radio 15.30 «Labbra aperte*. Pre vpdan mladini pod 18 letom
Voha 17.00 «La moglie in calore*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
ZDRAVSTVEN/* DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20.00 do 8, ure tel. 732 627, predpraznična od 14. do il. ure in praznična od 8. do 20 ure, tel. 68 441.
Danes praznuje 40 let TANJA BARACCI iz Barkovelj. Vse najboljše ji želijo mož Berto, sinček Robert in mama Olga.
Danes praznuje 46. rojstni dan TANJA BARACCI iz Barkovelj. Vse najboljše ji želi družina Rojc.
Izleti
Sekcija VZPI ANPl Boršt - Za-brežcc organizira . dvodnevni izlet dne 9. in 10. ^igja 1981 v Jeseno-vac, na Kozar o, v Banja Luko, Jajce, Drvar in Bihač. Vpisovanje pri Milki Žerjal (telefon 228-230) in pri Mariu Zaharju (telefon 228-481) v večernih urah do 31. marca 1981. Cena izleta bo javljena naknadno.
Zveza borcev VZPI - ANP1 Bolju-nec priredi ob obletnici smrti tovariša Tita, od 7. do 10. maja avtobusni izlet v Beograd.
Spored: 7. maja odhod iz Bol junca, 8. maja ogled Hiše cvetja, muzeja, Avale in mesta, 9. maja odhod iz Beograda z gliserjem po Donavi v Djerdap — ogled mesta in muzeja, kosilo in povratek v Beograd. 10. maja odhod iz Beograda.
Vpisovanje vsak dan (razen ponedeljka) od 18. d 21. ure v baru Marija v Boljuneu, do vključno 15. aprila. Za informacije telefonirati na štev. 228229 (Jože Starc). Cena izleta je 140.000 lir.
I fTCT MMBi
Namesto cvetja na grob Renata Kureta darujeta Bernarda in Marija Kuret 10.000 lir za godbo na pihala iz Ricmanj.
V počastitev spomina pok. Mavra Tula daruje družina Zorana Paro-vela iz Mačkolj 10.000 lir za pevski zbor F. Venturini - Dotnjo.
Delavci tržiških tovarn Detroit, Simo in Acciaierie Alto Adriatico, delegacija delavcev in tovarniškega sveta ladjedelnice Italcantieri, delegacije nekaterih drugih podjetij ter župani občin tržiškega območja so se včeraj predpoldne zbrali na sindikalnem shodu na Trgu Republike v Tržiču, kjer sta poleg tajnika sindikata kovinarjev (FLM) Renata Papaisa govorila še tržiški župan Lui-gi Biasig ter Achille Colautti v imenu sindikalne federacije CGIL -CISL - UIL. Delavci, ki se borijo za ohranitev delovnih mest, za drugačno gospodarsko politiko, tokrat niso bili sami, saj so se jim v času manifestacije pridružili tudi tržiški trgovci in lastniki javnih lokalov ter tržiški obrtniki. Navojnice skoraj vseh trgovin in javnih lokalov so bile namreč včeraj dopoldne spuščene.
Medtem ko je tržiški župan Biasig poudaril zaskrbljenost zaradi najnovejših omejevalnih ukrepov vlade, ki bodo najbolj prizadeli prav manj premožne sloje in delavski razred in ki sami ne bodo zadostovali za izhod iz hudega gospodarskega položaja, je tajnik sindikata kovinarjev, Renato Papais dejal, da delavski razred ir sindikati terjajo danes, bolj kakor doslej, da vlada predloži stvaren program za ozdravitev gospodarske in družbene krize, sindikati zahtevajo temeljito spremembo načina upravljanja države, zahtevajo sposobno politično vodstvo, ki bo uživalo zaupanje delavskih nno-žic.	v
Stopnja zaupanja pa je odvisna tudi od tega, kako bomo odslej znali in uspeli reševati težko gospodarsko krizo v naši pokrajini in deželi, je posebej poudaril govornik ter pri tem opozoril na štiri leta trajajočo krizo (ki ji ni videti konca) v podjetju Simo, na dolgotrajno, čudno in zapleteno reševanje podjetja Acciaierie Alto Adriatico. na položaj v pod jetju Detroit, ki je najnovejši primer nesposobnosti vodenja gospodarskih pobud in določene vrste gospodar ske politike dežele (v upravnem svetu Detroita so tudi predstavniki Friulie). Simo, Acciaierie in Detroit trenutno najbolj znani primeri špekulacij z javnim denarjem, vendar se že porajajo podobni primeri tudi drugod. Papais je opozoril na razmetavanje in neodgovorno trošenje javnega denarja za podjetje Baggio -v‘"Gradišču tor na najnovejši primer, ki ga predstavlja podjetje Setra - Strap v Romansu, ki je doslej menda prejelo iz različnih virov že okrog 15 milijard «pomoči*, zaposluje pa do zdaj samo 21 delavcev. Torej nič manj kakor 707 milijonov lir investicij za vsakega delavca.	‘
Nujno je torej prenehati s tako politiko, ki so jo uspešno izrabljali in jo še zmeraj izrabljajo različni «gospodarstveniki avanturisti*, nujno je izdelati stvaren načrt obnove go-riškega gospodarstva, pri čemer pa je potrebno sodelovanje in soli-
Mali oglasi
telefon (040) 79 46 72
OSMICO je odprl Karlo Sancin iz Loga. Toči belo in črno vino.
16-LETNA hitra strojepiska išče kakršnokoli zaposlitev. Telefon številka 228-318.
PRODAM dober goveji gnoj. Mirko Batistič, Rupa 8 Sovodnje ob Soči. Telefon 882-048.
PODJETJE z Opčin nujno potrebuje delavca - šoferja z vozniškim dovoljenjem C kategorije. Telefon 211-336 ali 213-592.
V-SOBOTO, 21., marca, sem v Dolini izgubila denarnico z osebnimi dokumenti. Poštenega najditelja prosim naj telefonira na št. 231-164
v-bbess
BAN GA Dl CHEDITO Dl TRI ESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S. P. A* .
trst - gLICA F. ftl?j lo,- 35? ei-»nu
Vris/tcntjlo ga
DIJAŠKO MATKO
26. 3. 1981	
Ameriški dolar	1040.—
Funt šterling	2.345,—
irski funt šterling	1.816,-
Švicarski frank	545 —
Francoski frank	209,-
Belgijski frank	29,25
Nemška marka	496. —
Avstrijski šiling	69,75
Kanadski dola-	875.—
Holandski f.orin’	448.—
Danska krona	156.—
švedska krona	225.—
Norveška krona	191 —
Drahma .	18.-
Mali dinar	28,75
Veliki dinar	28,75
MENJALNICA
vseh tujih valut
damost vseh gospodarskih in družbenih sil.
Kot zadnji je na sindikalnem shodu govoril predstavnik enotne sindikalne federacije Achille Colautti, ki je poudaril, da tržiška manifestacija ne zadeva samo delavcev zgoraj omenjenih podjetij, ampak se uvršča v sklop splošnih prizadevanj za poživitev celotnega goriškega gospodarstva.
V Gorici pa so včeraj dopoldne zborovali delavci podgorske tekstilne tovarne. Po Korzu so v sprevodu prišli pred magistrat. Že s transparenti, še zlasti pa z govorom sindikalista Bona so opozorili na globoko krizo tega industrijskega obrata. Govornik je dejal, da po ločitvi podgorskega obrata cd holdinga Buste-se za podgorski obrat nisc še našli nobene rešitve. Sindikati so svojčas nakazali predloge, - po katerih bi morali z vključitvijo novegr gospodarja zagotoviti obratu polno obnovo proizvodnje. Medtem pa se vse bolj govori, da bi nekatere obrate zaprli, druge pa okrepili. Kar zadeva premeščanje delovne sile, b do sindikati temu nasprotovali toliko časa,
dokler ne bodo od; tovih delovnih mest.
Bon je v svojem govoru dejal, da je bil od splošne stavke aprila iani storjen korak dalje, vendar še vedno ne dovolj velik, da bi se lahko govorilo o premiku na bolje. Kot tekstilni, tako so v krizi tudi številni drugi industrijski obrati pri nas, v Krminu, v Tržiču. «Goriška pokrajina je Jug naše dežele*, je dejal Bon tor oristavil, da prav zaradi tega potrebuje več pozornosti dežele in države. Zavrnil je obtožbe, češ da se sindikati zavzemajo za socialno pomoč industrijskim obratom in predlagal, da se za celotno območje izdela stvaren načrt posegov. Zaradi tako počasnega reševanja krize bodo sindikati oklicali conske stavke in kasneje splošno stavko celotnega goriškega proizvodnega sektorja.
Medtem je upravni svet podgorske tovarne spat zahteval podaljšanje vpisa delavcev v dopolnilno blagajno. Sindikati so včerajšnje zborovanje priredili na trgu pred županstvom. Sprejema pri županu pa niso zahtevali, tudi zato ne, ker je bil župan službeno odsoten.
Priprava na proslavo 30-letnite občinske uprave v So voditjah
24. junija bo slavnostna seja občinskega sveta Za to priložnost pripravljajo pester kulturni spored
Letos poteka 30 let odkar so v I ve ob občinskem prazniku v dru-Sovodnjah ponovno pridobili samo- gih vaseh občine, skrb za organi-stojno občinsko upravo. Občino je	1 Ki '"“1~
namreč, tako kakor druge samostojne občine na Goriškem, proti koncu dvajsetih let ukinila fašistična vlada, ozemeljsko pa Sovodnje in druge zaselke priključila občini Miren, ki je tako postala nekakšno upravno središče južnega območja Goriške. Po razmejitvi septembra leta 1947 so ozemlje začasno priključili občini Zagraj. Tako stanje je trajalo dobra 3 leta, spomladi 1951 pa so bile prve upravne volitve. 24. junija 1951 se .je na prvi seji sestal novo izvoljeni občinski svet ter izvolil župana in odbornike.
Občinska uprava namerava letošnji jubilej slovesno proslaviti. 24. junij pa naj bi odslej veljal tudi kot občinski praznik.
Tako se bo občinski svet na ta dan sestat na slavnostni seji, kjer bodo podelili priznanja, pripravili pa tudi pester kulturni spored s sodelovanjem pevskih zborov in sku pin, ki delujejo v občini. Ob tej pri ložnosti naj bi odprli tudi razstavo vin domačih vinogradnikov ter morda poskrbeli še za kaj drugega. Letos bodo prireditve ob občinskem prazniku potekale v Sovodnjah, organizacijske skrbi pa si bo prevzelo prosvetno društvo.
V prihodnjih letih bodo priredit-
uiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiJniiiiiiimiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiHimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiuiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimfiiuiiiiiiiiiHuiiiu
SPOROČILO ZVEZE TRGOVGEV
Z nastopom legalne ure tudi nov urnik trgovin
Prehod na legalno uro bo v noži od sobote na nedeljo
V nedeljo, 29. marca, bodo uve-|7.30. Mlekarne in pekarne; 7.00-dli legalno uro. Prednost ene' u-! 12.30 in 17.30 - 19.30.
re nasproti sončni uri bomo dosegli tako. da bomo opoinoči med soboto in nedeljo pomaknili kazalce za eno uro naprej, uvedba legalne ure bo v precejšnji meri spremenila naše navade. Kdor živi po notranji uri, po tisti, ki jo urejuje človeški organizem, bo potreboval precej časa, da se bo na novo uro prilagodil, nekateri pa tega sploh ne bedo sposobni in bodo počakali na povratek k sončni uri.
Z legalno uro se bodo spremenili tudi vozni redi, umiki trgovin in tako dalje. Zveza trgovcev naš je opozorila ra te spremembe. Splošni sektor bo odprt od 8.30 do 12.30 in 15.Ž0' do 19.30. V to kategorijo trgovin sodijo trgovine z oblačili, pohištvom, luksusnim blagom, drogerije, knjigarne, semenarne, trgovine s ^njetijskimi pridelki, urame, zlatarne, optika, sanitarije, trgovine s fotografskim materialom, igračami kurivom, cvetličarne itd.
Trgovine s hrano, sadjem in zelenjavo in veleblagovnice s hrano bodo odprte od 8.20 do 13.00 in od 16.30 do 19.30. Ob sobotah in nc dan pred prazniki bodo zjutraj odpirale že ob
Trgovine z materialnimi dobrinami; (železnina, stroji, motorji, gradbeni material, trgovine z lesom, z vozili, električnim materialom, barvami gospodinjskimi stroji, televizorji itd.) bodo odprte: 8.30 - 12.30 in
15.30	- 19.30.
Krošnjarji, ki prihajajo k nam vsak drugi četrtek, bodo prodajali od 8. do 13.30.
Usodno trčenje na križišču : *
Nevarno in po našem mnenju nezadostno označeild "križišče \i' Mižihi' znanega gostišča «Alla Checca* v štarancanu je že spet terjalo smrtno žrtev. Zaradi hudih poškodb, ki jih je dobil v prometni nesreči v sredo pozno zvečer, je umrl 4(Metni Luigi Nadalin iz Marine Julie. Čeprav potek nesreče še ni v celoti raziskan, se zdi, da se je Nadalin z avtom pripeljal po pokrajinski cesti iz gradeške smeri ter je nameraval zaviti proti Marini Julii. Na križišču pa je prišlo do silovitega trčenja s
mm mumm mmmmmmm i m mmmmmmmm mt
Tržiški kovinarji na včerajšnji manifestaciji na trgu pred županstvom v Tržiču ............................
SKUPŠČINA BO VOLILA ODBOR 24. APRILA
MARTINA PREDSEDNIK ODBORA KRAJEVNE ZDRAVSTVENE ENOTE ?
Za to mesto se poteguje tudi Esposito (PSDI) - Največ možnosti ima petstrankarski sporazum
fiatom 128, ki ga je pripeljal iz Bi-strinje 21-letni Fausta Perez iz Štarancana. V nesreči se je Nadalin hudo poškodoval in umrl že med prevozom v bolnišnico. Težje sta se poškodovala tudi Fausto Perez ter njegova 17-letna prijateljica Viviana Regolin, ki se bosta zdravila 40, oziroma 30 dni. Nadalinova hčerka Giu-liana se je le lažje poškodovala.
Nadalin zapušča dva otroka stara 10 in 6 let te ■ ženo Zoro Česnik, ki je doma iz Celja. Pogreb bo jutri.
zacijo pa naj bi prevzela društva iz teh krajev.
OD NEDELJE, 29. t.m.
Mm luč za ribiče
Za nekaj nad 40 tisoč športnih ribičev v naši deželi, se bo v nedeljo, 29. t.m., prižgala zelena luč. Bregovi rek in potokov ter jezer bodo torej v prihodnjih dneh oživeli, saj bodo ribiči, pravijo da jih je kar okrog 10 odstotkov več kakor lani, po mili volji (in seveda ob spoštovanju sicer precej strogih pred-
• Furlanska jezikoslovno društvo
(Societa Filologica Friulana) bo v nedeljo, 29. marca, imelo radni letni občni zbor v predavalnici zavoda. Malignani y, Vidmu, s pričetkom ob 9. uri.
Razna obvestila
SpD Gorica sporoča vozni red odhoda avtobusov, ki bodo v nedeljo popeljali smučarje na tekme na Ne-vejsko sedlo. Odhod prvega avtobusa iz Gorice (Koren) ob 7. uri, odhod drugega avtobusa iz štandre-ža ob 6,50 iz Sovodenj ob 7. uri.
ZSŠDI vabi na ogled turnirja pri jateljstva v orodni telovadbi, ki bo v nedeljo, 29. t.m., v telovadnici v Ul. Brass v Gorici. Nastopale bodo moške in ženske pionirske reprezentance Slovenije, Hrvaške, Vojvodine ter Bosne in Hercegovine. Pričetek tekmovanj ob 11. uri.
Slovensko planinsko društvo priredi 4. aprila v domu Andreja Budala v Štandrežu društveno večerjo in nagrajevanje udeležencev na društvenem smučarskem prvenstvu. Vpišite se do 1. aprila na sedežu društva.
Za bolj čisto in prijetno okolje
Pod pokroviteljstvom občinske uprave bo jutri popoldne v sovodenjski občini prostovoljna delovna akcija čiščenja in odstranjevanja smeti in odpadkov. Sodelujejo prosvetna, športna in druga društva, ki delujejo na področju občine, svoj prispevek pa bodo dali tudi učenci osnovnih šol, ki bodo v akciji sodelovali že od jutranjih ur. čiščenje bo potekalo na področju celotne občine, skupine iz posameznih vasi bodo poskrbele za čiščenje ob poteh in hišah domačega kraja. Uradno bo akcija trajala od 14. do 18. ure in se zaključila s skromno zakusko. V vsakem kraju bo za reden potek skrbela oseba,, ki jo je določilo prosvetno društvo ali občinska uprava, občina pa bo poskrbela za razdelitev plastičnih vrečk ter za odvoz smeti.
Udeleženci akcije se bodo zbrali ob 14. in sicer v Sovodnjah pred Kulturnim domom, v Gabrjah na Trgu pred sedežem društva, na Vrhu pred gostilno Devetak, na Peči pri kotalkališču in v Rupi na prostoru pri šoli. Če kdo ne bi utegnil priti na zborno mesto, se lahko pridruži kasneje, pravijo prireditelji, saj bo vsakršna pomoč dobrodošla.
pisov o dovoljenem ulovu), namakali trnke. Ribolov v nekaterih gorskih jezerih (Mangartski jezeri, Rabeljsko jezero, jezero na Mokrinah, jezero Sauris) se bo pričel šele 1. maja. Ribiči na Goriškem bodo poizkušali srečo, v glavnem v Soči in Vipavi, kjer pa tudi letos, menda tega niti ne bi bilo treba posebej omenjati, veljajo nekateri varstveni ukrepi. V Soči na odseku od državne meje do mosta avtocestnega odseka, v Vipavi pa na celotnem odseku od meje do izliva v Sočo.
Neobičajna nesreča
na avtocesti
Nekoliko neobičajna nesreča je v sredo, okrog polnoči, doletela 47-letnega Tržačana Silvana Gjannei-la, na avtocesti Benetke - Trst, v neposredni bližini izvoza pri Redi-, pugli. Kakor je ugotovila obhodni-ea cestne policije, je možakar izgubil nadzorstvo nad avtomobilom, ki je treščil najprej v drog električne razsvetljave, nato pa se odbil preko ograje nekaj metrov nižje, kjer je obstal na nasipu. Menda je Gian-nella zaradi močnega sunka padel iz vozila in prav to ga rešilo hujših f»$ledic, kajti avto .je oovsem zgorel. Giannelli so v tržiški bolnišnici nudili samo prvo pomoč.
NA POVABILO PR. MARJANA ROŽIČA
PRVI URADNI OBISK SCARANA V LJUBLJANI
Spremljal ga je podžupan Del Ben - Želja, da se od besed o sodelovanju preide k dejanjem
Volitve skupščine krajevne zdravstvene enote, ki bo na svoji seji 24. aprila izvolila upravni odbor, odpirajo vprašanje političnega zavezništva v tem novem upravnopolitičnem telesu. Upravnega odbora ne bodo izvolili po kriteriju kot skupščino, ki so jo izvolili «veliki volivci* (občinski svetovalci) na neposreden način.
Z upravnim odborom se bo dogajalo podobno kot se dogaja z občinskimi in pokrajinskimi odobri, ki se sestavljajo na podlagi političnega dogovora med strankami in torej na osnovi politično dogovorjene • ečine. Upoštevajoč sedanji položaj na pokrajini in na občinah, kjer še voli na osnovi proporčnega sistema, je petstrankarska koalicija tudi za krajevno zdravstveno enoto najbolj stvarja možnost. V tej koaliciji bi morali biti predstavniki KD, PSI, PSDI, PRI in SSk. Kakšen bo odnos
do KPI ne bi mogli reči. Zagotovo pa se lahko zgodi, da bo KPI, ki se je v parlamentu in v državi skupno z drugimi naprednimi in odprtimi silami najbolj potegovala za zdravstveno reformo, iz tega odbora izključena.
Med najbolj resnimi kandidati za predsednika upravnega sveta je krščanski demokrat Michele Martina, človek, ki je bil svoj čas poslanec, župan občine Gorica, tvorec politike levega centra v Gorici in vključitve Slovenca v občinski odbor, si cer pa predsednik družbe Friulia.
V javnosti se za kandidata na predsedniško mesto omenja tudi socialnega demokrata Esposita, občinskega odbornika iz Tržiča. Upravni odbor bo poleg predsednika izvolil tudi podpredsednika. Njuna izvolitev bo vnaprej dogovorjena s sporazumom med političnimi strankami. Ta spo-
razum pa ne bo zajemal samo krajevne zdravstvene enote, ampak bo prav gotovo vključeval porazdelitev odgovornih položajev v drugih ustanovah. Kakršen koli sklep bo torej sprejet na osnovi lotizacije oblasti med večinskimi strankami- Pričakovati je, da bo lotizacija izvedena čim-prej, ker je čisto nemogoče, da zaradi nje nekatere ustanove nimajo novega predsednika, čeprav bi ga morale imeti že pred več kot letom dni.
Bitka za kandidature v krajevni zdravstveni enoti je bila v nekaterih strankah izredno huda. V krščanski demokraciji je med strujami prišlo do tako hudih spopadov, da so pp-vsem omrtvičili strankino delovanje, če je tako tudi na vsedržavni ravni (in je!) potem se ne smemo čuditi, da gre tako kot gre. In nam tudi ni težko uganiti, kdo je kriv za to, da ne gre tako kot bi moralo iti.
Župan občine Gorica Antonio Sca-rano je bil v sredo na prvem uradnem obisku v Ljubljani. Spremljal ga je podžupan Mario Del Ben. S tem obiskom se nadaljujejo tradicionalno dobri odnosi, ki jih Gorica goji tudi s slovensko prestolnico in ne samo s sosednjo Novo Gorico. Prvega goriškega občana je v Ljubljani sprejel predsednik mestne skupščine dr. Marjan Rožič. V prijateljskem in odkritem pogovoru sta poudarila obojestransko skupno željo po nadaljevanju sodelovanja in dobrososedskih odnosov Oprede lila sta tudi vlogo narodnostnih skupnosti v bilateralnih odnosih in znotraj vsake državne skupnosti.
Obe strani sta se zavzeli za premostitev faze deklaracij ter pred lagali prehod na konkretne oblike sodelovanja. Predsednik Rožič je izpostavil predvsem industrijsko so delovanje, župan Scarano pa potrebo po razvoju komunikacijskih in trgovinskih stikov. Opozoril je tudi na člen 9. osimskega sporazuma, kt govori o industrijski kooperaciji in o tehnično znanstvenem sodelovanju.
Velike in še neizkoriščene možnosti ponujajo športno, rekreacijsko in turistično področje. Omenili so možnosti košarkarskih srečanj, so delovanje na atletskem pristranskem srečanju, udeležbo Gorice na Kmečki ohceti v Ljubljani in tako dalje.
Scarano in Del Ben sta se nato pogovarjala s predsednico odbora za varstvo okolja in prostorsko na črtovanje Marijo Vičar; pogovoru je prisostvoval tudi Tone Bolšak. V Ljubljanski banki sta se sestala s predsednikom Smoletom, potem sta si ogledala Cankarjev dom.
župan Scarano je dr. Marjana Rožiča povabil na obisk v Gorico. Povabilo je predsednik skupščine Ljubljane sprejel: dan obiska bodo določili naknadno.
Kino
(i ur te a
VERDI 17.30—22.00 «Lili Marlen*. G. Giannini in H. Schygulla. Film v barvah.
CORSO 17.30—22.00 «L'oca selvaggia colpisce ancora*. G. Pečk, Roger Moore.
VITTORIA 17.00-22.00 «Le pori* infermiere nella clinica del sesso*. Prepovedan mladini pod 18, letom.
I riič
PRINCIPE 17.30-22.00 «Una vacan-za bestiale*.
EKCELSIOR 16.30-22.00 «The blue» broothers*.
Aoiw U uri v a m okolica
SOČA 18.00-20.00 «Carrie» Ameriški film.
SVOBODA 18.00-20.00 «Divja horda*. Ameriški film.
DESKLE 19.30 «Dekhca iz zoološkega trga*. Ameriški film-
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan In ponoči je v Gi» rici dežurna lekarna Provvidentl, Travnik, tel. 84-972.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna bolnišnice, Ul, Perenziana 26, tel. 44-3874
Preteklo nedeljo v Gorici
■ Na nedeljskem koncertu »Primorska poje* v gorlškem Avditoriju sta nastopila tudi mešani pevski zbor iz Rupe - Peč ter Tržaški mladinski pevski zbor
Zenska in njena stvarnost
■

Kako se je v Italiji doslej obnesla polovična zaposlitev ali part-time
Za nekatere je tako rekoč logično, da je takšna zaposlitev «prikladna» za žensko V industrijskem trikotniku polovično zaposlitev odklanjajo - Kako je to drugod ?
w
V kriznih obdobjih, in sedanje ja prav gotovo takšno, pride vprašanje zaposlitve, še zlasti ženskega zaposlovanja, kruto na dan. Neugodno gospodarsko stanje pač sili k rešitvam, katerim se najšibkejši, kar zadeva kakovostne in plačilne stopnje delovnega mesta, ne morejo uspešno zaperstaviti.
Bolj naravnost povedano: obetajo se razne restrikcije, tudi odpusti ali kar se lepše sliši zmanjšanje števila zaposle h, in pri tem so najbolj prizadeti starejši uslužbenci, ženske in, seveda, vsi tisti mladi, ki si iščejo prvo zaposlitev. Seveda so, predvsem v teoriji, možne tudi drugačne, manj drastične in boleče rešitve: kot eno takih so že rn-ed časom predstavljali delno zaposlitev, ki je bolj poznana pod oznako part-time.
Pravzaprav bi bila uvedba part-tima rešitev za dva boleča problema: pomanjkanje delovnih mest na eni strani, na drugi pa možnost do večje količine prostega časa, o-ziroma do usklajevanja delovnih 'n družinskih obveznosti, kar seveda >ride v poštev predvsem za ženske z družino.
In prav tu je opevani part-time pokazal svojo nrvo senčno stran, tisto namreč, da je v glavnem namenjen ženskam, oziroma, da tako ali drugače pripomore k temu, da bi žensko še bolj izrinili iz proizvodnega procesa.
Vprašanje, oziroma debata o part-time je namreč ponovno odločno prišla na dan ob napovedanih, zdaj že izvršenih, gospodarskih ukrepih. Vsekakor je vprašanje precej zapleteno in ima več plati.
V načelu omejen delovni urnik, ki seveda pomeni 1 proporcionalno zmanjšanje plače, ni tako slab. Tako so ga na primer ocenili italijanski sindikalisti. Toda uvajati bi ga bilo treba tako za moške kot za ženske, izkazalo pa se je, da so se zanj v raznih tovarnah, kjer so dali na izbiro možnost polne ali delne zaposlitve, opredelile v veliki večini ženske in to matere majhnih otrok, medtem ko je bil odstotek moških skoraj neznaten, ker so takšno možnost vzeli v poštev le delavci - študentje.
Kjer je bil odstotek višji, pa je dejansko šlo za obdržanje določenega števila delovnih mest, kar
PRED JUTRIŠNJIM OBMEJNIM MLADINSKIM SREČANJEM V NOVI GORICI
«V PRIHODNJE Sl MORAMO PRIZADEVATI DA BODO AKCIJE IMELE MNOŽIČEN ODMEV
Razgovor s predsednikom in sekretarjem OR ZSMS Nova Gorica Andrejem Komparo in Borisom Frankom
Konec januarja je občinska konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije (OK ZSMS) Nova Gorica imela svojo redno programsko sejo, na kateri je bil za predsednika potrjen Andrej Kompara, za Sekretarja pa Boris Frank, ki je zamenjal Lada Orla.
Po seii, ko se je delo na OK ZSMS Nova Gorica že redno vpeljalo, smo stopili v stik s predsednikom in sekretarjem, ter se z njima razgovarjali o delu in smernicah delovanja mladih v novogoriški občini. Poleg tega nas je zanimalo tudi obmejno mladinsko sodelovanje, saj bo Nova Gorica gostitelj 8. obmejnega mladinskega srečanja med OK ZSMS Koper, Sežana, Nova Gorica, Tolmin ter predstavniki mladinskega odbora Slovenske kulturno gospodarske zveze, ki bo v soboto, 28. marca 1981
Razgovor smo pričeli s predsednikom OK ZSMS Nova Gorica Andrejem Komparo, ki je po poklicu srojni tehtok. V ZSMS je začel uk-t vno delati v delovni organizaciji Vozila Gorica, kjer je bi' predsednik krajevne skupnosti ZSMS, nato pa je vodil konferenco mladih delavcev pri OK ZSMS, leta 1979 pa je b’l izvoljen za sekretarja OK ZSMS Nova Gorica. Funkcijo predsednika pa opravlja od leta 1979.
Prvo vprašanje, ki smo ga Kompari zastavili, je bilo naslednje:
«Konec januarja je bila volilno-programska seja OK ZSMS Nova Gorica. Katere so vaše poglavitne smernice za nadaljnje delovanje mladine v Novi Gorici?»
ODG.: «Na seji OK ZSMS Nova Goriea smo temeljito ocenili naše delo v preteklem letu in si zadali naše naslednje osnovne naloge: osnovna programska usmeritev mora biti še aktivnejše angažiranje pri splošnih družbenih prizadevanjih, p-edvsem na področju stabilizacije našega gospodarstva in nadaljnje utrjevanje in razvijanje samoupravnega socialističnega sistema. Posebej moramo poudariti našo skvpno odgovornost u izvajanje nalog, ki izhajajo iz nekaterih novo sprejetih sistemskih zakonov o preobrazbi našega šolskega sistema, zakona o stanovanjskem gospodarstvu in iz tega izhajajočih aktivnosti na področju štipendiranja, zaposlovanja itd.
VPR.: »Konec meseca bo v Novi Gorici osmo obmejno mladinsko srečanje (OK ZSMS Koper, Sežana, Nova Gorica, Tolmin in Mladinski odbor SKGZ). Kako se je Nova Gorica na to srečanje pripravila in kateri bodo po vašem tisti novi elementi, ki lahko v večji meri vplivajo na razvoj obmejnega mladinskega sodelovanja?*
ODG.: «V skladu s prejetimi dogovori bomo konec marca točneje v soboto, 28. t.m., organizirali osmo obmejno srečanje mladih iz MO pri SKGZ ter predstavnikov obmejnih občinskih konferenc (Koper, Sežana, Tolmin in Nova Gorica). Na tem srečanju, kateremu dajemo v Novi Gorici velik poudarek, moramo oceniti naše dosedanje aktivnosti in sprejet' usmeritve, ki bodo obmejno sodelovanje kvalitetno obogatile. Mislim, da lahko ugotovimo, da se je obmejno sodelovanje iz leta v leto db-p Injevalo, posebne uspehe pa smo dosegli, ko smo našo aktivnost u-sktajevali in vodili preko ustanovljene skupne mešane komisije
V prihodnje si moramo še naprej prizadevati, da bodo vse akcije iri področja obmejnega sodelovanja dobili š- večji množični odmev. Prav tako moramo doseči,
da se bodo vanje vključevale tudi druge organizacije in združenja, ki vodijo svojo aktivnost na področju kulture, športa. . . V letošnjem letu moramo s skupnimi aktivnostmi ustrezno obeležiti 40. obletnico' ustanovitve OF. Več moramo narediti tudi na področju medsebojnega informiranja itd.*
Po razgovoru s predsednikom OK ZSMS Nova Gorica smo se obrnili na novega sekretarja OK Borisa Franka.
Boris Frank je diplomiran ekonomist in je s svojo družbenopolitično aktivnostjo začel že v srednji šoli v 00 ZSMS na Gimnaziji, kjer je aktivno deloval pri reševanju problematike srednješolcev.
Po končani gimnaziji je odšel v Ljubljano, kjer je svoj študij ekonomije uspešno povezoval z aktivnim delom v Klubu goriških študentov, na univerzi v Ljubljani in z OK ZSMS Nova Gorica. Svoj pozitiven odnos do mladinskega dela je pokazal tudi s tem, da se je
Boris Frank
leta -1978 udeležil mladinske delovne akcije SLha krajina. Ko je bil zaposlen -v- tovarni Cimos, še je temeljito seznanil z današnjimi aktualnimi gospodarskimi problemi.
Pri navezavi razgovora z Borisom Frankom nas je v glavnem zfni malo delo in organiziranost mladih v novogoriški občini, katere je kot so naši bralci že seznanjeni precej razvejano in bogato. Borisu smo torej zastavili vprašanje, ki je s tem neposredno povezano.
VPR.: «0K ZSMS Nova Gorica ima na programu za letošnjo sezono vrsto akcij. Navedite nam tiste, ki jih smatrate za najvažnejše, o-ziroma tiste, ki bodo vsebinsko in vsestransko obogatile delovanje novogoriške mladine.*
ODG.: «Delovanje mladine v no vogoriški občini je vsestransko in zajema vsa področja družbenopolitičnega življenja. Glavna nalaga OK ZSMS Nova Gorica pa r uresničevati' težnje in voljo mladih v organizirani obliki. Omenil bi ne-
kaj večjih akcij, za katere je potrebno veliko pripravljalnega dela.
Ena od poglavitnih funkcij ZSMS je izobraževanje. Tako bomo organizirali več seminarjev. Seminar za predsedstva OK ZSMS Nova Gorica je bil že konec februarja. Po šolah bodo organizirana razna tekmovanja v znanju najpomembnejša so Tito, revolucija, mir, NOB in socialistična revolucija v Jugoslaviji. V teku je javna razprava o problematiki v'kulturi.
V spomladanskem času bo potekala akcija »Naš klub*, ki pomeni pregled celotne organizirane aktivnosti na področju kulture.
Sprejem štafete mladosti, ki bo 28. aprila in prireditve v mesecu mladosti bodo zagotovo pritegnili naj več je število mladih.
Šola življenja pa so mladinske delovne akcije. Letos bomo iz naše občine poslali kar 4 mladinske (Istra, Bela krajina, Brkini, Bosanski Brod), 1 pionirsko (verjetno v Istro) m 1 brigado Rdečega križa (na Kras). Zbrati bo potrebno o-krog 250 brigadirjev, kar bo zahtevalo obširne priprave za kadrovanje mladincev in pionirjev.
Za popestritev življenja mladih bomo organizirali razna športna srečanja, pohode, proslave ob pomembnih praznikih ipd.»
VPR.: »V okviru obmejnega mladinskega sodelovanja je bila OK ZSMS Nova Gorica stalno v prvi vrsti in se aktivno zavzemala za čimtesnejše obmejne stike. Kateri so vaši programi na tem področju v tej mandatni dobi?*
ODG.: »Sodelovanje med mladimi z obeh strani meje je lahko za
zgled dobrih sosedskih odnosov. To prijateljstvo in sodelovanje z zamejskimi Slovenci pa bi želeli še razširiti na vse mladinske komponente ter tudi na ostale napredne sile. S tem mislim predvsem na ponovno vzpostavitev sodelovanja z Zvezo komunistične mladine Italije, s katero smo v preteklosti že precej kontaktirali.
V	sodelovanju z- MO pri SKGZ je letos predvidenih več pomembnih akcij. Na seji mešane komisije 28. februarja smo se že okvirno dogovorili o letošnjem sodelovanju. 28. marca bomo organizatorji srečanja predstavnikov štirih obmejnih občinskih konferenc ZSMS in MO pri SKGZ. Pričakujemo, da bo to obmejno srečanje nov korak v poglabljanju medsebojnih odnosov. -V počastitev praznika dela bomo skupaj organizirali pohod dveh spomenikov Števerjan - Gonjače.
Tudi letos bomo povabili zamejske Slovence, da se udeležijo mladinskih delovnih akcij kot člani MDB Simon Gregorčič.
V	jesenskem času bi izvedli športno akcijo 25 ur nogometa. Medsebojno informiranost bomo povečali z izmeničnim izdajanjem glasil, kjer bi predstavili delo OK ZSMS in MO pri SKGZ v luči sodelovanja na obmejnem področju.
Akcije, za katere niso potrebne daljše priprave, bomo organizirali spontano, ker mladi ne moremo obmejno sodelovanje razumeti zgolj formalno, ampak kot bistveni del prispevka za zmanjšanje barier, ki jo predstavlja meja med obema državama.*
pomeni, da se je večina delavcev opredelila za polovični delovni urnik in tako so lahko vsi ostali v službi. Takšen je položaj pred-vsem v tekstilnih tovarnah, v katerih so na primer že uvedli šestdnevni tedenski umik po šest ur dnevno in s tem dejansko v precejšnji meri zadostili potrebam žensk, ki s v tekstilni industriji v večini, da nekako usklajujejo službo in dom.
Usklajevanje dolžnosti, ki jih na eni strani nalaga delovno mesto, na drugi pa družina, je torej še vedno glavni vzrok, da se ženske, predvsem tiste z nedoraslimi otroki, odločajo za part-time. Vendar je povpraševanje precej manjše kakor je kazalo pred uvedbo te možnosti v nekaterih večjih tovarnah in tudi v trgovskih obratih, kajti, če kriza sili v zmanjšanje delovne sile, kriza sili posameznika tudi k čim višjim zaslužkom. Zato so predvsem sindikalistke v razpravi o part-timu ugotovile, da si le malokdo lahko danes »privošči* takšno možnost, zato lahko precejšen del teoretične debate kar odpade.
Drugi zaviralni moment, da part-time ni tako prodrl, kakor so nekateri pričakovali, je poleg ekonomskega še odpoved kakršnekoli uveljavitve na delu. Še tako se ženska težko uveljavi in si pribori samostojno delo, če se izreče za part-time, se avtomatično odpove vsemu temu. Kajti samo tista delovna mesta, na katerih se lahko «vrti» več oseb, so lahko podvržena part-timu, odgovornejša ali o-sebno bolj karakterizirana, se veliko težje predajajo iz reke v roko.
Tako smo nekako sklenili krog: omejen delovni umik je mogoč na nižje kvalificiranih delovnih mestih, te v precejšnji meri zasedajo ženske, tor;j so ravT - one glavne »uživalke* te možnosri.
Pa še nekaj je ženskam in predvsem njihovim organizacijam narekovalo precejšnje nezaupanje do tega predloga: omejen delovni urnik namreč tudi načelno in stvarno pomeni, da je poglavitna naloga ženske še vedno v družini, da se lahko zaposli ali udejstvuje izven doma le kolikor ji to dopuščajo družinske dolžnosti, skratka, da ni potrebno skupaj iskati izhodov iz dvojne obremenitve, ki še vedno tare žensko.
Seveda pa lahko >x>meni part-time tudi rešitev marsikaterega osebnega problema, zato so se na primer ženske v sindikalnih organizacijah. zelo zavzemale za »reverzibilnost* odločitev o part-timu: vsak zaposlen naj bi imel možnost, da se po določenem obdobju omejenega delovnega umika spet povrne v večinski režim.
Kaj pa menijo ženske v Italiji o vsem tem:	dejansko potrjujejo
prejšnje izvajanje Za part-time se zavzemajo prvenstveno ženske z majhnimi otroki, še bolj pa ženske, ki - spojin delovnim mestom niso zadovoljne.
Po rusebni miniraziskavi inštituta Maknd se je n: primer izkazalo. da se skoraj polovica žensk, ki s svojo službo »sploh ni zadovoljna*, ogreva za part-time. Odstotek pade že na tretjino, ko gre za mnenje žensk, ki so z delovnim mestom zadovoljne.
Če dobljene podatke ocenjujemo glede na starost intervjuvank, dobimo zanimiv podatek: zelo pozitivno mnenje o part-timu imajo na primer najmlajše intervjuvanke.
(od 15 Jo 19 let), ki pa se ob službi želijo še izobraževati, potem priljubljenost omejenega delovnega urnika pada do kategorije 35 -49 let, ki je part-timu spet bolj naklonjena. Vsekakor se najvišji odstotki sukajo okoli 49 .Kot zadnja zanimivost italijanske raziskave še podatek, da je part-timu naklonjen skoraj enak odstotek žensk med zaposlenimi in nezaposlenimi.
Jo so vzorčna mnenja v Italiji, kjer se na splošno uvedb, te možnosti najbolj upirajo v industrijskem trikotniku, najmanj pa na manj razvitih področjih. Poglejmo pa sedaj nekaj podatkov, ki zadevajo države evropske gospodarske skupnosti.
Naj se zatrjuje to ali ono v Evropi je odločna večina zaposlenih part-time prav ženskega spola, saj se število v odstotkih giblje o-koli 90. V Italiji je ta odstotek nekoliko nižji — 70, medtem, ko je med najvišjimi v Nemčiji. Tudi glede na splošno zaposlitveno raven zabeležimo v Italiji zelo težek odstotek: samo 2,5 odst. vseh zaposlenih v Italiji so zaposleni polovični. (bp)
Azteško
angleški
slovar
Stara kultura Aztekov je skozi stoletja delala preglavice lingvistom in drugim strokovnjakom, čeprav so se je lotevali že v samem začetku, že v 16. stoletju. V zadnjem času pa je razmeroma bogata azteška «pisana» kultura kot odprta kniiga. Na univerzi v Virginiji v ZDA so s pomočjo elektronskega «IBM» stroja napravili odličen angleško - azteški slovar, ki so ga pripravili moderni raziskovalci te stare kulture.
Kot. je znano, so azteški jezik najprej proučili španski menihi, ki so sledili španskim konkista-dorjem na njihovem krvavem pohodu po Latinski Ameriki. Ti menihi so pripravili kap dober azteško - španski slovar, ki je bil več ali manj nared že v 16. stoletju. Iz tega španskega slovaria so v poznejšem času pripravili še francoskega in nemškega. Angleži, ki so bili gospodarji vse Severne Amerike, kateri so dali tudi svo.io govorico, in so imeli veliko oporišč tudi v južnih predelih »novega sveta*, pa se niso toliko potrudili in. so dobili azteško - angleški slovar šele sedaj.
Delo pri novem slovarju je vodil prof. Franke Neumann, ki ie ob pomoči številpih sodelavcev »nagatil* »elektronski slovar* z vsem mogočim znanjem, kar ga je zbral iz že omenjenih treh slovarjev in pri tem pazil, da bi ne moglo priti do «napak», ki so pri azteški govorici zelo možne, kajti stari prebivalci osredn.je Amerike so imeli bogat jezik, pri beleženju pa so si pomagali s slikopisom, torej nekakšnimi hieroglifi, podobno kot stari Egipčani. Le da je pri Aztekih en izraz imel lahko tudi veliko pomenov, saj je na primer beseda «xiutil» pomenila hkrati turkizni kamen, zeleno - modro barvo, travo, leto in kozmični ogenj ali repatico.
uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifimiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirMiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiinitiiiiiHiiuiiiniiiiiiiiiiiivaiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiMimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiMiiiiiiHiiiiia
V	Benetkah zbrano veliko lutkovno bogastvo
V	zgodovini lutkarstva ima pomembno mesto Podreka, ki je bil po rodu iz Čedada
Čeprav je od pusta minilo že mesec dni, se pustno vzdušje v Benetkah še ni povsem umirilo, utišalo. Seveda ni po mestnih ulicah več videti pustnih šem, niti kakega pustnega prizorčka ne, ki bi razvedril mimoidoče. Tudi lepe maske, ki so še ostale v nekaterih izložbah trgovin, prav nič ne motijo. Kaže zato, da nas bodo še nekaj časa spremljale pri vsakdanjih opravilih. Največkrat govorimo o Benetkah ob priliki rajnih kulturnih prireditev, kot so na primer razstave, gledališke prireditve, koncerti itd.
Kot smo že rekli,,je pust že mimo, vendar v nekaterih beneških gledališčih ali muzejih še vedno obravnavajo teme, ki smo jih gledali o pustu. Danes si bomo ogledali veliko in razsežno razstavo, ki nosi naslov «Burat-tini. marionette, pupi*. Govor bo •torej o lutkah. Prinesli so jih v Benetke iz Piše. Njihova veliko razstavo pa je priredila milanska občina. Odprli so jo lani 25. junija v Milanu in milanska publika jo je obiskovala skoraj polnih pet mesecev. Iz Milana so nato razstavo prenesli v Piso in po velikem uspehu tam še v Benetke. Za organizacijo razstave je poskrbel občinski odbornik za kulturo. Obiskovalcem pa bo odprta ves dan vse do 26. aprila, torej mesec dni.
Kdo izmed nas še ne pozna lutk! Tokrat bomo imeli priložnost občudovati lutke vseh časov in iz vseh italijanskih dežel mesec dni v opuščeni cerkvi sv. Lovrenca.
Lutkovne predstave so bile najprej namenjene le otrokom, šele pozneje so igre z lutkami prirejali tudi za odrasle. Zato se spominjamo tudi znanega, slavnega lutkarja V. Podreke, ki se je rodil v Čedadu. Čeprav .1 ga nekateri lastijo kot Italijana, se je po njegovih žilah pretakala slovenska kri. Njegov rod, rod odvetnikov je bil nekaj posebnega. Že njegov oče, prav tako odvetnik, se je raje ukvarjal z glasbo in gledališčem .kot z advokaturo, pa čeprav mu to ni prinašalo velikih dohodkov, življenjepisec V. Podreke G. Vergani pravi: »V mladosti se je Podreka več hranil z glasbo in gledališčem, kot pa z zreški in pečenkami.*
Njegovo lutkovno delovanje je svetovno znano. Charlie Chaplin, Eleonora Duše, Walt Disney, Bernard Shaw, Arturo Toscanini in mnogi drugi slavni ljudje so navdušeno ploskali njegovim lutkovnim predstavam, ki jih je uprizarjal na petih celinah. In še en podatek, ki bi nas mogel presenetiti: v 50 letih je uprizoril 25 tisoč lutkovnih predstav.
Povedati je treba, zakaj je njegovo delo tako važno: v začetku stoletja je Podreka želel spremeniti lutkovne predstave. Njegove stvaritve so poleg socialne in politične vsebine imele še to posebnost, da so bile na visoki kulturni ravni. Vzporedno z njegovim teatrom so delovale v drugih mestih in državah tudi druge gledališke skupine. Tako so bile skupine Paula Branna v letu 1906. Ta je odprl stalno lutkovno gle-
dališče v Muenchnu. Pomagali so mu znani slikarski mojstri kot na primer Paul Klee, Kandinsky, Gulbrassen, komediograf Arthur Schnitzler. V mestu Baden Baden v Nemčiji je Ivo Puhonny odprl drugo lutkovno gledališče. Pa tudi v Avstriji in na Češkoslovaškem so bila podobna gledališča, v katerih so uprizarjali celo Mozarta, Shakespearja, Moliera in celo dela iz commedie delLarte.
Slavni Ottorino Respighi je za Podrekove lutke pripravil Sneguljčico. Obzorje njegovega gledališča se je še razširilo. Poleg lutke, ki poje in ki predstavlja Don Juana, se na odru zvrstijo tudi dramske lutke, ki poosebljajo Harlekina, Brighello, pa tudi razne kitajske zgodbe in ponovno Shakespearja, v katerem je nastopal še Gino Cervi, ko je bil še mlad. Podreka pa je priredil lutkovne predstave, na katerih so prišli do veljave tudi folklorni plesi.
S svojim delom je žel velika priznanja in slavo, vendar so vse to spremljali tudi dolgovi, ki so po njegovi smrti prisilili družbo, da je del lutk prodala, ostale pa povsem zapustila. To je bil žalosten razkroj njegovega gledališča.
še danes so tovrstne prireditve v nevarnosti, ker primanjkuje izurjenih umetnikov in njihovih pomočnikov. Nekatere kulturne skupine se borijo za njihov obstoj kot na primer deželno Stalno gledališče, ki skupno z drugimi kulturnimi organizacijami teži za tem, da bi rešilo ta problem.
Dežela Furlanija-Julijska krajina je pred dvema letoma odobrila zakon, s katerim je zaščiteno ali če hočemo zagotovljeno delovanje lutk. V ta namen je dežela nakazala 60 milijonov lir od katerih je bil večji del namenjen obnovitvi in delovanju skupine »Malih*, torej skupine, ki jo je nekoč vodil Podreka.
Doslej smo govorili le o Podreki, ki je bil nedvomno velik in slaven primer svojega časa. Z njim je bilo obdobje gledališč devetnajstega stoletja obnovljeno. Sedanja beneška razstava pa ne prikazuje le tega obdobja, pač pa razstavlja lutke v časovnem zaporedju, začenši z viteškimi i-grami pa do današnjih televizijskih in animacijskih predstav.
Izredeno veliko razstavnih materialov, kot so lepaki, gledališki listi, življenjepisi strokovnjakov itd., vse to je pripomoglo k temu, da smo dobili edinstveno priložnost spoznati se s tovrstno gledališko obliko. Gre za kopico dokumentov, ki -o navadno težko dostopni, ker jih hranijo le nekatere knjižnice, muzeji in šole ali pa redki zasebniki. Gre za dokumente, ki jih dobimo v gledališkem muzeju milanske Seale, v mednarodnem muzeju lutk v Palermu, v muzeju v Roveretu in v muzeju Correr v Benetkah, pri mestni dramski šoli v Milanu itd. Prav milanski dramski šoli pa gre priznanje, da je uresničila zmisel zbiranja podatkov po vseh deželah in vzbudila pozornost za skoraj že pozabljene lutke.
KRISTJANA BALDAES!
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	šolska vgoja:
Življenje živali
13.00 Hišna beležnica 13.25 Vremenske razmere
13.30	DNEVNIK
14.C0 Kapetani in kralji — 7.
14.30	Danes v parlamentu 14.40 Milan: tenis
15.30	Potovanja v arabske
del
pu-
ščave Charlesa Montagua Doughtya
16.30	Happy days — Veliko mesto — TV film
17.00	DNEVNIK 1 — Flash
17.05	3, 2. 1. . . Stik!
18.00	šolska vzgoja:
Kinoteka — Gandhi
18.30	DNEVNIK 1 — Kronike Sever kliče Jug
Jug kliče Sever
19.05	Parliamo deli’accesso 19.20 Eischied,
Strah v New Yorku —
4. nadaljevanje
19.45	Almanah
in Vremenske razmere
20.00	DNEVNIK
20.40	Tam tam.
aktualnosti Dnevnika l
21.30	Osebna tajnica — film
22.45	«Dios no mata*
Srečanje s Addolfom Pere-zem Esquivelom, Nobelovim nagrajencem za mir
Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenske razmere
Oruai kanal
12.30	Varujmo zdravje
13.00	DNEVNIK 2 - Ob 13. uri
13.30	šolska vzgoja:
Osnovni tečaj za ekonomijo 14.18 Popoldan
14.10 Župan iz Castelbridgea — TV nadaljevanka
15.30	DNEVNIK 2 - Replay
16.15	Glasbena oddaja
17.00	DNEVNIK 2 -- Flash
17.05	Popoldan
Mnenje Giulia Nascimbenija Program za mladino
17.30	Risanka
18.00	šolska vzgoja:
Moderna umetnost
18.30	Iz parlamenta in DNEVNIK 2 — Športne vesti
18.50	Dober večer s. ..
Supergulp
19.45	DNEVNIK 2
20!40 Grancanal, glasbeno zabavni program, ki ga vodi Corrado
22.00	En dan, vsak dan
O življenju ženske na o-brobju velikega mesta bedo govorile štiri oddaje pod naslovom »Riprendiamod la vita*. Oddajo so pripravile ženske, ki so hotele z njo dokumentirati pogoje, v katerih Žiri ženska v današnji
£aI4k»&30 p081*!1 ,v
Rimu m obravnava smisel, probleme ' in perspektive vsakdan 3hdjenja neke ženske v predmestju. Govor je o spolnosti, o zakonskem življenju, o družini in še marsičem. Začne se pravzaprav z nastankom določene mestne četrti, znanih »borgat*. ki jih imajo na robu «večnega mesta*. Protagonisti oddaje pa so »ženske treh generacij*.
22.50	Skulptura za milady, po povesti Ronalda Dahla
23.15	Programi pristopanja
Ob koncu DNEVNIK 2 -Zadnje vesti Tretji kanal
19.00	DNEVNIK 3 19.35 Pošasti.
20.05	Šolska vzgo'a: lokalne inštitucije
20.40	Tuttogori — 2. del
Osnovna tema komedije, ki jo je napisal Valentinetti in ii dal naslov Pignasecca e Pignaverde, je — skopost.
Sloviti genovski komik Gil-berto Gori je to delo uprizarjal vrsto let, vključil ge je v svoj «železni repertoar* in z njim navduševal občinstvo. Pravzaprav gre za komedijo, ld nima kdove ka kili literarnih vrednot, pač pa je to prijetna zgodbica, v kateri pa se veliki odrski umetnik Gori odlično obnese kot izreden skopuh, ki skopari celo v uživanju zraka, ki ga diha.
22.55	DNEVNIK 3
JUGOSLOVANSKA TV Ljubliana
9.15	in 12.55 Kranjska gora: Veleslalom za moške
14.55	TV v šoli
15.55	Veleslalom za moške — posnetek iz Kranjske gore
17.15	Poročila
17.20 Družina Smola — risana serija
17.50	Jazz na ekranu: Kvartet Shaframov — Kovistoinen
18.15	Obzornik
18.30	Pravila šaha
18.50	Prvič v vrtec
19.00	Ne prezrite
19.15	Risanka
19.24 TV nocoj
19.26 Zrno do zrna
19.30	TV DNEVNIK
19.55	Vreme
20.00	Ustvarjanje Titove Jugosla vije — dok. serija Danes si bomo ogledali dru go epizodo iz dokumentarne serije Ustvarjanje Titove Jugoslavije Obravnava raz dob.ie od 1937 do 1941. leta. Tudi ta epizoda vsebuje bogate izvirne filmske vložke o doga jan'ih tega obdobja v Jugoslaviji in Evropi. V vladajočih krogih stare Ju goslarije .ie vedno bolj čutiti vpliv fašizma in naciz ma. Zaostrujejo se razredna nasprotja. Revolucionarna vrenja dobivajo vse več.ii pomen. Režim z ostrimi, represivnimi ukrepi obraču nava z naprednim gibanjem Polnijo se taborišča. Pod Titovim vodstvom obnovlje na in okreoliena Komuni stična partra Jugoslavije razbija obroč vsiljene ilegalnosti in posta ;a vse po metnbnejši dejavnik v družbeno - političnih dogajanjih Okrog njenega programa se zbiraio številne napredne družbene sile. delavci, mladina. žene, inteligenca. Vse večji vpliv im" partija tud' na vasi. Višek moči Komu nistične partije Jugoslavije je prišel naibolj do izraza na peti državni konferenci, ki je imela vse značilnosti kongresa.
21.00'A.’Cristie: Zakaj ne Evans? TV nadaljevanka
21.50	Nočni kino:
Oddaljen klic pomladi — film
KoDer
16.00	Veleslalom za moške — ' prenos iz Kraniske gore
17.30	Film — . popovitev
19.00	Aktualna tema
19.30	Otroški kotiček
20.00	Kanal 27 — Napoved pro grama za naslednje dni
20.15	Stičišče
20.35 Dobri resed sam - film
22.00	DNFVNIK
22.10 Ponče;; vzhaja na vzhodu r-TV' nadaljevanka
23.00	Baletna oddaja
BVICA
18.50	Sta; Blazers. risarika
20.40	Reporter, tedenska oddaja
21.40	Poje Marry Manilovv — glasbena oddaja
i f .f", -
TRST A
7.00, 8.00, 10.00. 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše: 8.10 Jutranji almanah: Zimske slike: 9.00 Glasbena matineja; 10.10 Radijski koncert: 11.00 Oddaja za srednjo šolo; 11.30 Beležka; 11.40 Zimzelene melodije; 12.00 Na goriškem valu: 12.30 Melodije; 13.20 Zborovska glasba; 13.45 Instrumentalni solisti; 14.10 Otroški kotiček: Kje je napaka?; 14.30 Roman v nadaljevanjih - Tomizza: »Boljše življenje*:	15.00 Postni govor;
15.15 Doba kantavtorjev; 16.00 Okuole ognjišča - pred studencan; 17.10 Mi in glasba: 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Priljubljeni motivi; 18.40 Slovenska imena naših krajev.
KOPER
(Italijanski program)
7.30,	8.30, 9.30, 10.30, 11.30,
12.30,	13.30, 14.30, 15.30, 16.30,
17.30,	18.30, 19.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 9.00 Štirje koraki; 9.32 Lucianovi dopisniki: 10.00 Z nami je. .10.45 Mozaik, glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih: 12.05 Glasba po željah: 14.33 Za naju dva;
15.00	Saoupravljavec; 15.10 Italijanski zbori; 16.00 Kultura in družba; 16.32 Crash; 16.55 Izletnik; 17.00 Poslušajmo jih skupaj; 17.32 Glasbena oddaja; 18.00 Svet plošč; 18.32 Petkov koncert.
KOPER
(Slovenski program)
6.30,	7.25, 13.30. 14.30 Poročila;
6.00	Glasba za dobro jutro; 6.05 Jutranji koledar: 6.15 Obvestila in reklame; 6.37 Kinospored; 13.00 Pregled dogodkov; 13.05 To smo mi; 13.40 Svirac svira, kolo igra;
14.00	S polnimi jadri; 14.37 Glasbeni notes: 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba po željah;
16.00	Kulturni relief; 16,10 Vaš telefon, naš mikrofon; 16.30 Primorski dnevnik: 16.45 Zabavna glasba;
RADIO 1
7.00, 8.00, 10.00, 11.00. 12,00.
13.00,	14,00, 15.00, 17.03, 19.00 Po ročila: 6.00 Glasbeno prebujanje; 7.25 Kakšna glasba: 9.00 Radio anch’io; 11.30 Golda Meir: Od Kijeva do Jeruzalema; 13.25 Poštna kočija; 13.30 Ulica As.'ago Tenda; 14.03 Hertzapopping; 14.30 šolska vzgoja: 15.03 Rally; 15.30 Popoldanska srečanja; 16.30 King Kongove misli; 17.03 Patchvvork; 18.35 Ne poznaš ljubezenskih be sed?' 19.30 Zgodba jazza; 20.00 Vrtiljak; 21.03 Simfonični koncert
RADIO 2
7.30,	8.30. 9.30. 10.«). 11.30.
12.30,	13.30. 15.30, 16.30, 17.30.
18.30,	19.30 Poročila- 6.00	8.48
Dnevi; 9.05 Radiiska priredba; 9.32 -.10.12 Radio 2 - 3131; 11.32 Tisoč pesmi; 12.45 Hit Parade; 13.41 Glasba in kino; 15.00 ■ 15.42 Radio 2 - 3131: 17.32 Mali antični svet; 18.32 Petito Story; 20.05 Spazio X, glasba za vse okuse:
22.00	Nočni čas.
LJUBLJANA
6.30,	8.00. 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	19.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 8 08 Z glasbo v dol>er dan; ‘ 8.30 Otroške igre: 8.45 Iz otroškega glasbenega sve ta; 9.05 Z radiem na poti: 9.40 Turistični napotki; 10.05 Rezervirano za. . .; 11.35 Znano in pri ljubljeno: 12.10 Iz glasbene tra dicije; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe: 13.00 DaneS do 13.00; 13.30 Priporočajo vam...; 13.50 Človek in zdravje; 14.05 Devčič: Istrska suita: 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.00 Dogodki in odmevi:
15.30	Napotki za turiste- 15.35 Zabavna glasba; 15.50 Radio danes. radio jutri!; 16.00 »Vrtiljak*:
17.00	Studio ob 17.00; 18.00 Po slovenski glasbeni literaturi; 18.30 S knjižnega' toga; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Minute z an samblom Toneta Kmetca; 20.00 Uganite, pa vam zaigramo..
22.30	Besede in zvoki; 23.05 Li rlčni utrinki; 23.10 Petkov glasbeni mozaik.
KOŠARKA
SUPER FINALE POKALA PRVAKOV
Makabi za točko boljši
Izraelski košarkarji so sinoči v Strasbourgu premagali bolonjski Sinudyne, ki je igraI brez poškodovanega Američana NIcNIilliana Ronamico (26 točk) in Berkowitz (21) najboljša strelca
Makabi — Sinudyne 80:79 (37:39)
MAKABI TEL AVIV: Aroesti 5, Perry 16, Berkovvitz 21, Silver 6, \Villiams 20, Boatright 12, Zisman, Schwartz, Keren, Herskovitz.
SINUDYNE BOLOGNA:	Caglie-
ris 7, Valenti 4, Cantamessi 4, Martini 2, Villalta 19, Marquinho 13, Generali 4, Bonamico 26, Porto, Possemato.
SODNIKA: Van der Willige (Nizozemska) in Kotleba (ČSSR).
PM:	Sinudyne 15:17, Makabi
22:23.
PON: Generali (29), Perry (34), Caglieris (35), Silver (37), Mar-tjuinho (38).
GLEDALCEV: 7.000.
STRASBOURG - Makabi iz Tel Aviva je osvojil letošnji naslov e-vropskega klubskega prvaka. V super finalu pokala prvakov so namreč izraelski košarkarji sinoči v Strasbourgu premagali s točko razlike bolonjski Sinudyne.
(Kot sam izid kaže, je bilo srečanje izredno izenačeno in Bolonjča-ni so bili povsem enakovredni tekmec favoriziranim košarkarjem Ma-kabija, ki so, kljub zmagi, tokrat nekoliko razočarali. Sinudyne, ki je nastopil brez poškodovanega Američana McMilliana, bi lahko devet sekund pred koncem lahko celo zmagal, ko bi ne nizozemski sodnik Van der Willige znatno oškodoval italijanske košarkarje.
V bolonjskih vrstah je zelo dobro in borbeno igral Bonamico, ki je bil obenem s 26 točkami tudi najboljši strelec srečanja. Najboljši strelec pri Makabiju je bil Berkowitz, odličen pod košema pa je bil Williams.
Naj omenimo, da je bolonjsko vrsto v Strasbourgu vodil s klopi jugoslovanski strokovnjak Aca Nikolič.
HOKEJ NA LEDU
Svetovno prvenstvo B skupine
Podvig Jugoslavije Italija zopet uspešna
ORTISEI — Tudi po 5. kolu svetovnega prvenstva B skupine v hokeju na ledu je Italija še nepremagana. «Azzurri» so sinoči zanes ljivo premagali še Poljsko in so tako sedaj glavni kandidati za končno zmago in s tem za prestop v A skupino.
Za lep podvig je včeraj poskrbela tudi Jugoslavija, ki je igrala proti favorizirani Švici neodločeno. Za «plave» je sedaj rešitev bližja* • IZIDI 5. KOLA
Italija - Poljska 4:1 (2:1,1:0,1:0) Jugoslavija - Švica 4:4 (1:3, 2:0.1:1) NDR-Norveška 6:3 (3:2, 0:1, 3:0) Romunija - Japon. 5:1 (3:0,1:1,1:0)
LESTVICA
Italija 10, NDR 8, Poljska 7, Švica 6, Jugoslavija 3, Japonska, Norveška in Romunija 2.
nogomet
V okviru evropskega mladinskega nogometnega prvenstva so v tem tednu dosegli te izide:
Francija - Portugalska 2:0; Italija - Malta 3:0; Madžarska - Ro munija 0:0; Bolgarija - Jugoslavija 1:0; Grčija - Ciper 3:1.
TURNIR V MILANU
Franulovic uspešen v dvojicah
MILAN — V prvem kolu mednarodnega teniškega turnirja WCT v Milanu je Jugoslovan Željko Franu-lovič v dvojicah skupno z Brazilcem
Carlosom Kirmayrom premagal italijanski par Rossini - Moscino s 6:2, 6:2.
OSTALI IZIDI (POSAMEZNIKI) Vijaj Amritraj (Indija) —
Tim Gullikson (ZDA) 6:3, 6:7, 6:3 Walts (ZDA) -
Šmid (ČSSR)	7:6, 6:2
McEnroe (ZDA) —
Gunthardt (Švi.)	6:2, 6:3
S. Mayer (ZDA —
Gottfried (ZDA)
ATLETIKA
TEKMOVANJE NIŽJEŠ0LCEV
Jutri zaključek na Kolonji
Na sporedu bo tek na 50 m, lučanje kroglice in skok v daljino
6:1, 6:4
NOGOMET,
Škotska — Severna Irska 1:1
GLASGOW - Pred 76.000 gledalci je v kvalifikacijskem srečanju skupine 6 za SP Škotska igrala le neodločeno 1:1	(0:0) s Severno
LESTVICA SKUPINE 6 ŠKOTSKA	4 2 2 0 3:1
PORTUGALSKA 3 2 1 0 4:0
SEV. IRSKA
IZRAEL
ŠVEDSKA
4	1 2
5	0 3 4 0 2
1	4:2
2	1:5 2 1:5
Enajsterica Gaje (na sliki med srečanjem z Aurisino) se bo v nedeljo pomerila z Olimpio v odločilnem srečanju za drugo mesto na lestvici v 3. AL, s katerim bi si zagotovila pravico do dodatnega srečanja z drugouvrščeno v skupini N za prestop v 2. AL
Jutri, 28. marca, se bo na stadio-hu na Koloniji zaključilo atletsko tekmovanje za dijake in dijakinje nižjih srednjih šol. Tekmovanje bo po preizkušnjah v dvorani in na krosih nudilo zadnje možnosti za posamične in skupinske uspehe še v teku na 50 m, v lučanju kroglice in v skoku v daljino.
'Organizatorji pričakujejo na startu okoli 120 atletov in atletinj kar bi moralo dokaj resno obremeniti celoten aparat, ki mora, seveda, vse dokončati pred nastopom mraka in do tedaj tudi podeliti nagrade.
Načelno bodo posamezni letniki tekmovali po naslednjem vrstnem redu:
Letnik 1969
50 m, skok v daljino, kroglica.
Letnik 1968
50 m, kroglica, skok v daljino.
Letnik 1967
Kroglica, 50 m, skok v daljino.
Za skok v daljino bosta usposobljeni predvidoma dve zaletišči. Severno bo namenjeno dekletom, južno pa fantom. Vse morebitne spremembe, ki bi nastale zaradi večje ali manjše udeležbe, bodo sporočene udeležencem neposredno pred ali ob začetku tekmovanj.
Pri skoku v daljino in pri lučanju kroglice bo imel vsakdo na razpolago tri poskuse.
Nagrajevanje bo po koncu tekmovanj v vsaki panogi in sicer po ključu, ki daje pravico do kolajne vsem tistim, ki so nastopili na vseh treh prireditvah. Ekipna lestvica bo sestavljena na podlagi že znanih rezultatom in dosežkov jutrišnjega tekmovanja.
Trenutno je v vodstvu šola dolinske občine «S. Gregorčič* pred «1. Cankarjem* od Sv. Jakoba.
Vsi nastopajoči se morajo na startu predstaviti z že izpolnjenimi prijavnimi kartončki. Sodniki se morajo zbrati na stadionu najkasneje do 14.30.
Tekmovanje se bo začelo ob 15. uri.
kb
KOLESARSTVO	*
DIRKA PO KAMPAMJI
Nepričakovan uspeh Leonarda Mazzantinija
SORRENTO — Letošnja 49. mednarodna kolesarska dirka po Kam-paniji je bila ena izmed najbolj u-spelih v zadnjih letih, tako tehnično, kot tudi’ s' svojo spektakularnostjo. Zmago si je povsem nepričakovano priboril Leonardo Mazzan-tini,' Moserjev 'pomočnik, kateremu je k temu uspehu mnogo doprinesel tudi njegov kapetan Moser, ki se je 155 km pred ciljem znašel v manjši skupini (poleg njega in Mazzanti-
nija še Barone, Santoni, Baronchel-li, Mount, Mantovani in Šved Prim). Moser je spoznal, da bi se lahko ta skupina lotila tudi pomembnejšega podviga in res je silovito potegnil, tako da je za njim in njegovimi soubežniki kmalu nastala praznina. Razdalja med njim in o-stalimi se je stalno večala in glede na to, da je imel Moser ob sebi kar tri svoje pomočnike, je bilo že tedaj jasno, da mu ne bo nihče kos. Edino nevarnost je predstavljal Mantovani, če bi prišlo do zadnjega skupinskega naleta. Toda Moser se ni odločil za ostro kritje Mantovanija, ampak je to nalogo prepustil raje svojemu pomočniku Mazzantiniju, ki je tako na zadnjem vzponu pustil vse svoje soubežnike za seboj in prispel sam na cilj.
Za dirko kot celoto lahko rečemo, da je bila izredno naporna, ostra, borbena, tekmovalce pa je poleg stalnih vzponov mučila tudi prava poletna vročina. Kljub temu je bilo tekmovanje zanimivo in čeprav je bilo speljano po zasilni progi, je s svojo živahnostjo navdušilo vse ljubitelje tega športa, ki so mu sledili.
Vrstni red:
Leonardo Mazzantini (It.), ki je prevozil 226,6 km v 5.56'50” s poprečno hitrostjo 38,01 km na uro
Mantovani (It.)
Moser (It.)
Baronchelli (It.)
Prim (švedska)
Mount (ZDA)
Santoni (It.)
8 Barone (It.)
9. CipoUini (It.)
Ekipna lestvica za italijansko prvenstvo
1. Famcucine - Campagnolo 42; 2. Bianchi - Piaggio 24; 3. Sammonta-na - Benotto 16; 4. Honved - Bottec-chia 15; 5. Magniflex - Olmo 8.
2.
3
4.
5.
6. 7.
po 1’50"
po 2’ po 15’15"
Drugo etapo amaterskega kolesarskega tekmovanja po Maroku so opravili na kronometer za ekipe. Zmagala je Švedska, Italija pa je bila deveta.
Na svetovnem prvenstvu v cur-lingu v Londonu vodi po petih kolih Kanada.
Italija se ni uvrstila v finalno kolo.
V promocijskem prvenstvu so poletovci proti miljski Ederi zgubili samo za dve točki
NAŠE ŠESTERKE V RAZNIH PRVENSTVIH
ODBOJKA
Črn dan slovenskih drugoligašev
Kljub porazu pa se zaradi ugodnega razpleta na drugih igriščih njihov položaj na lestvici ni spremenil - V ženski C-2 ligi le Sloga zmagala
V soboto so vsi trije naši drugo-ligaši izgubili. Najhuje se je gotovo godilo vrsti Bora JIK Banke v Me-strah, ki se je spoprijela s S. Gior-giom. Gostje še zdaleč niso bili dorasel nasprotnik izjemno dobro razigranemu domačinu, saj so gladko izgubili po samih treh nizih igre in povrhu izbojevali le pičlih trinajst točk. Še dobro, da -je potegnil krajši konec tudi neposredni tekmec za obstanek — Redentore, ki je gostoval pri vodeči Olimpii iz Bergama. Tako ostaja položaj naših fantov po 18. kolu nespremenjen, toda igra le
obeta nič dobrega.
Odbojkarice Bora Intereurope so pričele srečanje s Spineo v velikem slogu, a kaj, ko so zmogle dobro igro le v prvem mizu.
Zagrizen odpor so borovke nudile nasprotnicam še v četrtem nizu, toda presenečenja niso mogle več pripraviti.' Dokaj obetavne je pričel tudi Sokol, ki je gostoval v Moglianu Venetu. Gostje so dobro igrale v prvem zmagovitem nizu ter v drugem vse do .rinajstice, ko se je zatak-
...............................................................................................................................llillllliiillllililMiliiii»nuilliimiiliiiiiiiiimilltllilliiiiiiiniiiiimn»miiimiimiiiiiiiMiliimililiiiiiiiiinilililiiiiiiiiiiiniimililiiiiiiiliilnimimniiii*
KOŠARKA
PO IZPADU IZ PRVE LIGE
GORIČANI ŽE MERIJO NA NOVO PRVENSTVO
V prihodnjih dneh se bodo udeležili turnirja štirih pokrajin, na katerem bo nastopal tudi Hurlingham
Medtem ko je prvenstvo za določitev državnega prvaka v košarki v polnem teku, v klubih, ki so izostali iz sredine najboljših, že načrtujejo za bodočnost.
Tako je tudi pri goriškemu društvu Tai Ginseng, ki je letos izpadel iz I. lige Kot je znano, je e-kipa v letošnjem prvenstvu dožive la nemalo negativnih trenutkov, od desetih zaporednih porazov, do odslovitve znanega trenerja McGre-gorja in nesporazuma med goriški-mi voditelji in sponsorjem Manci ni jem.
Dejstvo pa je le eno. Ekipa je izpadla iz lige in to navijače najbolj zanima.
Kako pa se za bodočnost pripravljajo v Gorici?
Razumljivo je, da bo treba čakati še nekaj časa, preden se bo dru štvo izreklo glede nove abinacije ter igralcev, ki naj bi obogatili e-kipo. Trenutno so tudi neutemelje ne vesti, da bi v naslednji sezoni ekipi vodil Nove sel, ki naj bi iz Jugoslavije pripeljal
Gotovo pa je le to, da se bo e-kipa udeležila konec meseca turnirja štirih pokrajin, na katerem poleg Tai Ginsenga nastopajo še tržaški Hurlingham, videmski Tropic ter pordenonski Štern.
Turnir, ki se bo odvijal po sistemu vsak proti vsakemu, se bo pričel 28. t m. v Vidmu s srečanjima Štern Tai Ginseng (20.30) ter Tro pic - Hurlingham (22.30). Nadaljeval se bo 4. aprila v Trstu (Štern Tropic, Hurlingham - Tai Ginseng) ter se zaključil 11. aprila v Gorici (Štern - Hurlingham, Tai Ginseng -Tropic).
Zanimivost turnirja pa je v tem, da bo vsaka ekipa lahko uporabila tri tujce (na igrišču pa ne bosta smela biti več kot dva) ter poljubno število italijanskih igralcev, ki igrajo za druge ekipe.
(pr)
ODBOJKA
cUNDER 15»
Bor — Oma Zanardo
(8. -8, D
BOR:	Godina, čač. V. in
Klemše, P. in B. Ferluga.
SODNIK:	Benedetti. ZAPISNI
CAR: Montanari.
Najmlajše odbojkarice Bora so pospravile četrti zaporedni par točk. V derbiju z Oma Zanardo pa ni šlo tako gladko kot bi lahko, če bi domača vrsta tudi tokrat zaigrala z najboljšo postavo. Prvi set so bo rovke, kljub spremenjeni postavi, igrale dobro in tudi v drugem so spodbudno pričele. Nasprotnice pa se niso predale in v drugi polovici niza prevzele pobudo ter osvojile niz.
še posebej dobro je Oma igrala v obrambi, kjer je izredno dobro prestregala tudi močmi, tolčene žoge. Tretji set pa je bil samo monolog slovenskih igralk, ki so nasprotnice dobesedno razorožile samo z dobrimi servisi. Po 4. kolih ie nepremagan samo še Bor, ki bo zadnje srečanje prvega dela prven stva odigral 2. aprila na stadionu «1. maj* proti Sokolu
G F.
NOGOMET
V PRVENSTVU NARAŠČAJNIKOV
Primoret še v borbi za drugo mesto
Pomeril se bo z neposrednim tekmecem Olimpio - Krašovci na domačem igrišču - Najmlajši predstavniki Zarje proti prvouvrščeni Triestini
Medtem ko so v prvenstvu naraščajnikov v nedeljo odigrali zadnje kolo, bodo v nedeljskem zavrt-ljaju na sporedu še zaostala srečanja. Trebenski Primorec ki lahko še osvoji drugo mesto na lestvici, se bo pomeril z drugouvrščeno ekipo Olimpie, krasovci pa bodo sprejeli v goste Domio. Proti prvouvrščeni Triestini nimajo najmlajši predstavniki Zarje ve’iko možnosti, da osvojijo točko, medtem ko začetniki Primorja, kljub temu. da igrajo v gosteh proti solidni ekipi San Andrea. lahko računajo vsaj na neodločen izid. Do točk lahko pridejo tudi cicibani Primorja, ki se bodo jutri doma pomerili z Esperio B.
KADETI
11. POVRATNO KOLO (28.3.)
Portuale - Opicina, San Marco -Breg, Zaule - Roianese, Stock •-Fortitudo. Rosandra - Libertas, E-dile Adriatica - Supercaffe.
NARAŠČAJNIKI
ZAOSTALA SREČANJA (29.3.)
Muggesana - San Vito. Primorec - Olimpia (Bazovica, 10.30), Kras - Domio (Repen, 10.30).
JUTRI POPOLDNE NA STADIONU «1. MAJ* V TRSTU
Turnir med dvema ognjema za učence Športne šole Trst
Jutri bo na stadionu «1. maj* v Trstu še en kvalifikacijski turnir športne šole Trst v igri med dvoma ognjema. Prvega so odigra li že pred časom, v drugem se bodo pomerile ekipe osnovnih šol iz Barkovelj, s Katinare in iz Dija škega doma.
Vsaka ekipa bo štela po deset igralcev 3., 4. in 5. razreda, in si cer pet dečkov in pet deklic Turnir se bo začel ob 15. uri.
Miting narodov
RIM — 5. aprila bo v Rimu 6. mednarodni atletski miting narodov
v dolgoprograškem teku, ki se bo
odvijal na dveh progah. Krajša bo merila 7 km in bo netekmovalna, organizatorji pa pričakujejo, da bo na njej nastopilo približno 15 tisoč tekačev. Druga proga bo merila 26 km in bo tekmovalna. Nastopili, bodo tudi tekači iz tujine, številno zastopstvo bodo poslali zlasti Ja ponči, ki nameravajo sklemti pobratenje med tokijskimi in rimskimi atleti.
NOGOMET
BAHRA1N - V 2. azijski kvaliri kacijski skupini za svetovno noge metno prvenstvo 1982 je Irak pre magal Baluain z 2:0.
NAJMLAJŠI
9.	POVRATNO KOLO (29.3.)
SKUPINA A
San Luigi - Campanelle, Costalun-ga - Portuale, BlucStar - San Vito, Breg - Zaule (Dolina, 10.30), CGS - Esperia SG.
SKUPINA B
Chiarbola - Inter TS, Olimpia -Supercaffe. Roianese - Primorje (Opčine - Carsia, 9.45), Giarizzole -San Andrea, Triestina - Zarja («1. maj*, 12.001.
Z _ETNIKI
10.	POVRATNO KOLO (29.3J
SKUPINA A
Breg - Costalunga (Dolina, 9.30). Soncini B - Fortitudo. Muggesana -Libertas, Ponziana A - Portuale, Domio - San Sergio.
SKUPINA C
Gaja - CGS (Padriče, 10 30), San Luigi - Esperia A, Ponziana B -Giarizzole. Opicina - Opicina Supercaffe, San Andrea A - Primorje (Opčine - Ai Pini. 13.00). CICIBANI
10. POVRATNO KOLO (28.3.)
. Breg - Soncini B (Dolina, 15.45), Chiarbola - Domio, Fortitudo A -Costalunga, Zaule A - Muggesana, Portuale B - Ponziana A, Opicina -Zaule B, Inter San Sergio - Soncini A, Primorje - Esperia SG (Prosek, 16.30).
MLAJŠI CICIBANI
10. POVRATNO KOLO (28.3.)
Breg - Soncini (Dolina. 16.30), Chiarbola - Domio. Fortitudo - San Andrea, Cave Campanelle, San Luigi - CGS, Esperia SG - Giarizzole
H V
MINIBASKET
12. TURNIR «COlA COLA*
Nastopale bodo tudi tri slovenske ekipe
Manjka še nekaj tekem do kon ca turnirja Zini & Rossenwasser v minibasketu. ko že se začenja novo prvenstvo. Dvanajsti turnir Coca cole je pri vratih in tudi udeležba je množična. Petnajst ekip, raz deljenih v tri skupine, med katerimi so tudi tri slovenske, se bodo borile za naslov pokrajinskega prvaka.
Skupine so:	""
SKUPINA A
Don Bosco A, Camb, Inter 1904, Kontovel in Bor.
SKUPINA B
Don Bosco B, DLF, Polet, SGT in Visintini.
SKUPINA C
Don Bosco C, Inter Milje, RCT, Saba in Servolana.
Turnir se bo razdelil v dva dela: prvi ekipi vsake skupine bosta v drugem delu šli v prvo skupino, ki bo odločalo o prvem mestu; o-stale pa bodo sestavljale drugo in Se borile za čim boljše mesto na lestvici.
Resnici na ljubo, naši predstavniki imajo malo možnosti za vključitev v skupino najboljših. Le borovci (ki so skupaj s Kontovelci v najtežji skupini) lahko upajo na podvig, saj so boljši kot Camb in na isti ravni kot Inter 1904, medtem ko je Don Bosco A doslej igral boljše kot «plavi». Tudi Kontovel (ki ni nastopal v prvenstvu Zini & Rossenvvasser) in Polet se bosta morala zadovoljiti z drugo skupino, saj so v njuni skupini izredne e-kipe.
MAX
nilo in točki sta tako ostali v Moglianu Venetu. Glede na dejstvo, da je OMA Zanardo premagala II Pellicano in je Schio presenetljivo slavij zmago sredi Brescie, je vrstni red na lestvici povsem nespremenjen.’ Poslednja tri kola bodo neizprosna in jutrišnji derbi v Nabrežini dobesedno bitka na nož.
Potem ko je Fiat Comolli iz Gorice izbojeval dragoceno zmago v Dolini, ima končno zmago v žepu in s tem napredovanje v C-I ligo. Ekipa Kontovela je sposobna prijetno presenetiti in tudi bridko razočarati. Po nedeljski zmagi proti Julii je Sloga dohitela Breg. Kalvarija goriške 01ympie se nadaljuje. Ekipa Juven-tine igra spet odlično. Tudi drugi letošnji neposredni obračun med Borom in Slogo se je končal z zmago Tržačank.
MOŠKA B LIGA
IZIDI 18. KOLA,
Olimpia Karmak Bergamo - Redentore 3:0, Oalzaturificio 3 A Verona - Mantova 3:0, S. Giorgio Me-stre - Bor JIK Banka 3:0, Solaris -Lcgnago 1:3, Apies Fiume Veneto -Volley Videm 1:3, Montecchio - Isola Scala 2:3.
LESTVICA
Olimpia Karmak Bergamo 34, Cal-zatur ficio 3 A Verona 30, S. Giorgio Mestre 26, Pallavnlo Mantova 24, Legnago 22, Apies Fiume Verie-to in Volley Videm 18, Pallavolo I-sola Scala 14, Montecchio 12, Redentore Este 10, Bor JIK Banka 10, Solaris Trst 0.
PRIHODNJE KOLO
Redentore - Calzaturificio Verona, Mantova - S'. Giorgio, Bor JIK Banka - Olimpia Bergamo, Volle.v Videm - Solaris, Isola Scala - Apies Fiume Veneto. Legnago - Montecchio
ŽENSKA B LIGA
IZIDI 15. KOLA
Barribi Brescia - Pallavolo Schio 1:3, Don Bcsco Padova - Pielle Im-mobiliare Cenate Sotto 3:1, Moglia-no Veneto - Sokol 3:1, Bor Intereuropa 1:3, OMA Zanardo - II Pellicano Fratte 3:2.
LESTVICA
Pielle Immobiliare Cenate Sotto 26, Mogliano Veneto in Spinea 22. Don Bosco Padova 18, Barribi Brescia 14, Bor Intereuropa 12, Sokol in II Pellicano Fratte 10, Pallavolo Schio in OMA Zanardo Trst 8.
PRIHODNJE KOLO
II Pellicano - Barribi'Brescia, Pallavolo Schio - Don Bosco Padova, Piehe Immobiliare - Mogliano Veneto, Sokol - Bor Intereuropa, Spinea -OMA Zanardo.
ŽENSKA C-2 LIGA
IZIDI 15. KOLA
Intrepida - Kontovel 3;i CUS Trst
Fontanafrcdda 3:1, Celima - Vivil 2:3, Julia - Sloga 1:3, Virtus Volley - Rivignano neod., Breg - Fiat Comolli Gorica 2:3.
LESTVICA
Fiat Comolli Gorica 28, CUS Trst 24, Breg in Sloga 22, Intrepida 16, Julia 14, Fontanafredda in Kontovel 12, Virtus Volley in Vivil 8, Celinia in Riyignano 6. (Virtus Volley in Rivignano sta igrala tekmo manj.)
PRIHODNJE KOLO Breg - Virtus Volley, Rivignano -Julia, Sloga - Celinia, Vivil - CUS Trst, Fontanafredda r Intrepida, Fiat Comolli - Kontovel.
Tekaške prireditve v mesecu aprilu
Odbor za množične tekaške prireditve pri Smučarski zvezi Slovenije ima v mesecu aprilu 1981 na programu vrsto tekaških prireditev in to v glavnem v vseh slovenskih pokrajinah. V tem mesecu je na sporedu še nekaj tekov' rta smučeh, v glavnem pa tudi (glede na letni čas) se pričnejo teki po suhem.
V mesecu aprilu bodo na sporedu naslednje tekaške prireditve: NEDELJA, 5. 4.r Kranjska gora — 7. tek na Vršič (12 km)-— organizator: TD Kranjska gora. SOBOTA, 11. 4.: Predmeja - 2. Vojkov memorial (5,6 in 12 km) — organizator: SK Predmeja in ZT KS Ajdovščina.
NEDELJA, 12. 4.: Šentjakob pri Ljubljani — Belinka 81 (6 in 12 km) -t- organizator: ŠD Behnka. NEDELJA, 12. 4:: Včlika Planina -1. tek po Veliki Planini (10 in 20 km) — organizator: SK Kamnik. NEDELJA, 19. 4.: Komna — Elanov tek dvojic (10 in 20 km) — organizator; ZŠT Ljubljana.
PETEK, 24. 4.: Ljubljana-— 2. tek OF (15 km) — organizator: TVD Partizan Vič
SOBOTA, 25. 4.: Ihan — Tek OF (15 km) — organizator: TVF Partizan Ihan
NEDELJA, 26. 4.t Maribor — tek OF (25 km) — organizator: Org. odbor.
PONEDELJEK, 27. 4.: Dol pri Ljubljani — Tek OF (12 km) — organizator: TVD Partizan. Zainteresirani za zgoraj navedena tekmovanja se lahko obrnejo za ondrrbnejše : informacije na sedež ZSsDt v Trstu (Ulica sv. Frančiška ’20/II).in v Gorici (Ulica Malta’2 .- telefon 33-029). >.
MOŠKA C-2 LIGA
IZIDI 15. KOLA „ ' Consuledil - Tornada Gradišče 2:3, Ginnastiea Spilimbergo - Fiat Comolli 1:3,-Libertas Turjak - Gasilci Pordenon 3:2, Vivil - Libertas Sa-cile 3:1, Olyrrtpia Gorica - Intrepida 0:3, Rojalese - US Friuli 3:1.
LESTVICA
Intrepida -26, Fiat Comolli Gorica 24, Vivil 20, US Friuli, Rojalese in
aiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiHiiiiiiiiiiiiiittiiiiiiiiiiMtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiMi
OBVESTILA
ŠZ Bor
sklicuje danes, 27. marca 1981, svoj redni
OBČNI ZBOR
na stadionu «1. maj* v Trstu, Vr-delska cesta 7, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju.
• « •
SK Devin
prireja v nedeljo, 29. t.m., avtobusni izlet na Nevejsko sedlo. Na razpolago je še nekaj mest. Interesenti naj čimprej telefonirajo od 20. do 21. ure Lucijanu Sosiču, telefon 208551.
« « •
ŠD Mladina
organizira v nedeljo, 29. t.m., av-tohusni izlet na Nevejsko sedlo. Odhod izpred spomenika padlim ob 6.15. Prijave na sedežu društva (I)om «Albert Sirk*) v Križu danes od 19. do 20. ure.
ŠZ Bor atletska sekcija
obvešča, da bo danes, 27. marca, ob 19.30 na stadionu «Prvi maj* seja odbora sekcije. Prisotnost obvezna.
• • «
SPDT
obvešča, da je v nedeljo, 29. marca, odhod avtobusa na Nevejsko sedlo točno ob 6.30 (legalna ura) izpred sodnijske palače.
Delovanje ZSŠDI
ZSŠDI
obvešča, da bo danes, 27. marca, ob 18. uri na sedežu v Ul. sv. Frančiška 20, odbojkarska komisija. Dnevni red: 1. deželni občni zbor FIPAV; 2. rekreacijski odbojkarski turnir Revival 81; 3. organiza-
cija odbojkarskega praznika. Prisotnost obvezna.
Zasedanje o športu
Na Palmi di Majorči bo od 8. do 10. aprila zasedanje o športu, katerega se bodo udeležili ministri za šport iz 21 držav evropskega sveta. Finske in Vatikana. Razprav ljali bodo o naslednjih štirih tematikah: Napredek v evropskpm sodelovanju po letu 1978; Večje udej stvovanje v športu:- Vprašanje sedanjih političnih interesov v mednarodnem športu; Prednosti evrop skega sodelovanja na področju športa v štiriletju 1981 84.
Torriana Gradišče 18, Libertas Šarile, in Gasilci Pordenon 14, Ginna-stica Spilimbergo 12, Libertas Turjak 10, Consuledil 6, 01ympia Go-rica 0.
' PRIHODNJE KOLO
Rojalese - Olimpia Gorica, Intre-pida - Vivil, Libertas Sacile - Libertas Turjak, Gasilci Pordenon -Ginnastiea Spilimbergo, Fiat Comolli - Consuledil, US Friuli - Torriana Gradišče.
ŽENSKA D LIGA
IZIDI 13. KOLA
01ympic - Solaris 1:3, Aus;. Pav -Lucinico 3:0, Volley club - Julia 3:0, Bor Sloga 3:0, Inter 1904 - Pie-ris 2:3.
LESTVICA
Ausa Pav 26, Volley club Trst 22, Bor 18, Solaris 14, Julia in Lucinico 12, Sloga in Pieris 8, Qlympie 6, Inter 1904 4.
PRIHODNJE KOLO
Inter 1904 - Bor, Sloga - Vollčy club, Julia - Ausa Pav, Lucinico -01ympic, Pieris - Solaris.
MOŠKA D LIGA
IZIDI 13. KOLA
Solaris - II Modulo 1:3. Juventifta - Lucinico 3:0. Volley club - Rozzol 0:3, Libertas Krmin - La Talpa 3:2, CUS Trst - Pro Cervignano 0:3. .
LESTVICA
Rozzol Trst 28, Volley club 20, Juvenrina 16, Pro Cervignano 14, La Talpa 12, II Modulo in Libertas Krmin 10, CUS Trst 8, Lucinico in Solaris ’6.. ,
PRIHODNJE KOLO
CUS Trst - Libertas Krmin, La Talpa - Volley club, Rozzol - Ju-ventina, Lucinico - Solaris, Pro C«r-vignano - II Modulo.
G. F.
Pisarna Združenja slovenskih športnih društev v Gorici ima novo telefonsko številko 33-029.
V PRVI DIVIZIJI
Kraševci znova boljši od borovcev
Kras - Bor 3:0 (11, 11, 12)
KRAS: Bitežnik, Budin, Doljak, Furlan, Gruden, Marušič, I. in L. Milič, Peric, Rebula, Žerjal.
BOR: Zgubin, Stančič, Pernarčič, Tul, Škabar, Ferluga, Pečenko, Batič, Gombač, Koren, Brana, Korbo.
Sinoči sta se v nabrežinski telovadnici spoprijeli moški šesterici Krasa in Bora. Za ta edini slovenski derbi v prvi diviziji je vladalo v obeh taborih mrzlično pričakovanje. Igralci Bora so se podali v Nabrežino s trdnim namenom, da popravijo slab vtis iz prvega dela prvenstva, ko so kar sredi Trsta s čistim 3:0 podlegli razigranim Kraševcem, varovanci trenerja Miliča pa se niso nameravali tako zlepa predati nasprotniku.
že iz vsega začetka so domačini vsilili nasprotniku hiter tempo igre, kateremu borovci niso bili kos. Slika na igrišču se v drugem setu ni spremenila. Nasprotno, rdeče-beli so še ostreje napadali in z odličnimi servisi celo povedli z 12:1. Borovcem pa je preostalo še dovolj moči in ko so bili domačinom že za petami, jih je, čeprav solidni sodnik, s čudo odločitvijo oškodoval in tako so krasovci povedli z 2:0.
V	zadnjem setu borovci so visoko povedli, a jih je Milič s čudovito serijo servisov kaj kmalu spravil rta kolena in popeljal soigralce k nadvse zasluženi zmagi,
V	Krasovem taboru je treba po-
hvaliti prav vse igralce, gostje pa so potrdili, da proti Kraševcem na najdejo pravega orožja. Čeprav so se srčno berili, jim vsema ni uspelo nikoli spraviti v težave rdeče-belih, ki so znova potrdili, jim vsaj drugo mesto v skupini ne bi moglo uiti, če bi vedno zaigrali kot so sposobni	zdr
NOGOMET
Romunija — Poljska 2:0
BUKAREŠTA — V prijateljskem nogometnem srečanju je Romunija premagala Poljsko z 2:0. Strelca: Camataru in Iordanescu.
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul Montecchi 6, PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 linije)
Podružnico Gorica. Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 • 57 23 Naročnina
Mesečna 7.000 lir — vnaprel plačana celoletna 49.000 lir.
V SFRJ številka 5,50 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 80,00, letno 800.00 din, za organizacije In podjetjo mesečno 100,00, letno 1000.00.
PRIMORSKI DNEVNIK
Oglasi
Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 sADIT* DZS 61000 Ljubljano Gradišče 10/11. nad., telefon 22207
Ob delavnikih: trgovski 1 modul <šir. 1 st., vlš. 43 mm| 27.000 lir. Finančni 900, legalni 800, osmrtnice 300. sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
Stran 6
27. marca 1981 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja j in tiska j
pr
lTrst
dfan italijanske zveze Časopisnih Založnikov FIEG
MED PREDSTAVNIKI SLOVENSKIH ORGANIZACIJ IN URADA ZA ŠOLSTVO
NA KOROŠKEM PONOVNO POGOVORI 0 VPRAŠANJIH DVOJEZIČNE ŠOLE
Odnos oblasti do potreb manjšine še vedno nezadovoljiv
CELOVEC — V sredo je ponovno prišlo do razgovorov o nezadovoljivo urejenih vprašanjih dvojezičnega šolstva med koroškim deželnim šol skim svetom in predstavniki slovenskih osrednjih organizacij. Prvi razgovori te vrste so bili decembra lanskega leta. Včerajšnji razgovor so zaradi tehničnih težav morali že dvakrat preložiti.
Včerajšnji strokovni razgovor, k> je trajal tri ure in pol in ki so se ga pod predsedstvom poslevodeče-ga predsednika deželnega šolskega urad Kircherja udeležili uradniki šolske oblasti ter predstavniki Zveze slovenskih organizacij in Narod nega sveta koroških Slovencev, ie bil namenjen vprašanjem znižanja števila učencev v dvojezičnih razredih osnovnih in glavnih šol. dopolnilnemu izobraževanju učiteljev na dvojezičnih šolan in drugim pro blemom.
V času od prvega pogovora je uspelo sprožiti nekaj ukrepov za podporo slovenskemu šolskemu 'i-stu «Mladi rod*. deželni šolski svet pa je tudi izdelal globalen načrt za slovenski maturantski tečaj na trgovski akademiji in ga posredo val pristojnim mestom.
Pri včerajšnjem razgovoru žara di kompetenčnih težav ni bilo moč doseči konkretnih rezultatov, vendar pa bo koroška šolska oblast posre dovala predstave koroških Sloven cev pristojnim mestom. Obe strani sta ob koncu poudarili svojo pripravljenost, da nadaljujeta strokovne razgovore. (Sindok)
SZ v Madridu zopet obtožuje Reaganovo upravo
MADRID — Sovjetska zveza je pripravljena, da sodeluje na madridski konferenci o evropski varnosti in sodelovanju vse dotlej, dokler ne bodo dosegli pozitivnega kompromisa, je včeraj izjavil pomočnik sovjetskega zunanjega mi-n;stra Leonid--Il.jičev. Poudaril je, da so se pojavili dejavniki, ki krhajo normalno evropsko sodelovanje in v tej zvezi opozoril na zuna niepolitično usmeritev Reaganove vlade.
Iljičev trdi, da so ZDA vsilile novo tekmo v oboroževanju, kar je
zelo nevarno. SZ meni, da je osrednje vprašanje madridskega srečanja sklic konference o vojaškem popuščanju in razorožitvi v Evropi. Na tiskovni konferenci je Iljičev znova spregovoril o znanih stališčih SZ — o nujnosti ohranitve ravnotežja na svetovnem prizorišču in zahteval določena odstopanja Zahoda od njegovih stališč.
Njegov govor je potrdil, da je za SZ zdaj najpomembneje začeti dialog z ZDA in ustaviti oboroževanje v Evropi. Nasprotni strani je zameril, da v Madridu m bilo slišati njenega realističnega m tvornega odgovora na sovjetske predloge in podčrtal, da KEVs poteka zelo počasi, da pa je opazen napredek kljub vsem težavam.
Iljičev se ni izjasnil o pobudi neuvrščenih in nevtralnih držav, ki bodo najverjetneje danes predloži-
le osnutek sklepnega dokumenta tega srečanja. Poudaril je, da si SZ želi realen kompromis in da spoštuje vsako dejavnost v tej smeri.
(dd)
V Mavretaniji včeraj usmrtili zarotnike
NOUAKCHOTT - Včeraj ob zori so umorili štiri častnike mavre tanske armade, ki so vodili spodleteli poskus državnega udara 16. marca. Predvčerajšnjim so zavrnili njihovo prošnjo za pomilostitev, da so morali včeraj podpolkovnika Abdel Kadar in Ahmed Salem Uld Sidi ter poročnika Mustafa Nijang in Muhamed Dudu Sek pred eksekucijski vod.
TRŽAŠKI DNEVNIK
PREDSTAVITEV GRAŠKEGA SEJMA
Za tesnejšo sodelovanje med Trstom in Štajersko
Stoeffler poudaril potrebo po boljših prometnih povezavah Na letošnjem tržaškem velesejmu tudi «dan Ljubljane?»
Ravnatelj Josef Stoeffler je včeraj na posebni tiskovni konferenci v nekem tržaškem hotelu predstavil številnim prisotnim časnikarjem, gospodarstvenikom in predstavnikom nekaterih javnih uprav in ekonomskih ustanov letošnji mednarodni spomladanski sejem v Gradcu, ki bo v času od 25. aprila do 3. maja. Gre za naistarejšo sejemsko prireditev v Avstriji -letos jeseni bodo slavili 75-letnico delovanja — na katero se je letos priglasilo 2.132 razstavljalcev. od tega 974 iz tujine, pri čemer pripadajo prva mesta Zahodni Nemčiji (302 razstavljalca). Italiji (1781 in Jugoslaviji (96).
Graški sejem je splošne narave v smislu, da ni izrazito specializi-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiimiiiimiiiniiiiiiiMimiiiuiiiiiiiiiiMiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiimifiiiiiiiiiiiiitiiiiniiiiiiiiiiUMiiiiniiuniiiniiiiiiiiiiiiiin
ZAKADI UMORA KOMUNISTIČNEGA MLADINCA BENEDEIIA PEIRONEJA V BABIJU
Fašista Giuseppa Piccola obsodili na 22 let zapora
Na nižje zaporne kazni obsodili pet neofašistov, ki so Piccolu nudili kritje
BARI — Porotno sodišče v Ba riju je obsodilo na 22 let zapora neofašista Giuseppa Piccola, ki ie obtožen, da je 28. novembra 1977 v Bariju z nožem umoril 18-letnega člana mladinske federacije KPI Benedetta Petroneia in ranil 17-letnega Francesca Intranoja. Po leg 22 let zaporne kazni so mir naprtili še tri mesece pripora m 88 tisoč lir globe zaradi posesti orožja, po prestani kazni bo tri leta pod policijskim nadzorstvom, obenem so mu za stalno odvzeli pravico opravljanja javnih služil.
S Picčolom so na krajše zaporne kazni od 18 do 6 mesecev obsodili še drugih pet neofašistov, ki so po krvavem dogodku pred tremi leti in pol nudili kritje morilcu in lažno pričevali, dveh pa niso ob sodili zaradi amnistije. Med prebi ranjem razsodbe je ostal Piccolo miren, kot da bi hotel do zadnjega
dokazati svojo slaboumnost. Pred-no so se sodniki in porotniki u-maknili k posvetu, je na običajno vprašanje glavnega sodnika, če bi v svojo obrambo kaj dodal, odgo voril z verzom.
Njegov poslednji poskus, da b: porotnike prepričal o slaboumnosti pa se je izjalovil, kot so se izjalovili vsi podobni poskusi o-brambe. Psihiatrični sodni izvedenci so vedno ugotavljali, da je Piccolo umsko priseben in normalen, kljub temu, da .je dosledno hlinil slaboumnost. Prav tako se je izjalovil poskus obrambe, da bi dokazali olajševalno okoliščino samoobrambe, saj je preiskava nesporno dokazala, da so fašisti hladnokrvna napadli skupinico komunističnih mladincev Zaradi posledic poliomelitisa Petroneju ni u spelo zbežati in ga je Piccolo smrt-
no zabodel, ranil pa Intranoja, ki .je skušal braniti tovariša, (voc)
Barve glasovnic za referendume
RIM — Notranje ministrstvo je določilo barve glasovnic za referendume, ki bodo 17 maja. Glasovnica za referendum o zakonu Cossiga bo bele barve, o dosmrtni ječi rumene barve, o orožnem listu sive barve in o vojaških sodiščih roza barve. Kar zadeva splav, bo glasovnica za predlog radikalcev oranžne barve. za predlog gibanja za življenje oa zelene barve.
ran. Glavni poudarek pa nosijo vsekakor mala in srednja industrija, vse, kar .je povezano z izkoriščanjem gozdnega bogastva (Štajerska je v tem pogledu najbogatejša dežela v sosedni republiki), kmetijstvo, gospodinjski rekviziti, turizem in potrošništvo. Kakor se dogaja že nekaj let na celovškem sejmu, tako bodo letos tudi v Gradcu prikazali kompletne industrijske naprave v neposrednem obratovanju. Ko je govoril o sodelovanju med Trstom in avstrijsko Štajersko, je ravnatelj Stoeffler poudaril, da se dane možnosti vse premalo izkoriščajo in je apeliral na tržaške poslovne kroge, naj bi se tudi sami zavzeli za večje zbli-žanje, kar med drugim predpostavlja tudi speljavo hitrejših promet nih zvez.
V razpravo, ki je sledila pred stavitvi graškega sejma, ie med drugimi posegel tudi generalni tajnik tržaškega velesejma Tamaro, ki je opozoril ravnatelja Stoeffle-rja na sodelovanje, ki ga ja tržaški sejem uvedel z drugimi sejemskimi ustanovami. Tako je med drugim omenil, da bo verjetno na letošnjem tržaškem sejmu poleg «dneva Jugoslavije® tudi «dan Ljubljane® v sodelovanju z Gospodarskim razstaviščem iz glavnega mesta SRS. v času od 22. do 28. aprila pa bo v Zagrebu 2. sejem pomorskih dejavnosti «Trans-adria*, ki se kakor znano prireja izmenično eno leto v Trstu in naslednje leto v glavnem mestu SR Hrvatske.
Danes na pokrajini sestanek o miljski ladjedelnici CAA
Danes ob 11. uri bo na pokrajini posvet o možnostih za rešitev milj-ske ladjedelnice Alto Adriatico. Med drugim se ga bo udeležilo pokrajinsko vodstvo enotne sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL, tržaški in miljski župan ter verjetno krajevni parlamentarci. Pred tem se ločeno sestanejo pokrajinska tajništva vseh treh sindikatov, da se domenijo glede napovedane splošne stavke pokrajinske razsežnosti, ki bo dne 7. aprila v podkrepitev zahteve o ohranitvi dragocenega milj-skega obrata.
Stavka, ki bo domnevno triurna, ne bo smela biti po sodbi sindikalistov «običajni protestni obred®. Morala bo zajeti prav vse delovne ljudi: poleg delavcev ter uradnikov še drugih industrijskih obratov Tržaškega, tudi trgovske, obrtniške, gostinske in vsakovrstne storitvene dejavnosti, pa še šolski, javno-službeni in druge sektorje.
Delavci in sindikati zahtevajo, da nemudoma pride do ustanovitve mešane družbe Fincantieri - Friu-lia. ker je to edina možnost za rešitev CAA. Za to operacijo bi pravzaprav zadostovalo 200 milijonov lir, zanjo pa je obenem nujna prava politična volja. Družba naj se ustanovi pred 20. majem, ko je predvidena izročitev trajekta «Ju-lia» Tržaškemu Lloydu: če tedaj obrat ne bi imel nadaljnjih proizvodnih jamstev, ga bedo preprosto zaklenili.
(dg)

Neumestna razglabljanja južnotirolskega senatorja
BOČEN — Južnotirolski tednik «Volksbote» sporoča. da se bo predsednik SVP in predsednik bccenske avtonomne pokrajine Silvius Magnago udeležil spominske svečanosti za 33 Južnotirolci, ki so leta 1944 umrii v partizanskem atentatu v Ui. Rasella v Rimu. Posledica tega atentata je bil pokol v Ardeatinskili jamah, kjer so nacisti pobili 335 nedolžnih Italijanov.
O dogodku piše nekdanji južnotirolski senator Volgger, ki označu.je partizane, ki so izvedli napad na kolono nacističnih policajev, za »ponorele fanatike®, ki so brez potrebe pobili skupino »nedolžnih policajev*, ki so jih Nemci prisilno vpoklicali pod orožje. Za omenjene «zblaznele fanatike* so bile potem na razpolago zlate kola ine in mesta v parlamentu, na južnotirolske policaje pa se nihče več ne spominja, pravi Volgger.
Vest najbrž ne bi bila omembe vredna, če ne bi bilo posega južnotirolskega senatorja, saj se nam zdi skrajno neumestno in žaljivo, primerjati žrtve zverinskega pokola v Ardeatinskih jamah s skupino policajev, ki so nosili uniforme tiste vojske, ki se je sklicevala na ideale Adolfa Hitlerja (zanj pa prav gotovo drži. da je bil blazni fanatik) in izzvala katastrofalno vojno takih razsežnosti, kakršnih svet do takrat ni vi del. Sicer pa ima vsakdo junake ki si jih sam izbere .. .
Cicciolina kandidira na sicilskih volitvah
PALERMO — lllona Staller, ki je širši publiki bolj znana kot «Cicciolina» bo kandidirala na prihodnjih sicilskih deželnih volitvah. Svojo odločitev je sporočila s televizijskih ekranov zasebne postaje «Telesicilia», kjer vodi oddajo eDolcissimo*.
Program diste sonca», kot se bo imenovala njena stranka, je nadvse spodbuden: Staller jeva se bo borila, če jo bodo izvolili, proti mafijskim politikom in proti mafijcem, proti nemoralnosti, za ovrednotenje sicilske kulture, ki jo ameriška tehnologija ponižuje ter proti namestitvi raketnih izstrelkov in jedrskih central na Siciliji. Skratka program, s katerim se vsak napreden državljan lahko strinja.
Tajnik radikalne stranke Alfonso Navarra je takoj povedal, da bodo sicilski radikalci skoraj gotovo podprli kandidaturo Stallerjeve, saj baje ne bodo predstavili svoje kandidatne liste in bodo pozvali prijatelje in simpatizerje, naj oddajo svoj glas za Cicciolino.
lllona Staller je istočasno napovedala nekaj zanimivih pobud, katerih namen je nekoliko razživeti temačno dvorano sicilskega deželnega sve ta. Če bo izvoljena, bo prisostvovala sejam de zelnega sveta v svoji te tradicionalni uniformi se pravi pokrita samo s tenko, prozorno tenčico
Končan obisk veleposlanika Calamie v obmejnih krajih SFRJ
TOLMIN — Italijanski veleposlanik v Beogradu Pietro Calamia je zaključil včeraj v Tolminu štiridnevni obisk na Reki, v istrskih in primorskih občinah. Zjutraj se je srečal z zastopniki tolminske občinske skupščine, ki jih je vodil predsednik Stane Kovačič, in družbeno - političnih organizacij. Veleposlaniku Calami’ so predvsem o-brazložili tekoče pobude za obnovo tega področja, ki ga je leta 1976 močno prizadel potres. V zadnjih letih občina pospešuje stike z obmejnimi območji, predvsem s Čedadom in v tem okviru poglablja odnose sodelovanja s Slovenci v Benečiji. Pred kratkim je Tolmin sklenil sporazum o pobratenju z Vic-chiom v Toskani.
Calamia je položil nato v Kobaridu venec na kostnico italijanskih vojakov, ki so padli v prvi svetovni vojni, ob koncu obiska se je pa zahvalil za gostoljubnost, ki so mu jo povsod nudili in je izrazil zadovoljstvo nad življenjskostjo italijanske skupnosti v SFRJ, njenim vključevanjem v družbeno - politično tkivo, dobrimi odnosi-z matično domovino ter plodnim sodelovanjem, ki ga vzdržuje s slovensko narodnostno skupnostjo v Furlaniji - Julijski krajini, (e.o.)
• Do 31. marca so delodajalci dolžni izročiti zavodu INPS periodično prijavo zaposlenih delavcev (zakonski odlok štev. 352 z dne 6. julija 1978). Po členu 4 omenjene norme, so delodajalci dolžni izročiti kopijo prijave tudi prizadetim delavcem. -
Na sedežu združenja «La Spirale* (Ul. F. Venezian 7) bo drevi ob 20. uri dr. Sergio Maria Francardo predaval o prehrani priletnih oseb.
Fotografski natečaj «Človek in okolje»
«Človek in okolje: Mestno okolje* je naslov fotografskega natečaja, ki ga prireja pokrajinski odbor ARCI za vse ljubitelje fotografije - neprofesionalne. Fotoamaterji lahko sodelujejo s čmo-belo in barvno fotografijo ali pa z diapozitivi. Zainteresirani morajo prispevke oddati na sedežu ARCI, Ul. del Toro 12, vsak dan, od 9. do 12. in od 17. do 19. ure, najkasneje do 12. ure dne 3. aprila 1981. Žirija, ki jo sestavljajo fotograf M. Roceia, fotograf L. Žito, slikar A. Černigoj in predsednik pokrajinskega ARCI G. Rados bo izbrala fotografije in jih nagradila. Vsaj en prispevek vsakega avtorja bo razstavljen na skupni razstavi, ki bo od 6. do 10. aprila v pokrajinski dvorane na Trgu V. Venete 4. Vse o-staie informacije dobite na sedežu ARCI. Ul. del Toro 12, tel. 794530.
RI.AR. - S. n. c.
(A. KRIŽNIČ & C.)
VAM NUDI
rekonstrukcijo in opremo stanovanj, poslovnih prostorov itd. projektiranje in strokovno pomoč
Ul. Imbriani št. 4 - 34122 TRST - Telefon 040/S0926
a
•v '*
$$$$*%& ,
,> O/0*
Jo%o V'2*0,, *%%?%
4SSo°-
"J
^ • /V,
dMlgn/iato cr*m©n#*f

%
Dosmrtna ječa je najvišja možna kazen, ki jo predvideva italijanska zakonodaja. Na to kazen so obsojeni morilci, ki so zagrešili umor 2 obteževalnimi okoliščinami. Gre za strogo pravni izraz, saj je dejansko obtoževal-na okoliščina vse: dejstvo, da je umor premišljen, da je bil zagrešen na krut način, da je bil združen s kakim drugim kaznivim dejanjem, kot n.pr. ugrabitvijo da je bil umorjeni sorodnik morilca so zadostni razlogi za ob teževalne okoliščine.
O vprašanju, če je taka kazen umestna ali ne. teče razprava že vse od ■ ustavodajne kupščine. ko so nekateri predlagali, naj bi to kazen prepovedali v ustavi; predlog ni bil sprejet, ker je u s tava načelen dokument in se torej ne more spuščati v podrob
S
Smrt brez
usmrtitve
jr
jr
6.
UREJA B. BREZIGAR
n osti; naloga je bila torej zaupana zakonodajalcu Res je leta 1955 senat te odobril spremembo kazenskega zakonika in odpravil dosmrtno ječo, ta ukrep pa ni bil odobren v poslanski zbornici in je tako krenil v pozabo.
Danes so vprašanje sprožili radikalci. Njihov predlog je, naj državljani z referendumom odpravijo navedbo dosmrtne ječe v 17. členu kazenskega zakonika, kjer so navedene možne kazni, in člen 22. kazenskega zakonika, ki opisuje dosmrtno ječo (kje jo mora obsojenec jneživeti, kaj lahko de la, s kom se lahko druži itd.)
Če bo prejel referendum večino glasov, bo ostala najvišja možna kazen 30 let zapora. To pa ne pomeni, da bo še najhujši zlo črnec nujno čez 30 let na svobo di. Človek, ki je kriv več zloči nov, je lahko večkrat obsojen; kot je danes lahko nekdo dva krat ali večkrat obsojen na do smrtno ječo, tako bo lahko več krat obsojen na visoke zaporne kazni.
Odprava dosmrtne ječe bi torej
pomenila predvsem veliko moralno pridobitev. Odražala bi duh ustave, ki v 27. členu izrecno določa, da mora kazen težiti k prevzgoji obsojenca; človek, ki ve. da nikoli več ne bo zapustil zapora, se seveda ne bj prevzgojil. Ne preostaja mu upanje in torej ne tvega ničesar. Zanj je življenje končano. Povsem upravičena je torej trditev, da je dosmrtna ječa dejansko *civilna smrt*, torej smatra kazen brez usmrtitve.
Utemeljitve tistih, ki nasprotujejo odpravi dosmrtne ječe so, resnici na ljubo zelo šibke. O-snovane so na trditvi, da bo v tem trenutku pomenila odprava dosmrtne ječe šibkost države, nekakšno popuščanje terorizmu; po leg tega pa ostaja utemeljitev, ki je v vseh primerih zelo všeč predvsem demokristjanom, to je, naj parlament preuči zadevo in nato sprejme ustiezne sklepe. Od več bi bilo v tem trenutku po navijati, da parlament preučuje to vprašanje že vse od leta /955. a ga ni hotel nikoli rešiti.
Na osnovi teh utemeljitev se je ustvarila široka napredna fronta. ki se poteguje za odpravo dosmrtne ječe. Poleg radikalcev bodo glasovali «da» komunisti, socialisti, PDUP in liberalci, slednji z nekaterimi dijerencijami, ker del stranke zahteva, naj se sproži predhodna razprava v parlamentu in naj se s predčasno odpravo dosmrtne ječe prepreči referendum in torej frontalni spopad. Vsekakor predstavlja teh pet strank na osnovi zadnjih političnih volitev (v letu 1979) 47 odstotkov volivcev.
Proti odpravi dosmrtne ječe so se izrekli demokristjani, misovci, socialdemokrati in republikanci, z izjemo mladinske organizacije PRI. ki je nasprotnega mnenja. Te štiri stranke predstavljajo, na osnovi istih volitev, 50,4 odstotka glasov.
Odveč je seveda pripomniti, da so najbolj zagnani proti odpravi dosmrtne ječe prav fašisti, ki, nasprotno, predlagajo uvedbo smrtne kazni, Fot da bi ne bilo dokazana, da smrtna kazen ne povzroči upada kriminalne in te rorističn° dejavnosti, ampak da ta dejavnost le še narašča. Sicer oa srna prav pri nas <fašistična pravico», ki ie temeljila na smrt ni kazni ž° krvavo okusili. . .
Prihodnjič: danes vojak, jutri sodnik.
centificati di cnedito de! tesono
veljavnost 3 leta
zapadlost 1. aprila 1984
ZARADI POVIŠANJA OBRESTNIH MER SE PRVI ŠESTMESEČNI KUPON ZVIŠA NA
KI ODGOVARJA LETNEMU DONOSU ZA PRVO ŠESTMESEČJE CA 19%
naslednji kuponi
ŠESTMESEČNI DONOS BOT +
0,40
odstotka
ernisi|ska cena za vsakih 100 lir nom. vrednosti
99,00 lir
□ Kuponi, ki sledijo prvemu, so določeni z dodatkom 40 stotink povprečnega donosa šestmesečnih blagajniških zapisov DDp Minimalni sveženj 1 milijon lir □□□ Kreditni zavodi, zavodi za posebna kreditiranja, menjalni a-genti in drugi pooblaščeni operaterji jih bodo lahko rezervirali pri zavodu Banca dMtalia do 27. marca □□□ Obračun bo 1. aprila po ceni 990.000 lir za milijon brez doplačila dozorelih obresti □ □□ Občinstvo jih bo lahko zahtevalo v bankah in pri menjalnih agentih za nakup po emisijskih cenah plus provizija □□
1
fr.
oproščeni vsake sedanje in bodoče davščine