Poštnina plačana v gotovin.
Maribor, sreda 8. julija 1936
Štev. 155. Leto X. (XVII.)
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo in uprava: Maribor, Goapoaka ul. 11 / 1 eiefon uredništva 2440, uprave 2455 lahaja razen nedelje in praznikov vaak dan ob 14. uri / Veija mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek ..Jutra" v Ljubljani / Poštni čekovni račun št. 11.409
99
JUTRA
99
mm
'mm: SsUMukt
Nagli tempo reformnih poskusov Blu-lnove vlade zbuja v vseli evropskih krogih umljivo in živahno pozornost. —\ Vsiljujejo se vprašanja: Ali bodo poskusil uspeli? Prvi udarec je bil namenjen fran ■ coski vojni industriji. Nato je sledil drugi zamah, ki ;e segel v one kroge, ki se pečajo /_ nakupom in prodajo žita. Z uvedbo žitnega monopola naj bi se vpostavil direkten kontakt med francoskim producentom žita in francoskim konzumen toni ter nuj bi se žito pocenilo, kar ima za nujno posledico pocenitev kruha. Napovedujejo se še djuge reforme. Zaenkrat pa se zdi Dajsmelejši poskus s podržavljenem in nacionalizacijo vojne industrije. V I' ranči ji imajo vse marksistične skupine v svojem programu socializacijo go tovih industrijskih panog. Prvi sunek je bil namenjen vojni industriji. Morda je' hotela Biumova vlada razpršiti s tem svojim prvim sunkom vse dvome glede svoje stabilnosti in prepričati svet, da je, trdna in čvrsta v svojem položaju. Fran-' coska vojna industrija se sedaj nahajaj pod državno kontrolo.
Zanimiva je paralela z ameriškim primerom. Pred nekaj tedni je namreč tudi Preiskovalni odsek ameriškega parlamenta sklenil, da predloži Rooseveltu o-snutek o podržavljenju ameriške vojne industrije. Bogve, če si bo Roosevelt sedaj pred volitvami prezidenta upal dregati v to kočljivo zadevo. Blurti pa je ri-skiral ta poskus. Dalekosežnost te reforme je mogoče premeriti le tedaj, če razporedimo sile in moči,' ki jiii predstavlja francoska vojna industrija. Je tukaj občutek, kakor da je nekdo vrgel nasprotniku rokavico. Tisti, ki jo je vrgel, je Leon Blum. Oni, ki mu je bila namenjena, pa ni nihče drugi kakor svetovnozna-na tvornica orožja Schneider-Creuzot. Je to francoski Krupp s staroslavno tradicijo vojne industrije. Ti Schneiderji so zalagali že Napoleona I. z municijo in orožjem. Ravno pred 100 leti se je ustanovila družba Schneider in Co., ki je danes med prvimi na svetu in ki se nahaja v središču na vso strani razpredenega ogromnega omrežja vojne industrije.
Na sedežu fabrikacije orožja v Le Creu-Zotu v departementu Saone et Loire dela danes preko 20.000 delavcev, k temu pa pridejo še tvornice v Le Havru, Perreilu, La Londe les Maiiresu in Bor-deauxu. K temu še pride ladjedelnica Shalon Fur Saon, nešteti rudniki v Lo-taringijj itl ceja vrs(a premogovnikov.
>°da ta francoski Krupp ima še odločilen upliv jn besecjo v francoski letalski industriji in produkciji strupenih plinov. Ves ta ogromni radij gospodarske moči pa s tem še^ ni izčrpan. V Schneiderjev krog spada še 27 drugih velikih podjetij. Naj omenimo samo, da poseduje Scfmei-der večino deležev plzenskih Škodovih obratov, da je nadalje lastnik 10 velikih Vojno-industrijskih iti letalskih tvornic v Poljski. Čehoslovaški in Romuniji, da pri pada njemu pretežno vsa fabrikacija stru 1 Penili plinov v najrazličnejših državah, j da ima radi naložbe kapitala v belgijskih bankah odločilen upliv na belgijsko voj-' 110 industrijo in da spadajo v ta velikanski krog miliva in moči tildi druga pod-jetia v Boliviji. Braziliji. Cileju jn Maroku.
Tej sili je torej Blum vrgel rokavico. Ali pojde vse mirno in tiho? Kdo bo nazadnje zmagovalec, če pride do borbe?
mš AriskuHi
MED ŽRTVAMI ŠEF AFRIŠKEGA LAŠKEGA LETALSTVA POLKOVNIK LOCATELLI.
RIM, S. julija. Kakor poroča Agencija Štefani, so abesinski vstaši zajeli tri italijanska letala, ki so bila namenjena iz^ Addis Abebe v Diridauo. Ob tej priliki so Abesinci poklali devet častnikov, med njimi šefa štaba zračnih vojnih sil za Afriko, znanega polkovnika Locatellija, ki je absolviral že več nevarnih letov na Južni tečaj.
Cm pume edika dmevM da&a: a&esiu-siti udmt v pešik smeek
LONDON, 8. julija. »Daily Herald« poroča iz Džibutija senzacijsko vest, da organizirajo poedini abesinski podpoveljniki, ki so se podali v razne smeri abesinske zemlje, vojaške oddelke, ki naj bi sistematično napadale italijanske okupatorske sile, čim prične velika deževna doba. Napad bi se imel vršiti istočasno v petih smereh. V prvi vrsti bi šel napad \ smeri železniške proge Džibuti—Addis Abeba, ki jo čuvajo relativno slabe italijanske čete. V celem nizu nočnih napadov nameravajo Abesinci napasti posamezne slabejše italijanske garnizije kakor Gondar, Dessie in Harrar. Namen bi bil, najpreje obvladati tamkajšnje posadke, nato pa navaliti skupno na Addis Abebo, potem, ko bi se vse sile združile. Glavni namen te akcije je, da bi se italijanska vojska v Addis Abebi odrezala od njenih baz v Eritreji.
LONDON, 8. julija. V zvezi z neguševim proglasom na angleški narod se povdarja, da bi neguš potreboval za uspešno borbo najmanj dva milijona funtov šterlingov, s katero vsoto bi bilo mogoče nabaviti vsaj 100 letal in ostalih potrebščin za vodstvo moderne vojne.
hi	sMmskik	ua&tuak	lavne
BEOGRAD, 8. julija. V zvezi z vestmi o predstoječih občinskih volitvah se je pojavljalo vprašanje, ali bodo občinske volitve tajne ali javne. Po avtentičnih informacijah iz merodajnih krogov »e bodo občinske volitve vršile 1 iavnim glasovanjem, kakor ob priliki zadnjih občinskih volitev leta 1933.
m* Ca. ftds&ima $U&a 23 mMiimov
pMietlu
BEOGRAD, 8. julija. Po tritedenski temeljiti preiskavi so carinska obla-stva zaključila seznam zaplenjenega blaga, ki ga je bila vtihotapila v državo tihotapska družba, sestoječa iz dr. Aleksandra Bodija, Ivana Nečajeva in Lidije Bodijeve. Imenovani so kaznovani na plačilo carinske globe v znesku 23 milijonov dinarjev. Če bi se izsledili v aferi še drugi krivci, bi narasla globa na 37 milijonov dinarjev. Proti tej kazenski odločitvi je možen priziv na finančnega ministra in stopi razsodba v veljavo po poteku šest mesecev. Medtem se je že država intabulirala na nepremičnine krivcev. Če bi to ne zadoščalo, potem se bo obsojencem spremenil ostanek globe v zaporno kazen.
Smete šuposfaumskik 4h&am, v fiatu*ft
PARIZ, 8. julija. Danes so se pričele tukaj znane in popularne kolesarske dirke okrog Francije »Tour de France«. Na prvi progi Pariz—Lllle, ki je dolga 280 km, je Jugosloven Abulnar, član ljubljanskega Hermesa, v bližini takozva-nega šentžermenskega gozda treščil na tla, pri čemer se mu je strlo prednje kolo in je Abulnar zadobil precej nevarne poškodbe, nakar so Jugosloveni odstopili od nadaljnjega tekmovanja.
Umu/a mi v Afatm
PARIZ, 8. julija. Danes ponoči so nastale v Ajacciju velike rabuke. Nastali ko spopadi med pristaši desničarskih struj na eni strani In redarstvom ter pristaši levičarske ljudske fronte na drugi strani. V mesto je prispelo okoli 500 orožnikov h okoliških mest, da vzdržujejo red. Vsa garnizija In vojna mornarica v zalivu je v stanju pripravljenosti. Ponoči so bili na mnogih mestih krvavi spopadi. Na obeh straneh je mnogo ranjencev. Podrobnosti o nočnih spopadih še niso znane.
Cttem meteu
Darujte za aziini sklad PTLI
MOSKVA, 8. julija. Svoječasni ljudski komisar za zunanje zadeve Čičerin je umrl tukaj v starosti 64 let na posledicah paralize.
LUCERN, 8. julija. Tukaj je bila velika proslava 5501etnice bitke pri Sem-pachu. Sodelovalo je 40.000 oseb. Bivši zvezni predsednik Motta je imel govor, v katerem je naglašal, da je danes ves svet zaskrbljen radi težkega mednarodnega položaja. Švica je bila radi tega primorana, da posveča vso skrb obrambi zemlje In je ponosna na svojo vojsko. Vsak poskus, da bi se švicarsko področje uporabilo za razne strateške načrte, bo Švica branila do zadnje kaplje krvi.
GOSPODARSKI SVET BALKANSKE ZVEZE NA BLEDU.
Dne 10. julija se sestane na Bledu gospodarski svet Balkanske zveze, ki bo obravnaval ukrepe, ki naj vodijo k poglobitvi gospodarskih stikov rned balkanskimi državami.
DR. TRUMBIČ ČASTNI ČLAN »BRATOVŠČINE SV. ROKA«.
»Bratovščina sv. Roka« na Lučcu j« izbrala soglasno narodnega poslanca dr. A. Trumbiča za svojega častnega člana. V imenu dr. Trumbičevem, ki se nahaja v Zagrebu, se je zahvalil za izvolitev in-'Justrijalec Jakob Čurič.
»SRBSKA ZORA«.
V Tuzli je pričel izhajati novi list pod naslovom »Srbska Zora«. Lastnik in urednik je Gjorgje Ajvaz. V uvodniku navedenega lista beremo: »Mi Srbi smo razsejani po vseh strankah. Od Kosova do današnjega dne ni bilo med Srbi večje nesložnosti. Toda ravno danes nam je ta sloga več kakor potrebna. Potfebno je, da se danes najdemo v skupni celoti, da postanemo življenjski eliksir narodnega in državnega edinstva.«
DR. KOROŠEC O OBČINSKIH VOLI .
VAH.
Na seji glavnega odbora JRZ je poročal notranji minister dr. Korošec o letošnjih občinskih volitvah, ki se morajo v smislu občinskega zakona izvršiti letos po vsej drtžavi. V svojem poročilu je omenjal potrebo pobijanja komunizma in je nazadnje predlagal: Da prične JRZ po vsej banovini boj za občinske uprave, da postanejo kandidati pošteni in pametni možje, priljubljeni med ljudstvom in ki so zvesti pristaši JRZ, da se poskrbijo v vseh občinah enotne liste iti da se dajo v vseh banovinah navodila glede volilnih seznamov, reklamacij, kandidatnih list sestave volilnih odborov itd. LOCARNSKE PODPISNICE SE SESTANEJO V BRUSLJU.
Kakor poročajo iz Bruslja, bo med lo. in 20. t. m. tamkaj sestanek predstavnikov locarnskih podpisnic.
ZAMORA ZAPUŠČA ŠPANIJO.
Bivši prezident španske republike Al-cala Zamora je zapustil Španijo skupno s svojo rodbino, in sicer se je odpeljal z nekim nemškim parobrodom.
SVETNIKI IN CESTE.
Tuk. »Delavska politika« piše: »Mi potrebujemo mmogo bolj svetnike, kakor pa široke ceste, tako se je izrazil nek klerikalni prvak ob priliki Slomškove proslave v Mariboru. Komentar naj si ustvarijo čitatelji sami.«
AFERA ROUENSKEGA NADŠKOFA LIKVIDIRANA.
Francoski listi so pred meseci izčrpno pisali o aferi rouenskega nadškofa Dela-villa Dabela, ki ga je papež odstavil, ki se pa od začetka ni hotel udati in se ni hotel umakniti. Končno pa se je rouenski nadškof vendarle uda! in je formalno predložil svojo ostavko, ki jo je papež sprejel in ki ga je istočasno imenoval zs častnega nadškofa mitilenskega.
OTROCI V MATERINEM TELESU N 4 PRODAJ.
V listu »Neues Wiener Tagblatt« je izšlo oznanilo naslednje Vsebine: Otroka zdravih in treznih starišev, ki je pa še v materinem telesu, oddam za 5000 šilingov — za svojega, zakoncema brez otrok. Ta pretresljiva anonca osvetljuje posebno značilno moralo »krščanske sta novske države«.
Okuc m svet
^(dlasftGetmmhtedAk^UiaiHt^fdatH
LONDON, 8. julija. Po poročilih iz Kaira se je zaključil vojni del angleško-egiptskih pogajanj. Nova pogodba bi imela, kakor poročajo »Times«, značaj prijateljske in zavezniške pogodbe. Najpomembnejša postavka v tej pogodbi je ona, ki pravi, da bi obrambo Egipta in Sueškega prekopa v slučaju zunanjih napadov prevzel Egipt sam, ne pa Anglija, kakor se je doslej predvidevalo. Dotlej, dokler ne bo egiptska vojna sila sposobna, da sama prevzame obrambo, bo ostala tukaj britanska garnizija, ki pa ne bo imela kakor doslej svojega sedeža v Kairu, ampak v mestu Ismajlija, ki se nahaja v puščavi in bo v Kairu samo glavni stan. V istem razmerju kakor se bo povečavala egiptska vojska, se bo zmanjševala britanska garnizija. Na drugi strani pa se bodo v Egiptu pomnožile angleške letalske sile in bodo v Aleksandriji stacionirali su-hozemski in mornariški odredi. Egiptska vlada bi se s svoje strani obvezala, da bo zgradila dobre ceste, dc bi na ta način zajamčil čim brži transport britanskih vojnih sil iz Ismajlije v druge egiptske predele, če bi bilo to nujno potrebno. Kot protiuslugo pa bi bil Egipt pripravljen skleniti obrambno zvezo z Anglijo z istočasno obvezo, da ne bi sklenil nikakih zavezniških pogodb z drugimi državami, ki bi moglj škodovati Angliji. Umik angleških čet iz Kaira se bo izvršil verjetno šele po več letih, ko bodo v zoni sueškega prekopa zgrajene vojašnice za angleške čete. V smislu novega sporazuma bi se egiptska vojska pomnožila za 8000 vojakov in častnikov, ki jih bo oskrbela z orožjem Anglija.
mh$a trne tematske
svo&odue	voŽitue
SOFIJA, 7. julija. Ministrski predsednik Kjoseivanov je sprejel novinarje ter jim sporočil, da je najvažnejši notranje-političnj program nove bolgarske vlade priprava za nove volitve in za gospodarsko ozdravljenje. Da se zajamčijo svobodne volitve, je vlada sklenila, da ne bo postavila svoje oficielne liste.
tj)oktee m Se	savteanik h emije"
LONDON, 7. julija. Na pacifistični skupščini v Populaeru je izjavil tajnik abesinskega poslanstva Hemanuel Hebraham, da so se Abesinei odločili, da nadaljujejo borbo. Borili se bodo tudi s palicami, če je treba, dokler ne bo sovražnik vržen iz zemlje. »Vse, kar hočemo, je malo denarja, da kupimo arožje in strelivo.«
kilrnki foMtež Mnatieu
HONGKONG, 7. julija. Znani kitajski večkratni milijonar in nekdanji finančni minister v Kantonu Čing je bil včeraj dopoldne umorjen v trenotku, ko je pred svojim stanovanjem stopil Iz avtomobila. Zadobil je tri strele v hrbet. Atentator, neki Kitajec, je takoj pobegnil. Umor je nedvomno politične narave.
Ha uasstH
Ljubljanski Zvon it. 7-8
Pravkar je izšla dvojna številka Ljub-; ljanskega Zvona za mesec julij in avgust v reprezentativni obliki in z aktualno ter dragoceno vsebino. Ljubljanski Zvon je tudi s to dvojno številko pokazal, kako temeljito in pozorno spremlja tok idejnih struj, ki zajemajo današnji svet. Uvodno razpravo »Umetnost iti tendenca« je napisal Ivo Brnčič, eden od vodilnih ljudi okoli Ljubljanskega Zvona, ki se v tehtno utemeljenih izvajanjih zavzema za tendenčno umetnost, ki pa ne sme biti podana v naivni, površno šablonski in plitvi obliki. Po Bračiču je »tendenca srce umetnosti, je njen najgloblji ton. ki ji daje trajno sposobnost, da sodeluje v vseh človekovih bojih za nove vidike in nove zgradbe sveta«. Sledijo nato Miroslava Krleže imenitno zabavne »Balade Petriče Kerein puha«. Vladimir Premrit razpravlja o P. Pavlovu, tem velikem znanstveniku, ki je postavil vse razisko-1 vanje o delovanju -živčnega, sistema na povsem nove osnove. V M. Klopčičevem prevodu sledi drugo poglavje Heinejeve Nemčije«. Zatem je objavljeno tretje de-
janje F. Brenkove komedije »Naše življenje« iz študentovskega življenja, v kateri sc prikazuje večni problem -dveh generacij. Sledijo F. Bevkove »Začudene oči« in toplo prisrčni nekrolog o Maksimu Gorkem. Marjan Lipovšek piše o ljubljanskem koncertnem življenju v pretekli koncertni sezoni in ugotavlja uvodoma, da nima to življenje nikake ustaljenosti. Vladimir Paušič kritizira »Prvo legijo« ameriškega pisatelja E. Laveryja, ki jo je uprizorila ljubljanska drama v Debevčevi režiji. K Dobida ocenjuje umetniško tvornost bratov slikarjev Vidmarjev, Kristina Vrhovčeva je prispevala »Študijo o' plesu«. F. Kidrič se oglaša v svojih »Bibliofilskih ugotovitvah«. Sledijo še drugi prispevki, med katerimi i£ zlasti poučen J. Kerenčičev študij o naši vasi s posebnim ozirom na življenjske razmere, v katerih živi naš viničar. Ob zaključku vsebinsko bogate dvojne številke pa podaja Ivo Brnčič nekaj tehtnih »Motivov in utrinkov« o Antonu Slodnjaku.
tkauiaeske, Ih
Maribor — Jugoslovanski Manchester
Letošnji jubilejni V. Mariborski teden bo imel predvsem gospodarsko obeležje. Zato ni povsem slučajno, da bo prireditev posvečena v veliki meri tudi naši industriji, od katere živi pretežni del tukajšnjega življa. Industrija daje obmejnemu Mariboru posebno karakteristiko, saj ga nekateri imenujejo z ozirom na visoko razvito tekstilno industrijo »Jugosloven-ski Manchester«. Iz razloga, da je naše obdravsko mesto predvsem industrijskega značaja, se je uprava Mariborskega tedna odločila, da tudi letos s sodelovanjem naših industrijskih podjetij organizira na Mariborskem tednu veliko splošno industrijsko in specijalno tekstilno razstavo, ki sta že lani zbujali največ pozornosti naših in* tujih obiskovalcev in dosegli prav lepe us-pehe. Za tekstilno industrijo, ki je v Mariboru na prvem mestu, prednjači kemična industrija. To industrijsko panogo zastopa pri nas več tvornic, ki so znane ne samo v naši državi, temveč so priznane tudi v tujini. Na splošno
industrijski razstavi bo prikazana poleg mnogih industrijskih panog tudi kovinska industrija, ki je za naše narodno gospodarstvo zelo važna. Med zelo važne či-nitelje v razvoju mariborske in okoliške industrije moramo vsekakor šteti tudi razvoj mariborskih Mestnih podjetij, predvsem električnega. Tudi Mestna podjetja bodo na tej razstavi zastopana.
Ker bo letošnja revija industrije prirejena v zelo velikem obsegu, so potrebni razsežni in takim razstavam primerni razstavni prostori. Zato je uprava Mariborskega tedna upoštevala željo industrijskih razstavljalcev in jim dala na razpolago vse prostore v pritličju meščanske šole v Cankarjevi ulici.
Številne prijave mariborskih industrijskih podjetij vseli panog jamčijo, da bosta velika splošno-industrijska in specijal-na tekstilna razstava na letošnjem jubilejnem V. Mariborskem tednu res prava slika vse mariborske industrije.
itavka trala
Včeraj smo poročali, da je izbruhnila stavka pri manjših mariborskih in okoliških stavbenikih, ki še niso podpisali ljubljanskega sporazuma. Delavci so pričeli stavkati na gradbah stavbenikov Župca, Vrabla, Gerliča, Stuheca, Špesa, Stupaua, Hosteja in Hameršaka. Stavka še traja, ker se ni dosegel sporazum in je skupno v stavki preko 100 stavbinskih delavcev. Kakor nam sporočajo, je ozadje
stavke pri manjših podjetih to, ker se stavbni gospodarji teh stavb branijo plačati razliko delavskih mezd, kot so to storili gospodarji večjih gradb in radi tega manjši podjetniki ne morejo podpisati kolektivne pogodbe v smislu ljubljanskega sporazuma.
Ob zaključku poročila smo doziiaii, da je pet manjših stavbenikov že podpisat0 ljubljanski sporazum.
Lludie grozno nasedalo
»GRAFOLOG«, KI PROROKUJE BODOČNOST IZ HLAČ.
Pred dnevi je prišel v delavnico nekega čevljarskega mojstra na Firankopanovi cesti 35 neki moški, ki sc je izdajal za grafologa. Ponujal se je čevljarskemu mojstru, da bi mu iz obleke prerokoval njegovo bodočnost. Zato je zahteval 50 dinarjev in nekaj oblek, ki so last čevljarskega mojstra. Mojster je verjel dozdevnemu grafologu glede njegovih sposobnosti in ker je bil radoveden, kaj mu bo prinesla bodočnost, je »grafologu« izročil svoje hlače in srajco, da bi mu iz
teh predmetov prerokoval bodočnost. Dal mu je tudi 50 dinarjev na roko in grafolog je odšel, rekoč, da se bo istega popoldne vrnil S1 podrobno analizo ter da bo prinesel nazaj hlače in srajco. Čevljarski mojster je čakal dan, dva dni, naposled pa je vso zadevo prijavil tukajšnji policiji, ki sedaj poizveduje za »grafologom«, ki je star okoli 45 let, srednje, postave in zagorelega obraza ter govori hrvatski jezik.
ProstovoSino v oblem smrti
Včeraj Se je zaprla v svoji sobi v Zgornjem Radvanju št. 2a 35letna Štefanija Smolej, žena trgovskega potnika. Sosedom je dejala, da je trudna in da gre počivat, radi česar naj jo pustijo pri miru. Ker je pa delj časa ni bilo na spregled in ker je bila v zadnjem času nekam tožna in vsa vase umaknjena, se je zbudil pri sosedih sum, radi česar so vdrli v njeno
sobo. Ko so* stopili v sobo, so videli Smolejevo ob oknu, ki ga je bila preje zagrnila z odejo, visečo na vrvi. Bila je negibna, mrtva. Smolejeva zapušča poleg moža še dietnega sina. Vzrok njene prostovoljne smrti ni znan, domnevati pa je, da je izvršila dejanje v trenotku duševne zmedenosti in v obupu radi neozdravljive bolezni, ki je rahljala njeno živčevje.
Skrivnostni nožni lov za Šolskimi dokument
V noči od 7. na 8. t. m. se je vtihotapil v IV. deško osnovuo šolo na Gosposvetski cesti neznan nepridiprav. Z ostrini orodjem je najprej izrezal spodnji okvir vrat šolske pisarne in se vtihotapil skozi odprtino v prostore. Odprl je miznico šolskega upravitelja in razmetal vse akte po tleh. Istotako je odprl tudi omaro šol-
skega arhiva in prav temeljito »pregledal« in razdejal letni šolski obračun. Omembe vredno je dejstvo, da se vlomilec ni niti dotaknil pisalnega stroja hi drugih vrednostnih predmetov, ki so ležali na mizi irt da je vse delo izvršil tako preračunano in neslišno, da ni motil nočnega miru šolskemu slugi, ki ima svoje
Htvevi fk
Zame, osebno sem se že davno odločil za značilno rešitev. Ko sem začetkoma še bil bojazljiv in premišljeval ali je moje življenje prav potrebno za obrambo te tuje zemlje sem vedno določneje uvidevni, da pripadam Maroku bolj kakor še komu drugemu. Če sem le pogledal svoje žene in otroke kako se verno zbirajo okrog mene, če sem le pomislil kako me vedno in dobrohotno spremljajo njih pogledi sem bil popolnoma prepričan, da me nič več na svetu ne more še iztrgati iz tega kroga. Vedel sem, da je tukaj zajeta močna korenina, kakoršno more ustvariti lc družina in da bi vsaka stra-
hopetnost pomenila veliko nesrečo v bodočem življenju.
Odločil sem se na strani svojih novih sorojakov v tej borbi deliti svojo usodo z njihovo. Odločil sem "se skozi to borbo ponesti njihov prapor. Zavedal sem se, da bom v trenotku če zapustim Maroko ostal čisto osamljen, in ne bi več imel smisla za življenje. V najhujšem slučaju bi se prej odločil za samomor, kakor pa na izdajo. S to odločitvijo in s temi občutki je bila prežeta moja volja in se od srca rad lotil načrta, ki nas je eventuelno mogel braniti in obvarovati pred mnogo močnejšim sovražnikom.
Naglo smo izpraznili glavno mesto in poslali žene ter otroke v Zoco el Arbas, ki je bil mnogo varnejši od Aluksemasa. Slovo z ženami in otroci je bilo pretresno
ganljivo. Žene so zahtevale po starem o-bičaju teh borbenih hribovcev, da jih pustimo na fronti, kjer bi se vstrajno in hrabro rame ob ramenu z nami borile. Prosile so in jokale, da jih pustimo poleg možov, ker je zanje bolje z njimi skupno umreti kakor pa da bi se umaknile in pozneje morale živeti brez njih. Jako težko sino jih odvrnili od njihovih namer. Ko je karavana z veliko trumo žena odhajala proti Zoco el Arbasa se je slišalo le tarnanje, jokanje in preklinjanje.
Slednjič srno vendar ostali sami. Takoj smo se lotili dela z razdeljevanjem čet, ureditvijo orožja in municije ter utrjevanja že postavljenih postojank. V Xancu smo poslali šejka od Benharika, ki je s svojimi oddelki imel odbiti prvi napad francoskih in španskih čet.
DVAJSETŠESTO POGLAVJE.
Kapitulacija Abd el Kritna.
Drugega oktobra 1926. leta so pričeli Francozi prodirali proti Xaneuu. Toda ta koj so jih pričakovali Beduini šejka od Benharika; ki so jih tako ognjevito odbili, da so Francozi pretrpeli ogromne izgube. Zapazili smo, da je ta nenadni udarec v veliki meri zbegal francoske poveljnike in da so morali pri vojakih na tem predelu fronte v gotovi meri popustiti.
Štirinajstega oktobra so zakrožila pr\a letala nad Xancnom. Metala so bombe, ki so rušile razpadljive koče in istočasno je napadala tudi artilerija, čigar grmenje ” je slišalo celo v Alukseamis,
(Se bo nadaljevalo.)
Krvavi dogodki na „Božiem grobu" pri Pliberku ob Ciriimetodovem kresovaniu
'Pri Priblerku se je zopet pripetil incident, ki meče žarko luč na usodo, ki visi nad našim življem in našimi krvnimi brati v Korotanu. Dogodek, ki se je pripetil na hribu »Božji grob« pri Pliberku, dokazuje najbolj, kolikim šikanam so izpostavljeni naši rodni bratje. Te šikane se pe zaustavljajo niti pri prireditvah, ki so giohoko zakoreninjene v tradicijah koroških Slovencev, kakor je na primer vsakoletno zažiganje Cirilmetodovih kresov. Tudi letos so se zbrali v velikem številu koroški Slovenci az pliberške okolice na »Božjem grobu«, da zažgejo tradicionalni Cirilmetodov kres, potem, ko so si bili
izposlovali zadevno dovoljenje koroškega varnostnega direktorja generala Perka. Nenadoma pa so se pred množico pojavili orožniki, ki so sporočili, da ne smejo zažgati kresa, češ, da je to prepovedano. Temu nepričakovanemu odloku se je množica uprla. Razburjenje ljudi je naraslo, ko sta se na licu mesta pojavila še znana renegata Valentin Pavlič in učitelj Weitzer. Slovenska množica se v ogorčenju ni hotela umakniti, radi česar so orožniki brutalno nastopili in je neki orožnik z bodalom ranil posestniškega sina Ivana Buhvalda iz Lančevasi pri Pliberku. Množica pa ni mirovala, ampak
je vztrajala na mestu m se ni dala razgnati. Orožniki si niso znali drugače pomagati, kakor da so odpeljali posestniškega sina Julija Mačka iz Vidre vasi pri Pliberku, ki so ga bili aretirali. Tudi navedena renegata sta jo nenadoma popihala, množica pa je zažgala Cirilmetodov kres in vztrajala pri kresu pozno v noč, prepevajoč slovenske pesmi. Navedeni dogodek je zbudil med zavednim slovenskim koroškim ljudstvom največjo obsodbo radi nasilnega nastopanja orožnikov ter veliko razburjenje in vznemirjenje.
stanovanje v neposredni bližini pisarne. Svojo srečo je poskusil nočni gost tudi v
II.	nadstropju, kjer je najprej razbil šipo šolskega arhiva, očividno v namenu, da poišče katerekoli dokumente ali listine. Na lice mesta poklicani daktiloskop ni mogel izslediti nobenih prstnih odtisov, radi česar se sklepa, da ima oblast opravila s poklicnim vlomilcem, za katerim manjka še vsaka sled. Uprava šole ne trpi razen poškodovanih vrat nobene materialne škcde, ker je vlomilec izginil iz poslopja skozi okno v pritličju. Če pa manjkajo katerekoli listine, še ni ugotovljeno.
Davčne zadeve. V smislu zakona o ne- ’ Hoč, se je pri delu zabodel z gnojnimi posrednih davkih se objavlja, da dospe vilami v desno Viogo. Tkalec Ošeničnik v III. četrtletju 1936 v plačilo: A) dne 1. ij Jotže iz Košakov je utrpel 2 sunka z no-julija 1936 III. četrtletni obrok zgradari-, žem v tilnik in to po nekem delavcu, ki ne, pridobnine, rentnine, družbenega dav \ je že delj časa kuhal jezo nanj. Kos ka, davka na neoženjene osebe, davka Franc 24letni delavec iz Kocena je pa-aia poslovni promet in vojnice; B) dne del s hruške in si poškodoval levo roko
Docent dr. Matko v Mariboru operiran.
V mariborski bolnišnici se je danes podvrgel težki operaciji čeljustne votline docent dr. Ivan Matko i>; Ljubljane. Operacija je dobro uspela im se g. docent počuti prav dobro. Želimo mu čimprejšnjega okrevanja!
Smrtna kosa. V splošni bolnišnici je preminul v visoki starosti 78 let bivši vratar Jakob Samaftur. Žalujočim naše toplo sočutje!
Iz davkarije. Do dne 15. avgusta 1936 zapade v plačilo rentnina po čl. 71. zakona o neposrednih davkih v I. polletju 1936 izplačanih ali v dobro vpisanih obresti.
Uveden je poravnalni postopek Ferdinanda Škofa, trgovca v Straži pri Misli-njah. Sodnik: dr. Šmid o Slovenjgradcu, upravnik dr. • Schreiner, odvetnik. Narok ie določen na 22. septembra ob 9. uri, rok za oglasite.v do 15. septembra pri sodišču v Slovenjgradcu.
Na »železnih konjih« po češkoslovaški republiki. Pod vodstvom prof. Gruntarja se je podala skupina mariborskih dijakov, Po številu 16, na kolesih po češkoslovaški republiki, kjer si bodo naši mariborski dijaki ogledali vsa važnejša mesta in obrate ter se seznanili s tamošnjimi prilikami. Želimo jim, da bi se pri tem svojem potovanju, ki je precej naporno, počutili čim najboljše in da bi imeli od tega čim več koristi.
Delavnica za vzdrževanje omrežja mestnega vodovoda se je preselila iz Slo venske ulice k črpalni postaji na Tezno in ima telefonski številko 21-05.
Deca se vrača iz Počitniškega doma kraljico Marije pri Sv. Martinu na Pohorju v soboto, dne 11. julija 1936. V Ma-ribor-glavni kolodvor prispejo z vlakom ob 11.14. urj, Starše prosimo, da pričakujejo svoje otroke na kolodvoru.
Nočno lekarniško službo imata danes v sredo Savostova in Vidmarjeva lekarna, jutri v četrtek Albaneževa in Maver-jeva.
Jutri v četrtek od 8. do pol 10. ure zvečer v mestnem parku koncert vojaške godbe pod vodstvom kapelnika kapetana Svobode.
Na Počitniški dom kraljice Marije pri Sv. Martinu na Pohorju odhaja II. skupina dece na letovanje v nedeljo, dne
12.	julija 1936. Prtljago naj prinesejo in pridejo k zdravniški preiskavi v soboto, dne 11. julija 1936 ob 9. uri v Zdravstveni dom, Koroščeva ul. 3. V nedeljo 12. julija naj se zberejo do 15. ure pri Banovinskem dečjem domu v Mariboru, Stross-majerjeva ulica 30, odkoder se bodo odpeljali z avtobusom na Počitniški dom. Deca iz drugih krajev pa se pripeljejo z vlakom v Slov. Bistrico-mesto v nedeljo ob 17.20, odkoder se pelje tudi z avtobusom na Počitniški dom
15. avgusta 1936 I. polletni obrok zemlja-rine. Prizadeti davčni zavezanci se o-pozarjajo, da te obroke v lastnem interesu poravnajo pravočasno in sicer davke navedene ad A) najkasneje do 15. avg. 1936, ad B) najkasneje do 15. avg. 1936. Uslužbenski davek, izredni doprinos (1%), izredno banov, davščino za bedn. sklad, morajo pobrati, odnosno odvesti davčni upravi s segnamkom vsi delodajalci, ki zaposlujejo preko 20 uslužbencev, kakor tudi vse državne in samoupravne institucije in načeloma družbenemu davku zavezane osebe ne glede na število zaposlencev — najkasneje 15. dan po preteku vsakega meseca. Ostali delodajalci pa morajo pobrati uslužbenski davek v davčnih znamkah tako, da jih ob vsakokratnem izplačilu mezde nalepijo v davčni knjižici na zato določenem mestu in uničijo z žigom ali svojeročnim podpisom. Davek na neoženjene osebe, katerih mesečni prejemki znašajo več kot 2.500 pa morajo vsi delodajalci brez izjeme odpremiti v istem roku davčni u-pravi v gotovini. Zavodi, naprave in pod jetja, ki so dolžna pobirati davek na rente, morajo odpremiti pobrane zneske po seznamku najkasneje v 45. dneh po preteku vsakega polletja, torej za I. polletje do vštetega 14. avgusta 1936. Davčni zavezanci splošnega davka na posl. promet po zakonu z dne 31. I. 1922, ki plačujejo davek po knjigi opravljenega prometa, morajo predložiti prijave in plačati ustrezni davek za II. četrtletje 1936 najkasneje do 30. julija 1936. Davčni zavezanci skupnega davka na posl. promet, po zakonu z dne 12. julija 1930, ki so izbrali način plačevanja po vplačilih v gotovini in menicah, morajo polagati odplačila, po prometu prejšnjega meseca v 20 dneh po preteku vsakega meseca z mesečnimi prijavami, oni pa, ki so izbrali za podstavo obračuna promet po fakturah pa v 50 dneh po preteku vsakega meseca. Dokler se ne izvrši odmera davkov za tekoče leto se morajo plačevati po davčnem predpisu iz prejšnjega leta. — Davek novih davčnih zavezancev in novih davčnih predmetov se mora plačati najkasneje v 30 dneh po prejemu plačilnega naloga.
Nesreče in obračunavanja. 52-lefcnega strojevodjo Klara Friderika iz Maribora je včeraj nekdo napadel na cesti in ga vrgel po tleli tako močno, da si je pri tem zlomil desno nogo. Knupleš Martin, zvaničnik iz Maribora pa je tako nesrečno padel s kolesa, da si je poškodoval levo ključnico. 41-Ietnega delavca Cafuta Gašperja iz Rač sta napadla na cesti dva nepoznana moška in mu je eden izmed njiju z udarcem z ročico zlomil levo roko. Dajnko Cilka, liči delavca, je padla z drevesa in si pri tem zlomila levo roko. Narat Rozo, ženo kleparja v Studencih, je povozil neki kolesar in je zadobila znatne poškodbe na levi roki. 26-letnega posestnikovega sina Orenber-ga Vinka je doma napadel neki fant, ga premikastil s kolom in mu prizadjal znatne poškodbe na glavi in levi roki. Delavko Deutschmann Jožefo iz _ Maribora je neki delavec pretepel s palico in ji pri tem poškodoval levo roko in hrbet. Pin-
v komolcu. Vsi so bili prepeljali v mariborsko bolnišnico.
Dvokolo v Dravi. Ko se je včeraj popoldne kopal neki dijak tukajšnje Trgovske akademije pri Sv. Petru v Dravi, je zadel pri kopanju na moško dvokolo. Dijak je spravil kolo na predstojništvo mestne policije, kjer so ugotovili na podlagi evidenčne številke, da je bilo kolo pred dnevi ukradeno monterju Mihaelu Kavčiču.
Tudi čebelnjaki niso varni pred tatovi.
Hišna posestnica Kristina Pečenkova je prijavila policiji, da ji je neznan tat ukradel v Koroščevi ulici 42 čebelnjak z dvema panjema čebel v vrednosti okoli 800 dinarjev.
Srake na otoku. Kontoristinji Leopoldini Pečarjevi je neznan zlikovec ukradel iz zaprte omarice na Mariborskem otoku ročno torbico, v kateri so bili razni pred meti v vrednosti okoli 300 dinarjev.
Tatovi strašijo po Mariboru. Privatna uradnica Štefka Kaiserjeva, stanujoča v Trstenjakovi ulici 2, je prijavila policiji, da se je neznan tat vtihotapil v njeno stanovanje ter odnesel žensko ročno torbico, v kateri je bilo 370 dinarjev. Ženi poštnega uradnika Pavli Belini pa je izginila na Glavnem trgu ročna torbica s 100 dinarji gotovine. Delavki Mariji Pa-penko je doslej še neznan tat odpeljal izpred Delavske zbornice v Sodni ulici 900 dinarjev vredno žensko dvokolo znamke »Nero«. Tkalcu Josipu Krambergerju pa je neki zlikovec izmaknil 250 dinarjev, ki jih je shranil v suknji.
Iktoi&mke Amte
Rabuka v Dajnkovi ulici ali zgodba o dveh bojevitih amanconkah. V barakah v Dajnkovi ulici je nastala včeraj pravcata rabuka. Neka 39letna Klara in 401et na Marija sta si skočili v lase. Najpreje sta se za neko malenkost spričkali, naposled pa sta se obdelavali s pestmi in je tekom vroče »bitke« Klara svojo nasprotnico pograbila za lase ter jo zavlekla po tleh. Potem je Klara še bombardirala vagon, v katerem stanuje Marija, s kamenjem. Rabuka je seveda privabila mnogo radovednežev, ki so z zanimanjem pričakovali izid bitke. Do odločitve pa ni prišlo, ker jc prišel na kraj obračunavanja policijski stražnik, ki je obe ženski zapisal ter ovadil sodišču, kjer bo naj-brže epilog. Amaconki pa sta izjavili, da boste ob priliki »borbo« nadaljevali.
Kako bo z vremenom. Dunajska vremenska napoved pravi: Vroče vreme bo trajalo dalje. Možnosti neviht, zlasti na zapadu.
BONBONE!
IZDELEK »UNION«, ZAGREB.
Sokol Maribor III. ima v sedeljo 12. julija ob pol 16. uri s sodelovanjem vojske iavni telovadni nastop na Pesnici tik gostilne br. Kerenčiča. Zelo ugodne so železniške in avtobusne zveze. Ker naši člani številno posečajo telovadne nastope bratskih mariborskih in sosednih Sokolskih društev ozir. Čet, zato pričakujemo od njih istotako dobro voljo za poset obmejne Pesnice. Zdravo!
Šport
AVSTRIJSKI NOGOMETNI PRVAK V MARIBORU!
Danes dopoldne je prejel SK Železničar brzojavko avstrijskega nogometnega prvaka SK Admire iz Dunaja, po kateri je Admira sprejela pogoje za gostovanje v Mariboru. Admira bo potemtakem v torek, dne 14. t. m., gostovala v Mariboru ter na stadionu SK Železničarja ob 18.3» odigrala prijateljsko tekmo s SK Železničarjem.
Neki tukajšnji dvotednik piše: »Nove stanovalke Škofijskega dvorca v Betna-vi, svetne redovnice, se čutijo radi cest, ki vodijo pred in za dvorcem, motene. Prva cesta vodi iz Radvanja v Razvanje, druga pa tik ob dvorcu. To je dalo upravi dvorca povod, da je stavila predlog, da naj se obe cesti preložita v večjo oddaljenost od dvorca, tako, da ne bo rado-ter Leopold, 16 let stari sin posestnika iz vednežein kar iz ceste možno opazovati,
kdo prihaja in odhaja iz dvorca in kaj se vse tu dela. Navodno je banska uprava že izdala tozadevno dovoljenje. Pravzaprav bi morali soodločevati tu tudi prebivalci iz Radvanja in Razvanja, ker ti dve poti sta najkrajši in vežeta oba kraja že preko 100 let. Za slučaj pa, da bi do prestavitve res prišlo, tedaj naj nosijo vse stroške oni, ki to prestavitev zahtevajo. Šušlja se namreč, da bi v tem primeru morala nositi radvanjska občina približno 3 do 5000 Din. Prebivalci Radvanja svarijo pred izvedbo tega načrta, ker nimajo niti najmanjšega interesa, da bi se ceste res preložile in tudi ne bodo dovolili, da bi se njihov denar razmetaval v take svrhe. V občini Radvanje ostalo še mnogo drugih važnih cestnih vprašanj še nerešenih in s katerimi naj 'bi se zvezali s cestami dosedaj še nevezani deli, ne pa da bi se prestavljale ceste, ki jih iže imamo.«
Posetite
Jubilejni
M
„V. Mariborski teden
1. do 9. avgusta 1936.
Pod pokroviteljstvom Nj. kr. Vis. Kraljeviča Andreja.
50% popust na železnicah od 30. julija do 11. avgusta 1936.
Pupusti na zračnih progah A e rop ut a in na parnikih. — Tradicionalna revija gospodarskega in kulturnega življenja Maribora in zaledja. — Tekstilna industrija. — Obrt. — Trgovina. Velika gasilska raz stava in gasilski kongres. — Velika filatelistična razstava in gasilski kongres._
VeHka filatelistična razstava z borzo znamk. — Mlekarstvo, sirarstvo, vinogradništvo. — žena v obrti. — Umetniška in zgodovinska razstava. — Tujsko prometna razstava. — Modna revija. — Revija športa, jadralnega in motornega letalstva. — Pokušnja vin. — Kongresi in koncerti.
MARIBORSKI OTOK - najlepše kopališče Jugoslavije! — Gostoljubni Maribor in zeleno Pohorje Vas vabita!
HUMOR ČRNCEV.
Neguš boksarju Louisu: »Ej, črni bratec! Mene je strla vojna tehnika, tebe pa boksarska tehnika!«
Louis negušu: >Ni tako, Veličanstvo. Nasi oba so zrušile slabe prognoze.«
UUue, mfiee mkratke	na utUu
iHFffftfP tftfhiftff
DOSEDANJI REZULTATI TEKMOVANJA ZA DRŽAVNO PRVENSTVO MOŠTEV V LAHKI ATLETIKI.
Kakor znano se je vršilo v dneh 30. in 31. maja t. 1. po vseh mestih Jugoslavije tekmovanje za državno prvenstvo moštev v lahki atletiki, in sicer po novem tekmovalnem redu po razredih. Največ točk v vseh razredih je dosegel SK. Železničar, Maribor, in sicer 38.966, 2. SK. Ilirija Ljubljana 27.728.80, 3. SK. Maraton, Maribor 12.761, 4. SK. Rapid, Maribor 10.451, 5. AS,K Primorje, Ljubljana 9.687, 6. ISSK Maribor 4.851, 7. SK. Planina, Ljubljana 4.231.50, 8. Concordia Zagreb 1.687.15, 9. SK. Korotan, Ljubljana 873.40, 10. Hašk Zagreb 793.55, 11. Makabi, Zagreb 733.60, 12. ZAŠK, Zagreb 587.65, 13 Maraton, Zagreb 412.95, 14. Sašk, Sarajevo 407.10 točk. Tekmovanje še ni zaključeno in je zadnji rok za ponovno tekmovanje 12. julij t. 1.
Izpiti za telovadne učitelje. Od 2. do
6. julija so bili prvič v naši državi izpiti za učitelje obvezne telesne vzgoje za nedeljske tečaje. Od 52 kandidatov je napravilo izpit 10, 11 ima popravne izpite, ostali so se odklonili.
Mariborski sabljaški klub bo izročil danes v sredo 8. t. m. svojima častnima članoma gg. ravnatelju Antonu Krejčiju in polkovniku Rudolfu Rajznerju častne diplome in častne znake. Izročitev diplom se bo vršilo v okviru sabljaških nastopov izbranih sabljačev. Prireditev bo v spodnjih kazinskih prostorih in se bo pričela ob 20. Prijatelji sabljaškega športa iskreno vabljeni!
Tekmovanje za državno prvenstvo v olimpijskem desetoboju bo v soboto 11. popoldne in v nedeljo 12. t. m. dopoldne na stadionu SK. Železničarja. Doslej so se prijavili za to pomembno tekmovanje naslednji klubi: Hašk, Concordia in Maraton iz Zagreba, SAŠK iz Sarajeva, Pri morje in Ilirija iz Ljubljane ter ISSK Maribor, SK. Rapid, SK. Železničar in SK. Maraton iz Maribora. Število doslej prijavljenih atletov znaša 91, pričakuje pa se še prijava beograjske Jugoslavije in novosadske Vojvodine. Po prijavah sodeč bo potemtakem letošnji olimpijski desetoboj za državno prvenstvo, ki se vrši pod pokroviteljstvom mestne obči ne mariborske, pravcata revija najboljših atletov v naši državi.
Davisov cup Jugoslavija :Nemčija. Včeraj so prispeli v Zagreb nemški teniški igralci Henkel, Lundt in Menzel, ki so danes že pričeli s treningom. Jutri v četrtek pa se pripeljeta še von Gramm in ka petan moštva dr. Kleinschrot. Tribune na Šalati so že zgotovljenc in bo na njih imelo prostora 5000 gledalcev, na pro štoru za stoječe pa bo prostora za preko 2000 ljudi. Prometni minister je udeležencem teniške tekme za Davisov pokal
v Zagrebu odobril 30% popust na vseh jugoslovenskih železnicah. Popust velja od 9. do 16. julija.
Olimpijski šport, ki ga izdaja JLAS v Zagrebu, prinaša v 7. letošnji številki: Olimpijske priprave v Angliji, športne prilike v Angliji, nadalje tehnični članek o razdobju brzine pri teku. Tabele za teke na 400, 800 in 1500 m. Dr. Dolničar piše o masaži za plavalce. Poleg drugih zanimivih člankov prinaša »Olimpijski šport« rezultate in slike o vseh važnejših tekmah v tujini in pri nas.
HuluituiUŽ u/iuitc
Uradne ure Putnika. Putnik Maribor sporoča, da bo njegova biljetarna in menjalnica uradovala do nadaljnega od pol 8. ure zjutraj do 12. ure ter od 15. ure (3. ure) popoldne do pol 19. ure (pol 7.) Tako bo dana možnost tudi vsem onim, ki so od 8. ure zjutraj do 6. ure zvečer zaposleni, da si pred 8. uro, oziroma po 6. uri nabavijo vse vozne karte, valute in informacije za potovanje. Ekspozitura na glavnem kolodvoru posluje kakor do sedaj pri vseh vlakih ponoči in podnevi.
Jugoslovenski Turing-klub je prejel od nemške kolesarske zveze v Berlinu kontrolne izkaze za mednarodno ciljno vožnjo na Olimpijado v Berlinu. Omenjeni izkaz stane 1 marko in je na razpolago vsem kolesarjem, ki se hočejo udeležiti ciljne vožnje na Olimpijado, za katero sprejema prijave tukajšnji Turing klub, ki izdaja tudi potrdilo o številu prevoženih kilometrov. Vse podrobnejše informacije se dobijo pri podružnici Jugoslov. Turing kluba, Maribor, Aleksandrova 35. Tel. 21-22. .
Hotelski vodič Jugoslavije. V koliki meri se zavzemajo Tujsko-prometne zve ze in Putnik za povzdigo našega tujskega prometa, kaže cela vrsta novih vodičev in knjig, ki so izšle deloma v lastni režiji, deloma pa po njihovi pobudi. Tako je izdal Putnik pravkar važen Hotelski vodič Jugoslavije, ki je izšel v vseh evropskih jezikih. Ta vodič obsega vse hotele, pensione in večje gostilniške o-brate znanih naših kopališč, letovišč in vseh večjih mest ter prometnih središč. Vodič je urejen po abecednem redu in so v njem navedene vse cene, ki jih je Putnik dobil neposredno od navedenih gostinskih podjetij. Hotelski vodič Jugoslavije bo interesentom pri mariborski Tuj-sko-prometni zvezi Putnik Maribor brez plačno na razpolago, nadalje pri mariborskem gl. kolodvoru, v Celju, Rog. Slatini, Št. liju. Gornji Radgoni in Dravogradu.
Skupinska potovanja na oIympljado v Berlin. Kakor nam poročajo iz Beograda, so potovanja s posebnimi vlaki na olimpijado v Berlin odpovedana. Ker pa je mnogo interesentov, ki bi se radi udeležili velikih mednarodnih športnih prireditev v Berlinu, bo organiziral Putnik skupinska potovanja z odhodom iz Beo-
grada in Zagreba. Prva skupina odide iz Zagreba 31. julija, druga pa 8. avgusta in prispeta v Berlin 1. avgusta oz. 9. avg. Povratek iz Berlina je za prvo skupino 8. avgusta, za drugo pa 16. avgusta in dospeta v domovino 10. oz. 18. avgusta. Za skupinska potovanja v Berlin so določene pavšalne cene, in sicer Din 1.825.-za osebo, ki odhaja iz Zagreba. V tej ceni je zaračunana povratna vožnja Zagreb - Berlin 3. razred, prenočišče, in zajutrk za časa bivanja v Berlinu. Prijave sprejema Mariborska Tujsko-promet-na zveza Putnik le do vključno 10. t. m. Natančnejše informacije istotam.
V Maria Zeli nas popelje Putnikov av-tokar 16. in 17. julija t. 1. Odhod 16. julija ob 5. uri zjutraj izpred hotela »Orel«, povratek v Maribor 17. julija ob približno 23. uri. Vozna cena Din 200. Kolektivni potni list. Vse nadaljnje informacije do ponedeljka 13. julija pri Putniku, Maribor, Aleksandrova cesta 35, tel. 21-22.
Gost in postrežba. Pravkar je izšla nova koristna knjiga »Gost in postrežba«, ki je zlasti v današnji dobi, ko je tujski
promet v polnem razmahu, najboljši priročnik vseh panog gostinske obrti. Knjigo je spisal strokovni učitelj g. Otokar R. Klasek. Knjiga je interesentom — na razpolago pri Tujsko-prometni zvezi Putnik v Mariboru.
ZANIMIVE MALENKOSTI.
Na svetu govore danes 2796 jezikov. Od najvažnejših jih odpade 860 na Evropo, 48 Afriko, 118 Azijo, 153 obe Ameriki, 424 pa jih pripada Oceaniji.
*
Pri nekih divjaških rodovih, in sicer pri Karibih na zapadnoindijskih otokih govorijo ženske med seboj čisto drug jezik, nego je običajen pri rodu h kateremu spadajo. Ta pojav si tolmačijo tako, da so divjaki svoje žene ugrabili.
*
Evropejca obliva zona, če sliši, da jedo Kitajci »gnila« jajca. Kitajca je rpet groza, če sliši, da Evropejci pijejo mleko.
Razno
MOŠKE SRAJCE
po Din 14.— dobice pri Trpi-nu. Vetrinjska 15.__________226!
Če želite kvalitetni pisalni stroj, tedaj kupite neuničljiv »WANDERER -CONTINENTAL«. - C ene smo za 20% znižali. — Samopro-daja: Ivan Legat, specijalist za pisarniške stroje, Maribor, Vetrinjska 30. Podružnica Ljubljana, Prešernova ul. 44.	2569
PLAČUJEM
odpadke železa, bakra, medenine, svinca, staro litino in vsakovrstne stare stroje, cevi, kakor vse uporabljivo že-lezje po najvišjih cenah. Prepričajte se samo >J pri Justinu Gustinčiču, Maribor. Tattcn-bachova 14.	3035
POSKUSITE TUDI VI sladki kmečki kruh pekarne Rakuša, Koroška ce3ta. 3353
Službo dobi
IŠČEM SLUŽKINJO
ki zna samostojno kuhati in opravljati vsa druga hišna dela. k trem osebam pri Mariboru. Naslov v upravi »Ve-černika«.	3377
Stanovanle
Apno, cement, nosilnice, železo za beton, žitnike, strešno lepenko, karbolinej, okove za stavbe in ves materijal, ter vso železnino si kupite po ugodni ceni v staroznani trgovini	2980
mi - nor. vooni
Naša ljubljena soproga in mati, gospa
Štefanija Smolej, roj. Maučnik
posestnica,
je včeraj, dne 7. julija, v starosti 35 iet, po dolgem, težkem trpljenju, preminula.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v četrtek,
9. julija ob 17. uri iz hiše žalosti, Zg, Radvanje, Hostejeva ul. 2, na radvanjsko pokopališče.
Sv. maša zadušnica se bo brala v petek,
10. julija ob 6. uri zjutraj v magdalenski cerkvi.
Maribor, dne 8. julija 1936.	3382
Žalujoči soprog in sinček ter ostalo sorodstvo
>«&
STANOVANJE
sobo in kuhinjo, oddam takoj. Pobrežje, Aškerčeva ulica 17. 3378
Prodam
ŠIVALNI STROJ
za šiviljo, dobro ohranjen, za 600 Din naprodaj. Naslov v upravi Usta.	3381
Vtftui Blatnik
tt^ovina s cevifi
se je za časa renovlranja preselila v lokal Foto-Majer, Gosposka ulica 2	3366
vvvvvvvvvvvvv
A. K.:
Žrtev zveste
Zgodovinski roman
»Pri moji veri, lepa je! Kakšna svežina, mladost, postava, noga, obrazek, lasje, vse je re9 v popolnem skladu. Čeprav bi bila tudi njegova hči, vseeno jo vzamem. Moje častitljive prababice in slavni pradedje mi bodo že oprostili, saj bo njena lepota izbrisala madež njenega preprostega rodu in bo izravnala neprijetno razliko.«
Trgovec predstavi devojki hidalga z besedami: »Don Juan di Mendoza y Mi-rabella, vitez kalatravski — Donna Ine-
za.«
Dovojkinemu krstnemu imenu ne doda rodbinskega naziva. Hidalg tega niti ne opazi, saj mu je za to malo mar.
Celo uro traja razgovor med novimi znanci. Donna Ineza se odlikuje z izredno bistroumnostjo, s temeljitim pozna-
vanjem sveta in s tako visoko izobrazbo, da Don Juan začuden vzklikne:
»Gospodična, gotovo ste morali prebiti dalje časa nekje v inozemstvu.«
»Dozdaj nisem še niti za korak zapustila temnih zidov našega mesta.«
»Potem pa vsaj pogosto zahajate v imenitne družbe tukajšnjih izobražencev.«
Devojka se lahno nasmehne, lepo pogleda oderuha in reče:
»Vsa moja družba je gospod Vincencij, le tu in tam se porazgovorim s kakšno tovarišico iz otroških tet.«
»Pri Bogu, tega pa res ne razumem; brez dvoma mnogo čitate, poleg naših španskih gotovo tudi druge pisatelje.«
Deklici zadrhti srce, lahna rdečica ji nadahne lepo lice in belo čelo. Oderuh
ji priskoči na pomoč in spregovori z oči-vidnim ponosom:
»Kar se tega tiče, se prav gotovo ne varate. Donna Ineza je tako razumna in izobražena, da v tem mestu nima para. Poglejte to cipresovo omaro tu na levi. Koliko je v njej knjig, pa ne samo španskih, ampak tudi francoskih in italijanskih.«
Don Juan, pravi Španec po rodu in po svoji nekoliko dvomljivi izobrazbi, ni zhal nobenega teh tujih jezikov, zato je tem bolj hvalil um lepega dekleta z dvesto tisoč piastri. Predno je odšel iz sobe, se je smrtno zaljubil v lepotico.
»Kaj mislite o Donni Inezi?« ga vpraša trgovec, ko se v svoji tesni sobici posadi v majavi naslonjač.
»Angel, ne ženska, krasna, prelepa!«
»In izobražena!«
»Grofica fuentska, dvorna vzgojiteljica, je v bistroumnosti ne prekosi.«
»Bogata!«
»Ako je res, kar ste povedali, potem je to feniks vseh žen iz obeh Aragonij in iz Kastilije.*
»Ali bi jo vzeli za ženo?«
»Kar danes ali kadarkoli hoče, pa še kako rad.«
»Rada se bo poročila z Vami, ugajate ji; dala mi je dogovorjeno znamenje.«
»Joj, ljubljeni Vincencij, pozlatil Vas bom!«
»Ha, ha!«
»Priskrbel Vam bom plemstvo.«
»Sem rajši brez njega.«
»Dvajset tisoč piastrov je Vaših.«
»Obljubili ste mi, da si bova razdelila drugi del dote, ki ga dobi devojka naknadno.«
»Malo preveč bo.«
»Obljubili ste.«
»Pravi pravcati oderuh sle, toda naj bo, pod pogojem, da ta del ne znaša nad sto tisoč piastrov. Srečen človek ste, kar celo grofijo si boste lahko kupili.«
Oderuh si mane roke in so spusti v radosten smeh. Don Juan je še bolj e-sel in neprestano vzklika:
»Kako je lepa, duhovita in izobražena! Vsi bddo. znoreli od zavisti.«
(Dalje sledi.)
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA.
prestavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru.
Tiska Mariborska tiskarna d. d.,