Štev. m
Velja po poŠti: za celo leto naprej K 26'—
V Ljubljani, o četrtek, dne 15. junija 1905.
Leto mm.
za pol leta za četrt leta za en mesec
13-650 2-20
V upravniStvu:
za celo leto naprej K 20-— „ 10--„ S— ,, 170
za pol leta
E
za četrt leta za cn mesec
Za poSllj. na dom 20 h na
mesec.
Posamezne Stev. 10 h.
SLOVENEC
Inserati:
Enostop. petltvrsta (72 mm): za enkrat za dvakrat za trikrat
.... ....
13 h 11
za več ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta a 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, IzvzemSI nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne.
Uredništvo J« » Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez
.- dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se
me vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
Upravništvo ie « Kopitarjevih ulicah Stev. 2. -
-— Vsprejema naročnino, Inserate In
reklamacije. UpravnlSkega telefona Stev. 188.
Domžale v državnem zboru.
Interpelacija
poslanca Pogačnika in tovariiev na nj. ekscelence gg. ministrskega predsednika, notranjega ministra in ministra za deželno brambo
V vasi Domžale na Kranjskem so se dne 1 t. mes. ob priliki blagoslovljenja zastave društva „Andreas Hofer" vršili izgredi, ki bi bili kmalu zahtevali človeških žrtev. Priseljeni nemški tovarnarji in delavci so hoteli pod pretvezo »Andreja Hoferove" slavnosti s pomočjo nekaterih zunanjih narodnih hujskačev ter pod zaščito vladnih zastopnikov prirediti vsenemško slavnost, h o -teč pokazati svetu, da so Nemci na svoji poti proti A d r i j i zopet zasedli novo postojanko.— Milijoni, ki so jih v malo desetletjih zaslužili v Domžalah, jim niso zadoščali, mislili so, da je v izsesanem ljudstvu tudi že popolnoma zamrl narodni čut.
Pred vsem hočemo konštatirati, da bi notranja slavnost, pri kateri bi se bili zbrali priseljeni domžalski Nemci, ne bila motena. Opravičena nevelja ljudstva se je obračala proti korporativnemu nastopanju zunanjih Nemcev, proti petju nemško-nacionalnih pesem, razobešanju frankfurtaric na skoro popolnoma očitnem kraju sredi slovenske vasi in to vse vpričo vladnih zastopnikov. Dogodek sam se je izvršil sledeče:
Ob treh popoldne so prišli v Domžale udeleženci slavnosti z vlakom iz Ljubljane, š njimi polkovna godba peh. polka št. 27. Potniki na vlaku in pa pred kolodvorom zbrana množica jih je pozdravila z „Živijo" klici. Vojaška godba, ki se je hotela postaviti na čelo k slavnostnemu prostoru kora-kajočih, je zavila na stran, udeleženci so pa šli, okrašeni s svojimi društvenimi znaki, spremljani od oddelka orožnikov proti hiši Kleinlercherjevi. Slovenski izletniki so bili zbrani v pet minut oddaljeni Kuharjevi gostilni, kjer so se pele slovenske pesmi in je svirala godba iz Kamnika. Po tej nedolžni mali demonstraciji pred kolodvorom bi bil nastal mir, ko bi Nemci ne bili razobesili frankfurtaric. — Vest o tem pa je Slovence tako razburila, da so odkorakali z zastavo v deželnih barvah in godbo na čelu pred slavnostni prostor Nemcev, se ondi postavili ter med petjem narodnih pesem zahtevali odstranitve frankfurtaric, ki so jih po vsej pravici označevali kot provokacijo domačegaprebivalstva.
Domžale štejejo okroglo 2000 prebivalcev, med temi 300 Nemcev. V kamniškem okrajnem glavarstvu, v katerem leže Dom-iale, prebiva okrog 40000 Slovencev in 400 Nemcev. Vseh teh 300 Nemcev v Domžalah se je pa le v zadnjih 35 letih naselilo kot tovarnarji in delavci z ženami in otroki; med tem ko je domače prebivalstvo celega okraja slovenske narodnosti. Razburjenje v svojem narodnem čutu žaljene množice je pa tem razumljivejše, ker je bilo navzočih med njimi več delavcev nemških slamnikar-skih tovarn, katere njihovi delodajavci izkoriščajo na najsramotnejši način. Ni res, da bi Domžale in okolica živele od nemških tovarnarjev; ampak ravno nasprotno je resnica. Slamnikarstvo je več stolet stara domača obrt v Domžalah
V šestdesetih letih je prišel oče enega tovarnarja kot krošnjar v te kraje, nakupil ondi slamnikov in jih prodajal dalje. Ko je videl, da je pri nizkih plačah in cenenem izdelovanju lahko delati dobro kupčijo, je polagoma privabil še druge rojake, ki so' se združili, ostali čez zimo v Domžalah, nakupovali od domačih producentov slamnike ter Jih naprej pošiljali svojim krošnjarjem. Šele proti koncu 60 let so si kupili zemljišče ter Polagoma povečali svoje podjetje. Tako zelo hvalisano vzdržavanje domačega prebivalstva
po teh v kratkem priseljenih tovarnarjih obstoji v tem, da ti plačujejo sledeče plače: Pričetna plača pri deseturnem delu za deklico znaša 12 kr. (reci: dvanajst krajcarjev) na dan. Ta plača se zviša v teku desetletij na 15, 18, 20, 25 do 70 kr. na dan. Srednja plača za odraslo ženakg. o§<ebo\žoaša 25 do 35 kr. Moški dobe pri ❖štoptf<3t> kr. in ta plača se zviša do 1 gld. v teku desetletij; da, pravijo, da sta med približno 900 domačimi delavci celo dva, ki zaslužita na dan pri 10 urnem delu 1 gold. 10 kr.! — Srednja plača znaša 55—70 kr. Izven tovarne izdelani navadni slamnik plačajo ti gospodje 5 in pol krajcarja slamnik je pa razun traku popolnoma dogotovljen za od-pošiljatev. Da, oni gredo še tako daleč, da zunaj tovarne delujoče silijo sukanec kupovati pri njih in sicer ovitek za 35 kr,, akoravno ga je pri prvem trgovcu dobiti za 28 kr. ali en gros za 27 kr. Pri velikanskih množinah sukanca, ki se ga porabi pri šivanju slamnatih kit, je lahko mogoče, da je resnična trditev domačinov: „Tirolci si zaslužijo pri sukancu toliko, da lahko plačajo vse tuje nadzornike in delavce." — Ker trdno drže skupaj, se jim je tudi posrečilo, da je v teku dvajsetih let moralo ustaviti delo 5 domačih tovarn.
Vsled tega in pa izzvani po razobeše-nih frankfurtaricah se nadaljni dogodki tega dne lahko tolmačijo. Demonstrujoča množica tudi ni zahtevala ničesar drugega ko odstranitev tujih zastav ter je zagotovila službujočega komisarja barona Lazzarinija, da bo na to takoj mirno odšla. Komisar se je šel posvetovat k okrajnemu glavarju pl Cronu, ki je bil v civilni obleki navzoč, in se je vrnil z odgovorom, da odbor to zahtevo odklanja. Isti uspeh je imela deputacija treh gospodov, ki je šla na slavnostni prostor ter izrazila zahtevo množice in radovoljnost za odhod.
Popelnoma drugače je postopal gosp. komisar z zastavo, ki so jo prinesli seboj. Ob prisotnosti žendarmerije je zahteval, naj se takoj odstrani, kar se je tudi zgodilo. Na eni strani torej rezko postopanje gospoda komisarja proti naši deželni zastavi in na diugi strani slabotna popustljivost — če tudi na povelje svojega predstojnika — proti .zastavi, ki vihra preko mej monarhije. In ko je padel prvi kamen, vržen od nemške roke iz vrta Landstatter jevega in drugi iz prvega nadstropja iste hiše, in zadel Ivana Cerarja in Elijo Beu-a iz Stude, tedaj tudi najtreznejši niso mogli več zadržavati razdražene množice, ko je pričela odgovarjati z istim orožjem. Kamenje je nato frčalo od obeh strani. Ranjeni so bili na obeh straneh. Odhajajočo godbo so pozdravljali z „Živijo- , klici", ven in notri hodečega okrajnega glavarja v civilni obleki pa so pozdravili s : „Pereat " in .Abzug" klici. Z nasajenimi ! bajoneti je spremljalo orožništvo, ki je slepo ' bilo s puškinimi kopiti po množici, udelež-nike nemške slavnosti na kolodvor. Tedaj je padel prvi strel iz zasede pri nemški šoli. Neki nemški kolesar je ustrelil s kolesa z revolverjem — če tudi ga ni nihče niti ustavil, niti ga napadel — proti množici, ki se je pomikala proti kolodvoru. Priča tega dogodka je g. Sicherl iz Domžal. Peron na kolodvoru je bil zaprt. Odhajajoči Nemci so bili na peronu, zadaj pritiskajoči Slovenci zunaj. Posamezni kamni so še vedno frčali od obeh strani. — Priče potrjujejo, da so Nemci streljali z revolverji še s perona. Akoravno sta bili tukaj obe stranki po prostoru ločeni ter je bila vsa fronta pred kolodvorom zasedena od orožnikov, vsaka nadaljna resna nevarnost izključena, sta vendar menila dva orožnika, vsled poprej danih navodil, da morata rabiti strelno orožje. Padli so streli, če je bil kdo poškodovan, doslej še ni dognano. Že prej je bil stavec Sedej iz Ljubljane, ki je bil na obisku pri svoji teti v bližnjem Mengšu zaboden z bajonetom v bedro. Sedej je bil v večji družbi v neki gostilni nasproti slavnostnemu prostoru. Ko je isto
za kratek čas zapustil in se zopet hotel vrniti, so mu orožniki zabranili vstop. Na zo-petno prošnjo, naj ga puste notri, ga je orožnik zabodel v bedro.
Da ne bi množice še bolj razburil, je prikrival, da je ranjen, se sam obvezal in šel pozneje sam na kolodvor, da pride na redni vlak v Ljubljano. Ker je na kolodvoru čutil, da mu teče kri, je prosil prijatelja, naj mu posodi robec, s katerim se je obvezal. V bližini so stali orožniki in eden od njih je dejal: „Jaz sem nekoga ranil, moj bajonet je krvav." Nato je šel Sedej k orožnikom in jim rekel: „Da, vi ste nekoga ranili, in sicer tako močno, da bo moral v Ljubljani v bolnišnico." Ko so ga vprašali, je-li on tisti, je dejal: Jaz nisem, pač pa boste izvedeli, kdo je bil." Ta trenotek je prišel vlak. Sedej se obrne in teče proti peronu, da pride na vlak, kar ga sune odzadaj neki orožnik s puškinim kopitom, tako da si Sedej pri padcu zlomi nogo. S kakšne brutalno s t j o so ta dan nastopali orožniki proti eni stranki, dočim so drugo ščitili, kaže slučaj Sedej. Orožnikom ni bilo na tem, da napravijo mir in red, ampak da celo po odhodu Nemcev izlijejo svojo besnost nad neoboroženimi ljudmi.
Sedeja so orožniki pobrali in ga spravili v vojašnico. Mesto da bi poskrbeli teči; »»ranjenemu zdravniško pomoč, so ga posadili na stol, ga za silo obvezali in ga na prošnjo gospoda Steleta položili na navaden voz, kamor so nastlali par slamic. Odpeljali so ga v Ljubljano, kamor je došel ob tri četrt na 1. uro ponoči. V Ljubljani nisoprenesli težkora-njenegav bolnišnico, kakor so trdili vDomžalah, ampak na deželno sodišče, kjer ga je pri pregledu bolnikov preiskal sodni zdravnik in ga izročil šele ob enajstih dopoldne naslednjega dne v bolnišnico. Priče dogodka so: i Janežič Leopold. Habjan Vincenc, Marija j Kuralt, Habjan Franc, Katarina Juvan, Jožef Janežič jun, Marija Habjan, Ivan Klemen-čič, Franc Mazovic, Juliana Koprivnik.
Za vsak tu opisani slučaj lahko dobi naša deželna vlada na zahtevo dosti prič. Toda ona noče objektivnih in resničnih poročil. Počenši od revolverskih strelov v nemško kazine, ki si jih je deželna vlada izmislila in jih še danes kljub dokazani neresničnosti noče preklicati, pa do domžalskih demonstracij se vleče skozi uradni list dolga vrsta oflciel-nih poročil, ki imajo namen, oblatiti slovensko prebivalstvo dežele pred vlado in vsemsve-t o m Držeč se dosledno tega načela, je tudi sedaj storila vlada svoje. Takoj po demonstracijah je deželni predsednik povabil na razgovor okrajnega glavarja pl. Crona, komisarja barona Lazzarinija in župana Ja-nežiča, moža, ki je popolnoma v rokah nemških tovarnarjev — torej same sokrivce žalostnih dogodkov. Zaslišal ni niti enega od nasprotne stranke. Zato je poročilo tudi tako izpadlo. Najprvo namigavajoč v kratkih noticah, da se je streljalo iz množice — da je bila to množica Nemcev, tega seveda ne povč, je vlada v svojem zadnjem poročilu 10. junija vso krivdo zvrnila na slovensko ljudstvo, »kolikor se je dosedaj moglo dognati", kakor se ona previdno izraža. Od stotine prič, katere morejo nasprotno dokazati, pa ni vlada ni ene pozvala k izpovedi. Ona resnico, pa je noče povedati
Poluradna lista kranjske deželne vlade, graška „Tagespost" in „Tagblatt", sta nekaj dni pred 1. junijem naznanjala, da lahko nastanejo v Domžalah nemiri. Vnanji ude ležniki te slavnosti so razumeli ta migljaj in so prinesli seboj revolverje ; baron Hein pa je hotel naznanjenim gostom iz Celja pokazati, da lahke praznujejo vsenemške slavnosti v čiste slovenskih vaseh, dokler je on predsednik Kranjske. Ne da bi se
obrnilo pozornosti na program in okrašenje prostora, e je i > olila takoimenovana notranja slavaost nt vrtu, ki leži odprt in je le na eni strani po ozkem Ladsialterjevem vrtu ločen, ob okrajn -cesti. Na zadnji fronti vrta pelje pešpot tik plota, črez katerega se lahko skeči in odkoder se vidi ves vrt. To so tisti „zaprti privatni prostori in tisti dve mali nemški zastavici, ki jih odzunaj ni meči videti", kakor pravi poročilo deželne vlade.
Neodpustljivo pa je ravnanje okrajnega glavarja Crona, ki mu ni dosti, da se udeleži v civilni obleki slavnosti, kjer so peli „Wacht am Rhein" kot nacionalno himno, in potiska v ospredje svojega komisarja, kateremu daje povelja, ampak še ščiti črno-rdečo žolto zastavo, seveda s pomočjo dvanajstih cesarsko-kraljevih orožnikov.
Mesto da bi vplival na ljudstvo pomirjevalno, ga razdraži do skrajnosti. Mnogokrat je prišel iz slavnostnega prostora na prosto, se zaničliivo oziral po demonstru-joči množici in slišal njene upravičene zahteve, odgovoril pa je le orožnikom, katerim je dal povelje, naj mahajo po ljudeh s puškinimi kopiti. Videl je ranjence in bi bil lahko znal, da se razburjene množice ne da potolažiti z bajoneti; toda rajši je vide), da je tekla kri, kot da bi zaukazal sneti črno-rdečo-žolto zastavo, katere ne bi bil mogel i boljše braniti niti zastavonoša kakega nem-| ško-nacionalnega društva. Toda on je j vedel, da ga bo zaradi take I obrambe pohvalil najvišji šef i dežele, ki kaže isto ljubezen i do take sestave barv, dasi j bi bili pri tem lahko postre-I Ijeni .manj vredni" slovenski kmetje in delavci. Vsa dežela je ogorčena proti deželni vladi in njenim uradnikom, ki so pripustili to, kar bi bilo drugod v sličnih razmerah povsod prepovedano. Kot svojo glavno nalogo smatra naša vladato, dana-skrivaj ruje in ščuje, neti prepir med obema narodnima strankama, protežira nemški element in da z napačnimi poročili blati dežele in prebiva 1 s t v o.
Podpisani vprašajo ekscelence:
1.	Ali hoče vlada s stroge objektivnostjo preiskati dogodke in tudi krive vladne organe pozvati na odgovor?
2.	Ali hoče skrbeti, da se preiskava po c. kr. korespondenčnem uradu naznani širni javnosti ?
3.	Ali hoče vlada poskrbeti, da se obvaruje cesarju udano slovensko prebivalstvo pred provokacijami z izobešanjem vsenem-ških zastav na slovenskem ozemlju in ali hoče narediti enkrat za vselej konec takim provokacijam ? (Slede podpisi).
Državni zbor.
Dunaj, 14. junija.
Začasni proračun.
Ker je izključeno, da bi proračunski odssk in zbornica o pravem času rešila redni proračun za tekoče leto, je finančni minister danes predložil načrt zakona, s katerim se vlada pooblašča, da sme od konca junija do novega leta pobirati davke in davščine ter porabiti že dovoljene kredite
Kvotna deputacija.
Min. predsednik baron Gautsch, ki je danes po prestani bolezni zopet prišel v zbornico, je pismeno naprosil predsednika, naj zbornica izvoli kvotno d e p u t a -c i j o.
Trg. pogodba z Nemčijo.
Min. predsednik je dalje predložil načrt, s katerim se podaljša trgovinska pogodba z Nemčijo in dogovor glede živinskih kožnih boleznij.
Hišni davek.
Proračunski odsek je pred tedni sklenil resolucijo, naj se premeni § 6 zakona
z dne 9. feb. 1882. št. 17. F,n. minister je tej želji ustregel in danes predložil dotičen načrt zakona. Ta načrt določa, da se neka terim mestom, večinoma na Češkem, zniža hišnorazredni davek od 262/3% na 20% odbitek za popravo in amortizacijo zviša oc 15% na 30%. Ta določba naj se izvrši polagoma v 15 letih.
Vlada je zbornici predložila v tekočem zasedanju še več drugih načrtov, osobito gospodarskega značaja. Gradiva za delo je torej dovolj za več mesecev. Tudi zbornica kaže več veselja do dela. Obstrukcija je za časno vsaj pokopana in upanje je, da vsaj letos ne oživi. Dva razlega sta, ki opravi čujeta to upanje Prvi razlog je ogrska kri za, ki kaže, da Ogri hočejo na vsak način pretrgati skupni prt med Avstrijo in Ogrsko, Merodajni tostranski krogi se sicer ustavljajo prenapetim madžarskim zahtevam, toda izkušnja uči, da prej ali slej zmaga ogrski parlament. To bodri avstrijsko zbornico, da se pripravi za vse slučaje, ako Madžari dobč samostojno carin ;ko ozemlje in še kaj več povrhu.
Ta razlog je v prvi vrsti vplival na razne stranke v avstrijski zbornici, da se zbližajo v obrambo avstrijskih skupnih ko-ristij. Nastalo je takorekoč premirje brez dogovorov in kompromisov. In to premirje je pospešil tudi odstop dr. pl. Korberja, ki je od slučaja do slučaja izigraval stranko proti stranki in tako na videz vsaj opravičeval vlado § 14, ki je utrjeval le birokra-ško moč. Ta oholost pa je vplivala tudi na češki dež. zbor, v katerem so Nemci opustili obstrukcijo, omogočili redno zasedanje in tako tudi državnemu zboru odkazali pot do stvarnega dela.
Današnja seja.
Začetkom seje se je predsednik v izbranih besedah spominjal smrti nadvojvode Jožefa. Nato je češki agrarec P r o š e k utemeljeval nujnost predloga, naj se določi komisija, ki preuči, pod katerimi pogoji je vojaški erar nastopil neka zemljišča na Češkem. Zbornica je nujnost odklonila.
Kongrua.
Nato je zbornica pričela prvo branje vladne predloge glede kongrue. Predsedstvo zbornice je posredovalo na levi in desni, naj bi od vsake strani govorili le po trije govorniki. Toda razne stranke hočejo pri tej priliki označiti svoje stališče, in prva razprava utegne izpolniti dve seji. Kakor zatrjujejo nemški listi, nemška ljudska stranka načeloma ne nasprotuje uravnavi kongrue, pač pa hočejo nekateri njeni člani zahtevati, da se Jasneje" določijo javne pravne razmere katoliške cerkve in strožje izvršuje zakon z dne 7. maja 1874. Dalje hočejo zahtevati, da se ustanovč katoliške cerkvene občine, ki naj bi prevzele patro natske pravice in plačevale svoje duhovnike. Te občine naj bi imele tudi prezenta-cijske pravice. Končno hočejo zahtevati obligatorni civilni zakon in državne matrike. Z drugimi besedami : Cerkev naj se loči od države, verski zaklad, izkupilo za cerkveno imetje pa naj se porabi v druge namene. Da se to ne izvrši čez noč, o tem so tudi liberalni gospodje prepričani. Porabiti pa hočejo priliko, da dajo duška svojim čustvom proti katoliški cerkvi.
Prvi je govoril grof Sternberg, ki je navajal izreke raznih pisateljev in državnikov o potrebi verske vzgoje narodov. Največ se je bavil s soc. demokrati, ki v teoriji naglašajo, da je vera zasebna stvar, v praksi pa pri vsaki priliki napadajo krščanstvo sploh ter naprave katol. cerkve.
Italijanski poslanec dr. C o n c i je govoril za uravnavo kongrue, a zahteval, da država v večji meri prispeva k raznim tro-škom italijanskih občin na Tirolskem. Tam so namreč mnoge male občine, ki same brez državnih prispevkov plačujejo svoje duhovnike. Ako se torej uveljavi novi zakon, naj država iz verskega zaklada podpira občine.
Dr. S c h e i c h e r je opisoval bedo duhovnih pastirjev, osobito v goratih in revnih krajih. Cesar duhovniki žele, je gotovo opravičena želja in utemeljena zahteva, da morejo svojemu stanu primerno živeti in tudi bližnjemu lajŠBti gorjč
Socialni demokrat Schuhmeierje govoril nad dve uri. V prvi vrsti se je znesel nad grofom Sternbergom v taki obliki, da ga je predsednik poklical k redu. Grof Sternberg je prišel v krog sec. demokratov in dežile so psovke na obe strani. V ostalem pa je Schuhmeier dokazal, da je marljivo čital razne knjige in knjižure proti kongrui in takozvani „mrtvi roki". Končno je izjavil, da soc. demokraije privoščijo še višjo dotacijo nižji duhovščini, nego je predlagala vlada. A to dotacijo naj plačuje cerkev sama, oziroma cerkvene občine, ne pa država. Zato bodo soc. demokratje glasovali proti predlogi.
Kot zadnji današnji govornik je naučni minister dr. vitez Hartel naglašal, da hoče vlada ustreči opravičenim zahtevam nižje duhovščine, v kolikor ji dopuščajo finančna sredstva. To opravičenost je priznal tudi predgovornik Schuhmeier. Razlika je le ta,
da Schuhmeier zahteva prispevke od vernikov samih, dočim vlada zastopa stališče, da je država dolžna prispevati, v kolikor ne zadošča verski zaklad. Schuhmeier pa jako pretirava, ako primerja avstrijske čkofc angleškim milijonarjem. Ako imajo škofje višje dohodke, imajo tudi primerno višje stroške za razne ustanove, šole in dobrodelne zavode Končno izjavi naučni minister, da so vladno postavke skrajna meja, katere odsek ne sme prekoračiti. Jutri zbornica nadaljuje razpravo in skoraj gotovo dovrši prvo branje.
Delavske razmere na Kranjskem.
Poročile obrtnega nadzor-ništva za Kranjsko o poslovanju v letu 190 4. objavlja mnogo podrobnosti, izmed katerih omenjamo sledeče :
V 624 obrtnih podjetjih je nadzorovalo 701krat. Vseh nadzorovanju podvrženih podjetij je bilo 2044, izmed teh 115 tovarn. V nadzorovanih delovršbah je bilo 4918 de lavk in 17.977 delavcev , skupaj torej 22 895.
Obrtni nadzornik je našel 36 delavcev in 3 delavke, ki še niso dovršile 14. leta, 479 delavcev in 160 pa še ni bilo starih 16 let. Stavk je bilo 1. 1904. pet. Obrtno nadzorništvo pri stavkah ni posredovale. Nadzorovalo se je 165 dni na deželi in 70 dni v Ljubljani. Na oblasti je poslalo nadzorništvo 251 vlog in proti 6 podjetnikom 14 ovadb. Delavci so poprašali za svet 84krat, gospodarji pa 88krat. V 86 slučajih je nadzorništvo pozvalo podjetnike, naj odpravijo nedostatke. Poročilo toži, da so delavnice večinoma v jako slabem stanju. Osobito pazijo premalo na snago. Stene se ne belijo, tla so preperela, smeti in drugi odpadki okužujejo delavnice. V dveh to varnah za črevlje, nadalje v neki tovarni za parkete in stole ni bilo proti ognju varnih stopnjic in izhodov za slučaj sile. Vsled tega nedostatka je zgorel delavec v nekem mlinu. Stranišča so nad vse pomanjkljiva in ne zadostuje njihovo število. Osobito pri manjkuje stranišč pri opekarnah Šivalne dvorane v tovarnah za slamnike so prenapolnjene in ne pride na vsake delavko za zdravje potrebna zračna količina 6 m 3 dasi potrebuje vsaka oseba 10 m 3 zraka. Pri električnih napravah se premalo skrbi za varnostne priprave, kakor tudi pri acetile-novi razsvetljavi. Tudi kotli niso povsod vzidani tako, kakor je predpisano. Nad kotli so bile celo večkrat sušilnice in spalnice. Tudi niso kotlov preizkušali v predpisanem roku. V neki tovarni niso kotla preizkusili celo 5 let.
Posebne pozornost je obračalo nadzorništvo varnostnim odredbam pri zgradbi predorov. Kljub vsej pozornosti ni bilo mogoče preprečiti vsake nevarnosti. Delavci pri zgradbi predorov so mnogo trpeli na revmi in bolehali na dihalih. Glist (anchy1ostemia sis) ni bilo. V malih podjetjih se ni vršilo redno zglaševanje v bolniške blagajne. V nekaterih opekarnah so odtegovali delavcem ves prispevek za bolniško zavarovanje.
Ponesrečilo se je 1483 oseb, izmeh teh je umrlo 31. Največ, 722, se je ponesrečilo delavcev pri zgradbi predorov, 222 pri zgradbi železnic in 209 v kamnolomih.
Obrtno nadzorništvo je izsledilo 15 podjetij, ki niso zavarovala svojih delavcev za slučaj nezgod. V neki tovarni za opeko so odtegovali delavcem za slučaj nezgod 40 odstotkov zavarovalnine (zakon dovoljuje odtegniti le 10 odstotkov), v neki drugi pa celo vso zavarovalno vsoto in pa še celi mspevek za bolniško zavarovanje.
Delavni čas v 115 tovarnah na Kranj skem je sledeči: v 14 tovarnah devet ur, v eni devet in pol, v 39 deset, v 28 deset in v 43 tovarnah enajst ur. Nad zakoniti 11-urni delavnik se je delalo v neki opekarni in pa v neki papirnici. Najdalje se je de-alo v 19 črevljarskih delavnicah v Poljanski dolini in v vseh manjših opekarnah, namreč po 16 ur. Nadzorništvo graja, da delavstvo nima dopoldne in popoldne časa za malice. Včasih se je tudi opoldanski čas za obed protipostavno okrajšal.
Pri 12 črevljarskih mojstrih ni imelo 16 pomočnikov učnega izpričevala. Končno ,»raja poročilo stanovanjske razmere za delavce pri zgradbah predorov in železnic.
Delavsko priložnost so jako pomnožile nove železniške zgradbe, ki so dale povod še mnogim drugim delom. Zato je prišlo v deželo mnogo tujih delavcev, pri nekaterih podjetjih je bilo do 75 odstotkov tujcev. Višje plače pri železniških zgradbah dvig nile so splošno delavski zaslužek, ker je jristopilo k njim mnogo delavcev iz drugih delovršb in so morali torej podjetniki boljše plačati delavstvo, da so si ga ohranili Vendar se pa s tem gospodarski položaj delavstva ni zboljšal, ker so za toliko poskočile cene stanovanju in hrani. Slabi položaj delavstva se vidi zlasti v sila slabih stanovanjih. Dohodi k spalnicam so semtertje
smrtno nevarni, in spalnice so v jako ža lostnem stanju.
Rusko-japonska vojska.
Zakaj je pripravljena Rusija za mir?
Da je Rusija pripravljena skleniti mir, sta vzrok dve stvari, kakor poročajo iz Pe terburga: Ruski finančni minister je namreč poslal poročilo, v katerem odklanja vsake odgovornost za slučaj nadaljevanja vojske. Potem je bil baje Linevič prisiljen, dati ustreliti veliko število vojakov in častnikov, ker so se uprli, dalje se bojevati. Število ustreljenih častnikov znaša 150. Na carja je tudi napravila velik vtis trditev, da bi poražena armada pri svojem povratku zelo ojačila prekucijske stranke.
Linevič in Ojama.
L o n d e n , 14. junija. .Times" poro čajo iz Peterburga : Kakor vse kaže, bodeta oba poveljnika v Mandžuriji začela mirovna pogajanja, torej Ojama in Linevič. Tak predlog je stavil Roosevelt.
Optimizem v Washingtonu.
London, 14. junija. Dopisnik „Daily Telegrapha" poroča iz Washingtona: V Wa shingtonu vlada nepremagljivi optimizem. Priznavajo, da se prepogajanja lahko nekoliko zakasne, a obenem izjavljajo, da Roosevelt svojega vpliva ni bil nikdar gotovejši ko je sedaj; ta optimizem obvladuje vso njegovo okolico. Na merodajnem mestu slišim, da bi bilo napačno misliti, da je že premirje. Sicer so upali nanj takoj, ko se je objavila Rooseveltova nota, a pritrditi ni hotela nobena vlast. Vendar bo v kratkem proglašeno premirje v vsej obliki in potem bodo mogli pooblaščenci pričeti s kompliciranim mirovnim problemom.
Japonski glasovi proti premirju.
London, 14. junija. ^Tirnes" poroča iz Tokia: Jiponsko časopisje je soglasno proti premirju, dokler ni obveznih dokazov odkritosrčne ruske želje za mir, ker vojna stranka v Peterburgu vsak hip lahko za-dobi vpliv. Listi zahtevajo, da ne sme Japonska, ki ji je bila vojska vsiljena (?), opustiti nobenih varnostnih odredb, ki bi ščitile bodoči rod proti enaki nesreči. Izvaja se, da je Rusija smatrala zadnjih 200 let prodiranje preko lastnih mej za misijo ruske države in da je pri tem njena izvan redna sreča rodila v nji misel na resnično misijo osvajanja. Ni mogoče misliti, da bi tako globoko vkoreninjeno prepričanje odstranil glučaj, posebno ker je japonske zmage pripisa vati večinoma strategičnimtežkočamod ruske strani, ki se pa najbrže ne bodo več vrnile. Zaradi tega bo Rusija v dveh ali treh desetletjih zopet sle dila pozivu častihlepja, ki bi za enkrat utihnilo. Proti tej eventualnosti se morajo odrediti vse odredbe, ki pomenijo absolutno garancijo.
Ostanki baltiškega brodovja.
S a i g o n , 14. junija. Ruska pomožna križarka „Kuban" je danes zjutraj dospela do rta Saint Jaques, kjer se je usidrala. Guverner Cochinchine je odredil, da se takoj odpošlje ena francoska vojna ladja, ki naj zagotovi, da se bodo držali ministrski predpisi. 28 premogovnih parnikov je odšlo iz Saigona, okrog 30 se jih pa pripravlja za odhod. Parnik »Carlisle" ostane za stražo.
Nagasaki, 14. junija. ^Rastroma", ena obeh ruskih bolniških ladij, ki so jih Japonci ujeli ter pripeljali v Saseho, ker sta bili na sumu, da sta se udeležili boja pri Cušimi, je bila izpuščena. Zadevo „Orla" bodo predložili razsodišču v Sa-sehi.
Roždestvenski in Nebogatov.
Peterburg, 13 junija. „NaŠaŽizn" poroča, da so admiralu Roždestvenskemu morali odrezati desno roko in desno nogo. Nebogatovu se je baje zmešalo (?).
Linevičevo poročilo.
Peterburg, 14. junija. General Linevič poroča carju včeraj: Dne 11. t. m. so zasedle naše čete po boju tri vasi. Isti dan je prodiral drug oddelek proti rudnikom pri Čanhedzi. Ena kempanija Japoncev, ki je imela rudnike zasedene, jih je zapustila ter se umaknila proti jugozahodu. Sovražnik na mandarinski cesti se je utrdil južno od Minhuagana. Naše predstraže so prodirale 11. t. m. iznova skozi sotesko Jandililin v smeri proti Minhuagan. Nebogatova sramota.
Peterburg, 13. junija. Prva verzija, da se je na brodovju Nebogatova med pomorsko bitko dvignil upor, se ne potrjuje. - Nasprotno, admiral sam je ravnal sramotno, ker se je udal sovražniku. Svoj čin opravičuje s tem, da je bil od sovražnika obkoljen ter je vsled tega hotel rešiti zaupanih mu 2500 človeških življenj. To človekoljubnost bo po svojem povratku v Rusijo najbrže plačal z ječo. Ravno nasprotno od Nebogatova pa je
ravnal poveljnik n03ljabljew, kapitan Behr, ki je do zadnjega trenutka izvrševal službo domovini. Ko je videl potapljati se svojo ladjo, je potegnil samokres in se ustrelil.
Ruska pomožna križarka „Dnjepr" na delu.
London, 13 junija. Danes je prišla Lloydu brzojavka: Ruska pomožna križarka „Dnjeprtt je pri Diamond-Ponint v Malaški cesti ustavila holandski parnik „Florestt ter mu oddala 41 oseb kitajskega moštva in pošto angleškega parnika „St Kilda", ki ga je „Dnjepr' v Kitajskem morju vjel in potopil, ker je vozil kontreband.
V pričakovanju bitke.
Peterburg, 13 junija. „Rus" poroča iz Gunčulina: Vsak dan je pričakovati spopada, iz katerega se bo razvila glavna bitka.
Parlamentarne vesti.
Nekatere stranke državnega zbora so hotele proračunski provizorij brez prvega branja izročiti odseku, a Mladočehi so proti temu ugovarjali. Danes in jutri ima državni zbor sejo. Nadejajo se, da predlogo o kongrui rešijo v treh dneh Danes je zborovanje načelnikov klubov, da določijo nadaljni dnevni red.
Izmed včerajšnjih interpelacij v državnem zboru je še omeniti interpelacije Mlado-Čehov radi prepovedi sekolske slavnosti na Dunaju in interpelacije sec. demakradov radi eksplozije v Bosruck tunelu.
Odpor Mažarov proti ministrstvu Fejervary.
Baron Fejervary odpetuje danes s Tiszo na Dunaj, da stori potrebne korake za izpremembo vlade. Nove ministrstvo imenuje vladar danes ali pa jutri, v ponedeljek ali pa v torek se pa predstavi ogrski zbornici. Cesar odpotuje v nedeljo dopoldne v Budimpešto, da se udeleži pogreba rajnega nadvojvode Jožefa. Ob tej priliki bo tudi najbrže zaslišal nove ministra. Novi ogrski ministri se zaprisežejo v ponedeljek.
Včeraj se je posvetoval Fejervary s člani svoje nove vlade. V nedeljo se bo tudi vladar v Budimpešti poslovil od ministrov Tiszovega ministrstva. — S posebno izdajo ogrskega vladnega lista v ponedeljek priobčijo imenovanje Fejervaryjevega in odstop Tiszovega ministrstva. V torek se predstavi novo ministrstvo zbornici poslancev in ma-gnatov. — Del opozicije se pripravlja, da sprejme z viharnim napadom nastop novega ministrstva, a zbornični predsednik je izjavil, da hoče storiti vse za ohranjenje dostojnosti v zbornici. Košut bo izjavil, da ne zaupa novi vladi in tej izjavi se pridružijo tudi ostale stranke, nakar odgodijo zbornično zasedanje. — „Pester Lloyd" piše: Ko bo imenovano novo ministrstvo, bo sklepala liberal na stranka, kako stališče naj zavzame nasproti novi vladi. Najbrže bodo liberalci ravno tako nasprotovali novi vladi, kakor združene opozicional-ne stranke Novi ministrski predsednik pa niti ne računa na podporo liberalcev, ker se ne namerava pridružiti nobeni stranki. Gotovo je, da ne odstopi, naj mu tudi izreče zbornica nezaupnico. - Baron Fejervary je prevzel vlado le zato, da omogoči Tiszov odstop in ker Ogrska ne more ostati brez vlade.
Borfodska stolica (kemitat) je sklenila, da ne dovoli protiustavni vladi davkov in vojaških novincev. — Z rešitvijo krize na Ogrskem se pečajo vsi listi. Edini so vsi v tem, da Fejervary ne bo dolgo na krmilu. Zlasti ostro pišejo seveda ogrski opozicio-nalni listi, a tudi liberalni niso zadovoljni z novo vlado. Neki opozicionalni list priob-čuje neverjetno vest, da so vse ogrske časnikarske dopisoval-i c e , i z v z e m š i e n e , sklenile, d a n e b o d e p r i o b č e v a I e izjav Fejervaryjevega ministrstva ker je protiustavne.
Predsednik ogrskega drž. zbora Justh je predlagal naj se prekine tudi vsako osebno občevanje z novimi ministri. Po preteku 24 ur, ko bodo imenovani novi ministri ne bo on z nobenim novim ministrom več občeval.
Nečedne razmere v laški mornarici.
(Poročilo iz Italije). Mornariško ministrstvo zahteva izvan-redne i7datke za preosnovo mornarice, nabavo novih ladij, utrjevanje obrežja in pe-pravo nekaterih pristanišč. Poslanci se dolgo obotavljajo, predno posežejo v svoj — oziroma v žep svojih volilcev in so izvolili poseben odsek, parlamentarno preiskovalno iomisijo, ki naj malce proučuje, kakšno je stanje mornarice, ki zahteva tolike izpremembe in leto za leto požre toliko milijonov. Ta komisija se pač ni nadejala, da bo morala stopiti v tako globoko blato, kakršno je našla po precej vestnem preiskovanju Vsi laški listi se bavijo z odkritji odsekovimi, „Avanti", list soc demokratov, zabavlja,
drugi čisto stvarno grajajo vlado, oficielni listi deloma prikrivajo, deloma zatajujejo resnico. Natančne poizvedbe komisije pa dovolj kompromitujejo vlado, tako da ni treba pretiravanj. Varzenalihso tehniški in upravni častniki slabo nadzirali dela, mnogo se je po pisarnah porabilo papirja, materiala pa je vendarle zmanjkalo. Komisija je dognala, da so porabili pol milijona. da so ladjo „Trinacriau spremenili v — kraljevo jahto! Nek motorni stroj niti inventariziran ni bil v mornarških knjigah in izvestjih Ce so pokradli mornariško blago po arzenalib pa dostikrat arzenaleva uprava ni mogla dokazati svoje lastninske pravice, ker ni imela vsega uknjiženega. Na eni strani je ležalo mnogo izvrstnega gradiva neporabljengea. na drugi pa so porabljali neinventariziran material Poprave ladij so se dostikrat vršile brez pravega načrta. Neznatne poprave ladje »Liuria" so trajale tri leta, štiri mesese, in s« požrle 396.924 lir.
Komisija je dognala, da so t u d i 1 a -š k i častniki kaj pridno igrali zdamamiLavvn-Tennis in letali ves božji dan z loparji in damami po cesti, pa so vse te junaške čine izvršavali z vladinim denarjem, kajtivSpezziji se si meni nič tebi nič zgradili lavn tenis igrišče zerarovim denarjem in najeli vojake, da so jim delali in pobirali kra-glje v košarice. Komisija se ni nič kaj pohvalno izrazila • tej elegantni igri. Ko s* pregledovali obravnave med erarjem in založniki, niso našli pri mornariških oblastih, ki prevzemajo blago, vse v redu.
Pri novih ladjah so se tudi vršile velike nerednosti. Ladjo »Palia" so namenili za bojno, proračunali osem in pol milijonov, so jo potem pet let popravljali in tako zabili vanjo zopet 3 milijone, končno pa so napravili z nje prevozno premogovno ladjo! Tvrdka Ferni, ki je izdelovala oklepe, je vlado ogoljufala, kjer je mogla, mornariški uradi pa so slepo prejemali ničvredni material.
Zaradi teh odkritij je odložilo šes t sena t orjev , ki so bili v tem odseku, svoje d«-stojanstvo Referent je zahteval, naj se postavi na zatožno klop vse mornariške ministre zadnjih dvajset let. Predlog ni prodrl. Bissolati piše v „Tempo" : „ K a k o je mogoče, da se godijo take stvari po Visu in kljub porazu viškem? In tak sistem nekateri celo zagovarjajo, p&liameat pa meče brez poizvedovanj vsako leto na stotine milijonov v to brezno brez dna."
Dogodki na Ruskem.
»Eclair" poroča iz Peterburga, da je 13. t. m. odobril ministrski svet jeseni izdelani svobodomiselni načrt Bulyginov o ljudskem zastopstvu, ki določa, da judje ne bodo nikakor sodelovali v ljudskem zastopstvu.
Iz mohilevske, tverske in podolske gu-bernije poročajo, da plenijo kmetje plemiška in vladna posestva.
Vojno sodišče v Moskvi je o b s o d i 1 o 4 6 d e 1 a v c e v na smrt, ker so se udeležili izgredov. Zaprtih je še 420 delavcev, ki jih bodo sadili v kratkem.
»Berliner Tageblatt" poroča, da je naročila vlada nekemu znanemu poznavalcu narodnega gospodarstva proučevati vprašanje, kako bi vplivalo znižanje obrestne mere na gospodarstvo in pa, naj sestavi pregled o premoženju cerkva in samostanov. Sodijo, da namerava vlada zapleniti premoženje cerkva in samostanov. „Novosti" poročajo, da je porabila Rusija na Nemškem najeto posojilo.
Odpad Norveške odSvedske.
Kralj Oskar se je v posebnem pismu zahvalil za številne došle mu čestitke in udanostne izjave. Kralj piše med drugim: Revolucija, ki sta jo povzročila norveški državni svet in zbornica proti svojemu kralju in bratskemu narodu s tem, da sta prelomila najsvetejše zakone, sta zadala mojemu srcu globoko rano, ki se ne bo nikdar zacelila. V skrbeh, ki mi jih je povzročil ta nezakoniti nastop, me je isto nepopisno tolažilo, da sem dobil toliko udanostnih izjav iz Švedskega. Vaš stari kralj se vam najtoplejše zahvaljuje. Bog blagoslovi moje švedsko ljudstvo; za to bom goreče in pobožno prosil Boga."
V norveški zbornici je prečital predsednik Berner dopis kralja Oskarja. Zbornica je sklenila soglasno, da se o njem posvetuje posebni odsek, nakar so prekinili sejo.
Bogatih Norvežanov v Stokholmu se je polastil strah. Storili so vse, da zavarujejo svoje premoženje. Iz švedskih bank dvigajo svoj naloženi denar in ga nalagajo na Angleškem.
Nlarijanski kongres v Pragi.
Marij^nski kongres v Pragi je v svoji sklepni seji dne 14. t. mes. sklenil sledečo i resolucijo z ozirom na žensko giba-s t
nje: M^rijanski kongres v Pragi pozdravlja vse težnje, ki povzdigujejo umsko in nravstveno izobrazbo žena, kakor to 2ahteva gospodarski razvoj moderne družbe. Kon gres pa obsoja vsa stremljenja, ki uničujejo pravo nalogo žena in prestavijo težišče ženskega delovanja iz obitelji v javno življenje, hočejo ravnopravnost z moškimi. — Kongres je tudi sklenil resolucijo o neraz družnosti zakona in proti pročodrimskemu gibanju.
Dnevne novice.
Dr. Tavčar v državnem zboru. Silno neumne članke, polne po-tvare in zavijanj, prinaša „Slov. Narod" ravnokar o duhovskih plačah, o cerkvenem bogastvu. Na to smo že tolikokrat odgovarjali, da se že prav malo zmenimo, ako „Narod" vedno zopet prežvekuje staro šaro. Tačas pa je dr. Tavčar čutil potrebo, da je v državnem zboru odprl svoja usta. Sicer državni zbor o dr. Tavčarju prav malo v& Odkar je Slovence obrekoval, da so po-meksikanjeni, babjeverski in za sto let zaostali, je ravno v svoji lastni zadevi govoril, da se je rešil mariborskih porotnikov. A ko je prišla na dnevni red k o n g r u a , mu ni dala miru njegova liberalna žilica. On že \6, kako preobilno je duhovsko premoženje. Saj je podedoval dva župnika Seveda tega ne vč, kako živi dandanes bolan ali umirovljen duhovnik, ki dobi na leto 210 gld. pokojnine in je odvisen od milo-darov dobrih ljudi, ki mu jih liberalci še vsakega posebej prekolnejo. No, dr. Tavčar je prelomil svoj trapistovski molk v državnem zboru in se je oglasil. Ko je Sternberg rekel: »Zgodovina uči, da je bila religija vedno potreba člo-v e š t va", tedai je pa dr. Tavčar s socialnim demokratom Schuhmeierjem nekaj za-upil vmes. Kaj je ušlo dr. Tavčarju izza ograje njegovih zob, žalibog ne vemo. Stern berg pa, ki ga je slišal, mu je zabrusil nazaj besede : „Jaz vam svetujem, da govorite, kakor se spodobi za dostojnega človeka. Pojdite v gostilno ali pa v hlev! Tja spadate! Tam lahko tako govorite!" Dr. Tavčar je silno grdo gledal, ko je dobil ta dobrohotni opomin. Mi čestitamo dr. Tavčarju na lepi so cialnodemokraški družbi, v kateri se je nahajal. Druge je v »Narodu" zmerjal, da so „štifilpucarji", sam pa je zašel med schuh-m e i e r j e. Morda mu bo kolega Schu-maier pripomogel zdaj da najde tisti k vede r, ki ga je izgubil na poti od Postojne do Dunaja !
Umrl je v Leoninum v torek popoldne č. g. Frančišek Fik. Rojen je bil 1. dec. 1867. v Skofji Loki, posvečen 19. jul. 1890. Bil je nazadnje spiritual pri ur-šulinkah v Skofji Loki, kjer se ga je lotila huda bolezen, ki ga je po več kot dveletnem velikem trpljenju položila v zgodnji grob. Pogreba danes popoldne se je poleg duhovnih tovarišev, sorodnikov in znancev udeležila dolga vrsta loških samostanskih gojenk pod vodstvom sedanjega spirituala č. g. Ig. Nadraha. Bodi skromnemu, vdanemu pokojniku blag spomin!
Sprejem v knezoškofijsko Aiojzijevišče. Kakor druga leta, se bodo tudi še letos sprejemali dijaki v kn.-škofijsko deško semenišče „Collegium Aloi-sianum". Dijaki, ki žele z novim šolskim letom biti sprejeti v zavod, naj izroče prošnje če le mogoče osebno najkasneje do 25. julija, najprimerneje pa takoj ob sklepu sedanjega šolskega leta alojzijeviškemu vodstvu. Prošnje naj se naslovljene na knezoškofijski ordinarijat; priloži naj se jim: a) krstni list; b) vsa dosedanja gimnazijska izpričevala prosivčeva; c) izpričevalo ubožnosti, če se prosi za brezplačni sprejem ali znižano plačilo. — Prošnje, ki bodo vložene po omenjenem obroku, se ne bodo mogle več upoštevati. Pogoji za sprejem so obširneje označeni v „Skofij-skem listu" (1. 1894., st. 36, str. 68, in leta 1898., štev. 29, str. 88), kjer je tudi pojasnjeno, da se sprejemajo tudi dijaki iz okoliša kranjske in novomeške gimnazije. Vsi sprejeti dijaki bodo dovršili svoje študije na I. državni gimnaziji v Ljubljani. — Vod-v ) Al) j z i j e v i š č a.
Občni zbor »Kranjske kmetijske družbe" bo dne 6. julija t. 1., ob 9. uri dopoldne, v tukajšnjem „Mestnem domu".
—	Ogleduhi. Na Dunaju so zaprli včeraj znanko zaradi ogleduštva zaprtega inženirja Contina, ker je ž njim potovala po Istri, Dalmaciji in drugod. O italijanskem ogleduhu Pozziju poročajo, da je ponudil načrte beneških utrdb avstrijskemu generalnemu štabu in mornariškemu poveljništvu a sta obe oblasti odklonili ponudbo. Pozzi je nato naznanil italijanskemu generalnemu štabu, da namerava prodati beneške utrdbene načrte avstrijski vladi, a jih proti primerni odškodnini zopet odstopi italijanskemu generalnemu štabu. A ponudba ni ostala tajna in je jelo italijansko časopisje pisati o tatu, nakar so pričele italijanske oblasti postopati proti njemu.
—	Kadilnikova koča. Damski komitč. ki je prevzel ureditev koče za otvoritev, poda se na Golico že danes (četrtek); na stavbi je že strelovod in tudi manjša dela se točno izvrše do nedelje. Za jedi in pijače je že preskrbljeno
—	S črevljarskim šilom je zabodel v Celju 15letni črevljarski vajenec Franc Romih iz Blance črevljarskega vajenca Varnovšeka. Sprla sta se pri igri s kartami. Varnovšek je smrtnonevarno ranjen.
—	Roparji v Trstu. O binkoštnih praznikih s« se v Trstu na najbolj živahnih delih mesta na ulici zgodili štiri slučaji cestnega ropa.
—	Vsled smrti svoje žene se je ustrelil v Celovcu upokojeni nadpo ročnik J Archer.
—	Umrla je dne 14 junija v Laščah davkarjeva soproga Ana pl. Fodrans berg Bila je blaga gospa. N. v m. p.!
—	Ubil se je posestnik Franc Urši č iz Djlža, oočina Stopiče. Padel je z vozom v 18 metrov globok prepad.
—	Tiskovna pomota. V včerajšnjem poročilu iz Wasbingiona o izseljevanju v Ameriko, naj se pravilno čita: „Vseh Slovencev je skupaj poldrugi milijon, od teh nad 100000 v Zjedinjenih državah."
Llubllanske noulce.
lj Napise na uradih mestnega magistrata ljubljanskega lzpre-minjajo. Izvedeli smo, da bod» namestili samoslovenske napise. To se godi brez občinskega sklepa, ki ga v tem slučaju tudi treba ni. Gospod župan Hribar je to odredil kot načelnik magistrata. Z veseljem pozdravljamo ta korak, ki ustreza naši že tolikokrat izjavljeni zahtevi, ter želimo, da se v tej smeri tudi nadaljuje! Sedaj naj občinski svet ukrene tudi potrebno glede uličnih in javnih napisov!
lj Pomiloščena sta pred ljubljanskimi porotniki na smrt obsojena mlada Juričič in brezsrčna ženska Smukavec, ki je Jurčiča nagovorila da je ustrelil njenega moža. Smukavec je pomiloščena na dosmrtno ječo, Juričič je pa dobil 20 let.
lj Pevski sestanek vseh pevcev »Glasbene Matice", »Ljubljane", »Merkurja" in „S 1 a v c a" bo prihodnjo soboto, dne 17. junija zvečer ob pol 9. uri v vrtnem salonu gostilne A u e r j e v e , da se posvetujejo o skupnem koncertu, ki bode dne 9. julija povodom skupščine „Zveze slovenskih pevskih društev". Upravni odbor »Zveze" uljudno prosi, da se vsi gospodje pevci imenovanih štirih ljubljanskih v »Zvezi" stoječih pevskih društev sigurno in polnoštevilno udeleže važnega tega pevskega se-z t a n k a.
lj Košnja na Gradu se odda 17. junija t. 1. potom javne licitacije
Ij Vojaški begun. Danes ponoči je pobegnil od c. in kr. pešpolka štev. 27, prostak Alojzij Wyhlas rodom iz Bocana in pristojen v Gradec Pobegnil je v vojaški obleki.
lj II. skupina društva slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov v Ljubljani vabi vse svoje p n. člane na prijateljski sestanek, ki se vrši danes zvečer ob 8. uri v gostilniških prostorih „Pri levu" na Marije Terezije cesti s sledečim sporedom : 1. Poročilo delegata Josipa Christof-a o njegovem potovanju na Dunaj in o zborovanju dne 12. junija 1905 na Dunaju; 2. josvetovanje glede sporeda in časa koncerta, katerega je sklenila skupina prirediti.
lj Nesreča. Včeraj je padel Ecker-jevemu hlapcu Jožefu Vodopivcu na nogo neki zaboj, ki ga je tako poškodoval, da so ga morali prepeljati v deželno bolnišnico.
Telefonska In brzolauna poročilo.
Ljutomer, 15. junija. Izlet murskega „Sokola" v Ormož je od ptujskega okr. glavarstva prepovedan. Rekurz v Gradec in pritožba na Dunaj vložena. Ogorčenje nepopisno, posebno ker ljudje primerjajo, da se
Nemcem celo na Kranjskem meri z drugo mero, kakor so pokazali domžalski dogodki.
Šoštanj, 15 junija. Pri občin-skih volitvah tre t j i in drug i razred naš. Govedič odklonjen. Zdaj voli prvi razred.
Dunaj, 15. junija. V današnji seji drž. zbora so ministri odgovarjali na razne interpelacije. Nato je zbornica nadaljevala prvo branje predloge o kongrui.
Dunaj, 15. junija. V današnji seji je v debato o kongrui posegel tudi dr Tavčar.— Govoril je seve proti zvišanju in strastno napadal duhovščino. Nato se je vzdignil dvorni svetnik S u k 1 j e ter je v imenu »Slovanske zveze" najodlečnejše in ob splošnem pritrjevanju zbornice zavračalTavčarjeve napade. Med drugim je poslanec Suklje povedal Tavčarju, da nima povoda napadati duhovščine, ker ji je k večjemu dolžna hvaležnosti, kajti vzgojila sta ga dva duhovnika in mu dala tudi premoženje. Vsa zbornica je pritrjevala Sukljeju in so so nekateri medklici, katere je poizkušal Tavčar napraviti, kar izgubili. Debata v prvem branju je sklenjena. Za generalnega govornika (za) je izvoljen dr. Žitnik.
Dunaj, 15. junija. Mladočeški voditelji so imeli danes konferenco pri Gautschu. Nemški voditelji se posvetujejo o položaju. Jutri je seja načelnikov, da se zedinijo glede nadaljnega dnevnega reja.
Dunaj, 15. junija. Fejervary je dešel
sem.
Dunaj, 15. junija. Za nadvojvodo Jožefom je odrejeno 4tedensko dvorno žalovanje, pričenši z 19. t m.
Budimpešta, 15. junija. Košut pri-občuje članek, v katerem pravi, da nihče ne veruje, da bi bilo Feyervarijevo ministrstvo prehodno ministrstvo. Prej bi se moralo povedati kam bo prešlo. Fejervary je kljub svoji visoki starosti vojak, ki ljubi bitke, zato je pričakovati velikih spopadov. On brez bojev ne bo hotel biti, narod mu bo pa odgovoril: „Sedaj se pa še celo ne podamo!" Da bo fzm. ministrski predsednik je najbolj neumna stvar na svetu.
Budimpešta, 15. junija. Ogrski državni zbor bo imel sožalno sejo vsled smrti nadvojvode Jožefa prihodnjo soboto. Danes je bila seja vseh strank, ki so se zedinile, da v tej seji ne be nobene politične izjave.
Carigrad, 15. junija. Pri zadnjem viharju je bile ubitih 10 ljudi, 180 ranjenih, 30 hiš se je podrlo, 100 hiš je poškodovanih. Materielna škoda je velikanska.
Kijev, 15. junija. Na šefa tajne policije, Spindoviča, je bil pri belem dnevu izvršen atentat. V bližini njegovega urada je nekdo dvakrat streljal nanj ter ga smrtno-nevatne ranil.
Gibraltar, 15 junija. Na ladji „Ma-gnificator* se je razpočil šesteolni top. 18 oseb je ranjenih.
Barcelona, 15. junija. Tu aretirani anarhist Roman je izvršil 1. 1903. atentat na policijskega šefa v Barceloni.
Tokio, 15. junija. Japonci so izgubili v pomorski bitki mrtvih 221 častnikov, 1782 mož, ranjenih je pa bilo 170 častnikov in 1499 mož.
Peterburg, 15. junija. Danes pri-občujejo listi besedilo protesta, katerega so proti sklepu miru ruski vojskovodje v Mandžuriji poslali carju dne 10. junija iz glavnega ruskega stana v Gunčulinu. Protest se glasi: Ko smo tukaj, zaznali da je pričel ameriški predsednik posredovati za mir se je takoj vršil vojni svet vseh v glavnem taborišču navzočih vojskovodij. Upoštevajoč naš položaj, so se vsi vojskovodje soglasno i z r a z i 1 i p roti miru in za nadaljevanje vojske do dneva ko bo Vsegamogoči našim hrabrim četam dal zmago. Poraza pri Mukdenu in Cušimi nista ugodna za mir, ker bo od zmag oslepljeni sovražnik predlagal sramotne pogoje, a tako daleč še nismo, da bi mu jih bilo treba priznati. Žalostni dogodek pri Cušimi ne more vplivati na armado, ki je sedaj v sijajnem položaju in prepojen z željo maščevanja nad sovražnikom, kar se skoro zgodi. Naša stališča izborna Ledeževje jedosedaj onemogočilo našo ofenzivo. Sedaj, ko
so naše izgube pri Mukdenu popolnoma na domestile nove iz Evrope došle izborne čete, mi bo mogoče še v tem mesecu preiti kofenzivi. Naša stališča so od dneva do dneva boljša in nikakor kritična, da bi bilo potrebno sprejeti neugodne pogoje. Podpisani: Linevič, Kuropatkin, Kaul-bars, Batjanov, Saharov, Rennenkampf, Za-rubajev, Samsonov, Danilov itd.
Berolin, 15. junija. „Berliner Tage-blatt" poroča, da mu je od najzanesljivejše strani prišlo poročilo, da je v Peterburgu položaj za mir jako ugoden in da se ta up tudi uresniči.
Berolin, 15. junija. Tu krožijo glede miru najrazličnejša mnenja. Izjavo ruskih poveljnikov smatrajo nekateri le za manever pred mirom, da bi se ne videlo, da je Rusija popolnoma premagana. Drugi viri ne zaupajo Rooseveltu in pravijo, da je hotel le ;v korist Japonski poizvedovati rusko mnenje, da bi v slučaju, ako se čuti Rusija slabo, tem odločnejše pričeli Japonci v Mandžuriji napredovati. Tako so tudi takoj, ko se je čulo, da je Rusija pripravljena skleniti mir, nastale vesti, da Ojama protestira in da hoče, naj Japonska počaka izida bitke, ki jo hoče biti v drugi polovici junija. Rusija je sedaj na velekritičnem stališču.
Berolin, 15. junija. Tu ž vahno razpravljajo možnost, da pride po sklepu miru med Rusijo in Japonsko do zveze z namenom da si razdelita Azijo. Ameiika bo Filipine utrdila.
AVeteorolojično poročilo.
Višina n. morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736-0 mm
14
15
Čil opazovanji	Stanje barometra T mm	Temperatura po Celzija	Vetrori	Neb.	li a •g S g Is* 0.
9. zveč.	733-8	+131	sl. svzh.	jasno	
7. zjutr.	734 3	+ 113	brezvetr.	megla	1-6
2. pop.	732 9	+234	sr. jjzah.	del. obl.	
Srednja včerajšnja temp. -f 12 7°, norm. +17 6».
naravna mineralna voda
Najčistejši Natron-vrelec.
Glasom zdravniških izjav, izborno učinkuje pri: nerednem prebavljanju, trganju, diabetes, preobilici vod. kisline, bolezni na mehurju in ledvicah katarih v sap-- niku ali prebavnih organih.-
Glavna zaloga v Ljubljani pri Mihaelu Kasfnerju. Dobiva se tudi v vseh lekarnah in drožerijah. 866 10 -9
Sedlarija
se odda takoj v najem.
Poizve se pri Tereziji Flander, Že-leznžki- _ 1216 3-1
Organi$t
ftttas
Kje, povč upravništvo »Slovenca". 1193 3—2
Naznanilo In zahvala.

Tužnim srcem naznanjam, da je 13. t. m. po dolgih mukah v ljubljanskem Leoninum, ves vdan v božjo voljo mirno preminul č. gosp.
Frančišek Fik
vpokojen duhovnik, prej šplritual pri uršulinkah v Škofji Loki
star 38 let. Blagega pokojnika priporočam v molitve vernikov in daritve duhovnih tovarišev. Obenem se zahvaljujem čč. gg. uršulinkam v Škofji Loki, da so mu bile nad dve leti v težki bolezni v vsakem oziru v podporo in pomoč, kakor tudi zdravniku g. dr. Zakrajščku in č. usmiijenkam v Leoninum za skrbno postrežbo zadnje dni. Bodi tudi vsem drugim, ki so se ga spominjali v bolezni ali se ga bodo spominjali poslej, srčna zahvala ! Škofja Loka, 15. junija 1905.
Avguštin Šinkovec
1218	župnik.
Albin vitez pl. Foedran-sperg, c. kr. davkar javlja vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretuino vest, da je previdena s svetimi zakramenti za umirajoče v Gospodu zaspala danes ob 12 uri opoldne nepozabna soproga, gospa
Ana pl. Foedransperg
roj. Marschall.
Ostanki predrage rajnice se bodo prepeljali v petek 16. t. m. iz Velikih Lašič v Ljubljano na južni kolodvor, odkoder se bo vršil izprevod ob 4. uri popoldne na pokopališče k sv. Krištofu.
Velike Lašče, 14. junija 1905.
Prva kranjska mizarska zadruga v Jt. Vidu nad Ljubljano
naznanja slavn. občinstvu in čast. odjemalcem, da se naj pisma in sploh vse listine 1203 3-1 naslavljajo samo na
„Prvo kranjsko mizarsko zadrugo v St. Vidu nad Ljubljano".
18 tesarjev
izurjenih v svoji stroki, sprejme takoj v trajno delo proti dobri plači
Peter Lauk, trgovec z lesom
v Št. Janžu pri Spodnjem Dravogradu na Kor. I|čc s« na dežele delala
katera ima veselje se učiti tudi v trgovini, in zna tudi kruh peči. V starosti 30—40 let imajo prednost.	1213 1—1
Poizve se v upravn. »Slovenca".
Vhodna vrata
za trgovino
s kompl. izložbenimi okni ter zrcalnimi šipami vred se ceno prodajo pri
Aloj. Persche
Pred škofijo 21. Ljubljana.
1 = Veliko presenečenje! =
Nikdar v življenju več take prilike! < 500 komadov jt
1214 3-1 £a	195.
1 prekrasno pozlačena precijska ura z verižico, natančno idoča, za kar se 3 leta jamči, 1 moderna svilena kravata za gospode, 3 komadi ff. žepnih robcev, 1 eleg. prstan za gospode s ponarejenim žlahtnim kamnom, 1 dulec (ustnik) za smotke iz jantarja, 1 elegantna damska broža, novost, 1 prekrasno žepno toaletno zrcalce, 1 usnjat mošnjiček za denar, 1 žepni nožek s pripravo, 1 par manšetnih gumbov, 3 naprsni gumbi, vsi iz 3 % duble zlata s patentiranim zaklepom, 1 par boutonov iz simili briljantov, zelo podobni, 3 šaljivi predmeti, ki vzbujajo pri mladih in starih veliko veselost, 20 predmetov, potrebnih za dopisovanje, in še črez 400 raznih predmetov, ki so v domačiji neobhodno potrebni. Vse skupaj z uro vred, ki je sama tega denarja vredna velja samo gld. 1-95. Razpošilja proti poštnemu povzetju ali če se denar naprej pošlje.
Dunajska centr. rezpošiljalna tvrdka
P. Lust, Krakov št. 565.
NB. Za neugajajoče se vrne denar.
I
Zaradi družinskih razmer je v Ljubljani, sv. Petra predmestje ob novi cesti, v ugodni legi, po ugodni ceni naprodaj enonadstropna
SX*ST novo zidana "^JJ
hiša
1027 6—5
z vrtom
1126 3—3
(18 let davka prosta), obstoječa iz štirih stanovanj, lepe prodajalne s pripadajočim prostorom, pripravna za gostilno, pekarijo, mesarijo, branjarijo itd.
Natančneje v upravništvu »Slovenca".
Harmonij
skoro nov, fin, pripraven za cerkveno petje,
se proda po nizki ceni.
Več se poizve pri g. FRAN ŠKULJ, učitelj Bleivveisova cesta 18.	1190 3 -2
proda it večje posestvo
na Dolenjskem, blizu želez, postaje.
Gospodarsko poslopje z zemljiščem, mlin In laja (cikular žaga).	941 12-11
Natančneje se poizve v upravništvu »Slovenca".
Velecenjene gospodinje !
Zahtevajte pri nakupovanju makaron in nudelno v Vam v korist edino le spodaj označene.

1045 26—5
aoi^
Z.

LJUBLJANSKE TESTENINE pripoznano najboljše!
F^aneovi vam.
HUDr. Emil Oliva
em. asistent na kliniki prof. Rubeškega in hospitant odbor, klinik v Berolinu, Stockholmu n Parizu ter člen prvega shoda srbskih lekarnarjev v Belemgradu,
ordinira zopet v Francovih varih „Hotel Stadt Leipzig".
Na vsa vprašanja odgovori, event. preskrbi stanovanje. 1150 9—5
Ernest Hammerschmidta nasledniki
/IVadile Wufscher * K
trgovina železnin in kovin,
- Ljubljana, Valvazorjev trg št. 6.
Velika zaloga poljcfnGl^hdjfojcv
Nizke cene!
ogaška g lat i na
Štajersko
Železniška postaja, pošta in brzojavni urad.
Krasna lega, trak poln kl-sllka, brez prabu. Moderna uredba, žlvabno družabno življenje.
Nova hjrdro elektr. mehan. therapent. zdravllnloa v velikem modernem »logu. Zdravljenje z mrzlo vodo, elektr. razsvetljava ln banj. kopeli, lnhalatorlj, pneum. aparat, parne kopeli, elektr. masaža, solndne kopeli, zdrav, gimnastika, — Preizkušena zdravllnloa za bolezni v želodcu, drevlh, na Jetrih, ledvloah, kron. zaprtju, hamorrholdah, kamnu, debelosti, alad. bolezni, dalje proti trganju, katarom v grlu ln krhlju. Najmočnejši zdrav, vrelol, podobni kot v Karlovih
ln Marijinih varlh.	1120 b 2—2
Nakup ln prodaja ~wm
vsakovrstnih državnih paplrlev arafik a,..,!., ma
Zavarovanja za izgube pri če^® prn^rebt^L^ šega dobitka. - Promese za vsako žrebanje. Kulantna zvršitev naročil na borzi.
99
Menjarična delniška družba
MEklCTR«
Im Wollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strebelgasse 2.
JWF" Pojasnila stvareh, potem
■V v vseh gospodarskih in finančnih
o kurznih vrednostih vseh ipekulaoljsklh vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih
glavnlo.	18 150—62