Glas zaveznikov Leto II • St. 347 Informacijski 100), objave L. 20, finančni ln pravni oglasi L. 45. V vsebini Usta (tekstni oglasi) L. 45. Davek ni vštet Plačljivo v naptej. Oglase sprejema Izključno: S.PX, SocletS per U PubbllclU ln ltaila. Trst ut Silvio PeUlco št 4. tet 04044. Cena posamezne številke L. 4 (zaostale L. 8). Rokopisov ne vračamo. Še 32 nerešenih 1/prašanj Nedeljski premor - zasebni razgovori LONDON, C. avgusta — Nedeljski premor v zasedanjih mirovne konference v Parizu so odposlanci 21 driav, po prvem teikem tednu dolgih in festo burnih razpravljanj, sprejeli z zadovoljstvom, Dopisniki BBC na mirovni konferenci pravijo, da je zdaj glavno vprašanje pospeSenje dela. Doslej Se ni nobene napovedi o trajanju konference, toda vsek Zeli da se bo moglo končati vsaj nekaj dni pred zasedanjem glavne skupščine Združenih narodov, prihodnjega 23. septembra. Ker včeraj ni bilo zasedanja mirovne konference, so imeli odposlanci moZnost za zesebne razgovore. Glavni predmet razpravljanj je bil kompromisni predlog, ki ga stavilo britansko odposlanstvo z namenom., da prepreči dolga razpravljanja o vprašanju glasovanja na današnjem zasedanju odbora za določitev postopka. Britanski ministrski predsednik Attlee je odločil, da bo britansko odposlanstvo na pariSkl konferenci začasno vodil prvi lord ad-mlralltele A. V. Alezander. Komisija izvedencev, kateri so prepustili zastopniki Štirih velesil preučevanje ln pripravo konkretnega pred. loga o stalutu tržaškega svobodnega področja in njegovega pristanišča, je pretekli teden nepretrgoma nadaljevala s svojim, delefih. Iz navadno dobro obveščenih virov se zdi, da v tej komisiji niso dosegli nobenega vaZnega sporazuma o vprašanju Jvljske krajine ali vsaj kakšnegti napredku. Zunanji minister ZdruZenih drZav James Bymes je izjavil, da ima vtis, da mirovna konferenca sijajno napreduje in da imajo majhni narodi pravo priložnost izraziti svoja stališča, V ameriških krogih so mnenja, da bo minister Byrnes podprl britanski predlog o postopku glasovanja. Poročajo iz pooblaščenih virov, da Byrnes upa, da bo 17 manjSih drZav moglo predložiti svoje predloge o 32 vprašanjih, i niso bila Se rejena na zasedanjih Štirih zunanjih ministrov. Glavna vpraianja, ki Se niso reSena so: 1. razmejitev med Italijo, Jugoslavijo in svobodnim trZaSkim področjem; 2. statut za Trst; 3. vojna odSkodning, ki jo ostale drZave, razen Sovjetse zveze, zahtevajo od Italije; 4. določila o svobodi plovbe po Donavi; 5. popravki meje v mirpvni pogodbi z Bolgarijo. Byrnes je nato omenil nekatere od smernic, lealerim bodo sledile ZdruZene drZave. SktlSal bo ustaliti načelo, da nobeden od za. stopnilkov 4 velesil ne bi bil predsednik katere izmed 5 komisij, ki bo preučevala njej pripadajočo pogodbo. Tako na primer bi se Byr. nes uprl, da bi Jugoslavija predsedovala komisiji za pogodbo z Italijo. Bevln je včeraj izjavil, da je skoraj popolnoma okreval in da upa, da bcf lahko Sel na Attleejevo poletno residenco v Chequers, da bo dobil direktno od njega informacije o razvoju konference v Parizu. Attlee poroča Ernestu Bei/inu Italijani na poti v Pariz V soboto so zaključili plenarno zasedanje mirovne konference — najdaljše do zdaj — ob 19.45. Sklenili so, da ne bo nadaljnjih plenarnih zasedanj, dokler odbor za postopek ne bo končal svojega dela. Včeraj ni bilo zasedanja odborov. AmeriSko zunanje ministrstvo je objavilo Byrnesove pripombe odboru za postopek na pariSki konferenci. Te pripombe označujejo staliSče ZdruZenih drZav do udelež-be pri komisijah, ki imajo preučiti osnutke posameznih pogodb. \ Britanski ministrski predsednik Clemcnt Attlee se je v soboto zvečer vrnil z letalom v London. Ne vedo Se, kdaj se bo vrnil v Pariz. Attlee se je vrnil na AngleSko z namenom, da poroča Ernest Beninu o dosedanjem pet eku mirovne konference. Bevinovo zdravje se je precej izboljšalo, ne vedo pa Se, kdaj bo toliko okreval, da bo lahko Sel v Pariz. Računajo vsekakor, da bo Bevin kmalu toliko ozdravel, da bo lahko odSel na mirovno konferenco. V londonskih krogih menijo, da v temi obdobju pariSke konference, ki se po enem tednu dela Se vedno ukvarja z vprašanji postopka, ni Življenjsko vaZno, da bi morala Attlee'ali Bevin načelo, vati britanski delegaciji. Odbor pomorskih strokovnjakov doslej Se ni dosegel nobenega sporazuma o dokončni dodelitvi italijanskih vojnih ladij velikim silam. Mislijo, da bodo vprašanje vrnili zunanjim ministrom na dokončni pretres. Spor Je nastal zaradi dodelitve treh italijanskih bojnih ladij eVittorio Venete*, eltalia* in «Giulio Cesare*. Le prva je sodobna. Italijanska vlada je sprejela va. bilo s pariSke konference, naj posije odposlanstvo, ki ga bodo zaslišali o vprašanju mirovne pogodbe z Italijo. Del odposlanstva bo odpotoval v Pariz danes; De Gasperi, Saragat, Ponoml in Corbino pa bodo odpotovali v sredo. Ukrajina podpira Jugoslavijo v rešitvi tržaškega vprašanja Na sobotnem plenarnem zasedanju pariSke konference je voditelj ukrajinskega odposlanstva dr. Manuilski predložil, da bi carino v tržažki prosti luki združili z jugoslovansko, da bi bila uprava železnic in poštne ter telegrafske službe skupna za Trst in Jugoslavijo ter da bi bil na obeh ozemljih skupen denar. Manuilski je izjavil, da je ukrajinsko odposlanstvo pripravljeno podpreti predlog zunanjih ministrov o internacionalizaciji Trsta in okoliškega ozemlja in sicer zaradi uspeha konference, toda Ukrajina se čuti vezano na nekatere pripombe. Njeno trdno prepričanje je, da ozemlje Julijske krajine predstavlja eno s^mo gospodarsko in zgodovinsko enoto. Izguba Trsta pomeni za Jugoslavijo izgubo njenega izhoda na morje in to je katastrofa za celotno področje Julijske krajine, ker si bo morala Jugoslavija poiskati drug izhod. Dr. Manuilski je zaključil: «Mi Ukrajinci čutimo globoko simpatijo do jugoslovanskega stališča. Mi razumeno željo po združitvi vseh narodov jugoslovanskega ozemlja v eno samo družino«. Spaak brani pravice vseli malih narodov Voditelj belgijskega odposlanstva Spaak je naslovil na navzoče silovit apel za obrambo pravic malih narodov: «Nisem tukaj — je izja-Vil — cla bi razpravljal o načelu •izročitve nekih zagotovil in tudi predpravic velikim narodom. Vprašujem pa se, če ubrana pot ni dovedla do določenih pretiravanj in če smo dosegli pravično ravnosje med pravičami in dolžnostnio. Spaak je izrazil svoje preprlanje da je najvežnejžo Izjavo na konferenci podal Byrnes k0 je 0bijUbil v Imenu Združenih držav, da bo podprl predloge za dvetretjinsko ve. mo, ki bi bila nasprotna skl£ pom štirih velesil. Dodal Je, če bi druge velesile poleg podpore priporočil za svobodno in popolno razpravljanje prevzele podobne odveze kakor Byrnes, bi delo na konferenci napredovalo mnogo hitreje. Spaak Je izjavil, da velesile ne bi smele gojiti nobenega sumničenja do malih narodov. «Nismo tu — je dodal — da bi vsilili ukrepe in mišljenja, ki so nastala zaradi večjega ali manjšega števila koallcij-Predlagamo samo ohranitev kar najširše podpore za vztrajanje na mnenjih, ki sito jih izrazili. Naš ideal je vedno, da pridemo do soglasnosti s pomočjo prepričevanja«. Grški ministrski predsednik Tsaldaris je izjavil, da Grčija namerava zahtevati odškodnino za škodo, ki so Jo povzročili napadalci. «Ni mogoče dopustiti — Je dodal — da bi Grčijo omalovaževali ln bi bila odvisna od zavezniških pošiljk, medtem ko sovražne države kakor Bolgarija in tlalija, še razpolagajo z velikim delom njene industrije ter njenega poljedelskega In pomorskega imetja*. Tsaldaris je izjavil, da bo Grčija zahtevala popravo meje z Albanijo in priključitev severnega Epira h Grčiji. Indijski delegat je dejal, da se bosta vrnila napredek In mir v Severno in Vzhodno Afriko, če bodo dovolili samovlado domačim narodom. Zadnji je govoril južnoafriški zastopnik general Teron. Južna Afrika — je dejal — upa, da bodo mirovne pogodbe Izdelane v duhu Atlantske listine in statuta Zdru Ženih narodov. Predsednika bodo izmenjavali Odklonitev nizozemskega predloga z 12 glasovi Na sobotni seji odbora za postovk je nizozemski delegat Tjarda ^an Starkenborgh Stachouvvcr ob-prld’ da ^ Nizozemska umaknila kate'°S Za sPremembo. na podlagi dovar,°ga bl samo Franclja predse-žll, lt°nfer«nd. Nato Je predlo-—-enostavno ,2^]acdnika skupščina Delegat NoVe Je umaknil ki je kot nlzozem^™™' prBa,”S' ■evov.-h. m kl dodeljeval ha-mo Franclji predsedst, ce, eSa Zelanda Mason svoj popravni predlog, tv o konferen- CeskosIova*ki Predstavnik dr. Vlado Klementla jo časnost razpravljanja 0 "vpraša- njih postopka ter Izjavil da lz razpravljanj ne vidi prave želje, da bl dosegli soglasnost. «Ce nam ne uspe rešiti tako enostavnega vprašanja — se je vprašal češkoslovaški delegat — kako moremo potem upati, da bomo razrešili vprašanje vzpostavitve trajnega mlru?» Tildi brazilski delegat De Frel-tas Valle je umaknil predlog v prid francoskega predsedstva. Belgijski predstavnik baron Guli. laume van Langenhove Je dejal: »Pripoznamo vlogo velesil, toda ne menimo, da dš. to njim monopol za predsedstvo na mednarodnih sestankih*. MOLOTOVLJEV GOVOR Molotov se je uprl nizozemskemu popravku in zahteval, naj odbor odobri predloge, kl so jih stavili štirje zunanji ministri. Ko je poudaril nevarne posledice nesporazuma na svetovno javno mnenje, je Molotov nadaljeval: »Sklep sveta zunanjih ministrov je bil sprejet pred tremi tedni prav v tej sobi. Jasno je torej, da smo sklep odobrili. Svet se ne sme odtegniti odgovornosti za odločitve, kl jih je sam sprejel. Francoska delegacija je podprla te sklepe. Byrnes ml je de. jal, da bo tudi syn glasoval zanje. McNell je dejal, da je to dober predlog, čeprav ga ne bo podpiral. Te logike pa ne razumem. Svetovno javno mnenje vidi v tem razpravljanju poizkuse, da bi postavili nekatere sile proti drugim in nekatere člane Sveta zunanjih ministrov proti drugim članom istega- sveta. To vse Je vzrok zmedenosti svetovnega Javnega mnenja, kl mu ne uspe razumeti teh poizkusov. Poizkušajo ustvariti razprtije in jih povečati. Kakšen interes narekuje Nizozemski ali kateri drugi državi te poizkuse?* McNEILOV GOVOR Britanski državni podtajnik za zunanje zadeve Hector McNeil je, ko je odgovarjal Molotovu, dejal: «Ne smemo nikoli govoriti, da je Molotov nelogičen, toda jaz ne morem razumeti, čemu naj bl bil jaz nelogičen samo zato, ker sem pred tremi tedni v tej sobi pristal na ta predlog Sveta ministrov. Ali moramo mogoče meniti, da nobene odlo. čitve. ki smo jo sprejeli pred tremi tedni, ne moremo izpremenitl? V kolikor se Uče vprašanja postopka, smo pripravljeni, pretresati kakJen koli upravičen popravni predlog. Največje važnosti je, da bo Imelo načelo, na podlagi katerega bodo odločili o vprašanju predsedništva, čim večje možno šte. vilo privolitev v tej konferenci*. Dr. EVATTOV GOVOR Nato Je začel govoriti avstralski delegat dr. Evatt, ki je dejal, da niti Molotov in niti McNeil nista na zadovoljiv način odgovorila na dokaze, kl so jih predložili Novi Ze-land, Brazil, Nizozemska ln Belgija, Med drugim je dejal: «Mi smo tti zato, da predložimo spremembe in da izboljšamo predloge zunanjih ministrov. Ta konferenca so ne sme odreči spoštovanju, kl ga Je dolžna sama sebi*. Ko je nato podprl Bidaultovo kandidaturo, Je dr. Evatt zatrdil, da je prepričan, da bi bil Bidault gotovo izvoljen, kadar bi prišlo do glasovanja. «To, kar se dogaja danes — je nadaljeval — lahko tvori predhodni primer za nadaljevanje dela konference. Način, s katerim so razpravljali o tem vprašanju, lahko prejudicira uspeh konference. Zato moram vztrajati na pravici delegatov, da Izrazijo svobodno svoje stališče glede volitve predsednika*. Nizozemski delegat, ki je dobil za njim besedo, je potrdil isto pravico, da bi zanikal Molotovljevo trditev, da se za nizozemskim dopolnilom skriva poizkus ustvarjanja ločitve med predstavniki štirih velesil. («Molotov — Je nadaljeval — jo govoril o »odločitvah* Sveto zunanjih ministrov. Mi pa smo mislili, da Imamo pred seboj predloge in ne odločitve*. BYRNESOV GOVOR Nato je prvič po začetku dela odbora povzel besedo ameriški zunanji minister James Byrnes, kl je izjavil, da so Združene države sprejel? načelo, naj bi predstavniki štirih velesil predložili predloge o pravilniku postopka. «Molotov ima prav — je nadaljeval Byrnes. Včeraj sem mu sporočil, da nameravam glasovati za predlog Sveta zunanjih ministrov, ker je povsem jasno, da nobena posamezna kandidatura ne bi mogla biti soglasno sprejeta. Mojemu dobremu prijatelju Molotovu je vprašanje predsedništva zelo pri srcu. Mene pa ne skrbi toliko. To kar upam, je, da bo na konferenci dovoljeno glasovati vsakomur po svojem prepričanju. «Upamo, da se ne bo ustvarilo ozračje suma in nezaupanja, ki ne bi lahko samo vplivalo na naše odločitve, temveč bi tudi lahko odsevalo na zmožnost Sveta zunanjih ministrov doseči sporazum, ko bo imel vaše predloge. Mene zanimajo bolj predlogi, ki jih boste vi dali svetu, kakor pa oseba, ki so pred. is' setiovala vašim zasedanjem*. IZID GLASOVANJA Predsednik Paul Henry Spaak je nato zaključil splošno razpravljanje odbora za postopek in je dal nizozemsko dopolnilo na glasovanje. Dopolnilo so odklonili z 12 nasprotnimi glasovi, 8 ugodnimi in 1 delegat se je vzdržal. Belgija, Avstralija, Brazil, Grčija, Nizozemska, Indija, Novi Zeland in Južnoafriška zveza so glasovale v korist dopolnila, ki bi dalo konferenci svobodo, da bi izvolila predsednika. Združene države, Bela Rusija, Kanada, Kitajska, Francija, Velika Britanija, Norveška. Poljska, Češkoslovaška, Ukrajina, ZSSR in Jugoslavija so glasovali proti. Abesinija se je vzdržala. Odbor je brez volitev odobril člene 2 do 5 pravil postopka, ki so jih predložili predstavniki 4 velesil in kl urejujejo vprašanje predsedništva konference, sestavo odborov, vprašanje uradnih jezikov, kakor tudi ustanovitev tajnbč.va. Kitajski, delegat dr. Vang ših Cleh si je pridržal, da mora biti kitajščina uradni jezik v uradnem besedilu, v katerem bodo objavili sklepe konference. Nato je odbor začel z razpravljanjem o načinu glasovanja, kl vsebuje kritično vprašanje dvetretjin-ske ali navadne večine. Brazil, Nizozemska In Novi Zeland so predložili tri dopolnila k predlogu 4 zunanjih ministrov o dvotretjinski večini, ki je potrebna za glasovanje o bistvenih vprašanjih. TSALDARIS grSki ministrski predsednik Nato Je govoril južnoafriški delegat ter izjavil, da bo Južnoafriška zveza podprla nizozemsko dopolnilo, ki zahteva sprejem navadne večine. Toda podprla bo predlog Združenega kraljestva, kakor hitro bo to dopolnilo odklonjeno. Sejo odbora so nato preložili. VOLITVE V USA Washington, 5. avgusta V spodnji zbornici so začasno odložili 79. kongres ZdruZenih ameriških drZave. Novi kongres se bo sestal v januarju, po spletnih volitvah, ki bodo 5. novembra. Te volitve se tičejo celotne poslanske zbornice, ki se voli vsako drugo leto, in tretjine senata. m aretacuTteTavivu London, 5. avgusta Med čiščenjem, ki je trajalo 4 dni v židovskem mestu Tel Avlv, so aretirali 762 oseb, med katerimi je 22 žensk. Skupno so zaslišali preko 100 tisoč oseb. Višji nadzornik policijskega okraja Tel Aviva, podpolkovnik Shaw, je izjavil, da lahko menijo, da Je med aretiranci najmanj 60 znanih teroristov ln terorističnih voditeljev, čeprav so aretiranci v zapleteni zadevi varali s. tem,- da so dajali napačne osebne podatke. DOBRECIC PRI PAPEŽU Vatikansko Mesto, 5. avgusta Sveti oče je sprejel v zasebni avdijencl barskega Škofa Iz Jugoslavije, mons. Nikolo Dobrečlča, Prvi komentarji tiska Amerike, Anglije in Soi/jctskc zveze Veliki svetovni listi so te dni prinesli prve komentarje o pariSki mirovni konferenci. V naslednjem podajamo nekaj bistvenih izvlečkov iz angleških, sovjetskih in ameriških listov. Angleški komentar Londonski «fimes» preučuje rezultate prvega tedna pariSke konference in zlasti vpraSanje dvetre-tjinske večine. «Ce se je upanje razblinilo, je bilo to zaradi tega, ker je bilo morda preveč roZnatoz. Konference: predstavlja samo del dolge razprave sklenitve miru s petimi sovražnimi drZavami. sSmo skoraj v zaključnem razdobju, ki je zelo vaZno, toda ni najvažnejše. Resnična kriza je bila in so Jo premagali pred enim mesecem v Parizu na zadnjem zaseda nju zunanjih ministrov. ■«Ni treba misliti, da bi kdo izmed Štirih rad sprejel vmešavanje drugih držav, da bi znova razpravljali o katerem koli izmed najvaZnejSih sklepov, ki so jih naredili pretekli mesec. eKatera koli naj bo odločitev o ureditvi glasovanja, bodo preizkusili sloZnost Štirih glavnih velesil pri vzdrževanju svojih načrtov. Nasprotniki teze dvetretjinske večine zatrjujejo, da je ta ugodna za Sovjetsko zvezo in to je tudi res. Toda ni razloga mislili, da bo mogla Sovjetska zveza, vsaj na plenarnih zasedanjih, doseči tretjini glasov med svojimi več ali manj avtomatičnimi pristati*. Sovjetski komentar Moskovski «Novi času prinaSa v uvodniku prvi sovjetski komentar o pariSki konjerenci, v katerem pravi med drugim: «Ni 'dvoma, da se je pojavilo neko poslabšanje zaradi delovanja reakcionarnih med drZavami. Lete Se vedno nadaljujejo s svojimi spletkami. Mirovna konferenca more in mora postati vaina etapa na poti reševanja povojnih vpraSanj. Načela• trajnega miru in mednarbdne varnosti ter sodelovanja med drZavami na temelju priznanja njihovih enakosti morajo zmagati nad vsemi podtalnimi spletkami hujskačev novih sporov*. Ameriški komentarji tChicago Daily News» piSe: «Ce bodo hoteli sestaviti pravo mirovno pogodbo, bodo morali postaviti temelje gospodarski obnovi v tistih drZavah, ki so vojaSko izgubile vojno, kakor tudi v drZavah, ki so zmagale. Malo je dokazov, da bi polagali veliko vaZnost na to temeljno načelo». «Washington Posti) piSe: sCarin-ska enotnost med Avstrijo in Italijo bi koristila miru, zlasti v primeru, da ne bi mogli ničesar iz-premeniti v odločitvah o Julni Tirolski. Kar se tiče Trsta, bi bila bolj pravična rešitev, kot je sedanja, tista, ki bi dala mednarodnemu področju SlrSe zaledje. Pri zgradbi miru bi morali upoštevati načelo «eden za vse, vsi za enega«, ki je temelj svetovne organizačije. Sedanji naprti mirovnih pogodb niso primerni za takSen ustroj in ne tvorijo strateške zamisli urejene Evrope. Ta Evropa mora temeljiti na ^ ravnovesju in sovjetska politika v Vzhodni Evropi nam mora biti v opomin. Ne smemo vztrajati le na zahtevi formalnega miru v Evropi jki na noben način ni mogoč, dokler Nemčija ne bo vključena v sploSni sestav)». «Nek York Timesu piSe: »Preseneča nas mnoZica vpraSanj, o katerih se 4 velesile niso mogle sporazumeti. Gre za to, da v Parizu vseh mednarodnih I odločijo, ali ostanejo prizadete drsi! v krogih, ki j Zave del svobodnega sveta, ali pa sovraZno vplivajo na stvar trajnega miru in prijateljskih odnoSajev \ bedo pripadale zaprtemu svetu pod nadzorstvom Sovjetske zveze*. ACRESIMIl/ ODGOVOR na Bierutnve pripombe Washington, 5. avgusta Namestnik ameriškega zunanjega ministra Acheson je podal izjavo o pripombah, ki naj bi jih pred nedavnim izrekel predsednik poljskega narodnega sveta, Bierut, severnoameriškemu veleposlaniku v VarSavi, Arthurju Bliss Laneu. Acheson je z Byrnesovo odobritvijo dejal: «Ze!o sem bil presenečen zaradi pripomb, ki naj bi jih, kot poroča tisk, izrekel predsednik poljskega narodnega sveta Boleslav Bierut veleposlaniku Laneu. Vele- IVOVI DLANI ZN Pogajanja za sprejem Švice, Irsko, Albanije in Portugalske BERN, 5. avgusta. — Ob priliki obiska vrhovnega tajnika ZdruZenih narodov Trygve Lieja v Švici, je predsednik švicarske konfederacije Karel K obelt podal nekatere izjave, v katerih je izrazil upanje, da so zdaj izravnali pot za sodelovanje Švice z novo svetovno organizacijo. Dr. Kobelt je dejal med drugim: »Strica note ostati nedelavna ob strani. H obe dati svoj prispevek, da bi se zagotovil mir. Hoče sodelovati pri obnovi sveta. Vsekakor pa bi bilo nespametno, da bi Švica zanemarjala svojo obrambo, dokler bi mir ohranjevali s pomočjo ravnovesja oborožitev tekmujočih blokov sil*. Irska vlada je zaprosila za sprejem med ZdruZene narode. ProSnjo bodo stavili na dnevni red glavne skupščine, Iti bo ZS. septembra. Tiranska radijska postaja javlja, da je vrlilec poslov vrhovnega tajnika Združenih narodov Arka-dij Solev povabil albansko vlado, da posije svojega zastopnika v New York, da se udeleZi razgovorov o sprejemu Aibanje k Združenim narodom. Portugalski veleposlanik v IVashingtonu dr. Joso de Bianchi je javil, da je Portugalska uradno zahtevala vstop med ZdruZene narode. To zahtevo so predložili v petek z brzojavko. ODSTOP TURŠKE VLADE Turška vlada pod predsedstvom Saradžogluja je včeraj nenadoma odstopila. Predsednik republike je za sestavo nove v bide pooblasti bivšega ministra za obrambe in notranje zadeve Pekerja. Ta je takoj začel s posvetovanji. Menijo, da v novi vladi ne bo udeležen nobeden od ministrov^ Saradžoglujeve vlade razen zunanjega ministra Ilassana Saka. ANGLEŠKA KRALJICA IZPOLNILA 46 LET London, S.^vgusta Kot poroča BBC, Je danes Njeno Veličanstvo kraljica dobila iz vseh predelov Velike Britanije in lmpe-11 ja čestitke ob priliki svojega 46. rojstnega dne. poslanik Lane je izkuSen diplomat, ki je zastopal severnoameriško vlado ie na mnogih krajih sveta. Njegove varSavske vesli so vedno pokazale veliko simpatijo do Poljske in razumevanje za težgve, katere mora ta driava reSiti. Veleposlanik Lane ima Se nadalje popolno zaupanje svoje vlade.* Zvedeli so, da je novico, katero je citiral Acheson v svoji izjavi, priobčil «New York Times* 20. ju lija ter nosi podpis njegovega varšavskega dopisnika W. H. Laioren-cea. Po tem poročil^ naj bi predsednik poljskega nerodnega sveta izjavil: uBliss Lane ne more ali noče razumeti poljskega naroda.* GRSKl SINDIKATI Atene, 5. avgusta Monarhistična skupina reformističnih narodnih sindikalistov pod vodstvom Fanisa Macrisa je javila, da 'je poslala brzojavko svetovni sindikalni zvezi, v kateri obtožuje komuniste, da so se po osvoboditvi Grčije polastili nadzorstva nad sindikati. Brzojavka obtožuje komuniste, da so brez procesa pobili 144 voditeljev sindikalnih reformistov med vstajo o božiču 1044. Brzojavka dodaja, da je grška vlada ukinila izvršni odbor sindikatov, izvoljen v preteklem marcu, ker so ga Imeli za nezakonito izvoljenega, ker so na volitve vplivali komunisti s svojimi grožnjami, nju novega začasnega izvršnega od-aelo Andreja Stratosa o lmenova-Odlok monarhičnega ministra za bora 21 elanov je v skladu z grško zakonodajo iz leta 1914. Nove volitve bodo, čim bo mogoče. VOHUNSTVO V BERLINU London. 5. avgusta Ameriške vojaške oblasti v Nemčiji so obnovile svoje obtožbe o vohunstvu proti dvema sovjetskima poročnikoma, kl so ju nedavno aretirali r.a ameriškem zasedbenem področju v Berlinu in kesneje Izpustili. Neki ameriški politik je izjavil, da sta dva Sovjeta prisilila nemške uradnike pri vojski Združenih držav k izročitvi dokumentov in informacij, ter da ta dva nista bila pooblaščena za bivanje na ameriškem področju. Zanikali so, da bi oba Sovjeta mučili, medtem, ko sta bila v zaporu. KONGRES RDEČEGA KRIZA London, 5. avgusta Včeraj se je zaključil kongres Bdečega križa, ki je bil v Ženevi Ir. je trajal 9 dni. Kongresa se je udeležilo 150 delegatov iz 51 držav. MADŽARI SE PRITOŽUJEJO London, 5. avgusta MadiCrski zunanji minister Ja-nos Gyoengyoesi je izjavil, da je osnutek mirovne pogodbe z Mad-larsko eustvaril zelo slab vtis* v driavi. Madlarska — je dodal minister — bo v kratkem poslala velesilami memorandum, v katerem bo pojasnila svoje staliSče o zaščiti narodnih manjSin in o pravnem jamčenju svobode vere, združeva-nja in tiska*. Istočasno je izjavil, da namerava romunska vlada poslati na Madžarsko 200 do 300 tisoč Madlarou, ki zdaj livijo v Transilvaniji. Dodal je, da namerava Mad-tarska sproiiti to zadevo na pariSki konjerenci. Transilvanijo — je izjavil — so dodelile Madžarski države osi, a po določbah premirja s Sovjetsko zvezo mora njeno vrnitev Romuniji potrditi pariška mirovna konferenca*. SMOTKI USA Washlngton, 5. avgusta Ko je govoril med obedom ob priliki 39. obletnice letalstva, je predsednik Truman dejal med drugim: sMi ne stremimo za močjo in povečanjem ozemlja. Ne zahtevamo vojne odškodnine. Želimo samo pravični mirt* PERONOVA IZJAVA London, 5. avgusta Argentinski predsednik Peron j izjavil, da bi se Argentina boril ob strani ZdruZenih drZav *n osfc lih držav latinske Amerike, Ce l izbruhnila Se ena svetovna vojni Peron je zanikal, da bi imel nc men stvoriti blok drZav latinsk Amerike, nasproten ZdruZenin driavam, ker bi tako dejanje -tako je dejal — estalo Argentin izgubo njenih najvažnejši trZiSC*. Radioahtivnost-naivečja nevarnost pri eksploziji A-bomlie Washington, 5. avgusta ’ Predsednik Truman je sprejel predsedniško komisijo za ocenjevanje učinkov eksplozije dveh atomskih bomb na Bikinih. Komisija mu je poročala o opazovanjih, ki Jih je napravila. Edina zaščita proti smrtnemu izžarevanju atomske eksplozije bi bila ravzrstitev bojnih ladij in decentralizacija pristaniških naprav. Spremembe v gradnji bojnih ladij bi po poročilu mogle nuditi vsaj večjo varnost proti vročinskemu valu ln mehaničnemu učinku eksplozije. Komisija Je mnenja, da j« ♦razdalja najboljša obramba*. Kot se Je že Izkazalo pri strašnem uničenju, ki ga je povzročila atomska bomba nad Hiroe’.mo in Nagasakijem, go biklnski poizkusi jasno pokazali, da bl mogla uporaba atomske bombe v bodočih vojnah uničiti narode in spremeniti sedanjo raven civilizacije. Za tiste, ki so bili priče uničujočih učinkov eksplozije atomske bombe, je jasno, če hočemo svetu zagotoviti varnost, da bo treba v bodočnosti odstraniti vojno kot sredstvo za ureditev sporov med narodi. Poročilo predsedniške komisije, ki Je primerjalo cenitve, ki so Jih naredili ob izbruhu atomskih bomb v zraku in pod vodo, je prišlo do sledečih zaključkov: »Iz omenjenih opazovanj, kl nam Jih jo bilo do zdaj mogoče napra viti, bi se pokazalo, da so ladje, ki so ostale na površini na področju, kl je bilo neposredno izpostavljeno unidevaln m učinkom izbruha, manj resno poškodovane zaradi eksplozije bombe v zraku kot pa faradi druge bombe, ki je eksplodirala pod vodo. »Pri prvem poizkusu bl usodne količine nevtronov in gama karkov prvega smrtonosnega oblaka zadele posadke. »Pri drugem poizkusu bl bili smrtni učinki trajne radioaktivnosti še resnejši. »Druga atomska bomba Je napravila vodo radioaktivno na površini, ki je obsegala 90% področja, namenjenega za tarčno oporišče*. Mešana vojaška komisija, sestavljena iz častnikov vojske in mornarice’ in civilnih znanstvenikov, je podala podrabnosti o atomskih poizkusih; »Premer vodnega stebra je znašal približno 660 metrov ter je dosegel višino približno 1650 metrov. Brizgi so dosegli še mnogo večjo višino, Steber je vseboval približno 10 milijonov ton vode. , »Valovi izven vodnega stebra, približno 300 metrov od središča eksplozije, so imeli višino 25 do 30 metrov. Ti valovi so se pa hitro manjšali, ko so se razširjali proti zunanjosti, v »Voda, ki je bila smrtonosna zaradi svoje znatno radioaktivnosti, je predstavljala takšno nevarnost, da je bilo 4 dni po eksploziji nevarnost za oddelke, kl so morali pregledati središče tarčnega področja*. Popolno poročilo o povzročeni škodi bo mogoče napraviti šele potem, ko bodo tehnični oddelki končali in izdelali svoje preiskave. V zaključenih opazovanjh o obeh eksplozijah zatrjuje poročilo: »Ni mogoče oceniti eksplozije z običajnimi sredstvi za navadna razstreliva. Prva bomba, ki je eksplodirala v zraku, Je hudo poškodovala zgornje dele največjih ladij v krogu 3/4 km od središča eksplozije ter Je manj poškodovala njihova palubja. Vše ladje, kl so bile v območju poldriH«g& km od eksplozij« atomskih bomb, bi bile poškodovane in večina posadk bi bila hudo prizadeta. »V pr.meru podmorske eksplozije j« bil pritisk zraka znatno manjši ter niso opazili posebno močnega vročinskega vala. Toda eksplozija druge atomske bombe Je povzročila premik vel ke množine vode, ki je b.la visoko radioaktivna ter Js vdrla na krove ter tudi v notranjost ladij. Ladje, ki so bile tako zadete, so postale radioaktivni viri, ki bi mogli sežgati vsa živa bitja, ki bi bila na krovu, z nevidnim ln ne gorečim, toda smrtnim izžarevanjem. »Rrehitro je, da bl anallz'rall in naredili zaključke o dalekosežnosti btklnskih poizkusov. Toda ri prehitro, da poudarjamo potrebo po takojšnjem in intenzivnem iskanju rešitev in specifičnih vprašanj, ki zadevajo atomsko bombo. Eno izmed teh vprašanj bi 4>ila zastrupitev velike količine vode. Treba je začeti študije za zaščito ne samo posadk, temveč tudi prebivalcev mest proti radiološkim učinkom, ki so Jih odkrili pri zadnjih poizkusih na atolskem otoku Bikini.* Stran 2 GLAS ZAVEZNIKOV 5. avgusta 1946 ZAPLEMBA VTIHOTAPLJENIH ŽIVILSKIH POTREBŠČIN 'Živila ne smejo postati orodje političnih gibanj, Pismo polkovnika Bowmana voditeljem Enotnih sindikatov: na vrnitev živil ni misliti TRST, 5. maja — V pismu, naslovljenem na voditelje Enotnih sindikatov, je viSji častnik za civilne zadeve polkovnik Alfred C. Botvnian odločno zavrnil zahtevo, ki so jo predložili v Enotni sindikatih včlanjeni nameščenci podjetja ACEGAT, da jim vrnejo vtihotapljeni živež, ki jim ga je zaplenila policija. Polkovnik Bowman je spomnil na' odgovor, ki ga je dal na slično vpraSanje ,na tiskovni konferenci pretekli torek in je dejal, da so bile njegovo besede na omenjeni konferenci »dobro preudarjene in so predstavljale njegovo iskreno in odločno mišljenje*. 1CESNE IN ISKRENE BESEDE Pismo polkovnika Bowmana sindikalnim voditeljem pravi nadalje: «Ce so Enotni sindikati resnično in uradno člani zarote, ki Ima namen odteglti osnovno hrano potrebnemu prebivalstvu vseh narodov v tej dobi lakote, ki grozi vsemu svetu, mislim, da to predstavlja madež na njihovemu imenu in na stvari organiziranega dela, ki ga ne bo mogoče hitro izbrisati, niti pozabiti. «Ne morem misliti, da bi to odgovarjalo resnici in sem prepričan, da je bilo vaše pismo napisano brez potrebnega preudarka vseh v to zadevo spadajočih činiteljev in pod vplivom začasne • neuravnovešene vznemirjenosti. «V poletju 1946 iivila niso in ne moremo dopustiti, da bi postala orodje političnega gibanja. Živila so živi jenski sok človeštva in del teih, ki si Jih vi in vaši pristaši še pridržujejo, bi lahko rešila življenje tisočerA osebam v drugih manj srečnih delih sveta. «Naravno Je, da odklanjamo vašo zahtevo po vrnitvi zaseženih vtlho-, tapljenih živil. Obračam pa so do vas kot civilni organ, ki ima brez dvoma interes za dobrobit siromakov preprostih in jfotrebnih, kjer koli se ti nahajajo, z najlskpnejšo proš- njo, da se povzpnete do stopnje, ki je vredna vašega imena, da svobodno in prostovoljno pomagate in stavite pod mojim okriljem na razpolago za potrošnjo vsega prebivalstva živila, ki jih še imate in da pozovete vaše pripadnike, da store i-sto na način, da bo mogoče, kot sem že v torek izjavil, znižati sorazmerno pošiljanje pomoči temu področju in da se presežek pošlje v druge dele sveta, kjer občutijo potrebo v nujnejši meri. »Pošiljam vam ta poziv z največjo iskrenostjo in resnostjo. Upam, da ga boste tudi kot takega upoštevali in se po njem ravnali*. IZJAVA POLKOVNIKA BOVVMANA NA TISKOVNI KONFERENCI «Ze sama posest teh živil je izjavil načelnik ZVU — je prekr-šltev ne le zakonov o racloniranjh, temveč tudi v nekaterih primerih zakonov, ki urejujejo uvoz na to področje. »Želim utemeljiti naše stališče — je izjavil — ne le na osnovi zakona, temveč tudi na moralnosti. Mogoče ni bilo nikoli v prejšnjem stoletju dobe, v kateri bi bil svet tako blizu smrti zaradi lakote, ka-• kor je sedanja. Čeprav je bilo pre- bivalstvo tega področja večkrat, o tem poučeno, imam vtis, da ne ceni svojega dobrega položaja«. «Kakor koli so lahko videti obrot ki tukaj skromni, so vendar dva ali trikrat večji od tistih, ki jih milijoni oseb dobivajo v ostalih delih sveta. «Države sveta — ali vsaj tiste, ki čutijo dolžnosti do ostalih držav — so naredile načrte in so sprejele pomanjkanje, da bi preprečile drugod smrt zaradi lakote. Odrekle so sl najnujnejša živila do take meje, o kateri tukaj nimajo niti najmanjšega pojma. Mnogo teh živil prihaja v to in v druge obmejne pokrajine«. «V teh pogojih predstavlja kopičenje in uporaba živil *a politične namene s strani prebivalstva vrhunec nemoralnosti«. Zaolemba živil v ladjedelnici Sv. Marka V soboto zvečer ob 19.30 uri je neka patrulja civilne policijo Julijske krajine Bkupno z oddelkom a-merlško vojaško policije izvršila preiskavo v neki delavnici ladjel-nice Sv. Marka. Presenetila je štirj osebe, ki so zavijale mast v zavoje, ki so bili po njihovih izjavah namenjeni delavcem Enotnih sindikatov. Na povelje poveljnika ameriškega oddelka so zaplenili vse, kar je bilo v delavnici: 200 kg masti v zabojih in 500 že izdelanih zavojev z od 100 do 600 gr masti. Nadalje so zaplenili 1 ciklostil Jn 3 tehtnice. Vse b*tiri civiliste so povabili na poveljstvo ameriške voja. ake policije. TRŽAŠKA KRONIKA Sabotažna tatvina remlzi pri Sv. Sohotl Gen. Morgan o trditvah La Guardie Vrhovni zavezniški poveljnik ha sredozemskem področju zanikuje trditve o tatvinah v škodo ustanove UNRRA v Trstu WASHINGTON, 5. avgusta. — Ameriško zunanje ministrstvo je v petek objavilo odgovor vrhovnega zavezniškega poveljnika na sredozemskem področju generala sira Williama D. Morgana, v odgovor na obtožbe glavnega ravnatelja ustanove UNRRA La Guardie, češ, da obstojajo obširne in organizirane tatvine blaga ustanove UNRRA pri prevozu skozi Trst, od koder ga pošiljajo v Jugoslavijo, Avstrijo, Češkoslovaško in Madžarsko. Pismo La Guardie z dne 28. julija, naslovljeno na namestnika vrhovnega, zavezniškega poveljnika generala Johna Leeja, je obtoževalo »obžalovanja vredne ln neznosne« razmere v zadnjih treh mesecih glede pošiljk ustanove UNRRA, ki prihajajo skozi Trst; La Guar-dla je zahteval »primerno nadzorstvo ln zaščito« s strani Zavezniške vojašk^ uprave. Zahteval je oborožene straže za nadzorstvo blaga od pristanišča do trga pred glavno postajo ln od tod do Morganove {Srte. La Guardia je namignil, da bo v primeru potrebe spravil to vprašanje' »pred višje kroge prizadetih vlad«, General Morgan je v odgovoru dejal, da izjave La Guardie »no odgovarjajo dejstvom«. Naštel Je sporazume, sklenjene aprila meseca za uporabo tujih državljanov, ki slulljo kot neoborožene straZe za dobave ustanove UNRRA, ki jih uvaZajo »kozi Trst, sporazume, Id so sprejemljivi za Avstrijo, Češkoslovaško in Madžarsko In «kl jih uresničujejo«. Morganova izjava dodaja, da Je Jugoslovanski odsek sprva odklonil preskrbo razoroSenih straZ (oborožene straZe se zdijo nepotrebne ln, nezaželene«) nato pa je pristal na to zahtevo. General Morgan Je Izjavil, da «nl dokazov« tatvin ln prekinitev pošiljanja blaga v velikem obsegu, ln gotovo ni nlkakega primera, v katerega bi bila zapletena vojaška ali civilna policija«. Dodal je, da so Izdali posebne ukrepe za varnost pošiljk ustanove UNRRA, kot n. pr. povečanje števila policije Julijske krajine ter izboljšanje sistema Žarometov in ograjevanja. Izjava se nadaljuje takole: »Agitacija za uporabo oboroženih straž se zdi, da je nadaljevanja gonje, ki hoče vzeti ugled Zavezniški vojaški upravi za Julijsko krajino ln kot poskus za ustvaritev vtisa, da obstoja v Trstu takšna nezakonitost, da prehod dobav brez oboroženega spremstva ni varen«. General Morgan je izjavil, _da sestavljajo te trditve «več kot verjetno poskus opravičiti zadevo e količinami blaga ustanove UNRRA, ki so ga, kakor poročajo, uporabljali za nedovoljene namene. General Morgan je predlagal, r.aj La Guardia obišče Trst, da bo »preiskal dejstva«. Zakaj v soboto ni obratovala cestna železnica Obvestilo podpolkovnika Smutsa V soboto v Trstu ni obratovala cestna železnica. Glede na to je izdal področni komisar podpolkovnik J. C. Smuts v soboto zvečer izjavo, v kateri pravd, da prekinitev obratovanja mestne železnice ni posledica stavke in da tramwaj ne obratuje »enostavno zato, ker je nekaj ljudi povzročilo sabotažo«. Celotno besedilo poročila podpolkovnika Smutsa je sledeče: L »Današnja (sobotna) tako imenovana »stavka« v podjetju ACEGAT ni stavka. Nobene stavke niso proglasili ter cestna železnica in filovija ne obratujeta iz enostavnega vzroka, ker je nekaj ljudi povzročilo sabotažo. 2. »Stavko kot je videti podpira le zelo malo uslužbencev. V nekatere zgradbe ACEGATa se je vrinilo na delo 90% uslužbencev, medtem ko tri četrtine vseh uslužbencev Zeli nadaljevati z delom. Med odsotnimi so bili člant obratnega odbora, ki hočejo biti predstavniki uslužbencev. 3. »V teku dneva (sobota) je podpolkovnik Smuts sprejel od- poslanstvo uslužbencev ACEOATa, ki se hočejo vrniti na delo. Tisk je o tem sprejemu prinesel razi čna poročila, ki bi utegnila koga zavesti v zmoto. Zastopnike so obvestili, da bo ZVU/ do skrajnih možnosti podprla .tiste, ki žele iti ria delo in Jim s tem preprečila izgubo na plačah zaradi storjene sabotaže. Potrebno pa je, da uslužbenci sami storijo vse napore za nadaljevanje dela in stopijo v stik z upravo, da bo mogoče takoj zadeti z delom, čim bodo vozov! popravljeni.« Policija poroča, da je v petek po. noči skupina 30-40 oboroženih in zakrinkanih oseb vdrla v prostore ACEGATa pri Sv. Soboti in odnesla pred očmi čuvajev, ki niso mogli posredovati, vse ročaje za upravljanje voz cestne železnice. Te je zbral vsak večer za to pooblaščeni uslužbeneo in jih shranil na stalnem mestu. Čuvaji izključujejo možnost, da bi bili vlomilci izmed osebja ACEGATa. V soboto dopoldne uslužbenci cestne železnice, ki so se javili na delo, niso mogli z vozili iz remlz. Zato so brez osnove govorice, po katerih naj bi nameščenci ACEGATa proglasili stavko v protest proti zaplembi živil, ki jo je izvedla policija pred nekaj dnevi v nekem skladišču ACEGATa. Ravnateljstvo ACEGATa pojas-nuje, da se je javilo na delo približno 90% uslužbencev, med katerimi je tudi nekaj pripadnikov E-notnih sindikatov. V soboto dopoldne je odposlanstvo uslužbencev cestne železnice odšlo k področnemu komisarju podpolkovniku Smutsu in mu izjavilo, da namerava najmanj 70% vozačev nadaljevati z delom. Čeprav se je policija na moč trudila, da bi našla ukradene tramvajsko dele, ji ni uspelo odkriti ne materiala ne nobene sledi o članih tolpe, ki Jo cenijo na najmanj 40 mož. Prvotno so krožile po mestu govorice, da je bila prekinitev prometa cestna železnice posledica stavkovnega ukaza, ki so ga izdali E-notni sindikati v protest proti zaplembi 15 ton moke in pol tone sladkorja. To zaplembo Je pred 10 dnevi izvršila policija, ker so delavci nezakonito skrili to blago v tramvajskih remizah.. Voditelji E-notnih sindikatov pa so v soboto zanikali, da bi izdali kak nalog za stavko. Izjavili so tudi, da so »delavci vzeli stvari v svoje roke spontano In so se prav tako spontano zdržali dela. V soboto je komunistični list «11 lavoratore« na vidnem mestu objavil izjavo Enotnih sindikatov rekoč, da ako zaplenjena moka in sladkor ne bosta takoj vrnjena delavcem, Enotni sindikati odklanjajo vsoko odgovornost za vse, kar koli bi delavci storili. Ta objava je bila vzrok mnenju, da je bila proglašena stavka. Moko in sladkor so delavci skrili z namenom, da bi ta živila razdeljevali delavcem, ki so so udeležili 12 dnevne nezakonite stavke, proglašene iz političnih razlogov. Policija je sporočila, da Je tolpa 40 tatov vdrla v tramvajske remize v treh skupinah in je tik pred zoro opustošila vse tri tramvajske remize. Člani te tolpe so pri tem razorožil straže ln odstranili bistvene dele na tramvajih in avtobusih. Seja Pokrajinskega sveta Na sobotni seji Pokrajinskega sveta so sporočili, da dela za popravila fllovijske progo Čampo Marcio — trg Impero dobro napredujejo in da bodo na tem delu pro. ge začeli obratovati začetkom oktobra, Nato so obravnavali različne točke, med njimi o ureditvi prodaje sadja in zelenjave na drobno in na debelo, nadalje o popravilih pločnikov, o protestnem pismu stanovalcev hiše bt. 7 v ulici Beccaria, o zgraditvi novih hiš jtd. Končno so sprejeli ukrep, ki predvideva 2 odstotka občinske takse na zneske za javna dela, ki so dodeljena zasebnim podjetjem. Te dohodke bodo porabili za izplačilo nadur oseb. ju tehničnega urada, za nagrade uradnistvu istega urada in za zgraditev zaVietibč za invalide, ki so se poškodovali pr; delu v občinski službi. Nagrade za Izročitev pšenice v zbirališča Zavezniška vojaška uprava je izdala SplObiii ukaz št. 61/d, s katerim podaljšuje rok za oddajo žita v ljudske zbiralnice na področju «A» Julijske krajine do 15. avgusta t. 1.; do tega dne bodo za vsak stot oddane pšenice izplačevali poleg kupnine Se nagrado 300 lir. Demonstracija pri Sv. Jakobu V soboto so pripeljali v bolnišnico tri agente civilne policije, ki so jih ranili med nedovoljeno demonstracijo v ulici Caprin In na trgu Giuliani; zavezniška ir krajevna policija sta posredovali okrog 22. ure. Iz bolnišnice so javili, da rane policijskih agentov niso hude. Are. tirali so štiri demonstrante zaradi upiranja policiji. . Demonstracije so se začele okrog 20. ure, ko se je zbrala majhna množica pred poslopjem Ljudskega doma, pred glavnim stanom Zavezniške vojaške uprave, da bi izročila pretestne spomenice zavezniškim oblastem. Izročili so 20 spomenic službujočemu častniku Zavezniške vojaške uprave, nato pa so odšli na bivši trg Impero. Tu so množico začeli razganjati, ko je nekdo poskušal imeti govor. To se je ponovilo na trgu Garibaldi, od koder so množico potisnili na področje Sv. Jakoba. Druga demonstracija je nastala pred policijsko postajo v ulici Caprin: zavezniška in civilna policija sta demonstrante hitro razpršili. Tu so bili ranjeni trije agenti civilne policije. v Aretiranci so: 39 letni Renato Cima, stanujoč v ulici Del Porta št. 122, 26 letni Mario Grinani, stanujoč v ulici Molino a Vento št. 32, 27 letni Bruno Bertocchi, £ anujoč v Androni Colombo St. 7 in 26 letni Arteo LauA, stanujoč v ulici Giuliani št. 33. Eksplozija mine POVZROČILA MALO ŠKODO NA TRAMVAJSKI TRAČNICI V soboto o 3.35 url zjutraj je eksplodirala pod tramvajsko tračni co na progi blizu pokopališča S. Sobote poljska mina ter dvignila v zrak 1 m tračnice ter pretrgala žico za dovod toka vozovom. Ni bilo nobene žrtve. Policija je uvedla preiskavo. Giorglo Bacolis oproščen V soboto ob 22.30 uri je predsednik izrednega porotnega sodišča po dveurnem posvetovanju izrekel sodbo proti Giorgiu Bacolisu, obtoženemu sodelovanja z nems*kim okupatorjem. Sodišče je obtoženca oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov. Na zadnji dan razprave so bili še govori javnega tožilca, ki Je zahteval za obtoženca 11 let ječe ln pa govori branilcev. TISKOVNA KONFERENCA »Public relations« ZVU Je javil, da bo imel višji častnik za civilne zadeve polkovnik Alfred C. Bow-man tiskovno konferenco na glavnem stanu ZVU v »Ljudskem domu« v torek ob 16. url. Ugrabitelj ušel aretaciji Neki moški, znan samo pod imenom »Danilo«, je v soboto ušel policiji, ko so v njem spoznali ugrabitelja nekega drugega moškega, ki je v petek ušel iz zapora na področju B. Prvi ubežnik je povedal policiji ime svojega ugrabitelja, ko se je v soboto zjutraj vrnil v Trst. Policija je šla na »Danilov« dom v uii-oi S. Antonio in Bosco št. 60 ter ga naložila na kamion; «Danilo» se je delal bolnega. Nenadoma se je okoli avta zbrala velika množiva, ki je ravnala v sporazumu z »Danilom« tako, da mu jo omogočila pobeg. Kmalu po pobegu prvega moža s področja B se je neki član civilne policije Julijske krajine, ki Je bil zaprt na področju B od 26. februarja, javil na glavneni stanu policije. Policijski agent Julijske krajine je dejal, da so ga zaprli, ko j« šel obiskat svoje sorodnike na področje B. Oba moža sta bila ob vrnitvi v Trst po videzu v dobrem telesnem stanju. Narednik 88. divizije žrtev smrtne nesreče Žalost je zajela v teh dneh 339. stotnijo ameriških strelcev »Modrih vragov«, ki je zdaj nameščena v Gorici, zaradi smrtne nesreče, katere žrtev je bil narednik Pred Adams. Ko se je vračal k stotniji na nekem jeepu, na katerem sta bila poleg njega še dva tovariša, se je vozilo na nekem ovinku prebrnilo; vojaka sta padla kak meter vstran in dobila le lažje rane, narednika Adamsa pa je avtomobil pokopal. Nesrečnik je izdihnil takoj. / V torek 6. avgusta bodo v pro-teatanski cerkvi v ulici Diaz opravili pogrebne obrede za nesrečnim mladeničem, k; Je v teh dneh pričakoval odpust iz vojske, da bi odšel k ženi In sinu v Burlington v Severni Karolini. Truplo bodo prepeljali v Ameriko. • PREHRANA Peka kruha. Scpral poroča, da bodo 7. avgusta začeli uporabljati pri peki kruha mleko v prahu; uporabljali ga bodo v primeri s količino zJmesl 2 odstotka. Jutri v ponedeljek se bo pričela delitev sladkorja v kristalu; osebe od 0 - 4 let in preko 65 let ga bodo dobile 2 kg, osebe od 4-19 ga bodo dobile 1 kg. Delitev bo do 17. t. m. Cena sladkorju 314 lir za kilogram- Od torku 6. do 15. avgusta bo delitev mleka naslednjim kategorijam potrošnikov tržaške občine: 1) otroci od 0-1 leta dobo 12 škatel S poljskega voza Je padel sinoči 26 letni kmet Josip Jačončič lz Vipolž: zlomil sl je desno in levo golenico. Prepeljali so ga v goriško bolnišnico. izhlapelega mleka; 2) otroci od 1-4 Najdba orožja Ker je policija zvedela, da Je v nekaterih januah na levem bregu Soče v bližini mosta pri Pevni skrito orožje, je v petek v zgodnjih popoldanskih urah skrbno pregledala področje. Na omenjenem področju je res našla majhno skladišče orožja, ki je bilo skrito v neki podzemski jami in namenoma prikrito. Policija je našla v skladišču 76 nabojev trltola, 280 okvirjev za strojno puško znamke «Breda», 482 nabojev za puško 91, 184 nabojev za brzostrelko, 50 nabojev za nemško vojaško puško m 106 pictrov telefonske žice. Najdene predmete so izročili ustanovi URME poletja pa nadaljuje preiskavo, da bi ugotovila skrivnl-ce orožja. PREHRANA #'• leta: 2 škatli izhlapelega mleka; 31 od 4-65 let: 1000 gr mleka v prahu; 4) bolniki: 2 škatli izhlapelega ln tri škatle kondenziranega mleka, vsaka po 385 gr; 5) nad 65 let: pol litra reintegriranega sladkanega mleka vsak drugi dan; 6) delavci, ki so zaposleni pri nevarnih čušljlvih dolih: vsakih 15 dni'2 litra reintegriranega sladkanega mleka. Cene mleku: Izhlapelo -21.50 lir škatla; kondenzirano - 100 lir škatla; v prahu - 23 lir na kg; reintegrlrano mleko - 42 lir na kg. Razdeljevanje marmelade. Sepral sporoča, da se je danes v Goripi začelo razdeljevanje marmelado za skupino potrošnikov od 9 do 19 leta. Vsak potrošnik dobi po 100 gr marmelade, cena 155 lir za kg. Aretacija razpečevalcev ponarejenih 1000 lirskih bankovcev Že nekaj časa od tega so v Tržiču opazili, da krožijo na področju ponarejeni tisočlirski bankovci. Policija je odšla na delo in po skrbnih preiskavah in opazovanjih je res našla razpečevalce ponarejenega denarja. Do izsleditve krivcev je prišlo, ko je neki agent civilne policije opazoval potrošnike pri nakupovanju v neki .pekarni v ulici 9. junija v Tržiču. Opazil jc, da je neka ženska plačala s ponarejenim tisočakom. Odvedel jo je na policijo, kjer PROMETNA NEZGODA V bližini Ogleja se je neki me- so ugotovili, da gre za Luigio Core-cig iz Dolenj v Brdih, stanujočo v Gorici, korzo Roosevelt 14. Po strogem zasliševanju je izpovedala, da je prišla v Tržič skupaj s svojo svakinjo 38 letno Marijo Coreci-govo, da bi razpečala 7 tisočlirskih bankovcev, ki jih je dobila od neke Giulle Cuffolo-Pascoletti. Policija je nato v Gorici aretirala tudi Marijo Corečigovo In Giullo Cuffo-lo ter ju pripeljala jr Tržič, kjer je Marija Corecigova potrdila prejem ponarejenega denarja od Cuffolo ve. Po nadaljnji preiskavi je policija ugotovila, da je Cuffolova večkrat potovala v Milan. Ta je svoja potovanja opravičevala s tem, da je v Milanu kupovala oblačilne predmete ln jth potem prodajala na goriškem področju. Ko se je zadnjikrat vračala iz Milana, je na železniški postaji v Vidmu nekemu neznanemu moškemu prodala 12/dežnih plaščev in prejela zanje 48 tisočakov, za katere je se-ie doma ugotovila, da so ponarjeni. Hotela se jih je iznebiti in jih je zato izročila Coreoigovi, ki naj bi ji za vsak tisočak dala 175 lir. Poznejša'preiskovanja so dognala, da Je Cuffolova večkrat potovala v Milan, kjer ji Je nekdo Izročal ponarejene bankovce. Pri preiskavi na njenem domu so našli vsoto 50.000 lir. Pred nekaj meseci Je Cuffolova v neki trgovini v Gorici plačala s ponarjenlm stolirskim bankovcem. Cuffolovo ln Marijo Corečigovo Je policija pridržala v zaporu in ju prijavila sodnim oblastem, Lu'gio Corečigovo pa je prijavila sodlsču in jo zaradi nosečnosti izpustila. * toženih kršitve odredb Zavezniške vojaške uprave. Prva Je bila na vrsti 21 letna Marija Kolaričeva iz Trsta, ki j® kljub prepovedi občevala z zaveznišldml vojaki. Na sodišče ni vplivala obtoženkina prikupna zunanjost in Jo je zaradi hude obtožbe obsodilo na 6 mesecev zapora. Po boječem poskusu prigovora Je rjavolaska sprejela obsodbo s precejšno brezbrižnostjo. Nadalje je ista »odi**« ob«od:io na 16 zapora Eloonoro Blasuttijevo zaradi nezakonite posesti 600 ameriških cigaret. Obtoženka je po obsodbi začela jokati, zato ji je sodnik zaradi njenih let kazen olajšal na pogojno. SMRTNI NESREČI PRI DELU V Koprivi pri Krminu se je smrtno ponesrečil 21 letni kmetovalec Riccardo Grlon. Hotel je razklati debelo klado ter je zato vanjo zvrtal luknjo in položil vanjo majhen eksplozivni naboj. Nato je prižgal zažigaino vrvico, ki je povzročila eksplozijo, ki je klado raztrgala na kose. Grion pa je lz neprevidnost ostal preblizu in. so ga nekateri delci zadeli v glavo. Nemudoma so ga prepeljali v bolnišnico v Krminu, kjer je kmalu nato izdihnil, ker mu je precejšen drobec prebil lobanjo. Smrtna nesreča pri delu se je primerila 5S-letnemu mehaniku Costantinu Medeosslju lz Ločnika, ko je včeraj zjutraj v predilnici v Podgori delal pri nekem električnem stroju. Po nesreči je pri delu povzročil kratki stik. tociklist trčil z motociklom, na katerem sta se vozila dva agenta civilne policije. Oba agenta Antonio Lauro in Ettore Medeč sta pri nesreči dobila razne poškodbe, ker se jima j« vnel bencinski rezervoar. Motor Je bil popolnoma uničen. ..Segnorina" obsojena na 6 mesecev zapora Obsodba zaradi nezakonite posesti cigaret Naglo zavezniško sodišče, kateremu Je, predsedoval stotnik Robertson, je v soboto sodilo več oseb, ob- WILLIAM S ARO Y AN 16. ČLOVEŠKA KOMLDIIA Telovadni učitelj srednje itaške Sole je poln žolča ln silno jezen tar tudi nekoliko osramočen, ker je povzročil padec tekača, pridirjal proti skupini, ki se je zbrala okrog gospodične Hicksove. «Macauley! — je zakričal že z razdalje najmanj 15 metrov — zaradi tega kar si napravil, tl za ves semester odvzemam pravico d c/ kakršnega koli tekmovanja,« Telovadni učitelj je pristopil k skupini, »e ustavil In ostro pogledal Homerja Macaulejrja. Učiteljica zgodovine se je obrnila proti njemu. »Gospod Byfield — je dejala — zakaj kaznujete Homerja Macau-leyja?» »Oprostite, gospodična Hickso-va — JI je odgovoril telovadni učitelj — prav zares no potrebujte« za svoje zadeve nasvetov učiteljev zgodovine starega veka.« Nato se je obrnil k H o morju in dodal: »Ali sl razumel?« »Da, gospod«, je dejal Homer. »Zdaj pojdi v moj urad ln ostani tam toliko časa, dokler ti ne bom naročil kaj drugega.« »V vaš urad? — je vprašal Homer. — Toda moram domov...« Nenadoma se Je namreč spomnil, da mora ob štirih nastopiti službo. »Koliko je ura?« Je hitro povprašal. Hubert Ackley pogledal na svojo zapestno uro in dejal: »Četrt na štiri«. »Pojdi v moj urad«, je zakričal Byfield. »Toda vi ne razumete — mu Je dejal Homer — gospod Bjrfleld, nekam moram ki, ker Je že pozno. Skupinici se je pridružil Joe Terranova. »Zakaj naj hi moral ostati v šoli — je dejal — saj ni napravil nič slabega.« Potrpežljivost telovadnega učitelja je dosegla svoj viSek. »Bodi tiho, capin, pojdi rajši jest Špagete«, je zakričal nad Joejem ln mu Je dal takšen sur.ek, da še je zvrnil po tleh. Toda Se preden se Jo Joe dotaknil zemlje, je na ves glas zakričal: »Tako, capin?« Homer se Je vrgel na Byftelda, kot da bi bila na kak) nogometni tekmi in pri \ra kričat: «Ne pu-st.rn, da hi psovali mojega prijatelja.« Medtem ko sta se Homer ln By-field že drugič prekucnila po tleh, se je Joe Terranova že pobral. Resno se Je vrgel na Byflelda, ki se je zdaj prekopiceval na vse strani. V tem Je pridirjal šolski ravnatelj gospod Ek; bil je ves zasopel in zaprepaščen. »Gospodje — je vpil — dečki, dečki.« Zgrabil je Joeja Terranova in ga ločil od telovadnega učitelja, ki se še vedno ni pobral. »Gospod Byfleld — mu je dejal ravnatelj — ali ml morete pojasniti svojo vedenje?« Bjnfield Jo brez besed pokazal na gospodičho Hlcksovo. Gospodična Hlcksova Je moža pregledala od nog do glave. »Ze večkrat sem vam svetovala, da ne bodite nasilni, gospod Byfield — Je dejala učiteljica — saj veste, da to ni nikomur všeč.« Nato se je obrnila k ravnatelju ln pristavila: »Gospod Byfleld so mora oprostiti Joeju Terranovi.« »Ali res? — se Je začudil gospod ravnatelj — ali res, gospod By-field?« «Družina Joejeva Izhaja Iz Italije — je dejala gospodična Hick-sova — toda v tem ne vidim razloga, da hi ga smeli imenovati capina.« * * »Nlkakega opravičevanja ne rabim«, je Jezno pristavil Joe. Ce me bo žalil, mu bom zbil obraz. Ce tega ne bom mogel opraviti sam, bom poklical svoje brate.« »Joe — je pristavila gospodična Hlcksova — moraš dovoliti, dši te gospod Bjrfleld prosi odpuščAlja. Ne bo se oprostil tebi ali tvojim hodil lepo pokončno, toda Homer jo š^pal. Ko ga je namreč gospod dragim, ampak naši domovini. Dati mu moraš priložnost, da še enkrat poizkusi' postati dober Američan.« »Res, prav je tako — je dejal ravnatelj — živimo v Ameriki; samo tujci lahko pozabljajo, da je tukaj Amerika.« Obrnil se je proti možu, ki je še vedno ležal na tleh in ukazal: «Gospod Byfield.» Telovadni učitelj srednje Itaške šole se je dvignil in ne da bi se na koga obrnil zamrmral: »Prosim oproščenja.« Nato je zbežal proč. Homer Ma- Joe Terranova in Byfield hotel ustaviti, se je udaril na levo nogo. Gospodična Hlcksova ln gospod Ek sta se obrnila h kak'm 30 ali 40 dečkom in deklicam, ki so se zbrali okrog njiju. Ti otroci so bili vsak zase tip in so izhajali iz najrazličnejših narodnosti. »Tako je lepo — jim je dejala gospodična Hlcksova — zdaj pa pojdite domov.« Ker so dečki še vedno nekoliko zaprepaščeni stali ob njej, jim je rekla: »Dajte, dajte, le pogum; ne zmenite se za vse to, saj ni nič.« »Da, da, pogum — je pristavil tudi navriatelj — saj vojna ne bo večno trajala.« Počasi bo dečki v manjših skupinah odšli. 13. poglavje PAST, MOJ BOG, PAST Medtem ko se je Homer Ma-cauley po tekmi na vso moč trudil na svojem kolesu,- da bi film prej prišel v urad, je v Covingtonovo trgovino s športnimi predmeti v ulici Tulnre vstopil neki mož, ki so mu rekali Veliki Crls. B!l je vU cauley sta odšla skupaj. Joq je i sok, suh in trden možak z dolgo na-žival ' tako plavo brado. Pravkar Je prišel s hribov Pied,-a, da bi nakupil vabe, strelivo in pasti. Ustanovitelj ln lastnik trgovine gospod Co-vlngton je Velikemu Crisu takoj pričel razlagat; ustroj neke nove ln precej zamotane pasti, ki Jo Je nedavno iznašel neki Friant. Bila Je velika ln zapletena naprava lz jekla, limonovega lesa, vzmeti in vrvi. Bilo je videti, da je bila prava zamišljena tako, da zgrabi, jo dvigne s tal ter obešeno drži toliko časa, dokler ne pride tisti, ki je past nastavil. »To je popolnoma nova Iznajdba — mu Je pripovedoval gospod Co-vlngton — ki Jo Je Iznašel neki Safferty ter jo je Izpopolnil Friant, Prosil Je za patent ln je doslej Izdelal samo dva vzorca, enega Je poslal Patentnemu uradu, drugega pa je poslal meni, da 'ga prodam. To je past za vse vrste živali. Iznajditelj jo je krstil »splošne past Safferty, ki zgrabi, dvigne ln drži v zraku katero Holl žival«. Zanjo hoče 20 dolarjev. Naravno Je, da past še ni bila strokovno pregledana, toda kot lahko vidite, je močna In b; mogla Izvrstno dvigniti in držati v zraku brez vsake težave celo debelega med-vtda,» (Nadaljevanje prihodnjič) AVTO JO JE ZMEČKAL Na mostu pri Pevml je netfTfo: vornl avtomobil s prikolico pritisnil ob ograjo 19 letno učiteljico Muro Simšičevo iz Košane v Brdih in jo skoraj zmečkal. Simšičevo so prepeljali v bolnišnico; njeno stanje Je zelo kritično. POROČILO 0 ZAKLJUČKU ŠOLSKEGA LETA NA SLOVENSKI NIŽJI SREDNJI SOLI Objavljamo seznam učencev ln I Gabrijela, Batistič Doroteja, Bed-učenk, ki so z uspehom zaključili narik Alojz, Bednarik Teodora, nižji šolsko leto na slovenski srednji šoli v Gorici; II. a razred: Arčon Majda, Bolčina Marjetica, Boltar Marija, Brajnik Almira, Bratina Mara, Brumat Marija, Cernlc Savina, Fabjan Jožica, Gabrijelčič Božica, Gravner Cvetana, Kumar Darinka, Kaligaris Alojzija, Kalin Marta, Klanjšček Ivanka, Kocijančič Alojzija, Kogoj Adeltna, Nanut Ivanka, Petruša Bruna, Rajer Marija, Rusjan Sonja, Saksida Ana, Skubin Zmaga, Stegovec Sonja, Tomšič Alojzija, Vidič Ivana, Zgonik Boža, Žnidarčič Ana. II. b razred: Brajnik Jožef, Go-mjsfček Emil, Gregorčič Karel, Gregorič Anton, Jelinčič Ludvik, Ker-ševan Aleksander, Komavec Aleš, Lisjak Jožef, Ožbot Julijan, Ravnik Anton, Susič Marjan, Zuc-chlatl Jožef. II. o razred: Bavčer Jožefa, Bitežnik Vida, Brajnik Nives, Černe Bogdana, Cok Jožica, Fon Dora, Gorjan Anica, Onestl Veronika, Pahor Stojan, Pavšič Kornelija, Pertot Mavra, Reja Sonja, Srebotnjak Stanislava, Sonc Marija, Štrukelj Irena, Ušaj Marija, Franko Vida. Niiji tečajni izpit so naredili: Bednarik Ivan, Berce Franc, Bo-škin Ana, Bregant Sonja, Golja Klavdija, Cotič An zeli. na, Cerna Julijana, Doljak Darinka, Go-mišfiek Julijan, Gorjan Egon, Gorkič Pavel, Grilanc Silvija, Kavčič Darko, Kavčič Stana, Kavčič Vilma, Klančič Armand, Klančič Darij, Kolavčič Elvira, Komel Ivanka, Kralj Ana, Kranjec Slavko, Križman Valter, Lutman Magda, Lutman Pavel, Lutman Ruta, Možina Neva, Nemec Maruška, Pelicon Lenart, RnkuSSek Mihaela, Reja Silvestra, Simčič Vida, Sfiligoj Bogdan, Sfiligoj Marjanca, Soler Jožef, Saver Aldn. Skarabot Sabina, Stih Ema, Tsr-č!Č Otlllja, Vuga Marij, Vuk Savo, Žabkar Jošt, Žigon Janko, Žižmond Erazem, Faganel Danilo. Privatni izpiti: privatni Izpit za II. razred je napravil: Savorin Davorin; privatni izpit za m. razred so naredili: Čadež Danilo, Klanjflič Marija, Uršič Marija; privatni nižji tečajni Izpit so naredili: Jelinčič Ludvik. Komjanc Nada, No. vnk A'di ■>'*, Pkriari« Danica. Sprejemni izpit za I. razred so naredili: Bandelj Branko, Batič Belingar Marta, Berganini Sabina, Blažiča Renat, Bregant Dimitrij, Budin Marija, Bucik Alojz, Bucik Emilija, Bucik Marica, CeJ Jožef, Cigoj Stefan, Colja Ana, Colja Roman, Čargo Anton, Cav-dek Marino, Cavdek Milena, Ce>-bron Elizabeta, Černe Barbka, Ceščut Ivana, Cučat Stanislava, Devetak Ivana, Devetak Tončka, Dominko Emilijan, Fon Irma, Garlatti Božidar, Gravner Bogdana, Gravner Elda, Gravner Marija, Grgolet Karel, Grgolet Zorka, Gorjan Kamilo, Herakovlč Marjo, Ipavec Marija. Jakin Lidija, Kavčič Milan, Krajnik Ana, Krajnih Ivan, Knez Marija, Knez Štefanija, Krševan Marija, Kristančič Ana, Kobal Vilma, Kofol Marija, Kogoj Damjan, Komel Bruno, Komel Marjo, Kosmač Ignacij, Koršič Lijana Lenardič Irena, Ličen Otilija, Ladova Anton, Makuc Helena, Makuc Klara, Maraž Sonja, Marega Edvina, Marega Marjan, Mavrič Anton, Martinčič Nives, Mavrič Leonard, Maž-gon Evgen, Medvešček Vera, Mozetič Peter, Mozetič Zorka, Nanut Anica, Pahor Pavel, Pavletič Jožefa, Pavšič Silvana, Pelicon Dušan, Pelicon Jelka, Peršič Fran-čiščka, Petravčič Stanislav, Pisk Bruno, Prinčič Sergij, Ravnik Ivan, Radetič Vilma, Reja Lucija, Saksida Ada, Savnik Mitja, Simčič Marija, Simčič Marjan, Stegovec Sabina, Strgar Bogdan, Susič Angel, Savle Rudolf, Šinigoj Jožef, Šinigoj Romana, Šuligoj Bogdan, Šuligoj Marija, Šuligoj Marja, Tln-ta Anica, Tinta Venceslav, Trušno-vec Milan, Verdikon Ivan, Verdl-kon Marjo, Vižintin Alojzija, Vižintin Ana, Vuga Ana, Zavadlav Maksimiljana, Zgaga Albina. Žorž Zofila. Blažič Oskar. RADIO TRST II 411 m - 731 kc Ponedeljek, 5. avgusta 17.30 glasba lz Mlramara; 18 or-kf.Btralna glasba; 18.15 radijska univerza; 18.30 pester koncertni spored; 19 predavanje; 19.15 poslovna ura; 19.45 pevski koncert; 20 napoved časa, slov vesti; 20.15 ital. vesti; 20-30 glasbena razstava; 20.45 predavanje; 21 zaključek. Olavnt urednik PRIMOŽ B. BRDNIK Izdaja A. X. S.