Večerna Izdaja. (19. itevimo. V LJnMHnn g sotttt, Zfi. mentoru ISIB. XUII. let«. .Slovenski Narod* velja: v Ljubljani na dom dostavljen v upravništvu prcjeman: ćelo leto......K ?4*— , ćelo leto......K 22*— pol leta........12— f pol leta........ 11*— cetrt leta........6-— j cetrt leta........ 550 na mesec....... 2-— * na mesec........ 1-90 Dopisi naj se frankfrajo. Rokopisi se ne %raćajo. tT€€Klttvet IrtflCTi ulica it 5, (v pritlicju levo), telefoa *L 14. tokaja vtmk aaa zvettr lmaaai atatlt« ta prtralUt luscratl \tljajo: petercblopiui petit vrsta z«i ciikr.it po 14 vin^ za dvakrat po J2 vin , za uilrat ali vcčKrat po 10 vm. Pri vtčjih insercijah po dogovoru. LpiavniStvu naj se pošiijajo nafofcnne, rcKiamacije, inaerati UU. to je atiinmtscrattanie stvari. ------------- Fotiatiu ittrtlka wlU to TiaarjOT.------------- Isa phmtna caročila bitz istodobne \pot>totve rarcCninc se ne ozi/t K&ro£aa tiikarna Ulefoa *L SS. .Slovenski Narod* velja po poitf: a Avstro-Ogrsko: za NcmflJ« «Jo leto.......K 2fr- : četo leto...... K W-* noi leuj........ 13' .. . četrt leta........ 6 30 i za Ameriko m vse druge acžel«: na mtsec........ 230 ' ćelo leto.......K 3fr-^ Vprašanjem glede inseratov naj se prToii za odgovor dopisnici aH rntmtit CpraTnli.vo: EaaflOTa aUea M. S, (spodaj, dvorile levo), Ult.'tiiL I* OJ sloveso... Umirovljeni predvodnik ljubljanskoga deželuogra sodišča, £osp. AJbvTt plem. Levičnik, se poglavlja od svojega urada, ka tereni u j«» načelo val mnogo let in prihod*iji tedon s1«»pi na ujegrovo mesto zaupr.ik i u t hsponent uemškegra n«.cijv>naliznia, Adolf ELsner. Ta personalna prerneniha pri ljubljanskom deželnem sodisvu te dalekosežnoga političnoga in naroduo-o jo ta-krat slovenski postanci iz vojevali. Zasluge, ki si .iih je pridobi! «?o-spod Albert pl. L- vičnik v svoji la^tnosti kot referent pri Prcxaki». so nepozabljive m hvaležno se jih spominjanu) tndi daues, ko moramo v trenotku slovesa priznati, da go-spod Albert pl. Levičnik kot pred-seduik dežlenega .HodiŠea ni izi>olnil fistib nadej, ki so jih grojili slovenski poslauci tinjaj, ko so sli zanj v boj. Stara je tožba, da so slovenski iiradniki, kadar dosežejo višje nn sto, dostikrat trji in krivienejsi, kakor nemžki uradniki. Bilo bi nespametno, tnl njih za h te vat i, naj se ]>o nepotreU-nem tk spo ni rajo, ali naj le z naj-manjšo stvarjo nmogočijo knko s.iin-nir-enje njihove objektivnosti in ]>o-polne nepristranosti. 8 tem mora vsakdo računati, da je vsa vižja birokracija nemška in da goji intenzivno sovrastvo proti Slovencem, da to-rt'j visji slovenski umduik ni tako ^voboden, kakor nemški uradilik v ♦'nakem j>oložajii. Ali ta naravna obzirnost se ne srne premeniti v straho-petnost in v kl<*oeplastvo, najmanj r»ri uradniku, rigar karijem se zaključuje, ki nima nieesar več priča-kovati, ali kvečjemu da dobi kako odliko\anje, ali da be nm kaka personalna dok hi da všteje v penzijo. Stviaj umirovljeni sodui i>red->ednik, gc»KiK>il Albert pl. Levionik, je oil tip t"ke*ra slovenskoga u radnika. Njemu ua čttsl ln>di priznam*, da ^vojoera naroduegra mišljenju ni ni-koli za taje val, ali resniea je tndi, da ni iinel nikdar ne volje, iu po^mna, m* po njem ravnati. Pred vsuko sapi-eo iz Gradca je trej>etal, vsiik mitrijrtj iz Ciradea je pokorno uvrsil tndi proti svojemu boljšomu spoznaniu. tndi ee sta mu razum iu čut druuae^ ve!o-vala. Še več! Vodno bo je veilel tako, kakor da bi potreboval j?oseh»iiJ iki-kltmjenost in milost graške gos]XnU», dasi l>i bil labko z neiu>osrujonini hrbtiščem šel svojo jk-I. Prav ren, marsikdo. ki gn je poznul iz:T-:» Praža-kovih časov, jra sedaj ni umel. Pra-žakov sobojevnik je bil prav v znd-iijih let ih neizproseu preg-čuijiilcc slo-\ enskeg-a uradovanj«. 8 krmo roko je zatrl kolikor je mogel slovonsk--gti u radovanja. Bil je stro^- pred postavljen ee slovenskim vodnikom in priza-uesljiv ih niskim. Nemški ^rsfKMlje s > lahko delo odrivali, slovenski \n\ so morali šo za druge d^-lati. Nomški sudnik je lahko dobi I izvanredni do-j>ust, če je hotel kam iti l^\ zabavo, slovenski pa ?a seveda ni ciobil. Nemški uradnik je ime! lahko zavesi, da mu fx>jde predsednik v v^?m na ruk^, sloveii>ki je moral računati le s tem, da se mu bo nametalo lior rno-£ooe. dela. Ni čuda, da ^r»:sjx)d Alh rt pl. Levi:iiik pri blovt-nskih ^odaikih ui dohi*o zapiritin, slovenski narod ivi je ^idel v njem samo se moža, ki ie rrprezentira naso narodno pravieo do predsedni^kega nie.^Ui ia pri-v nič Vo-I:orno^ti ^o^i>r>da Levienika uaprnir: vsaki se tiiko nepostavni in krivični želji o-iaških go^podov, \vndar :titi ta niož ni bil prniškeinu nadsodi»cu in ministru Iloehenburprerju ciovolj iiaklonjen ueinštvu in dovolj nena-kloujeu slovt*nstvu. Gos^x>d pl. L*»\ ie-nik je 1 »iI zlasti zadnja Ict^?. odkar je Pittrei h v «"ra*cu, pravzapr.;v lc za nominalno ali za [»rivalu* rabo Slovonee, v uradu ^e slovensk* ni ho-t'*l .ilisati, a Vi'ndar je bil praškim ino^rotcem še vodno preveč >iaroden in poslnli &o ga v penzijo ter i »ogadili na njegovo mesto zagrizenoir.', brez-<-bzirnrira lU'in-ik^ga na."ijonn!--a, pri-črskujoi*, da bo se desetkrat ••str^j.še I>o>topal, kakor go&jx)d Albert pl. Lt*-\ ičnik. Ako povenio, da je i>il Klsner kot deželiiobodni svetnik v Ljubljani član tište »griiue In&ol« v ljubljanski kuziiii, katero so čamili uneuovuli »Tat'olrunde der Hochverršitc-r«, ako se i^omisli, da je bi visi deželni predsednik baron Hein nekoč pričo več ljudi rekni, »da je Klsnrrjeva pripadnost k družli »griin*1 Inselpoznamf> tf^udene** EUu* rjevega inunovauja in si lahko mislimo, s kitkšuimi uameni in r a ročili 1x3 F.ls-ner zavz»»l Levičnikovo mesto. PoSuma je trefco, Kakor se je spl»»šno pričrkovalo, ju prišlo na dnevni red državi:; zl>or-nive tuđi drag'inj-^ko vpražnnv, vnaj vendar veČMia prebivalstva trpi vsled neziiocjiie dra^inje, katero je povzro-čilo večidel umetno ustvar.ie.no go-tpodarsko-stanje. Javnost ;io najbt>lj zanimalo staiiŠče, kateru ho zastopR-l:i v tem volevažnom vprašt*nju kr-sčansko-soeij«lna stranka, ki živi danduu* fH ln-kako ži\ ljenje amfibije ■— na oni strani hoće bi*i strofo ^rcraiiia, ?ia drujri strani lio«v zašto-pati ludi interese niešeaiittv.i, p<>-bobno pa rnterrsc ^rMnjvcra *»tsnT!, Ki?r je pa liata država ickorfckoO na razpotju, ko se i>ripr«\lja, dii polatra-ma zapusti svojo dosedanjo atmruo snier ter se v»'dno bolj pri bližnje in-dustrij^ki državi, tedaj je ravno sta-lisčo, kat ero naj zavzema stranka, ki lioče biti »ein Mitdchen fiir allesv-, silno U'itivno. Kakor znano, je pa dana£i?j*i dra-ginja predvsem odvisna od trgovin-.sk^ politike, kat ero ima zust opati tr-frs-iviii^ko minintrstvo in kot njegov reprezeutant trgovinski mJiustor (•r. \VeisskirohntiT*. T;i je pa šc v< dno, či'pinv veiik prijatelj in zacrovornik raznih kurtelov iu drupih veiekapi-t.'tlistH'iiib i ti industrijskih ziiruzi , pristaš kr^čunsko-sceijalnc stranke, tort-j prihtaš tište stranke, l'atoro voli iri s*: n red vse ni rekni ti rajo iz pri-Ki.'!:-ev agrarne politike. Kncr je opa-zov:tl zakulisno delovanje in postopa-i'i.ie trgovinskoga ministra i!r. \Vt»iss-Livhnerja, ta je moral bi i: prepričan, da bo zavzel tuđi na merodaj-ii»'iii forumu, to je v državu: zborni-ci, listo konsekventno stali^čv. krtero bi CKlK<>v^rjalo njegovomu d(i6cd:inje-mn po* to pa nj u. I)r. \\ eisfekirehner jo pa zavzel v državni zbornici btalifeč'3, kakrsno iiHirtjo odobravati edinole ajrrarei. Kdor pozna tisto moč, na kateri slo ui a\ strijski klerikalizam, o^» ne more čuditi, da jo krščansko-sccijiilni trgo-vinski minisUr dr. Weis*kirciiuor zavzel to sUiliMe, kajti to moč tvori rtii'idane* edinole avstrijski kmetova-lee, ki se Voied svoje konsc*rvath"n<>-sti nlkakor ni mogrel sprijnzniti z napredno misli jo. Tiiko vidimo, da so te vsi kieri-kiilni j>oslunei rastavili nn. »tališće, ki f/dgovitrja edinoie veleai;raree!r., nikakoi pa ne mnleniu kmetu v pravim ponienu bete klerikalno stniiike v državni zbornici so pri-piavl.'v'ne braniti interese onih vele-produeentov poljedelskih priutlkov, iiapram kojim je mali kmet navadva prt-li-taroc. Tako imamo danes v državni zlx>rnici na eni strani inte-rt-se velikih agrare«v, katere zastopajo klerika.1-ae >tmnket na drugi strani pa interese srtdujeaa stanu ali ini-ačmstva in pa interese delavstva ia proletarske-Ki! btanu. '\ • inten^c* bi morali (U'h.-n;n. zastopati luli agrarni ]>ue*lanci, toda ti so fee jx>stavili popolnouia v službo velikih agrareev. Ti'ko je prišlo do prf*e<.unskih poslancev in .soeijalnodemckratičnih poslanevv. Trgovinski miai.ster dr. W»is&-kirehiier je pokazal, da noiV nieesar storiti, da se v^aj deloma ulaj^a velika draginja, ki unir valno vpliva na \t*o nižje sloje. In kakor silio io po-ndarjali, morajo v bem \-prasau.iu iti skupaj zastopiiiki meščaiištvft iu 2a-stopniki delavskih slojev ter imeti I>ogiim lm^topiti z vsemi bilami zoper vlado, da jo pri^ilijo h korakom, od katerih je odvisno takorekoč življenje veliko večine avstrijskepa prebi-valstva. In zastopniki loli dveh struj i majo danes tuđi moč, da izsilijo od vlade, da zavzame to, konsuniirajo-čemu dolu prebivalstva ugodno stali-šče, vsaj so e prt»lt**" pa tejra p^gTi-ma ne bodo imeli in če tega «voj**jr« iifcodnega stalisča ne bodo izrabiH, tedaj naj se ne zvraoajo krivde druj na druj?efra. Volilei pričakujejo uspo-Lov, kajti od t^h jo odvisno njihovo najpriicitivnojše življenje. nm s mm muta upravi. Samovlado nemške^a ^Votksra^ ta« in vpliv na sodnike v KUveti-skem dolu KoroAko bo treba zopei tnkrot prav temeljito osvetliti. Ntkateri tfodniki so postali ž* tako narodno agresivni, da ho pri LISTEK. P:§oyor slauness fol&lo-riita Tcrchecnia. I*risluškoval Ant. Cnissu«. Čudna so poia božje providnosti iu nerazrešljiva kakor zme^ana štre-T?a. Ta ^inTh rtsnica se mi je i>oirdi-In pred nedavnim v Parizu, ko *>em sedel udobno v neki kavarni uli-e du f'onarre. Pori večer vstopi suho čio-veče z obs»-žnim naravnim ojrledal-f-em vrhu častitljive glave, kateri je predsedoval h kršćansko ljuboznijn 'MJmerjen nos. Mo/i« prisexl,Oprostite, grospc/d, da brišem ■voje hlače ob Vaše čevlje,« zamrmra mračno gospodar napadenih hlač; zakaj novi prost se ni popolnoma nič znienil o opravičbi, ainpak molčal ^akrknjeno vsevenomer. »Prosim, prosim! Veseli me, da flobhn tako vijudncga sobc«ednika. Dovolito obenem, da se Vani v^orl-divini: Izak Torrhooul, zpsobni učenjak. Bavim se zlasti s folkloristiko, pri eemer sevrda ne zumetavam dru gih panoff ved^. V soi'iolopriji, psihologiji i. dr. som doeela doma. Xaxnp-ravnra se habilitirati kot docent rm S--?>rlK»ni, ali do danes še nišo spoznali mojih vrlin: snj vesto, kaj pomeni protekr-ijonizem! »Sedaj čakam na smrt neke na-criisljene veljpčine v sov.*ijolopr;-ji na tnkaj&nji univerzi — Dnrkheira so haje piše — Prepričan som, da nrlioć >:;»»sih1* 111 njegovo me^to in da bo sledi! duševni velikan piginoju. Tuđi v I'i nm som ya* čakal na nekoga, !:i pa j<> imel jiretrdo življenje; n:iv«*lie;il wii se vrebati in prezati na Ip.šk« cirobtinieo. V jezi s^m odložil eelo ime izza bivanja v Italiji — j::ikor crsmueo s sebe #ad svoj lev. Klicali I-a so me takrat »Ccnevols«. Nevzdržno se je vrtelo kolesje njtgfove -z^ovornosti; pri tein je naš znan^ Iz»k krcVvito stiskid mouo-kel iiH-d ščftiuastimi, srsečimi obrv-mi in slokim nosom, ki so mu je po-znril rialfstinski izvor. Drniro oko jo tono buljilo pred se, zakaj liiož je po-I'Olnoma sepal nanje. »Iu Vi, jrost>od, brez zamere? Doiovo ste tu jeo, poznft se po na^la-su... Kaj, iz Uirijo ste i 11 vrhtwa SlovonM?? Nist»m imel 6e prew»neče-rja enti ime podobne^a narotla«. Cndnn Pn vidnost, ki si mi dode-^i?a, da ii«ih1oiii ro.inka v nViri du Fonarri'! Xajn je bi bil skočil k «!i-iinnu sodežeianu ter g;i krepko obicl, p:i sem zamoiil vse ncstalpričme napi-be in čakal raje inkojrnilo na razpio-tek iKi;r -vt-ra. »lzvi*3tno,« «0 jo čudi! plešasti folklorist, »povejte mi, dntiri pro*-;f>od. Lako reklo, k«k preg-ovor aii rečeni-' o te4Tći novela nareuJa. Silno ino zanima najti odsev njej<"ovegrri značaja {■■i suloh \-r-;»»?a žitja in bit ja v onom FMinem stavku.^ > Malie, peau, logi« d* art, d1 oau moue 11'a halte, hart!esmi in epigrame verizi jo na to besede, ki so bleste na oleheruih vžigalieah.« »C* est eseellent, par Abraham,^ je za-uosljal \*shieeno lolklorist, »se enkrat, prosim . . • Ah, kako j^drna-to; to so p-otovo ^anio pozornice, na-videzno hrez zveze, ki pa inora obeta-jati vseknkor. Cakajte par hi}>ov.« »Alalle2) peau3) lo«:is d'art4) - - nekam mistično, ampak fino izraženo? Vas narod dokaj potuje po knpči>skih opravkih, rK»ea se posebno r, T^rcKtn ja njeni kož (ni orobiti *>o noso-roffove ali ćelo pitheeanthromnel V) Čitaj: mal položi dar domu na altar! 2) Mal = kovčeg". 3) Po 3=r koža. 4) loži dar == bivališče umelno* st i. frrand dieu!); 2a umotuost se briira pa se zlasti to prosvitljeno ljudstvo. V "slohorni v:lm s<» blesti zlul natpis: >Hiša uiiiotnot»ti<^. Kiprjrstvo, slikarstvo, •rla'Jb.'i, i>oe7.ija cvete bnjuo in bohotno, kahor ni kjer druprje. Dru5Xedose-2no primerno razlafrat»\ veliki inojster,« se K« je tisimlU po-Mnšaloo in «*» tiho muzal hebrejsk«v inu pritlikovcu, ki *»o se nm od zadovoljstva razkrenila usta od usesa do uiesii. Izpulil je bil iz nedrija rtlečo ruto in usadil vanjo svoj nos, ki je 0) fo =— voilen, a, o •) mu = šob«, T) na = nima, 8) alt = odmor, •) ar = \tv za obešanj* povzročil jerihonsko odmev, da se ,)• 6?lreslf» trhla krsta učenjakuvepa ekr-ha cxi vrha do tal. sLe nekaj nijans bi dodal va^-nm ostrouiuneinu tohnačenju. Pri nas so ros protlajajo kože, ljnd^k# kože, ki jih veličine in voditelji zla-Kajo v svoje kovčege ter sr roji j* za niošnje, kamor p;-»It^fr drujfiK spravlj.ijo tuđi mladi upokojeni pa-tri in fratri žolte <»t*kim\ dasi jih n€» hi rabili, ker hnajo bivaiisoa urejena ?. veliko umetnostjo in konfortorn. Fotujo so pri nas pač nemalo: katc^L izmed mojih rojakov bi prene^el er»-moto, da ne bi bil vsaj tnkrat vidrt ^"uše bivie jutrovsko in sedanje za-padne domovine?« In *e veliko je jrovoril o templjih iiinetnosti, razsejunih po flTK*kih, # velikih sA*etcvnih naf>ravah slovenske zemlje, ki se obotajo dannadau od »vosebno mnenj", ki fra je <^rpal iz sibilinske knjige »Gesta Gentium«, tla bo ubil str a Ani električni tak ra-beleje same, dočim n«? bo sa*lf 1 žrter na slabeni preve«ednik, kalro s»e imenu ie »reeno mesto, ki Vam je dalo zibelt« je priftomni! iznenađeni Torrheeul. »Mateulek, oein>ma nrad-no Chezgrothvavasae, najmodermjie vclemesto, na laffuaah aesidano.« yseh nemiko-nacijoiialnJb priredit-vah in drufctvlh v prvili vrstan. Naj se nam ne oponaša, da smo oiko&re-ni. Toda tako, kakor delajo nekateri jrospodje v slo venske in delu Koro-čke, ne more vee ili dalje in treba bo tozadevni materijal spraviti na pravo mesto. Tak sotlnik ocitno kaže, da niu je tuđi pri sodišču njegov »Tur-iier«, »Siinger« ali »Đundesbruder* rajljubši brat proti kateremu Slove-nec kratkomalo ničesar no opravi. Ali pa pridejo ljudje z razni mi nem-£ko-nacijonalnimi znamcnji pred sodi šee in takoj se spreme ni obraz. — To se pravi justico ponižiiti v politie-ro vlačugo in gospodu predsedniku ■ deželnega sedišča v Celoveu bi sveto-vali, da vendar enkrat svojim podro-jenim organom, posebno na deželi v slovenskem deln ostentativno iti agresivno politiziranje prepove. Kaj drugega je v ueinških kra-jih. Ta ni ni »Sokola«, tam ni drugrih slovenskih društov, ki dan na don pridejo v nasprotno stiko z nemški ini drast vi in tako tuđi s sodniki. — Sodnik. ki je v društvu najhujši mt-sprotnik Slovencev in se udoložujo J)uj. Če pa v Celoveu posebno nižji bodni uradniki pri vsakem politio-nem rumelnu tvorijo precejšnji del, to naposled ne povzroci nobeno posebne škode. Prebivalstvo se temu k .veejeimi poni ilo val no smehlja. Tuđi imenovanje novih sodnikov *a Celovec je zopet na dnevnein re-thi. — Gospod svetnik Kuess si jo ba-jt radi nervozno«*i in radi tega, ker 30 bil z delom preobložen. v La>^nitv> liohe pri Gradcu prereza 1 vrat. Njegovo mesto je zača&uo izpol-njoval svetnik Spitzer iz Trsra (Feld-fcirchen), ki pa je bil imenovan a* na dvojezično ampak na nomsko tnesto. Vsled teg;a. ker je sodil v ta-koimenovanem dvojezienem senatn, se je se bolj pri tiskalo na pričo i a cbtožonce, da naj nemčko govorijo. Naravnost mučno je bilo vei:sih ;x»-slušati, kako so se obtošenei in priče trudile, da bi ugodile takim ieljam. Seveda ravno tako mučno je poslušati n. pr. gospoda svetnika Mori tsc ha, ki preds-jduje v kazenskem dvojezienem senatu, če govori slovensko. Naravnost talentiran mora biti vsak, ki boco razumeti t-a J€*zik in smiliti se mora vsakeimi, kdor po^lu-ba, ne samo stranka, ki ima pri t»vi razpravah opraviti, ampak tuđi pred-Sedujoči svetnik, ki se slovenščine £e Vodno ni mogrel boljšo naučiti. Tak Im razmeram no bo drngiiee priti v okom, kakor da se bodo izda-jali stenografični zapiski o taklli razpravah. In vendar se hočc ćelo tak senat spopoiniti s sodnikom. ki gotovo sam rad ne 5edi v tom sonatu in ki ne zna besedice slovenska. Umrli svetnik Kuess je bil e:icf*r rodom Slovence, toda ne po misljr-tjju. Kar pa se mora z zadovoljuostjo konstatirati je to, da je ljudi debro razume) in znal ž njim i tako *rovori-ti, da so pa tuđi stranke ražu mele- — To je najmanj, k.ir moremo zahtevati v interesu strank. justiee in pti eod-iiikov samih, ki se ino rajo vendar sromovati v zavesti, da se s stranko bo morejo polinoma razumeti. Mi opozarjamo gospoda prrdsod-nikn doželne sodnije in pa naše po-staiice na bližnja imenovanja in na to, da se naj pazi v prvi vrsti tuđi ni jezikovne znmžnofiti. Z groinjami, da se naj nemško jrovori pred sodni-30, so dnmtenes nic ne n>pravi. Tuđi na Koruškom ne. Skrajni čas pa bi tuđi bil, da sr »istomizira v Celovcn rli za dvojo-rifni kazonski ali pa za dvojezični ei-vPni spnnl. £° knk . novn nies-tn svot,- nika. Kajti U gospodi© so tako *re-obloseni, da 6 svojim delom in s strankami rce teiko imhajajo. Po«U* dioa temu je, da morajo takorekoć vse zadeve z neko divjo naglico pre-sojevati, kar pa6 ni v interenu pravd in Ind i ne todnikov samih. Tildi v tem oziru bo treba zopet enkrat stopiti v javnost Glas 1} nm. »Domoljubovemu« dopisniku, Materi je najbrže identičen z onim, ki t»o ponotmo naziva > honio aristo^ s sa predstojeće obodneke volitve ^koro goto\-o zniešale pamet Na to kazeta lijekova dopisa iz Krke v 46. številki />Domoljuba«. Revež mieli v svoji zmedenosti, da je Krka Ljubijaua ii» zato kuže na mene kakor na kak^netra »veleizdajak-a^, sovražnika Avbtrije 113 katoliške eorkvo. S teiv« jo 'Vku inentiral da je, uli zrel za blaznieo, i.Ii pa pppohioina izprijen £lov*k, ka teri tlima nobtmofru cuita za resnico in pravioo. Drugraoe si ilovek pao 11 l» iiiuie tolmaoiti vzroka tako brizob-razTK> - lažjijivib tiopiscv. Razume«"se samo ]>o sobi, da nhu;; polama, \\od-prsati s»* '>od svojo laži, ker bi jra v tem slučaju za ušesa fx>te#nili prod stniiM't*, kjor bi m> mu dala prilika, t/Odx)reti svoje prorostasne laži z dokazi. Sedaj je ak*veila na varneni, k»r ira nrtilništvo »Domoljuba«; ne Ikm!** iz-cialo iu je tud i odgovorni nn^lnik imun, vsled česar ga ue morem toži-ti. Iz zuscnle napadati počtene ljudi, katari so braniti no raortjo, zna pač Bi:imo kak kK»rikaKic; /a dostojnesra eloveka jt* to sramotno. Sie^r bi ti pa iiioralo biti znano, da ti na Krki no l#ode nikdo vorjel, -kt*r si pao prede-belo laži napisal; kaj pa mislijo ->bravei« »Dv>in«>ljiiba« o meni dn»-prod, me prokleto mak> brig^a. Komu i a toraj ;>ojeA ; Da si pri Krča 11 i li zadel na prluha iišt^sa, ur»am, da :se boš g tein prepričal T^ri volitvah. Sednj pa no koliko pojasnila k tvojim Inzom: Vaščž'ni v Kitenvrhu, t» ka te rimi s^iti ladnUe povoril, ir»i morajo potr diti. da i ili nišom nikdar prosil, 11** i mo voliio. Je pro to navada tvojih pri.iateljov, zi katore se niihove žene pnviio- na.i iib volijo. Koliko scni vbiini koristil, n-očeni p^> tvoji navadi obesati na veliki 2rvt>n v časovim», sa i je dana \w»kemu občanu f>riložiio.-st, se prepričati, kako so je v ulx*inl gospodarilo iK^sl'^inja tri lota. Do vol i jo, ako priponinim, da je sedanji ob Mni>kl cxlbor prevzel pred tremi leti 2720 K dol ga, ka terena je vst^a jxv T»lačal in jo za prihorln"»o lo'to priča-ko\-ati samo 1> ali 10f/ć občin^ko do-kfado. To monda ni tsko -slabo f;uspt>-clarstvo, kakor ^a ti slikaš. Seveda, ako bi vorll, d:i ni nie takih potov v oblini. Dokaži, Icdaj som storil kaj t^ikotra, in bodem v tem slučaju t&koj izplačnl clartlo 200 K društvu »Orcl" ra Krki. Ako t.»a nočeš tog^a, se \-«i pofl to fcvnjo laž in upam. da te bode potoni sa va>elej minilo vesolj^, tako prrdo ohr^kovati. Vsak p;imot**n olovok mora spoznati in verteti, da b»* dei.ar c*d nikoder ne p^jnuja, in da so mil de-želni or pc>dpore za obi*xiif»La pota. Ako ti jf* toroj tolilio lež°*"- nn K!asrinji obC-ino, (»kušaj poma^iti s svojim vplivom, da botlo. deželrii o prošnjo. nZa-pravdani'- cU-nnr to najbo!j irrcjo! Verjamom! Boš moral pa že potrpoti botJAUi teaov* da bode oMkuki odbor tak, da ne bode *aal druirer^. kafcor «uno na kiujtki n^i» odkla-ojati troje pretilog«. Oled» »ioUkefs deoarja« si se zopet debelo smotil. Pri^I bi bil raje k občinski seji in bil bi HliAal »ft lastoa uiw, da se je dotični denmr ponibil deloma sa poplavilo oMiimk^a dolga« deloma se bode po-rabil za obdlnake potrebe v pri-liodnjen letu, 200 K a© je pa darovalo g&8tlneuiu društvu, kar se jo po3 spodobilo, ker je vee premoženje gn-Bilce^ra društva last obČine in je oboi na kot tuka jako malo pr ispe vala za Ranilno orodje. Pravih, da stvar 6e ni končana. Uboga domišljija! Mor-cia monift, da IkmIo obcinftki odbor bo-dil k tebi po tosadevne direktive? So pač korenito tnotii! Glede mojih »laži«^, da bodo za-i adi farovža grunti prodani, si pae sam laliko zračuniš, da ni 1110ja trdi-tov tako neosnovana, 8aj si se nven-da toliko matematike nancil. Xov farovž jo bil proračunjon na 3-i.000 kron v kateri prorrtćun pa ni bila postavljana postavka za demoliran 70 ^.rllanj^»ga farovža, katt-ri pač iie l>*»-r*xk> in iK)feojilo amortiz-ovati, jo broz (ivomno, da bi farani plaćali v vseh iotih aniortizovniutra dolga z obivat-mi nad 10(1.000 K. To pa monda nišo inačje solzc, posebno no za tako »bogataše« kot so Kroani. rpaiu, tla st-bodo tuđi najbolj zasloplj*Mioiiiu odo H|v>ziial, kam morijo tvoje laži. Drznos se ^e taLo nt?-Hamno lagruti, da }^ farovž tak, da ,if sran>ota ^a vso faro. Uvorj n som, (Ja ni nit i t-noao l<'rž.njivi KljuktH* v proti tfhi pravi pritlikavtv. Promajhon farovi uiomla ludi ni vij za onoRa .samoa pa zadostit.ie p^'t sob in to v kraju, kjor morajo farani probi vati v strtranih kooab in ui niti ono ua pose^tnika v fari, da bi imol tako hišo kot .1^ farovi. f> voda, župnik /rli. «!a bi hil fnro\"ž nov in sliTou la\-ki vili. a uvoriti s»* bo«'t» moral, tla fara no zirore t*»likera brf inena kar j-3 v svoji rn/s«>ilbi pripoznala tinti o. l:r. dt-i**1nit v?m!a. Župnik jo p^o<*oč? lahko drugih na-zorov, naj ni živol nikdar v po-manik'»njii in no moro v-loil t*-pr«°-^oimiti rosmeiio b«^oraiiini samo, da nivru jaz prav v nob*.-ni zve^i 7 dopisom v -»SI. Dow.<-. kar mi lahko tuđi uredništvo jK^tnli. '/.r.deva grledo zvont-nj'i mi je pa znana v tolil:^, kulikor mi ,\o vdova jxikojuikova baru a r»ra.vila. Rokla jo, da je župnika probila, naj možu zvoui z v^emi £tirimi zvoni*vi, a je župnik pripomnil, da mu ne bo, zato. kor ni bil ;?eerkven elovok-:, in tla fs<^ tuđi njoDiu vfržma|?ac< ko je pokojnik prod faroviem \ pil pri kon-kurt-noni obravnavi. V koliko t-o to poftoppnjo -!;Iada z toraoljnim nar uhom krrk"ant»ku vere: . Ijubozeii da bliznjegrn--', naj žnpnik ^am prrnii- >?ja. Kar se ti<>e ^>x>racov«. je rni-on, da su jo /4» marsikat^ri priloži 1. da ni nio duhil: prioa tomu sevodti ni-sem bil, hv aisrni bil zraven. NTa drii^ro mvlano^ti pa niti ur cdjrovarjnni, saj pao vetak obran lahko * 0. da jo vse, knr r»i napisal, o^tud-na laž v namenu, spodkopati pri ob-caii'h uprled, kar pa, npniu, <\n 5-3 ti ne ho T>osn"eil-> pri vsi tvoji hudc»h-no«ti i 11 obr^kljivosti. To je moj odgovor na ijo^ranme ohrekovahie napade v /adevnib dopi-MJh v >Donio)ju\>u<. Uverjrn som. d;. bcKle vsal: obean pri tezii laliko sprr ▼idftl, na krnteri »trmni jo rerak« In to ml je v ladotfeoje. Dm. bi pe, dopinnika preprk^eval, to mi niti na um ne priđe, ker sem uverjeu, da je on, držec se zvesto zlogrlasne^a g«sla: »namen posvocujo sredstva« latrl v sebi vaak najmanja i čnt re^nicoljnblja in pravičnosti. Drnffi odgovor na otnenjene in-fctilte dobi dopisan pri obeinskih volitvah. Do tistihdob pa: »Xa »vide-nje*! Josip Borttnik. Prelimnilovilaveinines'D Čitalnica v Novem me&tu je pri-eela b predavanji. Prvi je 4>redaval dr. Dragutin Lončar, prmeaor \-Idriji: »Slovenoi v kiiltori in politi-ki.*< — Dr. Lončar naua je poda I ka-rakt^ristiko 17. in 18. Ktolotj/i U^r vpliv te, tako važno dobe na justieo, gospodarevo, verstvo i 11 solhtvo evropskih narodov. Od te pi*osvet!jene do\H* iiaamo Slovenci ljudsko sofotvo in društvo za. povzo ju-p'o^lovan=>k/'lu kulturnom združen ju: ilirizoin. Narodno - kulturni poimm Prekorila, vidi predava.t<»lj v tein, dn jo pi>al Pro^orn v narodnom joziku, da so ga \>i razumoli. Z uvodonjem ustavnosti v Av-striji f-o bili postavljani 81ovonoi prod n dr. Lonoarjevi dotiiiioiji praktična socijolo^ij«, to roj dolo, ki sloui na znanosti ^K*ijolog:iji. — Do todaj so bili politični l'aktorji lo n^uit»ki kapital, oeSko, poljsko iu madžarsko vole-po>o*?tvo. — Z uštavnoa-ijo pa stopa narod pred i>olitični problem. 8 tom bo prii-onjajo mod nai*odi politični in ^objKKlarski boji. — Zaiuti so potroba kulturneja i 11 Kosj>odai>kejra dola, od kateregra ho odvisni [x>litioni u^pohi. Hlovonei snio kniet^ki narod. — V kulturnom oziru nas jo vodila du-hovščina, politično jo ua»topil Hloi-woi^, ki jo podrojaJ kultura pol »tik i. — Zato >* bilo slovstvo nokaka i!okla politike. Za SlcA*euo€ vaienjo bil u«-btop IVžuianit, katorrga Slovenci nismo znali eeuiti. — Dižmanu je sle-dil njegov nčonec L^vstik- — Le.v»ti-kov pom«'n je v ujegrovoni kritičntm nastopu na literaruem polju: or» na^ je uoil svobod^ besedo, ki ne poznu razliko med Mauovi in s prvi lrpi početki naš sr« kiilturnopa in politionega uvoljavlje-n.ia. — Od tog"» nas jo o-iivrnilo nepraktično ruesofilsivo in na^ nai*oa malo dola, malo olVuzivno-sti, kaU'ro zahteva prtilavntolj z;* jm>-litiko. — Namosto teg"a dola smo postavili brozplodno navdu^ujo za ideale, ki so do >odaj no lio dajo doso kulturno, g-o-6pf»Ktjo na vse li iH»lj?h. —-Alitdžari ravno t«'*ko. — Za nats jo ma-teinatična nsnica, da re&i uats av-htrijske in ojrrske Jugofl^vano lo ožji IHilitiono zdrnŽ4-uje avstrij>kih Slo-vanov, in zlasti prid<'bit«»v Polja kov za skupnu slovensko avstrij^ko |X>li tiko pn*ti sedanji avMrijski uomski ]»olitiki. — To je edina mirna ustavna pot, j>o katori m» nam zaM^uni na-r»xlni oljstoj. Narodno avtouomijn, k-jo pr»'dnogoj za nas kulturni in gi sj^Mlar^ki razvij, do^« žomo ]o toni po tom. Čini poznej? nastopi skupno p^» litifno dolo av.^trijskih Slovanov, toliko manjke jo n*i£e narodno tein, na »ki naro predaval jr. Makw> Pirnai a Stanka Vra/u in njegovi dobi. — Ci. predavr t*?lj nam >* uaslikal Vrazovo v >Djt: hibijah<' i^TLivno Ijuht^zen do santo bt»rske ljubio* ter Ijubezen do dom«, vine v tako živih harvah in v ini lppi, fini, Jirični obliti. da ^mo to Vrazovo ijulKzen *em\ čntili. —- Pn pričan s<*m, da jo g. prodavalelj mar nikoga pridobil. da bo vzel 'L)iuliib;. jov v roke. __________ — in— SoKols11 tom nn Jralc h Bilo jo p°niladi leta 1009, ko n imel jesoni^ki ^Sokol« nohene streh* in nastalo jo vprašanje, ali naj drr stvo m? ob«toji. ali naj pade. Pri>k bi bilo gotovo do bude krize, ce no ^ bila priskočila ustanovnika, grosjKM] Trovn in 8i*hroy. O Uin smo žc w^ jedohno pisali in T»onovimo le tolir da je jeM*niški > Sokol« «^d>'i J^okol^kega doma '. Obrtni ki &<> * oghišali, nacrti so so dolali, denar ^ jo zbira 1. a žal, ravno denarja jo bi' • premalo in ga je premalo »ki dano? V vseh naprednih č«^o|»i8ih je l»ih-I«rosiiju za darove, v kuttri **o )»ilt o/nač^no vs»o porodu oktavi postelj, kainor se vh*z> mož in si ela »treči za do\to dvoh tednov. To hipotezo so [>-r>trdili potoval«*i, Blavni etnolozi in etrmprrafi... Napišem Vam Slovencem, ali kako «*f? zovric, kulturno zfrodovino za moje hnbilitacijsko dolo: Knjiga bo obse-Uala dobo od Gotov do konopca. Pre-jtrunn som, da me l>o«te pod pira li s podatki in se v to avrho večkrat prl-iazali v rue du Fonarre. »An revoir*'. r.Abiontot, Izak Torehocnl!« . .. Tako sem fe bil poprreznil v čn-doviščne zmoinosti brezzobepa ple-Šastejra ženi ja, da mi je nevidno iz-Mapcl tuđi moj rojak izpred o<*i. Ti-«to noč »em fianjal o Iz;iku, ki jo po-fctal iz OneVolsa — Torcbecnl. Vidf>l wm pa, kako se je prelovil v kamele-«na. potem se na norazložJjiv naćin razplo-čil v ti-kan p?ipir, podoV>en ka-fcomn utaremn do«vriUit; ko pa je preši n noć% ec je razblinil v nevidno mcjrlieo. M Chez (še)== pri, froth (*o) =--Oot, vavasseur = podvazal. JuDlleisKa umptnUka rozstava. (Daljo.) Po^lejte na pr. Haynejov Po^le^i na Kranj ali Pornhartov Pogled ni Crrknisko jezero. Havnojov Kranj učinkuje nemirno, ker v ^liki ni ravnovesja, Pernhartovo Cerkni^k* jez«ro učinkuje mirnije samo zaradi te^a, ker je (slikar oblake na nebu razpodil tako, da se ravno nad o?>i-ed-jrm krajine ble?šći nekoliko svotlobe, ki prKdalćevo oko poteg-ne naše, da ne boga spla^ono po v^oj tej na vsih tookah do skrajnosti nataiično in ua-cirobno ^zdelani krajini. Da Pernhart ni uporabi! tega umetnefra sredstva, bi njeprov krajinski portrot učinko-val prav tako nemirno, kakor mora učinkovati vsaka podoba, ki nima potovepra sredi^ča, v katero *e ste-kir-jo v*e tajne crte in v katero se nehf>-te upre naše oko, kadar sliko moiri-mo. Strnenova Ljubljana pa j« kakor naenkrat ulita. OJedalčevo oko st^ brez nemirnepra iskanja takoj ustavi v naravnem podobinem sred!-Sču in potem začne slika nrinkovati 8 čim dalje prijttnejšo silo. Zazdi et- ti, da fcediš na znani klopi na tivolukern razorledn in da sr ti pa*e oko nad tem lepim raztesrnjenim mo#lom, ki tatu doli žarivrumonih žarkih zai\a,iajo*V-pa solnon. In ker se slikar nikj« r n\ spust i 1 v flrobne nadrobnosti, ktiterr* m lahko sj»m ustvarjaš v svoji fantaziji, so ti vzhndi zavest nomoteiie eo-»(»tno^ti kakršne fotografija no moru dati. In prav to je prvo, kar treba za-h te vati od \Hake£r*i r*sničneg-a miio-tvora, zlaMi pa od krajinskih p*irtre-tov. Iz prav \u\-tiiKu vzroka je Strnen ono delo na sliki, ki leže ob robu oče-fovepra obzorja, le bolj skiotrnl, dočim .»e Rredišt'e izdolal k toliko nadrobno-ttjo, kolikr^no dopušča n«vmirno svit-loba zahajajočepra solnca. Prvotno vsako obliko zauičnjo-či, zjpolj lo Jepoto barv olK>žujoči in r»latno z velikimi barvpiiiini lisanii ometujoei impresioniram je še naj-1k»1j uhbižil M. Jama. Njegove krajinske podobe so odliknjcjo po svoji jasni razumljivosti, po pr ljetnih, lc-po ubranih barvah in po v«e težave r lahkoto zma^ujoći tehniki. Brer, dvoma so jo Jama v tej kratki dobi razvoja naše moderne še najhitnije razvija!. Čo je Jakopič lirik, je Jama raturalist: njegove podobe so živi ia-rczki iz narave, brez vsake nentimen-talnosti, pa neodoljivo lepi v svoji enostaviii in naravni preprostosti. Prav iskreno je obžalovati, da inoj^ter Veie] ni vposlal niti euo stvari, ie bolj po je ohialov«ti, da se je poslednje eaae slikarstvu dooola odpovedal ia m posretil kmetijstva, tišti VoM-f, v katerrg'ii mih» v^i sta\ i-li tolike nado. Kakor smo videli, ^1 se nslano-vitelji na St11 moderne, na^i pr»'| k> roditi lji, tekom oasit a štojejo iuih! na** najmlaJBe impresioniste. — Slr,ven-skim impn^kmistom sta si» pridružila Nemea S^lmofrradčan Mysz rođen obi^kovalec Goronjske in voHk ljubitelj slovenske moderne, katere-pa je vprav slovenska nnHHnost na-potila do tejra, da se h? posveti 1 slikarstvu, in pa Dunajoau 8 t 6 h r , član in bivši predsodnik tlunajske ne-ce^ije, posestnik v Bohinju, ki Rta oba fndi na rn/st^vi zastonana. Svoja pota bodi iz ruske čofo iz. iSH, fcIo, mogfoee se eelo prev«Hi plo-doviti Peter 2 ni i t e k , ki j<* tadi na tej rasstari motopan s ćelo ibirko •lik in risb najraiHenej^-na obseira, Ili kaie, kako ta prisadevni slikar •tremi sa resnlm rasvojtem. Iv. Vavpotie, ki ]• iaaH ii pariške soks sadnja leta aa čudo hitro nuprodujr. Na v>aki raz>tavi «*e nr-j*okai&o v novi, še ugrotar., znan p1' svojih prav dobro izvedenih pokra jonskih ^lik^lh z ljubijant-koga turj* ali obrožja Loubljauie*s je vrlo n* darjon in hproten samouk, ki »e tuđi prav razvrseljivo razvija. Njegom* ^Truovsku cerkev« j*? prav cVtli^ dolo. Tukajp»nji realčui profes«>r We r • ner ima na razstavi ne kaj Čedno 'r vestno izdehinih akvarelov, ki !»ra* dobro ugajajo. Pogre^amo pa na tej rastavi preoojšnje £tevilo domačib »likarjev tako, da moramo reci, da je najmlaj* č»a doba le po svojih poglavitib reprf zeiitantih skicirana. B i r o 1 I a • Ga&pari, Jakhel, Klemen čic, Koielj, Marčič, Snir*-kar, fianteljevi. Traini^ itd. itd, nišo vposlali nioesmr, (Koaee prlaođaJM.# ima boriti društvo, toda fftajte: 8b* mo eden se je odzv&l prošnji, in ta Je bil goepod notar Luka Svetee. Ta gpspod je pae vedel, kaj se pravi boriti &e ob nieji proti tolikim sovrai-nikoni, kot je na eni strani nein»*tva, na drugi klerikalizem, na tretji kapital. Ali se oni ffospodje, govorniki že sponi injajo shoda v Ferjanovi dvorani? Kdo je bil po vedini na shodu ua-mlno - napredno franke, to so bili elani ;>SokoIa«! Ali so »o bpouiinjajo občnega zbora v Mesar jo veni Pilonu, na katerem so nas navdu^ovali in nam obljubo val i pod pore in posredo-vanja. Mi smo s»i vzeli njih uauke k srcu, a & tein he ni uič naraslo v »80-kolovi< blagajni. Bile so lepe l*>«*>de, ft ostale »o sumo besedi\ Kdor danes dvomi o potrebi »Sokolskcg*u dfiuu« zia Jese-nicah, ni uapreden, 3o nianj pa naroden. Redni elani nasegtt. »Sokola-« so z inalimi izjemami ve*i 10-varniški delavei, ki si s trdim deloin j-luzijo kruh in «o vrhu tega še naj-*&dnji v tovarni. Koliko jih je mora- , lo oditi v tujiuo in iskat dolu, med tom, ko to vama &pr*jaiua rajhovske rlelavce. Poleg težkeg:a tlelu eel dan, ne vidi prijaznoga obraza in samo zato, ker je »Sokoli.. Mojster roiuii nad njim, klerikalni jca zbudujo h svojinu neslanostini, socijalni demokrati se mu smejejo, ee>, prav ti je, čemu si »Sokol«! Zveeer prido zmueeu do-mov in bi se po veoerji rad razvedril med brati, posebno ee ni tolovadbe. Kam hoee 11i. A' goMilno zapravljat fienar.' Name»to da bi se vsedel v liruštveni dom, taru kaj c-ital, ali t?e kaj učil u. pr. grlaslio, ali za kako predstave. Brat bi vedel, kje najde ?>rata in kje je kot brat >•■Sokol« doma- Vsejja tegra sedaj ni in vsled tega radi ni mogroee napredovati. Kdor naše razmere pozna, ve, • a je tako, kdor jih pa poznuti p.oee, sovraži obmejno delo in ne srao zame-riti, ce bo fcmi hlapec, kjer je t>*iiuj irospedar. 8, TnnnUfliiser. >pisal ka}>oinik prof. Fric K e : u e r. Brez dvoma, moreino reci, tla .i."? ■ioj okoli Wag-nerjcve nmetnovti do- ojevan: Rika ni \Vagner je c^tai ;»ovsod popoln zuiagovalec s svojo inietnostjo. Tako ni možno daiidanes već pisati za ujo ali proti nji, noga h* >e o nji. \Vag-of-rjeva uineiuost n«? » otrebuje već nikakih braniteljev in ^♦okroviteijev, ker je vzvisena nad »emi napae o njegroveni 'Tannhaiisorjiu:. Od mladosti že jo plava 1 previ \Vagiierjevo Au^o idval: ustvariti i umotvor. Tako »se jt* njegovo delovaiije giŠKilo ♦; izisa mlarove početničke -ćnioto v opera n Svatba«, ? Vile;-, in >Prepoved lju- >jZJiiv — v t*ni sinori rio«.*ehfc enoin^- ra organskeg-a razvijanja. Ta njosrov azvoj temelji v romantiki. Snovi Vagiierjevlh pe^nitev so zajetc \/. •rodnjejEra veka, iz nordiške pravljie-.*, r^eaijske logend*\ viteštva in Iju- •avuega pesnistva; iz '/grodovino, nitov, pravljic in nai-oilnih |iesni .?** ajema! Wagm*r kot pe-nik \>e naj- Vpse motive, ki so bili r»otr*>bn! n.j*«- rovemu duhu in .-reu, da ie> izrazi! njim i ^vojo pop*5lnoma romantično ■ vetovno nazire nje v človeku idealu ; istosti. S t^ni Klealizovanjein eist*» < loveenosti je Wa>rti^r h»? ra/širil do- * danji ob> je ivigriil do najvisjela razevita. Ideja ■vlrešenja — temeljila id^ja roma?i- rike — se vleeo kukor rdeča uit sko- /\ vsa dela Wacnerjfva: tuknj idfju odre^itve grtSnik« po zashigi čhste 'loviee, tao) zopt^t l'ar^ifal kot xxtre- :^nik odre^nika.<: Opera »Tanuhiinsor«: j*5 v krouo- !<»ski vr^ti tretjii n jelovih muzi kal- (»odraTnaiieuih niojstrokih del. Zae*-] io >: pitati naleti v Parizu 1. 1841., ko jo dobil v roke narodno pravljieo o Tannbau^rju in nan>Hno pes^m o yjj--vski t^kmi iia WHKbur^kem <>\th- f.'n. Obe snovi j(, združil: vz^-1 j»* \/. tgijii najlei^- motivi\ izbral jedro tc-r-nstvaril novo * rt-ansko enoto, ki Ti je tiodaJ za sred i A«"-«, legendo o svoti Mlizaboti. Tako >u v VVa^riierjevi )*,->- •litvi zedinjenj trije motivi iz narod- :.»• pravijict; iu U-gretui* (Tannhau- ■• r, Eliza^ta hi WartburAka tekma) povscsm novo, Warednjevežki motiv, da &e cisti člo- ^k žrtvuju za neciste^a in prevza- uid krivdo omadeževaiifi), je fK^tal nđi v tej Waffnerjt-\ i operi glavni '>y> temeljni drumati^Li motiv. Za- HjiuVk stare b.'tlatle, v kat»;ri se .\*% rnil Tanrihaiuser 7arudi pap*;£evo '■♦"'izpn-/snosti zopet k Veneri, je iz- '»r^irjKiiil W*apner tako, du ozeleni ^nnbauserjeva i-ouiarska palica ter - U-m naznani umirajoeemu peven, ;:>< mu je bo«: odpustil. V efektnem odtrastu ^i stojite v operi >Tann- tuamrm oaaproti polUoat, naaladn^t in div ja poHtopnost ter 6kta, nedo-takojena, deviaka globoka Ijubeaen, hrepenenjo ik> najviijem, najsvetej-4ein — \enera in Kliaabeia. i"a kon-iraM se pokaže najpregnantneje, ko l^annhautMMr vpričo Klizabete sapoje .slavo Venere, zamahnjen v razkočue frIH>mine iiokdunjih l>la£nopoltnih ažitkov v naručju l>ogri!ijc Ijubezni. \ tej to^ki ojK^re je. vrhunec drama-tirnega clejanja, in vae, kar sleth, jo lc ix>siedie4i tt»fja i2brulin. Tannhau-^r so zave bvojega zločinu in t*ć zRrutii. Finale II. dejanja od tesed Llizabos< vsega svojega deUi. OtJ hipa, ko m> skesani TannUau?>er z^ru-t?i, st> naai poloti atočutje ž njim in a u jelovo u^od*», ki »o kouea t-ragu--iw> v 111. dtjanju. V ^Tauuliitu^rjucc vklimo, kako liitoto iz stare skladbene tehnike nova; pv>le*c zakljuenih ohlik stare opero (pesein Veneri: />Tebi spev douU, romanca \Volfra-mova, niars in vstop gustov,ki so muzikalne enote>,*»o ilru-gt^ niuzikaliio tooke pri^orut^a značaja; razde.litov v prizore jt* raz-žirj^-na opleli preko \>e o{H>re ki ni biv, tradieijonaluih i'orm. Kdina izjeurt je finale 111. dejanja, kjer je muzi-kalnoiiramatski slog izveden skoraj tkt jK>i>i>luot?ti. Tu spremlja izrazito doklaniaeijo luelodienega značaja motivično kolorist ieni orkester» ki izrada >M£niK>>»iojiio v?^i . OrkesUi izvršujc ^ tukaj tisto ualog»\ ki jo j« \Vagner orkestru v muzikalnih ii. Orkestralni uvod k III. uejanju i'zpoi-njtije vrzel v d^jfluju: romnnje Tann-hau&erjevo v Kini. Tcmeljua uiisei omn*e je v overturi muzikalno iitlru-/eiia; ta niisol je kompromis ineroj7ram>ko ^rla.soi> in sonatno r»bli-ko. Wagaer ,>o v svoji bro>uri o uprizoritvi ^Taniihau^orja*; stiui ix>-dal pro^rramatsko razla^o overture ter govori o kontrastu mod ru-z-hridi.-no poltno>tjo in m«.d čistim hrepe-ne:ijeia najgloblje lj«bezui. Pri i*a-kljueku overtun? s««^ združita n^-prot-na elementi:, duh in sreo, \n>pc i a ua-ruvu ter ^ striteta v posvecujoociu j-oljubu l,juU>2ai. To zt'ružitov in str-nite%' obeh eK-iiioiitov v izviru o^'or-turo ju Wag-uer v svoji p^ri^ki prire-liitvi svojo opere onu^tii. Ko je 1 »ilri opem namro "r L IStU v Vt-liki oj>eri lipri^orjeua, &o Wag-ner ni hotel pokoriti zali te vi, da 11a j vlvži v JI. tie-janju običajni balet, nego je raz^inl prizor v gor: Venere v ob^iren )>ak-hanal, overiuro rni je ii?>eljal n^rav-no>t v prvi prizor. Ka kor ptvnie.iajo \ vVfčneni mornarju motivne sku-\ ine balado vr romur-jev in motiv Venere — vso op**m Tannhau^v-:. Trme je uporahljal Wasiier vee-krat motiviZ-no na ta način, da, sp«'>iiiinjri. na preJMije dosroit-kr ter vež^ vse dejanje Seveciu .lo \Vaimpr veekrat :zpr»'*m^njl i^ti itio-t^.v, \>elej primarno dotićneniu prlzo-ru, v ritinicnem. tonalnem, harmo-nienem in histrniurntaliiviu oziru Prava i'^rni Muziknliv* t-vohieijo \-Tftiinhan>er}u^ \\i ni v *eh motivir-vAh poizLusih — ^aj j«? dosegol 2 nji-mi viSek dovršonosti šek- v vHiucru« -. nc'g-o v cnotnorailićni hannouir-ni in instrumentalni formi ee*l«»tf% v za tinti i-as novozvoeni inodufaei.ii in harmoniji, ki jr drlovala kot jovo-« (tkritje izvirn^ara greniia. Y* >'Večnini iuurnarjein< je /ru^l \Vajrnt-f odkriti boj za reformo o»>3-t<\ a > 'Tannhaiis«-rjeni^ p-a je ".'idn-Ijfval. Do pt>|-»olne zinajre i>n e?e d<>-l^ril Wa£ner v Ilayreutliii z Risi-(fom^ ic >Pai*siialom« U87*j—!SvVj>. Za W£urn«-r.iein pobira stoiauj«? f:flrr«"»nina vf^čin« modernih skladatelje^-, i#frsneniaio jra, toda «lose^i-l jra ni došlej še nihć>. Dnevne vesti. - I talijanska pravna fakulteta« zaradi kat* re je biia polfti v prora-ruuskeui odseku obstrukeija, ki jo povzroeila *">dtfodenj»; parlamenta, «?*.*-1» vladi tuđi s**iu5 ob otvorit vi nove-pa zasedanja mnogo ukrlii. ItrJijam ho v začetku zuhtcvali, da se mora zakon o ustanovitvi iia)ijnn»ke fa-kulteU? rt^iti prexi drugimi zadev?-ini, zlasti pred proračuiiBkini prov*.-zorijeni iu grozili s«>, da >>ck1o frlaso-vali proti proras dnl Bienerthn koj razumeti, da pc nin nič ik> ininli sklieati proračunski od-fek. Kukor se kaže, be je tuđi bojevi-ti>«t italijangkih fK>slaneev nekam i oltvla, nziroma so zaooli diplomati* zirati. Zdaj htojo na stališču, da naj ws v odjeku najprej dožene freneral-ua debata o i talijanski fakulteti, ki I je bila že meseea jnlija »koro kon^a- I ua, poteiii pa Mi otok radi ptftc*. fun»ki nroviiorij. Sele kadar bo ta rečen, naj se začue specijalna debata o italijanaki fakulteti. Iz te^a se vidi, da so Italijani vsaj glede prora-eunakeg-u provizorija zapustili svoje stalisće, oairoma jo kočejo zaposliti, čim jiiu da konee g-eneralue debate •> fakulteti gotovost, da hocvjo vladne stranke glasovati za njih zulitevo. -f~ Zoper drairlajik Km kor nuiuo, bo klerikalei v kr.mjfekem 4ei«tncm zboru srdito natopili proti n^redlo-gu narodno-naprtninih po^lancev fiede dn*Kinje. Ktr iuiujo kletikahi veeinu, m> dotični pred log- tud i odklo-nili. Tak rat so *e klerikalei šli velike f»rijat# 1>» kmeta. Blagor ki*K>eke Ka ljiul&tva h> imeli na j« ziku, 0 knuelcil, koii^tih so govorili iu tuko tr* na.stopali, kakor da bi bil ves kn»t.H*ki »lan uničeu, Cm bi e»e u*e&tui prebi vale i uiog-li easih uie«»a *k> biteg^a iiuje.sti. Ze gornjtutvstrijb-ki :n predarlski dezelui zbor izreklu za uvoz uj jfeutiue;k.juii uie->a. Miaiott?f je. [»osebno povdarjal, tla imaju v obeh teh dirželuh knit eki po^lauei veliko \'».-oino. Irttinu je tuđi da iiuajo na Gorii.ieavj'trU'ikeni iu na in-edar!-t'kcm v>e drugrteno živinorejo, kakor \\a Krunjskem. A vzKe temu «>o k'iu*eki {»u^laiK'i predarlski in gfi>ruj«? uvt!»trij>>ki bili za uvoz urirt-utinsk^-^ra mesa, in se uič uc boje, da bi ta uvoz kaj vplival na živiiiorrj*., kraiij^ki klerikalni poklane i pa ^o bili proti raki-mu j»r^dlogu. Izgledi pretlarUk**-&u iu gornji.kav?>trij*»ketf:i dež. *zbor:» kaže, da uumIi kK-rikaleeA' pae ni» > vo j»- bila i-ama pretveza. Odklonili so predio^ uarodnoua;>re<»-nih i.-.'t.slttno^v, b\T so Mivražniki nif»tut^a prehivalstva* Kolikor :-laV >*.- •>♦' j;udi im.*>i.icmu prt-bivitl^tvu. loliko la.^-ljt* &o da od klerikaleev iKnljiimiiti. 7V# j! V tistrjrn rasu se jo ustanovilo v Ljubljani »Društvo ljubiieljov |>;!j«il;efra naroda, r.a katolički v^odlagi .scveda, ker je 95' ' elanov te izreiine z<*iveze med sata i mi Moveaskiini kraajskimi du-hovniki. Ju g-lej ^a sj>aka! Kavno ob istem ča>u pa .><- vložil delegat dr. Šu-^ieršie v av^trij^ki delegaciji rcsoln-cijo, uaprejeuo proti >kiu>n^nui fi-nani'n^uin uiinistru Burjani?. da bi ga > tem odstrani': in res>nieno s«> vsi kotolisko-)>oljski delefralje. o/i raje fe( aa ravno kar ustanovljeno »MnStvo ljubiteljev P<»ljakov v Ljubljani« glasovali - proti predložiš naeVl-nika ^lovenskegtt kluba dr. 8:ister-siča! Ali ni to izraz dobreg1**, da i>rnv V-n^sivnega sporazuma mod katoliš-kitiii St• ver*»- in J npr«"4s 1 ovani ?! -;- V nedeUo ob 4. popolditi*! Zala j srno to zapisali.' Xo, zato, ker je dr. Nusteršie et Konip. ob t>>m ea.-u eklteal ^voj protestni shod v veliko dvorano >L'niona<'! \zeniiino svine-T»ik v i*oko, pa računajmo, kako je pri^l/i hi b«>lhi eompn^niac-. s pre-vzvi-i.-niru e^rkv,»nim j>retisiavitolj»?m na iVhi do zaključka, da bi bilo ne-deljsko pofiohirlne najusrodnejši čas /At proU^tno zbira nje. Tedaj: Ljubljana ima vee nejtro \ovpreono> im« ?x» tri dekle-krfedeuiee. T*» da ie ;WtNi jrlav!! Samo to j»-> tužna okolnost, da m* mora te protest u joče slave samo šteti, a ne teMati! — Ker iii»»d temi tis*"xVriini jrlavami ni Kilo niti ."»00 volinih upravičenttev, bode rezultat pri 12.000 ljubljanskih volil-t'iJi }»reeej neznatan. To >mo hoteli pribiti. f AH ne iive nied Jugoslovani tuđi pravo8la\ui Srbi in Tureinit Ako h«ML*cmn od k.ike^a elov»»ka u tebe- in iK)uioei, je prvo to. da tišti elo-vek tuđi ne živi, eksistira in pa, da imn prmotna ali vsaj moral»»n s»*ed-8tva, s kojimi mi laiiko pomore! -Dr. Šivsteršie pa, ki aitelira v zadnjih hvojih i'erraanskih p^^lanicali na \so južne Slovanc v Avstriji, pa Srbe kar kratko malo ue pri|>oznava! On pi£e i 11 gro\ori vedno le o Hrvatili in Slo-venfih. Kolikor ju nam znnro. sn v naši ]>oslanhki zborniei tuđi za«topni-ki, d**tof>iti. -:>- Ouiujftki humoristi^n lini >'Muskete« aa ^ulferujn. IzdajaMji in botruduifki liuDioristienej/rt lista /■'Miibket€<( bo priredili v Bruu vee«.-f b pru!ita«'. Ta razfttava prt:e <slavo o^eiiides-jiiti-tni-ct prveira avstrij^kc-^a lovea, cesar-ja t'rajaca Jož»?t*a 1. Xa tej razsti*vi je zavzeuiula tud: j*iku čast no inesto dc-i« la Kraius>ka. Ki*r si jk» te razstav*? rih'i moRli o^lfdati v»i Kranjei, ti*-(Utj ju izviSfvalni odbor bkknil. da to razetavo ponovi v Lou-bljani. S to ra^fetavo jo na^i dežela ]x>kazala, d:i ima razven svojih naravnih krasoc tuđi v lovskern ozirti mno$ro ziLaimi-•.■«-^a. K«»nv-.'Ivo ni samo sp4>rt, tem veo jt* tuđi v go>poSl:iva!«. S tem je razstavo otvori!. Otvoritve so .se ud^-k-žili i*ez. prcflsc-dnik bai*on Sehwarz, tivorni svt*tnik yrrox C h u r i n s k y, dt^ž. vJadni sve-tnik Lusciiao, de-/>*lna otlbornika dr. Lampe in iir. i1 e g- a 11 , svetuik H r e u , fin. ravnatelj dvorni «v«*tnih Kliment ravnatelj finanent* j*roknrature Pcj.--: i a e k , btron Apfaltrero, go-zdaii»ki nadzornik II u b b i j;, diviz:-oiiar Maiusehka, polkovnil: R :*.-i) i e e v i e in mn*r>gio drufrefira obein-stva, po*>ebuo mnogo je bilo olieirjev Pr-^isednfk jzvr£evaln€-;ra <»(^>3ra ..je -rroi* Martrberi. iXKl)>red>edni\ dr. Ivan L c^ v r e n č ič , tajnik \*j fin. tajnik dr. P o n e b ' e k. Kastava }e jako oku8uo aranžirana in reei nioramo. da !;dor s-j jo b-3 oirledal, »nu ne bo žal. Danes jp nr moreino pisiiti, |»iič ]xt to storinio v par lini-h. PoDOvimo se eukrat, naj ni kdo iie zaraudi. osrledati ai te v istini kiu-11/ — Popravt-k. \' snoenj^ii: |KKi-listku naj se pri karakt-eristik: s!: kiirj;: Jakopića eita: Jakopie se ne? ui rudi i*»katif kako hi v ^voje krajiii« \tlahuil — care, ne pa: Ja-kopić s^-r:e trudi. L'iiirl je ^nov*i na Vieu v >tari«ii «'.7 Jet upokojeni naducirelj s»9po-J Jakob Maru. Pokojnik je bil jako m-rledeu učitelj in je nžival v v>e^ krv)srih obeue >!mpatij^* in spo^iova-n.i*». Hlajcr nm spomin! Aretac-ija. 21. t. m. jt* ukrud-r] rt kdo v Spoilnji Siski stanujtnM to-varoKlsi delavki L^opoidini Babuik iz l:ovWtrii dva petkrouskn ti^larja, Magdaleni Babuik pa par novih ->ev-jjev na zadrpo, vrednih Iti K. — 2-). t. ni. >». nekdo s silo odprl kovčt-ff Ma^dulent' Baonik iu razirrtai nje provo vsebino »ker je OtMvidno i^k*d samo dt-.narja. Kot suraljive^ii ^o tretirali ?«» veekrat kuzuovaneg'a in v St. Vid na*t Ljubljano prisiojnejz-i koujske-đra iut-tietarja Autooa Dobni-kurja ter ara izroeili okia,iueuiu mhIi- NfAivfe. Andrej 8ehin iz Haupt-mnnee je 1 >i 1 poklicun, da bi pivpt^-Ijaui premopr zmetaval v klet. Ko je vri dotični odprtini privzdigr.il t^ž-ko ploičo, .je Ziieutil, da mu je nekaj v hrbtu i>oeilo. Zdravniki so na njem konstatirali tezko po^k(»dbo. — I^-vo oko si je jKikvaril pri '/idamij v L/t-vrici Krman Ciinulint, ker mu jo ouiet brizpnil v oko. -~ Janez Plaj-be^. 7f»letni obc!tt>ki iibo£ec% je v Zvc»-niku pudel zunaj stanovanja in si zlo-liiil levo uogro. — Rok Kralj, usnjar-ski pomoćnik v Mullvjevi to vam i v Tržiču. jt^ i»o nerodnosii vtaknil levo roko v vzdijfovalui Btroj. Stroj mu je roko zdrobi 1. — FVane Medle, Zu-piiueicov hlaj>ee, jo hotel na eenti skočiti na voz. Pri tem je pu pudel ter mu je kolo šio eez de*uo no^o. — Jo-žef Kovaeie, hlnpee pri Andivttu na Viču, se je ua cirkularni zagi nžii^al v ilo* 110 roko. -- Jožet* Mareie, hla-pee pri rst»tn, je Ml od konja, ko pa .je napajjih h kopitom udurjou na desnu rebra in nevanio ponkodovan. — Albin Jebaein, mi%ar v Ljuhliani, je padel na »topuicah pri Cevljar-skem ino*»tu iu bi poskodovul desno roko. \'h\ so Sli zdrav niske pomoli iskat v tukaJKiljo deielno bolnisnieo. Arelaelje. Prijeli «0 58)etuo$ra, na Vrhniko pristojnefra m-s^ai-nkeg* pomoćnika Pranc« Vcrblča, tar -ra iirof ili ljubljajjt*keinu «odi|ću, kt*r je na snimi, da je nkradel posa^tnikn Pr. ftkrjanen in p* po»iM»biikove-nn stan Petru Fara ju v Spodnji Šiiki par cevljcv. — 23. t m. t*> pri-jeli v Breznid 211Mn«ea, v Sek**, okraj ilkofjeloški, pristojnoga inizar-hkeiprtt pomoćnika Mihaela A lica, kitterega »o zaradi raznih tatvin b U« raJuico iskali, ter ga izrodili okraj-uemu hodi&ću v Kadovljici. — Na Viču bo orožniki prijeli brczposelua d*-lu\ i-n Filipa G o I a r i č a iz Bt-io-vara iu Milana Stojeiža iz C«rte-novcu v Slavoniji, ker »ta *e brez delti okoli jr»oiepa!a in Mračila. KitriuUiii kjunniiki Maj«*r % ^Sloveccu« cm\ veftttlja t^rav po otroć-j«* I>o-skaku>\ da je prizivno fto<1iftčf iin<*lo usmiljenjo i njim pri pogl**io na Nke**axii njegov obra/, s katerim je on sed«-l na ohtožni klopi. Zdaj j^ pa iij#-gova čast remena! Par klofnt jf* hice/ w »iavuo pfihlf-vno frpravil in M*-le 6ez le*a %u je pred »-odnijo bilii nialce hram teh klot'ui in hrauil se j*: z iažjo, da je 1«* jn-oran.i smrt njego \e|ra. protivnika prepre"*ila, da n' iskal in dobil kratera zadoščenja. Ima pfić pow*hno pojii-.'- o časti, ti; Majcr, ta \-zor- u radnik ;n tehanto* I>odo»! Kaiiinibki ine«sć«inje in e>plf>* %f,i sprwtobni Huci je pa i majo ci&to drutrać-no nodbo o njem in njc^ovem znae^ji:. ki «« levi, in o njegoveiit ne preživljo m be ia mHostljivo z ostala me^ećni no 3o froidiaarčkov. Iz opekarne harona Borna v Tr-iieu mj i-ujejo vprav Ktm^ta^ne ^tv» rio poćoiju ne:n*»kutar«iki del o vod i j n Hloveur>kinii delavci. Ne samo, đu jih zosramuj«-jr> z najgrjimi p»r»\4c» mi, ruladoittne delavee e»]o pretepa vnjo. iMlavci morajo eelo Iftno >(*o-no drlati do 7. ali 8. ere zvečer, p* tuđi ob nofl*.tljah in pn*?.Dikih ho pri-D>araui delati. Pristojne r>ilasti tegf ne vidijo ali \>a morda neeejo videti. ZafHjvedovanj^ je -sf-voda nem^ko; ako delavoo ac razum**, g-a opsu je Je uli f*« ćelo od puste, kakor se je zgodilo junijti mesc-ea 3 nfkim akorlian-ciamom. Kor ni *lul nemške«ra odgro vc»?*a, a-o %a. spodili, pa ^ &c *eveda l^oriteno o|>ekli. 8 Pristave pri Triicu se nam tvv reča: \" riedeljrr 20. t. m. so &li štirjt ^ovpodje iz Trziea v Pristat vo do mov. Ko srcvajo dva človeka, jimc vr>oijo dob»r več^or. Dobili ?o .^uro\ tidjrovar in kar na-~*nkrat zaoneta ti st^ dva človeka hit?z \'nukr fe» povod;i no rlavn: e*?«»ti streljati. Velika sre& je, da 11: bil nihfv zadf-f. Eden a!t t'rujfi ircsfiodov bi bil gotovo z^det, r*a niao tekli. Strcljala sta dva nera sknt-arja, to .^e, dva eluveka, ki pa nom^ketara jezika niti ne znata dobro Kako se pišeta, hi vrdcla povedat liv.ki Kurnik tu n^ki Sedaj. Pciobc -Tucaji .vi >e zgodili ja* veOkrat. Čio \ ek ni pc-no<*i nikoli varon prwl pijfr r^ ii«^ni>kntarsko druhuljo. Napađen in <<*žko ranjen. 6R lc1 ^iari prfvžitkar Fram- Oruz iz Tiha boja v litijakem okraj u »e jt-» oapeti. prinl nć'kaj dntv: ob 8. zveeor malo u utr kan iz Kirhnuv^rjeve ffostilne v 5Sv. Križu domov. Kakih 50 korako^ od <^o»»tilnc' gra >• na okrajni cesti ua ;>a«iel » koloni neznan Hovek, prn pr*>-vruil r»^ tl»*h in zvlt-k**! kakih 70 ko riikov dale«** na travnik. Tam ni u j-neznan^' vlil v usta neko jfviko te hoeiuo, jra vlekfl se do fitrmea oh de >*ti iu ga zvali! na cesto. S cesto, ga ;e vk kol pot< m š<^ na polje, kjer jg*< i*.* kv*ni*iio pust i 1. Pri tej priliki >» v ::el n€iznanf<' Grazu tuđi denarnic > :0K. Gru2 je dobil \eo po^krnleh u* ima ludi roko ziomljen*. Do polnoč^i V ležal na )X>Ijuf potem na se je *plc zil v hk'v po^f«»tnika Jozefa Ovn.i k)**r ,k* prenočil. Storikia že zasledu jojo. Dva tatova aretirana. Pred pri Uližno enim me^ecem je bilo ukradenih kajiarici Murpareti Juha v Da-uih, okraj Loi, iz zaprte^ra stanova uja SM K. —- Kot storilea mi izsl^dili s*nlaj hrvačka delnvoa Antona Sene-isarno prošnjo, da **e vas Tlirskc-Bi-striea povzdiK-ivt* v trp. Najbrže *v* l^rnšnia odbije in Bistrica, ki se *-*-::idnjih letih ^itdovito nap'o rniSirja. estuno i nadnljo vas. — Sosehuo ^ to*; so je v Bistrici mnoffo zidalo. To zimo pokrije jo §e impo/pnten S->kr»! t ki dom. Stavba hod** ponos ne ]<* Bistrici, toiiiveč ćele Notrrnj^ke! Pole tu. mislim v iresecu avpriisfn, bod^ Sokolski dom »lovt'sno i^nM*eii »rojc-mn \-7visene,nm namenu. - Perece i^oduisko v|>ri»^anje ni Se dnne^ v prn y^m tiru. Tako važna zndevn «♦» tia in sem vhiei, brez vidn^tra rosultatu. ~- Xovi oki*a.ini in ieleiniSki zclrav nik Hr. Oreipori^, nastonil ie svojo službo. Moi, ki urno ?« v zndnjem i«-mi n>oeno Tv»«rHlf»li, trn hiiiti j* tim^Hki nriliuhil. Vne k**^. A* *mo v o»M dr. Gragor&ft dobili iibornocm, rmt Deri zdravnika. — Parna optkama prešla bode najbrže v drug« roke. Mi smo prepričani, ako bi bilo vodstvo parne %x>karne takoj ispočetka v &trokovnir rokah, bi tovarna v Ko-đezih izborno delovala. — Nova tovarna za cikorne surogate Be nam obeta, po novem letu se baje z delom jrične. — Tovarna testenin Znider-bič & Valercie, deluje že nekaj časa ;: novimi, velikanskimi iz Švic« <\o-šlimi stroji. Tovarna je s svojini izbornim blagom zaslovela po oeloiu slovansken: jugu. To din ni ud i 1 sem se v Zagrebu. V velikom hotelu č» tal sem na jedilneni listu: ^Narodno tostenine«. Poklical sem natakarj;* in ga vpra&al kje so te nn rodne toste nine. Začuđeno me pogleda rekoč. Ali ne poznaU narodne testenine Žnideršiča in Valenčiča? Ip prav jv tako, da i naši bratje H** vat je. ve<\o oeniti okusne testeniue iz slovenskoga juga! — Lotina v bistriški dolini letos ni bila dobra. Slabo, deževnf vreme je močno uplivalo na razno pridelke. Jabolk je bilo obilo in le v Kilovčah naložilo se je 15 vngonov kislih jabolk za Nenioijo. Plneevali so 5 do 6 kron za 100 kl?. Oešpr-lj letos ni bilo. Naš kmet je rojen žganjo kuhar. Tuđi je kratka slivovka povsod dobro znana. Napad na eesti. Dne 2. novembra proti večeru j-j šla Friderika Czurda iz Vitovš v Ruzdrto. Na državni eesti na samotnim kraju nri Zingeroih je dohitela 22 lot staroga Jožefa Smo-Ijana. delavca brez stainega bivali-sca. Ko mu je povedala kam da gro, &o je hotela izogniti neznanca s tem. Ha je kronila na de^no stran eesto. Smoljan je prišli po prsti h za njo in jo prijel za vrat. Dokle ga zavrne uaj jo pusti, ker niuia denarja, na kar jo je izpustil. Nato sta s? lovila kakili 1C korakov naprej, obdolženee jo je vjel, držal z eno roko njeni roki, jo zvrnil na tla in ji tiščal usta. Z velikim naporom in e krikom se ga jo ti^kle ubraailo tor zbi irAo v 300 ko-rakov oddaljeno KavMčovo hižo. A truli orožniki eo mu bili kmnlu za pe-tami. Smoljan taji, da bi bil on na-padalee, a dekle odločno potrdi, da >o on tišti. Za kazen 6e mu je prisot'ilo 5 naesecev ječe. Iz Trbovelj. Že dolgo, skoro vsak dan se sliši evilenjc in tuljeuj » Iz naše rudnišhe restavrauijo. Ki'.i naj to pomeni ? Odgovor jo sledeč. Tu imaipo nekega »viteza •* inženirjr, kateri ima res tletnega, dobro dresi-ianega psieka. Vsak moment, kadar se »plemenitemu« gospodu zljubi. 1: > mu pes ne parira, ga da na verižico in ga v pravem pomenu besede vle»"o oa vrt. Tam mu z robeem zamasi srobčok, ali ga pa drži za gobček in ^edaj sr1 prične pravo hitanje in udri-»inje po ubogi živalici. Tu in tam so sliši mil glas med tem pa pokanje i*i butanje. Ker ni samo to, da ga bije, on je tako »viteški«, da ga tuđi meče iz kota v kot, kakor žogo. Ce ga opo-Tninja.Š, ti jo zarobi nazaj: »Pes jo moj i:i vas Dio no briga.« Se voda jo tvoj, ampnk delaj ž njim, kakor s? fcpodobi!! Kje pa sto gospodi elani društva za varrtvo živali? Kje pa sto gospodi redarji? Zadnjih povsod tam fcjer jih ni potreba. Saj od 8. naprrj 'n-iko delnš po naši dolini kar hoee5, ka.iti jz. F. že mirno spi in so mu sa-rja od rib in drugih živalio, ki jih jo nalovil ta dan. Dixi. Iz popotne torbe. Ra teče pri Zi-dfiTiem mostn dale so Južni železnici 6000 kron, da je železnioa sezidaln postajališce. Na postajališču so pa ^opiri lo nemski napis: »Ratsohacli bei Steinbriiok<'. Narodni pono«, kj*? h\V. Sploh |Mistopa nidno Južna žo-lrznica. Uprljala jr» nove vozno listko 3i nekaj s!ov. besedami, sice.r pa fco imena postaj na listku se vodno |>o-polnoma nemška. Slovensko hosefJilo ie lo: Wlia zri 2 dni in osobni-(brzo-vlak) vlak. Revizorji na slovenskim oporni ju imajo lo nemške blokr! Za-kaj ima pa tržaski revizir-f*rlina v fj.iubljani poznamo kot za-vf^dnog-a Slovenca, naj se saj on po-tf|?ne, da udobe Bloven^ko-nomskn blok-! Skozi okno so kamenje motali. Iz Col ja poroeajo: Drp 21. nnv#»mh**a ko v stanovanju Rozalij» Gnižovni-kovc v Doberni pri Col ju metali sko-2i okno kamenja. Razbitih je bilo pri tein veo šip. Ko jo kamenje frčnio v stanovanje, so bili v sobi Rozalija GniSovnikova, njena osemlotii^ lieor-ka Jožofa in pa posttie Marko Pro-merl. Ti so ooz dan sad je prešali. Ko so ponori prišli domov, je zfnVIo k\-mrnje freati v stanovanje. Rozalijo GruSoviiikovo je prvi karneti s triko šio zaHol v prsi, da jo zakrilila tor so Z|?ru fri\ £ele drugi dan Prste mu je od trgalo. Iz Ptuja iMiročajo* Dne ^4. novembra se je v inestni mizarski delavniei pripetila nesreoa. Mizarskeuiu pomoćniku Fr. Hojkerju je nek stroj odrozai vseh pet prstov desne roko do prvoga olenka. Samoinor. Dne 14. novembra je skoeil v Dravo pri borovskeui brodu blapec Janez Umnik, pristojen v Žih-pK)lje. Trupla še nišo našli. Viom v poštni urad. Iz Poatab lja poroi'ajo: 24. t. m. ponot#i so neznani zli-kovoi vlomili v poštni urad tor odnosi i 200 K O sioriloih do adaj nimajo si odu. Traglčen konec odvetniku dr. Volpija. Pišejo nam iz Trsta: Veeraj |K>ix>ldne so jo v svojem stanovanju v uliei St. Vito st. 25 usti-olil v ^ence tukajšnji odvotnik dr. Anton eav. Volpi nobile do Monool)x.^ tor ostal na licu mosta mrtov. Vest o tem tra-pričnem konou oboeznanega in priljubi jenega odvetnika so je bliskoma raznesla po Vbom niestu in naredila povsod mučen vtisk. Mosooa jul i ja jo namreč ravuo na tak tracričon način storila konoc svojemu mlađemu življenju njegova lici, poročona sele nekaj ineseoev z nekim Llovdom. Svojo naravnost krasno in vulenaobražono liči jo ravno on — oče, uajveč prisi-lil v zakon z Llovdom, knr je ona ocNtu na ljubo storila. Ali lula je toliko značajna, da so ni mogla Kl ini ti svojemu možu, kateregra ni ljubila, zato se je nekega dne meseva Juliji — zastrupila, — Xjej jo sledi 1 tuđi uesrećui oče! — Dr. Volpi je zapustil pismo, v katerem sporoča. da ott časa fcmrti svoje hčerko niina več miru, posebno se, kor mu je soproga otl toste^a dno vedno l>olehna in jo je napad la grozna nervoznoot. — IVmu zalostnemu svojemu položaju ne more drugače storiti konec, kakor s — snirtjo! — Pokojui odvetnik Volpi je bil oboeznana in »poštovana om>-ba. Bil je predsednik tržaško dirka-iišk«* družbe, ravnatelj friodnlišća »Verdi«, odbornik tramv;ijsk«! družbe itd. — Kakor že uvodoma. rečeno, jo njegova tragična smrt narod tla. po vsem mostu ?olo mučen vtisk. Koparski napad. Iz Trsta poro-čajo: V starem mestu sta dva, kuhar Hektor Sohmerz in fakin Rajimiud Nieder, napadla kuhar ja Jane//i (io-lija ter mu vzela štiri krone i;i pa čevlje. Samomor mornar ja. Iz Pnlja poroč-ajo: 201etni mornar V: nct*lj Felkel, doma iz Prage, ^i je v straž-niei pri vratili mornaričko voj;išnico f>oprnal iz svoje puške krofflo \- prsi in je bil na to takoj mrtcv. ielkel jo pi*ostovljuo vst-opil v vojno mornarico. Vzrok Kamoinorn je n^zimn. Avstrijske trs^ovske ladje in ijrezžični brzojav. Trgovinski mini-ster je izda I naredbo, vsled katere morajo i meti avstrijske trirovske ladje, ki prevažajo potniko iz av-frtrijskih pristanifte «Vz Gibraltar iu Ad«*n, brezžične brzojavne postajo. Te postaje morajo biti sposobne, brzojavnim potom obiVvati najmanj 100 DK^rskih milj dale« in morajo služiti v to, da lahko občujejo z obrežnimi postajami in s poHtajumi na drugih ladjah, ne glrde ua sifctem. Avstrija je prva, ki je izdala tako naredl>o, k i je za varnost pomorskega prometa zelo važna. Elektroradiograf »Ideala, iraren glavne pošte ima od soboto, dno 26. novembra do torka, cinc *29. novembra sledeči spored: 1>-1 staroga I'jgip-ta. (Naravni poHiietek.) Šakalavske nošnje in običaji. (Naraven posne-tek.) Uči gostilninkega čuvaja. (Drama.) Axolotl. (Naraven posnetek.V Zavzetje sre«. (Komično.) — Doda-tek k zadnjima dvema predstavama oh 7. in pol 9.: Mesalina. (Plinijn.) Zrakoplovgki vajenec. (Komično.) Kesi I ni oddelek je bil v času od 19. do 20. novembra 17krat klican. Propeljalo ne je 9 bolnikov in sieer 4 s kolodvorov, 5 pa iz me»ta v bolnico, drugih 8 voženj od pade na prevaia-uje bolnikov iz bolnice v hiralnico eairoma iz hiralnioe domov. Zdravstveno atanje obftlae Ijab-ljanske od IX 4o li. m»t. Novorojen-cev je bilo 20, mrtvorojeoce 1, umrlih ST, in rtetr ta oiroftieo 1« ia griio lf tm jetiko 1, vsled nesgode 1, za raz-lt^nimi holenimi 23. Med temi je bilo 12 tujcev, 17 jih je bilo iz zavodov. Za infekciomimi boleinimi so obole li, in.sicer 2 za otročico, 1 za norica-mi, 4 za ošpicami, 2 za škrlatko, 1 za tifuzom, 3 zp grižo, 2 za u^non. Zaklalo m Je ? meslni klavnlei od 6. do 13. novembra 1910: 94 vo lov, 7 krav, 1 bik, 1 konj U03 praSi-eev, 135 telet, 46 koštrunov in dva kozliČa. Prememba pose&tl. Gospod Jo^ip Balon je knpil za 70.000 K hišo, v kateri se nahaja znana go^tilna Pri i'ajmoštru«. Kako je Jovan zažgal Ahlinovo šupo? Kakor smo že v zjutrajšuji izdaji poroč-ali, jo policija veeraj are-tovala sodnij^ko ločenega deiavca Ivana Jovana, po domaće »Janeeta«, zaradi hudodel&tva požiga, storjene-gt* dne 30. septembra, ker je priznai, an je zažg-al kozolee, odnosno šupi posestniee ge. Marije Ahlinove. Jovan se zadnji čas ni hotel poprijeti ■p.obenega stalnega dela, marveč se je potepal po raznih špelunkali t raz-ličnimi teinnimi elementi. Kritične-ga dne, se j»* bil sklenil, kakor tjrijKi-•. eduje, nad A li novo lnai&eovati, ker jo je svoj čas parkrat poprosil, pa ni iifetregla njegovi prošnji. Po uri ti glede zažiga do živega. Jova'i jii pri zaslišauju neki izjuvil. da je rdto priznai zloein, ker jrn jmćo vest, da bi ne bili zaradi tefra dru^ri po n^-tiolžnem zaprti. —■ Jovan je bil svoj eas mostili delavee in je ijrral ob ae-("eljah ih> gostilnah ua liannoniko, potoni je i mol pa »rečo, clu je pri.sel za lovskega t*uva,)a na Notranjsko, ri po-liiiji iu col (!oprodek ix)vimI.'j1. Keko! je, da je zato prišel sam v Ljubljano. ker noče, da bi pra orožniki gonili semknj. Jovan se jn zndnji eas po]>ol-noma udal žganjopitju in se pajdaši z iiulivirlui najnižjo vrste. S^idi&čo bode dognalo koliko temelje njegov.? izjavo na resniee in eo se vso to ures-liiči in d«>kaže, ni izkljuoeno, da k1 no bi ruzvozljala tuđi zagonetka o po-zar.in Jesiliovega kozolea,ki je bil k»-mi»i f>ar sto korakov oddaljen o*>Ierkur prodajaIk, 0 -loeneev. — Sliižbe iščejo: ti knjigovodje. J ko-l-espondenta, '*\ kontori«ti, 2 potnika, 2 poslovodju, 25 pomoenikov messtne stroke, 7 pomoćni kov žel^zninske stroke, 10 pomoenikov mnnuiaktnr-ne stroke, 15 pomoenikov speeerijsko strokt*, H pom očni kov modne i u ga-lanterijske Ktrr>ke, 7 kontoristinj, 0 bhisrajničark, 12 prodajalk, T> mVii-eev. Posredovalnioa posluje za delo-dnjalee in olan«* društva popoluoma brezplačno, za drugo pa proti majhni ccisko. decembra z večer vsi, ki hoćete biti o Ma rovan i k Miklavžu, ki ga bo videti v polni njegovi bliščobi in z vueru njegovim Bprenistvoni v hotelu »Adri-ja«, kjer »e bodo razdelila y>pri«'-uim« po njihovom zaslužen ju več ja ali manjša darila. Ol>enem obvcAča I>odružnica v«e svoje elane in prija telje, da priredi koncem tega lota »Silvestrov večer«, kojega nataneoii sporefl pravočasno objavimo. Društveno noznonllo. fe&kofilovenf»ki klub nainerava prirediti češki jezikovnl tećaj in vabi vse one, ki bi želei i učiti se čefeči-ne, na sebtanek, ki bo v sretlo, dne 30. t. ni. ob 8, zvečer v mali dvorani »Mestnega doma«. Otvoriti so name-rava te<*aj za začetnike, če se pa pri-plasi kaj takih, ki že znajo kaj čc-ščine, tuđi tečaj za te. Poačeval b^ g. V. M. Zala r. V prvi polovici prihodu joga meseoa priredi klub svoj prvi družabni večer. Društvu slov. trg. sotrudnikov v Ljubljani priredi, kakor smo iu objavili djie ii. decembra v velikem salo nu hotela >llirija«, zabavni većer» s sledtoim hjKjr<'doni: Oodba; Uratra-i\oc (burka v onom dejauju); srečo-lov; Zano iz Iblane (komičen ^>lo-itatttop) ; ples. Začetek točno ob polu i*, zveeer, Vbtopnina 40 vin. »Sokol« v Št. Vidu uad IJublja-no. Za jutri iuij>ovedanu pre Istava, ki bi tie imela vršiti v gostilni pri Šlepom Janezu«, se je radi raznih zaprek morala o Narodna čitalniea« v Krškem prirvdita letos »Miklavžev večer«. Spričo dejstva, da se v Kr-škem žo, dolgo vrsto let ni priredil tak oboo priljubljeni večer, je pričako-\ati obilne udeležbe. »Sokolu« in »Narodni čitalnioi« v Krškem kliee-ino: »Le krepko naprej!*■ Prosveta. Sloveuhko deželno sfledHliščc. Diine<> zvooer ><' uprizori prvič .v-ii:ui-oijonalna franeoska komedija rTat vseh tatov« (zu par-abonente). — V nedeljo j>opoldne ob 3. se uprizori pri zelo znižaui vstopnini Vcjnovioeva Jrama »EUtvinokeij« (za lože nepar); zvečer ob 7. pa velika \Vagn*T.ieva opera »Tannhausor in pe%ska tekuia na g^radu \Vartburskeii\.< (izven aboiinementa; za lože par*. Med overturu je vstop v jrledali^čo zabranjen. Glavne vlogre j>ojo gdč. Xa-da^ova, ga. pl. Food ran spe risova tkot go&tK prdo. Smidova, gr. VVaszmuth. jžf. PeršK g. Križaj, g. Buksok, «:. Ka-drubok, k« Ra-sbor^rer in g. Kralj. Paze pojo: gdč. Thalerjeva, Rdč. Smidova. gdč. Peržlova in gdč. Danilova. Sodelujejo člani drame in pomnoženi orkester »Slovenske Filharmonije« tor pomnoženi zbor. Kikard Wajcner: Tannhiiu^or in tekma pevcev na \Varthurškem gradu. Opora v treh dejanjih. -- Kakor v vseh svojih operah. je tu* I i »Tann-hiiuserjevo« besedilo s;.pe*»nil skladatelj Wagnor sam; tuđi v tej operi jt? uporabil deloma zjsrodoviiiBka dej-stva, deloma narodno pravljioe in priiM)vedke ter jih je strni I v onoto. r>!4ob<» v operi so deloma zgodovinske, deloma mitične. l>ejanje se vrfii v XIII. voku v Tnringiji. nodaleč Ki-senaeha in na gradu Waxtburškeiu, pri grofu Hermanu. I. d i» j a n j e: V notranjoMi gore Horsol, kjer kraljuje boginju Venera. Pri njoj je vitez in pevec Tann-hiiuser, ki pa se je sladkosti ljubazni že naveličal. Simniin ga vleč** na-vzgor v Kvet, kjt r ovote pomlad in kjer trp*'« in živć Ijudje. Venera ga zadriuje, a on zakličo na iwmoč Marijo, in med grmenjem r«^ izpremoni kraj v dolino pod gradom Wartbarg. Na fikali 8edi mlad pastir in piska, ve»eleč se pomladi. Taunhau8or m^ strmeč ozira ter vidi romarj<\ ki hite v Rim. Keaanje napolni njt^govo dušo, sram u je se svojega bivanja pri Veneri ter plaka. Tako ga najdejo grof Hermnn z lovci vitezi, pevci in prijatelji Tannhiiuserja. V« selo po-zdravijo tovarifca, ki je bil izginil za dolgo časa. TannhauHer no^e ž nji-mi na grad, a ko inu Wolfram povo, da ga caka Elizabeta, gre a pevci na \Vartburg. II. dcjanjetV pevski d\th rani prepova Elizabeta, ker se venMi vrnitve ljubljenega pevca. Wolfram ji privede Tannhauserja, ki se vrže Elizabeti pred noge. Grof in Elizabeta »prejemata gospodo in pevce, ki boeejo tekmovati med sabo, kdo n si najbolje vprmianje: kaj je bUtvo lju-beznif ZmagaJea bo odlikovala Eli-sabeta. Wolfram vidi v ljuberai *ist •todenee, ki Uvira it duše, TanuhAu-nr pa m&aU da ja biaivo Uob^ni uživanje, poltnost Vsi obeojajo ¥mns- hanfcerja in ga prepričujejo, a Taun-haaser jih beeen zavrne, da le on ve\ kaj je prava ljubezen, saj ga je učila ljube/ni »boginja ljubezni < — Venera. Ogorčeni, v »voji poboinosti fcadeti vitezi hoč>jo TannhaustTJa pobiti, a resi ga Elizabeta. Grof mu obeta odpufičanj's ako se »kesa in dobi pri papežu od vezo. TamitiHUser roma torej v Rim. III. 'lajanje: V dolini pod gradom VVartburg. Jesen. Klizabeta pričakuje TannhatiRorja iz Rima in izpra&ujc. romarjo, ki se vračajo, kje je. izginil je in nihče ne ve zanj. Elizabeta se žalost na vrne domov. Wolf-ram sluti, la je prijate1 i po poti umri, tedaj ga zagleda potrtoga in uničenegH. Papež mu bivanja pri Veneri ni odpuHtil, nego ga je preklel. V cjbupu [»okličo Tannhauser Vene-ro, ki se res prikaže in ga zove k sebi. Ze ho leta 1K83. umri v Henctkah. >T«nn-liauner« je njegova H. ofM-ra, ki se j uprizorila prvič leta 1845. v Draž-flanah. Polog »Ix>hengrinav< in »Več-n vga m o rn a rj a « je ■„ Tann b *- r tretja Wagnerjeva opera na n! ; hkein odru, toda ;>TannhauRer« je med njimi najlepA;» in n«rtjvolića*t-nejša. »Glazbeno Matico« zastopatn n;i slavnosti, ki se vr&i dano^ in jutri ^ Zagrebu za 501otnico hrvačkoga na rodnega gloojGla»bt*ne Matico »Zveza slovenskih pcv^kih dru itev v Ljubljani« priredi v ued*jljt» dne 4. decembra 1910 ob jm>1 T). popol dne v veliki dvorani »N'arodnega <]<> ma*' veliki pevskl koncert. Sidel i jejo: prof. dr. Pitvei Kozina, pr\ p*ki zbor ^>Naror »Gla»>*ene Matice slovensko pevsko društvo ;>Ljtibijrui *>ki Zvimor društva ?>Sl:r već, ?>Žirovnikov zbor,< iz 6t. Vi i pri Ljubljani in orkeMer .-'Sloven^k-Filharmonije^ v Ljubljani. Xa np-? redu je: 1.) Davorin J e u k o : K sovo, uvertura za veliki ork^&ter, i/-vaja orke*»ter »Slov. Kilbarmonbo p^»d vodstvom kapelnika g. C C z a ja ne ka; *J. Emil A d u m i č : at ^Fantu«, mežan zbor; b) ?,Lipa«, me ^an zbor; Janko 2 i r o v n i k: j»S« da\iio mrači««, narodna posoin, mfŠ!!1 ?bor, po je »2irovnikov zbi^r« iz ftent | Vida pri Ljubljani, pevovodja po^p Janko 2 i r o v u i k ; ^. J. A lja / a) >Na bregu«, nionki zlx>r, b) > No dan,« moški zbor z bar'tonsaniosp. vom g. A. Wouka, po je pev>u>-društvo »Slavec^, pevodvodja g^M1 Albin L a j o vio ; 4. Fr. G »Tmbadurka«, d) »PolH' v nodolžno oko« (nove poMitu, }•-,]»• g. dr. Pavel Kozina; 5. n) Fn;n G e r b i č : »Slanea«, moiki zb r b) I>. J o n k t> : »Na moru.« m< :> zbor, iK>jo >Glast>ena Matica<;, pt vo li r i e g : »Norveški pio* St. 4«, izva ja orkchter »Slov. Filha: ni* nije« p»n' vodstvom g. K. C z a j a u e k a; 7. K A d a ni i č : »Vasovalec*^ (nova), po je pevsko društvo »Ljubi jan^ Zvon«, pevovodja R. Zorko P r o 1 o-v e c ; 8. K. A d a ni i č : »Ljubu (novu), poje pt^vuki zbor trjfovhk-1 društva >Merkur«, pi»voviMlja g -" Zorko P r o 1 o v e c; 1». a) O Dev: »Bureica«, narodna p- b) B. Adamič: »Zauian \mh\ vk poni«, poje mešan zl>or >»Citainiii*.- x Kranju, i»evovoilja r. U u *. - - K^ s»ovo in Na moru so proizvajaui proslavo 25Iotnioe skladatelja P^v rina J e n k a. >Nihoe ne vo«, »Ak r> v molu«, >Trubadurka«, »Pogled ^ nedolžno oko« in »SIhiic^i^ se pron vnjajo v proslavo TOiutnice skladate lja Frann G e r b i e u. Ceno pn»>ti> rr>m; mhIcži po 2 in 1 krono; st<»j-^ po 60 vin., za dijake po 30 vin., ^4 '^ bivajo pri jro. C e s a r k o v i v Sr 1« nhurftovi ulici in na večer kimn-r-ta pri blagajni. Koncert »Dolenjskega pevskt*ff?« drufiiva«. Dne 20. novembra t. 1 ' priredilo nafte p*»\-«ko društvo k« c^ert i lepim, izbranim programom ' tukajsnjem »Narodnem domu«. O^1 pol 9. je nastopilo okolu 20 članov moskoga zbora, ter lep>o zapelo p* M»in »UMahli cvet«. Nato je aleJil ienski zbor »Dva sna,« katera «ta hi la b v«o precizno«tjo zapeta.M^l dru-g-imi meAaaiini zbori je ponebno tijra-jala poMin »Cicani« in konena P^* »em valč«k Schwaba: »Dobro jutro« Vaeh pevk in pevcev je nastopllo nao- | vzdigne družnbuost. Dolžnost takore- j koč naj bode vsakega, da poveća ta- | ke prireditve, kajti kaj slabo vpliva j taka udeležba na g. pevko in pevcc, • kateri se zastouj trudijo po več meso- | c-ev, da bodo nudili našim prebi val- j rem pe viski uži tek in se kaj razočara- j Tio spogi odajo, ko vidijo, dn ^a njih požrtvovalnost in trud poplaćana —-s prazno dvorano. T'panio. da se taka inalomarnoht udeleževanja narotinili prireditev v pri hod nje opusti. Gospi cam ppvkam in *r. peveein so pa za trud zahvaljujemo, tor jih napro-Šamo, da se v naprej vztrajajo, tako, da nam nudijo zopet v kratkem tak lep koncert, kal eri naj bode istodobno sestane.k prebivalccv Novega nie-hta brez razlike stanu. Slcv&nskl lug. — Ban iu hrvatsko-srbska koalicija. V sredo, 23. t. ni., je imel ban dr. Tomašić konferenco > tistinu po-^lanci, ki so bili izvoljeni na njegov program. Pri tej priliki je izjavil, d« je takoj pripravljen sk lica ti sabor, ako hrvatsko-srbska koalicija zajamči, da so bodo takoj izvršile volitve rlelegatov v poštanski parlament in tla se bo vladi votirala indeimiiieta do konca tega lota. Na to >poročilo je izdal izvrševalni odbor hrvatsko srb->ke koalicije to-le izjavo: Ustavna dolžnost bana, odgovornoga hrvat-skemu saboru, je, da broz rezerve in Urez kakršnihkoli kavtei stopi pred mi bor ter zahteva od njega ])roračim .ili indemiiiteto. S stalisča ustavnosti je toivj popoluoma abnormalno, ako ban potom časopisja izjavlja, da ho sabor sklical sele v shičajn, ako mu le-ta zajamči, da bo dobi I indem-niteto. Ako bi so katerakoli stranka odzvala takcmu banovomu pozivu, bi to pomcnilo toliko, kakor da dopušča. t}n srne eksekutiva ukazovati legislativi. Ako l)i se pa hrvatsko-srbska koalicija pokorila tomu diktatu, bi s Ura vezala roke sataru. To insinuacijo koalicija odločno odbija od eebe :er koustatuje, da pada krivda, da nastane 1. decembra izvenproračunsko stanje, samo bana, ki ni pravo-casno ijredložil saboru indomnitetc in torej tuđi t> tehnične strani ni on omogočih da so izogue izvonzakoni-temu stanju v mišem avtonomnem gospodarstvu. — Ta kcmnnike jasno kaže, da se ni uadejati sporazuma med banom in koalicijo, to poineni toliko, kakor da bo sabor v kratkom Tćizpuščen ter ruzpisanc nove volitve. — GJcdališka predstava v Zagrebu. Jutri slavi hrvažko narodno irledali^če oOletnico, odkar se je vršila v Zagrebu zadnja nemska gledali $ka predstava. Te slavnosti se ude-leže tuđi zastopniki srbskih gledališč v Beljrradu in Xovcni Sad u. Belgrad--ko narodno g-ledališče bo zastnpal »avnatelj G a v r i 1 o v i ć, »Literarni klub« v Be I gradu I 1 i ć, srbsko na-i odno gledališče v Novem Sada pa ravnatelj H a d ž i ć. — Velik požar v Zagrebu. V če-trtek zvečer je nastal ogenj v veliki tovarni kož v Zagrebu, Nova ves. Požar so lokalizirali, popoinoma ]>o-crasili pa so ogrenj sele včcra'j popol-'Ine. Škoda zna&t on mllijon kron, 1»udar pa je škoda pokrita a zavaro-vulnino, ki jo bo morala izplačati r»rva ogrska splosna zavarovalna družba. — — Posct dalmatinskih trgovskih zboruie v Sarajevu. Kakor smo že poročali, so trjrov^kc zbornico v Splitu,Zadru in Dubrovniku sklonile, napraviti izlet, v Sarajevo v pvrho poseta ondotni tr^ovski zbornici. Definitivno je določeno, da se ta izlet I»r ir^di y>. decembra. Tei?a izleta so Tideleže tuđi zastopniki dalmatinskoga železniške^a sveta, ki se pa iz Sa-»ajeva napotijo se v Zagrreb in na Duuaj. — Prt*top v nravoslavje. V Vra-riji je prestopil Rudolf Verstl, rudarski uradnik, iz katoličke e^rkve v pravoslavno. Ceremonija se, jo vršila v vranjski eerkvL Verstlu je bil za <>otra Pera Kušaković, ki jo spro-• »brnencu dal pri krstu ime Milutin Mimarević. Po eerkvenem obredu jo kura Kušaković dal banket v hoteiu Kvropi« na čast novomu članu srb--ke pravoslavne cerkve. — Kako cenijo solo srhski ivmetje. V Jeleneu, mali vaši v kra-rujevškem okraju, so vasčani skleni-ii, da si zgrade svojo šolsko poslopje. Fa svoj j«klep so tuđi izvršili iu da- vm U «*ojl »rocti Tati fep«, s vim potrebnim opremljena lola. Vm itro-&ke sa ftolako ifftvđbo 00 pokrili va-šČAui iz svojih iepov, dai»i je med njimi samo 05 davkopla£evaloev. Srhski kmet hrepeni po soli, pri na« pa gotovi ljudje na vse krtplje na-i*protujcjr Soli in u&teljatvu. — Zmanjianje praanlkov na Bol-garakem Znano je, da ima pravoslavna eerkev izredno mnogo prazni-kov. I>u je to *ros{>odarsikemu raz.voju škodljivo, je jasno. To so uvideli praktični Bolgari in bolgar^ka vlada je prav kar predložila sobranju za-konski nacrt, s katerim se od pravi ja mnogo nepotrebnih prazni kov Po novem zakonu se praznujejo v«e ne-delje in ti-lo dne vi: božif, dva dni (preje tri), velika noe dva dni (preje I tri), vnebohod, binkosti, novo leto, trije kralj i, svečnica, 19. februar, 25. niarec, 23. april or in 6. december. Soprazuiki no roj-stni duevi kralja, kraljić« iu presto-lonasK^dnika. Po slovonskefn sveta. — Slovan. učiteljski kongres, ki bi so imel letos meseca avgusta vi*siti v Krakovu, s*' jt* iz neznanih razlo-jrov oilpovctlal. Sedaj javljajo poljski listi, da st* slovanski učiteljski kongres vrši definitivno leta 1911. v K rakov u in »icer 21., 22. in 23. ja-lija. Prognan tega kongresa ostane v bistvu isti, kakor za letos projektirani shoil. — Nova tc^ka opera. Češki skladatelj Neumann, ki je kapelnik mest-nega gledališča v Frankobrotlu, je vglasbil novo opero, ki ji je dal ime >'LjiiMmkovanje«. Ta opora je bila prvič vprizorjena v Kielu na Nem-škem. Dosegla je vsestranski uspeh. — Smrt maloruskesra pisatclja. \ i^tek, 18. t. m., so izročili materi zemlji prah iualornskoga pisatelja \ asilja .Pomanickega v njegovi rodni vaši v Kolodnišču v I"krajini. t)o-manickij, rojen leta 1877., je umri 10. septembra t. 1. na jetiki v fran-coskem mestu Arachouu. kjer si je iskal zdrav ja. Mrtvo njegovo truplo so prepeljali v domovino, da tako iz-polnijo njegovo zadnjo željo. — Poljska znisifra v Poznanju. t Pri dopolninih volitvah v občinski 3 svet ix>znanj.ski dne 22. t. 111. so Po-f ljaki zmagali. V III. razredu so zma- gali vsi ix)ljski kandidati. Poljaki >o vzeli Xemcem dva okraja. Izprca sodlift. Misijonsko delo. Pred graskii.i okrajnim sodiščem se je zagovarjal 811etni starec Schonbacher, ktr jlumpc in bagažo«. Suiri, ouemogli revež je pravi i sodniku, daje bil st» pred Irat-kini lK>gat posestnik in da je im* i ;>remožpuja v vreduosti 120.000 kroi".. 1*?-#*n> prišli misijonarji ter mu i>r;*-vili, da vzflrojujojo uboprc, čnic ajdi»v-.•-ke otroke. Prigovarjali so mu, naj i!a svoje preuioženje v ta namen. Ker nir.ia otrok in ker je do]>er katoličan, i.ju je ta ]>redlog ugiijal. Pustil se jo zapeljati, f!a je misiji mar jem piepn-stil vse svoje premozenje t« v k&\ k ijjim na stanovanje. Pri dr \Vt>bo-nauu je |H»dpisal pngoflbo in }>.> tem pof>seb-Jid pa ter \Vilfiii£fer z<^lo prijazen. OgorcVn je izjavil, da so ga na naj-r.orlleisi način miKijonnr.ii ogoljtifuli, kajti lagali so mu, da bodo za »jeirov im on je-.-ti ni imel. To ga je tako ogorčilo, da .u v voji izbi obupano zaklical: > Mi*lil seni, ko »em m>dpi»al kon trakt, da imam opraviti h postenitni ljudini in ne z znhrbtnimi lumpi fn s tako biijražo, kakor **o mis»ljonarji.« Iz tt* izj^>vedi reveža je razvidno, i't'ikšnt; na mene i majo pravznprav inisijonarji. S povzdignjenimi rokami je zatrjeval: »Prisegam pri bogu, 'posrodba je nepačuo 6pisana, ogolju-tali so n>e!« Obtožencc je rekel, da jo puter \Vilfincrer rajrfe bel k psu in k inladi goanodinji, kakor pa k njemu, od katerega je imel ves njei*ov dennr. Sodnik je skunal za&topnika krienn-ske Ijubezni do bližnjika pripraviti tlo toga, o**estnik in več kmetskih fantov zaradi liMd»>del-«tva nenravnosti proti naravi. Ti so bili: Martin Fra*** po domaće Maru-lek, 36 let 8tar, sauiski hlapec; [gna-cij Hrezuik, rojen leta 1850., oženjen, posestnik; Valentin Senekovie, 16 let btar, krojaški ueenec; Fraue Reber-nik, 20 let star, Čevljarski učenec v St. Lenardu in pa Avgust Kruncr, 1(> let &tar, viničarjev sin. Po tajni obravnavi so bili ob^ojeni: Martin Frass na osemuajstt Igrmicij Breznik na tri, Kraner na štiri, Rebernik iu Senekovio pa na dva meseca težke ječe. * Tofctega zapuš^ina. Lev Nikola je vic Tolstoj je zapusti 1 oporoko, s katero je svoja po.st/stva, izvzem^i Jasn(» Poljano, zapn>til ^voji družini. Ćelo premoženje, vštevši iK>sefst-va, znaša okroglo de?;et milijouov* ruhljev. \'se imetje, in izvzemši orne-iijena posestva, je Tostoj določil za dobrodehie naincnc, zlasti da .se ublaži beda v velikih mestih na Ruskem. Ro, ki je kradla žj leta in leta blagro iz železniških vn-zt>v. Xa sle-ii jini je bilo tem težje pri-ti, ker «0 bili elani te latinske druž-Ij-c sami želczničarji. Ćela družba je bila dobro or^aniziriimi iu je imela \ posaineznih tnestih svoje red 113 o<;-jemalce. 13osedaj so zaprli 14 železni-larjev in neke^a \ ^letr^ruvca, i:i j^ MI n.iih odjeii»ni«H«. * Nenavadna blazina. V Londonu je umrhi dama, ki je bila med bo-gratimi Jahkozivc; zelo znana, Sploš-u<> so jo imenov »U »lepo Kveliuo« in morala je biti res lepa, kijti še v.starost i 4S let je imela ljubimce. V njeni zupusčini so našli nekaj pi>r»eVjne-jra; blazino od samih koein iz inoških hrk. Celih 30 let .K' žhela »lepa Eve-Iona« siimo Ijubezni in naravno je, da je v tem ^asu sp<»ziiala silno mnosfo »čestilcev«. Vsakenin je vzela iK'kaj kcK-in iz njecovih brk. j'h povezala z drobitim trakom i 11 zapisala na trak ali čeki ime dntičnepa ljubimca, ali vsaj začetne črke njejrovesra iniena. Vse tt* k(x-ine je sj»r9\li'ila in si napravila blazino. na kateri je počivala njena jrlava v času bolezni, ki jo je pahniln v jrrob. Kupujte jutranjo izdajo „Slovenskega Naroda**. Telefonsko in brzojauna poroilldo Državni zbor. S. — Dnnaj, 2t>. novembra. V da-naMiji s+'ji poslanske zbornice se je nadaljevahi debata o draj?injskeni vf)rašanju. Kot prvi je grovoril |>osla-rer Presi in sieer v češkem jeziku ter jako ohširno. Zii njim srovori posla-ikh' Niesner. Seja še traja. 2/bruli krize v »Zvc/J južnih Slova- nov«. S. — Dunaj, 20. novembra. %i dolgrci latentna kriza v »Zvezi južnih Slovanovv je sslanei, slanci Prodan, lvanišević, 'Frešić - L*avif*ić bo vzeli dejstvo, da je prišel poslanec Smodlaka na Dunaj, za povod, da izstopijo iz »Zveze južnih Slova nov«. Tnlijo iiaiiirc«*, da ne morejo biti s |>o»laneeni SmoJlak-* v enein in istem klubu. Cei dan se i.e vrše pokajanja med njimi in > Sloven-Hkim klubom«, oziroma njegovim načelnikom dr. Susteršičem in i>odnačelnikom dr. Korošeeem, da bi ti štiv-jc jrospod.ie, ki so m pred nedavnim časom dali izraz ogorčenju proti dr. Šiifeteršieu, kot uekak samo^tojen od-delek pristopili »Slovenskomu klubu«. Bodi konstatirano, da poslanec Smodlaka sploh in elan »Zveze južnih Slovanov«, da je priglasil svoj pristop samo kot hospitant in da ffle--fcti tuđi v kroprih junosiovanskih naprednih ixx»lanc.ev s*» zelo obžaluj**. da je češki enotni klub včeraj »akn inočuo zavrjrel dr. Kramarevn kandi-«.! a turo za predsednika klubu in s tert oinalo važe val moža, ki ima zn čeiko i'olitiko toliko zashiK- Dr. Kramara no postavili takorekoć na prosto. Zla-bti st» poudarja, da 80 nafjravili Čehi s tom korakom veliko taktično hibo, ker m poslanea dr. Kramara, katerc-f,ra to ve<]no jKi^iljali v l>oj proti Nemccni, v tein boju takorekoč t-ami deseauirali. CV^ki g;I«c»ovi o prezirnu ju drja. Kramara. S. — Praga, *Jt>. novembra. XA češki listi se (ianes obširuo pečajo z rezultatom veerajšnjih volit^v (notni č«6ki klub. »Narodni Listy< p i sejo: > Poktrzalo h.e je, da or>«*bn!4 mttfpiothtva več vcljajo kakor pa narodni interesi«. Realistični »Ctts« piše: »Nikdo n*< more razumefi, da 1'^-iitika kukor cir. Kramar in dr. Fac«'i ništa izvoljeua niti v parlamentarno konusi io enotnepra in ^kupneg-a č>-ske|>-a klnlia . Praska -l'nioiK' pravi: Poleg; včcrajšnjc volitv*; |Mjm«^nja ne-Ijubo razočaranje. UflztK>loženje i*.1 bi!o depn^mirano. Mislimo, da hodo ]K>»lzmi-i v tt-iii ozirn i>aj»ra\ ili, l:ar &o *za^rresili. Grotica Tolsta nevarn«> 1>olna. M. — Varšava, *2«j. novembra. Ti. Jiisnc; Poljane prihajajo vesti, tla jo ?.tanje nboli.-le jrroficf Tol^t*? postalo 1-rezupno. Grofica je popolnouui apa-tićna in se nikakor ne trudi, pomagati zdravuikom pri 111 111 str»*mljc»-11.111, ohraniti jo pri življenju. Oua iz-/avl.ja, da nima niče*»ar več iskat i nn svetu, ker za 11 jo n?i svetu ni nobene-ga življenja in veselja več. Bolezen belgijske kraljice. >I. — Bruselj, "Jn* novembra. Zdravstveno stanje belcrijske kialji-ce se je dane* nekoliko ^boljšalo. Vihar. M. — Pariz, 26. novembra. \l IVmenos Aire* poročajo, da jo taiii razsajal vclikan^ki orkan, ciklon, ki je v inestu in okolici uapravil velike, fckoik). Vol i hi i boj na Ang:lcškcuu >I. — London. 2*>. novembra. x\n-^leski parlament bo pr:hodnji pone-•'♦'■ljck razpušccn. Konservativei in liberalei se že nirzlieno pripravljaj** 7a nove volitve in za volilni boj, v kateregra ^^o že delo ma poscirli. Začel: H"> že prirejati velike vol i Ine shode. Vlada bo v bodoče dovolila za vsakega poslanca 500 t'untov Šterlinov di-jet. Gospodarstvo. — lTsiljivi »Franck«. t'iidno je, s kako vnemo del;i znana firma »Franck« na to, da bi si podvrgla slovenski trg. Slovenci delamo in moramo ilelati na to, da ni ustvarimo narodno industrijo. Brez narodne industrije nismo nie drugega, kakor tla-čani tujejra kapitala. S pomoojo slovenskih trgovc*ev se je posrećilo usta variti »Kolinsko tovarilo za kov no primes« v Lj ubija ui. S tem smo S4* v eui najlx>lj rabljeni vrsti konsumnega blagu O8vt>bodili. Prej-šnji odvisnosti d-jetja, ker kupujejo kolinsko cikorijo, ch! katare i majo razn»» naroilne naprave veliko korist. Vse mora biti podložno Francku« in kapitalu iz nemškega cesarstva! Ker ne gre iz lepa, hoće sedaj pod »Franko v i iu« vodstvom kapital iz Neuičije ustanoviti posebno tovarno na Slovenskem, da bi s}x>dkopavnla našo »Kolinsko«. Ti inozemci računa jo vendar malo prcvec na nezavednost naših ljudi. »Francka« ne potrebujemo iu pre-pričal se bo, da ga ne maramo, tuđi ee ustanovi tovarno, ker borno podpi-rali vedno le svojo industrijo. — Zbirke umetnlh gnojll. Xa iadnjeni občncm zboru kmetijsk«* družbe je predlagala ena podružnica, naj bi družba preskrbela, da bi se razdelile med ljudske Solo zbirke? umetnih gnoj i 1 ali brezplačno ali pa isaj za nizko eeno. PooblaSćeni smo tu kaj ]>oročati, da Me LkhIo dobile takšne zbirke v majhnih steklcnieati brezplačno ter se pozivi ja, da se vodstva, ki bi želei a tak&ne zbirke tem hitreje priglasijo pri zastopniku ka-lijevega sindikata g. Iv. Mulce t* Ljubljani, TurjaSki trpr St. 3. Nu rai-polago je 100 zbirk, katere se bodo razdelile, kakor hitro priđe jo uaro-rne steklenioe. 2eli «e, da bi «a pri- ffjssom pridejalo za pošto 60 v v rnamkah. ____________ Iidajateli tn odgovorni urednik: Rasto Pufttoslemiek. Zahvala. V nedeljo, dne 20. t. ni., ko mi je bil nlavnostno pripet zlat križ^Yc — premiloHtno odlikovanje Njegovcgrt« \eiiranstvn eesarja - - me je poča stilo toliko prijateljev in znancev, da mi ni mogoće vsakernu f>ot>ebej izreći svoje srćne zahvale. Zato si dovolju-jem tem ix>tom zahvaliti se v prvi vr^ti visokorodnemu gosjH>du c. ki. okrajnemu glavarju baroau Scijon-bergerjn za prelaskav nagovor ob iz-ročitvi visoke odlike, vsem mnogo btevilnim gojspodom i^litičnim, «od nijskim, notarskim, davčnim, post* ni 111 itd. uradnikom, vsem gosptMlom za.stofiiiikoifi učit€*ljstva, dalje gospu-ijom županom in predstavit<*ljein s*0* sednih obein ter cestnega «>dbora, od-poHlanc«m vrlih gasilnih družtev\ »Slovenskcga lovskega društva« itd. za izkaznno mi čast. Zlasti \*a. 8<* obraća moja zahvala na občinskegii vsetovalca g. Antona Klima za nje gov irlolmkozusiiovaui slavn«»tni go vor in na douiači obc. odbor, ki mn imam čast in iK)nos županovali, ker on je ćelo to slavlje priredi!; posebno me vesele čestitke od posla noev v/. Crčarie in Orčarskili I?a\T»i. Vsem, ki »o se me tu dan spoiu-uili in mi pi«*nipno ali brzojavno ee stitali, vsem, prav vsem, ki s&o bili pri slavnomu navzoči, će že ne os'b no, pa vsaj v duhu, kličem: Hvala Vam, prijatelji! (39ir>) Prifforica, 2~>. nov. 1910. Ignacij Merhar, /upan. Poslano. MaKiirieiio domaće zdravlio. Vcdnu v\';:i p.ovpraševan'a p<> „MoU-oveoi (ran* coakezn lgmn|m ia soli44 ti<>ka-iujcj3 ube^p-ni vpliv tega zdravila, zlasti koristnega koi bolesti utečujoće. dobro znano 3ntirevnia-tično mazilo. V steklenicah po K 1*90. Po poštnem p^vzetji razpošilja to mazilo le-karnar A. M0LL, c in kr dvorr.i založnik um Jhin^iTL, TadUauben 9. V /alo^ah po dežeii je izrtcn*> zantcvatt Moll-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko tn pod-pisom. 4 2; Odličen klinik je določil, du hi tro ilelujoča odvajila zar:.ili prehudt ^a ii radnja crevo slabe, vsled eesa; „> treba vnorablinti vetlno več orjva .iila. )Saftr:ifla Darber« pa se kot lab ka notranja masažu izogriba vsakemu jTcbudcmii druženju in črevo tak" 4»iači, da >c porat»a iKlvajila kmalt: iahko zmanjša in nai>os!ed doseže ps>-r^lno rc*bu> odvajanje. »Sagradu Hnrbcr< se dobiva i>o -!:uro v>**Vi !t Namicah ixj *J K 40 v in 70 v. Izdek vali^ee in glavno razi^oiiljališce: Lr-kama >Zum hl. Geist« na Dunaju. I O;*rngra?*se l'.i. Pazite na imv Barber«. Božlt 1910. Starsem ni treba zdai nič več ubijati plave, kaj naj svojiii. ljubljeiK*eni daru je jo za božič. V uic dernih božicu i b odhirah in sestava^. dobite že \S4» izbrano iu najbolje sor t'rano, poolano v hiso. Renomirana izvozna tvrdka H. Auor tuđi lt*t< s zc-j-ct nudi eitalcein lista priljubljen' premijska se>t;ive za deo»ke in deklic • t» r prtkrasnr odbire naliita za božit no dreve^ce. Čudovito je, kaj vro nui'i tirma za nizko ceno. Kakor la^i b-khIc tndi letos razposil.ialo anpr^lsko /.vonilo in tui!» sne sveeke ?f\ božična drcvi^soa ter alovito dunajt»ko peeiv. • za isto svrlio. Posebnost te Režije *o r»a frovoroco. plesne, hodece, spe?' < r.iaike f>unol:e bebe, ki jih razf>oži Iju ta tvrdka. Več v današnjem ogin su izvozne tvrdke 11. Auer, Duna.i IX. 22 S. Stare v Kaniniku K 1 kot pr*-plačilo zu ojrlas v »Slov. Narodu-, Trije Nedomžalčani v Uoiužalali K 12. Ve>ela družb« v fc*>stilui pro*P-Fr. Kavčiča Na Pri vozu K 4 je U~ družila malo krtačico v prid družbi za K 24. Ga. Ivanka Kokiilj v Kra nju K 4 — kot odklonjena pučnina. Skupaj K 50. Hvalu! Nu adar! Umrli so v Ljubljani: Dne 24. novembra: Ana Oražen, liči vlakovodje, 5 let, Bohondcv 1 ulica 26. Dne 25. novembra: Jooipina Ali žio, hči postbtnice iu jiic^arice, 24 lei, l'oljanaka cesta 74. V deielni bolnici: Dno 24. novembra: Uurbtra Babnik, tlelavka, 67 let. — Kotariiia Lukan, sluikinja, 19 let. Ali lmatO bOlGCUlO? Od rtrm^mm, od protl^ g'afobofo. aobobote? Ali •!• ti po prcplho, prehlajcnja kaj aakop.ll? Poitlro"•■ i- 2 i Neba 25. 2. pop.1 736*9 — 30 i bre^vetr. del.oblač. . j 9. zv. ; 734 1; —2-9 j si. szah. ' oblačno 26. 7.zj. 731-0; 0 0 i brezvetr. i m i ! i i Srednja včerajšnja temperatura —5*6% nonn. 15. Padavina v 21 urah 16* mm Po noći je snežite. ^m Tužnim s>r:e!TJ jjvlpmo vsem so- ^H ^fl rodnikom. pnjjteljern in znancem, da Hl H jv našd ljubljena mati, orir. stara mati, ^8 I Marija Drašček I H peacatnica in foatilnićarka H ^| dane*, dno ^6. novembu v 76. letu ^H ^H svojc starosti previđena i. sv. *3kij- ^M ^M meati po kratki mučni bolezni mirno ^M ^M v Go^poiiu j;a>po!j. ^M ^B Pogreb prebl3i-c pokojnice bo \ ^M ^M nenedeijek. "2S. ?rovc!nbra ob *!.A. mi ^M H popcMne iz hise žalo>ti, Bohoričevj H ^H ulica Jt. 9 na pot;opa!i*ćč pri Sv. Krira. WM ^M Sv. maše zadužnice s>e bodo daro- |H ^P V3!e v v župni cerkvi pri Sv. Petrj. ^| H LjuMjnj, dne 26. ro-. enibra lvtO. H I 3919 tmlBjoči ostali. ■ ^| Vsem sorodnikom, prijatčijcin in ^B H 2nancern n^znanja'.no pretujnu veot, ^| H d^ je nal nae Iju cijeni bopro^, H ^H cz'ror11! c*e in -tari ocr, gospoa *" ^| I Jakob Marn, I H n*dn£ite1j v p. H ^H vččraj v pt'ck ob 3 * 4 z\i:o v ^1 ^B pr:ja„cn sporr.i n. ^B ^M Na Viču, 26. uovcr.^bra I >10. ^B H Magdalena Mars roj. FospiMl, H H ToBlca Zitfler roj. Mara, H ■ Ir. a«doU Mara, *J\6 ■ H c. kr. tinan'ni !:onc:pis; H H Leopold Mara, učite!]. H H Marija Marm, oiroci. H H apMrt Zleglar, cćit:ij, j-_;. H ^1 Jadviga Mar« roj Srala ^1 H Pavlina Miru icj Ma|er, sinahi. ^M ■ Bobart, Budo U, Milaa, aaaf||aBv ■ H avatovld, Oataa, vr^:;i. H ^fl ^Itbto po^bnega otrvesrita. 4 ^B Posta\Tio varovano. Proti 6 zornu in oniilodi zob iilKimo delafe dobro saaaa antiseptična Melusine ustna in zobna voda kl utrdi dlaano in odstranjuia neprijetno tapo iz ost. 1 staklenica s navodilom 1 krono. Deželna lekama Milana Leasteka v Lfobliani, Realfeva cesta *ter. t fK»1e£ Franc Joicioveg* judiltjnt:g4 reoitc. Melualne-nstna in zobna voda. Snnja, Hrva-ko, U. ;ebmarja 190iL Blag gospod !'2karr:ar! Prosim vljudno, pošljite mi zopet tri steklenice Vsse U^cr: > delujoće mntiaeptf tne melnsise-aatne sobna ▼ode, katc.a }c neprcKusijivo ared£tvo zoper zobobol, utija dlesno in od-strartja neprijetno »apo \z ust. Za ohranjenje zob in o^vcžeiije ust jo boni VL^I'icmur kar najbolje pnporoćal. Spoštovanjem Mafo Kaurinovič, kr. po&te nte^tar. BOŽIČNA DARILA! si Predno si nakupite božičnih daril i! blagovoiit; si ogledati še moje izložbe in pn?sodite cene! — Potrudite se potem v mojo trgovino, kjcr se Vam dajo drage volie vsaktera pojasnila, da se prepričate in ^aločili *io bodetc : tako], ču ii nabavite svoji>i potrcbšZin I« pri tvrdki : H. SUTTNER, ^m Mestni trg ali Sv. Petra cesta. SpftOialna trgovima najnovei^ih prec*ziii prli katar|lh « poairatoiku pljuč In prsne tmr%»mm Zalogc: Mlkaal KaatMr, toter Latanik i n A7 iambon ¥ MsM|aaU. Troovski afi mehane stroke želi L docaabra t. 1. na-^top.ti službo. Nastopi lahko tuđi takoj. o917 \feč pove upravnistvo x*Sl. Xar « Kupijo se dobro ohranjene štelaže in pudel za trgnino i Mtimi io posade. Ponudbe ped „SrcĆJ- na upr. .SJov. Naroda". V/ " V £i & Zimska, fina \^ damska ,n otroska^ oblačila In perilo % Krislo/ič-gučar Ljubljana Stari tr^ št. 2S (nasproti ZaUznika). iopic — plavce« — pelerln. 5to4era* tmtuet. klut.ućkt rokavla«, auf«vtc«, pfeteac j«*^lce m urag? {rletvafs«. : Vsafce modno in drotino bla«o. i Me .rl»Lrc n«iilfujs Msi po potli Uradao do voljen a, že 15 let obsto-ječa naiatareiia IjaMJaiiaka iBsredDvalBUa timm in Mti G. Flux Gosposka ulica štev. 6, priporeća in nafnes^a 1« bolise tt Ww vsake vrste kjkor privatne trgovabo in gostilnlsko osobi«. Isbira raslitnik alnt€bt siaati za žeoake. Vtttaa in kollkor motao hitra 999tr«tba lagoto^Mena. Potnina tukaj. %r) Zenitna qw n ponudba. ii l*r'uj.n'7. rjoiipodična, :JO hi siira, h.i'e cnanjoči*, ■neoniude.zevant: /ife-h-hiost*-, j lupini premo.'?nj*:in3 kišo 1 kfifer'f z>c fodi goMifnita, /pi Up* n> l>roYtiet,i:ui hrttjti tr^t St, .>Xi zastavi i?riitht' spo2ti€&i ~ mlađ*ft€6*n, ali cđottnA brej otrok. Moštzi, kl imfijo m kot ih- ju't->nji'>'ia in tekije do obrti, )>*b-fjnni ju*d „Srefr-u ~al;oir\ Tnjrt*ynt ii*rogo Z'ijanu^a $ ^Mfl^ v*iMno tu ztdo. ^nj^ ^^M Slike č>, f/ociT/u, 38*J> ^^ peter Koban sedlar in tapetaik v Xranjn usfnli hotcU „Jfova ?»iU" sc priporoca slavnemu občinstvu za vsa v njegoro stroko spadajoča d^la, kakor tuđi 3908 voiove In sanke. Delo so izvr^uje točno, trptžao, po solidnih cenah. Velika izWra Me ta (m ž»i po jako znižani cent, kakor tuđi BC morska trava. ^B| ham vetfae velike pofeJneaui izvrteae posteljne oprave v savani aa'^v ajraa majpra^fi ■■■■■■■■■■lBnaBflBnnMav^nnnnnBnBHHaiB Romsko mrvo prve vrste prešano blago, ne tapi aa eele wa§aae. ^i Ponuube pod nf talaa p#tretaN na upravnistvo »Slov. Naroda«. MLINAR dobro i^v^žbao, teli vetopiti valnibo kot pomoćnik al< pa v BajenU VieCi mila. - - N'asJov: J.B., aUlaar, poste reataate, Idri|a. jss3 Kontorisf (začetnik) popolnoma ve^ć blovensćine, nemš^ine in hrvašćine, ab^olvent trg. iole Uto alutbe. 3^69 Dopisi pud flJ. tm 2711 na uprav- ništvo »S!ov. Naioda^. Star9 dobre nfcran'en klawir ae proda. Radeckega ceste st 2, L nadstr. ^?3 m^4^4 ^afe^aV nflk BataH 4a^^al nV fla^h ataa ^1 asEA ■ ^r ^r ^^^i ^^f ^^^2a ^^^^B ^^^^bI 1B bV nr^^B nT^aa ^al nV^an dve ali tri sobe. Ponudbe oa upravnistvo »Slo^. Naroda«. 3010 Spreime se ta soj čevljarski pomoćnik ...a ireSano delo. — IVAN Š1T1NA, Stnđenvovska ulica št 9. 3867 b^b^b^bk aa^B "^ ^b^ flA EI^bIbbv ^* ^^ao aa^^k ^Baak ^B^ft • Stalimeiste«-; z dobri mi i*pr:čevali =;!o-Tenskrga in neir.tk-e^n jtiiika zmožen 07 Fr.^udhe z naveribo p'ace ca tvrdko rilL Tambarlini v Kočerj^. Iifi« sa trgovine itjčen, earr.tki kompenjon rprce ■— FonuH^e no'! „Zlata prilika 5000", poita Eal pri Sv. Petra na Krasu, Kranjsko. ^v> Prođi aa radi povećanja obrata z.i nizko conu parni lokoti! 12 Hr' v prav uobrem stanja. Vidi =*j lahko \ obrata. Vtč pove \c pnpzncati upravaištvo »Slov. 2\arodav?. 3839 Naprodaj je w--m-lmm^ maihnjWi I vt'emi gospodar^kuni poslopji. njive, travniki in ^oič^ 10 minut od Mokro-nroa pri cesti, pripravno za žmnorejo in "rr.iekarito. C»»na p«^ df^ovvrj. \>č povv, Blaž Mc¥ielJ, fostil* aiiar v Mekrenogu. ^i^ Ilompanlon BK c Ju - 30.000 K se ia%o v >aho r:!^- HB ??rje»i»a /o ubstojc^c trgovine i siavbfcv II tiiimi"1 tKJtrcbšćinami, pre^ogorn, drvi, ■ ■ kakiv tuđi _'j po c^anjt bre^koćikurencne II restavTacijo ia trgovine ^ mezanini bb-II ^orn tik ob vcCji postaji jui. žeieznice B B v b»i2ini vcčje«a nesia na Slov. Stajer- ^kem, proti hinotckanioam varstui. Prc- dajj ni izključeiu. Pomtdb^ ixxl ^/inauer-, Sv, Jakob v Slov, poricah. o^v'.i Pred božičem naj vsak, kdor se 2anima za božična darila, /ahteva po dopisnici moj bogato ilu&tr vani glavni katalog z veliko izbiro božičnih daril. Doti £a vsak gratis in franke. (.ii kr. ftini Ukiiitdi JU R8RUI. M ». »I (Ć«*k*). 2»!-I i pro5ajalki -.a ugovino a papirjem m galanterijo Bprsjme takoj 3*37 f r. 3giie, ijubljoa JKestni trg 11. Proda se nod iako ugodnimi po* geji nova enoaadstropna ii vitorn, aekaj gosda in v&a gospodarska po-i!opja. — Kjc, pove uprar-ništvo :>SIov. Naroda«. 383J s o sobarri, kuhinjo, klctjo in pritikli-nari se odda *a iebruarjev termin na fii i3ki cesti it 17. \cć po\c poiC&toiic 0* Boltei ravnotani. .;v>; pr'teoih atarsev s prin^rno izobra/bo. 14 do 15 !?t >tarp^a sprcjme takoi v trgotino x nteftanim blagom p<»o •jjjo r :r ^c; ; J. Pretnar, trgovac na Bledu. 3755 Gospodična abaolvčnt^a tr^- te^a:a, :'inožna ^teno-^raf ie. slovenske, teike ' nemike koresponđence išče mesta v pisarni. Poaudbe pod ffZanesliiV0StH na upravnišnro »S'ov. Naroda«. 3M Za otvorite* železne trgovine se oucla:o lepi prostori v mestu <■ c^jerr Promet bode velik, r^uucbc voa uSreČa" na uprav-o&tvo »Slov. Niiroaa- . «>8i^ Sanssouci prizivno Pijn. ^Painka. i/dtlc* po friuc. oet«»di Cartc d'Or, Carte bbnehe, Asii spunnante Torino, specialittta Bakarska vodica, primorska Gennaro Ossotnack, Gorici o^likovaae knp«i)|iki kteti. 00 Ccnovniki pratit, in tranko. 71 terera >e nalijji trgovina in gostilna m; iz proste roke proda. P> pn uprav ni%tvu .Slov. X^iv>«„ . t>i*> X Trgovsko i/obražen > zasGben mirni X ' h;c, &> !ct »tai, > . 0o 3" -. voijubne vissamezno društvo navezano na vso tište posle, potem navadno nedosta-jajo maci, ali pa se vsa stvar vrši v tako neznatnem obsogii, da niimi že ;:aradi tegra nobtmega pomena. Ce ima pa naše dijaštvo že me*I tem, ko se mora glavno posvtvuti studiranju tako lep delavni program, oliko veo je je laliko in je polje de-'Ovanja naših akademikov v poditni-'■ ah, ka priilejo domov med svojo ro-■ake v domovino. Tu je sele pravo, • d studija nemotcno dclovanje piav-vaprav doma. To delo v razširjcnein in poprlobljeneui dt*lokrop:u pa diri^i-rajo in orgraniziitojo naše ferijalne .;raranizaeije. Zato je treba kar naj-iiitreje sistematično izpopolniti našo .'erijalno orgunizurijo. Dve vzorledni ferijalni organizaciji že okstojata, namroo »Klub naprednih slovenskih akademikov v Col ju« in »Akadomič-no ferijalno društvo »Sava« v Ljubljani«, a treba jt* trđne pozicije tuđi v Mariboru, (loriti, Kranju, Novem mostu in Idriji. Važna naloga centri* Inesra odhont O. s. n. n. d. b<> uraditi in izneljati ravno našo ferijalno organizacijo, ki bo temelj uašetra delovanja na doma čili ti eh. Ferijalno organizacijo imajo predvsem dobro razvito klerikalni student jo in da dosezajo z njo uspe-he, vidi vsak, kdor zasleduje njihovo fočetje Tk>1j intenzivno. Kleriknleem pa rrmopro poinapa tuđi prakiiče 1 orpranizacijski sistem r> poclružniea-mi, odbori, pododbori itd. Zato je danes gotovo, da ne homo preje mirovali, dokler ne borno imeli v vseh označenih mostili dobre In agilne ferijalne kraj^vne organizacije. V nji-bovih odločenih (Mokingih £0 bi lažje groiilo naše kulturno in narodno delo, kakor pa sedaj. ko zaradi prev«> likepra delavnepa polja ostane vse \o ^olobdelano. Narodno zki 2vezi s podružnieami našega na-rodno-obrambnepr'.i društva. Te dob** iako v dijaŠivu faktor, ki prineso v r.je živabnega življenja in podjetn**-rra delovanja. V obmejnih in narodno n ešanili krajih pa morn.io s^veda tuđi direktno poseči naši dijaki v boj za pravice našo narodnosti. Sode.Iovan.jf» pri sestavljanjn narodne statistike, vr\ raznih narodno-olirambnih akcija h. pri zbiranju denarnih doneskov 7.n C. M. D., to vso fipado k tej trn-k?. Varoano-£ospoflar>ko gibanje mora naše dijpštvo nospošev^ti r priiv>er-uimi prodavan ji in aktivnim sodelo-vanjem pri emancipaciji otl tnjega ?:.'initala, zlasii pri tnrovstvu in pri> duktivTiPTn konsumu. Naše de.lovan.ie na 'kulturnpva Pf»lju pa se bo koncentrovalo v iz-nbraževaTnoni dolu s T>rodavanji, k: .iJh prirode naše ferijalne, organiznoi-j*- \n K l*>, kater > boTr>o nudili n-i-im 11 h proti n im izohraž^v:ilniin, y'\ilnim ali nr.litičnini društvom. Z'nsti iT»Jnflinn T>ri »Sokolu« bo treba vstematično dušovno v/trojovjiti nn-him ćlanonj, da kp tj»ko uaralizuj'.-i-icrtibonoFon v])liv klerikabiega diia-:;va pri »Orlnv in podobnih drii7l»a»i )»•• konsTPgnciiah. Kwr Se ni »Soko-1««. je treba združiti Soli odr«stlo i"T"dino v no organizacijo, kajti n?»S?i prihodnost je __ to n»n inopfj hiti jasno — v zavedni. nanret!-nj mladini. Tr*^ba j~ poskrb^ti za i.vne knv^nifo v nn^ib brn'nih in izobraže.valnih dn^tvih, ki si 11 li s'i-^Vi ne inorrio prf^krboti In končno .?«» vf*7na nalo**1« iiarodnf»-nan»*#Min«*f?a fHv.ctva v7.b»"Mti xvn ^nrča ali st^bo dfb.ior:?, drT»5*vn. Vi bi na"i lahko 1-MfisfiH ;n jffi oživiti ali roforinova-t? v zdrave orp'H^iz^ci'*1, P^tfvno ^o-rf"!ovati nrl osehnf a nri n**$ih liii-**r'k% nom»"«t! pri sp«t*\ij»njti V»*a-^trov nnroHno-natirednih 7*nnn\Vox in sploh širiti na \he načine nače Me*!«: MrttMtt, ■To>niwiiliiil>ail !■ denMkniilann. Treba je osnovati povsod krajne narodno-napredne or-Ranizacije, da bo končno dobila na-rodno-napredna stranka dobro organizacijo. Pri prav ljalna dela pa v mnofirih to^kah ravno dijadtvo lahko izvede najbolje. Lahko bi naštevali takib prilož-rosti za naše de lova nje še naprej, ali reasumujmo vse s tem, da si postavimo za direktivo: naravnoat v prak* tieno življenje! Naša krajtmia ferijalna društva so pa končno najbolji i način z bliža* nja posameznih naših akadeniičnih driastev. 2e i»eS*i-v:i« v Ljubljani je na svojem ostanku 23. t. m. sklonilo odzvati se pozivu vsoucilisčnoira odseka slov. iikad. društva »Hiriia« v Pragj, da mamio-stu.K* za popolno slov. univerzo. Do-klor pa st^ 110 na ližu je ta zahtevii, na ?o inorajo z-ihtc-vati provizovična slovenska predavanja v Praiii in reei-T rociteto 2 zacrrebškim vseurili.šivm. Akad. fer. dnistvo »Sava« jo stopilo ;rledo priredit ve nianifestacMske*ra zborovania v dogovor z fori iuinkn r.ar. radikalnim društvom »Prcsvo-Ta-. da se osnujo v ii-»ikrajšcMa ("nsu iul noć oo^ok za tako zborovcivie. Zb.i-rovanje lii se potem v Ljubljani vršilo 4. decembra. Xsr. napr. akad. društva, kate-rim jo akad. fer. društvo »Sava« po-slalo vabilo na onketo 2a »Organizacijo felov. nar. napr. dijaštva«, ki s»* \ rši 5. januar ja 1911 v Ljubljani, prosi predsedstva. da imenu,iejo \*i-tre'bne 3 delr^ate in nam bporooe na naslov: Milko Nasrlić, prodsednii: i.kad. fer. društva »Sava« v Ljubljani, Ilirska ulica 23. Nar. napr. dijaštvo v Ljubljani se rodno udoložujf? družabnih prire-tiitev Narodne čitalnicc-, kahrv brul-nioa je našim dijakoin odprta. »Savanski ples se po sklepri &o-stanka akad. ferijalnoga društva ?--Sava« ne bo vršil v s»\Janji ples«:i srziji, pae pa a- januar ju 1. 1012. Drjsi jp bil »Savanski ples« veo v lotošnji ilosiu seziii slovesno praznc#vala v Lj';blja-ni. Aff'sto da hi bili Savani oku »rani s pripravami za svoj plos, bodo svoj ons raje po-svetil sode! ova nju pri r»r:-pravah zn onketo nar. napr. dijaštva 5. jnnuar.in, za 351ctnioo »kad. t"im. cirnstva .>THirlav« in za I. kongres nar. napr. dijaštva v Ljubljani. Dopisi, doloocni za »Dijaski vost-liik^ naj se pošljejo vsaj do srefle \>:akopft težina, ko je redakcijski za-kljurVk za vsnkosobotni »l>ija"ki vostnik« na naslov: Milko ^VaprliV urednik, Ljubljana IV., Ilirska ulica >t. 25. _________1, „ ■-----1 - - - .. _ — -----. Strojnik (maš'nisi) 86 litt za večjo parno žago. Nastop službe eventualno t koj Ponudbe pod L Mrt«l Z«|r0feb Kleporsko dela kakor tud- «va|raft Mi^MiSifltaMi BtreloToda, hltaih toMfa^v, to-lefonpv itd. ud. >prejen>am iQ Jih iz« 3834 vršim točno in bitro. 3g. Zalokar, klepar, Jrcžicc Ključavitičarstvo Ig. Faschinga vdova PolJajuU Miip *t •. R^iebova hita. Velik« «•!••• - štedllnlb ogq|ttč. bm«Mta MUšmm UU. Cene imerne. Popravila se s 1 toCno izvHlujejo. i i im\i zaliia mma li ujflttiflt otroških vozičkov ta mv*4b€ *• MlUmnic zime. ALPaklfi v LjaU|aai. Ummm untiim si pSlji s mzitj4B. Josip Kojina krojač prve vrste se nahaja stJuj v Ustni tmi \\m leži testa l korikurua z najverii "i tvrdkami glede finega kroja io cle- ganme ij^ršit.e. T¥QrslšKa zaloga ns]f]nejših amjl. iii !I2D[. WWM Ml : Zavod za mirnim : Hii ne pomirao! ^Si aviMHif a \i Ljubljana 5o67 Sodnijska ulica št. 5. prlpra^aui. cea«aa lm taa^sl Iva wotmlm Cunard Line. Ođk«đ Is «9aa6«fa *rlmtmnl*t* Trste« Ultonia, 29. novembra 1910. Carpathia, 29. decembra 1910. Is UverpooU: 1515 NajveČj! in najiepši parniki sveta. Lusitania 17. decembra 1910. Mauretania 10. deceiibra 1910. Pojasnila in v znc karte pri i^md«*« Odl*selc v LfubU«ri, siofliftkov« m'lc« **w. 25, pofeg certeve Srca Jezusovega. V'ozna cena Trst-New York III razred K 1 S»3 za odraslo osebo z davkom vred in 100 K za etroka pod 10 leti z davkom vred. je Dedosežnega uCinka kct sredstvo za pranje in Mm. vlaknom perila je pa popolnoma neškodljiv. — Dobiva se po vseh bol;ših trgovinah in pa v tvornici 3 1S57 Kila v Celovcu. Ceno tO5»c«Jno ptrje! Najboljši kosmeiiški predmeti za olepšanje polti in telesa so: «9 ** milo po S0 h, Uw k cream po s ... 1 3; ^1: Henihol s nstnn voda po «^^^ 1 K; zobnl prmiek. po COh; za obr«DJtev in rast tas: «|#«k Usna voda po •^■hm Uunia pomatfa 1 K. Ti izdelki .Adaa, ki so oblastveno varovani, so noprodai le v Orlovi U Ph. Mr. Josip Čizmar w Ljubljani. Kupajte zaappo ts domaće iiđelkc! Odliki Frva kranjska tvornica blaolrjev Ljubljana Hiišarjeva ulica 5 Recherjeva hiša RUDOLF fl. VNUdillEK Jamstvo šest let. Priporoča svoje pnre vrste, za vsa podnebja solidno narejene H«"***t klaviri« in i kAHM^^lA tildi aaBaBBaBBBftBBBaBBBHflB^BSa^kaB^ Uajtef 4talBafJPa MM M^MM asatU a^^rwv ^•^^^^••p ^^a» ^*waaaal W OlSiHal AaH ataB-MS#dGb Poprave in ugtoicvaiija se izvrtujejo točno in raCunijo najceneje. 3834 Ceito ROs^ctjno perje! Najh*»ljši ttski nakapni tir. 2815 Kg S!7?'j-Srpa i 4 K; pr^ma polbelc^a 2 8 i K; b^lfga 4 K; r> l?ca puhaste;--* 5"lO K; ■iavbtii gz, pu!;c- nega. 6 40 K 8 K; kg puha, si e^o K, 7 K, belega, f:nfj:a 0 K ; na f:n« jš p-Sni puh li K. Nar« ciU Hd 5 k; eaprfj franka. Zgotovljene post,Ue %*££•*& drrga, b*-lt-j;a ali ru-T.rncga rankmga, rcr-mca ISO cd d lp a, 20 Co Mro ka, z dvcnia ig av itcama, 80 c>n dlg, 60 cns 5ir, polnjtoa x novim, sivim, prav slano .t^irn puhastun perjem to K; n«pol puh .0 K; puh 4 K; posamezac pornicr 0 K, 1 K, -4 K, \6 K, »plavnicc 3 K. 3 50, 4 K. Perni^M, 200 cm dolga, 140 cm šir. 13 K, 14 K 70, 17 K 80, 21 K, zglavnica, 90 citi dolca, 70 cm Šir. 4 K 30, 5 K 20, 5 K 70, spodnja pernica iz r.ioćnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, llb cm šir. 12 K 80, 14 K 80. KatpoAilja sr po povzctiu, od 12 K naprtj franko. L-hko se franko šarm ;v;a za ncugajaioćc se vrno denar Nata čni cenovmki gratis in franko. t Btfllul Delentž a. 767. Ćežko' || Edino || il zastopstvo znamke i i I KINTA j • je t teku in trpežnosti nedosežM { | kolo sedaojostL 3193 j j Zaloga Puchovih koles. j : Koiesa »prej^ma v papra««, aaw|> ! I Hnaf« la pMUalfaal« ter j j izposojevanje koles. • : Uto, sdiiu a coa inrtitcv. ! I Karei Čamernik! I ftftfM m**i hi friate. I >••< 2 vrtom, v bliiini crrkve sr. Petra »* Ljubljani, 5c već let davka prosta, ki s<* dobro obratu ief M pr>li> p«d ■*Jufo.tii*|ftimf pegoiL V(i a^a -♦■ v fcunce-. p.sntni l^alate" toUto, a>k#Ha mM— *t. 14. 373» ttmMti riia nova in stara, najboljih vr^t, b#l>pa^ čratft, opolm (^>ijer) m tropiiiovc« po jako povoljnih cenah razpoiiljm v vseh L'nli^inah 5365 Anton Mlikotin pos^»tn:k vinofTadov m rekuice 1 ?<••■ Kaštel > Luktić t Dalmacij«. St. 147 3H75 Javna tt oHga lovi v Mostar okraf Kamaik 2a čas od 1 januarja 1911 do 3U. juni ja 1915 se vr§i (B! 3. .Ktibra ttlO rt H irl donoiođm pn okrafnem gUvarstm ▼ Ka* iunilrti- L< v>ki okraj jtf v bhi*n« proge Kamuiš^e železnice, obsega 600 oralor in je bo^at na jerebicah, fa^anih, zaj-c h, »mah itd. lupao^o etose BEoste M\ Kamili dne 72. nove-nbra 1910. Vinko jVfajdič m io v Kranjn —— (Kranjsko)* ——• Najvc£>a proizv^janja priznano naj t'iljsih pšeničnih mok in kmnih izdelkov, 1 ki izvirajo iz ru;jbcl] izbranih picnićniti f vrst Proizvodi vza?nejo jako veliko vode i v se m dativ) kvantitativno nedoscgljiv pridelek, kar ie zbsti za gospode pe> < kovske rrojstrt repreccn!ji\e vrednosti. ( 2astopstva in žaJogc 7H , V ttnbljauil: Podgradn, Trnortm, ; Eotevjn« Trstu Gorici« Celovcn, Beljako, Boicann- laomoatn« Trt* < dc&r&i Zadm, CrU-tn, Ei eegnovem, s Kotora, larajcm la Pulfm. J Brzojav:: Valjćni t»SSut Kranj. \ _^_ „. ... 11 . ... u 3«J- Od leta 1868 se ~*M Bergerjevo medicinsko kotranovo milo tr.-ta"»j i teksta o^pebo« upof»&rj* pntl vsake vrste izpuščajem ii*stl proti k7»aifaiffl ite*)tm tn p^u, U?eW«jnB. ialje arati roetk! 3« •<»&, oscNibuc. potrajs e*f, iu*im*a ■« jlavi i« v kr&đL BerMHett kotrai»ow« Milo >■* ' »*"• 4a »vittotB«« l«an«g« kotrana ti w tum*r MstTfvo o^ vicft i3fticTK> milo za umivan)« In ka-'panja za vaaKdanJo raba snii Bergerjevo glicerinova-kotranovo mito, v k*ser«a! i« ^ oattotfc*« jU.«ya ta U je prtimnmam. Rot u6.\\iw '.setsr.n ra gl^to ^t GH liljt i 'rrrstmia isacMal Bergerjetro torakso¥o mila ia sk« ftov oiKta, ttfjoranjat, paaam a*a>» zaljem in drugim ncrprillkam>^»^, Cena komada Tsake vrste % &**J^f Bavodilom 9 uporabi 80 vio. ^^ WV,_| tabteT&i:c 90 :ct*n.«Js 1c zmafTBih trjovit^ ^■^^aBaaT^Baf Nuite im pAl<^ -vt»»j«tc *er«t ritaain «^» • ^ B. Nali * Ć*. w »A cti. _f405rt*^__ Leti. (W!i«.«»£i i- caj.£3O oiitcao _^r ■ ' • *^mmmam u &3Mja »sw ia z slato * ' ■a^^ ■vettaja aa avetovai pazatavi« Parizu I9O0 f >» *iui» aedif. La bičića, rnii^ ^uaalr Sarcar so aaMaa v afivoMIo, ti se pmcac fsA&cmo aulo. Ma dot>olo: i. aUD 4 Coaim Đtuuii, L, UaVM^trasa^ L. If Ljubljani se dobiva v lekarnah: Mila« L«M«ta)kt Ph. alp. Josip Clžmar, A. ■ayrv CU Piccoll. U. pl. Trtikosf in ,• vseh drugih lekarnah na Kranjskem 1075 ILasie VDletfte I (kite) I I ftMfa pr#r«u. . . E 5-— I KMltprtTMi . si T-- ■ itka pr«Tf)xa • • » f — I I rt «3 TOta .11- I I acia* svetle (aCiai) la sire «**, atatjt ■ I pfiporova I S. Strmollp I I Mm la Uaatter, I Ijibljau, pod Tražo St. 1,1 IMw& stats. Com Bt oHf IMt I L I I BB m • ■— _ » bVJ I amBBBaBaaaaS> VSSaBaaBBaBBaaaj ftaa\ aaaaiataaaBBa) aaaBaBaBaMBai Ka-^-«, ^^m I ^^^^^^^^»^^ •™**^^^^a>^B%4f IV »^BiaFaaaa"* S*aaaaaaaaj a^aaaWaf ^^| a* aaaaaaal aaaaaV 11A4 I I bt^^ •JaaaB»Waa*^aaw ^p^aa»^a»ap» a> v^P^V ^^H B»|9f «p «SA A |JOdS]|3 * m-Mm M aJ*Ji, topi, amala ml — NMn m »rt Franou Kollmannu. PTgrrjl olla Ilj^OLLA i ie vcč ne«° ■pFffWJmtIm1#t# ^ ŽOOOzdravni- mW eBeciaiil«a nmit* 1 kov o?nači1o ■PV speci«iiew f«u* i M Bal*a»a- 7w^ P© dauinjcn stujt I aUTa|atw f ajjtffr larosti (Ulizico J Zaloga y I V^^iboliiiCLliI J Ljubljani: I AmmW rAhiti vf nitf t ^H *• "laik*, R* Hl lekarmcib iB ^H PiccolK Itkar- rlTi dIC*CI|J*** >■■! MT- ** Klnc* Zahtevajtc, da Vam Vaš dobavite!) da CLLA in ne dajte si manjvrednih posnetKov r la isti denar kot OLLA hvaliti za „ravno tako dobro blago". Ilustrovan, poučen in originalen cenov-nik 2 navedbo prodajahšč zastonj od tvornice za gumi OLLA nm Dunju U. 3oo, fraterstr. 57. 1000 ŠStampilije Tsrh vrst sa vradt, driilt? a, trgot €• iui. Anton Černe graver la lideiovattli aavćukaTUa SU*.:»JU| Ljuti ano.Sv Petrcc.6. Coilkl Iranko. Miijša trgovina kiavidev G. F. JURASeif, prvi in eđlnl ćeiko-sJatenski nglaie-valec klavir Je? in trgovec ? Ljubljani, Poljanska cesta št. 13. s 1. novembrom pa na Poljanski cesti št. 13, kjer poveća s.ojo zalogo. *± Priporoćajo se klavlrjl, jr^PiSSB^a planini in harmoniji i.t- ■*S§ife3S1| prestžni po dobri kako\osti % S 9 V S'1SU 'n ^ol dni sestnv i. edi-••*•!* J nole alovanski ixdelkl '* ođ 450 K vise, harmoniji pa od 150 K viSe. Vi a v to stroko spadajo.a poplavila kakor tuđi ug'aSevanje vseh siste-mov klavirjev izvrSuje po jako niA'ih brez-konkurenCnih cenah Imenovana tvrdka vzame stare klavirje v račun za najvišje ccne, ako se pri njcj kupi nov klavir. Za vsak pri njej kupljeni instrument jamči imenovana tvrdka 10 let. »Glasbcnt Matici^ in drugim slovenskim zavodom ugiaSije klavirje edinole | koncesionirana tvrdka Jura sok. UtttmYi.ito '«1 pddobo inlme ||UttO ITI8II (cigaretni papir in stročnice) v spomin. ker hodejo s pona- redbami zavajati konsumente. , C1 Ogromen denar prihranite! pri nakupu masufakturnega blaga, ako kupite sedaj v trgovini I. GROBELNIKA :: Ljubljana, Pred škofijo. :: Ker opustim že koncem tega teta svojo trgovino, se bode od 7. novembra 1910 naprej vse manufakturno in modno blago, veliko sukna in razno vrstne tkanine oddajalo globoko izpod navađnih cen. Vsakdo si l&hko svobodno ogleda vse blago, ne da bi kaj kupiL Ne zamudite prilike! t Ne zamudite prilike! JDr\ 7HTD I Za gg trgovcef krotPČc in živi je je prilikaf na-XTKJZjkJJ\. . bavili si TCČie partije po izredao nizkih cenah. Troovski lokal ▼ Sorlclf na izTrstnem mestu, že 20 let Z\ žt)e/.nino u-pt-^no uveden, tudt za p« rcelan^ko ic stakleno blago prav pnpraven, se bo v kradem #ddajftl V najem. 384S Naslov pove upraTniitTO »Stoc. Naroda«. ■pr Nedosežno ? Đ^ ■ Najnovejfia m r ■■' amerista izitti t Bigltensko gnnuuto blago ss motka* Purabno na lota. 1 4-60. Cfz 2 tttUjom kosov prodanih v kratken tum* Bi^i'tensk^ gnmasto blago xa tonsko* (Var^tvo žensk.) Hriporoćili najpr\i zdrav-niski strolcovnjaki, porabno na kta B 2*60. Kdor pcšlje denar naprej (tuđi pismene znamke) mu posije diskretno in poštnine prosto, sicet 5o vin. već, edina prodaja .1, H. AUER J. I tvornica za gumasto bla^o. | { Dttnaf IX 2, Mussdorfer«trafi© J—f. : jna Ijramljnta v Drnišu v Dalmaclii sprejema hranilne vloge od K 2*— do K 100.COO-- proti 5CC obroatovanju, ter povra,, zne^ke do K 5.0jG - tict odpovcdi, zhe^ dr> K 20.000*— proti prijavi 8 dni, ve* zneske po dogovoru. — Za polleino izp č- vanje obrebti izdaja na zahtevanje obreat knjižice. — Dopisovanje v biovenskem hrva^kem jeziku. 38. Xa Tarnost nranilnlk vlog in ntlh obrt-štovanje jamci obćlna Dmla, lidelovatelj voio« Franc Visjan Ljubljana, Kolodvorska ulica 25 V priporoča svojo bogato zalogo J 5 novih in te rabljenih ]W VOZOV. -9B ludi to let« tt s braUc, skiesvaje se na ta oglas za božično dar lio oastopne boucne t>estave. ^TC l\M naXU za bolin dm BI RiiPosMjam samu najbolj ut sne, resnićno prekrasne zbirke najme-dernejš h red. Pristnc srebrne in tenne svilnate stvari a. pr. boiićne zajćke. zlate ribice, božične zvo^ćke. steklene smrekove storze. srebrne svetiljke, srebrne zrakoplove, steklene srebrne orebe, ledene rveće, prekrasne rajčice, tro^ente, pozavne, refleksne krogle, srebrne kro?le po slikane, žlahtno sadje. kaćaste krogle, prekrasne đrevesne vrbove, patentne sv-ćnike, prekrasne angele, bjžićno dete s premitnimi perutoicarai, angetske lase io mnogo dragih micnih novosti. Zbirka I, 300 kosov K 6-50. Zbirka U. 180 kosov K 4-40. Božične sestave 1910. Za dećke (zhirka 3): tržni ^otor ali trgovska prodajalnica s po-— ------ - polnu opravo, raićna izvršite*, nailjflbsa igraća otrok, karton m'zarskega oroJia. sMidno delo, pu^ka n streljaije, plisen pok, brez nevarnosti, i^ra domino t lesencm kartonu, švicarska gradiloa omarica i lesenimi gradilnimi kamenvki, karton živine na paši. prav mi eno delo, velik karton z vasjo za postavljenje, gosli, velike, za igranje na lok, mićna knjiga b pripovedkami in barvaoimi slikami, telezoica z nm im navljalom, teče sama Bi 4 tlrih, goldinasta deUa era za navitje, leseoa peresna škatljfca, kovmast teteć zmaj, premken, prav zabaven za mlado in suro, 2 ometnika nt lestvi, pre* mićna. delata nmetno^ti na lestvi, denajski pometalni voz s konjem, tete samotvorno, lerjav. kretalen s strojem na veter, roičen parni stroj, koriien. z varnostnim ventilom, zeoe modele, laterna magica (ćaro^na sretiTjaak*. — HaMte aalkoJIto klaao. I ^mimpmt^pmi ■m^mHmmmmHi - ■P^pmNsmv •■■B^mw^^B^^^ w^^^mjw* mj mmm) ■■^m^^F^^^ ^m^mr VAap ^y^WW^W *4^km^WHPWBB^^mT^Wfc_ ^|^mm*m^m^^*^mV ^""""J^*^^****^^*^^^^^^_ ^ ^ ^*^^^^^^ _ ^H iensu iestnft. Kaj je prineela revolucija aa> Pori«« galskem ienam. Vse revolucije, ki t*o se dogodile na svetu, ee so imele uspeh, so koristile edinole raoškini. Žene vslod teli nišo ničesar pridobilo. Pri veliki J'rancoski revoluciji n. pr. tso ženske zelo sodelovale. In sicer ne samo aen-ske s pariškejra tr§ra, ki »*o pri vseh v&tajah in pri vseh bojili hodile uh čelu revolucijonarnih eet iu ki so v pogiimn in junaštvu mnogokrut pre-kosile revolucijonarje — teinvt»č iu-
  • nasto-pale na revolueijskih shodih tuđi kot sravornice, kakor n. pr. krasna Ktta Palmo va. ki je imela na Ijnitefcem .shodu v Palais, Kovalu oprnjevit tfo-vor. Z eno besedo, fraiioosfco žt?«e so delovale 2a republiko, kakor iiio>je, boje val o so se za njo, žrtvovala so za ujo ».voje premoženje, poda ja lr m> so v- življensko nevarnost — toda ko je revolucija zmagaln iu je bila repub-Jika ustanovljena, nišo zone dobile prav nikaki>n«v^ra plačila in prijnv , nanja za svoje žrtve — narobe, pu/.-nejši Napoleonov ktnleks, £e daiuia-nea na Francoskeui veljavni zakonik, .ie ponižal francusko ženo na po pol -noma brezpravno stulišče. Dolot-ila tega zakonika so ninogro nei:sruravi<\ Zaradi teg'a >e je žon^ki svet /e-m zanima 1 za poslediee portugalski* ^evolucije, in to tem bol j, ker ntkariea, »in veudar . . ." Gospod Linia je nekoliko j>omis-.'il. na to pa rekel: ■*Jaz boni napravi 1 za ieno, Lar "K? v moji moći. Dati jim moramo tronove državijan.sko pravice. Zakon o razporoki mora pri ti kot eden prvih v parlamentu v razpravo.« Kakor *e torej kaže, tuđi jx>rtu-^i,ls»k;t revolucija ne bo preveč lori->?ila zenam. Izpjvmemba ^akonsk«?-,'a prava je vse, kar jim obljubujo »ikriti prijatelj, ki jp gospodar situ-/ije. Ali je raznoroka, to ialo>fno »Iravilno sredstvo zoper nesreću i za-L:on, kaku feministična reforma; 1 ■ k<»risti tuđi možui« vpr«šuj»-f-'raneaise«. Gospod Ma^-elhaes Lima ;}e "in govori! o drugih reformaii iu na-► (U>\ pri tem Gaml>ettov izrok: -S> -Tvari, katerr je mog'CH'e izvesti «* h?-lih nrah in katere so v osinih i»rah v»"' neniogt>če.<' :La FraD«tise-* na to odg*:»f»*ir-fa: »Portugalska vlada ni hitela, da "»i dala ženain državljanske pravire >fjstih urah. Kcr je naša revolucija "/.nbiltt zaradi ravno te logike iz- "initi to dolžnost, eakajo Fr^neozi- n do dau»^s na novo ugrodno uro.v Ta primora bi morala portugalske feniinistv- privesti do prernišlje-anja, ter jih prisiliti k delavnosti. ^.| ne opuste ob tej uri cneryricnej?a --kusa, da dobe Portugalke v u*.»-nj PortTitral^kem tisto me*itos ki jiiu -TC1. Faktično se dozdeva, do m» Žene Ji tam, kakor po\soil, zt^lo vdanft rodni stvari, toda za svojo lustno \ar se le malo brig:ajo. Ko je g«>bpod Lima precital ta in- orview, je tak oj napit^al £u -La ^'rancaise : cei članek o ženi ni^ l'or- jig-akkem. V tem pravi, da velja 2a ono na Portugalskem be do danes taro rimsko pravo. Imajo mnogo t'Ižnosti, toda prav mkukr£nih pra- •••; portugalski zakonik je podolju apolconovemu kodeksu. Vsled tegu j»j interes inteligentnih Portugal k -ivdotočil do 2daj glavno v literatu- 1. Gospod Lima imenuje razven i^i- >atfiljir tuđi nekoliko znamenit iij f'ftsnikaric. Kovolueijc ho m\ tako I»ravi, portugalske žene a&peAno \u\e- ''Zfvale. \'eliko btcvilo žen jo bilo v r» voJnenih dneh ohorožr*nih,ht>dile ^;j po vojaških taborih in strfgle bolni- -*om iu ranjeneem. Hladnokrvno fco ?ledale v obraz smrti. O žcne>kem gibanju uh Portu-^albkem pravi goepod Lima, da glav- no stremi 1a tem, da so žena « solo • ^Mpodarja, gnver»«rja in podguver- osvobodi ter m jo napravi znoino, oerja ter od đvanajat odličnih bo* ^^Si^^jM P6*** v »»P1^*!««« duhu »tonskih meš^anov. Njene patriot i6- in biti sodelovalka moževa. Politid- ne ode so imele velik vpiiv na veliko mh pravic portu^alake iene tlo adaj j ameriško revolucijo, ne zahtevajo, toda delujejo energično j Ž Nov ieaski puklW. Ode. Muri- za upremembo državljanskega zako- ja Joruiolovu v P^terburgu, hoi prej- Vi ^1 . ?kor.rtt! ti6e *en»ltili pravio. šn>ga ru.skegA i*>tjedolsfc*^u mlni- ii° * i? i_Je ° ženiiko ^ibaujfj na str«, jo le neknj časa ehuiion carske lortugalttkeui omejeno vsled repu- iiožariie brambe, ter iavrSujo pruv bhkanskega gibauja, kojemu 80 len* t.;iho ix>klie gasika, kakor njeni mo« lxn»v vs,^ Kvoje moči. Š*»lo zdaj, ;ki tovarUi. Odi*. Jernioima \- kot 1>«> izvojevanju republike, se bodo gii^ilka izivetno ročnu in urna*tu- ^ lanko popolnoma imsvetile svojim zo večkrat »tuvila svojo življenje v lastnim mt«re«oia. j najvcejo nevnrnost, >anio ,!«, re^i CJanek Kt^poda Liuio proe«j hva j drugo. Ustauovil« je tuđi na km^iib U portugalsko iane. Vidi «.• xuu, da je veo. injcarnih dru>ti-v. iu *e j»> poka/t*- »m pisan za ženski lisL Stara špan- !a na tem ik.Iju kot včlik or^ni/.a- sko-i>ortiigMl6kN. dvorljivoM šc ni u. i toi>ki ialent. fmrla. Ce ?>odo pa jiortn^alski ,-n\o-li.KiajaK'i tako dvorljivi tiuli v zbornici pri tv- Z To I stoj o /cnskciu \prašauju. Veliki duh Tolstoj bo jo rK>čal z \>a-kim modernim pojavom. Za \>ako vpraSunje jo imel oštro oC-rtano hta-liseo. \a>o žonstvo bo nv»dvoinno zanimalo, kaj jo mit^lil in govori I Tolstoj o inodrniem ženskom ^ibnnjn. Pn*j pa moramo pripomniti, %la jt* . l adi žensko gibanjueiii s kritiko ^po-roei par svojih naziranj. Tolstoj je ugodil toj želji tor ji pi->al siedeee: Žensko gibanje je doV»ro, ee pospeiu-je duševni nt2voj ženske. Slabo pa je, ee bojujoee nastopa 2a nieeve stvari in nio vrenea ž»jiio, to >o pravi ženske knrposti prave nra\no&ti in lepote. biuao na ta način se moro smatrati žensko gibanje kot po>{x>e-valt'ljieo clove^tva, Kar vi, moja ljuba, pišete v svoji knjizi, je nu-ni, ou krito prizna no, egulno. Ne razumem, kako ^ moro upora bit i toliko čtsa iu toliko duševne moei za tako uičovno-sti. — Gro;' Lov Tolstoj.<; — St- par drugih mm?nj in izrekov naj dokaže, da si je ositrogt> zunanjo s-tran 2enskeg-a jribanja. Tako pravi: Ženska naj :~e uči. po tuđi napram svojemu ^oproga in napram eelemu eloveštvu. Vse drugo je po-^transko.': — Koueno hoeenio podati se »^no naziranje Tol&tcffr. o du^eviiom življenju žeue.: > Značilno }e+ dc predstavlja dandrtnes najvišji razvoj ženo, kakor se vidi, Utk^zvana z'oiiii-nistka. Že znaeilnojše pa je, ili. jih ženske ermat rajo za najicp^i cvet svo-jvjra >p<:»la^ doeiui nuhajaju mož,*o pri drujirih ženrh mnogo višje (-usevne i a moral ient; vr»dnui|>»-racijo so se ndeležile slavi.'ostv*« otvo-ritve. Goste, med katorimi st> >»iii I.ind. rektor akademija vo.I, nadulj^ Lavi^v, ravnatelj ljudsko solo in «-k»n akademije, jo jjozdraviia gt<\Ki Cmppiova. Vseh ^fostov je bilo !*0. Oo>pa Cruppiova j« razka-zai:1. jro-st^M ves zavod, nu kar so bi i i v je-dilnici poffoičeni- Dom naj bc pravi dorn za dt^kliw, ki stremijo \>o visji izobrazbi. Imajo veliko oitarno. K*r~ jo »Sorbona oddajjena samo II minute, roorojo dijfikiojo ttidi mwl predava-nji j/iiti v zavod. Zavod ima tuđi si-cer ves komfort nu razj>ola^o. Ž Zamorka pesnici. Am^rieani i/, dna svoje duše mrze zamoree. Ven-(} tr je pa bila prva iona. ki j^ v Zedi-ujcnih dr/avah obelodanila književnu cJila, mala zamornka snžinja, Phillis \Vhfathy, ki je živela samo tri(k*fcet b.'t, od Usta 1754. do loU 17*4. Bila je izvrstna pesnica in pisat* Ijna. Koje-11« j#: biljL v Afriki« od Utin so jo pri-v«Nlli v Ameriko leta J761., k,jer jo je kupil nek bog-atin z imenom John WheatJiy iz Bostona, od katereg;a je vz<-I;i .^vojo ime. iina 06 Wheatyj«vih hetra je naučila aiamorko brati in pisati. Mala sužinja «» je v P&=\W€J; uih naueila j»ort'oktno iiiierl^ki. V kiatktm času se jo do dobre^a naučila latiunko, ^rSko je pa toliko znala, da jo moffla citati Homerja. V ivojom d^v^tnajfiteni lolu je objavila knjigo fctibov, katere m> ja^o rodi či-^ili v Zedinjenih dnavab in ua Ao-rle^kčm. Da dokaže avt*ntttiio»t fjo^ ih del, je imela potrdila od iWKW lastiiti tatin 2a emto ii cenut iahtevajte samo stroje pre-iiknšenega seslava tvrdke K. Ifovotiti W\m \tnm strejev za keraeiin ii \mm Praga-Yisočany Opreme 21 kožne peti, transmisije, po-sodc 2a impregnovanjc tepeike L t. i. Na vpogled mnogo priponrtil. ^?q tfcgdlin* Itijbv^ ZA £36% Perje mm postelje in puh priporota po ujnfejih cera!: 1^. MITI Pred ikoffijo itew« 20« Zunanja narociU se točno izvrsujejo. Najboljši čevlji = sedanjosti. ^s, Cene bre/ konkurence! Idina ul»fa 1« pri tvriki 11. KEBER i (pri mlatom ćotII«) 1 1 Ljnliliana. Solski tad 9 • v Mahrovi hiši. 1 Edini zavod v Ljubljani za kemično čišćenje oble-ke in zastorjev, harvarija in likanje sukna na par. JOS.REICH BPoOanski usip - OzRa ulita ft. 4. ■ Sprejemališče Šelenburgova ulica št. 3. - Postrežba točna. Solidne cene. [ ■ ■ | lipMl] [ Vatno! za VažnoTj s| gospođiBje. tnovceiDnviDorejie. ( f Hajbol šo In naicene sa poitrežDa l u Arogr«, kemlt^Uft, zeliića cvt- ' I tj«, kerealae itd. t««i po KatiMm. : » mMtne vede m sotei »rmAek, ribi* , I otrok«, eitev«, adU i- ^?\^ TS€ h [ toaletne predmete, fotografićae : i aparat« i potrebsclae kirorgUaa -\ otorezlla vsake vrste, sredslra ta 4 v tfMtalekelle, veeek ta pasusa Ua < It«. - \-elika zaloga mafflatffegm '•< t mteeralaik to4 1b aoU za kopeL i jj Oblash'. konc. oddaja stmpov. li i Za živinorejce * [\ posebno priporočljivo: ajreaka sel ' ; *>otMsolfMllterlecofaB9kolMoil J ; krmilmo apao 1UL - Vnanja naročila i« g Le Uvršujeio ioćno in solidno. r* ■ Drogerija fJ ;i ANTON KANC | •i Ljubljana* Židovska ulica št. ! !« j ftspmle po u|¥ia1l ceal razm itiiu* \* j^jroic), c^etje koreoiic >cineM, sk©rjc i«, đ JTiHBfSTOFLE ^5 I 5 1 kg sh-ega skubljenesa pena K 2 polbelega K 2^«. belega K 4. finesa K #, najboljšegu skubljcnega K H. sivega puha K &. belega li, K pr^neg^ puha K 12. od 3 kg nadale postnine prosio. — DivrtiiP MtMii bt^at0 uw:'^e, m VifleSK pOtiajC ielogostejjajakotipež-nega rdečega, modrega, belega aii rmene-ga inlct-nankincj-blaga, 1 pernica velika 180 x I lb cm z2blazinama, velikost 80x58, napo!njena £ jako lepim mehkim perjem K 1€, s polpuhom K 2*. s puhom *K 24; nobamezne pernico K 11 14, U; v*glavnica K 3. Wi, 4. - Pernice 180x140 cm ve-like K 15, 18, 2t; vzglavnica 90x70 aN 80x80 cm K 4-5«. 5. 5-5«. Spodnja pernica iz gradla 180x116 cm K 1S. 15. raspoiilja proti povzetju poštnine prosto pri nato-čilu od 10 K dalje. IM. BERGER Za ncttgaiaioće denar nasaj aN se blaco m zamenja. Cenilci o žimoicah,, odelah pet-■ vlekah in vacin druoen posteljnem bian I ****** jSBmtos fmm. yS Jpilpla Ljubljana, ■Misli OSli 13 takeVBA ule>#m namunih in nastropaih »vetllfc •ajoovejš« vrste Leps mm v vi&olcem priU*Čjuv 6 J sofcami, sobo 2a s!užkinii-« koralno »o* o io dru^u pritiki.no St) flk^i SdđS. Kje, pore upravniatvo »Slovec-širega Naroda t. 3877 Gramofone ttajbofj^e vrste po najniiji cem avtrmattčne, posebno za «re>stil&t-ćarje pripravne Lt^v^ Fr'roroć» "Ivo Bajželj Ljubljana Mzrijt Terezije enta f! (Kollz«|). lavcoktr s« d»ile ■ajnoTej^c slovenske p]trite a K 3*5«. — IMO i(el K r—. 2514 pozorF OV Najnoviji in najtinejsi ^VS pletilni stroj za jopice, aogavice, ia droge pl*- tenisc r.-r.- • a-crr jr i rtz relikt- trajeo ia dober zaslutek. Glavno ^astopstvo m prodaja ^a Kranjsko, Frinnors!:o itd 2578 Franc Kos m«baaićaa industrija pleten]« medne konfekcije v Lju&ljaĐi. Sodna šlica $Tev. 3. Prospekti In certiki brezpiaćno« %n\l k svtjim! Jferofaa tvrika! | %n\\ k svejim! Narodna tvrdka! | HilRo ftrnpeš urar in trgovec Cjnbtja&a, jsrčičsv trg štev. 3. —- Ustanovljeno leta 185.'. ■ - Cenj. obćinstvu priperoćam smio bogatu zaiogo 1954 attaafcih ta iepofh ar9 akaaev, prstace t la veHifo. OaOhito ^cclaj oh priliki božica in Novela leta, namenil seni ge prodajati • dekro blago po izredao niski ceai. I Popratila točno in ceno! Za Tsako prodano ali popravljeno aro jamci m 1 leto. I Henrik Li I Mannheim. I Hajftgi Ma lokomobil I 01 koDtinefltfl. I ?at. lokomobile I za nasičeno in pr^vreto paro I z venttlain knnenjem s stem I „LEHTZ" I Z dclOBMŽM«SljO 90 1000 f S. I loTska razstava Pnnaj 1910 I M|TU|a 9ŠHk» Um m i»BJL I Infr. nttH im I LObHdiffBse 4. „fcaŽjt-A-i,, Julija Štor Preftes*i?*»vih vlfoali ftttv. & R* Q»y pat <«n - tim ctnln. (mili n Im-tHato ta flttt HbunlDi pntl fw|w ItoffIMffBS fai Jaka> aawavs# tavrtltav p% o271 Stcdilna ognjišča „Criumph" za gospodinjstva, ekonomije itd. v vsakršni izpeljavi. Žc 30 kl so najbolje priznana Priznana tuđi kot najboljši iu najtrpežnejši izdelek. Največja pri-hranitev goriva. 8p6Cltalfttatat jtaailaa agnltJCa sa hotela, gosiilae, raatavraoiia, kavani« u tfr. Ceniki i.i proračuni na razpola^o Glavni &U»~lot£ 2040 tranko proti doposlant znamki. J/crnica za stcdilna ogujišča Triumpi S. (jolfcchmidt & sin, Wcls 18, gorenje jivstrijsko. Jumponlsc Beuoier izborna tuzemska znamka. Štajerska vina v steklenicah izredne kakovosti! = Vrste: PizSillSj, :;355 Tigermilch", 9iMurper!e/tj€* €^cbrc\ /h% c&ni i/i J. X. KaiSCt puškar i LjiMjam kmtanm din ti. 6 pripotoča stojo bogato zalogo razĐovrstnth imk ii fliDbesn lovskih potrobUln^Mh dol kolOO (biciklov) kakor tuđi ometahu ogen] po oajoiijih ceoab. Popravila pvSk9 Samo-krooov, blolklov toćao ia •oiidao. iHaliaaii b4bšiphb» \ O i ntm Mi ta prteafefefl Mterijtl. u F. Meršol LJubyanaf Mestnl trg *t. 18. Bogata zaloga vezenin, drobnega in modnega blaga kakor: čipk, Hšpa, rokavic, nogavic. otroške obleke in perila, robcev, ovratnikov, volne, bombafa, sukanca itd. itd. w ^ <* ii Predtiskanje in vezenje mooogramov ter drugih risb. n | Oalaaovl|aao 1MI, TtUtom 9S4. Rudolf Geburth, Dunaj C. IN KR. DVORNI STROJNIK * II I4»»«o-««r»»i«i« ft, na oilu Burggasse. Pla|vaĆja iit fiajaogatajaa zaloga v^ch vrst lw**^Zl^Zt~ ^AX! zlaitl najfinejt v v^eh barvah v ognju eindj-l\ liri III 111 laPPl liT»n" Pet' 2 mkijasto montažo l\04l 1111111 pVU a#vmUrn« aolnllaa peti od 1S K napre) ^wy M Trajnagorlln* p«^l za kurjenje s premogom, štedilnaY kuhalna in strojna ognjišča vseh vellkosti Peči z železnimi pečnicami za kurjenje d\eh a!i trch sob. inIUf?ankoat* Plinove peči in plinovi kamini. Beloasko MtiL Tiniia m&m tanja ia mama ZAJEC & HORN Izdelovanje kamaoaeftklh dal Ib „mmatnega kamaa|aM kakor .iiopn|ice, postamente, taiustrad^, rnamente m *tipe, vrtne ograje po nacrtu« pod boje za hisoa vrata, na^robne spomentke, vodovodne mušlje, 1714 cementne cevi itd. Prcvzeman]e kaaallsacl| Ia fnadamentov sa atroja v izvriitav, Umatnl manaar (Carralyth patant) -a otiiajime mtzt% oltare, prc \it,K«> st^brov :n sttn v ccrtiah, privatnih in javnih hiiah. Xylolith kamenalaa je izmed najboljših tlakov za cerkve, javne tn zasebne stavbe. Zelo prilagođen za pisarne, hodnike* sobe; tiha hoja, topel, brez £pranj ^zato iz zdratstvenih oziruv pripcročijiv^ lahko snaženje ne/moriji•», v pol'ubnih barvah od najpripro-itej^e do najfinejše izvršitve Proiekliraaje ia Uvriitav ftalasakatoaakik atavb; stropov, rr.uatov, rtzcrvarjev (=>oćov ^a vioo; in cenh tovaru po inzenirju-&trokovnjaku, kateri daje na željo tuđi hiTOV ovna mnenja. Teie!»> 237. LjobljaBa, Dunavska cesta 73. !^- ™- C. kr. avstrijske A državne železnice. Izvleček iz voznoga reda. m^^lfaiv^am a>al Mm oLtabm 19IO« Otffca« ts L|mM|as# Omi. iaL) Frifcaa v L|aaltaao (tatat UtttiHu 7-O4 sjutraj. Osebm r ak * imcn: Trfi^t 7-14 zjutr««: «J»e5n> vJIk u jefteat-. )<«enice, Trbii, Beljak, Gorica, Trit, ZVc/i na brzoviak iz tieriina, l>ral- . _ Jcsenic, Ce!^\C3, Betiaka, Tižiča. 1*aa p»p«Wn«. Oiebniuk v smeri: Gro- *+9 po^idn«: Osebni vlak u Kofte^ »upije, Kudolfovo, St. Jani, Stnia-Topiice, Mraic - TopUc, KudoIfovcK*, Gro«upl> Kočevje. St. Jania 3«3O popoldn«. Osebni vlak V smeri: Triič, A^7 p999\4nv. Otcboi vlak ix Trbiia, C. Jc^euicc, Trbii, Beijak, Lrorica, Tnt, lovca, Vijaka, Gorice, Tr«u, Icscnic, Tri. Leiovec o 08 iv*6«r: Utebni vlak u Je»e ic v i\t ••35 xv#A«r. Oftebni vlak v meri: "IrfiČ, na brzovlak ii Berlina, Draždan, fra^ lc«enice, z zvezo na brzovlak v Bcljak, Linča, t:«u>vca, Monakovega, SolnogniJ telovcc, Dunaj, s. k , Badgastein, Solno- Badgasteina, Belja*ta, Duna|a i- k. trad, Monakovo, Inomost, r-ranko brod, 8*»5 z«*6er: Oscom ?.»»t it dcijaKa, Trb:: Wiesbadtn, Kolin, Diisseldori, Vlissin^en, Cciovca, Trmu, Gorice, joserue, Triića. Trbii. a*O7 xv«O«r: l^seftai via* 11 Koćev «, Str*5 7^0 zve6«r. O*cbni vlak v smeri: Grosopljo Toplic, Rudoiiovcga, Grosuplja, Št Jti: Št Jani, H odoli ovo, Koćevjc H'32 p^nool: Oseboi vUk it Froii^^eu.. U-iO »•n«6l. Oaebni tlak v smeri: Jcto beluka, Trsta, Cionce, Irsenic mce, feeiiak, Gorica, Trst. Prtaod ¥ I4«ftliaao (drtavao tslsuiiod 0«M« U I4.MI.M (M«PI feMMn^ ST.^.Sr-"MS^ecVfal'Ska. 7 28 jjutraj Osehm v akt v Kamtiic. atO iv€>6«n Mesmec u •vaauu<«. 2OS p«pol4n«x Meanec v Kamaik. to SO po noći: Mcsanec u Karani ka 13 1 7*30 ivm&mr: Meia ec v Kamin*. nedeljah in praznikih v meseca oktobru 1|._ pon«čl: Mešanec v Kam ni k le ob ne« Čaši pnhoda ui odhoda «o navedeoi » »reic deljah in prazntkih v mesecu oktobru. evropejskem časa. C. kr. driafno-ieleinitko raTnateljstvo v Trsto NaJaltJ« ome. Prtmtll— IMT. Timu iibtltva ]. J. Hiilas Ljubljana, Turjaški trg štev. 7. m Majretii zalna mkistva %M MMdaM IB to^sflaM 8#b#« MslMM IB ■#aP#afc# •*W, Ivtpgtf, ■trtirm —