Naročnina mesečno 85 L)iu, za inozemstvo 40 l)in — nedeljska izdaja celoletno <M> Din. u inozemstvo 120 Din
U red n lit vo je v Kopitarjevi aJ.b/01
SLOVENEC
ček. račun: Ljubljana št. 10.6">0 ia 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.79»
Uprava: Kopitarjeva b, telefon 2999
Telefoni arednlštvai dnevna služba 2090 — nočna 2996, 2994 In 2090
Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po praznika
Gombos v Varšavi
Dim marsejskih smrtonosnih strelov se še ni razpršil, ko je g. Gombos, ministrski predsednik države, ki s svojo suverenostjo ščiti Janka pusto, stopil na poljska tla.
Že spomladi je bil dogovorjen ta obisk, a
fa je Goni.bos iz različnih razlogov odlagal, ovsem razumljivo je, da ni bil marsejski atentat za g. Gbmbosa uikaka ovira, radi katere bi moral vnovič odložiti svoj obisk; . da imajo Gombosi, Kanye in Bethleni tako trden oklep okoli svoje politične vesti, da ga dim marsejskih strelov ni mogel predreti, čeprav vse nitke vodijo iz Marseilla v Janko pusto, je znano iz diplomatske zgodovine. Nasprotno, Goniibos je hotel prav s tem obiskom pred vsem svetom dokumentirati, da Madjarska ni osamljena. Presenetilo pa nas je, da niso poljski državniki mogli najti diplomatskih rokavic, v katerih bi vsiljivemu gostu namignili, da bi jim v tem trenutku bilo ljubše, ko bi bil ostal doina.
V politiki je pač treba računati z dejstvi in vsako jadikovanje, kako bi se moralo to ali drugo drugače izvršiti, nam uič ne pomaga. Dejstvo je, da je Gombos v trenutku, ko sta Mala antanta in Balkanski sporazum s svečano izjavo v Belgradu pokazala popolno solidarnost z nami in proglasila, du bosta po marsejski tragediji še z večjo vnemo nadaljevala dosedanjo politiko statusa quo ante, luhko podpisal v Varšavi pogodbo o duhovnem sodelovanju s Polj-»ko. Četudi so takšne pogodbe lahko povsem nedolžnega značaja, zadobe v trenutku določenega mednarodnega položaja važen pomen. Radi verjamemo, da ni bil ta čin s poljske strani demonstrativnega značaja, naperjen proti Mali zvezi in proti današnjemu stanju v Podonavju. Kljub temu ostane dejstvo, da so mu vsaj Madjari hoteli dati ta značaj in da utegne še okrepiti madjarske iluzije glede revizije v Podonavju.
Prav te dni se je madjarski tisk vnovič oglasil z zahtevo po reviziji meja in celo nami-gaval, da bi se dala Podkarpatska Rusija porazdeliti med Poljsko in Madjarsko. Kaj čuda, če so Čehoslovaki spričo takšnih glasov videli v Gijmbosovem obisku puščico, izstreljeno proti celotnosti njihove države. Napetost med Čehoslovaki in Poljaki radi poljske manjšine v Te-Sinu je sicer popustila, a odstranjena še ni. Če-hoslovaška republika je v tem pogledu toliko bolj občutljiva, ker je Poljska odklonila francosko zamisel vzhodnega pakta tudi radi tega, • ker ni hotela jamčiti za nedotakljivost češkoslovaške meje proti Madjarski. Znano je tudi, da bi se Poljaki radi iznebili germanske nevarnosti na ta način, da bi pritisk germanstva usmerili proti jugu. V tem pravcu gre Hitlerjeva politika; Anschluss je samo en člen njene verige. Kako se ne bi čehoslovaki bali tega germanskega plaza? Naravno, da so tudi radovedni, o čem se je nedavno razgovarjal Hitlerjev odposlanec von Papen z Goinbosom. Ali ni mogoče, da bi se bila menila o sodelovanju Nemčije, Poljske in Madjarske? V tej zvezi je tudi značilno, da se Hitler po svojih emisarjih prav te dni na vso moč trudi, da bi tudi Balkan pridobil na svojo stran. Temu Hitlerjevemu prizadevanju stoji zaenkrat nasproti formalen sklep Male zveze v Belgradu, da bodo njene članice nadaljevale dosedanjo politiko.
Za nadvladje v srednji Evropi, oziroma v Podonavju in deloma tudi na Balkanu se danes bijeta nemški in italijanski vpliv. Mussoliniju je strah pred Germani zaprl revizijonistična ustne; zaradi Anschlussa je moral ustaviti re-vizijonistično gonjo. Madjari so protestirali, ker je v svojem milanskem govoru »pozabil« na krivice trianonske pogodbe. Mussolini je bil prisiljen popraviti to napako s poseibno brzojavko na Gombosa, češ, da je na tem in tem mestu svojega govora mislil na Madjare. Po vsej verjetnosti se Madjari s tem salomonskim odgovorom niso zadovoljili.
Na katero stran naj zdaj stopijo Madjari, na nemško ali italijansko? Do danes se še niso odločili. Mussolinijev trojni sporazum (Italija-Avstrija-Madjarska) v Rimu ni imel zaželjenega gospodarskega učinka, ker se Madjari niso hoteli odpovedati izvozu svojega blaga v Nemčijo. Ko bi enkrat prišlo do sporazuma med Nemčijo in hali jo, potfem bi se lahko Madjarska rešila mučnega kolebanja med dvema tekmecema za Podonavje.
Ali je sporazum med Hitlerjevo Nemčijo in Mussolinijevo Italijo mogoč? Po našem mnenju je mogoče med njima samo premirje, nikakor pa ne trajen mir. Italijanski strah pred Germani na Brennerju, ob Jadranskem morju in na Balkanu je prevelik. Sporazum Italije s Francijo je mnogo bolj naraven; stremljenje francoskih politikov, da bi si pridobili Italijo, ni brez stvarne podlage. Morda bi se tudi Mus-eolini rad približal Franciji in njenim zaveznikom. Toda v tem primeru bi mora.1 napraviti križ čez vso svojo dosedanjo zunanjo politiko, odpovedati bi se moral nimbusu zunanjepolitičnega revolucijonarja iii režiserja ter tudi vsem imperialističnim avanturam, o katerih sanja fašizem. Tega koraka Mussolini ne bo storil, ampak bo še nadalje »ibalatisiral« med Francijo in Nemčijo, sledeč angleškemu zgledu.
Tako bo tudi Madjarska prisiljena, da se lovi med Italijo in Nemčijo. Po Papenovem obisku v Budimpešti je Gombos odločno izjavil, da so vesti o zrahljanju prijateljstva med Madjarsko in Italijo neresnične; poudaril je, dn bo Italijansko prijateljstvo še nadalje podlaga madjarske zunanje politike. »Toda madjarska vlada,« je takoj dostavil, »goji močne simpatije tudi do današnje Nemčije.«
Poljske zunanje politike ni lahko razumeti. V kolikor se Poljska oddaljuje od Francije in celo tudi od Zveze narodov, je njena politika vnrav kratkovidna. Ni mogoče zanikati, da s francoske strani pogosto ni bilo zadoščeno prestižu velike poljske države. V tem pa še ni dan zadosten razlog za to, da Poljska, iščoč zadoščenja užaljenemu ponosu, dokončno prestopj v revizijonistični tabor. Revizije bi njej sanu prinesle največ škode. Računi, da bi se Nemci zadovoljili z ekspanzijo proti jugovzhodu, so zgrešeni. V ostalem ni nikjer zapisano, da je Germanom Dot t to smet o (torta. Poljski »ko
Nadaljevanje politike pokojnega Barthouja
»Edina ovira je še Madjarska"
Francija iskreno želi prijaleljslva z Italijo, a nikakor ne za ceno zavezništva z Malo zvezo
Živahna diplomatična pogajanja med Rimom, Parizom in Londonom
Pariz, 23. okt. b. Včeraj so se tukaj pričeli iu se danes nadaljujejo razgovori med francoskim zunanjim ministrom Lavalom in francoskim poslanikom v Rimu de Cham-brunom glede končne sestave besedila fran-eosko-italijanskega sporazuma. V teh pogajanjih sodeluje tudi generalni tajnik francoskega zunanjega ministrstva Leger.
Pierre Laval
V prvi vrsti gre za pogajanja o franeo-sko-italijanskem koloni,ialnem in gospodarskem sporazumu, nadalje pa tudi o vprašanju sporazuma med Italijo in Jugoslavijo. Ta pogajanja so tembo'j važna, ker v njih prav za prav sodeluje tudi Velika Britanija. Državni podtajnik v angleškem zunanjem ministrstvu Vansiast vodi istočasno pogajanja z italijanskim državnim tajnikom za zunanje posle Suvichem v Rimu glede francosko • italijanskih kolonijalnih vprašanj in francosko-italijanskega sodelovanja v srednji Evropi Obe vprašanji sta mednarodno političnega značaja in zelo pomembni, ker bo brez dvoma prišlo do nove ureditve itali-jansko-angleških odnosov s posebnim ozirom na Abesinijo in Arabijo, kateri sporazum se lahko smatra kot dopolnilo italijansko-fran-coskega kolonijalnega sporazuma. Seveda pa spada v okvir srednje-evropskih vprašanj tudi avstrijsko vprašanje.
Ves jutranji francoski tisk pripisuje pogajanjem veliko važnost in napoveduje, da bo francoski poslanik v Rimu de Chambrun še danes sprejet pri predsedniku vlade Dou-mergueu, da ga obvesti o dosedanjih pogajanjih, ki jih je imel z italijansko vlado, odnosno s šefom italijanske vlade Mussolinijem. Listi ugotavljajo istočasno, da je dal sedanji' francoski zunanji minister Laval takoj, ko je prevzel posle zunanjega ministra, svojemu rimskemu poslaniku nalog, da nemudoma obišče predsednika vlade Mussolinija ter da ga prepriča, da je Laval trdno sklenil nadaljevati politiko francosko-italijanskega zbliževania in ustvaritve rednih odnosov med Jugoslavijo in Ttalijo, torej politiko, ki jo je v zadnjem času tako temeljito vodil pokojni zunanji minister Louis Barthou.
Po informacijah »L'Oeuvra« bo najbolj verjetno prišlo sedaj do nredsporazuma med ItaMjo in Jucoslavijo. Do teira bo vsekakor prišlo preje, kakor pa do italijansko-franeo-sko-jugoslovanskeara sporazuma. Italijansko-francoski odnosi in vsa vprašanja, ki obsto-jijo med obema bratskima državama, so v glavnem že rešena in ni ničesar napoti za obisk francoskega zunanjeera ministra La-vala v Rimu. Odnos Francije in Itallle do Jugoslavije je v marsičem odvisen od stabilnosti notranjih razmer v srednji Evroni in na Balkanu, ker je treba jamstev, da bo doseženi sporazum zagotovljen 'n da ne bo izpostavljen novim notresom. V tem oziru je baje tudi Francija sprejela italijansko stališče.
Pariz, 23. okt. AA. Pertir<i.x 3e v listu »Echo de Pariš« obširno bavi s čerajšnjo konferenco med gg. Lavalom in de Chambru nom in pravi med drugim:
Mi želimo iskreno skleniti sporazum z Italijo. O tem nam nihče ne sme osporavati naše dobre volje. Rivalstvo med obema vladama v Parizu in Rimu je za Evropo stalen pogoj nemira. Nesporazum med Rimom in Parizom ustvarja nestabilnost v srednji Evropi. Toda vzlic temu nimamo namere spraviti v nevarnost pri teh razgovorih z Italijo naše zveze z Malo zvezo.
Pertinax govori nato o okoliščinah, kv stoje napoti zbližanju med Italijo in Malo zvezo, iu naglaša, da imajo te zapreke izvir v zvezi med fašističnim režimom in Madjarsko, Vse dotlej, pravi Pertinax, dokler bodo Italijani zagovarjali madjarski revizioni-zem, ne bodo mogli računati s tistimi silami, ki delajo za mir in red na kontinentu.
»Petit Parisien« poroča, da želi Laval oditi v Rim samo na ta način, da tamkaj zaključi pogajanja in podpiše sporazum, nc pa, da bi se šele pogajal.
O čem razpravljata Rim in Pariz?
Pariz, 23. okt. b. Vsebina razgovorov med francoskim zunanjim ministrom Lavalom in francoskim poslanikom v Rimu de Chambrunom se deli v naslednje štiri točke:
1.	Sestavljeno je že končno besedilo francosko-italijanskega kolonijalnega sporazuma, kakor tudi z njim povezane prijateljske pogodbe. Med Francijo in Italijo se sklene sporazum glede postopanja z italijanskimi državljani v Tunisu. Prav lako je urejeno tudi vprašanje meje v področju Cad-skega jezera in to tako, da Francija ne izgubi svoje zveze s posestvom v srednji Afriki. Želja Italije za ekspanzijo proti Rdečemu morju je prav tako izpolnjena.
2.	Podpis tozadevnih sporazumov se bo izvršil ob priliki razgovorov, ki jih bo imel francoski zunanji minister Laval s predsednikom italijanske vlade Mussolinijem v Rimu. Obstoji tudi sklep med Francijo in Italijo, po katerem mora priti do sporazuma med Italijo in Jugoslavijo, kateremu se
priključi tudi Francija istočasno, ko bodo podpisane italijansko-francoske kolonijalne pogodbe.
3.	Francoski poslanik v Rimu dc Chambrun je sporočil svoji vladi mnenje Mussolinija gledo italijansko-jugoslovanskega sporazun a. V tem pogledu 9e je dosegel precejšen napredek, vendar pa bodo pogajanja trajala še nekaj tednov. Laval bo potoval v Rim šele tedaj, ko se dosežo sporazum med Italijo in Jugoslavijo.
4.	Diplomatska pogajanja o izročitvi dr. Paveliča in Kvaternika se morajo pospošiti, da r« lahko zaključi francoska preiskava o ugotovitvi oseb, ki so odgovorne za marsejski zločin. Od leta 1870 sem obstoja med Francijo in Italijo pogodba o izročitvi političnih beguncev. Francija mora sama ponuditi roko za spremembo te pogodbe, če hoče v sedanjem primeru dobiti zadoščenje.
Po informaciji »Echo de Pariš« bo francoski I poslanik v Rimu de Chambrun proučil z zuna-I njim ministrom Lavalom tudi odnose med Italijo I in Madjarsko.
2500 mrtvih
je zahteval rdeči punt v Asturiji v Španiji —
Madrid, 23. okt. b. Tukajšnja »La Epoca« poroča, da so nedavni neredi v Asturiji zahtevali 2500 mrtvih. Vojno sodišče v Oviedu je obsodilo štiri upornike na smrt, ker so ubili tri republikanske gardiste.
Vojno sodišče v Oviedu je obsodilo štiri revolucionarje na smrt. Sodišče v Leonu jc isto storilo z dvema obtožencema. V rudarskem revirju Sama so našli 5000 pušk in mnogo strojnic.
Vlada je poslala v Asturijo ministra vojske, pravosodja in ministra za gradnje, v Katalonijo pa ministra za mornarico. Ministri morajo predložiti vladi podrobna poročila o položaju v navedenih pokrajinah.
Madrid, 23. okt. c. Vojaško sodišče v Asturiji je danes obsodilo 12 upornikov na smrt. Vendar pa dozdaj še nobena smrtna kazen ni bila izvršena nad nobenim upornikom, ker predsednik Zamora še zmeraj vztraja pri tem, da se mora z uporniki milo postopati. Lerrouxova vlada še zmeraj ni razčistila spora, ki je tako nastal med njo in predsednikom Zamoro in je zato sklenila, da bo parlament sklicala šele prihodnji teden, dasi bi se moralo začeti zasedanje že jutri. Danes so v Madridu aretirali voditelja delavskih prosvetnih organizacij in pa sina pobeglega voditelja španske socialistične stranke Larga Caballera.
Upor nemških protestantov
Hitler noče sprejeti Mullerja
Berlin, 23. okt. b. V političnih krogih je vzbudila sonzacijo vest, da Hitler danes dopoldne ni sprejel državnega škofa Miillerja, ki bi moral pri tej priliki položiti svečano prisego. Vendar no verujejo, da hi to pomenilo uklon narodnosociali-stičnega režima prod cerkveno opozicijo. Nasprotno
se računa, da bo cerkvena skupščina trajala dalje in četudi državni škof Miiller odstopi, kar bo po vseh znakih sodeč, tudi storil.
Dunajska vremenska napoved: Jesensko lepo vreme bo trajalo naprej, lahna oblačnost z naraščanjem temperature.
Senat in skupščina sklicana
Belgrad, 23. okt m. Predsednik narodne skupščine dr. Kosta Kumanudi in predsednik senata dr. Tomašič sta sklicala narodno skupščino oz. senat na sejo v petek, dne 26. t. m. Na teh sejah se bo prečital ukaz kraljevskih namestnikov o imenovanju nove vlade, ki so bo po vsej priliki predstavila narocinemu predstavništvu.
ridor« je preblizu in želja nemških gospodarskih Krogov in imperialistov, da bi Poljski zaprli pot do morja, prevroča. Prepoved Hitlerjeve knjige »Mein Kahipf«, v kateri je ves ta apetit nazorno popisan in ki jo Poljaki ne smejo več brati, na teh dejstvih prav nič ne izpremeni. Prestižna politika vede od resničnosti in je radi tega nevarna vsaki državi.
0|xizicija, na katero je Beckovo, oziroma Pilsudskega politika naletela pri poljskem narodu, ie povsem razumljiva in daje tudi jamstvo, da Poljska ne pojde predaleč, iežeč za priznanjem njenega značaja velesile.

Francoski poslanik Nagglar sprejema sožalja pri Izhodu iz cerkve Kristusa Kralja v Belgradu po posmrtnTei za pokojnim Poincarejem u> Barthoujouu Na desni gosp.
"UzunoviA
Grof Begouen
o svojih spominih na blagopokojnega kralja
Petdesetletni jubilej nepretrganega dela za ustvaritev Jugoslavije
Stari prijatelj našega lista, po vsej Jugoslaviji
znani in spoštovani grof Begouen, ki je letos v Toulousu, kjer že dolga leta častno zastopa stolioo za predhii6torične nauke na tamošnjem vseučilišču, obhajal svojevrsten Jubilej, nam je ob žalostni priliki marsejske žaloigre poslal nekaj osebnih spominov na Jugoslavijo in na njenega pokojnega tvorca. Leta 1884 se je mladi grof Begouen — torej pred 50 leti — opogumil in je navzlic odsveto^ vanju uradnih krogov začel prodirati na slovanski jug, ker je tam zaslutil začetke velikega narodnega preporoda. Takrat, ko je bila habsburška monarhija še mogočna, je tudi v Franciji bilo težko, da, za karijero celo nevarno, pisati o Jugoslovanih. Na svojem prvem potovanju je vzljubil naše kraje, spoznal Strosmajerja in druge naše narodne borce. Naslednja leta je redno zopet prihajal na ves jugoslovanski jug ter začel objavljati svoje članke v »Journal des Debats«, ki ga smemo prištevati med prve pobornike za našo skupno domovino, grofa Begouena pa kot prvega odličnika, ki je jugoslovansko vprašanje v velikem svetovnem listu vrgel z vso ostrino njegovega objektivnega duha pred svetovno javnost. Od takrat je Francija šele zvedela za Jugoslovane in za jugoslovansko vprašanje. Neštetokrat je prišel k nam v predvojna dobi in menda ga ni važnejšega javnega delavca pri nas, ki bi se ne bil srečal z grofom Begouenom. Bil je kajpada pri nas takoj po zlomu avstro-ogr-ske monarhije, sledil sprevodu Zrinjskega in Fran-kopana ter bil priča velikih sklepov Narodnega sveta v Zagrebu ter dejanja zedinjenja v Belgradu. Pri pokojnem kralju, čigar osebni prijatelj je bli, je imel neomejen vstop in veliko dobrih spodbud je zraslo iz razgovorov, o katerih ne bomo nikoli zvedeli podrobne vsebine, ki sta jih imela kralj Aleksander in grof Begouen. Notranjepolitična zgodovina bi morda bila druga, če bi bili državniki, ki 60 izoblikovali Jugoslavijo prva leta, poslušali nasvete tega preizkušenega, nesebičnega, bistrega in lojalnega našega prijatelja. Tudi v povojnih letih je prišel mnogokrat k nam, predaval je v Ljubljani in povsod in je skrbno sledil našemu državnemu razvoju, saj je nas smatral kot državo, ki jo je osebno pomagal graditi. Bog ve, če bi naša severna meja pri Mariboru tekla tam, kjer danes teče, da ni bilo grofa Begouena, ki je v pravem trenotku znal izkoristiti svoje politične zveze — v naš prilog.
Zato našemu staremu prijatelju, ka še vedno piše krasne članke o naši domovini in o naših možeh (opozarjamo samo na njegov prekrasni članek o generalu Majstru v »Journal des Debatsc), ne samo od srca čestitamo k njegovemu jubileju ljubezni do Jugoslavije, marveč smo ponosni, da moremo ponatisniti nekatere njegovih misli, ki nam jih je poslal kot izraz svoje boli, ko je padel ustva-ritelj Jugoslavije na ulici Canebiere v Marseilleu.
»Vsa Francija je imela razlogov dovolj, da je bila razburjena in globoko užaloščena zaradi žalostne smrti kralja Aleksandra. Toda jaz imam še posebej čisto osebne razloge za to, da sem potrt t»h toj bridki izgubi. Vzdrževal sem s pokojnim H-kraljem iskrene prijateljske zveze in sem ohranil vedno najglobljo hvaležnost za zaupljivo ljubeznl-rost. ki mi jo je vedno izkazoval. Bil sem njegov
gost r njegovi mali hišici na Terazijah v Belgradn
in on mi jc na mirovni konferenci tudi izkazal veliko čast, da se je vsedel k moji mizi. Imel sem nebroj prilik, da sem se seznanil z histrostjo njegovega uma ter z vsemi njegovimi političnimi načrti, ki so izvirali iz plemenite duše. Spoznal sem njegove vrline uma in srca, s katerimi je služil domovini v vojni in v miru. Njegova železna volja, njegova onergija je morala vzbujati ponekod jozo in celo sovraštvo. Kadar hočcd očistiti pragozd, naletiš vodno na gadova gnezda in lahko so zgodi, da te na koncu tvojega dela eden vgrizno in usmrti. Kralj Aleksander je padel kot žrtev dolžnosti, ki si jih je nadel.«
»Mi s svojo zapadno miselnostjo, ki spoštuje človeško življenje nad vse, ne moremo razumeti niti pripustiti sredstva, ki so se udomačila po nekaterih krajih Bulkana, kjer je politika utemeljena na umorih, kjer si idejne borhe ne morejo drugače predstavljati kot z revolverji v rokah in kjer sklepe razuma nadomeščajo krogle. Te metode so se zadnje čase raznesle tudi v kraje, ki nimajo izgovora, da so bili pod turškim tlačiteljem. To jc zame ugotovitev, ki me najbolj boli.«
Grof Begouen nato opisuje svoje osebne etike z nekaterimi voditelji raznih političnih struj v vseh delih Jugoslavije, omenja svoje razgovore s Pave-ličem takoj drugi dan potem, ko je dne 80. novembra 1918 v starem dvoru v Belgradu prečital izjavo Narodnega sveta v Zagrebu, da se naj »raztegne kraljevska oblast na vso zedinjeno državo Srbov, Hrvatov in Slovencev«, ter končuje svoje pismo s sledečimi plemenitimi zaključka:
»Ko smo videli vse strahote nasilne politično borbe, morain reči, da ine je krasna kretnja dr. Korošca navdala z veliko tolažbo. Dr. Korošec jc bil tisti, ki je dne 28. oktobra 1918 kot predsednik Narodnega sveta proglasil neodvisno iu zedinjcuo državo Srbov, Hrvatov in Slovencev. Od takrat je bil večkrat minister in predsednik vlade. Ko je bila po diktaturi proglašena ustava, je opustil sodelovanje. Diktature ne dovoljujejo nasprotstev. Tako je moral dr. Korošec v internacijo na otok Hvar na dalmatinski obali. S Hvara je torej odšel, da v Splitu pozdravi truplo pokojnega kralja in ko Je stal pred mrtvim vladarjem, se je kot zvest patriot in kot volik državnik izrazil, »da je treba pred krsto vladarja vse pozabiti in samo delati in živeti za domovino«. To je bila krasna kretnja, plemenito dejanje in plemenite besede! Dr. Korošec je glede sredstev, kako naj 9e ohrani in pospeši veličina Jugoslavije, imel svoje misli, ki se z vladarjevimi morda niso krile, toda oba, vladar in on sta imela isti veliki cilj. Dobro se še spominjam. kako mi je pokojni kralj v svoji palači t Belgradu razlagal svojo strastno ljubezen do Jugoslavije in kako mi je stisnil roko, rekoč: »Jaz sem prvi jugoslovanski državljan mojoga kraljestva.« Toda spominjam se tudi, kako sem po premirju j leta 1918 peljal dr. Korošca k zahvalnemu »Te | Deumu« v Notre Dame r Parizu in kako sva ta-I krat v najinih čuvstvih za Jugoslavijo bila eno. Zato sem danes, ko oil daleč gledam na mojo drago Jugoslavijo, prepričan, da sta oba, prvi, ki je daroval svoje življenje, in drugi, ki je prinesel v dar svoje trpljenje, mislila: Naj bo, samo da Jugoslavija traja!«
UsSaška gnezda v Apeninih
Zajeli so me spomini iz svetovne vojne, ko sem '<ot ujetnik trpel v taborišču v Borgotaro in Caste-nedolo v Italiji. Odločil sem se, da obiščem po tolikih letih »prejšnjega trpljenja mesto«. Edino ta lamen sem imel, da me ni radovednost zanesla na drugo sled, grozotno in krvavo.
Z Bolgari
Mesec december. Gosta megla je zagrnila me-»to Parmo. Vseokrog je ležal sneg do 20 cm visok. Stopil sem v restavracijo z dolgo, ozko sobo, ki je imela v ozadju kuhinjo. Po ulici se je v mrzli večer razlegalo petje in hreščeče stopinje. Prikorakali so mimo fantje, civilno oblečeni, s puško na rami. Na trgu so se ustavili. Ker je bilo mraz, so nekateri privihrali v sobo s kitarami in harmoniko. Za njimi je prišel centurijo. Sedli so za mize in naročili pijačo. Pridružile so se jim takoj štiri ženske, med njimi starica kakih 60 let. Zapeli so — nemško pesem. V Parmi, pa nemško petje! Ni bilo težko uganiti, da so to tirolski fantje Bozna, ki so služili »corso premilitare« — predvojaško vežbo. Domačini so bili tega vajeni. Dekleta so se prešerno smejala, starica pa je pila vino in laskavo hvalila Nemce, ki so plačevali pijačo.
K mizi se pridrenja mlad, eleganten gospod. Uljudno se prikloni in prosi dovoljenja, da sme prisesti. Začuden, s pikrim izrazom na ustnicah je poslušal pesem in vrgel vame vprašanje; »Kakšna je ta pesem?« Previdno sem se izmaknil: »Meni je neznana!« Beseda je dala besedo. »Tako pojejo «come i Bulgari»l« je ugotavljal. Besede »Bulgari« nisem mogel doumeti. Prosil sem pojasnila.
»V bližini mojega rojstnega kraja so v taboriščih junaški, bojeviti ljudje. Menda so begunci iz Rusije ali Bulgarije — pravimo jim »Slavi«. — Italijanščino govorijo večinoma vsi, pa se jim pozna, da niso naši. Silno zanimivi so ti ljudje in precej
podobne pesmi pojo kot tile fantje!«
■ '1""'
Ugotovitev, dasi netočna, me je iznenadila. »Kje ste pa vi doma?« Povedal mi je, da je rojen blizu — Borgotaro. Radovednost je rastla in v mislih so se bliskovito podila imena: Bulgari, Borgotaro, Slavi, ..
Fantje so odpeli in odšli z dekleti na cesto. Ostala je pri mizi vinjena starka in mrmrala v poi-snu: Ragazzi fesehi!
Nedelja v Apeninih
Vlak iz Parme je prevozil 60 km in se ustavil v Borgotaro. Bilo je nedeljsko jutro, mrzlo in pusto. Mesto sem poznal še izza vojne. Leži v Ligurskih Apeninih sredi golih hribov. Veliko ni, šteje svojih 7000 ljudi. Prebivalci so revni tovarniški delavci, ki služijo pičli kruh v fabrikah za cement in za kemikalije. Blizu mesta teče hudournik Taro. Zvonilo je k maši. Iz okolice so prišli kmetje in v gručah drseli po snegu v staro cerkev. Bili so zelo revno oblečeni in so kramljali v čudnem dialektu. Otroci so skakali, zaviti v pisane rute, in klicali materi: »Ven kii, ma!« (Pojdi sem, mama!) Za starinskim gradom je čepela črna, temna cerkev. Maša je bila tiha, brez pridige, podobna črnim mašam, ki se jim tako prilega mračna cerkev.
Strmi, srednjeveški grad, kjer sem bil svoje dni vojni ujetnik, je predelan v sodnijo, pisarno Rdečega križa in poveljstvo milice.
V trgovini sem kupil več razglednic. Zgovorna priletna trgovka je pripovedovala, da ji razglednice pokupijo sproti »I Bulgari«, ki pridejo večkrat v mesto, seveda vedno pod nadzorstvom. Na vprašanje ,kje so ti »Bulgari« je pojasnila, da stanujejo v »Palazzo« blizu Bedon!je.
Da bi jih vendar videl, te »Bulgare«! Avtobus radi snega ni vozil. Urezal sem jo peš po cesti in prehiteval ljudi, ki so se vračali počasi od maše in izginjali v revne, neobmetane bajte s korci na strehi.
itorgo Val di Taro, kjer se je nahajalo taborišče »ustašev«
Opoldne sem stal pred »Palazzo«. To je ona zloglasna hiša! Hiša? V resnici sliči podrtiji. V pravokotni obliki se dviguje dolgo poslopje, zanemarjeno in zapuščeno. Leži prav pod hribom ob cesti, ki pelje v Bedonio. Je to stara bivša občinska hiša.
Pred vrati sta stala zravnana dva vojaka s
puško na rami in samokresom ob pasu. Prav nič nista bila podobna italijanskim vojakom. Oblečena sta bila v rjavo (kaki) obleko, kakršno nosijo ko-
lonialne čete. Nosila sta kratke hlače z ovijalkami. Na čepici s ščitom se je blestela velika rumena črka U. Kaj to pomeni? Ustašil — Dovoljl — Pred vrata ej prišla straža kakih deset mož. Poleg puške so nosili v roki granate. Odšli so na vaje,
Z dvorišča so se čula hrvaška povelja. Hipno sem pogledal skozi velika vrata in opazil kakih 300 mož, ki so se gnetli ob košarah. Klic: »Kapetan Jasinski!« Izravnali so se v pozor. Onadva pri vratih sta srepo pogledala vame, da sem izginil, sam ne vem kako.
Kavarna »Trieste44
In epet se me je polastila radovednost, odslej pa jo je gnala skrb za one, ki jim ti nesrečni pro-danci pripravljajo smrt. V Parmi se zve marsikaj. Da je še močnejši tabor v Bardiju, tako so vedeli samozavestno povedati nekateri. Šel bi iz Borgotaro v Bardi, pa je hribovje visoko in nobena cesta ne pelje do tega izgubljenega kraja. Le ozka zasnežena steza se vleče 30 km čez sedlo, Pa na drugo stran do Piacenze!
Pot v Ligurske Apenine, kjer leži onstran gore Monte Bue (1803 m), je naporna in dolga 60 km. Avto vozi kvečjemu dve uri. Po zasneženih serpentinah 6e je trebalo vzpenjati do sedla tri ure. Ponoči je padal dež in se stajal sneg. Nastopilo je z jutrom južno vreme. Ob bregovih strmih hribov so žgali kope oglarji (carbonari). Bedno, trpeče ljudstvo! Dež je prenehal in zasijalo je žarko solnce. Ni mogoče pozabiti veličastnega razgleda, ki ga nudi sedlo. Na severu so zablesteli vrhovi Retij&kih in Bernskih alp, v dolini pa se je belila Piacenza. Pot se začne spuščati navzdol. Odprla se je očem krasna panorama: Nepopisen razgled na Ligursko morje m Genovski zalivi Pa so hribi zakrili ta božanski prizor. Cesta je strma in te žene z vso silo v dolino, kjer se konča v vasi Bardi (600 m). Kup hiš, med njimi par čednih. Pod mestom strahotni grad, pod njim starinska cerkev, nekaj ozkih ulic in v eni izmed teh kavarna »Trieste«, ki ji gospodinji donna Clementina.
V sobo prideš po petih stopnicah. Nikogar ni bilo notri. Pokličem. Pride gospodinja. Pravi tip Italijanke: črne lase, pod njimi ogljene oči. Povč, da ima njena kavarna ime »Trieste« že dolgih petdeset let. Celo v ta konec sveta se je zanesla ire-denta. Da je moja govorica, — mislila je na poudarek — podobna oni, ki jo govorijo Bulgari, je dejala. Spet Bulgari! Zgovornost je treba izrabiti. Hvalila se je, da ima vsak večer vse polno obiskov. Okrog šeste ure pridejo Bulgari in z njimi komandant. Dobro pijejo in dobro plačajo. Da je prav zadovoljna ž njimi, je rekla.
Trdnjava IlardL. v bližini katere so se nahajala taborišča »ustašev«
Ustaši
Previdno je bilo treba sedeti do večera. Okrog sedme so prišli. Polagoma dva po dva so sedali za mizo. Vseh je bilo kakih petnajst, več jih ni šlo v sobo. Obnašali so se jako prostaško in naročili črnino. Značilni obrazi: zagoreli, mrki, predrzni. Med seboj so se pogovarjali večinoma laški, le kletvice so bile pristne. Bili so pa med njimi tudi taki, ki niso umeli italijanskega in so se pomenkovali po hrvaško. Peli so italijansko vojaško pesem, ono zategnjeno alpinsko:
Tuoi colori torneranno!
Čudno so me gledali. Gospodinja Jim je tolmačila po svoje: da razglednice prodajam, je pravila. Komandat je bil srep človek pri 40 letih in je večinoma govoril le z gospodinjo. Malo Je govoril, pa veliko pil. Ustaši so se ga nekam bali. Okrog 11 so odšli vsi, na poziv kapetana. Ostala sva sama z gospodinjo in se pogovarjala. Nisem si upal izpraševati, kar sama je pripovedovala:
Svoje taborišče imajo v Vischaltu. Majhna skupina hiš je to — več kot deset jih ni — blizu Bar-dija. Da imajo silno strogo disciplino, je pripomnila in da s civilisti redno ne smejo govoriti. Vstopil je med pogovorom dolgim, zaklel in prisedel. Najraje bi vstal in izginil. Pa je mož že tako obdelaval uslaše, da me je mikalo posedeti, vkljub temu, da sem sedel na trnju. Videlo se je, da prebivalci niso bogve kako naklonjeni teroristom. Možak je pa vedel še več povedati, dasi ga je Clementina suvala s komolcem .»To so,« je rezal, »to so plačanci za naše žulje. Prihajajo iz Jugoslavije. Tu jih učijo ubijati. Boste slišali jutri, kako treskajo granate na Monte Grezzo! Držijo jih pa strogo: zaprisežejo jih takoj in vsakemu zagrozijo s smrtjo, če ne uboga, ali poskuša uiti. Vsaka dva meseca pride pogledat v tabor komandant iz Piacenze. Ta prinese s seboj ! denar. Plačajo vsakemu po 10 Hr na dan. Oni, ki so določeni za atentat, dobijo prav mastno nagrado. Poleg prvih imen imajo še vsi izmišljena imena. Mi pa plačamo!«
»Zit!« Je udarila Clementina.
Zrtvm
Pa ni bil tiho! Pripovedoval je razburjen, a nekam bolj skrivnostno zgodbo onih, ki jih pripeljejo sem iz Genove ali Nettuna.
Lačni pridejo iz Amerike. V pristanišču Jih , čakajo agenti. Izvabijo jih. da se voišeio. in obetajo jim plačo. Pravijo, da Je v njili domovini la-I kotn. da ho vse razpadlo, da pridejo po razsulu na
mastna mesta. In ti reveži, ki so brez sredstev,
verjamejo. Ko jih pa iz Milana privlečejo sem gor, bi marsikdo rad ušel, a je prepozno. Glejte — je pokazal — one pečine, na katerih stoji grad! V ta prepad jih je že skočilo nič koliko!
»Zit', zit'!« je razkačeno zaklicala gospodarica. In res je mož umolknil. Povedal je dovolj.
Zakaj je bila ona noč tako dolga I Komaj se je zdanilo, sem jo odkuril. Tam na griču Monte Grezzo pa so pokale granate, da se je tresla zemlja. Vmes so treskale puške in samokresi. Culi so se klici: »Halo! Treba da brojiš! Jedan, dva...«
V duši se je vse treslo. — Grozne slutnje so ustale v meni: Tu se pripravljajo morilci za lastne brate!
In bežale so noge, kar jim je bilo moči. NIS več niso gledale oči Tepe Levante in ožarjenih Alp in plodovite Lombardije — iz Bardija je rastla strašna smrt, ki je stresla Evropo.
Tu, v teh zakletih gorah, v teh peklenskih ko-vačnicah so se kovali načrti in urile roke, ki so vsaj indirektno povzročile grozno marsejsko tragedijo.
★
Vse zabave prepovedane
^mmami^^^mma^^^mmmmmmmmmi^^^jmmmtmmm^mmmmmm^mmm
do 2L novembra
Belgrad, 23. oktobra. Za dobe najgloblje
žalosti za blagopokojnim viteškim kraljem Aleksandrom I. Zediniteljem, ki traja do všte-tega 25. t. m., ni dovoljena absolutna nikaka zabava ne plesi ne zborovanja ne kakršnekoli druge prireditve. Zlasti je prepovedano pope-vanje ,godba, kvartanje, igranje domina, biljaiv diranje. tombole in druge igre po javnih lokalih. V tem času so dovoljene samo komemora-cije, in sicer v zaprtih prostorih. Prepoved se pa ne nanaša na služibo božjo v cerkvah in drugih molilnicah priznanih veroizpovedi.
Od 26. t. m. pa do vštetega 21. novembra t 1., to je za trajanje globoke žalosti, so dovoljene samo prireditve resnega ali prigodnega značaja, kakor gledališke in kinematografske predstave, koncerti, godiba in druge prireditve, ki niso vestnega značaja. Dovoljeni so tudi sejmi, sestanki in slične prireditve, vendar ne sme biti godbe ne zabave ne pod milim nebom ne v zaprtih prostorih. V tem času ne bo dovoljeno nobeno javno veseljačenje, popevanje, godiba, kvartanje, biljardiranje, igranje domina, tombole ne nobena druga zabava ne ples ne kakršnakoli druga prireditev ne zabava.
Osebne vesti
Belgrad, 23. okt. m. Za eodne pripravnike eo postavljeni sledeči diplomirani pravniki: pri okr. sodišču r Ljubljani: Gabrijela Zupane, Alfred Fi-schinger, Gojko Kitec, Vladko Pavlin, Milan Zi-naver, Karel Kerin; pri okrožnem sodišču v Celju: dr. Ivan Šketa, Bogomir Turk, Anton Petrovič; pri okrožnem sodišču v Mariboru: Franc Spendal, Ciril Mikuš, Milosav Angjelič, Matija Dolničar; pri okrožnem sodišču v Novem mestu: Bogomir Bogataj, Franc Lazar, Alojzij Piškur.
Z redom sv. Save 5. razreda je bil na predlog ministra za gozdove in rudnike odlikovan Srečko Zalokar, višji tehnični manipulant 7. skupine pri gozdnem ravnateljstvu v Ljubljani.
Po lastni prošnji je bila premeščena poštno-brzojavna kontrolorka 7. skupine Marija Štrukelj s pošte Ljubljana I na poštni urad v Radovljico.
Z odlokom kmetijskega ministra je premeščen za uradniškega pripravnika iz Maribora na ban-sko upravo v Ljubljani Edvard Lozej.
Hmelj
Žatec, 23. okt. c. Povpraševanje za hmelj se je nekoliko oslabilo. Večje zanimanje se je posvečalo samo hmelju najboljše kakovosti, za katerega se je plačevala stara cena. Sicer se pa sedaj suče cena hmelju med 1350 do 1550 Din za' 50 kg. Dozdaj je pokupljenih okoli tisoč stotov.
Potrti globoke žalosti naznanjamo, da je naš nadvse ljubljeni sin in brat, gospod
flugust Jelen
dijak IV. razreda realne gimnazije
v 14. letu starosti, tragično umrl.
Pogreb blagopokojnega bo v četrtek, dne 25. oktobra ob 15. uri iz mestne mrtvašnice na pokopališče v Pobrež|u.
Sv. maša zadušnica se bo brala v petek ob 7 v magdalenski iupni cerkvi. Maribor, dne 23. oktobra 1934.
Žalujoči starši, sestre in brat ter ostali sorodnikL
Evharistični kongres v Ljubljani
leta 1935
Ljubljanski Škofijski list objavlja:
Po sklepu škofovske konference dne 18. avgusta 1930, ob priliki Evharističnega kongresa v Zagrebu, se bo vršil prihodnje leto v Ljubljani Evharistični kongres za kraljevino Jugoslavijo, in sicer
v dneh 28., 29. in 30. junija 1935.
Ko to službeno naznanjam, prosim gg. duhovnike in vse vernike, naj z molitvijo in po možnosti z delom pomagajo pripravljati ta veliki praznih našega Boga v zakramentu presv. Rešnjega Telesa, da bodo darovi tega praznika v dušah obilni in
trajal-	«	^ „ ..
t Gregorij,
škof.
Vtis marsejske tragedije v Amerik
Newyork, 12. oktobra.
Mučeniška smrt kralja Aleksandra je pretresla tudi ameriško ljudstvo. Ko so opoldanska poročila po radiu javila prvo vest, je bil ves kabelski promet nemudoma zavzet za nadaljnje depeše o strašnem dogodku. Vse časopisje je v posebnih izdajah takoj posvetilo cele strani atentatu, mrtvemu kralju in kraljevski rodbini ter Jugoslaviji in posledicam katastrofe. Z mrzlično radovednostjo in skrbjo ljudje še danes zasledujejo vesli, katerih prinaša vse časopisje po cele strani. Ni ga bilo evropskega dogodka po svetovni vojni, kateremu bi ameriški tisk posvečal več pažnje kakor žalostni smrti jugoslovanskega kralja.
Vzrokov ima celo Amerika dovolj za to napeto zanimanje. Glavni vzrok je vsekakor skrb zaradi mednarodnih posledic. Tudi v Ameriki se je že naprej izvedelo za obisk kralja Aleksandra v Franciji. Ameriška javnost je z radostjo sledila tej gesti pokojnega kralja, kakor je z dopadenjem zasledovala prejšnje značilne dogodke, kakor n. pr. prijateljski obisk v Sofiji, ki so ga vsi zelo povoljno komentirali. Uveljavljenje Male zveze, pri čemer je imel posebno vlogo kralj Aleksander, se je smatralo kot svojevrstna garancija za mir v Brednji Evropi. Prijateljstvo držav v balkanski zvezi in odločen nastop Jugoslavije v avstrijski krizi preteklega poletja, to eo bili pojavi, katere je Amerika cenila s pripisovanjem največjih zaslug jugoslovanskemu kralju. Največ garancije za evropski mir in varnost pa je ameriška javnost pričakovala od rezultatov obiska jugoslovanskega
monarha na Francoskem. Njegova osebnost se je upravičeno počela dvigati kot eden najvažnejših faktorjev za evropski mir.
Ameriško ljudstvo ne more prav zapopasti motiva za kakršenkoli atentat, posebno pa ne v slučaju, ko je žrtev tako priljubljena in svetovno važna osebnost, kakor je bil pokojni kralj. Ne samo, da obsoia nasilna dejanja že iz razloga, ker nikdar ne morejo rešiti nobenega problema, temveč je tako nasilje naravnost ostuden izrodek v človeški družbi. Tudi v ameriški zgodovini ne manjka atentatov, toda Američan ima to zadoščenje, da noben ameriški predsednik ni bil umorjen od Američanov samih in so vse tukajšnje atentate Izvršili inozemci.
Atentat na kralja Aleksandra je in ostane za Ameriko nečuven in pred zgodovino neopravičljiv zločin. Vsa Amerika siinpatizira s pokojnim monarhom, njegovo družino in domovino Kakor je predsednik Roosevelt s soprogo ter državnim tajnikom Hullom naslovil sožalne brzojavke v Jugoslavijo, tako iskreno čuti vsa Amerika. In če 60 nasprotniki jugoslovanskega državnega edinstva imeli tu kai zaslombe, so po strašnem zločinu izgubili vso. Po smrti kralja Aleksandra je Jugoslavija pridobila v Ameriki močno zaslombo.
Slovenci v Ameriki brezizjemno čutimo udarec, ki je zadel domovino in sočustvujemo z njo, kakor v slučaju najhujših katastrof. Trdno smo prepričani, da bo svetal zgled pokojnega monarha pospešil in omogočil tolikanj potrebno bratsko enakopravnost.	A. Kobal.
Izreden jubilej
Majhna je župnija Besnica pri Kranju, okrog 600 prebivalcev ima. Skrita leži na desni obsavski planoti med Sv. Joštom in Podnartom, ograjena od venca hribov, ki se vrstijo proti jugozapadu in jim dela predstražo Šmarjetna gora, poveljuje pa Sv. Jošt, ki pozdravlja nasproti stoječi pravi besniški hrib Rovnik. Sv. puščavnik Egidij ali Tilen je župnijski nebeški zavetnik, le enega pomočnika ima, sv. Janeza Krstnika pri podružnici v Spodnji Bes-
nicl. Njen vidni varuh in duhovni pastir g. svetnik Franc Ser. Pokom pa nima nobenega pomočnika, ga tudi ne potrebuje in ga ne bo v Besnici nikoli imel. Saj je danes minulo že štirideset let, odkar pase svojo besniško čredo s šibo resne in stroge besede, pa tudi s skrbno očetovsko dobroto. Pa je še čvrst in živahen.
Štirideset let duhovniške službe v enem kraju
!e pač izreden duhovniški jubilej. Zato ga je tudi lesniška župnija slovesno praznovala v nedeljo, 21. oktobra. Slovesnost je bila toliko večja in lepša, ker je prevzvišeni g. škof dr. G. Rožman določil, da na ta dan podeli zakrament sv. birme okrog 60 besniškim otrokom. Radi globoke žalosti, ki vlada po vsej naši domovini, se je sicer zunanji sijaj omejil, a duhovna stran teh slovesnosti bo pač ostala vsem župljanom nepozabna.
Prevzvišeni g. škof je prišel v soboto v Bes-nico, sprejel ga je pred zupno cerkvijo g. jubilant ■ svojo farno družino. Šolska mladina, ki je pod nadzorstvom gdčne učiteljice svojemu nadpastirju delala špalir od pokopaliških do cerkvenih vrat, ga je prisrčno pozdravila.
V cerkvenem govoru v nedeljo je g. škof omenjal v zvezi z misijonskim praznikom veliko božjo dobroto, da smo sv. vero prejeli že ob rojstvu, obujal je zavest hvaležnosti in opominjal k krščanski delavnosti. Spominjal se je nato strašnega do-
f;odka, smrti našega kralja, opominjal k molitvi v eh negotovih čaeih. Nato pa je opozarjal župljane, kako jim največje dobrote sv. vere že skozi 40 let prihajajo od enega dušnega pastirja, g. jubilanta. Večino župljanov je on krstil, jih poučeval v sveti veri, jim delil sv. zakramente in premnogim stal ob strani pri smrtni uri, vse pa je vedno neutrudno učil in svaril, da jih ohrani trdne v sv. veri in v življenju po veri. Globoko v srce so segle vsem župljanom besede nadpastirja, ki jih je govoril o njihovem dušnem pastirju in njegovi štiridesetletni dušnopastirski službi pri njih.
G. Franc Serafin Pokoril, župnik v Besnici pri Kranju, je bil rojen 20. septembra 18(11 v Spodnjem Karlovcu v Skofji Loki. V inašnika je bil posvečen 10. julija 1887 in bil naslednje leto poslan za kaoiana na Jesenice. Zatem ie bil kaplan
v Šmarju pod Ljubljano in v Stari Loki, dokler ni bil leta 1894 poslan za ekspozita v Besnico, kjer je ustanovil župnijo, na katero je bil 24. oktobra 1901 umeščen kot prvi besniški župnik.
V Besnici je prenovil in povečal cerkvena in nadarbinska poslopja in napravil veliko novega. Mnogo se je trudil in se trudi za časni in večni blagor izročenih mu župljanov. V svojem prostem času pa še vedno pridno piše in stika po 6tarih arhivih in listinah. Napisal je Zgodovino Beeniee (1909), Ljubljanski šematizem za leto 1788 (1908), razne zgodovinske razprave po listih in revijah: Voditelj, Zbornik za umetnostno zgodovino, Car-niola, Slovenski učitelj, Tržiški cerkveni glasnik, Kranjski zvon, Slovenec itd. V rokopisa pa ima osebne podatke duhovnikov za skoraj vse župnije v ljubljanski škofiji, kolikor se morejo slediti po raznih virih, zlasti matrikah v daljno preteklost; zbrano ima tudi gradivo za zgodovino župnij Šk. Loke in Jesenic.
Od škofijskega ordinariata v Ljubljani je bil leta 1910 imenovan za škofijskega arhivarja in vrši ta posel že polnih 24 let. Za zasluge na tem polju je bil leta 1922 imenovan za škofijskega duhovnega svetnika. Leta 1931 pa je bil imenovan za častnega občana domače občine. Saj je tudi v kulturnem in gospodarskem oziru mnogo pripomogel k napredku svojih župljanov. Vodi hranilnico, pomagal je, ko so Besničani napravili vodovod in napeljavah elektriko iz Završnice, pomagal je vedno rad z dobrim nasvetom tudi v gospodarskih težavah. Za ta jubilej je prevzvišeni g. škof imenoval g. župnika Fr. Ser. Pokorna za konzistori-alnega svetnika.
»Slovenec« se pridružuje čestitkam njegovih župljanov in vseh njegovih znancev ter želi, naj ga Bog ohrani zdravega in delavnega še mnogo, mnogo leti
Slovenski časnikarji pokojnemu kralju
Ljubljana, 23. oktobra.
Med stanovi, ki so uživali naklonjenost in pokroviteljstvo pokojnega kralja Aleksandra, je tudi časnikarski stan. Časnikarji smo se prve dni po zločinu v Marseilleu že primerno s tiskano besedo oddolžili spominu pokojnega vladarja, danes popoldne pa smo se zbrali, da počastimo velikega pokojnika tudi v okrilju svoje organizacije.
Ob pol 3 popoldne je bil članski sestanek sekcije JNU za Ljubljano v salonu kavarne Emona, kii so se ga udeležili malone vsi ljubljanski časnikarji, udeležba, kakor je naša organizacija že dolgo ne pomni. Sestanek je otvoril in vodil predsednik sekcije g. Virant, ki je imel lep in občuten kome-morativen govor za pokojnim vladarjem. Predsednik je poudarjal, da je pokojni kralj z ustvaritvijo Jugoslavije in narodnega osvobojenja šele podal možnost, da se je jugoslovanski časnikarski stan sploh mogel razviti in da je prišel do odgovarjajočega ugleda. Drugič pa je pokojni kralj sam neposredno posegel v borbo časnikarjev za blagostanje njihovega stanu s tem, da se je po daljši avdi-jenci predstavnikov JNU pri njem zavzel za uresničitev časnikarske naredbe, ki kolikor toliko varuje socialne pravice časnikarjev. Govornik ie na-glašat velike osebne vrline pokojnega kralja, obenem pa je omenjal, da smo imeli jugoslovanski časnikarji v pokojnem kralju še veiiko nado za bodoče stanovske borbe. Kralj Aleksander sam je bil izredno poučen o položaju našega časopisja in časnikarskega stanu.
Vsi zbrani so počastili spomin pokojnega kralja s trikratnim vzklikom: »Slava!«
— Pri poapnen|u arterij v možganih in srcu dosežem« pri vsakdanji uporabi male množine »Franz Josefove« vode iztrebljenje črevesa brez hudega pritiska
Kakor pravkar zapadli sneg
/ r
Če ravnate s perilom po Schichtovi metodi, ne ostane na njem niti sled nesnage. Tudi ne more: zakaj Ženska hvala razkroji nesnago čez noč tako, da drugo jutro s Schichtovim terpentinovim milom z lahkoto operete perilo!
-JVečtf
To {e vsa delo, ce perete po
SCHICHT™
METODI
DOMAČA IZDELKA
ST. 3. v-M
Konec vaške zaloigre pred sodniki
Mlad fant obsojen na 20 let robije
Ljubljana, 23. okt.
»Veliko manj zloči nov bi bilo, če ne bi bilo veselic, pri katerih se v domoljubne namene prodajata alkohol in žganje,« tako približno je govoril dr. Jakob Mohorič kot branilec obtoženca, mladega, krepkega, 26-let-nega fanta Ivana Knifiea, doma iz Trboj pri Smledniku. Demon alkohol je pognal dve žrtvi v grob, tretjo pa za 20 let v ječo.
Državni tožilec dr. Julij Fellaher je Ivana Knifiea obtožil, da je 19. avgusta ponoči z dolgim nožem sunil posestnika Franceta Osl.ja na njegovem domu v prsa med 8. in 9. rebro tako, da je nož šel skozi pljuča in segel do hrbtenice. Fratiee Osel.i je po najmanj 3 urah umrl vsled izkrvavitve. Obtoženec ,ie žrtvi pobral iz žepa 303 Din gotovine. Državni tožilec je dalje Knifiea obtožil, da je okoli 1. zjutraj 20. avgusta trčil v diru s kolesom brez luči na cesti v kolo Ivana Rozmana, posestnikovejra sina, da je ta padel vznak tako. da si je prebil lobanjo in je pozneje v ljubljanski bolnišnici umrl vsled otrpnenja možganov.
Knific se zagovarja
Vzravnan kot sveča je obtoženec stoječ poslušal prav kratko obtožnico. Velikemu kazenskemu senatu je predsedoval in vodil razpravo s. o. s. g. Fran Orožen.
Predsednik: »Priznate svojo krivdo?« Obt.: Neka.i priznam, nekaj ne!« Predsednik: »Usodno nedeljo ste imeli dve veselici, strelsko v Trbojah, gasilsko v Voklem. Kaj ste delali:« Obtoženec je nato v podrobnostih pojasnil, kako je dopoldne začel piti. Nič ni kosil. Prišel je v Voklo z družbo. Od tam pa na strelsko veselico v Trboje. Pil je vino in žganje. Predsednik: »V Trbojah ste šli tudi v Kocjanovo gostilno!« Obtoženec: »Da. Tam smo pili in peli. Pa je prišel Oselj in sedel k mizi. Ne vem, kako je bilo naprej. Z Osljem in Pravstom Jankom sem šel na prvega dom po bobe. Ril sem že pijan. Zunaj gostilne sem rekel Oslju: Dva kovača mi boš dal, ki si mi jih dolžan.« Oselj je v gostilni kazal veliko denarja.
Na Osljovem domu so bili sprva vsi trije. Pravst je kmalu odšel. Osel.i je prinesel na mizo bob in meso. Pekel sem Oslju: »Dva kovača mi daj, dn grem na veselico. Nimam denarja.« In obtoženec je nato začel z milim glasom opisovati kritične momente, ko je porinil nož proti Oslju. Predsednik: »Povejte, kako je bilo?« Obtoženec: »Fran-celj, sem dejal, daj kovače! Ni hotel. Zagrozil sem mu, spoprijela sva se. Malo sem ga porinil. Še smejala sva se.«
In obtoženec je nadaljeval: »Sedla sva nazaj na stol. Prijel sem nato za nož. Mislil sem ga snmo ostra.šiti in sem sunil.« Predsednik: »Kako ste ga zaklali?« Obtoženec: »Z desno sem ga držal za suknjič, z levo sem sunil.« Predsednik: »Zakaj ste ga sunil?« Obtoženec: »Ne vem.« Predsednik: »V^preiskavi ste rekli, da je nož kar sam skočil iz roke v Oslja.« Obtoženec: »Saj je moglo biti tako!« Predsednik: »Kaj je Oselj rekel na stolu?« Obtoženec: »Janez! Dosti imam! Lahko vzameš denar.« Z očmi je svetlo gledal, kakor da bi mu nič ne bilo. Segel sem nnto v žep in pogledal, če je notri 20 Din. Jih ni bilo. Mislil sem. da sem nato dal denar v njegov žep, pa som ga po pomoti v svoj. Pogledal sem še, pa sem mislil, da je nož zataknjen samo v rekele. Ko sem hotel nož ven potegniti, ni šel.« Obtoženec je nato nekoliko umolknil in nadaljeval: »Pa mi je Oselj rekel: Janez, nož kar pusti notri!« Svetlo je gledal.
Obtoženec jc potem zapn^til Osljov dom, nc da bi zaprl vrata. Luč je gorela. Sel je nato na veselico ter denar zapravil. Zjutraj je imel še snmo 71 Din. Šele na veselici je preštel denar. Bilo je 304 Din. Okoli 1 zjutraj
se je peljal s kolesom proti domu. Ko je hitro vozil po cesti, je med Valburgo in Trbojami trčil v drugega kolesarja. Oba sta sa zvrnila v jarek. Oba nezavo«tna. Obtoženec se je zbudil še le ob 5 zjutraj in odšel na Rozmanov dom. Podrl je Janeza Rozmana tako, da si je ta prebil lobanjo. Tam se je nmil, bil je krvav. Nato je šel spat na seno. Popoldne so ga tam orožniki prijeli.
Predsednik: »K Oslju niste pozneje šli gledat, kaj je ž njim. Tam je še po dnevi luč gorela. «Obtoženec: »Nisem nič vedel, kaj je ž njim. Če bi vedel, bi prosil kaketra človeka, da ga gre rešit. Po glnvi mi je šlo tako, kot bi mrliču zvonilo. Sprva sem si mislil, da sem Oslju le malo naredil.« Predsednik: »V preiskavi ste povedali, da ste zjutraj poslušali, če Oslju zvoni.« Obtoženec: »Sem bil drugi dan čisto zmešan.
Zaslišane so bile nato 4 glavne priče in prečitani drugi važni spisi.
Državni tožilec jc povdarjal: »Ljudje so izgubili v sebi moralnost in ubijajo človeka zaradi 300 Din. Predlagam, da se obtoženec kaznuje s smrtjo.« Branilec dr. Mohorič je plediral za milejšo sodbo in navajal soci-jalne momente, ki so tvorili ozadje vaške tragedije.
Po daljšem posvetovanju je senat obsodil Ivana Knifiea zaradi roparskega umora in zaradi prestopka zoper prometno varnost na 20 let robije. Računa se mn preiskovalni zapor od 20. avgusta naprej. Državni tožilec je prijavil priziv zaradi prenizke kazni. Obtoženec si je pridržal pravico priziva in re-vizi :e. Razpravo je poslušalo mnogo obto-ženčevih vaščanov in drugih okoličanov. Ginljiv je bil prizor, ko sta se oče in sin vsa solzna objela in začela jokati.
Na fakultetah
velik padec slušateljev
Ljubljana, 23. oktobra. Kvestura ljubljanske univerze je danes sestavila začasen statističen pregled o inskribcijah na posameznih fakultetah. Ta pregled je prav značilen in poučen za nazadovanje slušateljev na vseh fakultetah razun na filozofski. V poštev prihajajo ne samo gospodarski, marveč tudi socijalni momenti, kajti mladina z veliko maturo se je letos raje obrnila k praktičnim poklicem, kjer prej pride do kruha in primerne življenjske eksistence. Slušateljev in slušateljic je danes 1742, dočim lani defi-nitivno 1945. Na posamezne fakultete odpadejo: 1. na filozofsko 488, lani 473, torej + 15; 2. na juridično 562, lani 602, torej — 40; 3. na teološko 160, lani 167, torej —7; 4. na medicinsko 144; lani 218, torej —74; 5. na tehnično 388, lani 485, torej — 97. Zanimivo je pred vsem, da je letos vpisamh veliko manj juristov, ki so druga leta vselej navalili na to fakulteto. Na tehniko se je vpisalo veliko Dalmatincev. Na juridični fakulteti je vpisan tudi neki Berlinčan, ki se je dobro priučil slovenščine. Bolgarov ni. Vpisan je neki Grk, rodom iz Trsta. Slušatelji so se pritoževali pri vpisu in ob plačevanju I. obroka šolnine nad tem, da morajo za vsak semester posebej plačati po I. razredu odmerjeno šolnino, dočim plačajo srednješolci le enkrat ob začetku šolskega leta po II. ali III. razredu odmerjeno šolnino, izvzemši sedmo- in osmošolce, ki plačujejo tudi šolnino po I. razredu, a plačajo samo enkrat na leto. Mnogo primorskih akademikov je finančno ministrstvo oprostilo šolnine.
»Slehernik«. Po Hofinnnnsthalovem >Jeder-mnniK priredil Oton Zupančič. Uvod napisal Ja. kob šolar. — Kot 70. zvezek »Mohorjeve knjižnice« je pravkar izšel srednjeveški misterij t »Sleherniku«, v Zupančičevi prcposnitvL O tein delu bomo še obširneje poročali.
Ljubljanske vesti:
Zadušnica za Poincarefa in Barthouja
Ljubljana, 23. oktobra.
Za oba pokojna državnika francoskega naroda, Poincarčja in Barlhouja, je bila danes v stolnici slovesna sv. maša zadušnica, ki jo je daroval stolni župnik dr. Tomaž Klinar ob prisotnosti škofov dr. Rožmana in dr. Srebrniča, celotnega kapitlja ter številne druge duhovščine. Pred oltarjem sta bila postavljena dva katafalka, obdana z zelenjem. Častno mesto sta zavzela konzul Francije g. Reme-rand in ban dr. Marušič, med drugimi predstavniki pa so bili prisotni tudi devizijski general Cukavac s številnim častniškim zborom, mestni župan dr. Puc z V6em občinskim svetom, rektor univerze
O Za spomenik viteškemu kralju Aleksandru Zedinitelju v Ljubljani je izročil g. predsedniku mestnega poglavarstva dr. Dinku Pucu g. Franjo Kisel, uradnik drž. žel. v p., Din 500. Po odredbi g. predsednika ee je naložil darovani znesek v poseben fond za postavitev spomenika. — Darovatelj je iz svojih skromnih prihrankov žrtvoval gornji znesek kot prvi, ki je zamisel spomenika pokojnemu vladarju tudi finančno podprl, zato mu izreka mestno poglavarstvo za to plemenito iniciativno darilo najprisrčnejšo zahvalo.
0 Pogrebnih svečanosti v Belgradu se je udeležila tudi delegacija Akademske zveze, t. i. zveze slov. kat. akademikov. Zastopali so jo predsedniki vseh njenih društev.: akademik Jenko za »Danico«, akad. Gorenjak za »Zarjo«, akad. Zaletel za »Cirilsko društvo«, akad. gdč. Slapar Iva za »Savico« in akad. Lah za Zvezo samo. G. Strojin je zastopal Ferijalni zvezo. — A. Z.
O Oskrbovanje grobov po mestni občini. — Uprava pokopališča pri Sv. Križu je naslovila na mestno poglavarstvo vlogo za podaljšanje primerne odškodnine za oskrbovanje grobov, ki jih je mestna občina prevzela v svoje varstvo. Ta rok je potekel letos avgusta. Mestna občina plačuje letno pokopališki upravi okoli 3500 Din za oskrbovanje grobov dr. J. E. Kreka, judenburških žrtev, Lun-(ler-Adamičevega in Windischerjevega nagrobnega spomenika ter spomenika gasilskega staroste Janka Barleta. Mestna občina je podaljšala rok upravi za eno leto.
© Dovoz drv in premoga. Bližajoča zima se znatno pozna zlasti po velikem dovozu drv in premoga v mesto; Na tovornem kolodvoru je vse polno naloženih vagonov s kurivom, ki ga delavci marljivo skladajo. Razni »štokglajzarji«, kakor sami sebi pravijo brezposelni, ki postajajo okoli kolodvora, imajo sedaj dober slučajen zaslužek s prekladanjem. Enako dober zaslužek imajo tudi razni Žagarji, zlasti oni, ki imajo cirku-larko. Kmetje v glavnem z Ižanskega, imajo sedaj ' vsuj možnost, da nekaj skupijo z drvmi. Povprečna cena metru nežaganih drv je sedaj okoli 711 Din. Bolj redko se še dobe kmetje, ki imajo drva pripravljena po klaf-terski meri. Lanska uredba mestne občine, ki je to prepovedala, je imela torej dober učinek. Pri trgovcih je cena žaganim in seka-nim drvam i»o 00 do 100 Din za meter.
0 Kaj in kje vse kradejo! — Včasih so bili vsaj po veliki večini pošteni berači in drugi prasjaki. Nova doba nam je prinesla novo vr-.^to beračev z značilno označbo »brezposelnih«, med katere se je vrinila razna sodrga delo-mrznežev. lenuhov, potepuhov, poklicnih tatov, in kar vse spada po.t te naslove. — Eni hodijo prosjačit za vse mogoče stvari: za obleko, obuvalo i. dr.; drugi prosijo ined drugim tudi /.u jed. zraven pa pazljivo vrte oči, kje bi se dalo kaj »suniti«. Tretji se hodijo gret v razne čakalnice in predsobe, ne da bi imeli tam kaj opraviti. — Tako je neki nepridiprav od ene izmed prej označenih štirih skupin te dni nataknil na svoje tatinske noge galoiše izpred
Ako Vam seč (voda) ni v redu, ako ste kdaj občutili ledvice,
morale piti
Poskusite samo nekoliko dni redno piti Radensko ki Vam bo ojačila izločanje seči, temeljito očistila kri in ledvice ter preprečila postanek kamenčkov in skleroze.
prof. dr. Ramovš z drugimi vseučiliškimi profesorji, dalje vsi ljubljanski nosilci fraicoskih odlikovanj, kakor legije časti, tako pesnik Oton Župančič, minister n. r. ing. Serncc, Matej Hubad in drugi. Maši zadušnici so prisostvovali tudi predstavniki vseh drugih državnih in javnih uradov z uradništvom, predstavniki raznih korporacij in organizacij, ljubljanski Cercle Fran<;ais itd.
V zbranem občutju je vsa številna množica počastila spomin obeh velikih Francozov. Ta žalna služba božja je pomenila zopet nov dokaz, kako veliko ljubezen uživa pri Slovencih francoski narod in kako velikega spoštovanja so deležni pri nas njegovi predstavniki.
uradne sobe podpredsednika »Vzajemne zavarovalnice«. Pač višek predrznosti! — Varni niso niti uradi niti zasebna stanovanja. Saj se je piscu teh vrst pred leti pripetilo, da mu je tak poštenjakovič odnesel nove kožuhaste rokavice naravnost pred nosom iz uradne sobe. A drugi že obdarovani brezposelnež je vzel mimogrede iz predsobe — ne <la bi se kakopaJv zahvalit — žepno svetilko. — Ljudje božji! Preden komu kaj daste: oglejte si ga od glave do pete, ne Izvzemši rok.
0 Soprogam in hčerkam državnih uradnikov in vpokojencev 15% popust pri nakupu filc in žalnih klobukov. Salon Anita, Ljubljana, Krekov trer št. 10. B
0 Prvovrstna izbrano vina kakor tudi žganja priporoča delikatesse-buffet Jane, Židovska ulica 1.
Konz. svetnik Fran Bratušek - 60 letnik
Mariborske vesti:
Maribor dobi otroško bolnišnico
V Zdravstvenem domu v Koroščevi ulici se vršijo večje adaptacije. Gradijo se nekateri novi prostori, napravili bodo veliko teraso pred poslopjem, vse pa je v zvezi s pripravami za osnovanje bolnišnice za najmanjše pacijente-dojenčke do starostne dobe enega leta, ki jo bo Maribor po zaslugi in prizadevanju vodje Zdravstvenega doma g. dr. Vrtovca sedaj v resnici dobil. Pravzaprav zaenkrat to ne bo prava bolnišnica, temveč le poseben oddelek Zdrav-i stvenega doma s 25 posteljicami, vendar je s tem gotovo položen temelj bodoči otroški bolnišnici, ki jo Maribor s svojim velikim zaledjem nujno potrebuje. Tako bolnišnico ima sedaj v Sloveniji edino Ljubljana. Za Maribor in ves severni del Slovenije pa ljubljanska otroška bolnišnica radi prevelike oddaljenosti ne prihaja v poštev.
Oddelek za dojenčke je bil pri mariborskem Zdravstvenem domu v načrtu že ob njegovem osnovanju. Vendar pa so se preje izgradili in organizirali drugi oddelki te velike in-
Gospod svetnik! Šestdeset let dela in truda je za vami! — To pomeni za vas, za vaše znance in prijatelje ter za vaše drage farane veliko!
Ob tem dogodku se vas z veseljem spominjamo vaši tovariši in duhovni sobratje, spominjajo vsi oni bogoslovci, ki so že vlivali polnost vašega zares očetovskega gostoljubja, spominja množica inteligeintov laikov, ki so prebili lope ure v prijetnem razgovoru z vami tam gori na lepem vrhu pri Svetinjah. Najbolj se pa gotovo vesele tega dogodka domači farani, katerim ste že 26 let zvesto dušni pastir kot župnik. Vsi ti dobro vedo: Svetinje so vaše vse!, zato vas iskreno ljubijo kot svojega skrbnega očeta!
Sicer pa sega Vase delo nazaj tja v Laporje, tja k Mariji Snežni, t.ia k Sv. Miklavžu in k Sv. Juriju ob Ščavriici, kjer ste že kot kaplan ali kot provizor z vso dušo delali za napredek in rast Njegovega kraljestva na zemlji!
Z veseljem se lahko ozrete nazaj ua svoje delo in trud, ki gotovo ni bil zaman. Sicer pa še danes, ko vas človek gleda pri vašem delu, saj vas mora biti vesel ne le ljubi Bog-, ampak sleherni- ki pride k vam! V vas najde vsak vzornega dušnega pastirja na n.iivi Gospodovi. Kako lepa in bogata je ta njiva pri Vas. Treba samo j>ogledati k Svetinjam ob prvih j>etkih in ob večjih praznikih: sv. obhajila gredo po številu te dneve skoraj v tisoče! Ni lepšega prizora v fari kot je ta! — To mora biti veselje in zadoščenje pri Bogu, veselje v vašem duhovniškem srcu. Pa če bi samo mimo grede omenili še ostalo vaše delo in trud v javnem
□	Žalca sv, maša mariborskih poštarjev. Organizacija mariborskih poštnih, brzojavnih in telefonskih uslužbencev je včeraj dopoldne priredila lepo in pomembno žalno komemoracijo za blago-
! pokojnim kraljem Aleksandrom I. Zediniteljem. V j frančiškanski baziliki se je vršila žalna služba božja, ! pri kateri je pelo pevsko društvo po<štnih usluž-! bencev »Poštni rog« ter je igrala poštarska godba. Petje kakor tudi godbene točke so izvajali vrli poštarji z vso dovršenostjo. Službi božji je priso-stovalo izredno veliko ljudi ter je bila bazilika napolnjena do zadnjega kotička.
□	Akademska kongregacija ima svoj sestanek drevi ob 20 v prostorih frančiškanskega samostana.
□	Iz gledliških krogov. Mariborska sekcija Združenja gledaliških igralcev si je te dni na občnem zboru izvolila za predsednika zopet Jožeta Koviča, za podpredsednika Vladimirja Skrbinška, tajnik je Danilo Gorinšek, blatfajničarka Elvira Kraljeva in odbornik Maks Furijan .
□	Skrivnostna lekarna v mariborskem podzemlju. Tudi Maribor ima svoje podzemlje, ki živj svoje skrivnostno življenje. V redkih slučajih dobi širša javnost vpogled v te zanimivosti. Senzacija o skrivnostni lekarni pa izvira iz čisto drugega, resničnega »podzemlja«. Odkrili so jo slučajno pri mestnem fi/.ikntu, šuš-I jalo se je pa o njej že precej časa v posebnih krogih. Ta »lekarna« je obstojala v resnici pod zemljo, pred nosom mariborskih lekarnarjev in sicer v enem tistih prostorov, ki smo jih dobili v Mariboru šele zadnja leta. Ženica, ki je oskrbovala tak prostor, je gotovo brihtna, ker si je omislila celo zalogo najraznovrstnejšili •»arcnij«. Odjemalcev je imela več kot dovolj, posebno ker je imela razne skrivnosti, za katere se je razvedelo med moškim svetom. Te dni jo je pa neka zavidna ženska prijavila pri mestnem fizikatu. Višji mezdni zdravnik g. svetnik dr. Wankmiiller je sam osebno napravil v »lekarni« preiskavo ter zaplenil vso zalogo zdravil in rož, s katerimi so napolnili nekaj vreč. Ženico so pa primerno poučili, da so take zadeve strogo prepovedane.
□	Nevarna sipina v DravL V »Ponedeljskem Slovencu« smo poročali o usodni nesreči na Dravi. Pri Prelogu je nasedel splav na sipino ter sta pri tem utonila splavarja Ivan Čepek in Jernej Jaušnik iz Sv. Ožbalda nad Mariborom. Omenjena sipina pri Prelogu je povzročila že celo vrsto nevarnih nesreč ter je na njej končalo že veliko splavov. Pred nekaj leti sta se na isti način ponesrečila dva splavarja iz Dravske doline ter utonila. Sipina je nevarna samo takrat, kadar je Drava plitva.
□	Veselo snidenje z ukradeno kravo. Posestnik Jožef Mejan iz Vrhol je včeraj zjutraj prestrašen pribežal iz hleva v hišo. Manjkala mu je pri jaslih njegova najlepša krava, 1600 Din vredna sivka. Iskali so jo zaman okrog hiše in hleva ter naposled žalostni ugotovili, da si jo je prisvojil
stitucije, ker pač ni bilo na razpolago takoj sredstev in tudi osebja. Vendar se je posrečilo že leta 1931 dobiti potrebna sredstva, da so že takrat nabavili ves materijal — postelj« z vso opremo in ostale potrebne predmete za tak oddelek. To je bila sreča, ker v današnjih razmerah takih investicij ne bi bilo mogoče izvršiti. Sedaj se bodo zgradili samo še posebni prostori za tak oddelek: bolniške sobe, terasa za solnčenje in kuhinja.
Maribor bo dobil s tem oddelkom le nekako miniaturno otroško bolnišnico v primeri s tovrstnim zavodom v Ljubljani. 25 postelj je že samo za mariborske razmere premalo, potrebnih bi bilo najmanj 50. Če pa vzamemo še velikost zaledja v poštev, potem bi morala biti taka bolnišnica še mnogo večja. Sicer pa ja zaenkrat veliko, da se je posrečilo osnovati ta oddelek sploh in v tem obsegu. Vse predpriprave bodo gotove do februarja prihodnjega leta, ko se bo predvidoma izvršila otvoritev.
življenju, kdo ga more preceniti! Kratko-malo: vse, kar ste tozadevno storili dobrega našemu malemu človeku, našemu slovenskemu narodu, naj vam Bog povrne! Pa da ne pozabimo omeniti vašega zares iskrenega prijateljstva in gostoljubja, ki ga kažete do slehernega. Pri vas najde prijatelj zvestega prijatelja, ki ga čaka z odprtimi rokami, s pripravljenim in razumečim srcem. Sa.i to bi pač najbolj vedel povedati pokojni gospod prof. Watzl, vaš nekdanji najljubši prija-r tel,j! — Prav za prav ste. gospod svetnik, tam j gori nn gori pri lepih Svetinjah kot nekak ! »kralj«. — Ob tej vaši šestdesetletnici vam vsi vaši prijatelji in znanci le to želimo, da ; vam naš Kristus Kralj nakloni še mnogo | let milosti, zdravja in veselja! Bog vas živi!
neznan tat. Ker pa je bil včeraj v Mariboru sejem, je posestnik pravilno sklepal, da se bo skušal tat tam iznebiti krave. Domača gospodinja se je zjutraj peljala iz Vrhol z avtobusom v Maribor. Ko so se vozili čez most, je Marija Mejan vsa presenečena zapazila med tropo živine, ki so jo gnali eejmarji, svojo sivko. Šla je potem za kravo in gonjačem do sejmišča, kjer je poklicala na pomoč stražnika. Na policiji se je pojasnilo, da je med tem neznani tat kravo že prodal posestniku Francu Sagadinu i* Ptujske gore. Kupčijo sta sklenila v Hočah in Sa-gadin je prodajalcu v dobri veri naštel za kravo 822 Din. Prodajalec je imel celo potni list, ki ga je pod lažno pretvezo, da je pravi potni list, izgubil, izmamil v Hočah na občini. Sagadin je gnal potem kupljeno kravo v Maribor, kjer je presenečen zvedel, da je kupil ukradeno živinče.
□ Sam on in or 14-letnega dijaka. Včeraj ob pol 5 popoldne je odjeknil v pritličju realne gimnazije zamolkel strel, ki je spravil ves zavod v razburjenje ter povzročil v mestu nemalo pozornosti. Strel je padel na stranišču v pritličju poslopja, kjer so našli 14-let nega dijaka 4.a razreda Avgusta Jelena s prestreljeno glavo, nezavestnega. Otrpla roka je še krčevito tiščala repetirno pištolo. Takoj je bila pozvana na pomoč reševalna postaja, ki je umirajočega fanta prepeljala v bolnišnico. Ker pa ima prestreljeno lobanjo na obeh straneh, je njegovo "'anje brezupno. O vzroku nesrečnega dejanja se kaj točnejšega ne ve. Policijska komisija se je pod vodstvom g. nadzornika Cajnka podala na lice mesta. Ugotovili so, da je Jelen par minut pred izvršitvijo dejanja dejal svojemu šolskemu tovarišu: »Sedaj grem, pa se ustrelim!« Jelen je bil v šoli precej priden učenec.
Celje
et Poročili so se v celjski opatijski cerkvi: dr. Janez Lovšin, zdravnik v Braslovčah, in Goriear Ana, hči knjigarnarja v Lelju; Podjavoršek Albin, učitelj v Rogaški Slatini, in Hrček Marija, šolska upravite-ljica v Polju; Hrastnik Stanislav, šofer, in Filipič Pavla, zasebnica, oba iz Celja; Guršič Anton, gostilničar v Podplatu, in Kovač Angela, zasebnica iz Mozirja; Riček Ivan, železničar v Laškem, in Herlah Frančiška, kuharica v Celju. Novoporočencem najiskre-nejše čestitke.
-©• Novi grobovi. V celjski bolnišnici sta umrli Stojanšek Helena, 71 let, obč. reva z Gomilskega, in Tacer Antonija, 55 let, košarica, Sp. Tinsko. V Zavodni, Cesta na grad št. 16, je umrl Vanovšek Ivan, 72 let, posestnik. Pogreb bo danes ob 16 na mestnem pokopališču. V Lokrovcu št. 2 je nmrl Janez Krušič, 68 let, posestnik. Pogreb bo jutri, v četrtek ob 14 od doma na okoliško pokopališče. Naj počivajo v miru!
0 Rezervnim oficirjem. Radi točne evidence bivališč vseh rezervnih oficirjev, ki so bivali na področju celjske okoliške občine in so so izselili ter svoje spremembe bivališča niso po predpisih prijavili pristojni komandi, se pozivajo prizadeti, da to spremembo takoj prijavijo. Istočasno se pozivajo vsi še neprijavljeni rezervni oficirji, upok. oficirji (naše in tujih držav) ln ne-sorejeti oficirji, ki bivajo na področju okoliške občine, da se takoj prijavijo pri občinskem uradu in to najpozneje do 26. okt. t 1. S seboj je prinesti legitimacijo. Istočasno se radi spopolnitve potrebnih podatkov morajo prijaviti tudi vsi ostali ze prijavljeni rezervni oficirji. S seboj je prinesti oficirsko legitimacijo.
Kulturni obzornik
Knjižno darilo
Družbe sv. Mohorja za I. 1935
Kakor vsako leto, tako tudi letos vsi čitatelji in brezštevilni prijatelji krasno opremljenih in po snovi res odličnih knjig Družbe ev. Mohorja, z veliko nestrpnostjo pričakujejo letošnjega darila. — Oglejmo si torej podrobneje knjige, katere prejmejo letos vsi naročniki že do Vseh svetih.
Koledar bo izšel letos v popolnoma novi opremi slikarja Slavka Pengova, nn platnicah z dekoracijo štirih letnih časov, kaiendarij pa bo ob robu okrašen s slikami najvažnejših svetnikov vsakega meseca. Brezdvomno bo ta koledar najboljši in nn izredni umetniški višini, tako, da pač zasluži častno mesto v vsaki krščanski hiši.
Večernice bodo letos prinesle II. del »Belih menihov« pod naslovom »Stiški zvon«, povest *na-nega pisatelja Ivana Zorca. Je to zgodovinska povest izza časov turških napadov na Dolenjsko. V njej riše pisatelj z izredno živahnostjo napad Turkov na Stično leta 1471 — v slogu Jurčiča, ki se je našemu ljudstvu pač najbolj priljubil. V povesti srečamo ponosnega Trlepa in njegove ljudi — kmetsko življenje in boj za obstanek — pa tudi življenje graščakov je zelo verno in zanimivo opisano.
V tretji redni knjigi nam pisatelj Bogomir Ma-gajna pod naslovom »Graničarji« prinaša povest 7. naše meje proti Italiji. Opisuje naše obmejne straže — Junake z juga — riše trpljenje pribeglih rojakov In krivice, ki se jim gode pod tujim jarmom. Knjiga kaže izredno moč in plodovitost pisatelja.
Četrto mesto med letošnjimi knjigami zavzema
dr. Josipa Mala XII. zvezek »Zgodovine slovenskega naroda«. Da je letošnji zvezek izredne važnosti, najzgovorneje priča dejstvo, da prinaša zgodovino okrog leta 1848. Narodne 6traže, dunajske homati- ' je, časopisje, slovanski shod v Pragi itd. V tem letu je pač pričetek našega narodnega vstajenja in zato je poznavanje tega dela naše zgodovine zelo velike važnosti. Opise poživljajo zanimive slike iz tedanje dobe.
Knjiga »Anton Martin Slomšek — služabnik božji«, napisal dr. Franc Kovačič, zavzema nadvse častno mesto. V njej podaja pisatelj — po dolgem in trudapolnem delu — biografijo velikega Slom-šeka (obliko Slomšeka zagovarja pisatelj prelat Kovačič). To delo je pač najlzčrpnejse, kar smo jih dosedaj imeli o tem velikem Slovencu. Popolnoma nova je uporaba Slomšekovega dnevnika, ki zavzema v knjigi mnogo prostora: poleg tega pa je pisatelj porabil Slomšekova zasebna pisma in mnoge vire, ki so bili dosedaj nedostopni. Letos izide I. zvezek, ki opisuje Slomšekovo življenje do imenovanja za škofa. Spis je pisan z zgodovinsko natančnostjo, pa ludi s toploto — zlasti pisatelj podčrtava Slomšekov svetniški značaj. Poglavja o njegovih potovanjih in o narodnem delovanju, ko je bil Slomšek spiritual v Celovcu, in o dušnopaatir-ski gorečnosti na raznih župnijah — so kar najbolj poučna. Knjiga je velike vzgojne važnosti in spadn gotovo v vsako krščansko družino; zaključuje pa tudi vrsto rednih knjig, ki jih leto« izda Družba sv. Molioria.
Izmed doplačilnih Izrednih khjig naj na prvem mestu omenim knjigo »Slovenski pregovori«. Zbrala Fran Kocbek in Ivan ftnšelj. Uvod je napisal znani strokovnjak na tem polju, belgrajski veeučl-liški profesor dr. Veselin Cnjkanovič, ki je s tem ludi prvič nastopil v slovenski knjigi. Župnik Sa-šelj je z mnogoletnim delom in ogromnim trudom zbral kolikor mogoče vse slovenske pregovore, rake in prilike in jih razporedil po abecednem redu za-
četnih črk. Pri taki pestrosti in nmogoličnosti vsebine je ureditev po vsebini sami ali pod kakim drugim vidikom dejansko nemogoča. Knjiga bo za vsakogar 6ilno privlačno, zanimivo in prekorietno berilo — za inteligenta in literata bogata zakladnica narodnega bogastva — za vsakega preproete-ga človeka pa mogočno vrelo modrosti in duhovnega zdravja — zares prava šola življenja. Z lahkoto torej trdim, da je ta knjiga najbolj tehtna izmed vseh v letošnjem daru.
Kot druga doplnčilna knjiga letošnje zbirke je roman Andrčea Lichtenbergerja »Hlačkova sestrica«. Z velikim zanimanjem so ljudje pred časom prebirali »Hlačka«, roman istega pisatelja. Ta Hlaček je sedaj dobil sestrico — ljubka zgodba iz otroškega življenja, polna humorja in zanimivih prememb otrokove duše. Za knjigo je dobil pisatelj nagrado francoske akademije. Namenjena je doraščajočl mladini, z veseljem pa bo posegel po njej vsak, zlasti očetje in matere ter bodo v njej kakor v ogledalu spoznavali često zagonetno duševno življenja svojih otrok.
»Pastir is belo ptico« je tretja letošnja dopla-čtlna knjiga. Pisatelj Joža Lovrenčič je spisal to res odlično vzgojno in resno umetniško pravljico za mladino. Toplo in prisrčno zna pripovedovati zgodbo o žalostni krnljični v deveti deželi, v kateri slednjič ubogi pastir ujame belo ptičko — srečo; seveda se na koncu oba poročita, ptička pa jima poje: »Zakon, zakon, ti si svet, na teb' sloni vesoljni svet...« Knjiga je po motivu zelo sodobna in globoko etična (zakon).
Kot zadnja izredna knjiga pn Izide letos »Življenje svetnikov«, ki je lelos doplnčilna kniiga, ker je med rednimi vedno utesnjevala in dušila književni program Mohorjeve družbe. Glasovi pa, da mora prav ta knjiga biti med rednimi, postajajo vednn glasnejši, tako, dn bo s prihodnjim letom spet uvrščena med redne. Dosedanji zvezki eo bili telo drobni, letos pa se je obseg povečal na celih
14 pol. Na vrsto pridejo letos svetniki meseca junija. Največ je napisal dr. Jaklič.
S tem zaključujem poročilo o letošnjih rednih in izrednih knjigah. Sigurno pa bo čitatelje zanimalo tudi, kaj pripravlja Družba sv. Mohorja za leto 1936. Med rednimi knjigami bodo: Koledar, Večernice (Ivan Zoreč, »Stiški tlačan«, »Belih menihov« III. knjiga), dr. Josipa Mala XIII. zvezek »Zgodovine slovenskega naroda«, II. del »Anton Martin Slomšek — služabnik božji«, spisal prelat dr. Franc Kovačič, in Weiser, »Vatonika — zndnji glavar Delavvnrov«, resnična povest iz življenja lii-dijanca-jezuitskega misijonarja. — Izredne knjige pa bodo: Mirko Kunčič, »Mlada njiva« (mladinske pesmi), inž. Mirko šušteršič, »Naš gozd«, Janez Ro-ženevet, »Pravljice za lahkomiselne ljudi«, Helena Haluschka, »Sin dveh očetov« (katoliški roman) in dr. Logar-dr. Slivnik, »Naši zobje«.
Urednik letošnjega Koledarja, dr. Joža Pogačnik, mi je ob koncu povedal še par 6tvari, ki bodo naše čitntelje gotovo tudi zanimale. Splošna gospodarska kriza ludi naši družbi ni prizanesla in Ie izredni delavnosti ter brezprimeriii požrtvovalnosti katoliške akcije in njenih poverjenikov se je zahvaliti, da število naročnikov ni padlo, temveč ee v nekaterih predelih naše domovine celo dvignilo; zato je potrebno, da z vsemi razpoložljivimi silami podpremo to najstarejšo katoliško knjižno družbo. Dolenjska in Štajerska stn po številu naročnikov manj močni — Gorenjska, ki jc seveda finančno krepkejšn, pa je po številu naročnikov na prvem mestu. Ljubljana se v pogledu naročnikov drži zelo dobro in je v splošnem položaj v mestih boljši nego na deželi. Zelo težko je z naročniki na Koroškem, kjer ljudstvo našega sedanjega razvitega jezika ne razume kar lahko. Iz tega razloga izdaja družba za Korošce tudi poseben Koledar, da jim po 6vojih močeh kar najbolje postreže.
Smrtna nesreča mlade žene
Ljubljana, 23. oktobra-
Pri prelazu Sez železniško progo v OUnški ulici na Glincah ee je davi zgodaj zjutraj pripetila strašna nesreča, ki je zahtevala smrtno žrtev.
Ob 7 zjutraj je odšla z doma po svoji navadi na delo 24 letna postrežnica Ivanka Kvaeova, ki je stanovala v Rožni dolini, XV-7. Ko je prišla do železniškega tira, so bile zatvornice spuščene. Kvaeova je najbrž opazila tovorni vlak iz Ljubljane, ni pa opazila, da prihaja z druge strani mešani vrhniški vlak. Ta vlak prihaja v Ljubljano ob 7.02. Kvasova je smuknila pod zatvornicami na progo, kjer pa jo je zagrabila lokomotiva vrhniškega rlaka. Kvasova je bila očitno takoj pri udarcu
Kaj pravite?
Klobuk doli pred častitljivim »Sitarjem*, ie bolj iustitljivega »Naroda«'. Pošteno se je oplašil in temeljilo ozmerjal dvoživke ali praktične patriote, _ Namreč take šviga švage tez dva praga potuhnjence, ierne modrijane, ileve junake, barabe poštenjake, take, ki hočejo vse učiti ljubezni do domovine, sami pa jo poznajo samo lam, kjer se jim dobro godi, dvoživke, ki celo našega državljanstva nočejo sprejeli, ker jim bolj kaže uživati vse pravice pri nas, dolžnosti pa imajo zaenkrat obešene na kljuko lam na oni strani.
Tisti, ki so prizadeli, naj se le popraskajo za ušesi. Res je, da so gospod »Narod« nekoliko preveč črnogledi. 0, da, pri nas pa je še vedno dosti patriotizma, čistega neskaljenega domoljubja in poznamo vrle ljudi, ki so sicer hudo nacionalni in domoljubni, ki ne švigajo od praga do praga in ki iz svojega domoljubja ne delajo dobičkov. Ti ljudje imajo res pravico učiti druge pristnega patriotizma in razkrinkavati medle značaje ler jih priporočati na primerna mesta kot nezanesljive. V naši deželi živi obilo gorečih patriotov, ki so rahločutni sa vse, kar se ne ujema z njihovim priznanim ro-doljubjem. Imenitni ljudje so to in imajo tudi nekaj pod palcem. Toda Bog nas varuj misli, da so to, kar imajo, pridobili s svojim domoljubjem! Tako plemeniti in fini so pa že, vsa čast, da ie tako svetih čuvstev, kakor je ljubezen do naroda in domovine, ne bodo kovali dobičkov. Tudi moramo priznati, da glasno oznanjena ljubezen do domovine in naroda niti enemu teh gospodov ni vrgla niti enega upravnega sedeža v katerikoli delniški družbi, niti najmanjše tantieme, še manj udeležbe na čistem dobičku. To so res vzori pravega domoljubja in ti vzori se konkurence poluhnjencev s le ali one strani tudi ne boje. Naj gospod »Narod« ne bodo preveč obupani, saj mislimo, da nam ne bo treba dajati naslovov opisanih ljudi s priznanim patentom na pravo domoljubje. Najbrže jih »No-rod« sami dobro vedo!
S mri velikega dobrotnika
Nova cerkev pri Celju, 22. oktobra.
Danes zjutraj ob 4 je umrl na svojem gradu v Socki g. grajščak VValter Jožef D i c k i n , generalni ravnatelj več inozemskih, posobno dunajskih in romunskih bank v pokoju. Bil je rojen na Dunaju dne 10. oktobra 1864. Star je bil torej 70 let. Kdor pa je videl pred njegovo boleznijo njegovo postavo, črne lase in svež obraz, bi mu ne prisodil več kakor kakih 48 let. Začel je popolnoma iz malega, a dosegel s svojimi talenti veliko bogastvo. Poznal je mnogo jezikov. V romunskih finančnih krogih je bil še pred kakimi štirimi leti odločujoča osebnost. Pred letom se je odločil za pokoj katerega je bolel preživeti na svojem gradu v Socki med ljudstvom, ki mu je bilo posebno iz srca vdano. Rajni je bil sicer anglikanske vere, vendar našemu ljudstvu silno naklonjen. Povsod je bil popolnoma ponižen, vsakemu je pomagal. Očito je spoštoval sv. katoliško cerkev in njene služabnike. Koliko veselje mu je napravil ob zadnji birmi obisk prevzvišenega nadpastirja, čigar podobo je iinel odslej vedno na svoji pisalni mizi. Kadar je bilo treba voz za duhovnika ali zdravnika, so šli ubogi samo k g. grajščaku. Tudi v tujini ni pozabil na svoje Sočane. V hudi zimi leta 1929 je poslal z Dunaja župnemu uradu 2000 Din za uboge in zmrzujoče župljane. Svoji sorodnici, ki je oskrbovala med odsotnostjo njegov grad, pa je še poslal mnogo blaga in perila za uboge otroke. Ce je bilo treba prostora za kako igro, dal ga je grajščak. Ob vseh veselih družinskih prilikah je
Pri
sladkorni bolezni
Vam pomaga priznana Rogaška slatina »Donat<
vrelca. Vprašajte Vašega zdravnika I
Pridite za časa jesenske sezone (do konca oktobra) v Rogaško Slutiuo! Popolna 20 dnevna oskrba 1200 odn. 1000 Din.
mrtva. Lokomotiva jo je vlekla s seboj kakšnih 30—40 korakov ter jo grozno razmesarila. Odtrgalo ji je eno roko, razmesarilo po vsem telesu, j! razbilo glavo, pa tudi po nogah je dobila hude poškodbe.
Strašni dogodek so nekateri ljudje takoj videli ter so o tem obvestili policijsko stražnico na Viču. Na kraj nesreče je prišla policijska komisija zdravnika g. dr. Avramoviča in dežurnega uradnika g. Ketteja, ki je odredila prevoz trupla v mrtvašnico.
Strašna nesreča je napravila na vse prebivalce | Viča globok vtis in vse sočustvuje z ubogim nio-i žetn, ki je izgubil tako marljivo ženo.
(0JO o**
Hat*
da Vam popuščajo žive?, če Vas skrbi močno bilje srca in visoki krvni tlak, ako nemirno spite.
pijte kavo Hag, ki [e za-jamčeno oproščena kofeina. Edina prava zrnata kava za zdrave in bolne
|Ca^Jk*
O dobroti
Ničesar nismo ljudje tako potrebni ko dobrote, a ničesar nismo tudi manj deležmi ko dobrote. In vendar je dobrote prav za prav veliko na svetu. Saj imamo razmeroma dosti dobrodelnih ustanov, dobrodelnih društev, dobrodelnih zavodov, dobrodelnih sej in celo dobrodelnih koncertov, zabav in plesov. Dobrodelnost je razširjena po vsem svetu, je na debelo in na tenko posejana po njivah raznih ljudskih potreb. Saj je — ce vzamemo za primer — že dobrota sleherni dih in sleherni košček kruha in jo dobrota že to, da živimo, da, celo to, da smemo nekoč umreti. In ni ga človeka, ki ne bi trdil o sebi, da je dober. Močno bi sleherni zameril, če bi mu rekli, da ni dober. Pa je vendar dobrote, prave dobrote tako tako malo na svetu ln so tako silno redki ljudje, ki so zares in resnično dobri. — Ali poznaš človeka, ki ga tare sramotitev zunanjega sveta; ki ga vse prezira in so ljudje, ki jih je sram pozdraviti ga na cesti? Takemu človeku priti na pomoč, zavzeti se zanj ln mu dati dobro besedo, dober pogled — to je dobrota.
Pa poznaš človeka, ki mu stan no dopušča, da bi romal od hiše do hiše s prošnjami, pa vendar obupava v revščini in zardeva že ob snmi misli, tla bi moral prositi! Takega človeka podpreti, njemu dnti dar tako, kakor da ti, ki daš, sprejemaš dobro delo, to je prava dobrota. — In poznaš človeka, ki te je prišel prosit, pa si ne upa z besedo na dan? Pa ga ti razumeš brez be-
—	Prepovedan tisk. Z odlokom ministrstva za notranje zadeve je prepovedano uvažati v našo državo in razširjati v njej list »La Volont6<, ki izhaja v Solunu.
—	Kmečki magazin, nova manufakturna trgovina v Ljubljani, Krekov trg št. 10 (nasproti Mestnega doma). Ako hočete dobro blago in poceni, potem nas obiščite in prepričajte se. Naše geslo je: Mali dobiček — velik promet!
—	Tiskarski pogrešek. V včerajšnjem »Slovencu« se je vrinila neljuba pomota: čitati je mesto: prof. Luka Loh, pravilno: prof. Luka Arh.
— Nosečim ženam in mladim materam
pripomore naravna »Franz-Josef« grenčica do urejenega delovanja želodca in črev. Glavni zastopniki novodobnega ženskega zdravilstva so preizkusili »Franz-Josef« vodo v premnogih slučajih kot brezizjemno naglo, zanesljivo in brez bolečin učinkujoče sredstvo
—	Dva ponesrečenca z dežele. V Tomačevem je včeraj podiral hrastovo drevo 24 letni ključavničarski pomočnik Maks Dovič. Pri delu je padel z drevesa in si zlomil desno nogo. — V Kojičah, občina Šmarje pod Ljubljano, so se otroci igrali s pračami. Pri tem je neki deček vrgel s praco kamen " desno oko 11 letnemu posestnikovemu 6inu Francu Pucihnrju. Dečka so prepeljali v ljubljansko bolnišnico, kjer mu zdravniki poskušajo oko rešiti.
Ceni. čitatelje opozarjamo, da redno uživajo Radensko, ki je za zdravje nujno potrebna, pa istočasno izborna pijača.
—	Vodnik po ljubljanskih pokopališčih. Sestavil prof. Marko Bajuk. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, Cena Din 8. — Na obeh ljubljanskih pokopališčih, tako pri Sv. Krištofu,
DEBELI LJUDJE priMlnrozvec/it
Iu hitro opešoio* prekomerna c/ebe Jbstpo se do odstraniti z zevživan/em neškodljivih ln mani h
& OX B E KG E Pv KJ S 51N G E N TABLET .ZAv HUJSANJE
Dobijo se v vsaki lekamiyj*»PnMSP-in N-lpod
^BmmmmmmmamumuammmaBmmS-br isv-oJ S julija ivu m
kakor pri Sv. Križu, počivajo trupla naših najuglednejših ljudi vseh poklicev in panog, kakor pisateljev, pesnikov, glasbenikov, slikarjev, politikov, pedagogov itd. obojega spola. Marsikdo bi rad obiskal gomile teh ljudi, pa ne ve, kje se nahajajo, posebno težko je najti one pri Sv. Krištofu. V tem primeru ti izborno pomaga omenjena brošurica, ld je prav dobro sestavljena. Vsem v vodniku omenjenim možem so pridejani najvažnejši podatki, ki so kritično sestavljeni in popravljajo na več mestih one na spomeniku in v slovenskem biografskem leksikonu. Vsak, kdor se zanima za slovensko kulturno zgodovino, bo posegel po tem »vodniku«, v katerem so tudi načrti, ki lajšajo iskanje grobov. Priporočamo to knjižico še poeebno mladini, da se ob obisku grobov naših zaslužnih prednikov naužije njihovega duha in se navduši za njihove vzore.
— Pri hemeroidalni bolezni, zsgatenlu, natrpanih črevih. abcesih. sečnem pritisku odebelelih letrih. bolečinah v križu, tesnobi <f prsih, hudem srčnem utnpaniu. napadih omotice prinaša uporaba naravne »Frana Joselove« grenčice vedno prijetno olaišame često tudi popolno ozdravlieme.
Listnica uprave: »Neitnen.«. Naročnino za »Pon. Slov.« v znesku 20 Din v redu prejeli.
hotel, da se je veselila tudi vsa okolica. Daroval je za požarno brambo doma in v soseščini, za šolo, zvonove, sploh povsod, je bila njegova dobrotljiva roka vedno odprta, kjerkoli je bilo potrebno. — Bil je sicer šaljiv, z vsakim zelo prijazen, nikdar pa niste slišali, da bi mu zdrknila kakšna neresnica čez ustnice. Tudi ni nikdar govoril o drugih slabo. Posebno rad jo poslušal ln občudoval domače lepo slovensko petje in trdil, da so Slovenci glasbeno nadarjeni ljudje, kakor redko kje. Mož, ki je prehodil v svojem poslu skornj ves svet, pa je bil sam zase silno skromen ln ponižen. — Le škoda, da ga je vzela nenadoma in hitro bolezen in sicer legar, in ob koncu, ko smo že upali, da ga je prestal, še pljučnica. Vsi okoličani smo globoko žalostni radi bridke izgube, ki je zadela ne samo blago rodbino, marveč vso daljno in bližnjo okolico. Polni hvaležnosti jokamo danes ob njegovem mrtvaškem odru. To žalost pa občutimo tem bolj, ker nam radi različnosti vere ni mogoče izkazati po katoliški veri, ki ima ravno za smrtne bridkosti najtolažljivejša sredstva, zadnje časti in hvaležnosti. — Bog mil poplačaj obilno vsa dobra delal Hudo prizadeti gospej in rodbini iskreno sožalie od vseh okoličanov, prijateljev in znancevl Počivaj v miru v daljnem Gradcu I
Koledar
Sreda, 24. oktobra: Rafael, nadangel; Kristina.
Osebne vesti
—	Župnijo Sv. Tomaž pri Ormožu je dobil g. Frančišek Magdič, župnik pri Zg. sv, Kungoti.
= Izpit jo napravil za čin rezervnega san. kap. II. razr. mornarice rez. poročnik mornarice dr. Josip Lipa.
= V gcneralštabni stroki sta sprejeta za pripravnika topniški kap. I. razreda Anton Švajger in pehotni kap. II. razr. Norbert Wurzbach.
Ostale vesti
—	Občni zbor Družbe gv. Rafaela, ki je bil
sklican na 24. oktobra 1934, je preložen na poznejši bolj primeren čas.
—	Zadnji sneg je napravil veliko škodo. Pred tednom zapadli sneg, ki je bil zelo moker in težak, je napravil po gozdovih in vrtovih znatno škodo. Močna teža snega po listovem drevju je polomila debele veje in mlado drevje kar čez polovico. Močno so trpeli ponekod lepi, mladi bukovi gozdovi. Sneg je polomil tudi mnogo hrastov in ce-rov, dalje več jesenov in drugega drevja. Okoli Turjaka in Višnje gore, kjer so sadni vrtovi mnogo trpeli pred tremi leti po katastrofalni toči, ie sneg polomil mnogo jablan in žlahtnih hrušk, ki so si komaj opomogle od omenjene katastrofe. V bližnjih gozdovih in drugod cenijo škodo na okoli 20.000 Din.
Slovenija na dan pogreba f kralja Aleksandra
sede in mu iz oči bereš prošnjo — in mu daš, da »levica ne ve, kaj dela desnica« —; tako pomagati — to je prava dobrota.
Pa poznaš človeka, bednega, radi sprejemanja javnih dobrot tisočkrat ponižanega in užaljenega, da se ti bolj s sirovo ko z lepo besedo zahvali in občutiš celo žaljivko za svojo dobrodelnost —; takemu človeku pomagati navzlic vsemu — to je prava in resnična dobrota.
Takih ljudi, zmožnih takih dobrot, da bi mogli deliti prave dobrote na skrivaj, brez priznanja, ne da so njih imena za vse to objavljena v časopisih in javnih razpredelnicah; ljudi, ki pomagajo sami iz sebe vsem tistim, ki ne prosijo ne duševnih ne telesnih podpor, a so jih potrebni ko zemlja kapljice vode v suši —; takih dobrih ljudi je silno, silno malo. In tisti, ki so taki, so ko zlata zrna sredi puščavskega peska ne-dobrot in ne-lepot, tega sveta.
Tak dober človek pa je gospa Mara dr. Lamutova, ki stopa danes v svoje 50 leto življenja, in ki ji Bog vidi v dušo in šteje njene dobrote, ki so prave in resnične, dasi tajne, a tem večje. Gospa je delavka v ti; stem resničnem Gospodovem vinogradu, ki človeku rodijo trte za ta svet bolj trnje ko žlahtno grozdje, a ki so soka tega. grozdja deležne številne dušo, za katero ona skrbi. Gospa je turll pcsnlca, zares iz srca, zlasti za našo rodno zemljo, posebno za ljudi, ki trpijo v pregnanstvu. Rog ji povrni vso dobroto! Dodeli jI sonca za vsa tista leta, ki Se pridejo, da se za svoje dobrote ogreje nekoč pri večnem Soncu!	M. K.
Cerknica
Po žalnih sejah ter odposlanih žalnih brzojavkah vseh društev, organizacij in korporacij, se je vršila v četrtek ob 8 v tukajšnji župni cerkvi žalna služba božja z molitvami za blagopokojnega vladarja in novega kralja Petra II. Nato pa je sledila obsežnejša žalna komemoracija, Ki jo je priredil tozadevni odbor. Udeležile so se je vse organizacije in društva, javni uradi, šola ter mnogoštevilno drugo občinstvo. Gasilska godba je za uvod zasvirala državno himno, nakar je imel žalni, v srce segajoči govor g. šol. upravitelj Hladuik ter zastopniki raznih druištev. Združeni pevski zbori so odpeli pomenljivo žalostinko: »Usliši nas, Gospod«. Po primernih dveh deklaniacijah je zasvirala zopet godba učinkovito žalostinko, nakar so bile odposlane sožalne in udanostne brzojavke. Z državno himno je bila zaključena številno obiskana žalna svečanost.
Prav tako se je vršila žalna komemoracija na Rakeku po končanem cerkvenem opravilu, ki je bilo ob pol 10.
Čemšenik
V	četrtek so po cerkvenem opravilu šola, gasilci in cerkvene organizacije priredili žalno komemoracijo za pokojnim kraljem. Kapelo na pokopališču je gdč. Sedejeva lično okrasila in preti njo se je zbralo občinstvo, ki ga je bilo polna cerkev. Trije govori in dve deklamaciji so v vseh poglobili spoštovanje do pokojnega kralja iai ljubezen do matere Jugoslavije.
Dobrova
Žalne slovenosti so so pri nas začele v četrtek 18. t. m. v cerkvi s sv. mašo in govorom g. kaplana. Med sv. mašo je lepo prepeval cerkveni pevski zbor. Po cerkvenem opravilu se je napolnila dvorana Kat. prosv. doma prav do zadnjega kotička. Prvi je zapel ccrkv. pevski zbor žalostinko. »Oj zbogom, kralj«. Nato je nastopil g. Fatur z lepim govorom, z dveminut-nim vmesnim molkom. Aa njim je nastopil 10 letni deček z deklamacijo »Mladi kralj« in za njim še dve deklici. Nato se je v imenu občine poklonil s kratkim nagovorom g. župan Čeme, nato pa še več drugih v imenu raznih cerkvenih organizacij in bratovščin kakor tudi prosvetnih, gospodarskih in kulturnih društev, vsak s kratkim besednim poklonom. Nato pa je vsa dvorana zapela Bože pravde. Končno je prebral g. župan Čeme žalno brzojavko, katera je bila odposlana novemu kraiju Nj. Vel. Petru II. Vsa lepa komemoracija je napravila na vso množico globok vtis.
Jurklošter
V	Jurkloštru se je žalna proslava ob pogrebu Nj. Vel. kralja Aleksandra prav ginliivo vršila v četrtek, 18. t. ni. Zjutraj oib 8 je bila sv. maša, katere so se udeležili poleg šolarjev in učiteljstva tudi gasilci, orožniki, občinski odbor in veliko odličnjukov. Popoldne ob 2 smo med zvonenjem molili v cerkvi rožni venec za dušni mir našega umrlega kralja, potem pa se je pred graščinskim parkom vršila žalna .slovesnost na prostem. Vrstile so se pesmi, dekla-n«iftjje šolarjev in odraslih. Govor g. šol. upravitelja Koselju je navzoče ganil do solz. Strelci so po končanem govoru ustrelili sulvo.
Lom nad Tržičem
Tudi naša skrita gorska dolina se je po najboljši volji oddolžila spomiuu našega velikega Kralja Aleksandra I. Po cerkvenem opravilu, Ki se ga je v četrtek 12. t. m. z globoko pobož-nostjo polnoštevilno udeležila vsa župnija, je i bila najprej spominska svečanost pred gasil-' skim domom. Prvi je imel nagovor predsednik
gasilcev J. Rozman, nato so bile deklamacije šolarjev, pesem »Blagor mu«. Končno je v imenu občine govoril poslovilne besede slavnemu kralju obč. tajnik K. Jcrčin in pozval k zve-
stobi novcinu kralju Petru II.
Takoj nato je bila v cerkveni dvorani žalna seja vseh organizacij v župniji. Domači g. župnik nam jc v jasnih besedah razložil, zakaj smo dolžni ohraniti blagopokojnega kralja v najčastnejšem spominu, ter nas pozval, dn nam bodi njegovo junaško delo za Jugoslavijo vedno zgled in opomin, kuko tudi mi delajmo za našo domovino. Nato so bile sprejete pismene žalno izjave Nj. kralj. Vis. knezu namestniku Pavlu i * imenu gasilcev, skupine bojevnikov, Vodo-! vodne zadruge, Kmet. podružnice, cestnega odbora. Odbor Kat. akcije in odbori Mar. družb so puolali Se posebno žalno izjavo Nj. Vel. kraljici MarijL
Nevlje pri Kamniku
Lepo komemoracijo po blagopokojnem našem viteškem vladarju smo na dan pogreba inieli v naši dvorani. Zjutraj ob 8 je naš pevski zbor pel lepe, dnevu primerne pesmi. Po služIli božji se je vse občinstvo zbralo v dvorani, ki jo je napolnilo do zadnjega kotička. Bili so tu tudi gasilci v krojili in šolska mladina pod vodstvom učiteljstva. V imenu občinske uprave je
Kein nagovoru opozoril pričujoče, naj molijo za pokojnega kralja, za blagor visokega kraljevskega doma in domovine. Nato je g. šol. upravitelj v popolni tišini prisotnih govoril o velikem delu viteškega kralja za blagor našega ljudstva in naše države, šolska mladina je podala živo sliko, kako narod objokuje grozno in nenadomestljivo izgubo. Z v/.klikoin »Slava!« blagopokojiieniu Nj. Vel. viteškemu kralju Aleksandru Zedinitelju in z vzklikom »Živel!« Nj. Vel. kralju Petru II. je bila ta žalna svečanost zaključena.
Škof j a Loka
Žalna komemoracija po blagopokojnem Nj Vel. kralju Aleksandru I. je v našem mestu jio-kazala velikansko sočuvstvovan ie vseh slojev. Množica je napolnila mestno cerkev, zastopniki vseh oblasti in korporacij so bili v cerkvi, mnogo pa jih ie bilo še zunaj radi pomanjkanja prostora. Službo božjo je ob asistenci opravil g. mestni župnik. Med službo božjo je vojaška četa trikrat oddala salvo. Po sv. maši pa se je vsa množica zbrala na glavnem trgu, kjer je bil pred magistratom postavljen katafalk. Godba »Ljubnik« je takoj po salvah zaigrala žalostinko. G. predsednik občine Šink je imel spominski govor, pri katerem se je marsikatero oko zarosilo. Tudi mladina je nastopila z deklamacijo. Žalostinke pevcev in godbe so ubranost povečale. Po slovesni komemoraciji se je vse občinstvo z vsem uradništvom in vojsko, kur je bilo zbranega na trgu, razvrstilo v sprevod ter v zadnji pozdrav šlo mimo slike blagopokojnega kralja.
Šmartno pod Šmarno goro
V četrtek, dne 18. t. m. je bila v naši župni cerkvi žalna služba božja za blagopokojnim
vladarjem, katere se je naše ljudstvo udeležilo v ogromnem številu. Cerkev je bila nabito polna. Po končani službi božji je bila žalna svečanost preti šolo na prostem. Po govoru je zapel
mladinski pevski »bor pod vodstvom gospe Vel-narjeve tri žalostinke. Nato je ljudstvo vzkliknilo trikratni »Živijo!« novemu kralju Petru II-mladinski zbor pa je zapel »Bože pravde«.
Dol. Logatec
V četrtek popoldne ob pol treh je bila javna žalna manifestacija pred spomenikom v vojni padlih. Udeležili so se je vsi zastopniki uradov, zastopniki vseh organizacij, šolska mladina in vsi občani. Žalnim govorom mladine in ostalih je sledilo polaganje vencev. Globoko ginjeno občinstvo je napravilo javno zaobljubo, da bode oporoko velikega pokojnika 8|>olnjeva!o in čuvalo Jugoslavijo do zadnjega diha. Vsa žalna manifestacija se je končala s petjem državne himne združenih pevskih zborov.
Ptul
Narodno prosvetno društvo in pevsko dru štvo Cecilija sta inieli 16. t. m. žalno sejo povodom smrti viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Nj. kr. Vis. knezu namest. Pavlu je bila odposlana sožalna brzojavka. Štirje člani so zastopali omenjena društva pri pogrebnih svečanostih v Belgradu.
Premogokop Potilož-IIrastovec zopet obratuje. Preniogokop Podlož-llrastovec pri Majš-pergu je začel zopet obratovati in sicer zaenkrat v manjšem obsegu. Premog je prvovrsten, ker ima, kakor so strokovnjaki dognali, 6700 kalorij. Te dni so je mudila na licu mesta komisija neke večje družbe, ki namerava postati solastnica premogokopu ter razširiti oibrat in povečati kapaciteto, pri čemer bi prišli do zaslužka številni brezposelni iz tuk. okraja.
K uboju na Hajdini pri Ptuju. V soboto, dne 20. t. m. je izvršila sodna komisija obdukcijo trupla 19-lctnrgn Petra Metličarja, ki je bil dan poprej ubit na javni cesti na Hajdini Maks Lampret, ki je po izvršenem činu pobegnil, se je včeraj javil sam ptujskim orožnikom. Dejanje priznava, zagovarja sc pa s silo-branom.
Prah	pdtlCl^ Zgodovina kajenja in tobaka
Slušalko za gluhe kažejo na londonski medicinski razstavi. Nekdo govori v mikrofon, glasovni va-lAvi nrptrraiaio nalčice. katere ima aluhec pritrjene na glavi. Stresljaje teh palčic občutijo tudi možgani, vsled česar alu&ec lahko sliši v mikrofon izgovorejeno besedo
Največja steklena leča na svetu. V steklarni v Corningu v Združenih državah Severne Amerike eo vlili optično stekleno lečo, ki je težka 20.000 kg. Namenjena je 7,a neko ameriško zvezdarno. V premeru ima več koi 5 m ier je debela 0.09 m. To je največji kos stekla, ki jc bil kdaj na svetu vlit
V naslednjem naj bi pojasnili, kako dolgo je človek že pozual kajenje. Eni mislijo, da je človek užival ali kadil narkotične rastline, da bi se lažje zoperstavil izrednim naporom, ali pa, da bi lažje premagal lakoto in žejo. Drugi pa zopet mislijo, da je vdihavanje dima tlečih narkotičnih rastlin že prav stara navada. Že Kolumb je 1. 14-92 v Srednji Ameriki videl, da so kadili rdečekožci tobak, zvit v podolgaste svit-ke. To kajenje je spadalo najbrže k verskim običajem ter je nastalo ob času stare kulture Majev. Vendar je že tudi stari vek poznal več narkotičnih rastlin, katere so uživali ljudje, da so se omamili. Stari pisatelji večkrat omenjajo, da je predzgodovinsko prebivalstvo kadilo že iz pipe. llerodot poroča to o Scitih, grški zem-ljepisec Strabo pa o nekem maloazijskem narodu, Mizicih, ki »žro dim«. Na švicarskih tleh so izkopali tudi pipe iz dobe rimskega cesarstva, iz česar bi sledilo, da so stari Kelti tudi kadili.
Kajenje tobaka pa se je razširilo v Evropo šele po odkritju Amerike. Tobak so najprvo sadili kot okrasno rastlino. Pozneje so imeli tobak za zdravilno zelišče, ki pomaga zoper zobo-bol, koliko in trganje. Okrog 1. 1560 je francoski poslanik na portugalskem dvoru Jean Nicot poslal Katarini Medicejski zdrobljene liste tobaka, ki je z njim zdravila svojega sina. Po Nicotu je ta rastlina tudi dobila ime »nicotia-na«. Sredi 16. stoletja je bilo pa že mnogo mornarjev, ki so v španskih in angleških lukah kadili, kakor so videli v Ameriki kaditi Indijance. Na Angleškem je bil Raleigh prvi kadilec. Počasi je postal tobak pri možeh vseh evropskih narodov priljubljeno in cenjeno zelišče. Nekateri so začeli tudi skladati pesmi na čast tobaku. Proslavljali so kajenje kot »božanskega tolažnika v vsakem trpljenju«. Najprvo so tobak nosljali. Na Francoskem je vpeljal to navado Ludvik XIII. V istem času je nastala v Sevilli na Španskem tovarna za izdelovanje tobaka za poslanje. Ta tobak so imenovali»špa-njol«, ter so ga razvažuli po vsem svetu. Kmalu pa si je pipa začela pridobivati večjo veljavo in Anglež Grenville je razširil navadno lončeno pipo, kakršno je spoznal v Ameriki. Mesti Amsterdam in Rotterdnm sta kmalu zasloveli kot prvi središči trgovine s tobakom.
Tudi ženskam se je kmalu dopadlo kajenje. O neki Angležinji poročajo: »Tudi ona rada pokadi pipico tobaka.« L. 1715 je izšla na Nemškem knjiga, ki dokazuje, da je pravzaprav spodobno zu ugledne žene, če se pri kavi snidejo s svojimi znankami in pokade z njimi pipo tobaka. Medtem, ko se je pipa res kmalu udomačila in si pridobila mnogo prijateljev ter pesniških slaviteljev, je pa cigara še v tretjem desetletju 19. stoletja veljala za nekaj nedostojnega. Dokazovali so, da so kadilci cigar zanesli v salone sirov in prostaški ton. Tudi cigarete, katere so spočetka kadili le v Orijentu, so sc v naših krajih udomačile šele v drugi po-tgvici 19. stoletja.
J Ta zmagoslavni pohod tobakarstva pa ni bil brez nasprotovanja. Tudi danes ugledni ljudje dokazujejo škodljivost kajenja. V prejšnjih časih so dokazovali isto, samo z bolj učiukovitimi dokazi. Celo veliki Goethe je s prezirom govoril o »ostudno tlečem klincu«. Noben resnično izobražen mož, ki ima kaj plemenitega čuta, ne
Predsednik Roosevett za duhovno obnovo
Ameriški predsednik Roosevelt je v zadnjem Jasu podal več izjav, iz katerih sledi, da po njegovem mnenju gospodarske stiske ne bo mogoče ozdraviti prej, preden duhovi ne bodo obnovljeni. V nekem spisu o nalogah narodnega odbora za versko in gospodarsko obnovo je takole dejal: »Bogatejše življenje našega ljudstva je odvisno od poglobitve nravnih in duhovnih vrednot«. V pismu predsedniku tega odbora piše Roosevelt: »Z velikim veseljem in hvaležnostjo sem izvedel, da so tri glavne veroizpovedi započele gibanje za ver-eko in gospodarsko obnovo. Po vsem 6vetu niso omajan: le gospodarski temelji, ampak predvsem tiravni in duhovni. Odkritosrčno upam, da bo vaš oklic našel splošen in prisrčen odmev in da bodo ljudje pripravljeni ee znova posvetiti božji službi. Kajti mi vsi v dnu svoje notranjost: čutimo svojo popolno nemoč spričo vprašanj, ki nas danes srečujejo in ki jih ne moremo rešiti brez božje moči in božjega vodstva.«
bo kadil tobaka. Tudi duhovščina jc svarila pred to novotarijo, ki je zdravju škodljiva. Posebno pa so ostro nastopili proti kajenju zdrav, niki, vsled česar je oblast po mnogih krajih kajenje prepovedala. V Švici n. pr. so ustanovili posebno sodišče proti »kadilski kugi«. Pisatelj Tesauro je v svoji knjigi »Moralna filozofija« zapisal: »Kako nesramen prizor je, če ljudje vtaknejo v usta nekak zvit rog, ki je poln tiste sajaste in kadeče se umazanije, katere peklensko paro vsesavajo skozi grlo ter jo nato izpu-ščajo skozi nosnice, kakor konji Diomeda in biki Jazona, ki so iz svojih nosnic bruhali iskre in plamen.« Najbolj zagrizen sovražnik kajenja je bil angleSki kralj Jakob L. L. 1603 je dal izdati latinski spis proti kajenju. V tem spisu napoveduje boj »nesramnemu početju«, ki je krivo, da propadajo dobre stare navade in blagostanje ljudstva. Drugi nasprotniki tobaka so trdili: »Bolje je biti zadavljen z vrvjo, kakor biti zastrupljen 7. indijanskim tobakom.« Tobak so imenovali »prah iz pekla«, kajenje pa blaznost in hudičevo delo. Ko je Anglež Raleigh, preden so ga obglavili, pokadil še pipo tobaka,
so to smatrali za veliko nemoralnost. Velik sovražnik kajenja je bil turški sultan Murat IV. Ko je 7. avgusta 1633 v Carigradu izbruhnil velik požar, je sultan to naprtil kadilcem ter jih začel strašno preganjati. Na kajenje je bila postavljena smrtna kazen. Rablji so z mečem sekali glave kadilcem. Tudi ruski car Mihael je sovražil kajenje. Pisatelj Adam Clearius, ki je potoval skozi Rusijo 1. 1643 v Perzijo, popisuje svoje potovanje: »Zločinske kadilce so hudo kaznovali. Prerezali so jim nosove in dali jim batine. Navadne kazni, ki zadenejo kadilce, so, da Jim razrežejo nosnice ter z biči bičajo po golem hrbtu.« Leta 1691 je mestni svet v Liine-burgu na Nemškem določil, da bo zaprt v ječi in potem pa bičan ter pregnan iz mesta, kdor hi se pregrešil ter »nedostojno pil tobak«.„V Jii-lichu na Nemškem so 1. 1700 dovolili kaditi pipo samo takim ljudem, ki so imeli za to posebno dovoljenje.
Nasprotstvo proti kajenju pa še do danes ni ponehalo, samo da bolj znanstveno utemeljuje škodljivost kajenja.
Vojaška letala ho kobilice v zraku
Italijanski letalec Stoppani je preletel lz Tržiča na Goriškem (Monfalcone) v Massano v afriški koloniji Eritreja, torej 4122 kilometrov v 26 urah in 33 minutah
Oživela je
pod kiparjevo roko
»Andrejčkov lovec je videti nekaj bolan.«
»Kaj bi ne bil. Za pričo je povabljen k sodišču, kjer bo moral pol ure samo resnico govoriti.« ★
Brbar v imenitni družbi obeduje in jč z nožem. Njegov sosed ga dregne s komolcem: »Tukaj vendar ne boste jedli z nožem«. — »Zakaj ne bi? Saj od vse gospode tega noben drug ne znal«
Kavarna „Espero" v Haagu
V Haagu na Nizozemskem eo odprli novo kavarno z imenom »La Eepero«. (La Bspero je naslov esperantske himne in pomeni upanje.) Lastnica kavarne razume esperanto. Naslov kavarne je: Fahrenheit6straat 271. (Rondo.)
»Prosim en listek za odraslega in en listek z» otroka — naravnost.«
★
V družini so rekli otrokom, naj vsak pove svojo največjo željo. Janezek je želel samo tole: »Jaz bi rad svoji mami vrat umival, svojega očka bi pa v šolo pošiljal«.
Dvakrat umrl in enkrat pokopan
Pregovor pravi, da bo dolgo živel, kogar so enkrat proglasili za mrtvega. Če je ta pregovor resničen, bo dve leti stari sinko policijskega uradnika Chena v Harbinu doživel Metuzalemo-vo starost. Dečko je namreč nekega dne obolel in skrbna mamica ga je nesla v posteljo. Vendar se zaradi njegove bolezni niso preveč belili las. Toda tretjega dne zjutraj so starši našli otroka v postelji mrtvega. Da je bila žalost velika, se razume. Obvestili so sorodnike, ki so prišli izražat sožalje. Drugi dan sta gospod in gospa Chen šla v mesto, da pripravita vse za pogreb. Ko sta se vrnila domov, sta našla malega »mrlička« ne le živega, ampak zatopljenega v igro s svojimi igračkami. Ker je tudi v Mandžuriji znano, da včasih ljudje navidezno umro, so bili starši hudo veseli ter se niso več menili za dečkovo bolezen, ker fant je bil zdrav.
Minilo je nekaj dni in deček je zopet obolel. Kmalu nato se je staršem zazdelo, da je sinček zopet umrl. Sedaj se starši niso dali prevarati od navidezne smrti, ampak so upali, da
bo zopet kmalu oživel. Zato tudi niso hiteli s pogrebom. Ko pa je minilo 5 dni in deček še ni dal znaka življenja od sebe, so se morali pri. praviti za pogreb. Otroka so položili v veliko krsto ter ga po kitajski navadi nesli na pokopališče in pustili na vrhu. Dva dni nato pa je tam blizu pasel ovce neki pastir, ki je s pokopališča zaslišal otročji jok. Hitel je na pokopališče h krsti malega Chena, dvignil pokrov in našel v krsti dečka, ki je glasno tulil. Ubogi starši imajo sedaj svojega otroka zopet doma. Mali je zdrav ko dren. Najuglednejši zdravniki preiskujejo ta slučaj.
Esperanto in bančniki
V uradni izdaji »Bankers' Almanac & Yeakr Book« se nahaja razpredelnica števil in trgovskih izrazov v 11 različnih jezikih. Na drugem mestu, takoj za angleškim, je tiskan esperantski del. (Razpredelnica 6e začne na 2230 strani knjige, ki jo uporabljajo vsi bančniki.) — (Rondo.)
Sloveči pariški kipar James Pradier je srečal neko jutro v predmestju Pariza mlado kmetico, katere lepota in vitka postava ga je kar zamainila. Hotel se je z njo seznaniti, ker se mu je kasneje posrečilo.
Kipar je kmetico pregovoril, da je pričela hoditi k njemu v atelje, kjer je modeliral njeno glavo in vrat za kip svoje Atalante.
Dekle je dolgo časa redno prihajalo k umetniku. Neki dan je pa nepričakovano izostalo. Ker je tudi drugi in tretji dan ni bilo na izpregled, je kiparja zaskrbelo, kaj je z njo. Šel je na njen dom. Našel je nesrečnico na smrtni postelji. Živčna mrzlica je izmučila njeno mlado telo.
Ko je prišel drugi dan, jo je našel mrtvo. To ga je zelo potrlo. Toda takoj se je v njem oglasila njegova umetniška sila. Hotel je napraviti iz mavca vlitek njenih rok in glave.
Dekle pa ni bilo mrtvo. Ležalo je v mrtvič« nih krčih in sirota ni mogla geniti niti s prstom.
Ko je kipar delal vlitek na roki, se je spomnila, kako strašno bo potem, ko ji vlije sadro na usta in nos, da ne bo mogla več dihati.
Tega se je tako zbala, da je napela vse sile in se nekoliko premaknila.
Umetnik je začuden prenehal z delom. Pa si je mislil, da se je zmotil. Hotel je delo nadaljevati.
Močna volja deklice je pa zmagala. Dekle se je dvignilo in vrglo sadro kiparju y obraz.
Mladenka je kasneje spet ozdravela. O kiparju ni hotela ničesar več slišati. Pred njim je čutila smrtni strah in grozo. Ni ga mogla trpeti. Nihče je ni mogel pregovoriti, da bi še enkrat prestopila vrata njegovega ateljeja.
Na naši podobi vidimo jato torpednih letal, kakršne ima ameriška mornarica. Ta letala eo pred kratkim imela svoje velike vojaške vaje nad Tihim oceanom. Na podobi vidimo, kako se ta letala vračajo z vojaških vaj na svoje letališče San Diego v Kaliforniji
Mi hočemo smučati!
i.
Pod gornjim naslovom bomo prinašali _ za cenjene čitatelje in čitateljice smučarski tečaj; za one, ki že znajo malo smučati, je potreben, za one, ki se hočejo še bolj spopolniti v tem lepem športu, je koristen, v prvi vrsti pa je seveda namenjen onim, ki bodo šele letos poskusili svojo srečo v tem najlepšem zimskem športu. Tečaj bomo tako podajali, da se bodo oni, ki mu bodo redno sledili ter se ravnali točno po navodilih in ki bodo se- i veda tudi primerno vztrajni, toliko napredovali, da bodo že letos izvajali kake lažje like v snegu. Da bodo cenjeni čitatelji še lažje sledili navodilom, bomo posamezne gibe podprli s slikami, da bodo vse kretnje, ki jih bodo morali napraviti v telovadnici ali v snegu, preje natančno preštudirali, v terenu pa jih bodo samo še izvajali. Tudi ne bomo podali vse tvarine naenkrat, ker bi bilo to preveč in ei tudi ne bi mogli vsega naenkrat zapomniti, temveč jo bomo podajali stopnjema, v daljših presledkih, tako, da bo nekako do začetka 6ezone ravno vsa snov predelana. Pri tem tudi opozarjam; da bo snov kratka ter bo vsebovala le najpotrebnejše. Kajti zelja velike večine smučarjev je, da se nauči toliko smučati, da zna voziti, umikati se in ustaviti se. Več vsa naša smučarska armada tudi ne potrebuje. Tekmovalci rabijo seveda specijalnega treninga in tem so potrebna še druga navodila. Nameti smučanja je namreč ta, kako priti v snegu naprej in temu bom skušal ustreči s predmetnim tečajem.
Ker živimo danes v dobi, ko gre ves razvoj s podvojenim, potrojenim tempom naprej, zato tudi ljudje ne trpijo dolgih razmotrivanj, temveč hočejo zgolj dejanj, in tega se bom tudi jaz držal pri tem smučarskem tečaju, ki ga bom obdelal nekako v osmih tednih na ta način, da bom podal vsak teden nekaj snovi, in sicer samo toliko, da jo bodo cenjene čitateljice in čitatelji prav lahko v enem tednu prebavili. Skušal bom na kratko obrazložiti najpotrebnejše kretnje, brez vsakršnih dolgoveznih razlag, zakaj je potrebno to, zakaj ono, temveč bom le naznačil, kako treba delati; kajti vsakdo bo takoj, kakor hitro bo napravil par »pil« v snegu, razumel, zakaj je potrebno izvajati tako, kakor je opisano.
Tečaj bo obstojal v gimnastiki, da vse nase telo predelamo, ter končno v samem treningu na snegu. Štiri tedne bomo torej vadili v telova lici in doma brez smuči, da čimbolj pripravimo 6voje telo in vse mišice za napor, ki se nam stavi pri sicer lepem, a ne ravno lahkem športu, štiri tedne pa bomo vadili v snegu s smučmi. Kdor bo delal točno po navodilih, ta bo ob koncu osmih tednov že lahko malo vozil in tudi kak plužni, zavoj in morda še kaj več mu bo šlo. Za mnogoštevilne voditelje na deželi, ki bi radi vežbali našo mladino v tej lepi športni panogi, bodo pa ta navodila tudi prav prišla, ker bodo imeli na kratko povedano vse, kar naša mladež potrebuje, da se navadi najpotrebnejše smučarske umetnosti. Torej enkrat na teden bomo v našem listu podajali snov za en leden naprej, tako, da bo — kakor rečeno — v osmih tednih ves tečaj pri kraju. Le veselo na delo in vaš trud se bo prav gotovo poplačal na snegu.
I. K—er.
Občni zbor GZSP
V nedeljo, dne 21. oktobra so se zbrali na Je-»enicah delegatje k III. rednemu občnemu zboru Gorenjske zimskosportne podzveze ter je bilo s pooblastili zastopanih 11 delegatov od 17 članov, a to pred vsem izven Jesenic, kar dokazuje, da je zanimanje za to važno organizacijo ravno v središču našega smuškega okoliša popustilo. Jugoslov. zim-skosportno zvezo je zastopal g. Bruno Parma iz Ljubljane. V odsotnosti predsednika župana g. Zab-karja je vodil občni zbor podpredsednik g. Zupan iz Mojstrane. Takoj v začetku svojega govora se je spomnil našega umrlega vladarja in velikega po-bornika smuškega športa; vsi prisotni so poudarili njegov spomin s trikratnim »Slava*, a njegovemu nasledniku kralju Petru II. so zaklicali trikratni »Živijo«. Enoglasno jc bil sprejet sklep, da se odpošljejo pozdravne brzojavke ministrstvu in banovini.
Poročilo nad vse agilnega tajnika g. Jožeta Činkovica je v širokih obrisih pokazalo delo podzveze, ki je trpelo na pomanjkanju pravega dela in delovnih sil v pretekli sezoni, a to posebno za časa njegove odsotnosti radi bolezni. Opozarja, da se mora smotrenemu delu posvečati več pozornosti. Poročilo smuško-tehničnega odseka jc obravnavalo pred vsem podsavezno prvenstvo, kar se prepusti v odločitev zvezni upravi.
Blagajna izkazuje aktive 10.042.09, a pasive 5.382,25 upnikom ter 4.659.84 Din čistega premoženja. Tekom sezone je bilo 8.221 Din dohodkov, 7.658 Din izdatkov.
Pri volitvah je bil izvoljen stari odbor ® predsednikom županom g. Žabkarjem, podpredsednikom g. Zupanom in tajnikom g. Činkovicem. Sedež podzveze ostane še nadalje na Jesenicah, za službeno glasilo se pa določi Slovenec in Julro, katerima se izreče zahvala za vso dosedanjo naklonjenost. Na-zboru, ki je potekal deloma precej živahno, so se oglašali razni delegatje ter so iznašali svoje težnje in kritike. Ob koncu se je podpredsednik vsem zahvalil ter želel, da naj vsi člani delujejo v prospeh zimskega športa na Gorenjskem.
SK Ilirija (kazenska sekcija). Drevi ob 18.30 ee morajo zglasitli v posebni sobi kavarne Evropa te-le članice: Ivioa, Joža, Omanova, Darinka, Milica, Elzn, ■ Zajčevn, Angelca, Silva, Anči, Štefka, Vlnsta, Pavla, Boža, Marta, Grlntal. Joža II, Ponikvar, GaJSek, Sodnik, Ronkovn. Zadeva je važna ln nujna. Odsotnost se no bo opravičila nobeni. — <Lulilcuatlctska tekcija.) Vodstvo sekcije opotzarja ponovmo vse člane na Ulagovo ■Knjigo o s|>ortu«. Kdor si jo želi nabavitd po znižan! coni, naj se Javi v kavarni Evropa najkasneje do dne 1. novembra na naslov: SK Ilirija, lahkoatletska sokolja.
LTTP. Slulbeno. Nocoj ob 19.00 seja upravnega odbora v posebui sobi restavracije Emona. Navzočnost vseh gg. odbornikov nujno potrebna. — Tajnik I.
Slalom klub 31. Domski odsek. Nocoj prične red-nn damska smučarska gimnastika v telovadnici Tehnične srednje Sole. Voiletvo gimnastike je poverjeno g. [vu Zoru. Začetek gimnastike ob IS.M. Prhllto vse ln prtpoljlto s BoboJ So druge. Vabljene so tndi dame. katere niso članice kluba, pa bl hotote pristopiti. — V petek sestanek v klnbovem lokalu ob 19.30. Po sestanku kratko predavanja.
Cerkveni vestnih
Kongregantstl. V STodo, dne St. t. m. Je redni 'orkveni sostanok akademske kongregneije Marijinega 'Van»njenin oh četrt na !> zvečer v hišni kapelici »o. frančiškanov. Udeležile se tega sestanka polnoitovllno. Novinci Iskreno vabljeni. — 1'rofokt.
Gospodarstvo
Slaba tendenca Ure
Državni dolg v Italiji znaša 600 miljard Din
Filalelija
Milan, 22. okt. TG. Med vsemi zlatu zvestimi valutami je lira najbolj bolna. Še do nedavnega je znašalo zlato kritje lire 47—50%, zadnje čase pa je padlo kritje že na 42.43% in se s tem nevarno približuje zakonito določeni najnižji črti, ki znaša 40%. Tako se nahaja Italija pred izbero, ali znižati zakonito kriitje ali pa ojnistiti zlato podlago. Gotovo je bilo na programu Barthoujevega obiska, ki bi moral biti ta mesec v Rimu, več gospodarskih vprašanj, med katerimi je bilo med najvažnejšimi tudi valutno. Ediino Pariz lahko pomaga Italiji pri vzdrževanju stabilnosti njene valute in zato se Italiji mudi delati ponudbe, ker se vedno bolj približuje čas, ko se bo treba odločiti za eno izmed omenjenih dveh poti. Ce bodo Francozi pomagali, tedaj bo Italija vzdržala zlati standard. Lira je v
Parizu vredna 129.95 (pariteta znaša 134.3), kar pomeni, da je padla za 3.3% pod zlato vrednost, kar je malo čudno za valuto, ki temelji na zlatu. Iz tega bi bilo sklepati, da se mora Italija resno truditi za vzdrževanje lire.
Italijanska plačilna bilanca ni nič kaj ugodna. Zadolžitev Italije v inozemstvu je znatna. Bilanca tujskega prometa in izseljenskih pošiljk se polagoma slabša. K temu pride še primanjkljaj trgovinske bilance, ki je od lani sem zelo narastel. Obremenitev za italijanske finance pa so izdatki za javna tlela, zaradi katerih je javni dolg narastel v no-l tranjosti države od 95 miljard v letu 1030 na 106 i miljard lir. Ce pa vpoštevamo še izdatke države za I jamstva pri ozdravljanju bank in industrije, lahko dejansko cenimo državni dolg na 100 miljard lir.
Sistem kontingentov v zunanji trgovini
S tem vprašanjem se je pečala zadnja seja upravnega odbora mednarodne trgovinske zbornice v Parizu. Mednarodna trgovinska zbornica smatra, da so ti kontingenti preveč nespremenljivi, kar nasprotuje interesom svetovne trgovine. Zato je zbornica izdala nekatera načela, katera priporoča v uveljavljenje vladam zainteresiranih držav. Med drugim priporoča, da se pri blagu, ki j je že kontingentira.no, ne zvišujejo nadalje j carine in druge postranske dajatve in davki. Nadalje naj veljajo kontingenti za daljšo dobo, najmanj za leto dni. Poleg tega naj se vsaki državi dovoli popolno izkoriščanje kontingenta brez kakršnihkoli novih omejitev. Seveda pa se morajo tudi uvozna dovoljenja izdajati v čim krajšem času, da se preprečijo zamude, ki igrajo v trgovini zelo važno vlogo. Končno priporoča mednarodna trgovinska zbornica, da naj uvozne države vpoštevajo posebno države nadprodukcije, ker se pa izvaža mnogo blaga s posredništvom nekaterih držav, bi bilo treba posredniškim državam zvišati kontingent z ozirom na njih vlogo.
Obrtna razstava v Celju
Obrtna razstava, ki bo prihodnje leto v Celju, obeta biti nekaj velikega. Za isto, ki bo v prostorih mestne osnovne šole, se že sedaj zanima veliko razstavljaleev. Ta obrtna razstava mora dokazati, da je obrt; ! ništvo na višku svojih sposobnosti ter da ni | na mestu, cla se uvaža tuje. izdelke ter s tem i uničuje domačo obrt in valuto. Posamezni odseki so pridno na delu ter pripravljajo^ vse potrebno, da bo razstava čim lepše urejena in da bo dosegla čim večji uspeh. Veselični odsek bo preskrbel, da bo za časa razstave dovolj zabave. Vrtnarji bodo uredili lične nasade. Dekorativni odsek bo napel vse sile, ( da aranžira razstavo čim učinkovitejše. Propagandni odsek ima veliko nalogo obveščati vso javnost potom časopisja ter z raznimi lepaki in letaki zainteresirati vse kroge za !j to prireditev, ki bo po 12 letih v Celju prva talca prireditev. V razstavnem odseku so i ljudje, ki nam jamčijo, da bo razstava vse; < stransko urejena. Najtežjo nalogo ima pač finančno-gospodarski odsek, ki se mora boriti s sedanjimi finančnimi težkočami. Saj je v interesu vseli, da razstavo pod pro ter s tem pripomorejo k poživitvi mesta v tnj-sko-prometneni kot turli v splošno gospodarskem oziru. Odsek je že odposlal prošnje za podpore na razne oblasti, društva, denarne zavode itd., ki so se tudi nekateri že odzvali ter nakazali prve podpore oz. obljubili, da bodo naknadno podprli odbor, da bo uspeh čim večji. Imena darovalcev bodo objavljena pozneje Končno je bil izvoljen tudi nadzorni odsek, katerega člani se gotovo zavedajo svoje naloge. Nekateri obrtniki so že začeli z izdelovanjem svojih izdelkov, ki jih mislijo razstaviti, da bodo čim popolnejši. Preddela za razstavo so torej v polnem teku. Ker je razstavni odbor zelo obširen,_ se bodo v času priprav pojavile še razne ideje, ki naj razstavi prinesejo nova presenečenja. Cenjeno občinstvo prosimo, da posveča razstavi svojo pozornost ter podpre odbor z raznimi nasveti in predlogi, ki se bodo pri sejah reševali in po možnosti tudd upoštevali. Vsi dopisi naj se naslavljajo na naslov: Odbor obrtne razstave v Celju, Za kreuijo 4a.
Strokovni pregled
Na podlagi zakonskega predloga o splošni carinski tarifi je finančni minister odredil, da se mora obvezno pošiljati v strokovni pregled tole uvoženo blago: razne rastline in rastlinski proizvodi za zdravila, sadni in rastlinski sokovi, razne masti, smole, in katrani, olja za industrijske namene, rastlinske maščobe, sladkor, razne alkoholne pijače, kvas, razne esence, rastlinske in sadne, jedilne konzerve, sntirek, snovi za čiščenje in poli ran je, premog (oglje) in nafta ter njeni proizvodi, cerezdn, pomešan s parafinom, parafinske masti in kolomaz, razne spojine žvepla, razne soli, solitev, galica, razne kisline lekarniški izdelki in zdravila, razne
barve, lak, firneži in umetna gnojila. ★
Trgovinski stiki z Belgijo. Iz poročila ministrstva za zunanje zadeve, konzularno-gospodarski oddelek, posnemamo, da je bil v Bruslju ustanovljen odbor za razvoj gospodarskih odnošajev z Jugoslavijo. Na čelu odbora je g. Ramiot. predstavnik belgijske narodne banke za inozemstvo. Nadaljnji člani odbora so odlične osebnosti iz finančnega sveta v Belgiji. Za častnega predsednika odbora je bil izvoljen poslanik naše države na belgijskem dvoru g. Peter Pešič.
Pojasnilo fin. ministrstva o taksiranju računov. Davčni oddelek fin. ministrstva je dal pojasnilo o tarifni številki 31 taksne tarife. Ta številka določa, da morajo trgovci, obrtniki itd, izdajati obvezne račune. Po pojasnilu davčnega oddelka takse po tej ta: rifni številki ni treba plačati na podlagi kreditnih knjižic tedaj, kadar dajejo trgovci in obrtniki svoje blago na kredit neposredno konzunientom. V vseh drugih primerili pa morajo trgovci in obrtniki izdati strankam taksne račuue.
Razpredelnica nevarnosti. Minister za
soe. pol. in nar. zdravje jo na podlagi predlogov OUZD izdal naredbo o novi razpredelnici nevarnosti za zavarovanje v slučaju nesreč in o postopku pri uvrščanju poslov v razrede in odstotke nevarnosti. Razpredelnica velja od 1. jan. 1935 dalje ter nadomesti staro iz leta 1930.
Uršulin sejem v Celju se je vršil v ponedeljek v znamenju krize. Na sejem je prišlo 245 kramarjev, ki so imeli precej blaga, bilo je pa bolj malo kupcev. Tudi živinski sejem je bil bolj slab. Prignanih je bilo 87 krav, 1 konj, 4 jnnci in 4 telice. Prodanih je bilo pa 24 krav, 1 telica in 1 junec.
Borza
Dne 23. oktobra.
Denar
Danes so ostali neizpremenjeni tečaji Bruslja, Guriha, Pariza, Prage in Trsta, popustil je London, dočim so se učvrstile devize Amsterdam, Berlin in Newyork.
V	zasebnem kliringu je ostal avstrijski šiling na naših borzah neizpremenjen: 8.10—2.20. Grški boni v Belgradu 28.01—28.71. Angleški funt je v Zagrebu popustil na 226.04—227.64, dočim je v Belgradu notiral 225.60—227.25. Španska pezeta v Zagrebu 5.85 bl., v Belgradu 5.95 bl. Madjarski pengo v Belgradu 9.95 blago.
Ljubljana. Amsterdam 2303.18—2314.54. Berlin 1364.58—1375.38. Bruselj 793.57—797.51. Curih 1108.35—1113.85. London 167.19—168.79. Newyork 3354.11—3382.37. Pariz 224.02—225.14. Praga 141.87 do 142.73. Trst 290.57—292.97.
Curih. Pariz 20.215. London 15.17. Ne\vyork 305.375. Bruselj 71.60. Milan 26.26. Madrid 41.875. Amsterdam 207.775. Berlin 123.35. Dunaj 72.75 (57.05). Stockholm 78.20. Oslo 76.20. Kopenhagen 67.70. Praga 12.8075. Varšava 57.90. Atene 2.&1. Carigrad 2.48. Bukarešta 3.05. Buenos Aires 0.7925.
Vrednostni papirji
^ Tendenca je nadalje slaba in so tečaji skoro vseh papirjev popustili. Znatnejše je bilo nazadovanje na zagrebški borzi kot na belgrajski. Promet je bil slab, saj je znašal na zagrebški borzi komaj 300 komadov vojne škode.
Ljubljana. 7% invest. pos. 71 den., agrarji 41 den., vojna škoda 350 bl., begi. obv. 60 den., 8% Bler. pos. 67 bl., 7% Bler. pos. 55 bl., 7% pos. DHB 67 bl.
Zagreb. Drž. papirji: 7% invest. pos. 71 bl., agrarji 40.50—41.50, vojna škoda 345—346 (350), 12. 345—350(345), 6% begi. obv. 60 bl., 8% Bler. pos. 67 bl., 7% Bler. pos. 56 bl. — Delnice: Narodna banka 4050 den. Priv. agr. banka 220 bl. Osj. sladk. tov. 135—145 (100 žt 138), BeSkerek sladk. tov. 700 bl., Osj. livarna 145 bl., Impex 50 den., Trboveljska 80 den.
Promet na zagrebški borzi je znašal 31.631 Dim.
Belgrad. Drž. papirji: 7% inv. pos. 71—71.50 (71), agrarji 41.50-42 (41.50), vojna škoda 350— 350.50 (350), 6% begi. obv. 58—60 (58), 7% Bler. pos. 56.50 bl. — Delnice: Narodna banka 4125 den.
Žitni trg
Položaj je ostal v glavnem neizpremenjen. Tako koruze kot pšenice se ne dobi pod včerajšnjimi cenami. Položaj označujejo nadaljnji - nakupi pšenice po Priv. izvozni družbi ter izvoz koruze razen v Nemčijo, kjer obstojajo predvsem zapreke zaradi plačil računov.
Ljubljana. Pšenica bč. 78 kg 160—162.50, bč. 79 kg 1% 165—167.50, koruza stara za inletev 147.50—150, umetno sušena 117.50—120, času primerno suha s kvalitetno garancijo 107.50—110, moka j0< bč. 260—265, ban. >0« 265—270.
Živina
Živinski sejem r Mariboru dne 23. oktobra. Na živinski sejem je bilo prignanih 11 konj, 17 bikov, 110 volov, 443 krav in 7 telet; skupaj 288 komadov. Kupčija je bila precej živahna ter se je prodalo 395 komadov. Cene so bile za kg žive teže sledeče: debeli voli 3.50—4, poltlebeli 2.50—2.75, plemenski 2.75—8.25, biki za klanje 3—3.50, klavne krave debele 2.75—3.75, plemenske 1.75—2, molznice 2.50 —3, breje 2.50—3, mlada živina 3.50—4, teleta 450 ~5Diin. — Mesne cene so bile sledeče: volovsko meso Ia 8—10, lia 6—8, meso od bikov, krav in telic 5—6, telečje meso Ia 8—12, lia 7—8, svinjsko meso sveže 10—15 Din. — Prihodnji živinski sejem bo v torok 30. oktobra.
Hmelj
Žatcc, 22. okt. Nemška sekcija žateške hmeljarske zveze sporoča, da traja povpraševanje^ dalje. Promet je bil znaten. Cene so se nadalje učvrstile in znašajo 1650—2050 Kč za 50 kg. Končno razpoloženje je nadalje zelo čvrsto.
Les
Tendenca mlačna. — V jesenski sezoni je povpraševanje po Irainih nekoliko popustilo. Ce pogledamo nazaj, vidimo, da so se letos iskali in oddajali le trami šibkejših. dimenzij, medtem ko so debelejše dimenzije zaostajale. Ta pojav pa si moremo tolmačiti le na ta način, da Gornja Italija ni kupovala tramov, ker v prejšnji sezoni so se trami debelejših dimenzij oddajali večinoma v Gor. Italijo, dočim so se fiterji dobavljali le v Sicilijo, Ka-tanijo ter Levanto.
Deske III. in IV. se še vedno iščejo, I. in II. pa zaostajajo.
V	bukovini se razen male količine testonov ne more ničesar plasirati.
V	hrnstovini je nekoliko več povpraševanja po podnicah, prav tako se še iščejo suhi orehovi plohi.
Za drva vlada zaradi pričelka zime večje zanimanje, v oglju pa je situacija neizpremenjona.
Nad 3 milijone vredna znamka
Najbolj redka znamka na svetu je British Guiaaa, znamka angleške kolonije v Južni Ameriki, izdana leta 1856.
Neverjetna je karijera tega koščka papirja, na katerem je zelo primitivno narisana jadrnica, obrabljena s štirimi črtami, opisana z eno latinsko besedo; označena bi morala biti z vrednostjo po 4 Cente, a je jioniotomu natisnjeno »One Cent«. Poleg tega pa je ta znamka onečiščena s črnilnitn podpisom poštnega uradniku iu je zelo grotbo obrezana, tako da bi kakšna druga znamka, ako bi bila tako polna raznih napak, sploh izgubila vsako vrednost. Če bi takšen košček patpirja prišel v roke lujiku, bi gu gotovo vrgel stran. Kljuib temu pu je to najdražja znamka, ker je mimo ena na vsem svetu.
To znamko je leta 187*5. našel mladi Anglež med družinskimi papirji in jo prodal nekemu staremu zbiralcu znamk v Glasgowu zn 6 šilingov. Od tega jo je leta 1878 kupil neki londonski trgovec znamk za 25 angleških funtov, ki io je prodal avstrijskemu diplomatu Ferrariju, ki je živel v Parizu.
Ferrari je svojo zbirko podaril državnemu poštnemu muzeju v Berlinu. Ker pa je letu 1917 umrl, je francoska vlada to zbirko zarubila in jo pozneje prodala na dražbi na račun reparacij" Nu eni teh dražb je bilo naša znamka leta 1922 prodana ameriškemu milijonarju Arturju Hindu za okrog dva milijona dinarjev. Na ta način je postala ta znamka najdragocenejša in najbolj plačani košček papirja na svetu. Danes se ceni vrednost te znamke nu 3 milijone Din. Leta 1930 je bila razstavljena na mednarodni razstavi v Berlinu.
Slovensko filatelistifeno društvo ima svoje
redne društvene sestanke vsako sredo ob pol 9 v posebni dvorani restavracije »Zvezda«. Člani, filatelisti in gostje vabljeni.
JSlazznanila
Uubljana
1 Notno službo imajo lekarn«: mr. SuSnllt. Marijin trg 3; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 4, in mr. IMtinec dud., Rimska costa 31.
Maribor
m Slovensko pevsko druStvo »Maribor« ima dn»
26. oktobra ob '20 v svoji pevski sobi na SlomSkovora trgu 20 svoj redmi letni občni zbor.
Celie
e Jpologetični odsek DMK ima drevi sestanek.
Na dnovneiu rodu Je predavanje: Me Iu nevarnosti okrog na«.
o Ljudsko vseučilišče. Nocoj ob 20 bo predaval lia moSčanski Soli g. univ. prof. dr. Ljudevit Hanptmun iz Zagreba o temi: Položaj Evrope leta 11)14.
c Glasbena Matica v Celju bo imela svoj rodni občili zbor v četrtek, 25. oktobra ob 20 7. običajnim dnevnim rodom v učilnici Glasbenic Matice, I. nadstr.
Naše dijaštvo
Vsem akademikom ln akademkinjam naznanjamo, da se prične v nodeljo, 26. oktobra 1934 redna akademska služba božja ob 11 v frančiškanski corkv.i. Vse bivSe pevce ln pevke prosimo, da se golovo udeleže pevsko vaje v soboto, 27. oktobru točno ob 18. Pripeljite s seboj tudi nove povce in pevke, katere prav iskreno vabimo. Nikogar nuj ne bo, ki bi se izgovarjal z nedeljskimi IzJeLi in počitkom. Dragi tovariS in B j variSiea, žrtvuj vsaj dve uri na teden Bogu v čast, ! za izleto in počitek ti bo Se preveč časa ostalo. Zjf l vedaj se, da je počitek sladek le zn tistegu, ki si ga je z delom prislužil; bretno pa za onega, ki počiva brez prostnnkal — Vodstvo.
Marijina kongregacija akademikov pri oo. jezu-; Itih ima nocoj ob 19.45 svoj reden shod v navadnih j prostorih, Zrinjskega cesla 9. Vabimo vse kii si žele I verskega iu nravnega preroda, kakor tudi tovariSo novince, ki so že v srednji Soli spoznali moč Marijinega varstva, da se shoda udeleže. — Prefekt.
LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE
Vsled odredbe ministrskega sveta ostane Narodno glodaliSče zaprto do petku, dne 26. t. m.
DRAMA (Začetek ob 20)
Petek, 26. oktobra: Zaprto.
Sobota, 27. oktobra: Hlapci. Premiera Red B.
Drama začne svoje delovanje v soboto, 27. t. m, in sicer « Cankarjevo dramo dllapol« v režiji g. Cirila Ilebevoa. Letošnjn premiera Cankarjeve drame je za red B.
OPERA (Začetek ob 20)
Potek, 26. oktobra: Svečani lalni koncert v počastitev spomina viteikega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Izven.
Sobota, 27. oktobra: Hoffmannove pripovedke. Premiera. Izve«.
Svečani žalni koneort v počastitev spomina viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja bo v opernem) gledališču v petok, 26. oktobra ob 20.
Poizvedovanja
Zlat uhan je bil najden. Dobi »e v barski Ko*iV»k
pri Zmajskem mostn.
Radio
Programi Radio LJubljana i
Sreda, 24. oktobra: 12.30 PloSče (resna glasba) 12.50 Poročila 13.00 Cas 18.00 Sokolska ura 18.20 lindiij-ski orkester 19.110 Nacionalna nra: Bitka pri Knmano-vom 19.25 VojnSka godba 40. pp. 20.30 Prenos iz Zagreba: Duhovne prireditve: sodeluje oralorljski -zbor s spreml.levanjem orgel In Al. Grlff-a, basista zngr. opere 21.30 Dno: Klavir in harmonij (Svetel ln Ncffatl 22.00 Cas, poročila. Radijski orkester.
Drugi programi t
SREDA, 24. oktobra: Relgrad: 20.00 Nac. nra 20.30 Prenos iz LJubljane — Dunaj: 19.20 Vojaška godba 21.00 Bukve v jeseni 20.10 Rad. ork. 23.45 Biedeirmeler — kvartet — Budimpešta: 19.30 Margareta, opera Gmi-nod 22.90 Jazz 23.200 Cig. glasba — Milan-Trst: 20.45 PloSče 21.30 Veseloigra — Ilim-Dari: 20.45 Hči polka, onera, Dontaetti — Vraga: 19.10 VojaSkn godba 20.3(1 Simfonija v d-molu, Franck 21.15 Češka glasba — Urno: 20.25 1'esom tnim, Ivnlik 20.55 Smrt ln Edison, igra — Bratislava: 19.10 SlovaSke narodne pesmi 21.30 Francoske pesmi — Varšava: 19.00 Lahka glnsbn In petje 20.00 Plošče 21.00 Chopinova klav. glasim 31.40 Vnk. kone. — Rrrlin: 20.10 Maln umetnost 21.30 Berllnuko železnice — Vratislava: 19.00 Stari plosi 21.00 Chopinova klav. gl. — Frankfurt: 18.45 Zab. konc. 21.00 Pestra nra — Monakovo: 19.00 Plos/na glasbo 21.00 Ukročene trmoglavke, opera, Ooefcz.
PROTI ONEMOGLOSTI IN UTRUJENOSTI CELEGA TELESA STAREJŠIH OSEB
Onemoglim in starejšim osebam toplo pripo> ročamo, da si masirate telo • preparatom »Alga« zvečer, predno greste spat, in zjutraj, predno vstanete. Telo Vam bo zvečer po masaži lahko, imeli boste globoko Spanje, v katerem se boste odpočili In okrepili. Zjutrai po masaži ostanite ie nekaj časa v postelji Ko boste vstali, bodo Vaši udje gibki, hoja lahka kakor v prerojenem telesu, počutili se bosle sveže, zdrave in močne. »Alga« se dobi povsod. Steklenica 14.— Din.
(Reg. S. B. 18117-32
MALI OGLASI
V malih oglasih velja »«aka beseda Din f—{ ienltovanjskl oglasi Din 2—. Ualmanjšl znesek za mali oglas Din IO'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri aaročllu. — Pri oglasih reklamnega tnaCaJa se računa enokolonska S mm tlsoka pelltna vrstica po Din 2*50. Za pit mene odgovore glede malih oglasov
treba prlloZltl znamko.
V Mengšu
oddam stanovanje z delavnico za razno obrt. Vprašanja pod »Stanovanje« štev. 12087 upravi Slovenca«.	(č)
II'.
Šivilja
gre šivat na dom. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 12186._(a)
Starejša kuharica
gre kuhat čez dan.	Poizve se: Bleivveisova	cesta št. 15, III. nadstr.,	vrata 18, levo.	(a)
Mesto prodajalke
poštnih vrednotnic in tno-nopolskih predmetov v kiosku glavne pošte — razpisujemo. Prosilke morajo biti sirote po umrlem poštnem uslužbencu ali upokojeni poštni uslužbenec. — Pojasnila daje Udruženje poštnih uslužbencev, Ljubljana, Grudnovo nabrežje 1 — vsak dan od 8—12.	(b)
Zaslužek
Zastopnika
vpeljanega v Ljubljani in okolici, oziroma trgovca s skladiščem išče mlinsko podjetje. Ponudbe poslati upravi »Slovenca« pod značko »Mlinsko podjet-|e« št. 12158.	(z)
Posojila
na vložne knjižice daie Slovenska banka, Liub liana. Krekov trg 10 in Aleksandrova cesta 4-11
r!n Vložne knjižice
Prve hrvatske Stedionice Liubliana — od 5000 do 50 000 Din — kupim. Ponudbe pod »Takoj« štev 12187 upravi »Slovenca«
Enosobno stanovanje
se odda s 15. novembrom. Medvedova 22.	(č)
Stanovanje
2 sobi, veranda, pritikline - v vili - se odda za 1. december mirni stranki. Kettejeva 7.	(č)
Prazno sobo
oddam s 1. novembrom za 200 Din. Ciglič, Mestni trg št. 11, Ljubljana. (s)
Posestva
luuiimiiimiiimiiiiiiiiimiiiimiimii
Droben oglas v »Starmai. oosestvo h hitro proda; če ie ne t gotovim denarjem nai kupca ti s kniiiiro dn iiuiimiiMiiimiiiiiuiimimuuuiiiiiii
Jk
iHMilLi:
če avto svoi sturt proda/ai aT motorja bi znebil se rad bri kuncev ti mnneo priient ^loveniev natman/iP insrral
Kislo zelje, repo,
sarmo. prvovrstno, po brezkonkurenčni ceni dobavlja vsako množino Homan, Ljubljana, Sv Petra c 83 telelon 27-66
Železne postelje
vseh vrst. železne nočne omarice mreže za poste-lie v lesenih m železnih okvirjih dobavlja in popravlja naiceneie Strgulec Pavet, Gosposvetska c 13 IKolizeil Liubliana lil
»Singer« šivalni stroj
pogrezljiv, zlata zapestna ura - naprodaj. — Sidar, Maribor, Pobrežka c. 9. 1
PERNICE
izgotovljene — velikost 180x115, iz puhastega perja 220, 300 in' 340 Din. Ia puh pa 450, 550 Din. Garantiramo, solidna postrežba — pri:
RUDOLF SEVER
Marijin trg 2, Ljubljana
Usnjeni suknjiči |
pumparce — najboljši nakup A Presker, Sv. Petra ccsta 14.
VINA
Za težko delo Vam z dobrim vinom postreže
Centralna vinarna v Ljubljani.
Damske klobuke
kupite najugodneje pri Zofi Laurenčič, Mestni trg št. 7. Preoblikovanje zelo poceni.	(1)
Zimska jabolka
namizna, sortirana v za-bojčkih, in
sadno drevje
visoko in pritlično, za jesensko saditev — dobite pri Kmetijski družbi, Ljubljana, Novi trg žt. 3._(1)
Ne zdravnik
in ne kemik ne bo ločil (alzificirane grenčice od naravne, zato kupujte pri bolezni prebavnih organov samo domačo, garantirano naravno, a ceneno Jordan grenčico. Lastnik Rupp, Beograd, Kn, Mihajlova 16.	(1)
Visokopritl. hiš«
novozgrajena, z dvema stanovanjema, se proda na Selu, Pokopališka ulica Poizve se I. Oražem, Selo-Moste.	(p)
Trgovska hiša
nova, s praznim stanovanjem in lepim vrtom, v večji fari (sedež občine) na Gorenjskem, se proda vsled prezaposlitve. — Vprašati pod značko »Sijajna bodočnost« 12157 v upravi »Slovenca«, (p)
Krasno vilo
dvostanovanisko, zraven Tivolija v Ljubljani, prodam. Gotovine 110 000 Din, ostalo amortizacija. -Štrekljeva 3.	(p)
Lep ulični lokal
velik, za vsako trgovino ali obrt - odrlnm. Ciglič, Mestni trg 11, Ljubljana.
Gostilno
oddam na račun ali v najem pošteni natakarici. -Naslov v podružnici »SI.« v Celju.	(n)
Trisobno stanovanje
komfortno — se odda s 1. novembrom. Zamikova alica 16-1,	(č)
Drobilec za gramoz
stabilni, kupim. Ponudbe na podružnico »Slov.« v Celju pod šifro »Drobilec« št. 12179.	(k)
Srebrne krone
staro zlato in srebro kupuje
RAFINERIJA DRAGIH
KOVIN Ljubljana, Ilirska ulica 36
Vhod z Vidovdanske ceste pri gostilni Možina.
Spalnice
moderne. u orehove korenine. pleskane in ku hiniske oprave ter drugo pohištvo dobite naiceneie pri Andlovic, Komenske-ga ulica 34	Ul
KROMPIR
dobavlja tudi v manjših količinah na dom
Gospodarska zveza
Dunajska cesta
HllBERTUS plašči garantirano nepre-močljivi proti dežju, snegu ln zimi znamke „S O K O" od Din 130 — do 320 —
Damshi p tašči znamke „SOKO" najmodernejši pariški kroji
Ročno delo l
Tovarniška prodaja „SOKO" ob!e!c LJUBLJANA
Sv. Pelra
23 • Celovška cesta 63
KRANJ Glavni lig 102
Malinovec
pristen, naraven, s čistim sladkorjem vkuhan • se dobi na malo in veliko v
lekarni dr. G. PICCOLI, Liubliana. Dunalska c. 6
Kislo zelje, repa
novo. prvovrstno in cele glave za sarmo, v sodčkih, dobavlja po brezkonkurenčni ceni G. Er-klavec. Ljubljana. Kodeljevo 10. telefon 25-91 l
Gavrilovičeva salama
noio blago-popolnomapela
Dobiva se v vseh boljših trgovinah!
Posojilnica v Radovljici javlja, da je umrl njen večletni član nadzorstva, gospod
Egidij Schiilrer
sreski prosvetni referent
ki ga bomo radi njegove nesebične delavnosti pri našem zavodu težko pogrešali. Ohranili pa ga bomo kot vzor-zadružnika v trajnem spominu.
Pogreb je danes v sredo, dne 24. t. m. ob 10 na Breznici. V Radovljici, dne 22. oktobra 1934.
Načelstvo in nadzorstvo.
Potrebščine za krojače
KlOle, serže v več barvah, TOhO-Vlne, kanafas. moleskin. inlet trdo platno, vato in VOlelln, Žimo. sponhe in gumbe v veliki izbiri, vse vrste SVlI In sukancev
naiugodneie samo
pri tvrdki
Josip Peteline. Lubljana
blizu PreSernovega spomenika (za vodo)
Na veli <o	Na malo
Koslaniev les
kupuj-- vsako količino po najv šji ceni
Zlatico Kralj - Zagreti
Olorgllčeva ulica 6
1 KUBANV-JEV MATE CAJ
uram ter urepCa Živce in mišice t Suje prebavo, de a apvH, regulira delo-' vanje s, ca in ledvic Kd <r aa redno pije, se mu ni bat> ne gihta ne revme. Uobi it v vsen lekurnah v oriqinalm *avojlh po "In 5—. ali pri zastopstvu; Lekarna Mr MHi<oi Leustek, LJubljana, Reiljeva c. 1, ako pošljete v naurej Din IS'-. Športniki turisti lovci nogometaši: pt|te ga rednol
Kmetovalci!
Kupujte domače, ceneno umetno
gnojilo mlete ricinove tropine, ki vsebujejo zajamčeno najmanj 4,5 do 5,5% dušika. -Dobavlja jih po ceni D,n 40*— za 100 kg franko vreče, franko tovarna, dokh r traja zaloga Tovarna olja in tropin HROVAT A. KO M P., LJUBLJANA, Tyrševa c. la/III-
za volane v različnih gubah Specialni entel oblek, volan, šalov itd.
— predtiskanje. 'Velenje monogremov, zaves, perila. Navaden lin entel vložkot in tipk. - Hitro, fino ia poceni!
Mateh ($ MiUeš, Liub iona (poie» toieu straveip
ZAHVALA. Iskreno se zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem od blizu in daleč, ki so spremili našega dobrega ateka in tovariša
Leopolda Viherja
na njegovi zadnji poti k večnemu počitku in ki so nam ustmeno ali pismeno izrazili sožalje.
Posebno se zahvaljujemo čč. duhovščini in učiteljskemu društvu iz Slovenske Bistrici in njegovemu načelniku g. Tajniku za ganljiv govor, dalje slovenje-bistriškemu pevskemu društvu »Lipa« in mariborskemu »Poštnemu Rogu« za krasne nagrobnice, zastopniku Okrajne hranilnice in Sokola, kakor vsem darovalcem mnogobrojnega krasnega cvetja.
Slov. Bistrica, dne 20. oktobra 1934.
Žalujoča obitelj V i h e r i e v a.
Alja Rahmanova:
Zakoni v rdečem viharju
Dnevnik ruske žene
»Stvar je bila namreč ta,« je nadaljeval 6kof. »Bilo je leta 1918; spomnite ©e, kako eo vsi pričakovali, ali jih bodo Rdeči ustrelili ali ne. Brez spovedi ni hotel umreti in zato se je meni 6pove-dal. Njegova spoved mi je podrla vero v Boga.«
»Nemogoče U je rekla mati.
»Pa je vendar lakot Ždel je v 6voja sobi v arhirejeki palači. Živel je silno preprosto in prebil skoraj ves čas v molitvi, tako, da sem visak dan iznova občudoval njegovo svetost. Nekoč pridem k njemu, da mu posleljein. Ne more vstati, ker je bolan. Iti reče mi: ,čuj, Volodja, danes bi se ti rad spovedal. Sicer ei mlad, toda goreč bogoiska-telj. Glej,' je dejal, ,Bog je samo v toliko, v kolikor živi v srcih ljudi. In ljudje so ei ga izmislili, da bi si razložiti, zaikaj se enemu godi dobro, drugemu slabo, da bi tako rekoč nekoliko izravnali pravičnost na tej borni zemlji. Misel o Bogu je aajbistrouimnejša, kar jih je človek zamislil, in dokazuje, da je človek nekaj drugega nego prasec ali govedo. Kdor ima torej Boga v 6vojem srcu, ta Je dober človek. To je pa tudi vse. Vse drugo o fcivljenju na onem svetu je slepa rstvo. Ce bi si ljudje ne bili izmislili tudi tega, bi bil mogel komunizem že davno nastopiti in napraviti iz zemlje paradiž.'«
Vprašala eem ga: »Kako ete pa mogli ve« čas učiti o življenju na onem svetu, če sami niste verovali vanj?«
Odgovoril |e: »Zelo enostavno: lagal sem! To je ravno tragično! Da bi ljudi tolažil, sem jih na-
gajal, naj verujejo v prazen nič. Ampak v nebesih ni nič, vse je na zemlji...«
»Vse to ete si izmislili!« je vzkliknila mati. »In eram vas bodi, da s svojim govorjenjem ob-rekujete vladiko Kirila, ki je v resnici svetnik!«
Škof je pa ni poelušal. Bil je že čisto pijan in jezik se mu je zapletal, ko je govoril v ee zaverovan :
»Komunizem je edina vera. Krietue je bil prvi komunist. Samo da je on zahteval, naj prostovoljno vse delimo z drugimi, dočim komunisti s eilo jemljejo bogatinom. .Komunisti vrse Kristusovo zapoved', je dejal arhirej Kiril.«
»Tega ni dejal, to je laži« je rekla mati. »Čemu pa je umrl mučeniške emrti, če je tako mielil? Saj bi mu bilo treba eamo, da postane komunist! In 6pIoh, čemu ee je epovedoval veega tega vam, če ni imel nikakšne vere?«
»Čemu? Povsem enostavno! Arhirej Kiril je hotel tudi v smrti varati vse, ki jih je varal v življenju, in meni ee je epovedal, ker me je hotel napraviti za svojega naslednika. ,Pojdi,' mi je dejal, ,in odpiraj ljudem oči!'«
»Laž! Laž!« je kriknila mati razkačeno. »Ko bi bil vedel, kakšen človek ste, bi ee raje sam končal, nego da bi vam izročil evojo čredo. Saj še kristjan nietel Vi ete pogani«
Škof ni poslušal matere, ampak je bebljal z vedno težjim jezikom:
»In po štirih dnev eo prišli Rdeči in ga odvedli v smrt. Tedaj me je še enkrat blagoelovil in mi je dejal: ,Popravi, kar eem zagrešil v evojem blodnomieelju, bodi zastopnik »Žive cerkve«, kakor eem bil jaz zastopnik »Mrtve cerkve«!' In še istega dne eo ga živega zakopali...«
Nekaj časa je molčal; medtem pa je zopet zvrnil kozarec. Potem je bebljal dalje:
»Kristus in Platon eta bila sploh največja sleparja. Platon, ker je ljudem lagal o evetu idej, Kristus, ker nam je pripovedoval o nebesih namesto o zemlji. Lenin, to je bil pravi ustanovnik vere I Lenin je l jubil človeštvo, ko je zamislil evoje ideje. To je bila ljubezen I In le ljubezen je vse, ljubezen!«
»In zato ete ee bržkone tretjič oženili?« ga je razkačila mati.
Škof je počaei okrenil glavo proti materi, jo pogledal s čudnim usmevom in rekel:
»Da, prav radi tega! Ravno poltena ljubezen je višek ljubezni, zakaj ona nudi največjo slast, in kar nudi slast, je dobro! Zato je tudi komunizem najboljša religija, ker dovoljuje človeku, da si na zemlji išče elaeti, kolikor hoče, brez omejitve.,.. Komunizem ...«
Pogledala sem mu v bledo obličje e temnorde-čimi pegami in očmi, ki je iz njih žarela pijanost in blaznost, in domislila eem ee, da ljudje splošno šušljajo, da je škof aktivni član GPU-ja, da so bili že mnogi zaradi njegovih denuncijacij zaprti in ustreljeni...
Škof je pil, pil in postajal vedno bolj pijan. »Arijadnočka, pridi sem, golobičica moja,« je bebljaje klical Arijadno Arkadjevno. »Pridi, sedi k meni in beri mi kaj iz evangelija..., najlepša, najduhovitejša knjiga je evangelij...«
Hipoma ee je zdrznil, ko da 6e hoče malo iz-trezniti, in je rekel glaeno:
»In tisto o arhireju Kirilu sem si eeveda izmislil!«
Takoj je zopet omahnil nazaj in momljal dalje: »Neprestano vidim v eanjah tega prokletega starca..., neprestano mi govori o slarih mehovih in novem vinu..., prinesi mi vendar evangelij,
Arijadnočka...! O, ko bi ga mogel pozabiti, starega svetnika...«
Škof je govoril vedno tiše, beseda mu je vedao bolj zastajala, in ko je prišla Arijadna Arkadjevna z evangelijem, je že spal, z glavo naslonjen na mizo...
Ko smo odšli, je bila mati silno razkačena.
»Slepar, hudobec!« je ponavljala neprestano; ničesar drugega ni mogla spraviti iz sebe.
Jaz sem molčala. Nisem mogla urediti 6vojih vtisov. V škofovi glavi je bilo vse narobe m strasne so morale biti pregrehe, ki so bile povod njegovi zmedenosti. Eno pa je gotovo: on ima vpliv ua mnogo ljudi in jih vodi, kamor hoče. Rusija, uboga Rusija! V kakšnih rokah je tvoja ueoda!
17 .novembra 1D2&
Zdi se mi, da izmed vseh prolesorjev najbolj trpi pod duševnim pritiskom boljševikov profesor Bjeloborodov. Danes zvečer je bil pri nas, bleU, mršav, podoben človeku, ki stoji na robu prepada-Z očmi, uprtimi v namizni prt, je govoril o komunizmu, ne da bi koga pogledal, skoro ko da bere predavanje:
»Komunisti so čisto svoje vrste ljudje. Najbolj me jezi, da eo prepričani, da so dokončno za vse čase rešili vprašanje o emielu življenja in še težje vprašanje, kako naj živimo. In njihova rešitev, njihova resnica je tako neskončno enostavna, tako neskočno primitivna, kakor 60 satni; zakaj vsi izmed njih, tudi »najrazboritejši« niso prav za prat nič drugega ko »zlovoljni omejenci«, kakor že Dostojevski imenuje revolucionarje. Toda ravno v njihovi duševni omejenosti, v njihovi primitivnosti je njihova moč, kajti velika množica nikdar ie 6prejme prave resnice, ampak le tisto, ki je primerna njihovi omejeni doumljivosti.