šentjurski lokalni časopis www. sentjurskenovice.si letnik Vin, št. 9 25. september 2001 cena 250 SIT poštnina plačana pri pošti Celje ,'b49 Osrednja Muzejski Celje :: a 24. SEPTEMBER PRAZNIK OBČINE ŠENTJUR PRI CELJU mm POPOLNA PONUDBA NA PODROČJU NEPREMIČNIN ► NAKUP IN PRODAJA NEPREMIČNIN ► IZVEDENIŠKA MNENJA V GRADBENIŠTVU ► POSREDOVANJE PRI PROMETU ► STROKOVNO TEHNIČNO SVETOVANJE IN NADZOR Z NEPREMIČNINAMI ► VPIS LASTNINSKE PRAVICE V ZK IN VPIS ► OCENJEVANJE NEPREMIČNIN ETAŽNE LASTNINE Ul. Dušana Kvedra 11,3230 Šentjur, tel.: 03/ 74 71 042, GSM: 041/ 69 92 56 STANOVANJSKA ZADRUGA im. CENE VELJAJO DO RAZPRODAJE ZALOG! OSREDNJA KNJIŽNICA CEU6 Franc Kovač Ne boj, mesarsko klanje... Ne, ne, sploh ne gre za pohod Američanov nad teroriste, le o naši trgovski sceni bom malo razpredal. Šentjur je še kar dolgo zatem, ko se je po vsej državi že razplamteval oster boj med trgovskimi hišami, veljal za razmeroma miren trgovski kotiček dežele, ki sta ga spokojno obvladovala Resevna in Lipa. Njun položaj so kmalu po devetdesetem letu sicer začeli najedati mali »enoprostorski« trgovčiči, ki pa jima niso bili resna konkurenca. Kea in Selič sta bila prva, ki sta se zadeve lotila resneje in sta vsaj na področju trgovine z živili prvič pretresla relativno zaspano šentjursko trgovsko sceno. Prva zunanja »vsiljivca«, čeprav v precejšnji meri še vedno naša, domača, sta bila Akvonij in Jager. Vendar je vse še nekako ostalo v notranjem »družinskem« krogu in vsi (Jeršič, Termix, Golež, KZ, Grasselli, Kraj cer, Biooprema, Meja...) so brez posebnih težav poslovali naprej. Vsaj navzven se s težavami niso hvalili, prav gotovo pa so se z njimi mnogi že srečevali, kajti strankam ni ostalo skrito, da eni rastejo (Kea, Akvonij, Jeršič...), drugi pa ne. Tudi Resevna in Lipa sta se zamajali. Kot vse kaže, se ti dve šentjurski trgovski hiši nista mogli pravočasno niti notranje prilagoditi novim trendom, kaj šele z medsebojnim povezovanjem obdržati položaj na tržišču. V Lipi je padel Kolar, na krmilu se je pojavil Janša iz dobjanskega Hriba, Resevna je v celoti zamenjala svoje vodstvo. V obeh hišah, ki svoje krize ne moreta prikriti, so začeli mrzlično iskati svoje možnosti preživetja, precej bolj intenzivno v Resevni kot v Lipi. Za Lipo, ki nikakor ne more napraviti odločilnega preboja, vse bolj se zdi, da celo očividno stagnira, se sliši, da jo bodo poskušali prodati, v Resevni pa se je novo vodstvo vrglo v boj s konkurenco. Obema, enako pa seveda tudi vsem drugim trgovcem, je postalo več ali manj jasno, da se bo potrebno povezati z enim od štirih velikih trgovskih hiš, ki danes večinsko obvladujejo slovenski prostor. Tu se začenja druga faza boja za šentjursko tržišče. Globalizacija prihaja k nam s trgovci. Kot vse kaže, se bodo vsaj trije izmed štirih velikih (Mercator, Spar, Tuš, Suma) na štiri oči srečali tudi na šentjurskem območju. V novem položaju seje prva znašla Kea, ki seje prva uspešno povezala z enim od najprodornejših slovenskih trgovcev, s celjskim Tušem, in kot kaže, že dodobra zakoličila smeri šentjurskega trgovskega razvoja. Znano je, da se tudi novo Resevnino vodstvo z vsemi štirimi prizadeva, da bi prišlo pod Tuševo streho, toda tu jim odločno stoji na poti Kea, ki seveda želi obdržati svoj položaj ekskluzivne Tuševe franšizne trgovine. Premeteno potezo je potegnil Franci Zupanc -Akvonij, kije svojo pozicijo samostojnega trgovca okrepil in se za določen čas izognil kapitalskim povezavam: pomagal je na široko odpreti vrata velenjski Eri, eni od firm iz skupine Suma. Era ni tako prišla le sorazmerno zelo poceni do svojega prostora pod šentjurskim soncem, temveč je hkrati pokazala, da je mogoče priti v Šentjur uspešno in hitro skozi stranska vrata, mimo Občinarjev, in ne le tako, kot si prizadeva Mercator. Mercatorjeva zgodba je pravzaprav najbolj pestra, toda še premalo poznana, da bi bila dokončna. Že tretje leto traja njegov boj za gradbeno lokacijo na prostoru med Alposom in Akvonijem, ob katerem je očitno prišlo tudi do kolizije interesov Alposa in občinskih mož. Tu se je pokazalo, da podžupan Čoki in župan Malovrh poskušata »najboljšega soseda« oziroma poslovno in politično zelo močnega in nevarnega Jankoviča, ki ju je menda svoj čas dokaj grobo užalil in odslovil, ko sta na njegov račun poskušala nekaj malega iztržiti za druge občinske potrebe, z raznimi administrativnimi posegi zadržati zunaj občinskih meja. Težko je reči, ali gre v tem primeru za njun poskus zaščititi domače trgovce, ali pa zgolj za maščevanje užaljenih veličin. Dejstvo je, da sta najprej poskušala na občinskem svetu na vse načine blokirati sprejem spremembe potrebnega odloka zazidalnega načrta, ko to ni šlo, sta prišla na dan z več kot 100 milijoni tolarjev, ki bi jih moral Mercator predhodno plačati za komunalno urejanje svoje parcele. Kar pa naj bi bila po mnenju nekaterih izsiljevalska vsota. Tako se zdaj še ne ve, ali bo spomladi Mercator sploh prišel v Šentjur ali ne. Več kot očitno je, da sta se v nasprotju s stališčem občinskih svetnikov, ki so menili, da občina z umetnimi pregradami nikakor ne sme nekorektno posegati v tekmo za šentjurski trgovski prostor, vmešala Čoki in Malovrh s svojimi načrti, ki pa jih nihče ne pozna. Da nista na strani Akvonija in Ere, so ljudje takoj opazili, saj župana, ki je običajni slavnostni gost na vsaki »pasji procesiji«, ni bilo na spregled na Erini otvoritveni fešti, iz lastnih izkušenj (»Šentjurčan«) pa tudi vem, da pri varovanju lastnih interesov s podžupanom nista ravno preveč rahločutna. Z Mercatorjem ali brez njega, v Šentjurju se začenja neusmiljeni boj velikih trgovskih hiš za tržne deleže. Kar je za potrošnike seveda pozitivno. Ker vse kaže, da je naše območje trgovsko že prenasičeno, veliki pa kljub temu ne odnehajo, je jasno, da gre za boj za dolgoročno prevlado, v katerem ne bo šlo brez žrtev. Ta hip je še popolnoma negotovo, kdo bo tisti, ki bo moral oditi, ve pa se, da bi o tem rada odločala tudi župan in podžupan. Kjer pa se v posle vpleta politika, je vse še veliko manj predvidljivo. Kakšne bodo končne posledice, na primer takrat, ko bosta na situ ostala le še en ali dva veletrgovca, je jasno: vse bomo plačah potrošniki. Praznik občine Šentjur in KS Šentjur mesto 4 Kdo so odlikovanci? 5 Skromni na MOS 7 Občinske manipulacije z razpisi 8 Kaj bo ostalo od Tola 9 Test štirih največjih trgovin 12 Kdo se boji Ere 15 Kosovo: Potovanje v preteklost 19 Jezikanje Lucije in Pepce 30 Mesečnik Šentjurske novice izdaja: Šentjurske novice, d.o.o., Šentjur, Dušana Kvedra 11 Glavni in odgovorni urednik: Franc Kovač Lektoriranje: Eva Kovač Postavitev in oblikovanje: Jure Godler Tisk: Grafika Gracer, Celje 8% DDV je vračunan v ceno. Naslova uredništva: Dušana Kvedra 11,3230 Šentjur Telefon: 03 574 15 00,041 759 816 E-pošta: sentjurske.novice@siol.net Spletna verzija www.sentjurskenovice.si Transakcijski račun:: Šentjurske novice 06000-0105036264 naslednja številka: 23. oktober 2001 torek, 25.september 2001 Ob občinskem in krajevnem prazniku Dan, ko se merita dalja in nebesna stran Čeprav je letošnje leto eno izmed najbolj skromnih v zgodovini šentjurske občine, ne pomeni, da bi se morali odpovedati tradicionalnim prazničnim septembrskim dogodkom. Prav je, da si občani okrepimo svojo samozavest in svoj načeti optimizem ob obujanu spominov na svetlo preteklost, še bolj pomembno pa bi bilo, da bi se ob tej priložnosti morda korajžno soočili z nekoliko manj lepo sedanjostjo in se z obema nogama poskušali postaviti na realna tla. Laskave ocene naših voditeljev, v Šentjurčanu sta se o uspehih na široko razpisala župan Malovrh in predsednik KS Šentjur Erjavec, so žal letos brez osnove. Namenjene so očitno le negovanju samozadovoljstva in pa seveda gostobesednemu EPP, s katerim poskušata zamaskirati svoj frasko. Niti občina niti KS - mesto se letos ne moreta pohvaliti z omembe vrednimi dosežki. Skoraj na prste dveh rok lahko preštejemo vse nove (drage) vodovodne priključke, popolno mrtvilo vlada ob železniškem nadvozu in na že pred leti načrtovanih pločnikih v Novo vas in Vrbno, mečkanje s spremembami dolgoročnega prostorskega plana občine resno ovira razvojne načrte podjetnikov, skromne investicije v družbene dejavnosti pomenijo le krpanje največjih lukenj, stečaj Tola nas je postavil na vrh lestvice nezaposlenosti, občinski E -šport z občinskim blagoslovom drsi v podobno krizo, športno življenje nezadržno usiha. Zgolj podiranje znamenite nogometne ograje, ki je zrasla izključno ob neodgovorni podpori ljudi z občine, bo občino stalo več, kot ves njen vložek v šentjurski nogomet. Naša gospodarska in družbena kriza sta načeli tudi politično stabilnost občine, ki se odraža v kaosu v občinskem svetu. Ta ni več v stanju sprejeti niti občinskega statuta, župan Malovrh in podžupan Čoki pa se držita na vrhu le s pomočjo razdeljevanja občinskega denarja, ubiranja bližnjic, strankarske poslušnosti SLS + SKD svetnikov in dveh ali treh “puckotov”, ki se hranijo iz občinskih jasli. Afere z asfaltno bazo, Planinco, imenovanjem direktorja zdravstvenega doma, z nagajanjem Mercatorju, ustanavljanjem “Čoklove občine”, trajni konflikti s študentsko mladino ter iskanje politične podpore v verskih čustvih občanov so le vrh ledene gore, ki se ji pravi kriza občinske politike. Stanje v KS je odslikava krize na občinski ravni. Cvetlično urejanje mesta s pomočjo javnih del je eden redkih uspehov, s katerim se lahko pohvali Erjavčeva ekipa. Pa čeprav je pri ocenjevanju Turistične zveze Slovenije gladko pogorela. Pravzaprav sta ostala le še ognjemet in razkošna pogostitev v počastitev krajevnega praznika. Iz kritike je potrebno izvzeti kulturno dejavnost, ki teče naprej brez resnejših pretresov. Razvejani pevski dejavnosti sta se opazneje pridružila “Anitino” Šentjursko poletje 2001 in aktivnost ŠKMŠ, napovedana monografija Šentjurja pa bi utegnila biti najodmevnejši letošnji dogodek. Županov poziv k strpnosti in optimizmu ter Erjavčevo lepo mesto kot izziv sta bolj skromen uvod v praznično vzdušje. Ki pa naj bi kljub tem razsvetlilo našo vsakdanjost in počastilo naše letošnje najzaslužnejše občane. Slavnostna seja občinskega sveta Zgodila seje zgodila ta petek ob 17. uri: godba na pihala na Mestnem trgu, kjer so izobesili celo zastave (končno!), nastop ponkovškega »Sonca«, bogata okrasitev dvorane, podžupan Čoki kot napovedovalec, župan kot slavnostni govornik in zvezda dogodka..., vse v stilu pravega slavja. Toda tudi brez senc ni šlo: obisk je bil povsem povprečen, celo sklepčnost občinskega sveta je bila morda vprašljiva, od številnih povabljenih gostov sta bila tu le dobjanski župan Salobir (Hvala bogu, da imamo občino Dobje!) in šmarski Čakš, drugi, vključno s šentjurskim ŠKMŠ, so praznik počastili s telegrami. Med njimi je bila tudi prva prejemnica novooblikovanega občinskega priznanja, kristalne Ipavčeve plakete v obliki ptice, Ana Jerič - Puser. Nekdanjih uglednih šentjurskih občanov in politikov, z izjemo Vinka Jagodiča, na občinskem prazniku praviloma ni. Ko praznuješ, ko imaš rojstni dan, te počastijo prijatelji... je razpredal župan Malovrh. Je Šentjur ostal brez prijateljev? Priznanja Občine Šentjur pri Celju za leto 2001 so prejeli Ipavčeva plaketa: Ana Pusar Jerič Predlagatelj: OO SLS + SKD Šentjur Obrazložitev: Gospa Ana | Pusar Jerič, rojena 21. 8. 1946 na Kalobju, je sopranistka, operna in koncertna pevka. Petje je študirala na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani in | diplomirala leta 1971. Isto leto je I debitirala v ljubljanski operi. V letih 1979 - 85 je ' bila članica Komične opere v Berlinu, od tedaj je svobodna umetnica. Nastopila je v približno 30 vlogah, njen repertoar pa sega od Monteverdija do sodobnih skladateljev. Redno nastopa tudi pred slovenskim občinstvom. Gostuje na največjih evropskih opernih odrih in na Japonskem. Zaradi njenih evropskih dosežkov na glasbenem področju in njene angažiranosti za razvoj njenega rojstnega kraja, smo prepričani, da je predlog utemeljen. Pisno priznanje Občine Šentjur pri Celju: Dušan Kundih Predlagatelj: KD A.M.Slomšek, Ponikva Obrazložitev: Gospod Dušan Kundih, rojen 21.8.1951 v Celju, stanujoč na Ponikvi, oblikovalec v Zlatami Celje, je že 30 let izjemno aktiven v domačem kraju, predvsem na področju oblikovanja in izdelave plakatov, vabil, gledaliških listov, priznanj, plaket. scen za proslave, nastope, igre. V pevskem zbom Oton Župančič je prepeval 15 let, v Ponkovškem oktetu pa 10 let. Več let je bil predsednik MPZ in Kulturnega dmštva. domači dramski skupini je umetniško naslikal veliko prekrasnih kulis, vedno je pripravljen pomagati in v domačem kraju ni prireditve brez njegove pomoči. Poleg tega je član skoraj vseh dmštev in organizacij v domačem kraju. Ker je Dušan Kundih izjemno spoštovana in cenjena osebnost, je priznanje zanj tudi spodbuda in zgled mladim. Pisno priznanje Občine Šentjur pri Celju: Marko Šramel Predlagatelj: SLS + SKD Šentjur Obrazložitev: Gospod Marko Šramel je kot dušni pastir prevzel župnijo Slivnico pri Celju pred 4 leti. Ob sodelovanju vseh faranov, ki so ga sprejeli z odprtimi srci, je uspel preseči prejšnja potencirana in umetno ustvarjena nesoglasja med farani. Njegov duhovit značaj, prijaznost, sodelovanje na vseh področjih družbenega življenja so v štiriletnem obdobju obrodih veliko sadov na duhovnem kot materialnem področju. G. Marko postavlja na prvo mesto poslanstvo dušnega pastirja, čigar prvotna naloga je zbliževanje ljudi, razumevanje in odpuščanje. Sadovi tega poslanstva so med drugim tudi omogočili poučevanje verouka v prostorih šole. Slivniški farani so pod vodstvom g. Marka s svojimi prispevki in prostovoljnim delom ter s pomočjo ustanove iz tujine in občine adaptirah župnišče in kaplanijo, obnovili zvonik in streho pri Sv. Heleni in Sv.Urbanu, vgradili nove orgle v farni cerkvi, obnovili vrsto božjih znamenj po vsej župniji in postorili še marsikaj za ohranitev cerkvene dediščine. Pisno priznanje Občine Šentjur pri Celju: Franci in Sonja Videc, kozjereja in pridelava izdelkov iz kozjega mleka Predlagatelj: Marko Diaci, občinski svetnik Deset let so Vidčevi oddajali mleko v mlekarno Arja vas, zdaj pa že drugo leto predelujejo mleko v sire. Pri pridelavi mleka dosegajo ves čas zavidljive rezultate v kvaliteti in higieni. Pomemben je podatek, da Vidčevi dosegajo 800 litrov na kozo. torek, 25.september 2001 Bfflg; medtem ko je slovensko povprečje 600 litrov. Trenutno imajo na tržišču 4 vrste sira: Herman - poltrdi sir v olivnem olju. Gurman - poltrdi kozji sir, Sonček - mehki kozji sir z dodatkom drobnjaka ali popra in Tincl - poltrdi kozji sir. Zanje so dobili različna domača in mednarodna priznanja (Gurman - bronasta medalja leta 2000, zlato priznanje na prireditvi Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju, zlato priznanje v Avstriji; Sonček - zlato in bronasto priznanje na prireditvi Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju). Iz primera Videc je razvidno, da tudi z manjšo kmetijo, s pravo mero poguma in razdelano vizijo, lahko preživljaš veččlansko družino. Pisna priznanja Občine Šentjur pri Celju s knjižno nagrado: Šereg Andreja iz Dolge Gore -OŠ Blaža Kocena Katja Rajh s Planine - OŠ Planina pri Sevnici Jasna Simnočič iz Trnovca - OŠ Dramlje Andrej Frece iz Drobinskega - OŠ Slivnica Nuša Peperko iz Zlateč - OŠ F. Malgaja Anže Koren iz Šentjurja - OŠ Hruševec Irena Brglez iz Šoštanja - KGŠ Šentjur Pisno priznanje župana Andrej Salobir iz Jele - za opravljeno maturo z najvišjim možnim številom točk F.K. Praznik KS Šentjur mesto Cveto v cvetju o cvetju dr. Voga požel ovacije Akademija Najelitnejši šentjurski krajevni dogodek, svečana akademija ob mestnem prazniku, je zbrane v kulturni dvorani začel pripravljati na izid monografije Šentjurja, ki bo po videnem in slišanem stvar, ki bo na domačih policah imela častno mesto. Med pevskimi sprehodi po Sloveniji skupnen stanju ob šentjurski himni “Domovini” in izvenprotokolni “Zdravici”, je predsednik mestne KS Erjavec izluščil, da ima KS ob 33 milijonskem proračunu, od katerih jih porabi 24 za komunalo, v načrtu pa imajo delati na urejenem videzu naselja. Namignil je na problematiko družbene infrastrukture in na težave s prometom. Govor župana Malovrha je bil veliko krajši kot navadno, povedal pa je, da bo njegova bivša sošolka Ana Pusar Jerič nagrado Občine prevzela na novembrskih Ipavčevih dnevih. Akademija seje zaključila s polurnim nastopom pihalnega kvinteta Pan Ars, katerega član je tudi Kipec Sv. Jurija v rokah dr. Voge domačin in član simfonikov RTV Slovenija Jure Hladnik. Ognjemet po proslavi je dodobra nažveplil spokojno ozračje, banket v gasilskem domu pa je zaznamovalo rezanje torte z grbom Šentjuija, ki sta ga družno izvedla “veliki in mali" župan. Priznanja Žal v pisarni KS Šentjur - mesto še v petek dopoldne ni bilo mogoče dobiti pisnih obrazložitev za prejemnike priznaj, prav tako tudi ne, kdo je predlagatelj. Ali v KS res še nekaj ur pred podelitvijo nimajo nič zapisanega, ali pa se tudi oni grejo otročjo Čoklovo igro skrivalnic z informacijami oziroma jih ljubosumno hranijo za “Šentjurčana”? Kdo bi vedel. Na svečani akademiji smo videli, da je najvišje priznanje, kipec sv. Jurija, prejel dr. Gorazd Voga, zdravnik celjske bolnišnice, predvsem za uspehe na poklicnem področju, ob zahvali pa je izrazil misel, da nekoga, ki uspe v dragem okolju, doma ponavadi ne 1 opazijo. Listine KS Šentjur mesto so dobili: Jaka Tanšek za svoje dolgoletno pevsko udejstvovanje, Planinsko društvo Šentjur ob petdesetletnici delovanja in pa, presenetljivo, delniška družba Alpos, po obrazložitvi sodeč, predvsem za svojo poslovno uspešnost. br, F.K. Jaka Tanšek Kolumna Trgovci z novci Prihajamo v sklepno fazo 1 privatizacij na slovenskem, I ko se zaradi približevanja Evropi prodaja tako rekoč ■ vse kar je v državni lasti. I Vx- Razvpite prodaje (kraje) družbenega premoženja v devetdesetih letih, so le kaplje v morju 2281 milijard tolarjev vrednega državnega premoženja, ki se bo razprodalo v bližnji prihodnosti. Ob tem smo priče, da se nova elita, ki se nahaja blizu vladajočega korita, obnaša kot na razprodaji, kjer je možno pod ceno kupiti vse. Kapital se seli v roke peščice posameznikov, ki bodo postali bogati za vse večne čase-for ever! Da je tudi obrobje kozjanskega, malenkostno oplazil val kaotične tranzicije kapitala, se imamo zahvaliti občini Šentjur, ki ima v lasti 0,1 promile delnic GEOPLINA. V primerjavi z državo, ki je s 25 procenti največji posamezni lastnik GEOPLINA, smo komaj omembe vredni. Ker pa se je v zadnjih tednih pojavilo kar nekaj velikih evropskih plinarskih dražb, ki jih zanima nakup Geoplina, ni bilo treba dolgo čakati na obisk trgovcev z novci. Na 22.seji občinskega sveta župan Malovrh seznani svetnike o ponudbi Factor Banke, da za 35 mil. sit odkupi delež občine. Factor Banka je eden izmet partnerjev mednarodnega konzorcija Aktiva Group v večinski lasti Darka Horvata, ki ga nekateri uvrščajo v sam vrh novopečenih slovenskih bogatašev. Zelo blizu tej gospodarsko-politični navezi pa se pojavlja Rigelnikov Autocommercea v vlogi enega od lastnikov Factor Banke. Znano je, da želijo posamezniki za vsako ceno obdržati dobičkonosno področje energetike v slovenski (beri: svoji) lasti. Daje pri tem poslu posredniška vloga Factor Banke zelo vprašljiva, ni potrebno posebno razlagati. Zagotovo jim pri tem malenkostno pomaga tudi naša občina ( beri: župan), ki ne kaže prave volje, da bi s pogajanji ponujeno ceno dvignil za par milijonov. Do sedaj so bili naši Občinarji radodarno naklonjeni samo desno usmerjenim kupčijam, po tej pa vidimo, da tudi denar bivših tovarišiv ne smrdi. l. Žafran I strankamladihslovenije www.sms-mladi.com Občankam in občanom Šentjuija čestitamo za občinski praznik Poslanec Marko Diaci in Stranka mladih Slovenije Spet boj za šolarje Prvi šolski dnevi so prinesli novi prevorski šoli prvo resnejšo krizo: trije prvošolčki, to pa je kar polovica letnega prirastka, je namesto v šolo na Prevorju šla v šolo v Lesično. Pravzaprav niso šli, kajti ponje je prišel kombi iz sosednje občine, če pa bi bili namenjeni na Prevorje, bi morali v šolo peš. Tako se je v prevorski šoli na prvi šolski dan zbralo vsega 14 učencev, kar je spodnja meja za oblikovanje dveh kombiniranih oddelkov. Ko bo, če bo, število učencev padlo še pod to mejo, bodo na Prevorju imeli le še en kombinirani oddelek za vse štiri razrede, kar naj bi pomenilo, da gre s šolo h koncu. In s tem tudi h koncu Preverja kot enega izmed kozjanskih centrov. Krajani, KS in šola so začeli biti plat zvona, sklicali so zbor krajanov - toda pogovarjali in prepričevali so se izključno enako misleči, kajti od »izdajalcev« iz Prevorskega Dobja, od koder hodi kar 11 otrok v šolo v Lesično, na sestanek ni bilo nikogar. Po odločnem posredovanju občine je ravnatelj Rudi Mestinšek naslednji teden tudi na Prevorju organiziral šolske prevoze - ali je zanje dobil od občine tudi poseben denar, kot je zahteval, ne vem - šolarji iz Dobja pa se kljub temu, da zdaj nanje sredi vasi čaka tudi slivniški kombi, vozijo v šolo v Lesično. Zakaj v Lesično? Miran Potočnik: »Pri nas ni bilo vprašanje kam. Dva starejša otroka že hodita v Lesično še od prej, ko na Prevorju ni bilo nove šole. in je bilo povsem normalno. daje šel tja tudi najmanjši. Pa tam je tudi kompletna šola, kije veliko bližje kot slivniška, kar ni nepomembno. Tudi drugače je naš kraj že tradiconalno bolj navezan na Lesično kot na Prevorje. Gospa Gubenšek me je odpravila brez komentarja. Čisto nič ni hotela povedati. Mali Tilen, ki hodi v malo šolo v Lesično, pa mi je le zaupal, da gre v Lesično, ker je tam lepo in ker vsi hodijo v Lesično. Helena Križnik mi je najprej lepo razložila vso šolarsko zgodbo, nazadnje pa mi je odločno prepovedala, da bi kar koli napisal. Celo s tožbo mi je zagrozila, če bi me slučajno premamilo, da bi objavil njeno sicer povsem miroljubno in normalno zgodbo. Seveda jo ubogam, tudi brez grožnje bi jo, v resnici pa me je šele sedaj začelo zanimati, le kaj vse se dogaja v tej »vojni« za šolarje, kije očitno večplastna in kot vse kaže tudi »nasilna«. F.K. Popraznične lementacije Prazni(ki) praznega mesta V časopisu, ki je pred vami, od časa do časa vržemo pogled na dogajanje v matičnem okolju. Na splošno skozi leto število in pogojno kakovost dogodkov izpričujeta, da je šentjursko društveno življenje v vzponu. Vsa čast obstoječim zanesenjakom, ki se jim poleg napornega preklapljanja TV kanalov da še malo pomigati.. Žal, ali pa tudi ne, je naneslo, da v teh poznih septembrskih dneh ni otvoritev kakšnih večjih investicij, ki bi jih lahko predali namenu. Svojim občanom je Občina Šentjur pri Celju za svoj - njihov praznik neverjetno pozornost. Hiteli smo na nastop domače godbe, takoj zatem pa so nas osrečili še s slavnostno sejo občinskega sveta. Skratka, odnos do prazničnega dneva občine s preko 18 tisoč žitelji je, če uporabimo najmilejši besednjak, vprašljiv. Da ne bomo delali prehude krivice; nekatera društva so izumila še tekmovanja za občinske pokale in res je, da tu Občina ne stoji križem rok, potem pa je tu zgodbe konec. Od bogokletnega bivšega praznika 18. avgusta nismo podedovali praktično ničesar. Morda bi kdo porekel, daje prav, da naša občina, ki ječi pod bremenom brezposelnosti in ki ji katastrofalna struktura delovne sile ne more vlivati optimizma, ne razmetava denarja za reprezentanco. Ta teorija bi lahko vzdržala, vendar dvomim, da se pozvani domači akterji za svojo čast ne bi odpovedali honorarjem, kar se pa tiče drugih izdatkov, dejanja govorijo drugače. Rešitve seveda ni moč iskati samo v občinskem kupovanju spektaklov; sredstva za ognjemet na čast obeh slavljenk se da porabiti drugače in si zraven skonstruirati še nekaj medijske slave. Kot naročeno so pred kratkim praznovale nekatere bližnje komune, in ponekod so prav po zaslugi domišljenega in inovativnega programa pobirali bogate sadove. Kaj pa mestna KS? Torej, aprila imamo prireditev, ki je vezana na krajevnega zavetnika in je v resnici prerasla v pravi praznik. Prireditev velikodušno organizira »velika sestra«. Kakršni ljudje, takšen kraj, bi porekli drugi. Kje je npr. »orng« turistično društvo, tip organizacije, ki v Šentjurju sosednjih okoljih skrbi za dobršen del dogajanja? Za razliko od Občine, KS priredi podelitev v večjem okolju, krajani pa so vabljeni tudi na dionizični »after«. Dvojnost praznika Občine in mestne KS učinkuje kot švercanje ene na račun druge. Rezultat je, da prebivalci vseh delov občine (razen pogojno na slavnostni seji občinskega sveta) skozi leto realno niso niti enkrat zbrani na skupni prireditvi splošnega značaja. Zakaj se to ne bi zgodilo na otvoritvi preurejenega središča Gorice? Za govornika(e) se nam vsekakor ni treba bati. Nekaj načrtnosti je kljub vsemu bilo, občinski nagrajenci so se razveselili novooblikovanih priznanj, ideje za njih pa je Občina zbirala celo preko časopisa, tako da so tudi navadni prebivalci imeli možnost vplivati. Takšna praksa je pravzaprav simpatična in bi jo kazalo še kdaj preizkusiti, kajti drugače je z redkimi izjemami vse vezano na igro preračunljivih strankarskih elit. Ustavimo se še malo pri terminologiji. Kje je sploh mesto Šentjur, bojda s preko 4000 prebivalci? Če table, ki nas ob cestah pozdravljajo v rojstnem kraju skladateljev Ipavcev, okvirjajo naselje Šentjur, ki se je leta 1990 oklicalo za mesto , zakaj v KS mesto ne spadata Nova vas in Črnolica? Tamkajšnji prebivalci, čeprav živijo v Šentjurju - mestu, niso prebivalci mestne KS. Res je, da so razlogi za to v upravni zgodovini, vendar so kljub (pred)mestnemu življenjskemu okolju izenačeni z drugimi okoličani. Konec koncev, tamkajšnji nemeščani tega mesta znajo povedati, da so še v »svinčeni« dobi bili zavrnjeni poskusi vzpostavljanja infrastrukture, ki bi to veliko »spalnico« lahko dejansko naredilo za del Šentjurja, del mesta. Iz opisanih primerov sledi, da tu nekaj nekako ne štima. Kako, zakaj, premislite bralci sami. Bogdan Rahten torek, 25.september 2001 Šentjur skromen na MOS Kot vse kaže, celjski obrtni sejem pretirano ne zanima niti šentjurskih podjetnikov kot tudi ne naših podjetniških asociacij, Obrtne zbornice in Lokalnega podjetniškega centra. Slednjih dveh vsaj meni na sejmišču ni uspelo odkriti, kar seveda ne pomeni, da sta morda le bila kje skrita. Njima in tudi tistim našim podjetnikom, ki sem jih nehote, ali pa morda tudi zato, ker niso bili dovolj opazni, prezrl na svojem ekspresnem obisku MOS, se opravičujem. Splošni letošnji vtis je, daje celjsko sejemsko dogajanje bolj umirjeno, vendar še vedno dovolj živahno tako v kramarskem kot poslovnem smislu. Če pa po sejmišču tavate kot radovedno zijalo brez točno določenega cilja, potem je vsekakor preobsežen in rahlo dolgočasen. Elba V njihov razstavni prostor, velik 20 m2, sem se takorekoč zaletel, kar pomeni, da je dobro lociran. Na prvi pogled ni nič posebnega, v času nekaj minut, kolikor sem porabil za razgovor in za čašo soka, pa se je za njihovim pultom zvrstilo kar nekaj resnih strank. Slavko Verbič in Koželj mlajši sta povedala, da sta z zanimanjem kupcev zelo zadovoljna, najbolj pa so na udaru še vedno peči na trda goriva in na olje. Resne kupce usmerjata v trgovino v Šentjuiju, kjer jim nudijo 7 - 10 % sejemskega popusta. Sprejemata tudi naročila za oglede za inštalacijo ogrevanja, samo tisti torek dopoldne sta si zabeležila že okrog 10 takšnih strank. Meja V simpatičnem razstavnem proštom, kjer ne moreš zgrešiti, da gre za jabolka in za sadje, me je prijazno sprejela Maijeta Kupec: »Ne. tu nič ne prodajamo, le informiramo in usmerjamo kupce. Največje zanimanje je vsekakor za ozimnico. Nič kaj posebno novega ne ponujamo, morda naj omenim zgodnja in okusna jabolka elstar. kijih tudi delimo obiskovalcem, in pa novo embalažo za jajca«. Ena elstarka je končala tudi v mojem želodcu in moram potrditi, da je svojstvenega in prijetnega okusa. Gruda - Jurmes Na 50 m2 razstavnega prostora so postavili svoj tradicionalni kozolec, vanj na vogalu namestili prodajno vitrino, več prostora pa so v ozadju namenili svojim poslovnim partnerjem in obiskovalcem. V primerjavi s sosednjim Straškovim razstavnim prostorom so bili kar bolj skromnega videza. Za prodajno vitrino je bila skorajda gneča, ljudje pa so kupovali izključno sendviče, ki s svojo ceno 280 SIT niti niso bili prehudo atraktivni. G. Jošt, ki me je pogostil z Jurijevim narezkom (poni -konjska salama, kozjanski prekajen vrat, šentjurski želodec, pečena riba...) in kozarcem imenske modre frankinje, je povedal: »Imamo sicer tudi prodajo, tudi z do 20 odstotnim sejemskim popustom, toda to ni posel, ki bi nam pokril okrog 2 milijona teh stroškov. Gre nam bolj za priložnostna srečanja s poslovnimi partnerji in za promocijo. Toda, ali bomo na naslednjem MOS še sodelovali, bo treba temeljito premisliti.« Za sosednjo mizo so vneto razpravljali oba direktoijaTržan in Zupanc, komercialni Bregar, direktor KZ Šentjur Pušnik in še dva neznana gospoda, kar pomeni, da so vodilni Jurmesovci MOS vendarle vzeli zares. Bučo V njegovem 50 m2 velikem paviljonu, ki ga ne bi mogel opisati kot atraktivnega, je delala njegova kompletna »proizvodna« linija od sladoleda do bureka, sam šef pa je z zavihanimi rokavi vneto pripravljal testo na eni od delovnih miz. Vse mize so bile zasedene, vsi so jedli burek, za pultom pa bi bilo za mesni burek treba čakati celo okrog 10 minut, zato sem se zadovoljil s sirovim. Cena 400 SIT in povprečna kvaliteta. Bučo je na sejmu očitno izvohal odlično prodajno nišo, ko je svojo izključno gostinsko dejavnost umestil med razstavne paviljone. Na vprašanje, kako gredo posli, je povedal, da kar v redu in upa, da bo 1,2 milijona SIT, kolikor ga stane prostor, lahko pokril. fllpos Alpos je imel na MOS kar dva razstavna prostora, v skupni izmeri okrog 70 m2, torej največ od šentjurskih razstavljavcev, kovinsko pohištvo in trgovinska oprema pa očitno nista preveč vznemirjala mimohitečih strank. Tudi trije novi modeli vrtnih stolov jim niso vzbujali pretiranega zanimanja. Anton Martinčič, v kiosku s kovinskim pohištvom, je sicer zatrjeval, da so z odzivom strank zadovoljni, vendar pa ni bil prepričan, da se jim vložek v MOS tudi splača. Ampak za to oceno, je dejal, on ni pristojen. Pri aluminjastih lestvah je bil Jože Mihelčič bolj odločen:« Pred leti smo tu veliko prodali, zdaj pa le še nekaj malega, pa čeprav dajemo do 20 % popusta in smo cenovno konkurenčni z malo višje postavljenim Steinerjem. Akcije v Merkutju, pa Mercatoiju... nas tolčejo. Naša navzočnost na sejmu prihodnje leto je pod vprašajem«. Avtohiša Mlakar Jani Strašek je povedal: razstavni prostor nas stane okrog 1,5 milijona SIT in če nam ne bi Hyundai pokrival 70%, si ga ne bi mogli privoščiti. Računamo bolj na promocijo kot na prodajo. Z obiskom in zanimanjem sem zadovoljen, še največ ljudje gledajo Matrixa in Sonato. Hrast - Jager s Proseniškega V z vseh strani z lamelnimi parketi obloženim paviljončkom je tisti hip samevala Vesna Jager, ki pa je bila z MOS zelo zadovoljna. Svojih artiklov tam ni prodajala, toda sejem jim predstavlja odlično promocijo in bodo nanj tudi v prihodnje odločno računali. Metalko - Bučar Čeprav je Emil Bučar iz Prožinske vasi, ga nekako smatramo za »našega«. V 30 m2 velikem in dobro preglednem razstavnem paviljonu, stal jih je okrog 600 000 SIT, sta bila oba z ženo, pred pultom pa so se obiskovalci kar vrstili, tako da se z njima nisem mogel kaj več pogovarjati. Njihov hit je aluminijasta kritina, zanjo sprejemajo naročila in dajejo predračune. Gospa Bučar je povedala, da imajo prodane že vse letošnje kapacitete in veliko tudi za naslednje leto. Z MOS in zanimanjem strank so zelo zadovoljni, posli pa jim tečejo bolje kot lansko leto. F. K. torek, 25.september 2001 Po sledovih enega odjavnih razpisov Lahko bi bilo res Zgodba se je pričela z ogorčenim anonimnim telefonskim klicem, po številki sodeč iz širšega celjskega območja. Podatki so bili dokaj precizni, številke navedene tudi v stotinih tolarja, kar pomeni, da je klical nekdo, ki je na javnem občinskem razpisu za oddajo del na vodovodu v Dramljah bodisi sodeloval, ali pa je vsaj dobro seznanjen s celotnim postopkom. Pa ne le s tem konkretnim, temveč tudi z drugimi podobnimi razpisi v Šentjurju in v širši celjski okolici. Zgodba je zelo zanimiva in čeprav je nisem mogel dokazljivo preveriti, je dovolj znamenj, da je resnična. Ha občini Šentjur - podatki niso za javnost Prva pot mi je bila k Mariji Rataj, pristojni voditeljici občinskega oddelka za urejanje okolja in prostora. Povedala je, da razpisnih dokumentov, razen tistih, ki so bili javno objavljeni, ne morem dobiti, mimogrede pa mi je dobesedno potrdila nekaj osnovnih informacij iz anonimnega Mica. Torej razpis je res bil, prijavili so se štiije izvajalci in ker je le eden od njih izpolnjeval vse pogoje, v skladu z zakonom posla niso oddali, temveč bodo v kratkem imeli nov razpis. Dobesedno je tudi ponovila predvidevanja anonimnega sogovornika, da bo novi razpis veijetno malenkost spremenjen, vendar ne toliko, da mu vnaprej izbrani izvajalec ne bi mogel brez težav prilagoditi svoje ponudbe. V tem pa naj bi bila tudi poanta cele zgodbe. Hudournik in Mirko Kovač sta prestrašena, Vili Kolar prisega na zakonitost Druga pot mi je bila k Hudourniku d.o.o. iz Celja, ki naj bi bil največji osmoljenec tokratnega razpisa. Edini naj bi dal popolno ponudbo, M je dodatno bila še cenovno najugodnejša. Takoj so mi bili pripravljeni razložiti svoje slabe izkušnje s šentjursko občino, tudi pokazati svojo dokumentacijo, toda dve uri kasneje je odgovorni uslužbenec ugotovil, da ima Hudournik z občino Šentjur odlične odnose in resnično prav nobenih problemov. Poklical sem Mirka Kovača s Planine, M je na razpisu tudi neuspešno sodeloval: »Ni šans. Na razpisu za drameljsM vodovod smo res sodelovali, ne zanikam, da so razlogi za razveljavitev razpisa rahlo nenavadni, toda mi na kraj pameti ne pade, da bi se spuščal v spor z investitoijem, ker potem pa res ne bi imel nobene možnosti več na nobenem razpisu.« Z Vilijem Kolarjem iz Vilkograda sem se pogovarjal po telefonu. Po njegovem prepričanju je bila razveljavitev prvega razpisa povsem v sMadu s predpisi. Tudi njihova ponudba je bila objektivno pomanjMjiva, ker niso imeli pogodbe s podizvajalcem in tudi ne natančnejšega terminskega plana. Zgodba, ki bi lahko bila resnična Na celjskem območju je okrog 10 gradbenih podjetij, M se srečujejo praktično na vseh javnih razpisih. Razen v Šentjurju. V Šentjurju naj bi se namreč že vnaprej vedelo, da bo cestna dela na razpisu dobilo praviloma celjsko cestno podjetje CMC, vodovodna pa Vilkograd s Proseniškega (M se na drugih razpisih v regiji praviloma ne pojavlja), zato si konkurenti raje prihranijo stroške za prijavo na razpis. Samo revizorjevo poročilo, da ponudnik nima neplačanih dolgov, kar je nujna sestavina razpisne dokumentacije, na primer stane 120 000 SIT. ŠentjursM razpisni pogoji pa naj bi bili tudi nekaj posebnega, saj v nasprotju z »normalnimi« razpisi, kjer je najpomembnejša cena, dajejo večji poudarek boniteti ponudnika, plačilnim pogojem in drugim podobnim zahtevam, ki razpisni komisiji dajejo več manevrskega prostora pri odločanju. Svojemu »favoritu« pa potem občina seveda lahko te posebne zahteve neopazno omili ali celo spregleda. Zakaj razpis za drameljski vodovod ni smel uspeti? Predvsem zato ne, ker je bil »programirani« izvajalec, to pa naj bi bil seveda Vilkograd, kar za 32% dražji od najugodnejšega ponudnika, celjskega Hudournika, M pa v ŠentjursM občini nikakor ni preveč priljubljen. Gre za tako veliko razliko, da bi jo javnost, ki bi za to slej ko prej zvedela, veijetno bi se pritožil tudi kdo od ponudnikov, težko mimo požrla. Komisija se je torej močno potrudila, da je našla v predloženi dokumentaciji nekaj pomanjMjivosti, med njimi tudi pri Vilkogradu, in je razpis razveljavila. Na rešetu je namreč ostal kot edini neoporečni ponudnik le Hudournik, s katerim naj bi imeli Občinarji slabe izkušnje, saj jim je zaradi pravnih pomanjkljivosti sesul vsaj že en razpis. En sam ponudnik pa je zakonit razlog za razveljavitev razpisa. Nekatere ugotovljene pomanjMjivosti iz ponudb naj bi bile neobičajne in dobesedno privlečene za lase. Tako naj bi dva ponudnika izpadla, ker nista predložila potrdila carinarnice, da ji ničesar ne dolgujeta, kar naj bi bila povsem neobičajna zahteva, M je pri drugih razpisih ni, tudi v tem konkretnem razpisu naj bi se pojavila tako bolj med vrsticami, tretji pa menda ni predložil pogodbe s podizvajalcem, kar naj tudi ne bi bil zadosten razlog za zavrnitev ponudbe. Zakaj brez denarja in zakaj ravno Iki Te naveze' trenutno ni mogoče natančneje definirati, bo pa morda zanimiva tema za eno od prihodnjih akcij raziskovalnega novinarstva. Na to, da gre veijetno za nedorečene »druge« razpisne pogoje, kaže podatek, da ima občinsM proračun za vodovod Dramlje v letošnjem letu zagotovljenih le 28 milijonov SIT, vrednost razpisanih del pa je kar enkrat višja, kar pomeni, da občina sploh nima zakonitega kritja za ta posel. Ali gre že za priprave na lokalne volitve, ali pa je v ozadju spet podžupan ČoM, M se je zlasti na območju, kjer ima tudi sam gorco, močno vodovodno angažiral? Kdo bi vedel. Ob takšnem skrivanju informacij, kot smo mu priča na ŠentjursM občini, nam res ne preostane nič drugega kot le ugibanje in poslušanje »prestrašenih« anonimnežev. F. K. O&C/A/Sfsg# Wjkc/0A/#£y/} ' t- ST B jVffjni m in mkvS Vilkograd? Ribiči za občinski praznik Tudi ribe so morale nekaj žrtvovati v čast občinskemu prazniku. V oziroma v skupni teži 3,1 kilograma rib. Kot se spodobi, je bil takoj soboto zjutraj se je kljub slabemu vremenu na tekmovalnih mestih za njim podpredsednik Ervin Belak z 2,8 kilograma rib, na tretjem pod Menhardom razvrstilo 18 najvztrajnejših ribičev, ki so pet ur mestu pa se je znašel lanski ribiški car Boris Pustivšek. vneto vihteli svoja orodja oziroma orožja. Po petih urah se je Zaključek tekmovanja je bil v znamnju zakuske, dveh muzikantov pokazalo, da ima RD Voglajna sposobno vodstvo: prvo mesto je in pesmi. Ribiči so bili še posebno veseli predstavnika občine Edija osvojil predsednik Maks Stopar, ki je v svojo mrežo spravil 14 rib Peperka, kije najboljšim tudi podelil občinske pokale. Kaj bo ostalo na Tolovem pogorišču? Tolove zgradbe so vse bolj zapuščene, vse bolj samotne. Na vhodnih vratih visi le obvestilo, kdo izvaja varnostno službo, eden od varnostnikov se dolgočasi pred vratarnico, v vseh pisarnah skupaj so le še štirje nekdanji Tolovi delavci. Radko Pušnik, Tomo Tatarevič, Zvone Gradič in Franja Bračun so zadnji Tolovi »pogrebniki«, uslužbenci stečajnega upravitelja Rudija Hramca iz Mozirja. Okrožno sodišče v Celju je za 3. oktober razpisalo prvi narok za preizkus terjatev. O tem, kaj to pomeni, kaj se bo na sodišču zgodilo in kaj se sploh dogaja v Tolu, smo vprašali stečajnega upravitelja Rudija Hramca: »Gre za prvi korak v smeri konca te stečajne zgodbe. Rok za prijavo terjatev je minil, skupaj je prišlo 255 prijav teijatev v skupnem znesku nekaj čez 400 milijonov SIT. Na prvem naroku preizkusa teijatev bom pojasnil, katere terjatve in v kakšni višini sprejemamo, upniki pa bodo tudi imeli pravico prerekanja naših predlogov. Največji upnik so bivši zaposleni z 227 milijoni SIT. Cenitev nepremičnin je že opravljena, vendar številk še nimam na razpolago, prav tako bo do naroka pripravljena tudi cenitev osnovnih sredstev, tako da bomo prišli pred sodišče z začetno stečajno bilanco, ki bo osnova za dražbo oziroma zbiranje ponudb. Razprodaja gotovih izdelkov je več ali manj končana, ostalo je še nekaj zanemarljivo malega otroških copat, ki jih bomo verjetno podarili vrtcem. Ostalo je še morda za milijon SIT raznega materiala, morda za 3 do 5 milijonov SIT polizdelkov, za kar imamo že kupca. Iz konsignacije, iz Borovega, denar še priteka, iz te prodaje, tudi s popusti, pričakujemo še okrog 7 milijonov SIT. Do sedaj smo realizirali za okrog 40 milijonov SIT prilivov, kar pomeni, da bomo s skupno vsoto okrog 50 milijonov praktično dosegli popisno knjigovodsko vrednost zalog pred stečajem. Ta rezultat je presenetljivo ugoden in je posledica tako resnega dela celotnega tima, pravih prodajnih prijemov in stečajne psihoze med kupci. Vse kaže tudi, da Tolov program le ni bil tako slab, še zlasti otroška obutev je, po moji oceni, bila na visoki ravni. Res je sicer, da je bila že ob koncu poslovnega leta vrednost zalog zmanjšana za okrog 30%, toda kljub temu so doseženi izkupički presenetili. Iz tega naslova bo po odbitku stroškov stečaja, računam, da bo šlo za okrog 15 milijonov SIT, le ostalo okrog 35 milijonov SIT.« Ali to pomeni, da se bo s stečajno maso lahko pokrilo večino dolgov? »Ne, to ne, pa čeprav je Tolova lokacija tržno zelo zanimiva. Toda tu so še nedorečene težave z denacionalizacijskim zahtevkom Zdolškovih; v kolikor bo prišlo do lastninske delitve Tolovega kompleksa, menim, bo cena nepremičnin bistveno nižja, kot če bi bile ponujene v prodajo kot celoto. Morda se bomo v tem smislu pogovarjali tudi z denacionalizacijskimi upravičenci. Kljub temu imamo za nepremičnine že resne kupce iz ožjega celjskega območja. Težje bo s prodajo osnovnih sredstev. Gre res za že nekoliko zastarelo tehnologijo, toda tudi zaradi nezanimive Poslednji Tolovci proizvodnje na trgu za tovrstno mehanizacijo ni pričakovati večjega zanimanja. Po moji oceni bo mogoče pokriti vsega morda le do polovice vseh terjatev.« Torej ni nobene možnosti za vnovični zagon Tolove proizvodnje? »Ne, nimamo nobenega takšnega ponudnika, ki bi se zanimal za Tolo kot celoto.« Kdo bodo tisti Tolovi upniki, ki se bodo za svoj denar obrisali pod nosom? »Vrstni red poplačil je takšen: hipotekarno zavarovani upniki, zaposleni in nazadnje navadni upniki. Upal bi reči, da so pod vprašajem že izplačila zaposlenim, za navadne upnike pa verjetno ne bo ostalo nič.« Prav gotovo imate sedaj dovolj dober pregled nad poslovnim dogajanjem v Tolu in lahko ocenite, kaj se je v Tolu pravzaprav dogajalo, bi bilo mogoče stečaj preprečiti, kdo je kriv za stečaj, zlasti še v kolikšni meri gre za krivdo nadzornega sveta, zoper katerega je menda sindikat napovedal celo tožbo? Šepetalo seje tudi o namernem stečaju? »Tudi sedaj je težko biti pameten. Nad Tolom je že dalj čas visel Damoklejev meč hipotekarnih kreditov, iz bilanc pa je lepo razvidno, da je kritični moment nastal pred dobrim letom z neustrezno kapitalsko strukturo, ko so pričeli s kratkoročnimi viri pokrivati stalna sredstva. Ne bi rekel, da tega nadzorni svet ni opazil in da ni ukrepal. Ukrepal je, iskal je tudi novo upravo, toda ni šlo. Sposobnih kadrov na cesti seveda ni bilo mogoče najti. To je v določeni meri pokazal tudi obupni poskus z zadnjo direktorico. Sam direktor firme ne more rešiti, širše vodstvene strukture pa Tolo enostavno ni imel. To je bila Tolova največja hiba. Če seveda izvzamem splošne neugodne trende v obutveni branži. Z dodelavnimi posli Tolo ni mogel preživeti, za plasma svojih kolekcij, rekel bom, da je zlasti otroška obutev bila očitno na visoki ravni, pa ni imel lastnih sredstev. Ko so samo v zadnjem poHetu pridelali več kot 100 milijonov izgube, rešitve praktično ni bilo več. Brez velikega razumevanja države, ki ga pa male firme brez pravih političnih in drugih povezav nikoli niso deležne, in brez velikanskega odrekanja zaposlenih, firme nikakor ne bi bilo mogoče rešiti. Tudi s prisilno poravnavo ne. Mislim, da bi o odškodninski odgovornosti nadzornega sveta težko govorili. Za pravočasni stečaj je lahko odgovorna izključno uprava. Ampak te zadeve so v pristojnosti lastnikov.« O namernem ravnanju nekaterih v škodo Tola seveda ne morem ničesar reči. Nič kaj takega ni videti.« Kakšna bo usoda občinskega denarja, vloženega v Tolo? Menda gre za okrog 25 milijonov SIT. »Gre za jamstvo, ki ga je Krekova banka že realizirala. Po mojem mnenju se je občina temu denarju zavestno že vnaprej odpovedala.« Se v Tolovih halah še kaj dogaja? »Skoraj nič več. Vse smo popisali, zložili, odpeljali okrog 30 kontejnerjev raznih odpadkov, štirje zadnji zaposleni delavci še urejajo dokumentacijo, sodelovali bodo pri ogledih, dražbah..., še ta teden bomo tudi prešli z osebnega na tehnično varovanje. Naša želja je, da zadevo čimprej zaključimo. Upam, da do konca leta.« F.K. Z izleta po Kekčevi deželi Avtobus otrok in spremljevalcev je v sredo, 29. 08. 2001, veselo in zadovoljno pel, ker so imeli čudovit zaključek počitnic. Zjutraj so se zbrali na avtobusni postaji v Šentjurju in se odpeljali proti Gorenjski. Vso pot so radovedno opazovali nove kraje, hribe, potoke, reke... Kratek postanek na Brniku je bil dovolj, da so se napolnili želodčki s hrano in pijačo iz nahrbtnika. V Kranjski gori pa so jih po skrivni poti pripeljali v Kekčevo deželo. Srečali so se s teto Pehto, Kekcem, Brincljem ter Bedancem in z njimi preživeli nepozabne trenutke, polne navdušenja, pa tudi strahu. Teta Pehta je skuhala okusne ajdove žgance z mlekom. Oči pa so otrokom zažarele, ko so izvedeli za Kekčevo skrivnost. Ko so se poslovili, je za njimi še dolgo odmeval vesel Brincljev vrisk in zvonci krav, ki so se pasle v neposredni bližini. Sonce se je nagibalo proti zahodu, ko so se skozi zelence in mimo Planice vračali domov. Ker pa je v denarnicah še nekaj denarja, so se skupno odločili, da ga pustijo pri McDonald' su v Domžalah. Mladi udeleženci ter starši vedo, daje organizator izleta DPM Šentjur in se zahvaljujejo vsem, ki so izlet organizirali in izvedli. Zahvaljujejo se tudi spremljevalkam: Špom M., Bebar D., ter Lesnika T.. Šofer in spremljevalke pa so povedali, da tako pridnih otrok že dolgo niso spremljali. In kaj so povedali udeleženci izleta? Mojca (11 let) - Današnji izlet mi bo v nepozaben spomin. Lepo je bilo, ko je Pehta delila žgance in ko smo pregnali Bedanca in rešili Brinclja. Ester (9 let) - Menije bilo najbolj všeč, ko smo Bedanca videli in, da sem lahko šla v Brincljevo kletko. Miha (8 let) - Najboljše je, daje Kekec izdal svojo skrivnost in Brinclja rešil iz kletke. Kekec je pokazal grobek od psa Volka. Uroš ( 10 let) - Menije bil všeč izvir v Zelencih in skakalnice v Planici. Za jest je bilo dobro. Diana (9 let) - Na izletu smo se imeli fino, učiteljice so bile zelo prijazne. Všeč mi je bilo, ko je Kekec pokazal skrivno pot in ko smo videli Brinclja.. Eva ( 10 let) - Všeč mi je bilo, ko smo šli na Zelence in pri skakalnici. Imela sem se lepo in upam, da še bo veliko takih izletov. Tamari, Zali, Blažu, Domnu, Luciji, Tilnu, Andražu in Roku pa je bilo zelo »fajn«, ker so videli Kekca, rešili Brinclja pred Bedancem... Marko l. Anketa Kako bi Šentjurčani opravili s teroristi? Teroristični masaker v New Vorkuje močno vznemiril vso svetovno javnost; menda ni bilo med nami nikogar, ki ne bi cele ure presedel pred televizijo in se tako ali drugače osuplo spraševal, kako je to mogoče. Potem pa se je počasi pozornost obrnila od tisočev nedolžnih žrtev k maščevanju, ki ga je napovedala mogočna ameriška država in mnogi so se začeli spraševati, kako naprej. Je mogoče nasilje iztrebiti z nasiljem? Ali ne bodo na udaru spet predvsem druge nedolžne žrtve? Je prav, da se svetovni red ureja iz ZDA, po njihovih normah? Kaj sploh narediti? Stane Šumej iz Šentjurja: Nekaj je gotovo treba narediti, toda zadeva je zelo delikatna. Vsekakor je treba najprej natančno ugotoviti, kdo so krivci, kje so vzroki, potem pa premišljeno in preudarno ukrepati. V Ameriki imajo takšno demokracijo, ki dopušča tudi takšne nečloveške ekscese, zato je normalno, da bodo najprej morali korigirati svoj notranji red in zaostriti kontrolo nad državljani, kako pa naj ravna Amerika navzven, ali ima pravico posegati tudi v dmge države, če ne bodo sodelovale z njo, pa je težko reči. Dejstvo je, da je Amerika kot svetovna velesila nekako izzivala ostali svet, zlasti še zaostale narode, zato tudi takšne frustracije. Bombardiranje Beograda ni bilo na mestu, morebitno bombardiranje Kabula, ker ne bodo pristali na izročitev domnevnih teroristov, pa je lahko tudi podobno vprašljivo. Res ne vem, kaj je prav. Ferdo Pušnik s Kalobja: Popolnoma podpiram ZDA in Busha, pravica se mora najti, teroriste je potrebno poiskati kjerkoli na zemeljski obli in jih kaznovati. Če ne bodo sedaj prišli z njimi na konec, ne bo nikoli več miru. Amerika kot nesporni vladar sveta ima pravico in nalogo, da to naredi. Če bo treba, morajo iti tudi v Afganistan in jih uničiti, pa čeprav tudi brez nedolžnih žrtev gotovo ne bo šlo. Kje so vzroki za takšen teror, ne morem reči, nisem toliko upoznan s temi stvarmi, toda nek red mora biti in takšnih dejanj svet nikakor ne sme dopuščati. Le Američani lahko to uredijo in jaz jih pri tem v celoti podpiram. Mirica Jazbec iz Šentjurja: Ne drži, da se nasilje z nasiljem zbija, saj se iz tega rodi le še večje nasilje. Vse je še kar v redu, dokler ne začnejo pobijajo nedolžnih ljudi v vojnah in napadih. Menim pa, da bi se proti teroristom že moralo kaj ukreniti, ampak tako, da ne bi trpeli nedolžni ljudje. Povračilni ukrepi bi morali biti zasnovani bolj na diplomacijski in ekonomski ravni. Glavni krivci pa izločeni in tudi drugače obravnavani. Menim, da ima Osama Bin Laden glavno vlogo pri napadu. Vsekakor ne sam, ampak s pomočjo določenega kroga pomočnikov. Ljudje, ki so se teroristom na letalu, ki naj bi bilo namenjeno na Belo hišo, uprli, si po mojem mnenju zaslužijo priznanje narodnih herojev. Za konec pa bi dodala le še to, da ko je enkrat brezumen napad izveden in je veliko smrtnih žrtev, nima pomena, da bi pripomogli še k več smrtnim žrtvam, saj jih ne moremo obuditi. Manja Jazbec iz Šentjurja: Mislim, da bi ZDA. preden napade nazaj, morala najti pravega krivca. Kar se pa tiče tega, da ZDA in Afganistan grozita državam, ki ne bodo potegnile z eno ali drugo, da jih bodo napadle, pa je najbolje _ —^ r e . ostati nevtralen. V * 4 ZDA mislijo, da lahko poveljujejo celemu svetu, ampak ne. Najprej naj postanejo vzor. Jaz tistim, ki so se uprli teroristom na letalu ne bi dala priznanja za nekakšne heroje, ampak kakšno drugo priznanje. Priznanja za narodne heroje pa jim ne bi dala, ker so se heroji v zgodovini morali veliko bolj potruditi in mnogo več prestati, da so si prislužili to priznanje. Andi Prevolnik iz Šentjurja: Absolutno sem proti terorizmu, kajti ne glede na cilje zaradi njega trpijo največ nedolžni ljudje, toda te vojne, ki so jo napovedale ZDA, da bi celo napadle Afganistan ali katero drugo državo, pa ne podpiram. Tu bi šlo za maščevanje, kjer bi spet padale nedolžne žrtve. ZDA, ki se grejo svetovnega žandarja, naj delujejo politično, naj se s svojimi dragimi tajnimi službami infiltrirajo v teroristične organizacije in bolj prefinjeno obračunajo z njimi, predvsem pa naj uredijo svojo notranjo kontrolo. Dilema je dilema, ali svet potrebuje takšnega svetovnega žandarja? ZDA navadno pridejo s silo, vse sesujejo, razorožijo, potem pa kot mirovniki prodajajo orožje. To je način, ki ga vsaj pol sveta nikoli ne bo podpiralo. Slovenci takega žandarja ne rabimo, kot vse kaže, pa ga svet potrebuje. Sicer pa naj si s tem, kako bo prišel na kraj s teroristi, beli glavo Bush. T.B. m F.K. Tudi tragedija v New Vorku nas ni premaknila Na osebni ravni smo bili prav gotovo vsi šokirani, ko pa je bilo našo Zastav spet ni bilo! prizadetost potrebno pokazati tudi navzven, smo Šentjurčani spet odpovedali. Tokrat smo v mestu Šentjur našteli le 6 žalno izobešenih zastav, na občini. Kako je v naših javnih ustanovah minil 14. september, svetovni dan žalovanja policiji, obeh šolah, Aposu in Centru za socialno delo oziroma na ŠN. Vsi in solidarnosti z žrtvami teroristov, nimamo podatkov, toda skoraj bi si upal drugi so odpovedali, vključno s KS, preverjeno tudi podžupan Čoki. trditi, da ne posebno množično. NOVICE torek, 25. september 2001 X na/ni /c/wzfcmi in /crajsj/n./ce/ i/c/reno čestitamo ah/iraz/mAa ClAArcij.evne i/cu/moiti (Sentfuv - mesfo /er ie 'Sferni KaJiva/jjijerruj %,a /uai /rac/ firt iaah/i/ca minjc/, vicfv&a in/irij-aznai/i naie-^a mei/a. Florjan Cveto Erjavec, predsednik in člani Mestnega sveta KS Šentjur-mesto Poskusni test štirih največjih V Resevno, Keo, Ero ali k Jagru? Glede na to, da je ponudba med živilskimi trgovinami na Šentjurskem vse bolj pestra, smo tokrat sklenili poskusno testirati po velikosti prve štiri. Poleg cen smo sc ozrli po parkirišču, ocenili ustrežljivost in prijaznost osebja, zmerili pa smo tudi čas, ki smo ga porabili čakajoč v vrsti pri blagajni. Našo akcijo smo izvedli v soboto dopoldne, torej v terminu, ki je po nekakšnem nepisanem pravilu rezerviran za družinske nakupe. Blagovnica Resevna, Šentjur Nekoč osrednja - nekateri menijo, da je to še danes - šentjurska trgovina si je pred časom nadela modernejši videz. Med policami je dovolj prostora, kar omogoča normalno srečevanje strank, tudi kadar so te »motorizirane« z vozički. Ob desetih dopoldne je bila gneča precejšnja, toda kakšnih večjih zastojev nismo zasledili. Artikle, katerih cene smo iskali, smo našli brez težav, kar priča o dobri in racionalni razvrstitvi blaga. Prijaznost osebja smo testirali s povpraševanjem po čokoladi s celimi lešniki, ki nam je bila urno pokazana. Sobota dopoldne je očitno trgovinski »prime time«, tako da so v Resevni delale vse tri blagajne, vrste čakajočih pa so bile relativno dolge. Mi smo od vstopa v vrsto, do izročitve računa prijazne blagajničarke, porabili 4 minute in 9 sekund. Parkirali smo na prvi pogled krepko polnem parkirišču za Blagovnico, mesto za našega konjička pa smo kljub vsemu brez večjih težav našli že v prvem poskusu. Supermarket Jager, Hruševec Tudi parkirišče pred Jagrom je bilo zelo polno, naša »limuzina« pa je izkoristila odhod svojega brata. V supermarketu je bilo podobno število ljudi kot v Resevni, blagajničarka pa nas je kljub zaposlenosti prijazno pozdravila že ob prihodu. Prostora med policami je dovolj, nekaj težav pa smo imeli z iskanjem alpskega mleka, ki se nahaja na popolnoma drugem koncu trgovine kot ostali mlečni izdelki. Ampak ob hitri pomoči ene izmed prodajalk nam to ni vzelo preveč časa. V Jagru imajo samo dve blagajni, kar ob povečanem številu kupcev pomeni nekoliko daljše čakanje. Nam je bil račun izstavljen v 6 minutah in 31 sekundah. Pri blagajnah so na voljo prijazni fantje, ki pomagajo kupcem znositi blago v avtomobile. Era Najnovejša šentjurska trgovina je bila polna, kakor velja tudi za nemajhno parkirišče pred in okoli Akvonija. Parkirati pa seje z nekaj sekundnim čakanjem vendarle brez težav dalo. Notranjost je urejena in osvetljena po zadnjih krikih opremljevalske mode. Torej, prijetno in pregledno, površina pa je racionalno izkoriščena. Naše artikle smo poiskali brez težav, trgovka pa se tudi ni pustila ujeti na limanice s čokolado in meje takoj pospremila do prave police. Glede na to, daje bila ob našem obisku Era odprta šele en teden, je AKciJA Tus-kčA vati&aSlEKA. ggVjj A\ <$-"!' bilo v njeni ponudbi nadpovprečno število akcij, prikupna mladenka pa je predstavljala še kozmetično kolekcijo. Odlično rešen imajo tudi sistem z blagajnami, saj so na prostoru, kjer sta drugje dve blagajni, v Eri kar Cene Na podlagi artiklov, ki smo jih izbrali v našem testu, je težko sklepati o ugodnosti posameznih trgovin. Opozoriti je potrebno, da so v Resevni imeli samo banane prve kakovosti, medtem ko smo v Jagru in Kei zasledili le drugi kakovostni razred, v Eri pa so bile v akciji. Zato tudi takšna neprimerljiva razlika v ceni. Podobno velja za sladkor. V Resevni nismo našli »ormožana«, ampak ugodno ponujajo sladkor v polnitvi dobavitelja. Na drugi strani v dveh trgovinah niso imeli »svoje« polnitve, v Eri pa ponujajo obe verziji. Sicer pa smo opazili, da vse obiskane trgovine nekatere izdelke ponujajo v akcijah, ki so tudi primemo označene. Na podlagi šestih izdelkov je težko govoriti o dragi in poceni trgovini. Trgovci pač svoje marže razporejajo zelo različno in .Žf.fgSlj spretno ter jih skušajo »skriti« za fasado »ugodnih cen, akcij, modrih nakupov,« Tudi iz tega razloga tokrat nismo izračunali skupne cene naše nakupovalne košarice. .- Komentar Drastičnih razlik med štirimi obiskanimi štiri. Temu primerna je tudi kratka čakalna doba, saj trgovmaml ni Vse so opremljene na visoki ravni, smo strošek za svoj nakup poravnali v rekordnih zaposleni so prijazni „ uslužni. Po našem mnenju dveh minutah in dveh sekundah. Kea Lokarje so tudi praktične razlike v cenah pri večjih nakupih minimalne. Trgovina je dandanes že »znanost« in Zdi se, da je parkirišče pred Keo takorekoč praktično gre za boj, ali če malo pretiravamo, vedno polno in tudi tokrat ni bilo nič drugače. Kljub mesarsko klanje, v prepričevanju ljudi, kako zelo je vsemu pa smo našega »prevoznika« brez težav njihova prodajalna poceni. Enostavno povedano, pustih na razšiijenem parkirnem prostoru za Sr® za mo® reklame, kjer so v igri predvsem trgovino. psihološki učinki. Če malce bolj podrobno Trgovina je bila zelo polna, vrsta pa pri vseh pogledate reklamne kataloge, ki polnijo vaše blagajnah. Njena notranjost je primemo osvetljena, nabiralnike, vam bo vse jasno! med policami je dovolj prostora. Tudi v Kei smo na hitro izbrskah naše artikle, »napadli« s čokolado s Če bi sklepali po obisku, bi lahko rekli, da vse trgovine, ki smo jih vključili v naš poskusni test, prav celimi lešniki tudi mimo hitečega trgovca, ki pa se ni leP° živijo. Večina čakajočih v vrstah za blagajne je pustil motiti in nam je mimogrede pokazal polico s imela polne vozičke, torej je šlo za redno tedensko sladkimi dobrotami. »fasanje«. Seveda se postavlja vprašanje, kakšen Zelo hitro smo prišli tudi na vrsto za plačilo, naša Promet imajo posamezne trgovine ob delavnikih in štoparica je pokazala 2 minuti in 31 sekund. Tako še posebej v podaljšanem delovnem času, recimo v kot pri Jagru, tudi v Kei pri blagajnah dežurajo ponedeljek ob 20.30 uri. O tem pa kdaj drugič... uslužni fantje, ki vsakemu kupcu ponudijo pomoč. **• Alpsko mleko Lj. mlekarne, 0,5% mašeobe, 1 liter Lešnikova eokolada Milka "Hazelnuts",100 gramov KristalniSladkor"Ormož",1 kg Banane, 1 kg Laško pivo,"Zlatorog" 0,5 1,steklenica Surovo Maslo 1.kvalitete,Lj. mlekarne,250 gramov BlagovnicaRESEVNA 178,00 174,00 169,90‘trgovinsko pakiranje 275,00 164,90 305,00 Supermarket JAGER 179.00 159,90 178,90 148,80*11. kvaliteta 154,90 259,00 KEALokarje 185,00 159,00 169,90 149,00*11. kvaliteta 158,90 299,00 ERA 159,90 168,00 183,00 149,20*vikend ponudba 149,00 289,30 torek, 25. september 2001 3T£l<§i&©š> tULO, Telefon: 747 23 50 SUPERMARKET ŠENTJUR m i____— ___________11__—_______t:____________;____________i Ponudbo V6lja do prodaje zalog. Vse cene so v SIT za 1 artikel, slike izdelkov so ».n^. .nativne. Za možne napake vtisku se opravičujemo in za njih ne odgovarjamo! -tl_________________________________________________________________________________________________________________________________________II__________________________________________________________________________________________________I L s i /57^ L Tmmm i ftrl»Wr sTomi/E / Ljubljanska cesta 26, 3230 Šentjur, tel. in fax: 03 57 41 151 TRGOVINA Z OGREVALNO TEHNIKO, ELEKTROMATERIALOM IN VODOVODOM SIDDHARTA ELEKTRO, VODOVODNEGA in MATERIALA ZA OGREVANJE do 29.9.2001 V • OGREVANJE •VODOVOD • ELEKTROMATERIAL • ELEKTROINSTALACIJE Za cl0c1atne • KLIMATSKE NAPRAVE Ul a ii-bi ir- smo Vam na HLAJENJE voljo na tel.: 03/ 57 41 151 ali Slike so simbolične. 03* /33 64 59 S1DBHA1TA ŽURDOV, MUDDV RIVER Predprodaja vstopnic Cena stopnic v predprodaji člani ŠKMŠ 800 SIT ostali IOOO SIT na dan prireditve Kvedrova 26 (zeleni blok pri vrtcu) člani ŠKMŠ IOOO SiT por-pet 11-15; tel 749 11 50 ostali 1200 SIT ^RIS servis 1 fes Drofenikova 3, Šentjur V prostorih LIPE (nasproti KEMOPLASTA) s MALICE on io.oo-i3.oo L©- Delovni čas: PON.-ČET: 9.00-22.00 PET. & SOB: 9.00-24.00 NED. & PRAZ.: 12.00-22.00 IFJ - PREKO 20 RAZLIČNIH VRST PIZZ UJ - ŠPAGETI, TORTELINI, RAVIOLI OB VIK.EIMOIH PARTV PRESENEČENJA z o k NJOKI, LASAGNE - RIŽOTE - LIGNJI - SLADICE - SOLATNI BIFE Trgovci med seboj Kdo se boji Ere Šentjurska trgovska ponudba je vse bolj pestra; Resevni, Lipi, Kei, Akvoniju, Jagru, Seliču in Goležu se je z opazno otvoritvijo svoje prodajalne v Akvonijevem kompleksu na male maše dan pridružila še velenjska Era, Mercator pa je tudi tako rekoč pred vrati. Ali to pomeni, da naša občina predstavlja še vedno dokaj ugodno trgovsko nišo, ali pa so se veliki trgovci morda malo zaleteli v svojem osvajanju prostora? Za šentjurske potrošnike to seveda ne more biti slabo, toda kako bodo prodor velikih preživeli domači trgovci in pri njih zaposleni delavci? Kako ocenjujejo položaj šentjurske trgovine v novih razmerah in kako se pripravljajo na spopad z velikim, smo vprašali naše največje trgovce. DT Franci Zupanc, Akvonij: Niša vsekakor je, celo P! kozjansko je še trgovska ' vs v ' niša, ker še ni dovolj ■ti i kvalitetno pokrito, zato ne ^ ™ | t F** _ • 90 bi rekel, da so se veliki vj/j ’ fl "i! je ” trgovci zaleteli. Seveda je ' JrR pa tudi res, da trije veliki na področju živil sistematično osvajajo slovenski prostor in kot vse kaže, si bodo izključno oni slej ko prej razdelili tudi šentjurski trgovski kolač. Ne, prihod Ere za nas nikakor ni problematičen, celo nasprotno, mi smo jim šli na roko in smo jim v resnici omogočili enostaven prodor na šentjursko tržišče. S svojo ponudbo nam ne konkurirajo, prej bi rekel, dajo dopolnjujejo, zato oboji računamo na ugodne sinergijske učinke, zlasti pri skupnih nastopih na vhodni strani, pri dobaviteljih, bankah. Za nas pa je še bolj pomembno, kar bistveno, bi rekel, da smo s prihodom Ere spremenili trgovsko podobo Šentjuija, da smo prestavili trgovski center za 500 metrov bolj na jugovzhod. Ko bo sem prišel še Mercator, po govoricah sodeč naj bi se to zgodilo spomladi, bo ta kompleks še pridobil na svojem pomenu, zato si njegov prihod samo želim. Danes ni več čas za kakršno koli umetno zapiranje tržišča. Kaj se bo dogajalo v šentjurski trgovini, se ve. Konkurenca je neizprosna, toda vedno zdrava, zato bodo šentjurski potrošniki samo pridobili, trgovske hiše pa se bodo morale hitro prilagajati in tekmovati. Na vso zadevo gledam s športnega stališča, da pač boljši ostanejo na igrišču. Naše prednosti nasproti velikanom so predvsem v večji prilagodljivosti, poznavanju domačega tržišča, v večji angažiranosti, prijaznosti, razvajanju strank... Seveda tudi v povezovanju. To slednje še ni povsem dozorelo, toda delamo na tem. To, da naj bi Mercator prepustil Šentjur Eri, skorajda ne verjamem. Ampak možno je vse. Boštjan Kukovičič, KEA: Ne, po mojem tu pri nas ni več nobene trgovske tržne niše; vsak novi prodajni prostor vzame obstoječim trgovinam nekaj odstotkov prometa, temu ustrezno pa se krčijo tudi stara delovna mesta. Kupna moč našega območja je izčrpana, novi veliki trgovci pa s seboj zagotovo ne bodo pripeljali novih kupcev, še zlasti v živilski branži ne. Menim, da niti Era niti Mercator nista napravila potrebnih analiz tržišča in delata več ali manj na pamet oziroma po občutku. To seveda pomeni neizbežno siromašenje in krizo za šentjursko trgovino, prvi pa bodo na vrsti tisti, ki nimajo notranjih rezerv in ustreznih povezav. Glede Erine trgovine je težko reči kaj določnejšega. Zadeve so se lotili na poznan način: z dumpinškimi cenami skušajo privabiti kupce. Daje njihov namen uničiti domačo konkurenco, bi težko rekel, kajti dolgoročno ni mogoče tako poslovati pod določeno censko ravnijo. Pa njihove šentjurske cene niti niso tako mikavne. So sicer nižje od Etinih cen v drugih krajih, toda v primerjavi z našo ponudbo sploh niso ugodnejše. Imajo en sam artikel, ki je cenejši, kot pri nas. Pravzaprav so ga imeli, kajti takoj smo se prilagodili njihovi ponudbi. Kako bomo odgovorili na izziv velikih? Smo že. Že pred časom smo se povezali s Tušem, smo pa tudi v fazi resnejšega širjenja naše ponudbe, tudi prostorskega. Ampak o tem kdaj drugič, ko bodo zadeve zrele za javnost. Družinsko podjetje ima določene prednosti, ki jih drugače organizirana konkurenca zelo težko izniči, zato večjih skrbi nimamo. Odkrito se bomo spustili v tekmo in ostali na nogah. Milan Peunik, Resevna Ne, šentjursko območje nikakor ne predstavlja trgovske tržne niše. Moja ocena je, da je zlasti trgovina z živili že predimenzionirana, prihod velikih trgovcev pa bo stanje samo še zaostril. Gre pa za še eno manifestacijo globalizacje, ki se ji ni mogoče izogniti. Tako Era kot Mercator gotovo imata na razpolago določene podatke o šentjurski kupni moči, toda sem prepričan, da gre res le za grobe številke, ki se kaj veliko ne upoštevajo nas, ki smo že v tem proštom. Verjetno pa jim trenutno niti ne gre toliko za dobičke kot za strateško osvajanje prostora. In to počnejo profesionalno, z več ali manj znanimi prijemi. Kam bo vse to pripeljalo, je težko reči. Manjši trgovčiči brez povezav s štirimi velikimi, to so Mercator, Spar, Sumo in Tuš, ne bomo zdržali, izključeni pa tudi niso bolj črni scenariji z mrzličnim zmanjševanjem notranjih stroškov, vključno z odpuščanjem zaposlenih. Med velikimi je Mercator gotovo najmočnejši, odlično organiziran, ima široko ponudbo in tudi verjetno zelo pomembne povezave in finančne vire, toda slej ko prej se bo moral soočiti s svojo lastno realnostjo. Prav verjetno se bo potem, ko bo obvladal slovenski prostor, prodal tujcu. O Eri se ve, da je v grupaciji Suma, da se tudi hitro širi oziroma ima podobno strategijo kot Mercator, cenovno pa je za okrog 5% dražja od Tuša, kar je seveda prednost za nas, ki se tako ali dmgače vežemo na tega uspešnega domačega trgovca. Z novo šentjursko prodajalno nas nikakor niso presenetili, prvi podatki pa tudi kažejo, da se nam promet zaradi njih sploh ni zmanjšal. Ampak slej ko prej se bo, kajti novih kupcev v Šentjur ne bo, kupna moč pa je omejena in se celo zmanjšuje. Naš odgovor velikim je znan. Resevna ima centralno trgovsko pozicijo, ki jo bomo skušali utrditi z boljšo organiziranostjo, optimalnim izkoristkom prostora, s parkirišči, prijaznimi in sposobnimi trgovci. Cene se bodo seveda kmalu povsem izravnale, odločali bodo drugi dejavniki, tudi vhodne cene in notranji stroški. Predvsem zaradi zaostanka iz preteklosti, ko je Resevna spala na svojih pozicijah, potimo zdaj krvavi pot. Franc Jager - Jagros Šentjursko območje je trgovsko pokrito, zato prihod novih velikih trgovcev pomeni samo boj za določeno omejeno število kupcev. Kako razmišljata Era in Mercator, seveda ne morem reči, mislim pa, da niti prvi niti drugi nista naredila temeljite analize tržišča in delata več ali manj po občutku. V načelu pa so zadeve znane: tako kot mi vsi, se bosta skušala otresti tekmecev z uporabo vseh trgovskih trikov kot tudi s prodajo določenih artiklov globoko pod realno ceno. Trenutno izgubo računata pokriti kasneje, ko bosta več ali manj monopolista. Na koncu vso zadevo seveda vedno plača potrošnik. Trenutno izgleda nevarnejši Mercator, toda tudi on se bo zelo hitro srečal z realnostjo, ko bo moral iz poslovanja pokrivati svoje na bančnem denarju temelječe investicije. Kaj je za nas pomenil prihod Ere? Promet se nam je trenutno zmanjšal za 20 do 30 odstotkov, cene pa smo takoj prilagodili njihovim. Mi smo kar veliko sodelovali z Ero, razmišljali smo tudi o povezavah z njo, zato nas je njihov pristop, to je oster boj za kupca, nekoliko presenetil. Ampak tako je v naši trgovini, kjer nimamo svojih pravil. Zniževanje cen ob hkratnem podaljševanju delovnega časa - vse to gre res v korist potrošnika, toda na račun siromašenja dejavnosti in še zlasti na račun plač zaposlenih v trgovini. Kaj naj rečem? Trgovinska konkurenca je na Šentjurskem izjemno močna, čaka nas hud boj, v vsakem boju pa padajo tudi žrtve. Prilagajali se bomo konkurenci, kaj vse pa načrtujemo, vam ne torek, 25.september 2001 smem povedati, ker bodo to vestno prečitali tudi naši tekmeci. Lahko le rečem, da se nimamo namena vezati s franšizo, ker takšne povezave pomenijo zastoj razvoja na terenu in bogatenje veletrgovcev. Kot »svobodnjaki« in kot družinsko podjetje imamo dovolj prednosti, zato za resnejšo zaskrbljenost še ni čas. Sicer pa bomo videh, kako bo. Naša usoda nikakor ni odvisna od prodajalne v Šentjuiju. Sandi Janša, Hrib - Lipa Ocenjujem, da so šentjurske kapacitete za dnevno oskrbo že predimenzionirane, zato prihod veHkih trgovcev pomeni lahko le to, da računajo, da bodo izrinil manjše. Nekaj domačih kupcev bodo sicer tudi vmiH iz Celja m drugih centrov, prav veliko pa ne. Samo zaradi ekonomike ne kaže investirati v prodajne površine, zlasti ne na podeželju, kajti danes so zanimive investicije v Lek, i . ' ^r](0j Petrol... Trgovske delnice na ljubljanski borzi pravtioma kotirajo dokaj nizko. Prihod Ere v Šentjur za nas ne pomeni nikakršnega pretresa, koUkor sem sUšal, gre za manjši lokal brez posebno velikih ambicij. Naravno, da poskušajo privabiti kupce z znanimi otvoritvenimi psihološkimi triki, tudi z dumpinškimi cenami za nekatere artikle, mi se jim pa moramo prilagajati, toda na dolgi rok zniževanja cen ne bo. Vsi skupaj smo že na minimumu in brez rezerv, šentjurske cene pa so tako zagotovo med najnižjimi v državi. Ocenjujem, da Lipe veHki trgovci ne ogrožajo, kajti dnevna oskrba neposredne okoUce prodajalen bodo ostaU nam, v dmgačen koncept pa se tudi ne nameravamo spuščati. Komercialno smo povezani s Sumo, o kapitalskih povezavah pa zaenkrat ne razmišljamo, ker zanje še ni potrebe. Sicer pa šentjursko tržišče za nas sploh ni ključno in nam ne bo noben problem spremeniti namembnost prodajnih površin, če bi se tako pokazalo. F. K. Kako smo odpirali Ero Redki so dogodki, ki na kup spravijo več sto šentjurskih duš. Otvoritve trgovin brez dvoma sodijo v vrh družabnih dogodkov našega mesteca. Sobota, 7. septembra dopoldne, je bila za mnoge Šentjurčane pravi mah praznik. Na otvoritvi Etinega marketa v kompleksu Akvonij se jih je zbralo kar blizu 500... Avtomobili so bili parkirani ob glavni cesti proti Rogaški Slatini, pri železniški postaji, na Trubarjevi... Skratka, prava mala eksplozija pločevine. Pred Akvonijem je bila velika gneča. Na odru je ljudi ogreval Vili Resnik, na okrog 15 štantih pa so bile raznovrstne degustacije, ki so ponujale kekse, klobase, sokove, pivo... Otroci so lahko sodelovali v atraktivni kokakolini nagradni igri, zabavala jih je maskota Erik. Torej, organizatorji so mislih na vse. Okrog pol enajstih se je začel protokol uradne otvoritve. Pred mikrofon je stopil direktor skupine Era, Gvido Omladič. Na hitro je razložil strategijo njegovega podjetja in razloge, zakaj se širijo v naše kraje. Povedal je, da z družino Zupanc že dolgo sodelujejo, otvoritev Etine trgovine v Akvoniju pa je zaenkrat višek njihove sinergije, čeprav že načrtujejo naprej. Napovedovalka je na oder povabila Janija Kukoviča, predstavnika šentjurskega Doma starejših, kateremu je Omladič simbohčno podaril stiskalnico za grozdje in posodo za vino. Kukovič se je v imenu obdarovancev zaključil svoj nagovor z eno opaznejših izjav dopoldneva-j>£ra je najboljši sosed«. Kljub izpadu elektrike je bil protokol brez težav pripeljan do vrhunca, ko se je Omladiču na odru pridružil lastnik Akvonija Branko Zupanc. Skupaj z Erinim direktorjem sta prerezala trak, s katerim so bili privezani baloni. Ti so skupaj z bonom za nakup v vrednosti deset tisočakov poleteh v nebo. Takoj zatem so se tudi uradno odprla vrata novega marketa. Vanj seje vsula množica, ljudje pa so celo v vrsti čakah, da so lahko vstopih v notranjost, na dmgi strani pa so od blagajne že prihajati prvi kupci. Jasno, zadovoljni, kljub nepopisni gneči. Ekipa ŠN se ni odločila za drenjanje in je raje zavila v zgornje »tehnične« prostore. Firbec, kako izgleda nova šentjurska pridobitev, smo si napasli popoldne, ko je bila trgovina še vedno kar polna. Sam prostor ni pretirano velik, razporeditev polic in osvetlitev pa dajeta dober vtis. Največja posebnost marketa, katerega investicija je bila vredna 28 milijonov SIT, v njem pa je zaposlenih 18 delavcev, je njegov odpiralni čas. Era je namreč trenutni zmagovalec v dolžini odpiralnega časa. Vsak dan bo namreč odprta kar do 22. ure, ne ozirajoč se na nedelje in praznike! Šentjur je brez dvoma fenomen po številu t. i. »dežurnih trgovin«. Na tako majhni površini ne najdemo živilskih trgovin z delovnim časom do 21. ali 22. ure niti v Ljubljani. Po spomladanski spremembi zakona pa so se za »nočno« obratovanje odločili v Resevni, Lipi in Jagru (Kruhek je »dežuren« do 20. ure že nekaj let), zdaj pa se jim je pridružila še Era. Smo res tako pomembni, ah pa gre le za uvod v neusmiljen boj trgovskih konkurentov? L H. Peto srečanje lokalnih časopisov Slovenije Pritiski na lokalno informacijo Na gradu Slovenska Bistrica so se 7. septembra zbrali sodelavci lokalnih časopisov iz vse domovine. Rdeča nit tokratnega srečanja (pripravil ga je tednik Panorama) so bili politični in ekonomski pritiski na lokalno informacijo. Torej tema, ki je aktualna tudi v šentjurskem medijskem prostoru. Udeležba je bila v primerjavi s prejšnjimi srečanji nekoliko manjša, pogrešati pa je bilo tudi naše konkurente iz »Šentjurčana«. Morda se jim tokratna tema ni zdela primerna... Največ lokalnih časopisov na Štajerskem Po besedah Janje Božič Marolt, direktorice inštituta za raziskovanje medijev Mediana, je v Sloveniji po zadnjih podatkih 914 tiskanih medijev, od tega okrog 100 lokalnih. Največ lokalnih časopisov, 47, jih je v zasebni lasti, 33 v občinski, nekaj malega pa jih izdajajo tudi krajevne skupnosti in društva. Večina časopisov je mesečnikov, razen štirih pa izhajajo v nakladi do 5000 izvodov. Zanimivo je tudi, da je najbolj lokalno časopisno plodna Štajerska, na Celjskem pa jih izhaja 15. Društva lokalnih časopisov zaenkrat še ne bo Eden najvidnejših Delovih novinarjev in pred kratkim izvoljeni predsednik Društva novinarjev, Grega Repovž je brezkompromisno zagovarjal tezo, da se novinarji ne smejo upogniti ekonomskim in političnim pritiskom, kar se žal dogaja tudi pri večjih časopisih, toliko bolj pa še pri lokalnih. Nad predlogom o ustanovitvi društva lokalnih časopisov ni bil najbolj navdušen, saj pri večini časopisov nastopajo direktorji, uredniki in novinarji v eni vlogi, kar je po njegovem mnenju zelo težko združljivo. Pritiski obstajajo Pri obravnavi ekonomskih in političnih pritiskov na lokalno informacijo smo soglasno ugotovili, da ti obstajajo praktično v vseh okoljih, obraniti pa se jih je mogoče le s finančno neodvisnostjo. To pa je seveda zelo težko ali celo nemogoče doseči. Slišali smo nekaj primerov, kako so lokalni ekonomski mogotci celo fizično groziti nekaterim novinarjem, da ne govorimo, da lokalni oglaševalci takoj umaknejo svoje oglase, če je na njihov račun izrečena že najmanjša upravičena kritika. Podobno se dogaja s političnimi pritiski. Lokalni oblastniki vedno pričakujejo le ujčkanje in poveličevanje njihovih idej, če ne, je že ogenj v strehi. V prvi fazi navadno prenehajo objavljati plačane uradne objave, nato osovraženi medij nehajo vabiti na tiskovne konference, občinske prireditve in mu popolnoma zaprejo informacijsko pipico. Zadnja faza pa je navadno ustanovitev lastnega časopisa. Prevladalo je mnenje, da tovrstni mediji nimajo prihodnosti in niso v službi objektivnega podajanja informacij. L. H. torek, 25.september 2001 Samo še v trgovino skočim... Dandanes si težko predstavljamo, ne da bi vsaj enkrat dnevno zavili v trgovino. Pa po čisto poceni žvečilnega ali po nove hlače ali kaj tretejega. Mladi veljamo še za posebej zapravljiv narod. Seveda, starši dajo, mi pa z veseljem vse zagonimo. Ko pa vstopiš v trgovino, te lahko mine nakupovalna mrzlica, ker je vrsta do Ljubljane, ker se prodajalcem že na daleč vidi, da so vstali z levo nogo, ker skoraj padeš v nezavest ko pogledaš listek s ceno (če ga željeno blago sploh ima). Poskušali smo zvedeti, kam gre žepnina mladih, v kateri tgovini jih lahko pričakuješ ali katerih se izogibajo kot kuge. Andreja Martinovič, Šentjur Najraje hodim v Keo, v njej tudi večinoma nakupujemo stvari, predvsem živila. Tam je vredu, ker imaš vse, lepo je urejena, vredu prodajalci..., je pa daleč od blokov, jaz pa prelena za takšne podvige. Ne maram pa Kruheka. Tam se mora človek prav potruditi, da kaj najde, blago bi lahko zložili drugače, skupaj tisto, kar skupaj spada. V vrsti redkokdaj čakam, no ja, mogoče pri Kei. Lahko bi odprli več blagajn, če se začno nabirati dolge vrste, ampak ta je vedno obljudena. Moti me tudi Blagovnica, čeprav v njej porabim največ svoje žepnine, ker je predraga, pa tudi nič preveč uporabnega ne prodajajo. Drugače zelo rada hodim v trgovine, včasih tudi koga srečam in je lahko prav zabavno, če mi na kruh ni treba čakati sto let. Nina Lipnik, Vrbno Z družino hrano večinoma hodimo nakupovat v Špar. V - Šentjurju mi nobena trgovina ni / i ii pretirano vredu, nič pametnega ■ ne prodajajo, le Drogerie market mi je malo boljši. V ■ Šentjurju bi lahko bila kakšna ■ ■boljša trgovina z oblačili znanih ^^■proizvajalcev. Blagovnica je draga, v Kruheku pa nič ne najdeš. Na splošno pa me v trgovinah motijo tečni prodajalci. Če imajo oni slab dan še ne pomeni, da ga morajo zagreniti tudi drugim. Ko sem še hodila v OŠ, sem največ denarja porabila v Zvončku. Ko čakaš na avtobus, pa še skočiš po en sladoled, ali žvečilnega, pa tudi čokoladic si imel na kupe. Res ima dokaj zasoljene cene, samo to me ni motilo, le pri njih kupljeni zvezki so smrdeli po cigaretnem dimu. Lilijana Leljak, Grobelno Živila in podobne vsakdanje potrebščine večinoma kupujemo v trgovini K. Jager. Ob vikendih čakaš v . j vrsti kar precej časa, čez teden ti pa si kar kmalu postrežen, ampak tako je povsod. V Šentjurju bi lahko bila tudi kakšna športna trgovina ali pa s CD-ji. V Blagovnici so glede tega bolj slabo založeni, glede športnih copat ni nobene izbire, pa moraš iti vse kupit drugam. Največ svoje žepnine sem gotovo pustila pri Zvončku, sladoled, čokolade... Na splošno me v trgovinah motijo vrste. Posebej v Blagovnici me moti, če je odprta samo ena blagajna, če imajo tri. Tudi v Kruheku kupujem kar najmanj, kar se da. Trgovinioca je majhna, komaj kaj najdeš in prodajalci ne strežejo ravno hitro. Do sladoleda lahko prideš po nekih čudnih ovinkih. Sicer pa naj bodo vse trgovine kakršne hočejo, jaz bom še naprej kupovala pri Jagm. Aljaž Kolar, Hruševec Večinoma hodim v trgovini Selič ali Vihar. Tam mi je vredu, osebje poznam in vsi so face, pa tudi postrežbo imajo hitro. Ne čakaš npr. deset minut na kruh, potem pa še deset minut na blagajni. Nikoli ne hodim kupovat v Kmetijsko zadmgo, nimajo robe zame, pa tudi polbelega kruha včasih nimajo. To me vedno spravi v slabo voljo, pa naj naročijo več robe, če jim je zmanjka. Največ čepnine porabim v trgovini Selič, za čips, sladoled, baterije in podobne oslarije, kar pač prebivalstvo mojih let potrebuje. Moti me, da tam nimajo praznih CDjev in stvari o glasbi nasplošno. Ja, v Šentjurju bi tako lahko počasi nastala ena takšna trgovina. V Blagovnici tudi veliko dobiš, nimajo pa vsegha, tako je pač potrebno iti v Celje.. Tjaša Bosio, Šentjur ■ Največ žepnine porabim v I Drogerie market, večinoma za lipglosse. Živila pa hodim ■8r ^ večinoma kupovat v Ero, nova ■je, čista je, prostorna je, ■■ f M prijazne prodajalke... Mene ■v. namreč takoj mine, da bi si kaj H kupila, ko v trgovini izgleda kot v panju, blagajničarkam pot teče v litrih, zraven pa naveličano zavijajo z očmi, čeprav je ura šele devet zjutraj. Kadar imam trening si velikokrat kaj kupim v Kei v Hruševcu, čeprav je vse tako natlačeno. Prav gotovo ni primerna za večje nakupovalne podvige. V Šentjurju pogrešam trgovine z oblačili, čevlji, CD-ji. Ni ravno pretirane izbire. Največkrat naletim na vrste v Kei. Lahko bi odprli več blagajn, sicer pa niso oni krivi, če se toliko potrošnikov odloči kupovati ravno pri njih. Zadnjič seje npr. zgodilo, daje zmanjkalo vozičkov, potem smo pa v treh košarah nosili stvari po trgovini Vida Fidler, Goričica Večinoma nakupujem v Kei, predvsem, ker ima dokaj ugodne cene. Ko sem še bila osnovnošolka, sem prav gotovo največ kupovala pri Zvončku. Na gnečo in vrste in vse kar je povezano s tem sem največkrat naletela v Blagovnici, zato tam tudi redkokdaj nakupujem. Čeprav je malo dražja, največ ljudi kupuje tam, ker je v centru mesta. Mislim, da bi v vseh trgovinah morali imeti več blagajn ali pa zaposliti več delavcev, da ne bi bilo treba čakat pred blagajno ali pa v vrsti za kruh. V Šentjuiju pogrešam več trgovin s tekstilom. Prenovljena domača stran Šentjurskih novic na novem naslovu Čeprav smo vam prenovljeno spletno stran Šentjurskih novic obljubljali že za avgust, se je zaradi tehničnih težav vse skupaj nekoliko zavleklo. Prve dni septembra pa se je v svetovni informacijski avtocesti vendarle pojavila naša domača stran v prenovljeni podobi na novem naslovu www.sentjurskenovice.si. Popolnoma smo preuredili uvodno stran, ki ima izboljšano grafično podobo in bolj pregledne povezave do podstrani, ki se »pokažejo« v posebnem prikazovalnem oknu. Tedenske novice je zamenjala rubrika Aktualno, v kateri skušamo kar se da ažurno spremljati dogajanja na Šentjurskem. Na prvi predstavitveni strani si lahko ogledate tudi karikaturo in izjavo meseca. Pripravili smo prispevek o razvoju Šentjurskih novic. Poleg informacij o naših začetkih in pomembnih mejnikih so na ogled prva naslovnica, uvodnik in anketa. Predstavljeno je tudi zdajšnje uredništvo. Spremljate lahko tudi šentjursko glasbeno lojtro in glasujete za svoje najljubše pesmi. Novost je rubrika »Kaj poslušajo Šentjurčani?«, objavljamo pa tudi novosti iz naših glasbenih logov. Zaenkrat smo morah žal umakniti rubriki forum in anketa katerih vrnitev pa pričakujemo kmalu. Seveda pa si lahko na naši spletni strani ogledate koledar vseh prireditev na Šentjurskem, objavljamo pa tudi kontakte pomembnejših društev in organizacij. Na ogled so tudi izbori člankov tiskanih izdaj ŠN, vaše pripombe, namige, predloge in informacije pa še vedno pričakujemo na spletnem naslovu sn_obvestila@email.si. __________________________________________________________________________L H. Predstavljamo šentjurske doktorje znanosti Dr. Aleš Lesnika doktorant mariborske strojne fakultete Če se kdaj odpravite v Zgornji trg in pri hiši Lesnikatovih, od koder se definitivno širijo najslajše vonjave v Šentjurju, povprašate za »tamlajšga« gospodarja, vam bo pred obličje stopil mlad gospodič, za katerega skoraj ne morete verjeti, daje doktor znanosti. Lahko bi prisegb, da v njegovih očeh še vedno tlijo iskrice nagajivosti iz otroštva, ko se je z druščino podil naokrog in tudi marsikatero ušpičil. Aleš je letnik '68, neporočen, vendar živi s Tino, materjo njune triletne hčerke Alje. Na isti hišni številki najdemo tudi njegove starše; oče Stanko je bil med leti 1978 in 1982 predsednik Skupščine občine Šentjur, mati Justina pa izhaja iz prosvetnih vrst. Pravi, da kot otrok ni imel posebnih omejitev. Cele dneve je prebil na igrišču. V osnovni šoli je treniral košarko, ukvarjal pa se je tudi z atletiko, kjer sta mu bila pri srcu Sprint in skok v daljavo. Spominja se, da je med vrstniki kraljeval Miran Amon, oba pa sta bila člana šolske ekipe za štafeto. G. Lesnika mlajši, ali ste že zgodaj vedeli, kam vas vodi pot, v akademskem smislu? Če analiziram vso dogajanje nazaj, pravzaprav kakšnih naključij ni bilo. Po osnovni šoli sem se vpisal na srednjo strojno šolo v Celje. Zaradi usmerjenega izobraževanja takrat gimnazija ni veljala za dovolj perspektivno šolo. Poleg tega mi je bila všeč tehnična usmeritev šole, nihal pa sem med elektroniko in strojništvom. Z učenjem nisem imel težav. Tisti čas je bila strojna industrija pri nas na vrhuncu, tako širše kot v celjski regiji. Zato sem se vpisal na mariborsko Fakulteto za strojništvo, ki je imela oddelek tudi v Celju. Torej iz takratnega gledišča dokaj racionalna pot. V vaši bibliografiji je zaslediti zanimiv naslov diplomske naloge »Projekt škarjastega dvigala«. Baje ste jo delali v sodelovanju zAlposom? Ker sem hotel narediti nekaj praktičnega, kar bi bilo koristno todi v firmi, kjer sem bil zaposlen, sem se odločil za takšno stvar, ki ni nič posebnega. Na koncu zadeva sicer ni prešla v uporabo. Zakaj ste ostali v domačem gigantu samo tri leta? Na kratko, diagnoza se je glasila: »Ne rabimo diplomiranega inženirja!« V tistih časih investiranje v domačo pamet na splošno ni bilo sprejeto. Če pogledamo v tujino, je znanje strateška dobrina, pri nas, velja tako za Alpos in večino Slovenije, pa kot da se bojimo domačega znanja in potenciala, ki ga premoremo. Strojnike bi sicer imeh, vendar si morajo ti »znucati« kolena, plača pa bi bila mizema. Kljub temu me na tisto obdobje vežejo lepi spomini, saj sem se veliko naučil in imel sem dobre sodelavce. Ker sem moral poiskati novo okolje, sem razmišljal tudi o preusmeritvi na drugo dejavnost, računalništvo. Nazadnje sem se odločil, da ob delu magistriram in potem sem ostal na fakulteti. Ali to pomeni, da ste odslej zapisani akademski sferi? V bistvu se ne obremenjujem s tem. Če bo možnost, jo bom seveda izkoristil. Osredotočam se na svoje delo in to me v tem trenutku najbolj zanima. Sicer delam na habilitaciji, vendar se zna vse skupaj zelo zavleči, saj je do nujnih objav v tuji strokovni literaturi težko priti. Kar se tiče dela v našem laboratoriju na fakulteti, bi imel veliko raje, če bi delali na konkretnih zadevah. Nekaj sem sicer sodeloval pri projektu formule 1, o katerem seje tudi nekaj pisalo, vendar je to predvsem projekt študentov. Sodelovali ste tako z domačo industrijo, poznate pa tudi položaj na fakultetah doma in v tujini, kakšna je potemtakem kvaliteta slovenskega znanja? Kar se tiče primerljivosti naših in tujih faksov, tu ni bojazni. Problematično je npr. sodelovanje fakultet in gospodarstva, ki ne izkorišča naših potencialov in obratno. Zaradi tega se dogaja, da se gospodarstveniki zanašajo na naročila iz tujine, ki pomenijo zgolj životarjenje. Tujini je treba ponuditi znanje, s »hardverjem« sigurno ne bomo uspeli. Prav tako sem proti iskanju alibijev pri državi in naslanjanju nanjo. Če imaš znanje, ne rabiš države! Treba sije pač upati; nekaterim to čisto lepo uspeva. V Šentjurju premoremo nekaj doktorjev znanosti Se poznate med sabo, morda družite? Večinoma se poznamo, zlasti mlajša generacija. Včasih se usedemo na kakšen pir z Nikom Samcem iz Blagovne, Ivanom Gubenškom iz Slivnice ali Šentjurčanom Janezom Gašperšičem, kakšne posebne organiziranosti pa zaenkrat ni (smeh, op.). Ali obstaja moralna oz. vrednostna dilema, ki mm naježi dlake? Če je to kaj, je to virus ameriškega načina razmišljanja. Ne morem razumeti, kako njihove ideje postajajo v Evropi in pri nas svetinja. Če pogledam njihov odnos do okolja, ali pa njihovega predsednika, mi je vse jasno. Kakšen je vaš odnos do religioznosti? Na kratko, nimam ga. Kot praii Šentjurčan, kako hi ocenili šentjurski utrip; gospodarski politični, družabni? Po pravici povedano, se z lokalnimi zadevami ne ukvarjam veliko, čeprav sem domačin in je bil moj oče doma v teh vodah. Name se ni naselilo nič, kar bi dišalo po politiki. Pred časom me je razburila problematika okrog kabelske televizije, saj odgovorni pri podeljevanju posla niso bili prav nič odgovorni, učinki pa so bili kmalu (nejvidni. Na prireditve ne hodim, kar bom poskušal popraviti. Največ stika s krajem imam preko sprehodov in mislim, da je Šentjur s te plati prav prijeten. Vidim tudi, da se je študentsko življenje v primerjavi z mojimi časi izboljšalo. Če bi vi imeli v Šentjurju v rokah škarje in platno, kaj bi bila vaša prioriteta? O tem pa res še nisem razmišljal. No, ja, stanovanja so tu problem... Hvala za pogovor. Literarni večer z Jasno Simončič »Če greš z mano, ti pokažem svet, kije le moj in lahko je tudi tvoj. Tam ni laži in ne prevar, ni utvar in ne nasilja. Je le sreča in resnica, sem le jaz.« Tako je zapisala mlada pesnica Jasna Simončič iz Dramelj, letošnja dobitnica pisnega priznanja Občine Šentjur. Svojo pesniško zbirko Novi obrazi je pod vodstvom mentorice Mirjane Pumat prvič predstavila širšemu krogu ljubiteljev poezije v Knjižnici Šentjur. Njene pesmi je interpretirala Anica Horvat. Jasna je pesnica, ki veliko razmišlja o odraščanju, ljubezni, o življenju nasploh. Ljubezen, sreča in svobodno odločanje ji pomenijo vse. Priznala je, da še vedno išče smisel življenja, še vedno ne ve, kdo je in kaj pravzaprav želi. V svojih pesmih se razkrije. Pravi, da jih enostavno napiše in jih pusti takšne, kakršne nastanejo v trenutku. Takšne so ji tudi najbolj pri srcu. Jasnine pesmi so bile všeč tudi Tonetu Pavčku, ki je avtor spremne besede v zbirki. Zapisal je: »Ko zdaj berem te pesmi, se jih veselim, mi njihova iskrenost pripoveduje o žudežu življenja, ki hoče kar naprej nove pesmi in pesmi kar naprej ponujajo roko bližine svojim sobesednikom. Ko to poslušam, mi je jasno: Vsak človek poje, a ni vsak človek pesnik. Jasna poje in je pesnik« Predlagam, da kdaj vzamete v roke Jasnino zbirko Novi obrazi, zagotovo jo boste našli na policah Knjižnice Šentjur. t.b. Potopis Matije Jazbeca Potovanje v preteklost (2. del) Takoj, ko sem prišel v Prištino, sem dobil občutek, da mestu nekaj manjka. Kasneje sem ugotovil, da Prištini manjka skoraj vse, da bi bila mesto. V resnici je Priština kljub svojim “okrog” 300.000 prebivalcem ogromna vas. Ob glavni vpadnici v mesto z zahodne strani človek sicer dobi vtis, da vstopa v pravi arhitekturni spomenik socializmu, vtis, ki se ohrani tudi po sprehodu skozi center. Mesto, ki ni mesto Na desni strani ceste blokovska četrt Dardania in nad njo, na hribu soseska Bregu i Diellit (sončni hrib), vsako okno in balkon z obvezno satelitsko anteno in vsako stopnišče s trgovino. Med bloki je nekaj igrišč, a nobeno ni celo in na vsakem so, kot vsepovsod drugod, kupi smeli. Zvečer se jim pridružijo kupi otrok. Ulici Ramiz Sadiku in mater Tereza, ki se proti severu združita v eno, omejujeta center. Načrt za njegovo ureditev vreden pohvale: okrog znamenite, arhitekturno izjemne knjižnice ter med fakultetami so nameravalil> urediti park. Ta načrt so spremenili; namesto parka so začeli graditi veliko pravoslavno cerkev, ki jo zdaj varujejo britanski vojaki in bodeča žica, načrtovane sprehajalne potke so zamenjali prašni luknjasti kolovozi. Dreves načrtovanega parka ni. Kljub temu je center mesta edini prostor, kjer ima človek občutek, daje v mestu. Takoj namreč, ko se podamo v vzhodno in sploh v severno ali zahodno predmestje, je možna le še primerjava s “slumi” v tretjem svetu. Hiše obdane z obveznim zidom so zgrajene iz vsakršnega materiala, prašne in blatne poti med njimi vodijo povsod in nikamor, elektriko in telefon si napeljejo sami z bližnje telegrafnice, voda pride od nekod, kanalizacija gre nekam. Da je Priština umetno mesto, zgrajeno po vzoru socialistične urbanistične vizije, ki je zatajila nekatere osnovne “naravne” zakone, potrjuje dejstvo, da skozi mesto ne teče reka. Niti potoček. Zato je v mestu vse polno tistega, kar voda iz mesta navadno odnese. Človeku v tem mestu zlahka postane dolgčas, ker kaj več kot živeti in prodajati ter kupovati se v njem ne da. Imajo kino (1 kos), postavila ga je britanska vojska -vojaki pač raje uživajo ob filmu, kot da bi se mučili v muzeju. Slednjega tako ali tako ni, narodno gledališče, večino časa zaprto, in galerija z razstavo slik, tako enakih, da si že niso več podobne, očitno zadoščata. Športna dvorana je zgorela, koše in gole na igriščih so polomili, stadion je lep, moderen, boljši od našega. Še džamij in cerkva je bolj malo, vera na tem kosu zemlje ne pomeni prav veliko. Hajvečji supermareket - tržnica Ljudi je v mestu vse polno in vsi nekaj počno. Uradno je stopnja brezposelnosti okrog 70 %, saj so edine razpoložljive službe tiste, ki jih plačujejo mednarodne organizacije. Te službe navadno zasedajo izobraženi in prilagodljivi mladi; kot prevajalci, novinarji, kamermani, administrativni delavci ... Vsi ostali; uradno Univerzitetna knjižnica - arhitekturni biser brezposelni se, zato, da bi preživeli, ukvarjajo s sivo (nekateri tudi s črno) ekonomijo. Industrije preprosto ni, ker je že v preteklosti ni bilo. Obrati Trepče v Kosovski Mitroviči in rudnik v Starem trgu so zaprti - tehnologija je tako zastarela, da je ta nekoč znana tovarna še najbolj koristna, če propada. Termoelektrarna v Obiličevu deluje, a bi bilo bolje, da ne bi; ob premajhnih količinah elektrike Prištino oskrbuje s smogom in prahom, ki ju vidiš s prostim očesom in čutiš med zobmi. Podobno je s kmetijstvom; kombinati in zadruge so propadli. Ravninska, rahlo valovita, za kmetijstvo zato verjetno nadvse primerna pokrajina je za vzorček obdelana; nekaj je žita in nekaj koruze, ostalo zarašča šavje, ki ga nihče niti kosi ne. Vse, kar ostane, je trgovina, švercarija, preprodajanje, tihotapljenje, prodajanje stvari, pripravljanje hrane in prevažanje ljudi (in stvari). Trgovina je v vsaki drugi hiši, a njihova založenost me utrjuje v prepričanju, da v njih prodajajo predvsem viške lastnih zalog. Vsega je sicer dovolj, a izbirčnost lahko pozabite - imajo eno vrsto mleka, eno vrsto jogurta, eno vrsto klobas, eno vrsto sadja in eno vrsto keksov. Vse našteto je možno kupiti tudi na tržnici, kjer jogurte, mleko in posebne klobase po celodnevnem sončenju zvečer pospravijo in zjutraj ponovno poskušajo prodati. Na tržnici prodajajo še obutev in obleko, železnino, kure, kasete in še kaj. Posebej zanimivi so optimisti, ki skušajo prodati (res) stara in rabljena oblačila in dele raznih gospodinjskih ali drugih aparatov; če kdo potrebuje metlico za kuhinjski mešalnik, rabljeno ponev ali pokrov za CD predvajalnik, je prištinska tržnica pravi naslov zanj. Ponudbeno stran ekonomije dopolnjujejo ulični prodajalci cigaret, knjig, CD-jev, pečene koruze, kaset, UCK majic, arašidov in NATO zastav. Vse ponujeno ima najprej spremenljivo in šele nato tudi sprejemljivo ceno. Poleg prodajanja si ljudje služijo kruh še s prevozništvom; nobena težava ni najeti taksi, traktor ali motokultivator (po potrebi z delovno silo vred), pripravljanjem čevapčičev, sudžukov in hamburgerjev (tu se spisek na meniju večine fast foodov konča) in striženjem ter britjem; ena značilnost tamkajšnjih ljudi je, da imajo zelo kratke lase, tisti urejeni tudi gladko obrito brado. Vsi, ki se ne ukvarjajo z že naštetimi dejavnostmi, počno kaj drugega: menjavajo devize, polivajo pločnike in brozgajo z metlami, če živijo na podeželju, pasejo eno kravo, skratka nekaj počno, čeprav je rezultat njihovega dela ničen. Dejstvo je, da je, čeprav za tujca nenavadno, vse to način golega preživetja. Ljudje živijo srednje slabo, vsaj večina njih. Sprva tega sicer ni opaziti in marsikdo bi, če bi se sprehodil zvečer po promenadi, temu ugovarjal. Videz vara, sploh če je oko nevajeno, precej tistih dobro oblečenih in solidno stoječih je tujcev, preostanek je smetana domačega prebivalstva; srečneži s službami ali uspeli švercerji in preprodajalci. (se nadaljuje) torek, 25.september 2001 1^853 SAMOVOLJA V KS SLIVNICA Glede na pismo člana sveta KS Slivnica pri Celju g. Zorana LESKOVŠKA, ki je bilo objavljeno v mesečniku Šentjurske novice, sem kljub lastni načelnosti in nesmislu dokazovanja laži, polresnic ali resnice po časopisnih straneh, kot predsednik KS prisiljen odgovoriti piscu in krajanom, ki lahko ob prebiranju objavljenega pisma pomislijo, daje belo čmo. Kot predsednik KS odločno zavračam posplošene trditve Zorana LESKOVŠKA da se dela v KS izvajajo brez sklepov sveta. Kot član sveta KS bi moral vedeti, daje bil na 13. seji sveta sprejet sklep o sanaciji oziroma preplastitvi cest po vrstnem redu in sicer Tumo - Javorje, Čret - Bukovje, Voduce - Slivnica, Jelce - Skale in OŠ - vrtec. Za izvedbo asfaltiranja so bile pridobljene cene in predračuni vsaj treh ponudnikov, med katerimi je bil izbran cenovno ugodnejši glede na kvaliteto opravljenih del. Kar neveijetno je, da Zoran LESKOVŠEK vrednost del v pismu posplošuje na okrogle milijone in jih zaokrožuje navzgor, posebej še pri cesti Tumo-Javoije, katere skupna vrednost vseh opravljenih del je 7.125.000 SIT in ne 8.000.000, kot navaja pisec. V zvezi očitkov s finančnim poročilom in planom za 1. 2001 navajam, daje bilo poročilo prvič predstavljeno na 18. redni seji 19.02.2001, vendar glede na zahteve članov sveta ni bilo dovolj podrobno razčlenjeno. Po ponovni razčlembi je bilo na zadnji seji sprejeto z večino opredeljenih glasov. Glede na trditev o sredstvih enega milijona, ki naj bi jih dobilo TD, poudarjam, da gre za očitno pretiravanje Zorana LESKOVŠKA, ki ne more preboleti dejstva o zahtevi sveta KS in predvsem krajanov vaške skupnosti Gorica o odstranitvi neustrezne »brunarice na avtobusni postaji«, za katero je bilo poskrbljeno, da stoji na urejenem zemljišču krajevne skupnosti ob ježem. Iz finančnega poročila pa je jasno razvidno, da je turistično društvo od KS dobilo le 30.000 SIT za svoje delovanje. Res pa je, da TD trenutno skrbi za premoženje krajevne skupnosti ob ježem na podlagi sklepa sveta. V zvezi očitkov o novem avtobusnem postajališču v Gorici naj omenim le, da je dela pričel v svojem mandati ravno g. LESKOVŠEK in sicer brez ustrezne dokumentacije. Kljub temu smo po tem pridobili potrebno gradbeno dovoljenje in glede na sprejet sklep 5. redne seje KS izvedli dela do faze kot je sedaj. Za opravljena dela je bilo pridobljenih pet ponudb. Med delom pa so gradbišče večkrat obiskali razni inšpektoiji, ki pa nepravilnosti niso ugotovili. Ali so bili poslani po uradni dolžnosti ali na povabilo skrbnega krajana, mi ni znano. Očitke predsedniku KS v zvezi pomoči društvom pa naj si pisec prebere sklep 3. redne seje sveta KS, ki mu to dovoljuje. Prepričan sem, da Zoran LESKOVŠEK pri pisanju članka ni hotel blatiti imena predsednika in posledično sveta krajevne skupnosti, ki se s skupnimi močmi trudi in dela v korist kraja. Nedvomno pa je g. LESKOVŠEK dobil navdih za pisanje pisma iz obdobja svojega županovanja. Zaradi navedb v pismu se bom potrudil piscu podrobno razložiti njegove trditve, za katere je kot član sveta vedel, da se bistveno razlikujejo od dejanskega stanja PREDSEDNIK KS SLIVNICA Dušan Polenšek V Dobju se ne cedita med in mleko Ja pač tako, da človek vedno ne ve, kaj je prav in kaj ne, kar se je veijetno zgodilo tudi Vam, gospod tajnik občine Dobje, ko ste pisali uradno pismo uredniku Šentjurskih novic, v njem pa me kritizirali, žalili, mi sponašah, pri nekaterih izjavah pa Vam je resnica tudi popolnoma zatajila. Tudi glede razumevanja medijev Vam očitno ni jasno, kaj je demokracija, in da vsako drugačno napisano mnenje še ne pomeni napada, temveč je normalen način, kako priti do boljših rešitev. Ampak v Dobju demokracija še ni razvita, prej bi rekel, da imamo centralizem. Na volitvah je pa tako, da nikoli ne uspejo vsi, prav pa je, da je več kandidatov in volivci lahko izbirajo. Upam, da tesno zmago g. Salobirja ne jemljete kot absolutni uspeh. Makadamskih cest, ki povezujejo več gospodarstev, je v naši občini še veliko, v Zvršah proti Rjavcu, na Presečnem proti Ameriki, cesta poti Pametjeku (jezerce20 in 21, Suho 8), pa ceste Jesenik - Laše, Završe - Zapeče, povezava Ravnega s cesto Dobje - Slatina. Seveda je prav, da ste začeli asfaltirati ceste, ki povezujejo eno ali dve gospodinjstvi (Izjava svetnika v ŠN, da se je včasih gradilo večinoma s lastnim denarjem, zdaj pa vse z občinskim!), pošteno pa ni, da ste pozabili na asfalt pri zgoraj naštetih povezavah med več gospodinjstvi in vasmi. Daje kmetijstvo v Dobju nekaj tretjerazrednega, kažeta tako vaše pismo kot občinski zaključni račun. Naša kmetija, ki je menda celo edina čista kmetija v občini, bi prej zaslužila Vašo pohvalo, gospod tajnik, kot pa sponašanje. Treba je pač vedeti, da imamo na enoto površine enake pravice kot vsi drugi kmetovalci in da več hektarov pomeni tudi več škode in več denarja. Toda, pozabili ste povedati, da občina Dobje leta 2000 iz svojega proračuna za sušo ni ničesar prispevala, celo nekaj stotisočakov, ki jih je dala država v ta namen, je porabila za druge namene. Kljub veliki prizadetosti kmetov zaradi suše je v proračunu ostalo neporabljenega 1,8 milijona SIT kmetijskega denarja oziroma je bil porabljen drugače. Podobno je bilo tudi pri denaiju za gospodarske dejavnosti, kjer je bilo od 4,3 milijona porabljenih le 1,2 milijon (indeks 28), kar pomeni, da ima občina nedostopne programe. Četudi nadzorni odbor dela vse po predpisih, kot pravite, je vprašanje, če dela tudi pošteno. Upam, g. tajnik, da boste v naslednji številki ŠN pojasnih, kje je bil porabljen ves ta denar. Glede plazu Vas moram spomniti, da so pri sponašani sanaciji travnika sodelovale različne strokovne službe, izdelani so bili projekti, ki se očitno niso upoštevah. Nadzorni organ je bil Franc Leskovšek!!! Zaradi sanacije plazu nad Mačkovo hišo pa jaz nisem imel nobenih pripomb. Imamo pa v Dobju še en velik plaz v Zapečah, za katerega se občina ne zmeni. Tudi proti gasilski cisterni nimam nič, sem pa še vedno prepričan, da za uspešno gašenje rabimo tudi hidrante, ki jih zdaj nekatere vasi nimajo. O koncerti v cerkvi le par besed. Nobena srbohrvaška beseda ni bila uporabljena, kot ste slišali Vi, če pa je nekomu koncert všeč in si zaželi še eno pesem, pa upam, ni greh, ampak je priznanje izvajalcu. Molitev mene sploh ni motila, toda kot po mašah, ki smo jih imeli v kulturnem domu, ni nikomur padlo na pamet, da bi recitiral kakšne druge pesmi, tako tudi mohtev na koncert morda ni ravno najbolj sodila. Ampak to sploh ni pomembno. To pa je tudi vse. Mogoče še to, da bi bilo prav, da svoja pisma, takšna kot je bilo tisto za ŠN in posredno tudi zame, podpisujete s svojim imenom in priimkom in ne kot tajnik občine. Razen seveda, če gre za uraden občinski dokument. Še bolje pa bi bilo, če bi se vse to lahko pogovorih doma v Dobju in ne preko časopisa. Drago Čadel Kravje dirke Ne morem mimo tega, da ne bi napisala nekaj vrstic na to temo. V Novem morah imeti ljudje! Res sem se zamislila, kaj se vse dogaja v naši civilizirani tedniku št 34 je bila na naslovni strani fotografija, ki prikazuje jezdeca na kravi, državi, pa nihče nič ne ukrene. Kako so te uboge Živah ponižane; za ježo so ki s kavljem pika ubogo žival in jo spodbuja k teku. Na sredinski stani pa je še konji, krava pa je pridna in počasna žival cela stran fotoreportaže. Sprašujem, kje so policija in društvo proti mučenju Živah? To surovost in mučenje Živah v hudi vročini gledajo tudi otroci, namesto da bi se učili humanega odnosa do njih. Ker Živah nimajo toliko pameti, bi jo zato Hilda Lokovšek torek, 25.september 2001 M-BUJ Spomini na Demos 15. nadaljevanje Deklaracija za mir In klovnovska občina Odločno sva jo zavračala spet le midva z Zabukoškom:"... to ni deklaracija za mir, ampak je deklaracija za razorožitev Slovenije...Ta hip je Slovenija pred osamosvojitvijo in v tako delikatnem položaju na Balkanu, da je ustvarjanje te psihoze škodljivo za slovenska nacionalna hotenja...", to so bili najini argumenti, ki so se kasneje pokazali kot zares nadvse realni. Na glasovanju je 28 odbornikov glasovalo proti podpisu te deklaracije, deseterica pa jo je podprla. To je bila ena redkih zmag, ki sva jo z Zbukoškom družno izbojevala v šentjurski Skupščini. Na tej seji se je razvila tudi razprava o klovnovstvu šentjurske občine. Da smo “klovnovska” občina se je v obrazložitvi Deklaracije za mir zapisalo Štiglicu. Kaj ta izraz pomeni, je prvi vprašal Jager, Mirjan Bevc pa mu je odgovoril, da lahko mirne duše odstranimo tudi narekovaje, ker smo, vsaj po časopisnih polemikah sodeč, res klovni. “Občutek imam, da si v Skupščini in tudi izven Skupščine ne znamo zastaviti pravih ciljev... Osebno spoštujem polemike, spoštujem izmenjavo stališč, vendar vse to kar se piše o Šentjurju izgleda dokaj klovnovsko...”, je ocenil moja prizadevanja glede obveščanja javnosti predsednik ZKS - SDP Mirjan Bevc. Pojem klovnovstva, ki ga je lansirala opozicija (ZKS - SDP), letel pa je seveda na Demosovo občinsko oblast, se je kasneje še nekajkrat zavrtel po skupščini in dokončno izginil z dnevnega reda, ko je postal absolutni gospodar skupščine in občine predsednik IS, kije pač bil več ali manj njihov. Vroča proračunska razprava in odstop IS Mislim, da se takrat nisem prav zavedal, da vodim bitko s predsednikom IS na smrt ali življenje, kot se reče v prispodobi, a iz zapisnikov se prav ta izključujoči boj da zlahka razbrati. V ognju sem imel več primemo vročih želez; plačo predsednika IS, zavrnjen program dela IS, Šatjersko banko in končno tudi proračunsko razpravo spomladi leta 1991. Objektivno sta resnica in pravica bili v vseh teh primerih na moji strani, to si upam trditi še danes, loteval pa sem se jih sila nespretno in prav nič politično. Kot z buldožeijem. V skupščinskih klopeh sem izgubljal vse bitke po vrsti. O vsem, kar mi ni uspevalo v skupščinskih klopeh, sem pisal v časopise, očitno v upanju, da bo resnica dobila podporo v javnosti, če je že ne more dobiti v skupščini. To pa je bil povsem zgrešen račun. Javnost se za moje probleme ni kaj prida zanimala in se je tudi pod vplivom meni nenaklonjenih medijev (Koren v Delu, Einspileijeva v Večeru...)od mojega pravičniškega boja vse bolj oddaljevala, ali se mu celo prizanesljivo posmehovala. Pa tudi, če bi jo uspel pridobiti zase, to v tistem trenutku ne bi imelo nobenega učinka: oblast se je izvajala na Občini, volitve pa so bile hudo daleč. Vsekakor je neizpodbitno dejstvo, da si s temi polemikami v javnosti nisem uspel izboriti nikakršne podpore. Pravo realno bojišče so brez dvoma bile skupščinske klopi, kjer pa se mi je pisalo vse slabše in slabše. Krščanski demokrati so dosledno podpirali svojega predsednika Zdolška, kije bil hkrati tudi občinski finančni minister, z njim seveda tudi njegovega “duhovnega očeta" Grdino, kot ga je nekoč Simon Zdolšek sam imenoval. Tudi predsednik Kmečke zveze Ivan Pevec, kljub temu, da mu večina njegovih odbornikov in članov upravnega odbora šentjurske podružnice Kmečke zveze ni sledila, je že krepko igral na Grdinove strune. Pri takem razmerju moči, ki so ga “stare strukture” v skupščini presenetljivo hitro začutile, sem bil kot predsednik skupščine in še vedno tudi vodja Demosa deležen številnih, mnogokrat že prav nesramnih in neokusnih napadov. Zatler, Prebil, Moser, pa tudi Arzenškova so znali biti hudo zajedljivi. Iz bitke se je spretno umikal Jager, ki pa je znal zelo spremo spet in spet lansirati kakšno zamisel ZSMS, kije še poglabljala razkol v Demosu oziroma med menoj in Grdino. Afera s Štajersko banko je bila tipični primer te njegove spretnosti. (Se nadaljuje) F.K. Kmetijsko gospodarstvo Slom 1907 1992 (5. nadaljevanje) Okraj Celje je v letih 1952 do 1960 zelo forsiral širjenje nasadov hmelja. Motiva sta bila dva; 1. Tržna možnost je bila izredno ugodna in siguren vir deviz. 2.0kraj je mimo veljavne zakonodaje sprejel odlok o uvedbi prometnega davka v svojo korist, kot pomemben dodaten vir proračuna. Strogo je spremljal po pristojni inšpekciji prodajo hmelja mimo pooblaščenega izvoznika Hmezada iz Žalca. Na meji preko Sotle so prekupčevalci iz Vojvodine organizirali odkup po znatno ugodnejših cenah in klasifikaciji.Slom je obstoječe površine povečal še za 5. hektarjev. Pri prevozu suhega hmelja na platonarju s konjsko vprego v skladišče Hmezada Žalec se je zgodila nesreča. Pri vračanju je na vozu dremal delavec, po obvozni cesti od Hotunja mimo hiše Gorjup preko tedanjega železniškega prehoda je v času prevoza proge pripeljal vlak. Zagrabil je oba konja in ju ubil. Voznika je vrglo v bližnjo mlako in travišče ter je ostal nepoškodovan. Draga nesreča v tem obdobju se je pripetila strojniku Klepej Francu. Zagrabil ga je ohlapni pogonski jermen in ga vrtel v krogu. Kljub hitri rešitvi je močno poškodovan. Zdravniki v celjski bolnišnici so se trudili, vendar je ostal s trajnimi posledicami. Večina zaposlenih je bilo mladih, takrat pretežno iz okoliških vasi in raznih predelov manj razvite Slovenije. Kljub utrujenosti od dela so radi prepevali in se veselili. Sredi šestdesetih let so pripravili celo dve dramski uprizoritvi; igro » Dve nevesti«, s katero so tudi gostovali, in drago šaljivo, katero so predstavili samo doma. Obe predstavi sta bili pod pojato govejega hleva. Za glasbo in , dopolnitev igralcev in režijo so se pridružih fantje iz okolice. Radi so snubili mlade delavke in pripravnice. Leta 1954 je upravnik skupaj s sindikatom organiziral izlet na otok Rab. Do Reke so potovali z vlakom in nadaljevali z potniško ladjo Kostja Racin. Na Rabu so bili gostje počitniške kolonije železarne Štore. Nekateri so se takrat prvič prepričali, da je morska voda slana. Upravnik je kljub včasih ostrim ukrepom hišnega reda dovoljeval sprostitev in zabavo.Ob sobotah zvečer je dovolil ttočno določen čas za ples v veži Slomškove rojstne hiše. Na harmoniko je običajno zaigral sezonski zidar s priimkormPredikaka«. V kuhinji seje hranilo do 20 stalnih in mnogo občasnih delavcev. Družine zaposlenih so si kuhale same. Kuharica Jager Malčka iz Šentjuija /1952 - 1957/ je imela tudi posebnega abonenta, mlado srnico, najdeno pri košnji. Že precej udomačena je neke nedelje spremljala vaščane vasi Brezje, kateri so odhajali k maši na Ponikvo ter se izgubila v naravi. V Slomu so sporazumno z krajevnimi organizacijami na Ponikvi pripravljali tudi razne izobraževalne tečaje. Dekleta so imela kuharske tečaje, katere so vodile učiteljice s Malčka Jager z svojo varovanko gospodinjske šole v Šentjuiju Jožica Dimeč in Francka Bogataj, poročena Vidovič. Zanimiva je takratna varčnost, saj so morale tečajnice s seboj prinašati drva za kurjavo in vso potrebno hrano za pouk. Bilo je nekaj tečajev tudi za fante s področja negovanja in obrezovanja sadja. Samostojna gospodarska organizacija 1957-1960 Leta 1957 se posestvo osamosvoji. Kmetijska šola postane predvsem izobraževalna ustanova in zadrži samo zemljišča predvojne kmetijske šole. Direktor postane dotedanji upravnik Podbregar Karl x (Se nadaljuje) Vincenc Jagodič torek, 25.september 2001 Policijske cvetke Kako na kraj z Marjano Novak? Na Žegru po moško V bistroju Obrez, na strogo neutralnem terenu, so se 27. avgusta ponovno srečali nadebudni »mladinci« iz Voduc in Suhega, da bi zaključili nedokončano pretepaško zgodbo izpred dveh tednov v Lesičnem. 18 - letna D.L. in M.Ž. iz Voduc sta svojo številčno nadmoč uspešno uveljavila nad B.P. iz Suhega, ki je ves obrcan in z zlomljenim nosom končal v zdravniških rokah. Vprašanje je, kolikokrat se fantje morajo pobiti, da jih sodišče enkrat op(l)azi? V Šentjurju po znanem scenariju Dne 2. septembra seje začelo pri »Plavih očeh« na Tržnici: J.Z. s Podgrada, brata D.K in M.K. iz Repnega ter Z.R. iz Šentjurja - sami dobri znanci šentjurskih policistov - so-tja nekje do tretje ure pridno povečevali promet ustrežljivi natakarici, nakar so se spomnili na rekreacijo. Po tržnici so malo razmetali mize in stole, razbili ena vrata, poštni nabiralnik, stikalo... Primerno razpoloženi so stopili še k Dadu in nazadnje še v bife na Istrabenzovi pumpi. Kjer so se končno srečali s plavimi angeli. Po kratki besedni bitki so složno nadaljevali v hladilniku v Celju. Ženska emancipacija na pohodu Ženski uspešni dan je bil 12. september. Že zgodaj zjutraj so imeli policisti polne roke dela z ženo 43 - letnega Ponkovljana J.K., ki se je družno z možem uprla nameri policistov, da njenega partnerja privedejo pred sodnike. Lastnoročno je napadla oba policista, enemu je izpahnila palec, drugemu pa skoraj zavila vrat, nazadnje pa je le z lisicami na rokah podlegla grobi policijski sili, mož, ko je ostal brez njene zaščite, pa je hočeš nočeš stopil pred sodnike. istega dne v večernih urah je druga emancipiranka D.B. smelo napihala 2 dobri promili alkohola in ker nikakor ni hotela peš naprej, so jo policisti pospremili do hladilnika. Tako, tudi to je emncipacija. Serija vlomov na Planini pojasnjena Kar pet vlomov, ki so se zgodili ponoči, 12. septembra, je zagrešil 35 - letni Celjan K.B., sicer občasno »stacioniran« tudi v Suhem. Narabutano robo v skupni vrednosti preko 5 milijonov SIT, še največ naj bi bila vredna programska oprema Sitotiska Koželj, je skušal že naslednji dan spraviti v promet, kar ga je pahnilo v roke policistom. Poslovni K.B. ima na vesti tudi majske vlome v OŠ Dobje in gostilno Pri Olgi, poleg tega pa še 24 vlomov po širši celjski okolici. Kako moderno do mobitela To vam bo najlažje razložil M.S. iz Šentjurja, ki je preko interneta pri neki firmi iz Črnomlja hotel za polovično ceno nabaviti okrog 90 tisočakov vredno Nokio 8210. Ko je na pošti za prispelo pošiljko odštel zahtevanih 40 tisočakov, je razočaran ugotovil, da mu je podjetni Čmomljanec, ki ga naenkrat ni bilo več mogoče izslediti, poslal nič vredno obtolčeno staro Nokio. Abrahamski obračun pri O.K. C & C Gospodje častitljivih Abrahamovih let iz Prožinske vasi, I.B., M.S. in F.Š so dne 15. septembra v bifeju Istrabenza srkali svojo zasluženo kapljico, ko je k njim korajžno pristopil v družbi dveh kolegov sovaščan in generacijski kolega S.V. Po kratki verbalni uverturi je mahnil I. B. - ja s pestjo, ta pa seje poslužil priročne steklenice in mu porezal ličnico, nakar je še sam bil deležen podobnega flaširanega posega. Radostno sosedsko snidenje sta složno končala pri zdravniku. Do jagnjetine z občutkom za živali Neznanec, ki seje 16. septembra v poznih popoldanskih urah lepo spokojno pripeljal z belim jugotom in prikolico na Uniše, naložil dva zrela jagnjeta, last F.K. iz Šentjurja, ki sta se nič hudega sluteč pasla skupaj s svojo čredico v električni ogradi, se je izkazal s pravim občutkom za živali: da ne bi motila malih jagnjet, doječih in brejih ovc je rahločutno odstranil le oba moteča elementa. Z bergalmi in gibsom »urejal« picerijo Kamra Da za človeka, ki je primemo maligansko podprt, tudi telesne poškodbe niso prehuda ovira, je 18. septembra zvečer lepo dokazal 20 - letni J.F. iz Lokarja. Ker mu natakarica v Kamri ni hotela več dolivati, seje hudo razburil in z berglami in zagibsanim udom postoril nekaj malenkosti v lokalu, ki so mu šle na živce. Ker ga očitno tudi policisti na licu mesta niso uspeli potolažiti, so ga skupaj z berglami in gibsom premestili v celjske hladilniške prostore. F.K. Takoj na začetku naj povem, da gre tokrat za tisti znani trikratni dogodek: prvič, zadnjič in nikoli več. Z urednico konkurenčnega Šentjurčana po temle »izpadu« ne bom več polemiziral. Tokrat pa hočem javno povedati, da njeno vztrajno prepričevanje šentjurske javnosti, kako idealna novinarka, neskončno resnicoljubna in poštena je, vsi drugi pa smo pokvarjeni, ji mečemo polena pod noge in smo oh in ah daleč za luno, ni na mestu. Pa me prav nič ne brigajo njene intelektualne in moralne kapacitete, kot tudi njena poslovna strategija ne, toda tam, kjer taca po šentjurskem medijskem prostoru in se igra z mojo osebno integriteto, bi ji nekaj močnih besed lahko koristilo. Pa če že ne njej, ker vem, da jih bo zviška s prezirom zavrnila, pa vsaj občanom, ki so posredno predmet njenih manipulacij. Šentjurske novice so 7 let pred »Šentjurčanom« z velikimi napori zaorale v ledino šentjurskega medijskega prostora, vzpostavile so stike z občani in oglaševalci. Kakšno delo je to, zna ceniti le tisti, ki se je kdaj eno ali dve leti povsem od začetka vsakodnevno soočal z banalnimi časopisnimi konflikti z občani in si dobesedno zbrusil noge in jezik, preden je prepričal oglaševalce. Pa si zato ne lastim pravice do trajnega monopola, le dokaj normalno in človeško bi bilo, verjetno pa tudi v skladu s podjetniško etiko, da bi gospa Marjana, ki se je z nesporno pomočjo diskriminacijske občinske politike takorekoč lepo ulegla na postlano posteljo, znala spoštovati naše napore. Od korektnega konkurenta bi celo pričakoval, da bi se pojavil v naši hiši, lepo razložil svoje načrte, morda celo ponudil sodelovanje... Kaj takega se Marjani Novak seveda ni moglo zgoditi. Celo nasprotno, z županovim priporočilnim pismom v roki in z dumpinškimi cenami, za katerimi je stal občinski denar, je navalila na »naše« oglaševalce, si enostavno prisvojila mnoge naše zamisli ter se z blagoslovom in polno podporo zlasti podžupana Čokla podala v sveto vojno zoper ŠN. Kot prekaljeni podjetnici ji je bilo prav dobro znano, da je Šentjurski prostor premajhen že za en sam povprečno soliden časopis, zato o njenih slabih namenih do ŠN že od vsega začetka ni bilo nobenih dvomov. Ampak ne za Marjano Novak, ona je nedolžna žrtev, njej ne damo dihati... Šentjurčan je tu, ima svoje dopisnike, svojo podobo in ima očitno tudi svoje bralce - in za sabo bogatega zaščitnika na občini. Ker se je urednica Marjana Novak pokazala kot dovolj zvesta in kooperativna, so ji Občinarji nekaj mrhjonov vreden projekt časopisa več ali manj podarili (uradno prodali). Tu se začne in konča novinarska zgodba Marjane Novak; Šentjurčan je postal priviligirano občinsko trobilo, Marjana Novak pa najemna delovna sila. Namesto tega, da bi bila v službi javnosti, kar je nesporna naloga korektnega medija in korektnega novinarja, sta Marjana Novak in Šentjurčan postala orodje vladajoče politike za manipuliranje z javnostjo. Sicer zelo diskretno, toda nezgrešljivo. Ta trditev je postavljena sicer trdo, toda povejte, ali ste v Šentjurčanu zasledili že eno samo samcato najmanjšo kritiko občinskih oblasti? Ali kogarkoli, ki ima denar? Niste. Lahko pa ste v zadnji avgustovski številki, na primer, videli v rubriki Oko kamere župana Malovrha na konju, s podnapisom »Čvrsto v sedlu«, vsekakor z nespornim sporočilom, pa četudi odmislite maloumni tekst pod sliko. Edina oseba, ki je v Šentjurčanu deležna kritične in izključno negativne obravnave, sem jaz, urednik konkurenčnih ŠN , navadni mali človek brez moči in oblasti in kvečjemu še ŠKMŠ. Skoraj v vsaki številki se me poskuša privoščiti, enkrat v uvodniku, drugič v Bučnicah, tretjič še kje, več ali manj s povsem za lase privlečeno konstrukcijo, ki praviloma nima nobene povezave z resnico. Moram priznati, da si štejem v čast, ker sem očitno edina vsaj kolikor toliko javna oseba v naši občini, ki je vredna kritične pozornosti. Tudi razumem, da zadevo gospa Marjana vedno garnira po svojem okusu in skladu s svojo miselnostjo, toda če pri tem do onemoglosti krivinči resnico, zraven pa se še nesramežljivo vztrajno razglaša takorekoč za mučenico, če že ne novinarsko svetnico, vsekakor pa za edino posestnico Resnice (celo z veliko začetnico), me nekam pritisne. Pa konkretno, spet iz avgustovske številke Šentjurčana: v opazni notici »Nepovabljeni v goste pride...«, ž zaključno poanto »Če preveč hudoben si čvekač, postaneš pač medobčinsko slaven nergač«, z nezgrešljivim akrostihom, da se ve, da gre za mojo osebo, nisem našel niti kančka duhovitosti in še manj je v njej resnice. Je pa v njej dovolj hudobije. K Strašekovim sem bil osebno povabljen, njegovi so me sprejeli z veseljem in spoštovanjem, vzeli so si tudi čas zame in se z menoj razmeroma veliko ukvarjali. Res pa je, da nisem bil med tistimi, ki so se zgneth za zastonjskimi obloženimi mizami, ker pač ni bil moj namen, da se tam najem in napijem ter po nepotrebnem povečam svojo kilažo, ki je že tako ali tako na meji kulturne znosnosti. Bi pa z veseljem v kleti poskusil kakšno njihovo specialiteto, če bi se gostitelji spomnih in mi jo ponudili. In Marjana Novak, ki jo očitno tam nihče niti opazil ni, je svoj zavistni gnev prelila v nikakršen stih in ga samozavestno vrgla v šentjursko javnost. Da, naj piše, naj piše tudi tako »pesniško navdahnjene« verze in jih prodaja. To je pač stvar njenega stila in njene ravni. Toda Šentjurčan je vendarle neke vrste uradno občinsko glasilo, tudi ustvarjan s pomočjo javnih sredstev, zato bi njej in njenim skrbnikom na občini in KS nekdo moral namigniti, naj ne podcenjuje dobrega okusa in intelektualne ravni povprečnega šentjurskega občana. Pa sploh ni prav, da sem to ravno jaz. Toda rekel sem. Franc Kovač. torek, 25. september 2001 I1 BHHH pcx d* dk n # a s« c m Več informacij o ponudbi pre NOVOST! poslovno / multimedijski računalm JL JLJL\i^ • - • Ob vsakem računalniku! fš&smm MMBB brezplačno računalniško izobraževanje • 15 dni brezplačne uporabe interneta + 15 dni brezplačnega interneta ob sklenitvi naročniškega omrežja v omrežju NETSI.NET (telefonski impulzi niso všteti v brezplačno uporabo) trimesečna brezplačna uporaba poslovno-informacijskega sistema GV IN - osnovna plošča QDI Platini X2 - Intel* Pentium* procesor 1,5GHz - pomnilnik 256MB SDK PCI 33 - gibki disk 3,5" 1,44MB - trdi disk 40GB - grafični pospeševalnik NVidia GeForce2 MX200 64MB - CD-ROM 52 x hitrost - ohišje midi tovver ATX - tipkovnica Keytronic KT800SLO, PS/2 - miška Genius in podloga za miško PCX* - zvočniki Genius 200W - angleški Microsoft' Windows" 2000 Professional - knjiga MOJ PRVI PC Ker ljudje računalnike uporabljamo za vedno zahtevnejše naloge, kot so prepoznava govora, obdelava video posnetkov, digitalnih fotografij, igranje SD iger, je podjetje PCX Computers pripravilo odgovor na takšne zahteve - računalnik z Intef Pentium*' 4 procesorjem, ki ga lahko v PO? računalniku EXACT trenutno dobite v 1.3,1.4, 1.5 ali 1.7 GMz različici. 2 MU pentium j /j cena s 17" monitorjem Samsung SM 750p..324.190 SIT PLAČILNI POGOJI: - gotovina (-2%) - plačilne kartice domači računalnik PRIPOROČAMO: • 15" barvni monitorji: - Msys 38.200 sit (0.28 mm, 800x600/85 Hz, MPRII) - Samsung SM 550B(T) 47.900 sit (0.28 mm, 800x600/85 Hz) • 17" barvni monitorji: - Samsung SM 750s 59.200 sit (0.28 mm, 1024x768/85 Hz) - Hitachi 68.000 sit (0.23 mm, 1024x768/89 Hz, TCO'99) - Samsung SM 700NF 84.700 sit (0.25mm, 1280x1024/85 Hz)- - osnovna plošča QDI Advance lOf Via - Intel* Celeron™ procesor 800 MHz - pomnilnik 128MB SDR PCI 33 - gibki disk 3,5" 1,44MB - trdi disk 20GB - grafični pospeševalnik NVidia TNT2 M64 32MB - CD-ROM 52 x hitrost - zvočna kartica Genius SoundMaker Live sound - ohišje midi tovver ATX - tipkovnica Genius, PS/2 - miška Genius in podloga za miško PCX" - zvočniki Genius 120W - slovenski Microsoft" VVindovvs* ME (Millenium Edition) - knjiga MOJ PRVI PC - CD Discvvorld Računalnikov iz serije EXAM bo vesela vsa družina. Pisanje pisem, dopisov, prošenj in najrazličnejših seminarskih nalog odslej ne bo predstavljalo nikakršnih težav. S pomočjo računalnika lahko spremljale stroške gospodinjstva ter opremite bančne in druge storitve kar iz domačega’naslonjača. 149.990 sit cena s 1 5" monitorjem Relisys.188.1 90 SIT 4 ‘ r-i POSEBNA AKCIJA* ob nakupu kateregakoli računalnika iz ponudbe lahko kupite tiskalnik CANON BJC-2100 za I 5.900 Sl (običajnacena: 19.900 SIT)! rcx computers PCX® računalnike lahko kupite v pooblaščenih trgovinah PCX: • CEUE: Hardstorc, Kidričeva 3 (03 49 16 330) * Birobit, Teharska 24 (03 42 56 121) • ROGAŠKA SLATINA: Mreža, Prvomajska 30 (03 81 90 030) • SLOVENJ GRADEC: Miron, Celjska 116 (02 88 39 120) • VELENJE: Miron, Nakupovalni center (03 89 74 906) • ŽALEC: PC Servis, Šlandrov trg 5 (03 71 00 230) OPTIKA -i OČESNA AMBULANTA # 063/44t-X03\ Gosposka 23, 3000 CELJE - Ul. Leona Dobrotinška 6b, 3230 ŠENTJUR Največja in najkvalitetnejša izbira okvirjev z eno do deset letno GARANCIJO G U C CI ANNE KLEIN VERSACE G/D VALENTINO ©IAESFRANC!© FERRE LUNETTES Christian Dior O vaguiE imtHitiEiiEiTim utekočinjeni naftni plin ^ ker je ekonomičen vir energije za ogrevanje, kuhanje in gretje vode, obenem pa prijazen tudi do okolja, ^ ker boste prihranili dragoceni prostor, ^ ker naši inženirji poskrbijo za strokovno izvedbo instalacij, preglede in vzdrževanje plinskega rezervoarja, ^ ker zagotavljamo zanesljivo in hitro dobavo plina po vsej Sloveniji, ^ ker je vrhunska kakovost naših storitev potrjena s standardi ISO 9001 Ker ugoden najem plinskega rezervoarja bistveno olajša vašo investicijo! Pokličite nas na brezplačni telefon Wlf M CELJSKI PLINI, EUROPLIN, PLINARNA /MARIBOR QISTRAGAS O Istrabenz Kotiček za zdravje Na zdravje se ne spoznajo samo zdravniki, mnogi pravijo celo nasprotno, da se spoznajo le na bolezni, zato v ta kotiček za zdravje vabimo bralce, da pomagajo s svojimi izkušnjami in nasveti. Jabolčni kis kot zdravilo Jabolčni kis ni le uporaben kot začimba, temveč je tudi odlično naravno zdravilo. Je uspešen bojevnik proti mikrobom, odganja preMad, lajša bolečine v nogah, utijuje lasišče, zdravi krčne žile, prebavila, odpravlja neprijetne vonjave, glavobol, bolečine od udarcev, čisti rane in še bi se dalo naštevati. Pravijo, da se dobro jutro začne z zaužitim kozarcem vode z žlico jabolčnega kisa, enako se naj dan tudi konča. Kis lahko pridelamo sami, ali pa se zatečemo na kakšno kmetijo, kjer ga zagotovo imajo. Naredimo ga iz kakovostnih sladkih jabolk, čim več imajo sladkorja, tem boljši kis bomo pridelali. Oprana in zmleta jabolka damo v posodo s čim večjo odprtino, da pride zraven čim več zraka, v katerem se nahajajo za fermentacijo potrebni trosi. Najprej se naredi alkohol, pri drugi fermentaciji pa nastane ocetna kislina in dobimo dober jabolčni kis. Pa ne pozabite na čistočo! Ne zamudite jesenskih priložnosti, ko je na razpolago toliko sadežev, iz katerih se da narediti ta čudežni napitek. Janšek Albert, Tratna Obvestilo Društvo prijateljev mladine Ponikva organizira izlet za otroke in starše, ki bo v soboto, 29. 09. 2001, z odhodom ob 07. uri izpred trgovine Resevna na Ponikvi. Povratek nazaj okoli 19. ure. Peljali se bomo do Iverčkega jezera, kjer bomo imeli postanek za malico in igro. V Libeličah si bomo ogledali staro Cehnaijevo trgovino, koroško kaščo ter črno kuhinjo. S splavom se bomo vozili po Dravi in si ogledali hidroelektrarno. Cena: - za otroke 2.000 SIT - za odrasle 3.000 SIT Prijavite se lahko do 27. 09. 2001 pri: Kundih Silvi (tel. 748 22 SO) Lesnika Tatjana (tel. 579 20 68, mobitel 041 731 - 792) Čas kostimov Ne glede na izbrani slog gre za sezono razkošja. Materiali so kašmir, po videzu je blišč, od vsega najpomembneje pa je, da oblačilo občutite mehkobo materiala in udobnost kroja. Posvetimo nekaj več besed kostimu letošnje jeseni in zime. To je komplet suknjiča in krila ali hlač. Oboje je izdelano iz enakega materiala, v enaki barvi ali vzorcu. Poudarja rame in pas. Seksi menedžerke bodo nosile suknjič z dolgo fazono, ki se zapenja na en gumb, ozke ravne hlače in pod suknjičem golo kožo. Foxy ladies si bodo čez ramo nonšalantno položile lisico. Še tako klasičnega kostima v tej sezoni ne boste nosile klasično. Nikoli, res nikoli, ne pozabite na svojo ženskost. Poudarite jo z ličenjem, pričesko, kravato zavezano v šal ali kaj podobnega. Strogost zmehča tudi prosojna bluza ali naborki na njej. H kostimu bomo nosile moško krojeno srajčno bluzo, drugič bluzo z naborki, tretjič puli - najbolje s kratkim rokavom, spet naslednjič brez suknjiča, samo s plaščem do kolena. Dolžina suknjiča pod bočno širino ima dvovrstno zapenjanje in špic fazono, krajši od bočne črte pa se zapenja enoredno ali tudi z zadrgo. Fazona se spremeni v ovratnik. Hlačnice pri hlačah so široke, ravne in ker take hlače nosimo na visoke pete, dovolj dolge -pokrivajo naj peto. Če so krajše, so odrezane tudi deset centimetrov nad gležnji in se nosijo čez škorenj. Dobro je vedeti, da vas komplet v enaki barvi optično podaljša. Če imate široke boke, naj bo suknjič daljši ali pa takšen, deset centimetrov nad kolenom. In ne nazadnje, ne pozabite na primemo obutev, ki je i osnova vaše celotne podobe. If govm^ Mali oglas Pizzerija Macarena zaposli natakatja, šofetja za razvoz pizz ter čistilko. Informacije na telefon 041 626 004 PALAČINKE, PALAČINKE,... OMLETE Pri tem imamo v mislih največkrat palačinke z marmelado, skuto, včasih z orehi ali marmelado, kdaj pa kdaj še z mesnim nadevom - pa je že kar konec. Vendar nam razni mojstri kuhanja tudi o tem marsikaj svetujejo. Tudi v Šentjurskih novicah bomo ta mesec pripravili palačinke in to slane. Pred kratkim mi je prišla v roke kuharska knjiga, ki jo niso napisali kakšni priznani kuharji, temveč so avtoiji mladi ljudje, ki radi dobro jedo, ki radi jedo malo drugače, seveda pa tudi sami radi kuhajo. Iz njihove knjige sem »preplonkala« dva recepta. SLANE PALAČINKE Ta recept je pravzaprav znan vsaki kuharici. Zanimiv je zato, ker te palačinke ponudimo k raznim solatam ali mesnim omakam brez vsakega dodatka. V skledi naredimo testo iz dveh do štirih jajc, L kg moke, 2 dl mleka (tega lahko delno nadomestimo z mineralno vodo) in malo soli. Vse sestavine dobro stepemo, da dobimo gladko testo. Dobro je, če pustimo testo počivati 20 minut. Nato jih spečemo v plitvi ponvi, ki smo jo malo namastili. Lahko pa te palačinke, ko so še na ponvi, obložimo s sirom, jih zvijemo in malo počakamo, da se sir stopi. ZELANJAVNE PALAČINKE Te palačinke pripravimo iz različne zelenjave (bučke, cvetača, paprika ali kaj dragega). Vzamemo L kg ene od naštete zelenjave in jo na drobno narežemo. Na drobno sesekljamo eno manjšo čebulo in dva stroka česna V ponvi segrejemo 4 žlice oljčnega olja in dodamo pripravljeno zelenjavo, čebulo in česen, solimo, popopramo in malo prepražimo. Potem razžvrkljamo 5 jajc, 5 žlic mleka, malo posolimo, popopramo in dodamo malo na drobno sesekljanega drobnjaka. To zmes enakomerno prelijemo po prepraženi zelenjavi. Pečemo na rahli temperaturi. Ko zmes zakrkne, palačinko obrnemo in zapečemo do konca. Palačinko izboljšamo, če jo potrosimo z naribanim sirom. Ponudimo jo s kakšno solato. KROMPIRJEVA OMLETA Na osebo vzamemo po 2 srednje debela krompiija in ga skuhamo v slani vodi. Še vročega olupimo, ohlajenega narežemo na koleščke. 10 dag slanine narežemo na manjše kocke in jo v ponvi prepražimo, dodamo 2 drobni sesekljani čebuli in krompir. Vse prepražimo, da dobi zlato rumeno barvo. Medtem razžvrkljamo 3 do 4 jajca z 1,5 dl mleka, posolimo, dodamo malo sesekljanega petršilja in drobnjaka. To zmes prelijemo po zapečenem krompuju in pečemo, da zmes zakrkne. Ponudimo z zeleno ali kumarično solato. GOZDARSKA OMLETA Skuhamo pol kilograma krompiija in ga narežemo na manjše kocke. 10 dag mesnate slanine narežemo na kocke in damo v plitvo ponev. Dodamo 1 sesekljano čebulo, 10 dag šampinjonov, ki smo jih razrezali na tanjše rezine. To prepražimo. Čez nekaj časa dodamo krompir in vse zlatorumeno zapečemo. Vse prelijemo s polivko iz 4 do 5 jajc, 2 dl mleka, malo sesekljanega drobnjaka in posolimo. Omleta je gotova, ko jajčna zmes zakrkne. C. H. Peter Jeršič s.p., Ul. Leona Dobrotinška, 3230 Šentjur (nasproti klavnice) TRGOVINA Z GRADBENIM IN IZOLACIJSKIM MATERIALOM z— [MtlTTTOmTl • PVC cevi • betonske zidake • vse vrste opek • Schiedel dimnike • cement, apno, mivko • nosilce in polnila različne vrste betonskih plošč in tlakovcev - Podlesnik in Stavbar \ • barve Jupol, Belton in Beltop • demit fasade, stiropor, • kombi plošče • izolacije Novoferm in Tervol • opeko Bramac • opeko modul g DELOVNI ČAS od ponedeljka do petka 7.00 - 18.00, ob sobotah 7.00 -13.00 TELEFON 03/749-18-77 FAKS 03/749-18-78 MOBITEL 0609/62M91 PRODAJA ZLATEGA NAKITA IZDELAVA ZLATEGA NAKITA PO jf ŽELJI STRANKE Z VGRAJENIMI j I DRAGIMI ALI POLDRAGIMI Jg 1 KAMNI ^^^KRSTNAIN 'Jr PRODAJA M Jr ROČNIH jr UR IN BUDILK -fj EKSPRES IZDELAVA POROČNIH PRSTANOV PRODAJA JAPONSKIH IN KITAJSIH BISEROV VELIKA IZBIRA BELEGA ZLATA ZLATARSTVO GO) Milan Gajšek s.p. V TRŽNO PRODAJNEM CENTRU V ŠENTJURJU Drofenikova 16. tel.: 03/ 749 20 30 DELOVNI CAS: 8 -18, sobota: 8-12 torek, 25.september 2001 Turistična prireditev - angelska nedelja Furež po planinsko Prva septembrska nedelja je že po tradiciji planinska: dopoldne imajo na čudoviti planoti pri Sv. Križu »angelsko nedeljo«, popoldne pa posvetno -turistično fcšto v trgu. Letošnje dogajanje je minilo v lepem dopoldanskem vremenu, popoldne pa se je tako kot ponavadi vsaj za nekaj časa stemnilo, priletelo je tudi nekaj hladnih dežnih kapelj, ki pa tisočglavi množici obiskovalcev niso prišle do živega, kajti prizadevni turistični delavci so jih tokrat pričakali z veliko platneno streho. Pri Sv. križu po starem Vzdušje »lepe nedelje« je minilo nekako v znamenju že nekaj časa trajajočega medsebojnega nezadovoljstva med šentviškim župnikom Strnišo in njegovimi župljani. Strniša je lepo po starem običaju stopil na prižnico in v svojem stilu povedal, da drugače ne zna in tudi ne more in če je | to prehudo za župljane, ki si očitno želijo mladega in modernega »gospoda«, se bo pač moralo zasukati drugače. Obred je dosledno v svojem stilu pripeljal do konca in s tem dal med vrsticami vedeti, da je pripravljen tudi na odhod. Okrog prangerja ustvarjalno Na trgu pred prangerjem seje zbrala za planinske razmere takorekoč nepregledna množica, kakršne pranger v svojem pravem času verjetno nikdar ni doživel. Ferdo Žagarje zrežiral kratek skeč na temo legendarnih strani vsekakor pozitiven motivacijski Guzajevih potegavščin, planinski gasilci -igralci pa so ga lepo odigrali. Vse skupaj je trajalo morda največ 10 minut. Zamisel, da bodo tudi v prihodnje svojo turistično prireditev poskušali popestriti s predstavitvijo znanih dogodkov iz trške in okoliške zgodovine, je dovolj smela in zanimiva. Bo pa zahtevala večji intelektualni angažma, za zdaj predvsem Ferda Žagarja. Furež po planinsko v sedmih slikah Furež tudi na Planini prav gotovo že dolgo ni več tisti pravi praznični dogodek, o katerem so nekdaj celo leto sanjali tako otroci kot odrasli, zato je bila njegova »dramatizacija« v sedmih slikah na traktorskih prikolicah morda kar pravšnja beležka za zgodovino. Je pa seveda zelo težko, ah pa skoraj nemogoče, iz tega dogodka narediti zabavni spektakel. Osnovno zamisel je prispeval predsednik Turističnega društva mag. Poljšak, realizacijo pa je prepustil posameznim vaškim skupnostim. Kar je imelo po eni ustvarjalni naboj, saj je fureško dogajanje igralo kar okrog 40 domačinov, po drugi strani pa se je prav zato čutilo pomanjkanje centralne režiserjeve roke pri ustvarjanju določene dinamike. Tako seje zdelo, da zbrano množico dogajanje na prikolicah sploh pretirano ne zanima, kajti vse dogajanje je večini navzočih pravzaprav povsem dobro in konkretno poznano z domačega dvorišča. Vprašanje je tudi, če je postavitev celotne zadeve na traktorske prikolice bila najboljša rešitev? Gledalci so le od daleč opazovali fureške prizore, niso pa imeli nobene možnosti, da bi spremljali duhovičenje nastopajočih -tokrat očitno povsem improvizirano in smo ga lahko vsaj delno spremljali le tisti, ki smo se »prislinili« k posamezni skupini - kar pa je nekoč bila pravzaprav bistvena sestavina tovrstne folklore. Frištik (vaška skupnost Planina) Pred svinjakom, v katerem se je spokojno vozila živa 150 kilogramska prašiča, ki se očitno ni zavedala, da je glavna igralka, so za mizo sedeli mesarji Mirko Zapušek, Tone Senica, Marjan Planko in se pripravljali na »spopad«. Šnops, čaj, potica... so nepogrešljive sestavine fureškega frištka. Tone Bobek je s štrajherjem brusil dolg štihmesar, gospodinja je nalivala kozarce z vinom, mladi okrogolični muzikant pa je iz svojih mehov spretno izvabljal tisto »ne boš ti meni zizike majal...«. Araje (Podvine) Arnca, v njej prašič, ki gaje »igral« lesen ploh - da gre za vegetarijanski fireš, so se hitro znašli akterji - šparhert s kropi, kolofonija... Jerica in Silvo Nuč, Ivan Koželj so pridno mavžali prašiča. Narazen devanje (Brdo) Lojz Šeško ter trije Tovorniki (Jože, Marjan in Majda) so imeli na mizi pravo svinjsko polovico, ki so jo pridno trančirali. Pa seveda tako kot na vseh prikolicah pridno praznili kozarce. Mala južna (Podpeč) m ■ i ■ Omizje okrog pečenih jetrc je bilo živahno, menda predvsem po zaslugi konjičana, ki so si ga privoščili namesto nekdanjega jabolčnika. Jetrca so bila odlična, dali so mi jih tudi poskusiti, toda zelja in krompirja, ki pašeta k mali južni, ali pa krvavega pečjaka, na mizi ni bilo videti. Janez in Martin Luskar, Rajko Brečko, Teja Koželj, Stanko Koprivc (ki se je predstavil kot hlapec) in Kati PUberšek (»Kar Luskar napište, ker do takrat, ko bodo izšle ŠN, bo že naša«, so me podučili) so bili eno od bolj glasnih in duhovitih omizij. Pucanje črev, žlajmanje (Loke) Dela so se lotili povsem konkretno, ta debelih in tatankih črev, nekaj so jih imeli v vedrici, nekaj v škafu, Branko in Nataša Bevc, torek, 25.september 2001 Ivan in Andrej Kladnik so jih spretno obračali in spirali kot se šika. Krvavice in mesene klobase (Doropolje) Gospodinja Metka Zakšek, Jože Ulaga in Bojan Ladinek pri krvavicah, Julč Ernesti pri flajšmašini, dva Jazbinška - to je bila ekipa predzadnje postaje. Fireš - večerja (KD Zagorje) Medika in Tanja Centrih sta poskrbeli za gurmansko najbolj atraktivno sliko, okrog katere so se širile nezadržno mamljive vonjave. Na šparhertu je vrele juha z rezanci, skuhana seveda iz hrtišune, kije bila servirana posebej, zelje, restan krompir, prata, solata, krvavice, mesene klobase, potica, hren, ahac (suhe češplje v šnopsu, poštupene s cukrom), odličen domači kruh...Slastno rebrce in kos svežega kruha sta tudi meni super teknila. Ta sprevod je ob zgražanju vsaj enega od bolj rahločutnih zagovornikov pravic živali, ki je zatrjeval, da gre za kanibalski obred, krenil skozi trg. Da je bil kontrast še večji, ga je dvakrat bučno preletel Hudournikov helikopter, kije kmalu nato na cilju sprevoda prevzel vlogo atrakcije št. 1. Tudi zaradi zaslužka -35 000 SIT za 15 minutni polet nad Planino. Zvonko Kostevc s svojo pletarsko umetnostjo, ki jo je demonstriral kar na licu mesta, je bil edina izvenfureška posebnost prireditve. Ja, če odpišemo Ribičevo, Deželakovo in Bobekovo gospo, ki so pekle prošjače. Čeprav pri njih posebne gneče ni bilo, so me kar nekako prezrle, ko sem se muha! okrog njih. Očitno so si lansko kritiko hudo vzele k srcu, pa sem tako ostal brez tega tradicionaln ega planinskega kruha. Pa še kritizirati jih ne morem. V Breško dogajanje se je vklopila tudi razstava priložnostni h jedi v gasilskem domu, ki so jo vestno in originalno pripravile gospe Žagarjeve, Brilejeva, Dobrškova in Stopinškova. Škoda je le, da obiskovalcev njihova zanimiva prizadevanja niso pretirano zanimala. Predsednik TD mag. Poljšak je sijal od zadovoljstva:« Z obiskom sem zadovoljen, prav tako pa tudi s prizadevnostjo naših vaških skupnosti. Veliko dela smo vložili, veliko se je bilo potrebno pogovarjati z ljudmi, hoditi od vasi do vasi, upam le, da se bo vse skupaj nekako le pokrilo. Gostinski del, ki ga organizira podpredsednica Jana, odlično funkcionira.« Preostanek dogajanja ni bistveno odstopal od običajne veselice. Ansambel Dori je nažigal domače polke in valčke, nagovarjal obiskovalce, več ali manj šablonsko in skoraj antipatično prilizovalsko, ljudje pa so ga počasi cukali in se zabavali vsak po svoje. Mlada generacija, tista pod 20, je kar kmalu zapustila prizorišče, hkrati z njimi je pobralo tudi mene, ker sem se v tej gneči počutil povsem odvečnega. Okrog 22. ure se je scena pričela redčiti, dokončno pa se je sesula okrog 2. ure zjutraj. Pravijo, da brez folklornega dodatka v obliki pretepa. F. K. app75-3230Šentjur infoSskms.net - uwu.skms.net aOMl.Bb^.a^E Pretekli mesec se je kolesje aktivnosti pri ŠKMŠ že pognalo v polni tek. V Literarni kovačnici se je publika seznanila z mladimi rimoklepci iz domačih logov. Klubska spletna stran je končno (delno) oživljena. Na njej najdete aktualen spored aktivnosti, v rubriki Preteklost pa je dodano tudi nekaj tekstov. Napoved Ob pokroviteljstvu podjetja Rado iz Celja v tednu od 24.-28.9. izvajamo motivacijsko izobraževalni seminar, s poudarkom na strategijah zaposljivosti mladih. 28. 9. /petek/ ob 18: klubski piknik. lokacija (sprememba!): Bife Bak, šentjurski športni park. PotočE bomo solze od počitnic in se psihično pripravljali na novo študijsko leto. Vabljeni vsi člani in simpatizeiji. 30.9. /ned/ Dom starejših občanov Šentjur od 8': izvedba prestavljene akcije Pobarvajmo sivine. 6.10. /sobota/ začetek rekreacije. Brezplačna rekreacija se bo odvijala vsako soboto v telovadnici OŠ F. Malgaja. Poleg košarke ob 14:30, smo rezervirali tudi termin ob 191', ki je namenjen predvsem dekletom. Možnost igranja odbojke ali aerobike. PRVA PETLETKA. ^ 15.10.-2.11. Knjižnica M/Kf z Šentjur: pregledna //‘s/ _ razstava delovanja ŠKMŠ ; 18.10. izid jubilejne 10. f w * številke glasila ŠKMŠ, L <,*„/ M Moč inteligence I* § 18.10. /čet/ Prostor ob 1 h: novinarska konferenca s predstavitvijo dogajanj ob »1. PETLETKI« 19.10. /pet/ Mestni trg Šentjur ob 16:30: zasaditev drevesa mladosti 19.10. /pet/ Prostor ob IS1: okrogla miza »Mladi in Šentjur« 20.10. /sob/ Prostor ob 21h: premierni nastop gledališke sekcije ŠKMŠ, Improplegiki 26.10. /pet/ Kulturni dom Šentjur ob 2 Ih: koncert skupine Sld(Ul3.rtH, predskupini Znrdov in Mnddv river__________________________ 31.10. /sre/ Prostor ob 21 h: šentjurski alter večer z mini koncertom skupine No progress in lokalnimi elektro DJ-i 3.11. /sob/ Športni park Šentjur, telovadnica OŠ F. Malgaja: športno srečanje študentskE klubov. *možne so spremembe, odpovedi ali organizacija novih prireditev Zastonj na SiddhBftO! S pravilnim odgovorom na vprašanje in nekaj sreče si lahko pridobiš vstopnico za koncert leta v Šentjurju! Odgovore pošljite s kuponom na dopisnicah do petka 19.10. na ŠKMŠ, pp 75, 3230 Šentjur. Vsakdo lahko sodeluje le z eno dopisnico. Javno žrebanje bo 19. 10. ob 18h v Prostoru. Podelili bomo 5 vstopnic. Nagradno vprašanje: »Koliko let delovanja letos praznuje ŠKMŠ? . ms sarvis Ulica Dušana Kvedra 26 pon-pet 11-15 ;tel: 749 11 50 torek, zs.september 2001 BS5?3 J Jezdeci Apokalipse »Ko je jagnje odtrgalo šesti pečat, sem videl, da je nastal velik potres. Sonce je potemnelo kakor žimnata vrečevina, vsa luna je postala kakor kri in zvezde na nebu so popadale na zemljo, kakor smokva otrese nezrele sadeže, če jo premetava silovit veter. Nebo se je odtegnilo, kakor se zvije zvitek in vse gore in otoki so se premaknili s svojih mest. Kralji zemlje in velikaši, vojaški poveljniki in bogatini, mogočniki in sploh vsi, sužnji in svobodni so se tedaj poskrili po votlinah in gorskem skalovju. In rekli so goram in skalovju: »Padite na nas in skrijte nas pred obličjem njega, ki sedi na prestolu in pred Jagnjetovo jezo. Zakaj prišel je veliki dan njune jeze in kdo bo mogel obstati?« (Raz: 12-17) Vsekakor bomo tudi tokrat govorili o religiji. Hkrati bomo govorili o Američanih, kot smo te dni že več kot navajeni. To je namreč eno in isto. Biti Američan je specifična oblika religioznega občutja, njihov način življenja pa globalno definiran kot absolutno superioren in zveličaven. Pozabite sociahstično ideologijo -»amerikanstvo« je izpopolnjena verzija fanatične zagledanosti vase in povzdigovanje lastnega življa na piedestal sveta. Kar pa je fascinatno, je to, da Američani zadevo izpeljejo zelo spretno, skorajda nevidno, ovito v kičast celofan navidezne zaskrbljenosti za eksistenco vsega sveta. To, dragi moji, je religija, kije mi ne poznamo. Za nas je višek predrznosti že, če nekaj listov naše gore na tujih stadionih s krvavimi očmi in zapletajočim se jezikom vpije: »Kdor ne skače, ni Sloven'c!« Medtem malega patriotskega jenkija že v plenicah učijo o pristnih ameriških vrednotah, kaj pa to so, raje ne bi komentirala. Tako mularijo v rosnih letih nafilajo s tisto arogantno držo do ostalega sveta, ki ima na latentnem nivoju sicer malo posledic ... problem nastane, ko vsa ta energija izbruhne in se mora seveda kanalizirati. Posledica je največja vojaška mašinerija na svetu. Zabavno, spektakularno? Ja, dokler se zadeva ne dotakne nas! Ne gre za neposredno vsiljevanje proameriških vrednot, ampak se proces odvija v obliki invazije na naše nezavedno. Gre za zelo zapleten psihološki mehanizem in za izredno pomembne vplive na naše mišljenje. Dogaja se namreč invazija -bombardiranje z informacijami, ki imajo dejansko le en cilj: prepričati našo podzavestno raven o ameriškem načinu bivanja kot edinem pravilnem in možnem. Talilni lonec ameriških kultur in ras se veliko bolj intenzivno dogaja v svetu, ko pa v samih Združenih državah. Gotovo vas zanima, na kakšen način naj bi se vršil ta vpliv na nas. Dala vam bom namig... Spomnite se, katere nanizanke in filme gledate po televiziji. Stavim, da vas bo neskromna večina odgovorila, da gledate ameriško produkcijo, in prepričana sem, da gledate ravno serije o pogumnih pohcistih in gasilcih, inteligentnih pravnikih ter požrtvovalnih zdravnikih. Da gledate tudi humoristične nanizanke, kjer vas na koncu tako zelo lepo poučijo, kaj je v določeni situaciji pravilno storiti. In, joj, kako sem lahko pozabila - gotovo ste že videli kilometre traku o vsemogočni ameriški vojski, ki herojsko meče bombe natančno na določena mesta in ki brani ves svet pred vsem hudim. Zveni simpatično, je pa v resnici tragično, kajti zdi se mi, da o dogodkih izpred nekaj dni (sajvsivemokajsejezgodilo) govorimo na način dresiranih papagajev. Posnetki katastrofe so obkrožili svet in vsi smo se zgražali; no, nekateri so zadevo spremljali kot dober akcijski film. Jaz pa sem se venomer z grenkobo spraševala o posledicah. Te so sedaj vidne. Zavezniški bombniki proti terorizmu (za njegov izvor še nimajo dokazov, kolikor vem) bodo s privolitvijo in pred očmi vsega sveta pokopali na tisoče življenj. Umirah bodo reveži, ki živijo nekje - nam se zdi, kot da na drugem planetu - v svojih blatnih kočicah in ki niso v življenju videli hlebca kruha, »izbrano ameriško ljudstvo« pa bo medtem sedelo v naslanjačih, se nalivalo s pivom in nažiralo s hamburgerji, pojoč himno ob posnetkih bombandiranja. Njihov marionetni kavbojski predsednik bo tvoril stavke, kjer se bo trlo besednih zvez v stilu: »moramo«, »prizadevati si«, »skupni cilji«, »ponosen sem«... Ne simpatiziram ne z eno ne z drugo stranjo, ne podpiram nobene politične ali religijske opcije, sem pa človek s čutom za osnovno človečnost in se mi zadeva naravnost gnusi. Ljudje, to ni nogomet, ne navijajte za »svojo ekipo«. Vedite, da smo že leta indoktrinirani v način mišljenja, ki je ameriški. Da se nam zdi »džihad« napad na naš način eksistence. Medtem pa je poletel ameriški marinec in z vašim odobravanjem ali vsaj lahno simpatijo odvrgel svoj tovor... In obnašali se boste, kot da gledate film, ne vedoč, koliko je ostalo neposnetih, česa vse niso posnele kamere CNN, pa se je zgodilo pod okriljem sedaj napadene velesile. Le eno vas ob tem lahko prosim: ne glejte na uničevanje človeških življenj na način, ki vam ga predpisuje trenutno vzdušje in javnost. Človek je vedno zgolj človek. Zgoraj ste prebrali apokaliptične vizije Janeza, ki imajo izredno močno simboliko. Ko sem jih prebrala sama, sem si zaželela - kljub moji splošni naperjenosti proti vsem religijskim dogmam - da obstaja neka končna božja sodba. Nekateri trdijo, da se dogaja vsak dan, znotraj posameznika. Kakorkoli, naj božji srd z ognjem in mečem gre nad vse tiste, ki se kockajo z usodo milijonov. Apolonija Septembrski zapisi t/ ŠN Časovni stroj Janez Šmid, zdravnik o perspektivah Planine »Planina ima svoje možnosti. Klimatsko je zelo ugodna, ima neverjetno veliko sončnih dni v letu.... Nasprotujem hotelskemu tipu turizma, ker bi z njim izgubili svoje prednosti. Ceste, ceste, potrebujemo ceste.« (ŠN, september 2000) Slavko Pečenko, košarkarski delavec »Z uvrstitvijo v prvo ligo sem dosegel življenjski cilj. To je največja nagrada za moje žrtvovanje košarki.... Pravijo, da, ko dobiš nagrado, se je najbolje umakniti.« (ŠN, september 2000) Jurij Malovrh, župan o oddolžitvi »Ob slavnostni seji pa se bomo oddolžili našemu rojaku in borcu za severno mejo nadporočniku Franju Malgaju z odkritjem spomenika na Mestnem trgu.« (ŠN, september 2000) Branko Gorečan, direktor Doma starejših občanov o pritiskih »Seveda so bili razhčni pritiski, zlasti z Občine so poskušali večkrat posredovati, toda odločno vztrajam, da smo izbirali pošteno in seveda najprimernejše kadre.« (ŠN, september 1999) Slavko Slejko, predsednik OO Rdečega križa o bistvu »Morda se sliši filozofsko, a če človek posluša z dušo, je vse skupaj zelo preprosto. Če se težav ne lotimo na ; površju, ampak se obrnemo k bistvu, če se obrnemo sami vase in razčistimo tisti najgloblji konflikt se težave prej ko slej rešijo.« (ŠN, september 1999) Gorazd Oprešnik, motokrosist »Po koncu kariere pa bi si želel, da bi lahko v Šentjurju pripravil motokros progo.« (ŠN, september 1998) Tone Rataj, takratni predsednik Športne zveze »Šentjurska oblast se ne zaveda, da je šport njihova domena. ... Širom po Sloveniji so župani pravi lokalni promotorji športa, naš župan pa niti po pomoti ne zaide na kakšno od športnih prireditev.« (ŠN, september 1998) Miha Herman, župnik na Ponikvi o ŠN »Ko vzamem kdaj v roke Šentjurske novice in berem v njih članke, kjer je veliko polresnic, podtikanj in čudnih neargumentiranih namigovanj, postanem žalosten in jezen.« (ŠN, september 1996) Vinko Petelinšek, ravnatelj OŠ Planina o blagoslovitvah »Se pa tudi sam sprašujem, če je blagoslavljanje vsake zadeve, npr. cestnega odseka, trških pečatov ali šol res potreben del otvoritev.« (ŠN, september 1995) Oto Pungartnik, takratni predsednik SDSS o nezdruževanju z LDS in ZL »To so stranke, ki izkoriščajo svoj priviligiran položaj iz prejšnjega režima. Npr. lastijo si prostore prejšnjih ZSMS, SZDL in ZKS, jih oddajajo v najem, z najemnino pa financirajo svojo pohtično dejavnost. Govorijo, da se zavzemajo za delavce in pravno državo, dajejo pa potuho divjemu lastninjenju, odpuščanju ...« (ŠN, september1994) Vlado Goijup, predsednik Skupščine občine Šentjur 1986-90 »Nekako pri polovici mandata mi je postalo jasno, da sistem, ki sem ga predstavljal, nezadržno propada... Svojo politično kariero, ki vse do zadnjega obdobja resda ni bila posebno markantna, sem zaključil, lahko rečem brez svoje prave krivde, popolnoma kompromitiran.« (ŠN, september 1993). br torek, 25.september 2001 Lucijino poročilo Upam, Dobjani, da mi ne boste preveč zamerili, ker vas bom tokrat dala bolj na stranski tir. Saj razumete, da se moram tokrat bolj posvetiti najzgodovinskemu dogodku, Jurijevemu in Cvetotovemu občinsko - mestnemu prazniku. Ko tu v dolini odmevajo slavnostne fanfare, bi bilo res nevljudno, če bi pa jaz opisovala, kako dobjanski minister za ceste ponoči prekopava jarek na občinskem »aerodromu« v Škarnicah, ustoličeni občinski tajnik obračunava z nesojenim županom Dragotom ali Franci Tovornik išče znanega ponarejevalca svojega gasilskega podpisa. Morda bi si še lahko dovolila kakšno besedo o prevorski vojni za šolarje, toda ker od tistega časa, ko je Pajek ob otvoritvi svečano obljubil, da se bodo takoj, morda celo še pred koncem otvoritvene veselice, konkretno lotili svoje demografske problematike, še ni minilo dovolj plodnih let, nimam kaj gobezdati. Zato tudi povsem podpiram vse njegove in Rudijeve ostre besedne ukrepe (za kaj drugega v povezavi z otroško problematiko tako nista), da se šola šilom ali milom napolni, pa muhe staršev gor ali dol. Saj bi nam sicer kakšen državni prenapetež lahko celo zaprl šolo, naš skupen občinski ponos. Kar bi bilo še posebej usodno za prevorske gasilce, ki bi potem res morali na hrib. Torej, ker so Šentjurci davnega leta 1389 dobili pravico, da se igrajo trgovino, kar so jim sicer kasneje gospodje grajski preklicali, ampak to ni pomembno, zdaj ta dan radostno slavita tako črni Jurij kot rdečkast Cveto. In mi vsi skupaj z njima. Jurij bolj svečano cerkveno, letos nas je kar trikrat popeljal s seboj v cerkev, kar pa sploh ne pomeni, kot namigujejo zlobneži, da le še z božjo pomočjo lahko obdržimo občino nad vodo, Cveto pa ognjemetno, da smo se na lastne oči lahko prepričali, da tema okrog nas sploh ni tako črna, kot v resnici je. Oba moja župana, veliki in mali, sta simbolno tako močna, da sta žal povsem zasenčila svetel lik Janeza Belogorskega, kar je neznanska škoda, saj je on edini, ki je ponesel preko občinskih meja (vinski)sloves naše občinske uprave. Z občinskimi priznanji je pa tako, da tista o kugli in medalji, ki nikoli ne zadeneta pravih prsi, niti pod razno ne drži. Kaj pa je bolj normalnega in človeško toplega kot z najžlahtnejšo medaljo popraviti kolektivno krivico rojakinji Ančki, ki smo ji jo storili, ko smo jo že kot rosno mlado deklico pognali po svetu, kjer je uspela izključno po zaslugi tega dejstva? Ali pa mlademu dušnemu pastirju Markotu, ki je v borih štirih letih storil več za čast in slavo naše bogaboječe občine kot sleherni šomašter, kulturnik ali dohtar v celem svojem klavrnem življenju? In zdaj ti tipi čisto brez veze čivkajo, da je to krivica, da oni ne bodo nikdar prišli na vrsto za občinsko priznanje, kar seveda ni res, ker bo vsak hip zmanjkalo župnikov, občinskih priznanj pa še ne tako kmalu. Kot tudi kozjih pastirjev ne. Sicer pa je bilo na občinski proslavi tako ganljivo lepo in ko je moj Jurij spregovoril nekaj žlahtnih besed zahvale zaslužnim, nisem mogla več zadrževati solz. To, da človek joče ob občinskem prazniku, to pa mi ni všeč in bom sugerirala mojemu Juriju, ne, bolje, da to rečem Janezu, ki je bolj intelektualen tip, da to uredi drugače, podobno kot je porihtal domišljave škmšjevce, ki jim je predpisal veselico brez pijače. To, Janez, to je pravo! Kje pa piše, da vino, ki ga prigaraš in zanj dobiš priznanje, mora tudi kdo popiti! Sploh pa ne škmšejvci, da smo si na jasnem. Pa lepo se imejte! Lucija Spoštovani gospod urednik ! Vem, da boste spet rekli, da sem tečnoba, ampak sem resnično užaljena, ker mojo kolumno stiskate z najmanjšimi črkami pod vašo križanko, kakor, da sem tudi jaz nekakšna planinska uganka. Zdaj pa k stvari. V noči, ko je doživljala Amerika največjo teroristično katastrofo, je udarilo tudi po centru Planine. Vlomilci so se spravili kar na pet eminentnih planinskih postojank. Kakor sem slišala, so odnesli še tisto malo pameti, ki jo premoremo, posneto na računalniškem disku Koželj dizajna. Še najbolj užaljena pa je bila montpariška Julka, ko je vlomilec njene že demontirane hifi aparature pustil kar za vogalom, saj naj bi bile tako zanič, da se jih ni splačalo odnesti, vzel pa je lovorjev list, klinčke, cimet, pol litra olja in slično. V tolažbo ji je edino to, da je odnesel tudi odlični divjačinski golaž. Sem pa slišala, da so nepridiprava že ujeli in naj bi bil doma nekje iz Maribora, policaji pa vneto iščejo njegove domorodne logistične pomočnike. Sigurno pa pri tem podvigu stoletja niso imeli nič zraven naši »Črni Škrati«, kot jih imenujejo šentviški farani in so zbrani v tamkajšnjem župnijskem svetu. Ti naj bi porivali že malo časovno povoženega fajmoštra čez faroški prag v beli svet in se zagnano sestajajo vsakih nekaj dni. Škofje iz Maribora, ki hodijo situacijo gladit, pa nikakor ne najdejo pametnega izhoda, saj imajo kadrovske dušnopastirske probleme. Pa sploh to niso največje nadloge vrlih Šentvidčanov. Na Jankotove in Matejeve hruške so naredili desant sršeni, ki so se ugnezdili v zgodovinski »mežnarjevi lipi« sredi vasi. Rezultat kriznega sestanka vaške skupnosti je bil sklep, da se seršenje nadlege znebijo in da gredo nad vsiljivce kar z metalcem ognja. Res so si zvečer Janko, Matej in Tovornikov Tona nadeli motorske čelade z vizirjem, in tako opremljeni vzeli v roke jeklenko butana z gorilcem, ter začeli kremirati te grozne pošasti. Če pa ima hudič mlade, jih ima ponavadi veliko: starodavna, znotraj že precej trhla lipa se je namreč vžgala in začela se je dirka za gasilnimi aparati. Pa je bilo vse skupaj zaman. Ognjeni zmaj se je tako razkuril, da so morali poklicati prostovoljne gasilce s Planine, na čelu s samim predsednikom Rikotom. Med tem je odreagiral tudi vaški gostilničar Jože, ki je s svojega balkona usmeril reflektor proti »mežnarjevi lipi«, kar pa je katastrofo le še povečalo. Riko in njegovi gasilci niso imeli vizirjev na čeladah, pa so tako osvetljeni od Jožetovega reflektorja bili odlična tarča razdraženim sršenom. Samega gasilskega predsednika so tako opikali, daje imel tako glavo kot najlepša farovška buča. Na koncu seje vse srečno izteklo, le za Jožetovim šankom se niso mogli zediniti, kako, ali sploh, bi napisali poročilo gasilski zvezi, ki ga sicer morajo ob vsaki intervenciji. Kolikor pa Rikota poznamo, bo takoj organiziral nabirko za nabavo specialnega orodnega vozila za uničevanje sršenje zalege. Pa tudi sicer je predsednik Riko zadnje čase zelo slabe volje. Zvedel je namreč, da je novo pečeni politik Kovačev Grega preko svojih zvez z rdečo falango v Šentjurju skomandiral kar cel miljon tolarjev mladinskemu Klumpu na Planini. Pa tudi meni ni vseeno, da dobijo ti huligani take denarje, medtem ko ostalim društvom pletejo pajki svojo mrežo po njihovih blagajnah. Tudi Roman je živčen, ker mu mladenič hodi v njegovo politično zelje, posebno, ker se volitve neusmiljeno približujejo. Pa tudi Planinski Kovač je sedaj, ko je njegov vnuk postal državni prvak v preskakovanju ovir s konjem in zmaguje na večini turnirjev po Sloveniji, kar rožnat od važnosti. Baje seje zaklel, da bo ustanovil konjeniški klub na Planini, da Gašper ne bo delal reklame za Velenje. Bo pa problem, ker še gmotno ni povsem izplaval iz asfaltne brozge. Obletava pa že Tajfunovega Jožeta, ki takšnih težav nima, in trka na njegova lokalpatriotska čustva. Tako je to veselo v naši bodoči občini, pa spet nasvidenje v oktobru. Aja, da ne pozabim. Kar nekaj noči sem prečepela pred Montparizovimi apartmaji, da bi videla, če bo Pupijeva žena vnovčila nagrado Montpariza s svojim soplesalcem, ampak zaenkrat je še ni. ____________________________________________Vas DMdraiilla *aša Pepca. k?7ig»J torek, 25.september 2001 Kaj najraje posluša §ggpys MARKO DIACI poslanec SMS X; |P| l.Dire Straits jjjf -jjj 2 Dorde Balaševič S.Siddharta Kaj najraje posluša DAVOR PUŠNIK ans. Unikat 1. Rolling Stones 2. Elvis Presley 3. Franc Mihelič Kaj najraje posluša GREGA BEZENŠEK EX ans. Zakon 1. Chick Chorea 2. Kid Garrett 3. IVes Montgomery Rockovska zgodovina benda se ne piše po izvidniških nastopih na nacionalki in klubskih veselicah v Hauptstadt Laibachu. Za to je treba v beli svet. V bleščeče kulturne metropole, kot je naprimer Šentjuri, ki ga nekateri primerjajo z briljantno joškotresno žensko. Pet let po ustanovitvenem sestanku Siddharte in potem, ko ste si avdiofili na gramofon lahko položili njihova albuma ID in NORD, lahko vidite, kam jih je to pripeljalo. Na obrobje kozjanskega.Torej, na kratko o koncertu v šentjurskem domu kulture.....po dolgotrajnem nategu je občina le dahnila svoj milostni da, vendar ne dovoli kultne spremljevalne atrakcije - š.Imperij vrača udarec. FIRST WE TAKE THE HALL OF CULTURE THEN WE TAKE THE MAYOR'S OFFICE (..najprej zavzamemo kul.dom- potem pa še županovo pisarno...)...... ....... see ya soon, ludwig i (0)) SAMO EDINI Siddharta 2 (2) REVOLVING DOOR Crazy Town 3 (4) HEROJ Los Ventilos 4 (1) ME GUSTAS TU Manu Chau 5 (0) l'M A BELIEVER Smash Mouth 6 (0) LETS DANCE Five 7 (0) PRISLUHNIMO TIŠINI Raj 8 (5) HOLIDAV Scorpions 9 (0) BOLNE ŽELJE O.S.T. 10(0) GOSPOD PROFESOR Pero Lovšin Lestvica je sestavljena na podlagi vaših predlogov. D C C C \/ M A Eden ho nagrajen z CD-jem ali kaseto,ki jo podarja: 6 trgJSj' GLASOVNI K Gio#10 Ime: jorllmek: SODELOVALI BOSTE V 3X3 Glasovnik pošljite na uredništvo ŠN, Dušana Kvedra 11, 3230 Šentjur Z Dobrimi knjigami v novo šolsko leto Pozdravljeni! Spet vara bom pomagala pri izbiri knjig, ki jih morate prebrati, saj so nove in zelooo dobre! Sposodite pa si jih lahko v Knjižnici Šentjur. Pa si kar poglejmo, kaj so nam pripravili! KNJIGE ZA ODRASLE: POUČNE Grdina I.: Vladarji, lakarji, bohemi Jovanovski A : Temni geni Glinic M.: Vse o nosečnosti in otrokovem prvem letu Zaviršnik D.: Hendikep kot kulturna travma Modalič A : Potovanje v navidezno ogledalo Geoige M.: Popolna sprostitev Razrednik: Vloga, delo in odgovornost ROMANI_____________________________________ Stanovnik J.: Sanje s šolskega avtobusa Steki G.: Ida Gabrovič N.: Dva svetova Zajc L.: Zguba Belbin D.: Udarci, Žrtve Dexter C.: Smrt v Jerrichu Zupanc P.: Tri Gavran M.: Margarite ali potovanje v preteklost KNJIGE ZA OTROKE IN MLADINO: POUČNE Hederih D.: Male sive celice 2 Famdon J.: Metulji Marquardt A : Tako lepa si ZBIRKA BRIHTNEŽ ? ZGODBE Brvant A : Leahina nočna mora_____________ Sivec I.: Noč po mega žum Šegina E.: Posnetek za dva Kaye M.: Lov na Amy Cave K: Drugačen Štampe-Zmavc B.: Ko gredo starši v šolo Recknagel F.: Larina vrba Zdaj pa naj vam še predstavim zelo dobro zbkko KAFE club, ki opisuje, kako najstnice spoznavajo prijateljstvo. V zbirki KAFE club je do sedaj izšlo 15 knjig. Naj vam jih nekaj naštejem: Pogumno, Fen!, Luče in čuden otrok, Jaimini in mreža laži, Leah odkriva fante. Ujetnica Andy in še mnogo drugih. Posebej pa bi vam rada priporočila najnovejšo knjigo iz te zbirke. To je knjiga z naslovom LEAHINA NOČNA MORA Pridno berite in vidimo sc nsslcdini mcscc!______t.u. LIGA MALEGA NOGOMETA M}«* 2001 A ZELO VROČA KONČNICA Po polletnem premoru prihajamo v zaključne boje lige MN Šentjur. Že začetne tekme v ligi so postregle z večjim številom kartonov ,ki napovedujejo vročo končnico. V I. Ligi so v najugodnejšem položaju ekipe: jšentvid, Dramlje, Mara tonik in Fri. Tina. In prav med jnjimi moramo iskati novega prvaka. Zagotovo gotovo jbodo odločilna medsebojna srečanja. Najbližje jodhodu v II. Ligo je ekipa Jakoba drugega potnika pa jbo treba poiskati med 7. In10. uvrščeno ekipo (glej ilestvico). V II.ligi je z naskokom 5.točk vodi ekipa Sokoli- ŠKMŠ Spred Mladim Forumom ZLSD in ti dve ekipi si pravgotovo zaslužita prihod v družbo najboljših. Cg-ga^dctrvbdcnil Plesnik (Frik Ti ncj Pchgl (Lckcj PREDSTAVLJAMO VAM EKIPO: SIMPL ŽEGAR Igrajo: Planko Bojan, Planko Sandi, Planko Vani, Debelak Andrej, Šket Brane, Planko Simon, Planko Andrej, Planko Florian, Jcvšnik Jurc, Planko Boštjan. Šket Marko. Ekipa je bila ustanovljena leta 2000. Naj večji uspehi 1. Mesta na turniiju v Bistrici ob Sotli, 3. Mesto na pokalo v Dobju. Vletošnjem letu jim je cilj osvojiti 3. Mesto v občinski ligi Šentjurja. Sponzorji ekipe: Simpl, Garant, Biodom, Pekarna Resnik, Hotex. POKALNE TEKME - POLFINALE Nedelja, 7. 10. 2001, ob 19:00 ŠENTVID : STOPČE FRIZERSTVO TINA : CEZAR By Žan Ž. Lestvica (točke, gol - razlika): I. Liga (17. Kolo): ŠENTVID 33 9 DRAMLJE 33 14 MARATONIK M. POLO 32 16 FRIZERSTVO TINA 30 10 MAKROKOM 26 -7 LOKA 24 11 OBRTNA ZBORNICA 17 -16 KMN PONIKVA 17 -9 ŠVEDI 16 -7 GREMLINI 15 -8 JAKOB 12 -9 Loka:Dramlje 0:3, GremlinLObrtna zbornica 2:3, Švedi:KMN Ponikva 1:2, Frizerstvo Tina:Maratonik 1:2, Makrokom:Šentvid 2:5, Jakob PROSTI II. Liga (20. Kolo): SOKOLI-ŠKMŠ 51 MLADI FORUM ZLSD 46 SIMPL ŽEGAR 40 SAMORASTNIKI 37 GAMSI 36 ŠAHTJOR 28 ŠD DOBRINA 26 ELEKTRO SELIČ 25 STOPČE 24 CEZAR 24 TIGRI 9 KELTI 7 MD 777 3 63 67 27 44 11 4 13 0 17 -15 -81 -59 -94 Cezar:Stopče2:6, Elektro Selič:Samorastniki 3:9, Šahčor:Tigri 4:0, Simpl ŽeganGamsi 3:0, Kclti:Mladi Forum 0:5, MD 777:Sokoli-ŠKMŠ 1:12, ŠD Dobrina PROSTI Potočnikova manj zadovoljna Po udeležbi na Frankofonskih igrah v Kanadi je bila šentjurska košarkarica Alenka Potočnik članica ženske reprezentance Slovenije tudi na Sredozemskih igrah v Tuniziji. Odlični uvrstitvi Slovenk na peto mesto Alenka ni veliko prispevala, saj je na parketu prebila le minimalno časa. Prvotno ni bila niti v načrtih za ekipo, ki se ji je pridružila takorekoč »na letališču«. K o t članico celjskega prvoligaša jo i jK veže še enoletna jBpogodba' HL. Njena ekipa, . ____JU kjer se ji morda obeta celo kapetanski trak, bo v kratkem začela nastopati v mednarodni ligi, kjer bodo sodelovali klubi iz štirih držav. br Kdaj prva prvenstvena zmaga? Mlada in neizkušena ekipa NK Šentjur 2001 še ni okusila slasti prve prvenstvene zmage. Kljub temu se lahko pohvalijo s pokalnim uspehom na gostovanju v prvem krogu Medobčinske nogometne zveze Celje pri novincu NK Vojnik, kjer so bili boljši z 1:4. Da osvežimo spomin, Šentjurčani so uradno sezono v prvenstvu začeli neuspešno v Oplotnici, kjer so izgubili z 2:1. Z enakim izidom so izgubili tudi domačo tekmo z Laščani, v Štorah pa so ob enem danem prejeli tri zadetke. Preteklo soboto so se Šentjurčani na domačem igrišču pomerili s Posavjem iz Brežic in remizirali z 0:0. Obisk gledalcev na prvih dveh domačih tekmah je bil slab, čeprav vstopnine ni, priporočajo pa se za prostovoljne prispevke. Kot kaže se niso izpolnile besede tistih, ki so nekoč zapuščali tribune, pod brk pa so si brundali, de se bodo vrnili, ko bodo na igrišču domači »pjebi«. Član uprave kluba Vili Romih nam je dejal, da nad dosedanjimi rezultati niso preveč razočarani in da v bodoče upajo tudi na rezultatsko uspešnost. Liga MNZ je proti pričakovanjem močnejša kot so domnevali glede na izkušnje v preteklih sezonah. Igralskega kadra vsaj do konca jesenskega dela ne nameravajo spreminjati, čeprav si želijo dodatne kvalitete v konici napada, pa tudi mesto vratarja bi radi v bližnji prihodnosti stabilizirali. br Spored tekem Prvenstvo MNZ Celje 5. krog, 29.9. ob 15:30 Kozje : Šentjur 2001 6. Krog Šentjur 2001 je prost 7. krog, 13.10. ob 15:30 Šentjur 2001 : Vojnik 8. krog, 20.10. ob 15:30 Šentjur 2001 : Oplotnica Pokal MNZ Celje 2. krog, 2.10. ob 15:30 Šentjur 2001 : Oplotnica AK Koval zmagovito Kar dva prvaka iz Šentjuija N a državnem prvenstvu v atletiki, ki je bilo pred kratkim v Kranju, sta dva šentjurska atleta posegla po zlatu. Nataša Oset je v konkurenci mladink slavila na 5000 m, ki jih je pretekla v 19 minutah in 9 sekundah, I Luka Novak I pa je bil I najboljši med mladinci na 400 m časom 49:96. Žal od Juspešnih atletov nismo smeli pridobiti, ker jih ni odobril trener V. Artnak. br, L.Ž. torek, 25.september 2001 Šahisti za pokal občine Šentjur Zmaga v Griže, najboljši Šentjurčan Pešec Potem, ko so šahisti izgubili prostore na Lipi, svoje redne mesečne turnirje igrajo v gostilni pri Kajzlerju. Nazadnje so se zbrali 14. septembra na turnirju, ki je štel tudi za prehodni pokal na čast praznika šentjurske občine. Udeležba je bila odlična, saj se je Športnega parka, seveda, ko bodo tam hitropoteznega turnirja (prvič je bil v Šentjurju izveden leta 1970) udeležilo 38 šahistov iz širšega Celjskega, eden pa se je h Kajzlerju pripeljal celo iz Kranja. Zmago je tokrat »odnesel« Vladimir Ivačič iz Griž, drugi je bil najboljši domačin Franc Pešec, tretje mesto pa si je prišahiral že en Grižan, Jernej Novak. Uvrstitve drugih Šentjurčanov: 7. Albin Potočnik, 8. Andrej Pišek, 11. Željko Urankič, 12. Gregor Srdič, 13. Darko Plahuta, 24. Ciril Diaci in Marjan Drobne... Turnir je poleg rednega točkovanja štel tudi za 3. prehodni Pokal občine Šentjur, ki gaje za eno leto po Pešcu in Brinovcu prevzel Ivančič. Slednji pred Drobnetom in Matkom tri turnirje pred koncem tudi vodi v točkovanju za Pokal Šentjurja. Sicer pa se šahisti še vedno soočajo s prostorsko stisko. S strani občine jim je obljubljen prostor v zgradbi končno uredili zgornje prostore. Zaradi teh težav v Šentjurju ne morejo organizirati šahovske šole, jo pa zato izvajajo v Celju, kjer imajo 60 učencev. Društvo, ki bo prihodnje leto obhajalo 50-letnico, nastopa tudi v vzhodni skupini prve slovenske šahovske lige. V novembru bodo v Rogaški Slatini organizirali dva ligaška turnirja, njihove barve pa bodo branili: Zelčič, Kragelj, Jazbinšek, Drobne, Gazvoda, Plahuta ter rezervi Štrajher in Četina. Do konca leta jih čakajo še trije redni turnirji (21. oktober, 11. november, 21. december), tretji vikend v decembru bodo organizirali drugi Memorial Jožija Ipavca, najbolj odmeven mednarodni turnir Antona Martina Slomška pa je zaenkrat še pod vprašajem. L. H. Pokal Alešu Špornu -enajstič! Teniški klub Šentjur je v čast občinskega praznika preteklo soboto tradicionalno organiziral turnir. Po besedah teniškega delavca Dušana Sporna je bila letošnja konkurenca kvalitetno najmočnejša doslej. V izključno moški konkurenci je tekmovalo 29 posameznikov iz Šentjmja in okobce, izostah pa niso niti tradicionalni udeleženci iz Savinjske in Šaleške doline. Med najboljšo četverico so se uvrstili vsi štuje nosilci turnirja. Zmagovalec je postal Šentjurčan Aleš Špom, ki mu je to uspelo že enajstič zapored, torej na vseh turnirjih od leta 1990, ko je v veljavi septembrski praznik. V finalu je s 6:3 in 6:4 odpravil Velenjčana Tomaža Camloha. V boju za tretje mesto je Žalčan Slaven Granič premagal rojaka Miloša Vrhovca. V tolažilni skupini je bil najboljši Jože Hemaus, ki je v finalu premagal Antija Šporarja, Tone Kiker pa je bil v dvoboju za tretje mesto boljši od Zorana Cimermana. Šentjurski tenisači bodo sredi oktobra sezono uradno zaključili s kostanjevim turnirjem žrebanih dvojic. br Pred končnico Po lanski uvrstitvi iz druge v prvo medobčinsko teniško ligo, t.i. šmarsko ligo, je ekipi Teniškega kluba Šentjur uspel preboj v končnico najboljše četvorice. Predvidoma prihajajočo soboto ob 14' bodo na domačem tenisitu odigrali prvo srečanje play offa, v goste pa bodo prišb tekmovalci Bistrice. Sebastjan Leber, Matej Cizej, Tadej Kincl in Tomaž Oset, ki nosijo glavno breme nastopov pa računajo na uspešen nastop. ______________________________________________br_ KK Alpos Kemoplast Na vrsti je uigravanje Do začetka prvenstva v 1. SKL oz. Hypo ligi ni več daleč. V soboto 20. oktobra bodo košarkarji KK Alpos Kemoplast v hruševski dvorani sezono otvorili skupaj s koprskimi novinci v ligi. O moči prvih gostov v novi sezoni, ki se očitno hočejo vrniti na pota stare slave, priča dejstvo, da so v letošnjo ekipo veliko vložili, od njih pa na Obali temu primerno tudi veliko pričakujejo. z-—7 V šentjurskem ligašu se bodo letos ubadali z | urokom »druge sezone«. ____ j1-3 Konkurenca bo še močnejša kot lani, saj se je npr. tudi drugi CHipMv * novinec šoštanjski KK KK ŠENTJUR Elektra izdatno okrepil. Šentjurčane strokovnjaki trenutno uvrščajo v rang Triglava iz Kranja in Loke kave iz Škofje Loke, ki naj bi bili kandidati za zapolnitev dna razpredelnice. Rezultati, ki so jih dosegli naši košarkarji v pripravljalnem obdobju, so zaenkrat solidni, vendar mnoge ekipe še niso pokazale vseh adutov. Težave s centri Šentjurčani so že tretjo sezono zapored popolnoma zamenjali centrsko linijo,, kar trenerju Pučku povzroča veliko nejevolje, saj ob le enem treningu dnevno delo na taktičnem področju precej trpi. Pretekli teden se je članski selekciji na treningih pridružil 26-letni 216 cm visoki v ZDA rojeni Dalmatinec Denis Reich, ki se s košarko doslej ni ukvarjal tekmovalno. Glede na njegovo košarkarsko znanje ni veliko možnosti, da bi sklenil pogodbo. Treningov se s trenerjevim dovoljenjem spet udeležuje Jadranko Čovič, ki še vedno išče ugoden angažma, vendar bo odločitev o njegovem obstanku v Šentjurju morala pasti zelo hitro. Tudi pri Ivici Božiču stvari še niso povsem jasne. Podpisano ima kratkoročno pogodbo, ki jo lahko klub kadarkoli prekine, kar se glede na njegov trenutni učinek zna tudi res zgoditi. Za nameček se je pred kratkim poškodoval še Peter Jovanovič, za katerega so načrtovali, da bi moral v prihodnji sezoni postati eden od nosilcev igre. Zaradi natrganih kolenskih vezi bo njegova rehabilitacija verjetno dolgotrajna, več pa bo znano po dodatnih preiskavah. Novinec na krilnem položaju Bojan Novak, kije prišel kot zamenjava za Dejana Tomažina, je po besedah stratega Šentjurčanov učinkovitejši v napadu, v obrambi pa je nekoliko slabši od predhodnika. Okrepitve tudi v upravnem odboru V vodstvu kluba bodo predstavniki sponzorjev to sezono zelo močno zastopani. Iz Alposa bodo tam Jože Artnak, Rado Marot in Jože Palčnik, iz Bohorja Bojan Karner in iz Krekove banke Simon Zdolšek. Poleg Razpored tekem KK Alpos Kemoplast v oktobru 1. krog, sobota 20. oktober, 19: Alpos Kemoplast - Koper Istrabenz 2. krog, sobota 27. oktober Loka kava - Alpos Kemoplast Cene vstopnic bodo enake kot lani, torej 300 SIT mladina in 700 SIT odrasb, sezonske vstopnice z znatnim popustom pa bodo na voljo na poslovalnici Loterije Slovenije in pred tekmami na blagajni dvorane._________________ predsednika Lapornika bodo v upravi ostah tudi drugi prejšnji člani, razdelitev funkcij pa se bo zgodila na enem od sestankov v bližnji prihodnosti. br Iz plezalnega kluba Rifnik Plezalni klub Rifnik Šentjur bo v novembru tega leta praznoval sedemletnico obstoja. Sedem dokaj srečnih let, katere je zaznamovalo veliko prehojenih poti, veliko truda, garanja, porjavelih obrazov, prijaznih nasmeškov in iskrivih oči, mraza, lakote, prelepih razgledov, zvezdnatih noči, tišine v dobesednem pomenu besede, radost in ljubezen nad življenjem ... Korenine plezalnega kluba segajo v zgodovino celjskega alpinističnega odseka, v novembra leta 1994 pa je bil ustanovljen Plezalni klub Rifnik Šentjur. V začetku je bilo samo 16 alpinistov - članov in pripravnikov. Predsednik kluba je od ustanovitve g. Franc Gajšek, ki nam tudi finančno priskoči na pomoč pri naših alpinističnih odpravah, katerih se tudi sam udeležuje. Alpinistično šolo organiziramo enkrat na dve leti, kjer svoja znanja in izkušnje posredujemo mlajši generaciji. V okviru šole poteka letni in zimski alpinistični tečaj ter plezalni tabori v naših in tujih gorah, kjer naše tečajnike poleg teorije seznanimo tudi s samim plezanjem. S tem ohranjamo visoko kakovost kluba, kije v teh letih postal znan v Sloveniji in tujini. Trenutno je v PK Rifnik 32 članov, pripravnikov in tečajnikov, od tega trije alpinistični inštruktorji, dva gorska reševalca in gorski vodnik. Načelnik kluba je g. Aco Pepevnik, gorski reševalec in gorski vodnik, ki si je s svojimi vrhunskimi vzponi pridobil veliko izkušenj, znanja in tako predstavlja temelj našega alpinističnega kluba. Poleg klasičnega letnega in zimskega alpinizma se naši člani ukvarjajo s turnim smučanjem in strokovnim vodenjem alpinističnih tur doma in v tujini. Klub je finančno podprt tudi z občinskim proračunom, ki je namenjen za šport, kot tudi s strani Športne zveze Šentjur. Seveda je finančnih sredstev občutno premalo, saj ne pokrivajo niti nakupa osnovne alpinistične opreme. Za svoje alpinistične podvige si člani prislužijo denar z zahtevnimi višinskimi deli, delnim sponzorstvom, veliko pa tudi z lastnimi prihranki. Alpinisti in PK Rifnik pa so bili za svoje alpinistične dosežke deležni veliko najvišjih občinskih priznanj (listina mesta Šentjur, Športnik desetletja. Športnik leta, Zlati znak planinske zveze Hrvatske ...). Dosežki kluba so predstavljeni na internetnih straneh (WWW.IBIKO.SI./HUAYHUASH/) in z oglasno desko v centru mesta Šentjur. V našem klubu opravimo vsako leto preko 400 plezalnih tur in organiziramo odpravo v perujske Ande ali Himalajo. Sedem srečnih let, ki so nam odprle toliko novih obzorij, pokazale poti med prijazne ljudi in čudovito naravo, se smejale in jokale z nami. Obzorja in poti. lepe in skrivnostne plati življenja vam bomo skušali vsaj malo približati in pojasniti v prihajajočih sedmih letih. Boštjan Jezovšek NAGRADNA KRIŽANKA V PROSTOR ZA KURJENJE KATERI RIMSKA 50 VULKAN NA FILIPINIH PRIJATELJ BAVČARJEV MINISTRSKI PREDHODNIK ZADNJA ČRKA ROMARSKI PLAŠČ MUSLIMANOV & v KALIJ POSTOPAČI MAŠ IGRALEC NADE UPANJA POVRTNINA VODIK v/VoTN NAŠ SMUČ. SKAKALEC BIVŠA RTV NAP0VED0V. GR. ČRKA PREBIVALEC ROVT lil r KALIJ l lihi PISATELJICA VAŠTE Ž. IME POGOJNE (HR.) LOVSKO DRUŠTVO TONOVSKA LESTVICA DIN0 MENEGHIN RUS. PISAT. IVAN ŽUPANČIČ OTON MOGOČE PA SESTAVIL: FRANC PEŠEC VRSTA BRESTA URAN DIVJA MAČKA RIMSKA 1 BOKSAR LUIS J- DRŽAVNA UREDITEV /Z VELIK PLADENJ GESLO DODATEK B0UŠEGA VISOK HRIB SOUTH AVSTRIJA ITALIJA OSLOVI SAMICI IGRALKA MARIE JOSE NASPR. OD NI SLOVENSKA REVIJA NOJU PODOBEN PTIČ HODITI NIKALNICA NADAU. GESLA OBDOLŽEN. KRITJE KLADA STANKO LORGER VEZNIK z/ RIMSKA 100 AMPER ŠTEVNIK POTOVALNI NAČRT FOSFOR ŽVEPLO KISIK 20. ČRKA ZAKLJUČEK GESLA PLESALKA PAVLOVA SLOVARČEK: IKRAM - ROMARSKI PLAŠČ; RADELJ - SLOV. SKAKALEC; Satijurit NOVICE Nagradna kriianka september 2001 Nagrade za avgustovsko križanko, katere rešitev se glasi: »Gostišče Bohorč vas vabi na zimsko-letni vrt,« podeljuje taista ustanova. Izžrebani reševalci, ki bodo o nagradah obveščeni po pošti, so: Minka Bajuk iz Šentjutja, Sandi Majger iz Celja in Maja Hrastnik iz Slivnice. Geslo septembrske križanke prepišite na dopisnico, priložite ustrezni kuponček in do 19. oktobra pošljite na naš naslov: Šentjurske novice, Dušana .Kvedra 11, 3230 Šentjur. Ne pozabite pripisati imena in naslova kandidata za nagrado! torek, 25. september 2001 • NAJVEČJA PONUDBA JAPONSKIH VOZIL TOVOTA, SUZUKI IN SUBARU • ® TOVOTA NAJVARNEJŠI MČH HA tvrnj EVROPSKI AVTO LETA 2000 PODARIMO VAM KASKO ZAVAROVANJE AVTOMOBILA IN ZIMSKO OPREMO /4 gume/ <$>TQ PODARIMO AKCIJA • 3 LETA SERVISIRANJA (delo + material) ali • BOGATO DARILO PO IZBIRI KUPCA IGNIS Za oanievi^e avantUrG 2.99Z.500 SIT PRODAJNO SERVISNI CENTER Salon Celje, Miklošičeva 5, Salon Šentjur, 747 17 70,74717 72, servis in rezervni deli POHUDBA RABUENIH VOZIL tel.: 5483 473 Delovni čas: ŠENTJUR - pon-pet: 8.00-17.00, sob: 8.00-12.00, PE Celje - pon-čet: 8.00-18.00, pet: 8.00-15.00, sob: 8.00-12.00 UGODNI KREDITI TOM + 4,5% KREDIT NA POLOŽNICE STARO ZA NOVO STARO ZA STARO - LEASING ^.oo 8.0°' VtiLKfiNIZfiCIJfi IN ROCNfi AVTOPRALNICA MULEJ i a ■? vin i n i n r^CAA. nvi i z m zn Ul. Tončke Čečeve 17,3230 Šentjur, tel.: 03 749 17 10, 749 17 12, GSM: 041 630 652 OD SO ZIMSKE GUME OBVEZNE! CENIK GUM MONTANA 14-5/801?13 ... 5.790 SIT 155/70R13 ..... 5.990 SIT 16S/70R13 ..... 6.990 SIT 175/701?!3 .... 7.590 SIT 195/651?! 5 ... 9.990 SIT Mercator SVS, d.d., Rogozniška cesta 8, Ptuj Merca Celje - skladišče j D-Per 18/2001 Trgovski ct Šmarje pri Jelšah 5000009459,9 COBISS o Mercator od 24. do 30. septembra 2001 Mercatorjeva Cena Dneva 7 izdelkov za 7 dni ±50 % n izje cene Detergent za posodo Tipso extra REDNA CENA 500 ml, Saponia 198,00 123,00 Šampon Schauma suh« ceni 468,00 več vrst 9qq im 250 ml, Henkel Maribor ■ JVpUU Delovni čas od ponedeljka do petka od 8. do 20. ure v soboto od 8. do 17. ure v nedeljo od 8. do 12. ure Friskies briketi resničen« 1.241,00 32Wli,y 714,00 V Mercatorjevi Ceni Dneva tudi kislo zelje v lončku. Vabimo vas v Mercatorjeve prehrambne trgovine. Si naj boljši sosed