Siev. зв. F Llimm v sreno OH? б. mm 1924 Posamezne mm stane 1 "50 Шп. LelO Lil. Naročnina za drŽavo SHS: na mesec......Din 20 *a pol leta..... „ I2fl na celo leto .... „240 za inozemstvo: mesečno.......Din SO Sobotna izdaja: celoletno 9 Jugoslaviji .... Din 40 v inozemstvu.... 60 Cene inseralom: Enoslolpna petitna vrsta mali oglasi po Din 1*50 in Din 2'—, večji oglusi neti 45 mm višine po Din 2*30. veliki po Din 3 - in 4-—, oglasi v uredniškem delu vrstica po Din 6"—. Pri večjem naročilu popust. Izhaja vsak dan izvzemši ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj PoštRiaa plačana v gotovini. Uredniltvo je v Kopitarjevi nlicl 6 III. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. UredniStva telefon 30. upravniStva 328. Političen list za slovenski narod. Uprava Je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni rnčun: Ljabljana 10.650 in 10.349 (za inserale) Sarajevo 7.363, Zagreb 39.011, Praga in Dunaj 24.797. Nepoboljšljivi. Demokratov v Sloveniji niso izučile ne srbske režimske metode ne njihovi lastni grehi, s katerimi so pomagali srbskemu režimu, da je prenesel in uveljavil svoje metode na ozemlju cele države. Gorje, ki je sledilo gonji demokratov za centralizmom, je moralo za centralizmom čisto naravno in neizbežno priti. Centralizem je naravno sankcioniral srbsko hegemonijo v državi. O tem čivkajo danes že vrabci na strehi, le demokrati v Sloveniji so gluhi in slepi, nepoboljšljivi kakor star pijanec, ki se kolikokrat v jamo zvrne, kolikokrat obljublja, da se bo poboljšal. S centralistično ureditvijo države, ki so jo omogočili s svojimi glasovi uprav demokrati - iz Slovenijo in poslanci Samostojne kmetijske stranke, je bila srbski nadvladi, hegemoniji srbskega r.aroda nad Slovenci in Hrvati, napravljena široka pot in vrata so se ji na stežaj odprla. Ta srbski hegemonizem se bo šopiril in delal krivice tako dolgo, dokler bo v veljavi centralizem. Hegemonizem in centralizem sta dva pojma, ki imata istega očeta in pri nas sta vsled znanih režimskih metod srbijan-skih strank tudi neločljiva. Cisto primitivno varanje javnosti je, če demokratje v Sloveniji prodajajo svojo največjo modrost, da bo z upravno reformo ali z dekoncentracijo uprave na podlagi cetnralistične ustavo ozdravljena bolezen, na kateri boleha država in trpimo vsi. To igračkanje z izrazi decentralizacija, dekoncentracija je samo izraz zadrege, pomeni samo skrbno prikrivano zavest in prepričanje, da je centralizem, ki so ga demokratje in radikali kovali v zvezde, doživel polom, popoln fiesko. Ako se država ne preuredi v avtonomistič-nem smislu, »dekoncentracijac ali »decentralizacija'? v demokratskem smislu ne bo prav nič izpremenila na samoljubnosti srbskega režima v državi, naj pa ga potem predstavljajo ali srni radikali ali sami demokrati ali pa obnovljena radikalsko-demokratska koalicija. Saj smo v preteklosti imeli dovolj priložnosti, da smo se o tem prepričali. V bistvu so si bile vse te centralistične vlade podobne ko jajce jajcu in kar danes radikali uganjajo, je samo nadaljevanje prejšnjih skupnih načrtov in njihovo izvajanje. Vzemite davčni zakon, proračun, uradniški zakon, redukcije, vse to je bilo v programu radikalsko-demokratske koalicije in se v bistvu in po metodi sedaj od radikalov izvaja, kakor je bilo prej skupno z demokrati zamišljeno. Razlike je pri tem le toliko, da radikali tiščijo v ospredje svoje ljudi, demokrati bi pa svoje, če bi bili na sedlu. Saj so se v koalicijski vladi že prepirali za ključ, po katerem naj bi se uradništvo po izvršeni redukciji zopet nastavilo. S srbskim hege-monizmom pa še menda nismo dovolj te-peni. Demokratje v Sloveniji — če bi jim rekli slovenski demokratje, bi se pregrešili zoper božjo hčerko resnico — so še danes zanjo navdušeni. Na nedeljskem demokratskem zboru zaupnikov je misel srbske hegemonije doživela prave orgije. Borbo zoper srbsko nadvlado je glavni govornik g. dr. Kramer krstil za politični nega-tivizem. Ker udati se je treba srbski hegemoniji in jo še netiti, pa je bo konec, to je bila vsa filozofija dr. Kramerja, ki ji je dal rlr. Žerjav še nepotreben komentar, izražen v »želji slovensko demokracije«, da prevede »slovenski del naroda v Jugoslo-venstvo«, da »na danih uspehih našega kulturnega in gospodarskega dela gradi naprej v smeri čim večje združitve«. Ce se po tem demokratskem receptu posrbimo — menda dr. Žerjav ne pričakuje, da se bodo Srbi poslovenili — potem bo konec nadvlade »srbskega plemena« nad Slovenci, potem bomo menda slovenski Srbi, ali kakor bi se že imenovali, namah diktirali mi Srbom, kakšne davke n. pr. da upeljetno mi za celo državo, da bodo zadeli skoro izključno samo »srbsko plemo«, torej narobe kakor se godi danes. Občudovati moramo samo silno samozavest, v kateri demokratske korifeje v Sloveniji z najplehkejšimi govorniškimi puhlicami lažejo samim sebi in varajo svoje pristaše. Demokratski leader g. dr. Kramer je pač odnesel triumf, ko je gigantsko borbo slovenskega naroda za ureditev države v avtonoinističnem smislu, kakršna daje jamstvo enakopravnosti, odpravil s frazo, da »narod ne more živeti od držav-nopravnih gesel«. Kdaj pa je še kak narod živel od gesel, od programov? Da, siti smo samo demokratskega centralističnega teoretiziranja, ki postavljen v prakso, prazni žepe slovenskih davkoplačevalcev in pusti gladovati uradništvo in vse druge sloje. Kadar bo avtonomistični program udej-stven, bo smel g. dr. Kramer izreči o njem isto sodbo, kakor jo imamo mi danes o centralizmu, če — bo mogel, kakor moremo danes mi soditi o njegovem demokratskem programu. Demokralje v Sloveniji so pač nepoboljšljivi grešniki. Vse naj jim služi samo kot sredstvo v dosego njihovega namena, tudi kultura, gospodarski interesi, »Jugo-slovenstvo«, država, celo opozicionalni blok v parlamentu, ki ga snuje g. Davido-vić z najresnejšim namenom. Z nepričako- vano neprevidnostjo je dr. Kramer in to Se s prav posebnim povdarkom sam potrdil, kar smo mi zadnje dni beležili, da bi demokratje v Sloveniji radi doživeli padec radi-kalske vlade samo zato, da bi sami prišli do vladnih korit in nadomestili radikalsko korupcijo z demokratsko. V toliko bi jim bilo sodelovanje ostalih opozicionalnih skupin ljubo; da bi pa sedanja opozicija uvedla nov režim, odpravila korupcijo na celi črti, v katero svrho bi bila potrebna politična zveza celokupne op -zicije, brez katere si drugega režima nili misliti ne moremo, tega pa Bog ne daj! »Prepričani smo, da nobena parlamentarna kolabora-cija naše stranke ne more ustvariti politične zveze z idejnimi in načelnimi nasprotniki našega programa«. Tpsissima verba dr. Kramerja. Zares, nepoboljšljivi centralistični grešniki! ee pri snovapiti cnozisionalne^a bloka. BORBA V DEMOKRATSKI STRANKI. — PltTBIČEVICEVI DEMOKRATI PROTI SPORAZUMU. — KORUPCLTSKE ZVEZE Z RADIKALI. Belgrad, 5. feb. (Izv.) Danes dopoldne se je nadaljeval razgovor dr. Korošca, dr. S p a h a in Ljube Davidoviča radi sporazumnega nastopanja z bodoče. Razpravljali so o točkah, ki so skupne vsem trem strankam. Težkoče bodo nastopile takrat, ko se bodo začele obravnavati tiste programatične točke, v katerih se imenovane stranke razlikujejo. Intrasigentna centralistična struja v demokratski stranki se hvali, da njene proti poteze v Sloveniji in na Hrvatskem dobro uspevajo in da se bo na glavni skupščini demokratske stranke bila odločilna bitka, ali je treba centralizem dosledno izvesti ali pa iskati stikov za 6porezum s Hrvati in Slovenci. Centra-listi se hvalijo, da bodo imeli večino na glavni skupščini in da bodo s tem Davido-vičevo akcijo potisnili zopet v ozadje. Struja za sporazum pa povdarja, da ima o demokratskem klubu sedaj odločno večino, ki se ne bo dala omajati ne od Ljubljane, ne od Zagreba in da vztraja na svoji poti. Belgrad, 5. feb. (Izv.) Kot razlog, zakaj se slovenski in hrvatski demokrati ne upajo nastopiti •/. vso odločnostjo proti sedanjemu koruptnemu, lažnemu sistemH, se razven centralističnega mišljenja navaja tudi dejstvo, da njihovi denarni zavodi uživajo naklonjenost sedanjega sistema in da bi trpeli škodo s celo organizacijo vred, ako bi začeli odločno nastopati proti radikalom. - Pašicevo PAŠIČEVI RAZLOGI ZA TO TAKTIKO. - PRITISK NA ZGORAJ PRED RATIFI- KAC?JO SPORAZUMA Z ITALIJO. Belgrad, 5. febr. (Izv.) Vesti o demisiji Pašičevi so tudi danes bile v ospredju vseh razgovorov v parlamentu, kajti v merodaj-nih krogih se držijo prislovice >molk je zlato« in ne dementirajo niti ne potrjujejo. Soglasno je mnenje, da je vest o svoji demisiji vrgel v javnost sam Pašič in je to stori! iz več razlogov: 1. da preplaši radikalni klub in da ponovno učvrsti zrahljano disciplino, 2. da vrže intrigo med opozicijo, katere zbližanje mu je skrajno neugodno in da s tem podpre Pribičeviča v sličnih intrigah. Kajti Pašićev položaj ni prijeten z ozirom na že večkrat omenjeno razmerje do dvora. Vsled slabega izigravanja in neprestanih intrig s strani Pašičeve okolice je zavladala med Pašičem in merodajnimi činitelji skrajna napetost in Pašićev polo- Belgrad, б. febr. (Izv.) Debata o proračunu postaja živahnejša in za vlado ne-prijetnejša. Skoraj vsak govornik opozicije pove kako novo afero radikalne vlade, radi katere je država utrpela ogromno škodo. Ena takih težkih in za vladne ljudi dobič-kanosnih afer je brezdvomno afera z orientalskimi železnicami. Gre tukaj za progo Gjevgjelija—Ristovac—Skop! je—Kosovska Mitrovica, ki bi jo naša država imela po carignjskem paktu iz leta 1914. prevzeti v svojo last proti odplačilu 42.000 zlatih dinarjev. Med vojno pa je bila ta proga povsem porušena in obnovljena na stroške naše države. Pa neglede na ta pakt je imela naša država po versajski pogodbi prevzeti te železnice brez kake odkupnine, kakor je kmalu po prevratu storila grška vlada, ki je vzela vse proge orientalske družbe v svojo last, med temi tudi okoli 70 km dolgo progo Gjevgjelija—Solun. Med tem ko je grška vlada to storila, pa je stopila belgra jska vlada v dogovor z družbo in na protizakonit način sklenila pogodbo, da ji plača 20 milijonov frankov (150 milijonov dinarjev) za progo Gjevgjelija—Solun. žaj je bil znatno oslabljen posebno vsled dogodkov, ki so se odigrali pred nepričakovanim odhodom Pašičevim v Rim, kamor se je branil iti vse do zadnjega dne, a je bil končno priinoran požeti, kar je sejal. Zato se upravičeno lahko smalra »demisi-ja« kot nov pritisk na merodajne kroge, ki bi se brez dvoma našli v neugodnem položaju z ozirom na to, da je treba izvršiti proračun in ratificirati sporazum, za katere stvari јз v sedanji njihovi formi pač težko najti drugo kombinacijo od Pašičeve ve-likosrbsko-turško-nemške koalicije. Pašič gre za tem, da si učvrsti omajani položaj in da izpelje nove svoje zamisli. Pomen teh vesti jo zato tem večji, ker so samo glasnik novih dogodkov v državi. Ker pa je ta proga last Grčije, je namen te kupčije prozoren, ker je gotovo, da Grčija svojih pravic ne bo odstopila nam. Govori se o velikih provizijah. Na današnji seji skupščine so bili odkriti le nekateri momenti te kupčije, vendar je zanimivo dejstvo, da je dr. Kumanudi zahteval tajno sejo, da odkrije temno ozadje te afere. Ker je skupščina odbila tajnost, češ da jo v interesu javne morale, da se vsi, ki so to kupčijo započeli in pri njej zaslužili, javno ožigosajo, se je dr. Kumanudi omejil na splošno navajanje nekaterih momentov. Dr. Kumanudi je omenil ludi Južne železnice in sploh ostro kritiziral vso finančno upravo. Za Kumanudijem je govoril dr. B e h -men, ki je izvajal, da je temeljna misel državnega proračuna odiranje prečanov. V imenu vlade je branil korupcionisto minister za trgovino dr. K o j i 6, ki je priznal, da je vlada zagrešila napako, da pa jo kupčijo vendar podpisala, ker je dobra in jo bo zato tudi predložila parlamentu. »Cela zadeva ni tako strašna stvar,« je dejal dr. Kojič, češ da se železnica še vedno lahko proda. — Te besede so izzvale buren smeh v zbornici. Izvajanja dr. Kojiča so smatrali tudi radikali za povsem ponesrečena, ker ni samo sebe, ampak celo stranko izpostavil splošnemu smehu. Generalna debata se bo naduljevala iutrl škofovska konferenca v Zagrebu. Zagreb, 5. febr. (Izv.) O zadnji škofovski konferenci v Zagrebu je bil izdan komunike, iz katerega posnemamo: Na poziv nadškofa dr. Bauer.ja so-se vršile 29. in 30. januarja konference poslovnega odbora kat. episkopata. Konferencam je predsedoval nadškof dr. Bauer, udeležili so se jih: nadškof dr. Šarič, škofje: dr. J e g 1 i č, fra G a r i č , dr. M i -1 e t a, dr. A k š a m o v i ć in apostolski administrator B u d a n o v i ć. Na seji so s« razpravljala cerkveno-politična vprašanja po sledečem redu: 1. Predsednik je sporočil, da je s pa?> nim očesom spremljal razvoj vprašanja sv. Hieronima; prebral je tozadevno korespondenco in dopis ministrstva za vere, iz katerega se vidi živo zanimanje za to pridobitev katoliške cerkve za južne Slovane. Med zborovanjem je dr. Bauer prejel brzojavko od našega poslanika v Vatikanu dr. S m o d 1 a k e , ki naznanja, da jo to vprašanje za nas povoljno in definilivno rešeno. 2. Predsednik izrazi veselje, da je Sveta Stolica na predlog episkopata od lanskega leta podvrgla ozemlja, čijih škofje so v. področju tujih držav, jurisdikciji naših ško-lov. Poroča o dopisu ordinarijata v Senju, da Kastav še ni podvržen cerkveni upravi senjskega škofa. Predsednik stavi predlog, da se pošlje predstavka sveti stolici za pospešitev tega vprašanja. Predlog je bil soglasno sprejet. 8. škof Akšamovlč poroča, da je bil načrt konkordata, sestavljen po ožjem odboru, podvržen reviziji v pienarni komi-* siji. Končna redukcija nekodificiranega načrta je izročena ministrstvu za vere v na« daljne uradovanje. — S tem je naloga plenarne komisije končana. Nato so razpravljali o cerkveno-admi« nistrativnih vprašanjih: 1. Predsednik poroča, da delo na mi-salu v staroslovenskem jeziku zelo lepo napreduje. Dr. Weiss, profesor na praški univerzi, je sporočil, da Je delo skoro končano. Tisk bo prevzela vatikanska Polyglotla v Rimu, ko bo sveta stolica poslala odobren tekst. 2. Razpravljali so o delu na novem obredniku v hrvatskem jeziku. Poročilo odbora se je vzelo na znanje. Načela redakcije so se osvojila in se je tudi odobril način dela. 3. Razpravljali so o novem vojnem? zakonu, ki nalaga bogoslovcem dolžnost aktivne vojaške službe v bolnicah. Z ozirom na pomanjkanje duhovskega naraščaja se je sklenilo napraviti korake za izpre-membo tega zakona. 4. V dolgi razpravi je bil pretresen zakon o taksah od 25. okt. 1923. Ugotovljeno je, da bo ta zakon, ako ne bo vlada dala natančnih pojasnil, povod velikim sporom in pretresljajem med cerkvijo in državo. Poslalo se je ministrskemu svetu posebna spomenica. 5. Končno so razpravljali o raznih dnevnili cerkveno-administrativnih vprašanjih. Dne 31. januarja je prišel na željo episkopata minister za vere dr. Janič v spremstvu načelnika dr. Lanoviča, da se ustmeno in na krajši način doseže spprazum v nekaterih spornih vprašanjih. Konferenca se je nadaljevala 1. in 2. februarja in je razpravljala o organizalor« nih vprašanjih verskih društev. Pretresali so se mnogi predlogi in so bila izdana podrobna navodila vodstvom oragnizacij. Pritisk poslancev radi Trboveljske družbe. Belgrad, 5. febr. (Izv.) Danes so poslanci SLS K r o m ž a r , G o s t i n č a r in K u g o v n i k vložili vprašanje na ministra za šumo in rude zaradi razmer, ki vladajo v trboveljskem premogokopu. —< Vprašanjo naglaša, da je parlament že 24. januarja soglasno sprejel resolucijo, s katero so vlada poziva, nn j dela ■/. vsemi sredstvi na to, da bo Trboveljska družba privolila rudarjem po 4 Din dnevno pribolj-бка ii. da bo zopet sprejela na delo odpu-« ščene rudarkv Minilo oa ie že 14 dni. ne Stran Z SLOVENEC, dne B. Tebrtnrrja 1924. Štev. SOt da bi se bila vlada zganila. Na drugi strani se pa baie ravnatelji Trboveljske družbe hvalijo, češ da jih sklepi parlamenta nič ne brigajo. — Poslanca Kremžar in Ku-govnik sta dalje stavila na ministra za socialno politiko vprašanje, v katerem pojas-nujeta žalostno stanje železniČarakih invalidov in zahtevata korenito remeduro, ker so vse dosedanje intervencije oetale zaman. KONFERENCA PRI PAŠIČU. Belgrad, 5. febr. (Izv.) Danes se je vršila pri Pašiču konferenca, katere so se udeležili ministri dr. Ninčić, Trifkovlč in dr. Kojič. 0 poteku konference niso bila izdana nobena pojasnila. DELEGACIJA VOJNIH INVALIDOV SLOVENIJE V BELGliADU. Belgrad, 6. febr. (Izv.) Delegacija vojnih invalidov iz Ljubljane se je udeležila plenarne seje osrednjega odbora dne 3., 4. In 5. t. m. Seiam jo prisostvoval tudi minister za socialno politiko dr. 1'eleš. Posamezni delegati so odločno protestirali proti revizijam specialne komisije, proti redukciji državnih nameščencev-invalidov, proti raznim določbam invalidskega zakona in proti delovanju posameznih pokrajinskih |x)verjenikov za socialno politiko. Delegacija iz Ljubljane se je predstavila vsem parlamentarnim klubom s prošnjo za podpo-jflo njihovih teženj. NAS ODGOVOR ANGLIJI IZROČEN. London, 5. febr. (Izv.) Danes sta zastopnika Poljske in Jugoslavije izročilo angleški vladi odgovore svojih vlad na noto, s katero je angleška vlada zahtevala pojasnila zaradi francoskega posojila. NOV 0FICIELN1 NARODNI BOREC. Belgrad, 6. febr. (Izv.) Na današnji seji parlamentarnega odbora za prošnje in pritožbe je bil Kasto Pustoslcmšek, glavni urednik »Slovenskega naroda« oficielno proglašen za nacionalnega borca in narodnega delavca. Njegovi tiskani in v srbščini sestavljeni prošnji je bilo ugodeno in priznali bo mu 20 službenih let. Venlzelos ocfstopn. Atene, 6. febr. (Izv.) Po temeljitem posvetovanju so zdravniki ugotovili, da je za Venizela nujno potreben popolen mir in absolutno zdrževanje vseh državniških poslov. Atene, 5. febr. (Izv.) Vlada je odstopila. Sestav j nove vlade so poveriii Kaphan-darisu. Odpor proti Italijansko - ruski pogodbi. London, 5. febr. (Izv.) »Daily Telegr.« piše, da bodo nekatere določbe nove itali-jansico-ruskc trgovinske pogodbe zadele na odpor pri drugih državah. To velja zlasti ta tiste točke, ki so v nasprotju z določbo, podpisano v Haagu, in ki veli, da nobena država ne sme podpisati pogodb na škodo drugih. Ta točka nasprotuje zlasti določbam italijansko-ruske pogodbe, ki predvideva za italijansko trgovino nekak monopol y Črnem morju. Nova vlada rtiskšh zveznih držav. Moskva, 5. febr. (Izv.) Na II. kongresu ruskih zveznih dr'av so je izvolila osrednja eksekutiva, ki sestoji iz dveh zbornic: 1. zvezne komore in 2. narodnega sveta. Zvezna komora sestoji iz 414 članov, izvo- • Ijenih po proporcu; narodni svet pa iz 100 članov, ka zastopajo 32 republik. V pred- sedstvu osrednje eksekutive pa sedi 21 članov in sicer: 7 zastopnikov zvezne komore, 7 članov narodnega sveta in 7 članov, izvoljenih od obeh imenovanih kor-poracij skupno. V to predsedstvo ruskih zveznih držav so bili izvoljeni: Kalini n, predsednik zveznih ruskih republik, Petrovskij za Ukrajino, Narimanovza transkavka-ško federacijo in Č e r v i j a k o v za Belo Rusijo. Tajnik pa je K i s e 1 j 6 v. IZ ITALIJANSKE VLADE. Rim, 5. febr. (Izv.) Za poštnega ministra je imenovan dosedanji državni podtaj-nik za trgovsko mornarico Chiano. WILS0N0VA VDOVA ODKLONILA SVEČAN POGREB. Washington, 5. febr. (Izv.) Listi poročajo, da je Wilsonova vdova odklonila svečan pogreb na državne stroške. Wilson bo pokopan čisto priprosto. Or. Selpel v Bukareštu. Rukarešt, 5. febr. (Izv.) Zunanji minister Duca je priredil snoči na čast avstrijskemu kanclerju dr. Seiplu in njegovemu spremstvu svečano večerjo. Danes dopoldne se je vršila dolga konferenca med dr. Seiplom in dr. Grunbergerjem z ene, ter med ministrskim predsednikom Bratianom in Duco z druge strani. Ob 1. popoldne je romunski kralj sprejel v avdienei dr. Seip-la in dr. Griinbergerja in ju povabil na obed. Zvečer je bil pri ministrskem predsedniku Bratianu svečan sprejem. Bukarešt, 5. febr. (Izv.) Dr. Seipel in dr. Griinberger sta se dolgo posvetovala 7. Bratianom in г Duco. Razgovor je potekel v največji prijaznosti. Zdi se, da so bila rešena pri tem razgovoru mnoga sporna vprašanja med Avstrijo in Romunijo. NOV FRANCOSKI PREDLOG ZA PORENJE London, 5. febr. (Izv.) Francoski poslanik Saint Aulaire je danes obiskal angleški zunanji urad. Trdijo, tla je izročil zunanjemu ministru predlog francoske vlade glede izpremembe režima v Porenju, po katerem naj bi imela odločilno moč višja komisija kake nevtralne države, separatisti pa bi bili od vlade izključeni. NOVA KONFERENCA. Pariz, 5. febr. (Izv.) Kakor govore, se bo pred začetkom rusko-angleške konference vršila še konferenca zastopnikov Anglijo, Francije, Italije in Amerike. POLITIČNE POMILOSTITVE NA MAŽARSKEM. Budimpešta, 6. febr. (Izv.) Horthy je na predlog pravosodnega ministra pomilo-stil 38 komunistov, večinoma takih, ki so bili obsojeni na 5 in še na več let ječe. Pravosodni minister bo predlagal tudi pomilostitev večjega števila obsojencev, ki so se pregrešili proti mažarski državi v času, ko je bila Baranja že zasedena od Jugoslavije. ŠTRAJKL Bombay, 5. febr. (Izv.) Štrajk tekstilnih delavcev je postal zelo resen. Na več krajih so izbruhnili nemiri, ki so zahtevali tudi Človeške žrtve. Praga, 6. febr. (Izv.) »Socialdemokrat« poroča, da je v Bodenbachu stopilo v štrajk nad 1200 kovinskih delavcev. Mednarodna izvedeniška komisija, ki se je bila podala v Berlin, da prouči nemške razmere na licu mesta, je pod energičnim vodstvom ameriškega generala, ki noče trpeti nobenega odlašanja, že sestavila svojo strokovno mnenje. V tem mnenju naglasa, da Nemčija reparacij nikakor ne more plačati, ako se ne vzpostavi gospodarska enota rajha in edinstvo njene produkcije. Francija mora dobiti od Nemčije svoje terjatve le, ako se: 1. nemška valuta stabilizira na zlati podlagi in ako se osnuje državna banka z zlato rezervo; 2.* ako Nemčija uravnovesi svoj proračun s povečanjem davkov, in 3. ako se vpostavi gospodarska suve-reniteta Nemčije nad Porenjem in Porur-jem. Zdaj ima seveda besedo Francija, oziroma vlada g. Poincareja. Kako se ta odloči, pa je čisto odvisno od sporazuma z Anglijo. Poincare ne bo odnehal od trdnih garancij, da Nemčija plača; to garancijo pa slejkoprej vidi v ustvaritvi nekakega inter-nacianaliziranega pasu ob Reni. Vprašanje je, če bo Mac Donald s tem zadovoljen. Francoske vladne kroge sploh skrbi dejstvo, da si je Mac Donald ustvaril neke vrste neoficielno diplomacijo iz članov II. iriternacionale. Tako vodi angleške posle v Bruslju Vandenveldov prijatelj Massing-ham, kar je francoski vladi zelo nevšečno. Tudi priznanje Rusije je zelo kočljiva zadeva za Francijo, ker se Poincarć boji, dali se nista Anglija in Rusija sporazumeli pri tej priliki glede Azije v škodo francoskim interesom. Francoska javnost ie odločno za vzpostavitev antante, seveda ne na škodo Francije. Vsled tega bo vzpostavitev antante precej trd oreh, ker imajo Angleži o celi stvari nekoliko svojevrstno mnenje o mednarodnih vprašanjih. Anglija in Francija sta danes pravzaprav močna konkurenta, med katerima je vsak sporazum zgolj začasnega interesnega značaja na načelu: do, ut des! Medtem pa se v Franciji pripravlja notranjepolitična izprememba. Levičarski elementi so vsled nastopa Mac Donalda dobili pogu.n in so stopili v ofenzivo. Proti Poin-careju korakajo meščanski radikalno-svo-bodomiselni inteligenti, ki pošiljajo v avantgardo socialiste in si pustijo dopasti tudi zavezništvo komunistov. Maja se bo vršil hud boj za novi parlament. Zato pa tudi pogajanja med Mac Do-naldom in Poincarejem ne bodo stopila v odločilno fazo, preden se ne pokaže, komu francosko ljudstvo poveri vodstvo svoje države pri predstoječih parlamentarnih volitvah. vesti. + Jugoslavija poražena. Eden najboljših italijanskih časnikarjev, Attilio Tama-ro, sodi v »Piccolu« o talijansko-jugoslovan-skem sporazumu sledeče: Soprazum znači popolno zmago Mussolinija nad Jugoslavijo. Italija je dobila Eeko, katere ji ni hotela pripoznati nobena velesila, Jugoslavija pa to, kar ji je bilo itak že priznano. Jugoslavija bo imela korist od pogodbe z Italijo le, če se bo napram njej prijateljsko obnašala. Italija zagotavlja Ji joslavijo, da jo bo politično podpirala, ako bi jo kdo napadel. Toda razun Mažarske in Bolgarije nihče ne misli Jugoslavije napasti. Ti dve pa ne moreta podvzeti nobene akcije proti Jugoslaviji brez sporazuma z Italijo. Italija torej garantira Jugoslaviji to, kar odvisi čisto od nje (Italije). Ako bi se Belgrad hotel nasloniti na Francijo ali pa, ako bi even-tuelno skupščina pogodbe ne odobrila, Ita- lija ne bo imela od tega velike škode, ker iz Reke gotovo ne bo več šla. Pogodba jo tudi silno zmanjšala vpliv in pomen male antante. Kar se tiče Mažarske, ji more Italija pomagati do svobodnega izhoda na Reko. Na noben način Italija ne bo zasledovala ničesar v škodo Ogrske ali Bolgarije. — Za nas je čisto jasno, da je Tamaro zadel popolnoma pravi pomen pogodbe in da sta Pašič in Ninčič podpisala v Rimu naj-sramotnejšo kapitulacijo naše države, kar si jih je mogoče misliti. -f Tone Kristan prihaja zopet na površje. S pomočjo svojih osebnih prijateljev v socialdemokratičnem Konzumnem društvu za Slovenijo je dobil zopet precej moči v konzumih in prireja shode, da bi se reaktiviral. Govori, da je zopet legitimiran zastopnik 17.000 »zadrugarjev«, dasi ni v odboru Zveze gospodarskih zadrug. Zato se čudi zadnji »Socialist«, da pošilja ta Zveza Kristana na agitacijska potovanja, da pristopa ta zveza h Kristanovim založbam in da hodi Kristan v imenu te zveze v avdience h kralju. »Socialist« priznava krizo v socialdemokratičnem gibanju v Sloveniji in navaja kot glavni vzrok za to pomanjkanje v zaupanju: »Zaupanje izgublja človek, ki je bil že tisočkart nalagan in t nerednimi obljubami prevaran. Človek, ki vidi, kako da ne drži nobena beseda, kako se skriva za socialističnim idealom ogabna privatna trgovina.« Hud poper, pa Tone Kristan bo po našem mnenju vendar zopet priplaval v stranki na vrh, ker ima — denar, več ko vsa stranka skupaj in to bo odločilno tudi za protikapitalistične borce, ki so po svojem programu materialisti. Dr. Korošec in »Narod«. Včerajšnji »Narod« piše o zadevi imenovanja jugoslovanskega kardinala in ponavlja staro pesem o »tekmi« dr. Jegliča z dr. Bauerjem in ponosno zatrjuje, da je on te vesti že zdavnaj zabeležil, »dr. Korošcu pa da se je šele te dni zdelo potrebno, da reagira na te govorice«. — Prosimo »Narod« naj ne bo preveč užaljen zaradi molka dr. Korošca. Dr. Korošec bo še večkrat molčal, kadar bo — »Narod« čenčal. 0 spojitvi srbske zamljoradniške in SKS piše glasilo srbske zemljoradniške stranke »Selo«. Pa pravijo »kmetijci«, da so samostojna stranka. Шџ\$1 4П« l* Cerknice nam porotajo: V Ljubljano je na »migljaj« prestavljen tukajšnji davčni upravitelj Stanko Ribnikar, brat znanega ljubljanskega Ribnikarja. Ta novica se je bliskovito raznesla po vsej cerkniški dolini in so jo povsod sprejeli z velikim veseljem. Njegovo paševanje v uradu in izven urada je znano in je bil že zadnji čas, da so ga prestavili, ker ga je bilo ljudstvo že do grla sito, zlasti davkoplačevalci. Gosp. Ribnikarju želimo srečno pot, in ga odkritosrčno in toplo priporočamo centrali J. D. S. in ljubljanskemu sokolstvu s željo, da se kot ožji »sorodnik« kmalu zopet oglasi v Cerknici, da poleg drugega uredi tudi uradniško »Samopomoč«. Dnevne novice. •— Princ Pavlv in princezlnja Olga e Zagrebu. Na aliademični ples v Zagrebu sta ee kot zastopnika kraljeve dvojice pripeljala princ Pavle in princezir,ja Olga. — Novi francoski poslanik ▼ Belgradu. »Matin« poroča, da je pooblaščeni minister Puilly imenovan za poslanika francoske re- Edmund About: 30 Kralj nora. Iz francoščine prestavila K. Hafner. Gotovo poznate tudi vi to pesem. Nemški dečki jo pojo, ko gredo k veronauku. Gospa Simons, ki je spala pri svoji hčerki in sanjala o orožnikih, se je naenkrat zbudila in stekla k oknu, se pravi k slapu. Bila je zelo razočarana, ko je videla svoje sovražnike tam, kjer je pričakovala svojih rešiteljev. Spoznala je kralja, Kor-fijota in še veliko drugih. Najbolj se je čudila številnosti tega jutranjega pohoda. Štela je do šestdeset mož v Hadži Stavroso-vem spremstvu. »Šestdeseti« si je mislila. »Ostane jih loraj le še deset, da nas stra-Žijol« Misel na beg, ki jo je včeraj zvečer zavrgla, ji je znova prišla na um. Med tem premišljevanjem je videla, da je šla mimo zadnja straža, katere ni pričakovala. Šestnajst, sedemnajst, osemnajst, devetnajst, dvajset mož I Torej ni nikogar več v taborišču I Prosti smo! »Marijana!« je kričala. Spodaj so šli še vedno tolovaji. Tolpa je štela osemdeset mož; sedaj jih je bilo devetdeset! Kakih dvanajst psov je zaključilo pohod; toda ni jih več štela. Marijana se je vzbudila na materin krik in je prišla hitro iz svojega šotora. »Prosti smo!« je kričala gospa Simons. »Vsi so odšii. Kaj pravim! Odšlo jih jo se več, kot jih je bilo. Teciva, moja ličil« Stekli slu do stopuic iu sta opazili, da so taborišče zasedli orožniki. Grški prapor je vihral zmagoslavno na vrhu smreke. Hadži Stavrosovo mesto je zasedel g. Periklej. Gospa Simons je letela s takim navalom v njegovo naročje, da se je le težko izognil objemu. »Angel božji,« mu je rekla. »Torej so tolovaji odšli?« Kapitan je odgovoril angleški: »Da, gospa.« >Vi ste jih prepodili?« <^Prav zares gospa. Če bi nas ne bilo, pa bi bili tolovaji še tu.« »Izvrstni mladi mož! Bitka je bila gotovo huda.« »Ne preveč: boj brez hrupa. Treba mi je bilo reči samo besedo.« »In mi smo prosti!« »Gotovo!« »In se lahko vrnemo v Atene k »Kadar se nam bo zdelo.« »No, dobrol Torej pojdimo!« »Nemogoče za enkrat!« »Kaj pa naj delamo tukaj?« »Svojo dolžnost zmagovalca: stražimo bojno polje.« »Marijana, daj roko gospodu!« Mlada Angležinja je ubogala. »Gospod,« je nadaljevala Angležinja, »sam Bog vas je poslal. Zgubili sva že vsako upanjo. Naš edini varuh je bil mlad Nemec nižjega stanu, učenjak, ki trga rastline in ki nas je hotel rešiti po najbolj neumnih potih. Končno ste vi prišli 1 Bila sem prepričana, da nas bo rešilo orožništvo. Ali ni res Marijana?« »Da, mama.« »Vedite, gospod, tile tolovaji so najbolj zanič ljudje. Začeli so s tem, da so nam vzeli vse, kar smo imeli pri sebi.« »Vso?« jo vprašal kapitan. »Vse, razen moje ure, ki sein jo previdno skrila.« »Prav ste naredili, gospa. Ali so obdržali, kar so vam vzeli?« »Ne. Vrnili so nam tristo frankov, angleško toaletno skrinjico in hčerkino uro.« »Ali imate še vedno vi te predmete?« »Seveda.« »Ali so vam vzeli vaše prstane in uhane?'* »Ne, gospod kapitan.« »Bodite tako dobri in izročite mi jih.« »Vam? Kaj?« »Vaše prstane, uhane, srebrno toaletno skrinjico, dve uri in tristo frankov.« Gospa Simons je živahno vzkliknila: »Kaj, gospod? Vi nam hočete vzeti, kar so nam tolovaji vrnili?« Kapitan je dostojanstveno odgovoril: »Gospa, izpolnjujem svojo dolžnost.« »Torej je vaša dolžnost, da nas ople-nite?« »Moja dolžnost je, da zberem vse predmete, ki so potrebni za dokaze v Hadži Stav-rosovem procesu.« »Torej bo sojen?« »Ko ga bomo vjeli.« »Zdi se mi, da naša zlatnina in naš denar pri tem ni potreben in da imate »brucih vzrokov zadosti, da ca obesite. Pred- J vsem: ujel jo dve Angležinji. Česa je treba še več?« »Treba je, gospa, da spoštujemo sodne postave.« »Toda, dragi gospod, med stvarmi, katere zahtevate, so tudi nekatere, ki eo mi zelo drage.« »Vzroka tem več, gospa, da mi jih zaupate.« »Toda, če nimam ure, ne bom nikoli vedela.. x »Gospa, štel si bom v čast, da vam vselej povem, koliko je ura.« Marijana je pripomnila, da ne more pogrešati svojih uhanov. »Gospodična.« je rekel dvorljivi kapitan, »tako ste lepa, da ne rabite nakita. Lažje boste vi prebili brez nakita, kot bo vas nakit prebil brez vas.« »Preveč ste dobri, gospod, toda moja srebrna toaletna skrinjica mi je neobhodno potrebna. Nikakor je ne morem pogrešati.« »Imate tisočkrat prav, gospodična. Zato vas iskreno prosim, da ne vztrajate na tej stvari. Ne poveča jte mi žalosti, ki me že obvlada, ker moram postavno opleniti dve tako častivredni dami. Moj Bog, gospodična, mi vojaki smo sužnji povelj, orodje zakonov, možje postave. Izvolite vzeti mojo roko, imel bom čast, da vas povedem do vašega šotora. Tu bomo sestavili zapisnik, če dovolite.« ^ (Dalje sledi.) Štev. SO. ST O VENEC, dne 6. febraarja 1924. Slran 3L publike v Belgradu. Dosedanji poslt-nlk Simons jo poklican v francoski zunanji urad kot konzulatni nadzornik. — Umetniška razstava v Belgradu. Dne 2. t m. so v Belgradu v poslopju zunanjega ministrstva »tvorili umetniško razstavo. Vde-leženlh je 34 v Belgradu živečih slikarjev in kiparjev z nad '200 deli. — Državni tehnični izpiti. Za Člana iz-praševalne komisijo za državne tehnične izpite pri ministrstvu za gradbe je za bodočo triletno dobo — od 1924 do 1926 — postavljen Rudolf Zajec, inžener gradbene direkcije v Ljubljani. — Imenovanje v pravni službi. Za Slana Stalnega pravniškega odbora pri generalni direkciji državnega pravnega zastopništva je imenovan državni svetnik dr. Štefan Saga-din. — Za pomočnika generalnega direktorja 'drSavnih železnic je imenovan g. Evgen De-roko. — Is poStnohranilnične službe. Uradnik poStno-čekovnega zavoda v LJubljani Leonard Drnjević je imnovan za odsekovnega šefa pri poštni hranilnici v Belgradu; za odsekovnega šefa pri poštno-čekovnem zavodu je Imenovan uradnik istega zavoda Josip O t o -n i č a r. — Rudarstvo. Za člana rudarskega odbo-tn pri generalni rudarski direkciji za 1. 1924. je imenovan dvorni svetnik Vinko S t r g a r, rudarski glavar v Ljubljani. — Vojaški vlak pod snegom. Pred par dnevi je ostal v snegu sredi proge proti Pri-lepo vlak, ki je vozil vojaške novince. Po vlak so poslali dve lokomotivi in oddelek vojaštva, ki je še-le po celonočnem delu oprostil vlak enega, da je mogel dalje. — Nevročljive poštne pošiljke. Te dni Je bfl razposlan na vse poštne urade v Sloveniji seznam o nevračljivih poštnih pošiljkah »a mesec december 1923. Seznam je na poštah v prostoru za stranke občinstvu v pogled. — Razpisane zdravniške službe. Zdravstveni odsek za Slovenijo v Ljubljani razpisuje 5 mest uradnih zdravnikov pri okrajnih glavarstvih: Krško, Kranj, Novo mesto, Radovljica in Slovenjgradec; dalje službo okrožnega zdravnika za zdravstveno okrožje Grosuplje. Interesenti se оро/лгјајо na razpis v »Uradnem listu«. — Uredbo o razvrstitvi m porazdelitvi Uslužbencev državnih prometnih naprav pri-cbčuje ljubljanski »Uradni liste dne 5. februarja 1924. — Draginjske dolclade lastnikov fn podčastnikov. Ljubljanski »Uradni list« dne 5. februarja 1924 prinaša odločbo o draginjskih dokladah častnikov in podčastnikov. ~~ *Der Abend< prepovedan. Naša vlada Je prepovedala dunajski list »Der Abend«. — Taks oproščena društva. Po objavi v »Slinbenih Novinah« so oproščena od plačevanja takse iz tar. postavke 1. za vloge in prošnje, ki jih pošiljajo državnim oblastvom izvzemši civilne pravde, naslednja društva: Ddruženje ruskih vojnih inva'idov v Belgradu; Udruženje trgovcev, industrijcev in obrtnikov za severno Dalmacijo; Srbsko gospodarsko društvo »Privrednik« v Belgradu; »Kralj Dečanski«, društvo za vzgojo in izobrazbo gluhoneme in slepe dece v Belgradu; »Olavni eavez dobrovoljaca« v Belgradu in njegove oblastno zveze ter krajevne in sreske oignni zarije. — Pobegnil Je iz zaporov v Varaždinu nevaren tat in slepar, ki je izvršil v okolici več ropov in tatvin, pobegnil nato na Mažarsko, kjer je bil ludi pri »Hrvatski legiji«, odkoder pa je moral zopet pobegniti k nam, kjer so ga prijeli in zaprli. Kam se je obrnil sedaj, nimajo še nobene sledi. Mož je jako nevaren zločinec. — Hijena. V beograjski vojaški bolnišnici eo prišli na sled tatvini na mrličih. Neki strežnik je mrličem jemal iz ust zlato zobe. Strežnika eo zaprli. — Razni vlomi In tatvine. V Zagrobu je bilo vlotnljeDo v modno trgovino Krunoslava Matuno-vića. Tatovi eo odnesli 5 bal raznobarvne evile v vrednosti 60 600 kron, dalje 5 bal raznega atlasa, v rednosti 48.000 kron In pa več manjših stvari in 3e rjavo torbico za spise, tako da cenijo vso škodo nn preko 120.000 kron. — V GoriSanah je ukradel nek postopač, ki eo je Izdajal za sina mesarja in gosti 1 ni tar ja Turka v Ljubljani in lagal, da iž2o lokul za тенагзко obrt, posestniku Andreju Jenku bankovec и 4(XJ0 kron in 5 bankovcev po 40 kron. — Mariji Smrečnlkovi v Kamniku je ukradel ne-enan potepuh rjave moško čovljo, vredne 1400 K in pa 12.000 K denarja. — V Hrastniku je bilo vlomljeno v barako Jere Iločevarjeve in ukradenih 8 kosov po 3 in sivega roiknn, več kosov blaga za moške ln ženske obleko, nekaj platna in kontonine, 40 naglavnih nit in več raznih nogavic v skupni vrednosti okrog 60.000 kron. O vlomilcih nI šo nobene« ledi. — V Ručemeelu sla bila ukradena pos. Pavlu Madieriču dva konja, 7Iotni konj »fuksc in 41etna kobila »bela« e črnim čelom in repom. Kcnja sta vredna 100.000 kron. — V Raštanju je bilo vlomljeno v stanovanje delavcev Dobovičnika in Arliča in ukradene več obleko in perila, 2 stroja «a striženje iae in denarnica, v kateri je bilo 200 Iv denarja. — Med vožnjo od Kočevja do Ceste so bile ukradene pos. Rihordn Rupe 8 kože in sicer 2 kuni belid in en dihur. Kože so vredne 13.000 kron. — Ponesrečeni delavci. Na parni žagi A. Ko-fcSje t Borovnici je padei delavcu Janezu Peglju hlod na levo robo ln mu jo zlomil. — V tovarni barv in lesnih Izdelkov Alojzija Goričarja v Mozirju sta dolavca Anton Magrič in Fraac Jurkovnik popravljala rlžo. po kateri se spuščajo hlodi. Pri tem opravilu ee je s kupa v riži nud njima odvalil hlod in zadel oba delavca. Prvemu je zlomilo desno nogo, drugemu ravno tako nogo ln ga poškodovalo na glavi. Oba ponesrečenca st« bila prepeljana v celjsko bolnico. — Pri lesni ind. dr. »Belca« v Dovjem zaposlenemu delavcu Jelovčanu Francu je v gozdu hlod zmečkal več reber. — Pri zalogi deln. plvov. Laško v Ptuju si Je delavec Ranišak Konrad pri spravljanju Mu zmečkal levo koleno. — Pri gradnji žHznice v Ormožu si je Midovifi Štefan zmečkal desno roko, delavec Tomo Weiebacher pa levo nogo. — V tovarni usnja »Petovia« na Bregu pri Ptuju si je vajonec Benkovlč Jakob pri padcu zlomil levo roko v rami. — Pri šumeki upravi v Kostanjevici Je drvar Pangrlč Ivan padel na ledenih tleh in si izvil levo nogo. — Krumpl Ivan, vajenec pri Vučaku Jožefu, čevljarju v Mariboru, se je z nožem težko vrezni na desni rokL — V tovarni cementa »Zagorka« v Zidanemmostu ei je pečar Knave Anton pri padcu izpahnil levo nogo. sp š Začasna zaivoritev poštne nabiralidce. V Razbovu pri Loki blizu Zidanega mostu je začasno zatverjena ondotna pomožna pošta. š Pobegnil je neznano kam ali se je ponesrečil ali pa je izvršil samomor vlakovodja Ivan Kopič iz Maribora. Odšel je od doma že pred več dnevi in sicer v službeni obleki. p Občni zbor polVičnega društva >Edi-nosl* za Istro. Minoli četrtek se je vršil v prostorih tržaškega političnega društva občni zbor političnega društva »Edinost« za Istro. Na dnevnem redu je bilo vprašanje zamenjave denarja in pa politična reorganizacija. Sprejeli so seveda sklep — zato je bil občni zbor sklican — da naj se Jugoslovani v Julijski Krajini zopet združijo v enotni organizaciji s sedežem v Trstu. Izvolili so odbor istrskega odseka političnega društva »Edinost«, ki mu predseduje dr. Vratović. V tržaški centralni odbor se pa odpošljejo dr. Vratovič kot podpredsednik, don Luka Kirac, župnik v Crlje-nici, Stari in dr. Mikuletić kot odborniki oz. namestniki. Pristaši krščanske demokracije ostanejo organizirani v Političnem društvu za Hrvate in Slovence v Istri. p V senci bajonetov. Te dni jo dospel v šibenik don Ante Mateljan, ki je bil 18 let župnik v Sv. Vitalu pri Poreču. Fašistična italijanska vlada mu je odrekla državljanstvo ter ga nalo v spremstvu karabinerjev izgnala proko meje. — Don Mateljan je sedaj dobil župnijo v Jezerih v šibeniškl škofiji. p Odlikovani renegati. Znani slovenski ■ renegntl prof. Bandeli. prof. Peternel in Josip CHlleuslg so postali vitezi italijanske krono. Ejai Gosn^rstvo. g Devizni trg. Zadnje dni so padle na za grebški borzi vse tuje devize in valute in sicer deviza Newyork na 94. deviza Italija na 371, deviza Dunaj na 0.1200, deviza Curih na 14.80—14.85 itd. Včeraj pa so se na zagrebški borzi vse tuje devize in valute zopet dvignile. g Zitni trg. Na novosadski produktni borzi notirajo žitu sledeče cene: pšenica 342.60 do 347.50, koruza 252.50—260 Din, fižol 685, p'enična moka št »0« 530, št. ^6« 325, št. »7« 285, otrobi 165—172.50 Din. Tendenca slaba. g Produkcija lanenega semena r Jugoslaviji. Lanskega leta »e je pr^duciralo 2000 ton lanenega semena za laneno olje. Ta produkcija ne zadostuje za domačo potrebo. Za produkcijo lanenega olja so v celi državi štiri tovarno, izmed katerih Je največja v Bečkereku. Njena kapaciteta znaša 10.000 ton letno. g Produkcija sladkorja. V preteklem letu je bilo v naši državi pod kulturo sladkorne peso 19.231 ha. Produkcija sladkorne pese je znašala 312.686 ton. Sladkorja se je produei-ralo 26.000 ton. Letni konzum sladkorja v celi državi so ceni na 70.000 ton. Če bi naše tvor-nice izrabile celokupno kapaciteto produkcije, bi se mogla vsa potreba kriti z domačo produkcijo. Na podlagi pod nt kov zagrebške revije »Ekonorhtst« je kultura koruze za 25 do 30 odstotkov rentabilnejša kakor kultura sladkorne pese. g Produkcija piva v Jugoslaviji. Po statističnih podatkih je v Jugoslaviji 20 pivova-ren s skupno letno produkcijo 600.000 hI piva. g Setev koruze v Argentiniji. Površina, posejana s koruzo v Argentiniji se ceni na 8,465.000 juter nasproti 7,851.000 jutrov prejšnjega leta. BORZA. Zagreb, 5. 2. flzv.) Devize; PeSta 0.2875— 0.3175, Italija 3 7125-3.7425, London 368.15— 371.15, Newyork 85.0—86.0, Pariz 3.05-4.0, Praga 2.4065—2.4065, Dunaj 0.119750-0.121750, Curih 14.85—14.05. Valute: dolar 83.70- 84.73. — Tendenca nekaj bolj čvrsta, manj robe, promet slab. Curih, 5. 2. (Izv.) Pešta 0.02, Berlin 0.0000135, Italija 25.15, London 24.74, Nevvyork 574.60, Pariz 26.60, Praga 16.65, Dunaj 0.0081, Bukarešt 2.92, Sofija 4.15, Beograd 6.77. Ци№ш!?.ђ novice. lj Pogreb f Ivana Koleše se vrši danes popoldne ob 4 iz hiše žalosti, Gorupova ulica £1. 4, kamor so prepeljali njegovo truplo iz Leonišča. lj Shod SLS za šentjakobski okraj, ki se Je vršil v pondeljek zvečer, je bil prav dobro obiskan. Poročala sta gg. podžupan dr. Stanov n i k in občinski svetnik dr. Rožič o komunalni politiki. Zborovalci so z velikim zanimanjem sledili izvajanjem obeh govornikov in jima burno pritrjevali. lj »Mestna občina odira konsnmente.« V »Narodu« se nekdo pritožuje, da mestna občina konsumente odira, ker pobira pristojbine za dostavljanje računov za elektriko, vodovod itd., na drugi strani pa izkazuje v proračunu, da so mestna podjetja visoko aktivna. Po naših mislih pobiranje takih pristojbin še ni nobeno odiranje, ker visoko aktivna mestna podjetja omogočajo občini prihranke drugod. Mi sploh ne vemo, kdaj bodo liberalni norgači zadovoljni. Visoke doklade brez pristojbin jim niso prav, pristojbine brez doklad tudi no, aktivna mestna podjetja tudi ne, pasivna pod-jetja tudi ne — kaj jim je torej prav? Menda samo liberalcu župan ? Ta pa zopet večini ljubljanskega prebivalstva ni prav. Zato so že boljšo pristojbine brez liberalnega župana kot liberalen župan z dokladnmi. s pasivnimi podjetji in s še višjimi pristojbinami kot jih imamo danes. lj GIccTaliski večer, ki ga je priredilo kat. društvo rokodelskih pomočnikov dne 2. t. m. v Rokodelskem domu, nas je v vsakem oziru zadovoljil. Igra »Svitoslav Zajček« iz znane dr. Bleivveisove zbirke »GledališčniU iger« je pod vrlo spretno režijo g. Janka Novaka dosegla prav lep uspeh, še boljšega pa burka »Strah z dolgo rokor, ki jej je znani igralec g. V. Rudolf dal posebno živahnost, iako da jo šla z izredno prožnostjo preko desk. Sledil jej je sprotno inscenirani nastop kitajskega čarovnika in občinstvu zlasti dobrodošli kupleti, posebno oni, ki ga je pel g. V. Rudolf. Vmes nas je razveseljevalo petje donm^egn pevskega zbora in dobro prednašane deklamacije. Gledališki večer kat. društva rokodelskih pomočnikov nas jo utrdil v prepričanju, da društvo no prireja samo vrlo poučnih predavanj, ki so — kakor znano — vsak pondeljek, da tudi no skrbi samo za svoje strokovno tečaje, ampak da izvežba svojo člane za dobre javne nastopa v govoru, petju in igri in jim je sploh kažipot do prave prosvete. Zato nujno priporočamo vsem mladim rokodelcem in obrtnikom vstop v organizacijo v Rokodelskem domu. K. V. lj Ata. Torej v nedeljo je bilo zelo lepo. Lepo je vsako nedeljo, če ni dežja, snega in burje. Z eno besedo, tako je bilo lepo, do so se colo ata odločili, da bodo napravili izlet Ko so po kosilu oddreinali, so vstali, potrkali na barometer in ko je barometer odgovoril na atovo zadovoljnost, so jo ata vrezali na dolgo pot na Friškovec, tja k Topolavcu. Spotoma so si ogledali sokolsko taborišče, pri tem pa jim je prišel na misel naravnost nebeško dobri kranjski rlčet, ki so ga jedli v četrtek beim Maček, dem weltberiihmten, tam za vodo. »Oh,« so vzdihnili ata, »kako je bilo to nekaj dobrega! Ješprenj kot med! Tako mehko kuhan, da se je kar topil! Pa tisti košček svinjine... mkmm... naravnost ein Spezialstiiekl! Pa od posebnega pujska je to bilo, wissen Sie, von solehe fette pujs mit Ringlschvvanzl! Di-rekt ein Spezialpujs! Zatopljeni v misli na krasote ričeta in dobrote špecijalnih pujsov, Tvissen Sie, eolehe, mit Rlnglscwanzl ,so ata prihacljati do Topolavca. V prvi sobi niso ostali — tam sede sami klerikalci, wisscn Sie, diese verdammten Klerikalzen tam od Zelene Jame ln kar je podobnih kolonij von die Bolj-šoviken, noch Srger a!s die Klerikalzen, \vis-ocn Sie. Ko so se pa vsedli lam nekje v tretji sobi za mizo, so jih tisti gospod, ki so zdaj za Topolavca, vljudno pozdravili in začeli naštevati, kaj imajo vse dobrega pri hiši. Pa kakim trem ljudem so pomežiknili tisti gospod, ki so zdaj za Topolavca, ker imajo že menda tako navado. Ata se še niso prav odločili, kaj bi in kako bi, pa pride mimo pogreb. »Koga pa peljejo,« vprašajo ata. »Jaz mislim, da onega-ie na vozu,« so dejali gospod, ki so zdaj za Topolavca in eo se obrnili in še enkrat pomežik-nili. Pa se je oglasil eden: »Lenina pokopavajo, gospod, Lenina!« — »Katerega Lenina? A tistega, ki je bil na Rusovskem za Urasselli-ja? Menda je bil v Moskvi, ne? Kako pn da so ga sem pripeljali? Oh, saj pravim, diese verdammten Klerlkaltzen! Najprej Lemeža na ro-tovž, sedaj pa še Lenina sem ,da nam bodo vse pobrali, prav vse! Kaj bo z nami, kaj bo?« V težke misli zatopljenega ala so rešili tisti gospod, ki so zdaj za Topolavca in so atu dejali: »Le nič se ne bojte! No bo tako hudo I Ampak lepe rebrca, gospod, strašno lepe in dobre so! Ali boste?« — Spomin na špecljalni košček von pujs. vvissen Sie, von solehe pujs mit Ringlschvvanzl, je ata zopet spt-avil v dobro voljo, v tako dobro, da so jo pozno zvečer zadrsali še zum Maček, dem vveltherflhmton, tam za vodo, potem pa lezli domov počasi in previdno kakor bi nosili v hrbtu ves napredni blok. In še pred veznimi vrati so rekli: Iloch der Herr von Laschau, novi župan za Rusov-sko! Se bo »ornga« nn svetu, šel In še bodo popoljčki rastli, da nas nc bo tako kmalu konec 1« lj 40 letnico svoje poroke sta obhajala dne 4. t m. g. Ivan T u r k ln njegiva soproga Marija roj. Mihevc. Oba jubilanta sla še čvrsta, posebno g. Turk, kateri Je Se do pred kratkim v zadovoljstvo svojih predstojnikov rveslo opravljal težko ln odgovorno službo na Juž. tekmici. CaatiUuuot lj Predavanje o kuhi i plinom. Dne 1. t. m. je priredila ljubljanska mestna plinarna v telovadnici Mladike predavanje o kuhi k plinom. Predavala je gdčna Zemljanova. Njeno predavanje je bilo vseskozi strokovnjaško, spremljano s praktičnimi poizkusi na štedilnikih od preproste oblike pa do najelegant-nejše, ki jih je ob priliki predavanja razstavila mestna plinarna. Kljub krasnemu predavanju, ki so mu z Iskreno paznostjo sledile navzoče dame in pa tudi gojenke zavoda, se nnm zdi, da bi bilo predavanje o kuhi 8 plinom bolj doseglo svoj namen, če bi bilo skli-c. io za širše občinstvo. Zlasti se nam je pa zdelo nedostatno to, da ob tej priliki niso bile izvršone tudi demostraclje s plinovimi pečmi za kopalne sobe, ki бо najnovejša in jakrt praktična specijaliteta. Želeti bi bilo, da bi se priredilo še nekaj podobnih predavanj, prt. ka'crih naj bi se upoštevalo zlasti to, da 6o ti štedilniki na plin in plinove peči za kopalnice popularizirajo med občinstvom sploh, ker so naprave jako praktične in odpravljajo iz hiše vso nesnago in delo, ki ju ima občin* stvo z drvmi in premogom. Ravnatelju g. Bar-tlu in načelniku upravnega odbora mestu« plinarne bi priporočali, da v bodoče te naše želje upoštevata, ker smo v dobri reri, da jima bo občinstvo hvaležno, ako s temi prireditvami opozorita našo javnost na te is-borne praktične štedilnike in peči. lj llmrli eo v Ljubljani: Janez Dimic, bivši delavec v opekarni, 60 let. — Uršula Še-tina, zasebnica, 82 let. — Lucija Peteh, zaseb-nica, 70 let. — Marija Sever, občinska uboga. 70 let. — S. Eleonora Uršula Braček, usmi-ljenka, 60 let lj Predrzen slepar. Natakarskemu vajen« cu kavarne Evropa Pavlu Koncilji je izročil nek znan gost zavoj perila, vrednega 2000 K s naročilom, naj mu ga nese v kavarno in tam shrani, da se vrne. Komaj je Koncilja odšel z zavojem, je pritekel za njim neznan mladenič, ki mu jo rekel, da naj mu takoj izroči zavoj, ker se je tujec premislil in se hoče takoj odpeljati. Vajenec mu je verjel in izročil zavoj. Sleparija se je razkrila še le, ko je gost prišel v kavarno in hotel imeli zavoj. lj Ogenj v dimniku. Na Vidovdanski cesti so se vnele v dimniku hiše Berte Emilov o saje. Ogenj so poklicni gasilci takoj pogasilL Koga zadene krivda, še ni ugotovljeno. Ij Nalezljive bolezni v Ljubljani. Od 27« januarja do 2. februarja 1924 je bil v Ljubljani naznanjen 1 slučaj ikrlatice in 1 slučaj trebušnega logarja. lj Tedenski zdravstveni izkaz. Od 27. januarja do 2. februarja 1924 je bilo v Ljubljani rojenih 27, mrtvorojenih 5, naknadno prijavljeni 2 rojstvi in 1 mrtvorojen; umrlo Je v tem času 20 oseb, med temi 7 tujcev^ Vzrok smrti v 1 slučaju življenjska slabost, v 1 jetika, v 1 rak, ostalo druge holeznL I j .Mleko. Združene mlekarne, Vojaška ulica, nasproti belgijske vojašnice, sprejemajo zopet in to do 15. februarja nove abonente za mleko, ki se dostavlja z vozmi dnevno na dom in to v poljubni množini. Garantira se za popolnoma sveže, čisto, pasterizirano mleko s ca 3.5 odstotki tolččnosti. Naroča se lahko tudi telefonično, 'št. 446. 433 lj Tatvine v Ljubljani. Tovarnarju Adolhi Mergentlmlerju v Vodmatu sta bili ukradeni v»-lovska rdeča in telečja svitlorjava koža v vrednosti 6(4)0 K. — Poštnemu kontrolorju Dragotlnu Čehu na Rcsljevi cesti je bila ukradena izpred eta-novuuja otirača za enaženje čevljev, vredna 460 K. Ukradla jo jc neka beračica. — Iz zavoda sv. Marte, kjer imajo zavetišče brezposelno služkinje, j« pobegnila neka Frančiška Šimenc in je odnesla ra/.nim tovarišicam za okrog 2000 K perila — Akademiku Uihardu Pečnlku je bila ukradena h stranišča Narodnega doma zimska suknja in klobuk v vrednosti 4600 K. V žepu je imel denarnico ix krokodilove kože, v katori je imel razne listine. — Rostavraierju Matiji Dolničarju je bilo iz barake preti giavnim kolodvorom ukradenih 6 kokoši. — lz župne cerkv« pri Sv. Petru sta bili ukradeni dve žarnici, vratni 200 K. — Na gorenjskem kolodvoru je bil ukraden nadsprevodniku Ignacija Cadežu črn Jopič s kožuhovinasto podlogo, vreden 8000 K. — Jug. Standard Oil Сотрапу je bilo ukradenih iz barake na Koslerjevcm vrtu 0 hlodov i„ mehkega losa, vrednih 2000 K. — čevljarju Francetu Pipanu v Sp. šiSki sta bila ukradena 2 zastavna listka ra obleko in razno zlatnino. Eden listkov Je že odkupljen. — Na Tržaiki cesti jo bilo vlomljeno v sobo služkinje Marije Juvan v Bizjakov! gostilni. Tat jI je ukradel 4220 K. — Marija Jeriiiova, brezposelna kuharica iz Trojan, se je vtihotapila ob 11. zvečer v stanovanje gostilničar-ke Kromarjeve na Sv. Petra cesti, kamor se je skrita. Ko so jo zasačili, jo ukradla šele 2 slanika. Poklicali eo stražnika, ki jo je aretiral. Delala se je pijano in preklinjala in zmerjala, da bi odvrnila od sebe sum poskuSenega vloma. — Kovaškemu mojstru Francu Suhadolniku na Olincah jn ■bilo ukradenih 20 jeklenih dlet lat je vlomil akozt okno, kjer je razbil šipo. Mlsijoni. POLOŽAJ MISIJONOV NA KITAJSKEM. V Kvei-hoa-čieng na Kitajskem imajo kat. misijonarji moderno urejen zdravniški inštitut. Bolnico in bakteriološko-seroterapični laboratorij so zgradili že 1. 1921. L. 1022. se j« otvorila zdravniška šola za kitajsko dijake. V začetku je deloval tam samo dr. Nachter-gnel, navdušen mož za katoliško stvar, z en« j izučeno pomočnico in dr. Caugom, domačinom. Poznoie so dospele šed ruge moči. Misijonarji Sfran 4 SDTC'B'WP, &ГН) H feBreerf« 8!w. A trdijo, da katoliški zdravnik lahko eilno pod pre misijonsko delo. Zdravniki, ki bodo izšli iz te šole, čeprav ne bodo vsi katoličani, bodo vsnj o kulturnem delu Cerkve čisto drugače sodili, kakor oni pogani, ki pohajajo protestantske šole. Na Kitajskem se je pred kratkim osnovala nova vlada. Ministrstvo za zunanje zadeve je prevzel dr. WeIlIn|*ton N00. On je gojenec protestantskega Collegea in protestant. Sploh se protestanti vseh barv, zlasti ameriški silno trudijo, da dobe odločilni vpliv nn Kitajskem. To skušajo doseči zlasti po šolah in Hsku, kjer imajo že zdaj sila vplivno besedo. Njim je lahko ko imajo Rockefellerjeve ustanove in podobno >podlagoc. Zahtev tudi ne stavijo posebnih; glavni cilj je, da dosežejo BREZŽIČNI BRZOJAV V MISIJONSKI SLUŽBI. Kdo pa? Seveda Amerikand. V Kvnn-Hungu na Kitajskem nameravajo postaviti Ma-ryknollski misijonarji postaje za brez&ično br-Kojavljanje, ker so pvometna sredstva silno •»laba, potovanje nevarno, poštn nezanesljiva, vse skupaj pa za Amerikance prepočasno. V misijonskem semenišču v Marj'knoll v Ameriki, enem izmed najodllčnejših katoliških ml-»ujonišč, imajo že dalje časa brezžično postajo, hemeniščniki pa poleg vseh drugih solsklh predmetov imajo teoretični pouk in praktične »raje v brezžični telegrafiji. Francoski misijo-harji so pritegnili v službo letala, sedaj pride na vrsto brezžična telegrafija, kaj bo pa še Jedilo, bomo pa šele videli. odločilen vpliv v vsem. Bati ee je prav resno, da dobe počasi res vajeti čisto v roke, nakar jim bo lahko mogoče potisniti katolike ob steno, dasi so za sedaj številčno še daleč za katoličani. Prosveta. pr Т.в I. koncert jugotlovanake gla.-br- w pr:Snf> sploSna prodaja knrt к današnjim dnem v Matični knjigarni r Filharmoniji. pr Pevski zbor Glasbeno Matice. Pevske vaje so por! vodstvom g. Srefko Kumarja r.nova pričele in Je urnik za enkrat sledeči: Pondeljek, sreda, petek od 18. ure 15 minut do 10. ure 15 minut alti in od 20. »Jo 21. ure bnei; torek, četrtek, sobota od 1&. ure 15 minut do 10. ure 15 minut soprani ln ed 20 do 21. ure tenorji. Pripravlja se nov koncert, ki se bo vršil početkom aprila. Točno in redno! Novi pevci in pevke se še vedno sprejemajo in se naj iglase ob navedenih urah! Naznanila. Starešinski sestanek ee vrši r petek 8. t. m. v nkad. domu. Predava prof. Capuder: Ruski spomini. Vabljeni starešine in nkademlki. — Pred sestankom ob 7 od borova se ja. — Predsednik. Konccrt. Od nedelje R f. m. v restavraciji Irs kavarni Tratnik redno vsak dan koncert ciganske kapele pod vodstvom primnža Miškota od 8. do 1 ure ponoči. Nftjcoaojle ia najnovejšo »hlcke ra dame ln gospode dobite samo: Solenb. ul. 3. Oričar & M«v-jač. №У1И1Ј^1Ш>вцишишишдшивндидцјм^и. wfcwun шјшшшм i m mu izpred sodišča. K« hnš nt mim epavl Na Martinovo nedeljo ho jo spravila manjša družba nn veselici v Sokol-hotel utrnžnlk Skodlarja pograbiti, jo napravil tr skem domu na Viču v kuhinjo, kjer so pili čaj. Bili so dobre volje, pili ln peli. Eden gostov je ravne pol kuplot: No boš ti vidu policaja več, ko boi za mlao upa v.. ko je vstopil res mož postave in jim napovednl policijsko uro. I*rišlo je do spora, ▼ katerem je eden zakričal, policaj ven! Ko je hotel stražnik odpeljati gostn Skodlarja, ker se mu ni hotel legitimirati, so Je potegnil zanj strojevodja Zirvonik z besedml: Nikamor ne bo Sel, ker nI ničesar napravil, poznrm bolje zakono. — Ko je ohtel stražnik Skodlarja pograbiti, je napravil to tako nerodno, da jo polil goste s čajem, ki so ga ime'i na mizi. To jih je seveda razjezilo in ogorčeni so se mu postavili pc robu in je moral res oditi. Sirovnik je bil obtožen radi vmešavanja v uradne posle, bil pa je oproščen * ozirom nato, da je stražnik res malo preostro segel po Skodlarja, pri čemer Jo rnr.Ill čnj in »o bili gosti upravičeno razburjeni Bnft ti proti meni poveril? Tako Je nahrulil na pragu sodne dvorane in kasneje na stopniščn neki L. Jarc svojega tovariša Antona Vidmarja, ki je bil zaslišan v neki Jarče.vi zadevi kot priča. Pri tem ga je pograbil tudi precej neprijazno za usta in ga stresel Znlil ga je še dalje z besedami: Če to jo mafi učila lagat, le drži z materjo. Ker je pa to težka žalitev priče, katero zakon posebno SČiti tn je bil Jarc, ki je precej hud že dvakrat kaznovan, pa k sreči obakrat amnestiran, mu Je prisodil sonat zato nerodnost 14 dni zapora. Jadranska Banka, Beograd, Ovih dana vodjeni su pregovori u cilju ostvarenja uže poslovne veze »Jadranske Banke< u Beogradu sa >Srpskou» Bankom u Zagrebu«, >Hrvat. Slav. Zem. Hipot. Вапкопк u Zagrebu i >Po-HMMv u ■■ • • o> i »гчтппчвапчлвданпв dunavekim Trgovaflrim A. D.< u Beograda. Pregovori su zaključeni sa povoljnim rezultatom, koji osigurava >Jadrauskoj Banci« potrebna sredstva za uspješan razvitak njenU poelova. Poizvedovanja. ffaPli so sr 8 kljufki x obročkom. Dobijo sei Soteska štev. 10. Kar VI potrebujete, je Elzafluld. To pravo domače sredstvo prežene Vaše bolečine! Poizkus-na pošiljka 27 Din. Lekarnar Eug. V. Feller, Donjn Stublca, Elza trg št. 134, Hrv. Plesne toalete! elegantno izdelane naročite ie pri konfekcijski inanstn/i DRAGO SCHWAB. Ljabl/ana. Meteorologično poročilo, Ljubljana 308 m n. m. vtS. Normalna baromelerska višina 736 mm. Udu OpHEO- v Mi а t;« m. m«t e i v min iuriiiu-mutt i v C L'KHiruu. ililorenofi v O Nebo, \etrOT i'a-tsvice t mm 4. 2. 21 h <34-5 14» 0-6 obl. S. v. r 5./2 7 h 734-4 _ 3-8 08 megla 8. m* 5. S. 14 h 733-6 16 1-3 jasno a, đ . P. n. banžsilsfš si ter industrijskim podjetjem dobavljamo poslovne knjige itd. po posebnem naročilu v priznano fini izdelavi v najkrajšem času. Knjigoveznica SC. T. O. v Kopitarjeva ulica 61!. IZURJENA ŠIVILJA, samostojna, želi premenitl kraj za stalno, tudi v trg ali kako večjo vas. Ponudbe pod »Izurjena Šivilja 697« na upravo »Slovenca«. Sprejmem 2 UČENCA za kolorsko obrt Hrana in stanovanje r hiši. - Fr. De-fcelink, kolarski mojster oa Primskovem. p. Kranj. 699 Bčem službo "HIŠNIKA*. Sem izučen ŠOFER in zmo-Sen popravila avtomobilov, -Ponudbe na upravo »Slovenca* podi -Htecik 678«. Kot vXlENEČ~ t^ z mi* blagom želi vstopiti .171. mladenič. Naslov pove uprava lista pod Stev. 679. dobro hrano sprejmem več nhonentov. -Uftca na Grad 3, pritličje. Шзгшг* oženjen, brez ПкфЗД* otroiti priden in EoJten, dobi takoj mesto v jnbljani. Kot zanesljiv kočija! ima prednost. Stanovanje je ua razpolago, plača po dogovoru. - Naslov pove uprava lista pod Stev. 682. Knjigovodja ln korespondeet s prakso, zmožen nem. in laitcega jezika, išče mests. Ponudbo pod -(Knjigovodja«. Priučenega laboranta ki je zmožen samostojnega dela, i S č e kemični laboratorij večjega industrijskega podjetja. - Ponudbe je poslati na upravo lista pod »Znaesljlv laborant St. 652«. VAJENCA, krepkega in mladega funta iz boljSe hiše, sprejmo v tovarno eodovice. Zaposlen bi bil tudi v hotelskem podjetju in kletarstvu. - Ponudbe pod 'Vajenec 660* na upravo lista. NATAKARICO, i^omo noč, primerne starosti, ki govori siot. in nemSko in bi mogla prevzeti na svoj račun večjo gostilno, event. tudi kuhinjo, sprejmem s 1. marcem. Prednost imajo one, ki znajo tudi kuhati. Kavcija potrebna. Pomidbe do 25. febr. 1924 na upravo lista pod ^Natakarica 659«. NE ZAMUDITE? ngodne prililcc ki se Vam nudi ravno sedal. ZenSftO VOSJienO !)g, etric, gospod višji gasilski nadzornik r ponedeljek, 4. februarja, ob trlčetrt na pat popoldne, po muke« potni bolezni, previden s sv. zakramenti preminul. Pogreb se vrti v iredo, 6, ZalotU, Gorupova olica 4, na pokopališče pri Sv 1ebrnar|n, ob 4. nri popoldne i* hlRe Križu. Ljnbl|ana, dne 5. februarja 1924. KOLESA ANA. soproga. — JANEZEK in JELKA, otroka. — KO-LEAA FRANC, oče. — KOLESA RUDOLF, brat. - KLEMENC VIKTOR, nečak. - VSI OSTALI SORODNIKI. Brez posebnega obvMtfla. Mestai pogreba! zarod v Ljubljani. | Pletilni stroj št. 5 (36 cm) prodam. Kje, pove uprava lista pod liev. 670. za dobo 2—3 mesec« s popolno se-pariranlm vhodom s hodnika iiče samec za takoj. Plača vsako ceno. Kdor mi »poroča naslove, dobi nagrado. - Ofertc pod «5000 kron it 655. na upravo .Slovenca«. Sobo пннититииипмитннимнииттм P. П. šivilje gospodinje epoearlarao, da so zopet de-speli aajboljli Šivalni stroji v vseh opremah. Pouk v vezenjjn ter hruonln perila >n Ш1ЈП73С fštoianicl brezplačno CdlDO le pri i Josip Peteline LJubljane, s». Petra a. МвћваГспа dilsnka pod vodstvom priznanega strokov, niaka in mehanika Stanko Ga eta na razpolago za šivalno stroje vseh sistemov in koles. 71)84 П1111Ш>|1МП1<1П11Ш11|1М1ПМППШН1||П>1 »TRIBUNA« F. B. U tovarna dvoko'.cs in otroikih vozičkov v Ljubljani, Kar-lovska ccsta M. 4 — Zvo-narskn ulica St. 1. — Velika izbira otroških vozičkov, dvokoles, malih p om. motorčkov in šivalnih strojev. Preko zime sc shranijo In sprejemajo v polno popravo za emajliranje in poniklanje dvokolesa, otroffki vozički, šivalni in razni drugi stroji. 1. slovenska IzdMnici ШЈЕШИ OBLEK Drago Mvab LlB'iiianj, Utonil trU STEKLENICE perhimov ia kolinske ▼ode k u p i drojjerija J. C. KOT AR, Ljubljana, Wol!oTa ulica St. 3. Amerikanca amer. drž., ki ima veljaven potni list. Iščem ra dobičkanosno transakcijo, Kapitala ne potrebujem. — ronuobe pod »Amerikancc štev. 663« na upravo -iSlovcncac. Tračnice - krctnica. Kupim v dobrem stanju: 220—280 m tračnic a mtr 25—32 kg težke, in kretnico desno profil 35—65, 120—150 hrastovih pragov. Parna žaga Skofeljca. 653 Inserati v »Slovencu« imajo po-polen uspeh! Cenik semen za polje in vrt jc izšel in je brezplačno na razpolago. VIKTOR KORSIKA, semenska trgovina, Ljubljana, Kongresni trg. 569 kot vodjo detajl, oddelka, samo s prima referencami, takoj sprejmemo. - Ponudbe z natančno navedbo dosedanjega službovanja, zahtevane plače in možnost nastopa na: R. STERMECKI, Celje. ^iuiiiiiiiMiiiiiiHiuuiiiiiiiiiuiifiiiuiiiiMiiiiiiuiimiiiuiiiiiiiuiuiiuuiuiii.iiiiiiiiiiMim Dobro poznati | Reithoferjev gumi! za eepllenie trt in drugo faumKasfo blago za pefonospora Škropilnice, kSetarske in tehniške svrhe. Dobi se v najbolj! kakovosti pri glavnem zastopstvu in skladišču za SHS Brate Frank i drog, Zagreb Frantiop«ns!fa ul. 6. llirniinilim'mnmiimiiirTniiiiinitiiTTinini'mnnimmiimmmnmuiiimnKmnrTiK IVAN BOGATAJ Konc. elektrotehnično podjetje v Ljubljani Slavnemu občinstvu vljudno naznanja, da je v hiSi Uršulinskega samostana KONGRESNI TRG štev. 19, poleg nunske cerkve OTVOSK trgovino z elektrotehničnimi predmeti za nizko in visoko napetost Gradnja telefonskih ccntral, hišnih telefonov in zvoncev. Senčniki za moderno razsvetljavo iastnega izdelka vedno v zalogi. Telefon St. 3. Zaloga telefonskih aparatov. Telefon št 3. S s!" >o M « JUGOSLAVIJA ! SJEVERNA - AMERIKA - ]UŽNA ^ PUTNIČKI URED М1ШШ Ljtsbljona, Zagreb, Beograd, Sarajevo. Split, Hibcnilr, Dubrovnik. Kotor, Ercegtrovl. Metkovid, RorSnla. ,Js!ea, Maribor. Celj^ Prevalje. Кгацј г Л eiaint jrasttspsisss n JfseosUelii бепегаЈо ItallaDa VOZNI* RED Conoia T. fobru»^;a IS. fehra»»j» flD. iehro»ri» l«bru«|c ftaeaoa А1гм Оепот» Htm TotIc Bne» Abramt se. febrnsri« ». frbru«ri» Cilomli« 1. m»re» F.nrnp* 1. mafP« 5S. !fbro»rjs Taoimln« t J. n«xc« Ps,» Metatfla «0. marca Pntuiroo m»rr» _ ^т m. ww,hlwniwwmmhimihiiw*.wjh4ihwi h,iww,ii, .11.111 ml, >ии— JADRANSKA^ »nsnjr ПА1Г HDEZRI ЛГЛО v zgoraj navedenih inesUh. liJiji ковшсЦ iSldfi Odaovoroi urodaik; Frase Kreuž*r v Liubliaai, Uutneiovanfk« titkarn« * Lmbliani