GLAS LETO XX. ŠT. 30 (944) / TRST, GORICA ČETRTEK, 30. JULIJA 2015 NOVI CENA 1 EVRO NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996 SETTIMANALE Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma 1, NE/PD ISSN 1124 – 6596 TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY Uvodnik Jurij Paljk Komu to koristi? aročnicam in naročnikom, ki nas te dni zaskrbljeno sprašujejo, kaj se do- gaja, ker so videli porazdelitev fi- nančnih sredstev s strani Dežele, ki je namenila Primorskemu dnevniku 600 tisoč evrov, Novemu Matajurju 150 tisoč, Slovenskemu centru za glasbeno vzgojo Emil Komel 150 tisoč, naši Zadrugi Go- riška Mohorjeva, ki izdaja naš tednik, pa nič, smo dolžni pojasnilo. Za oba časo- pisa je bilo izrecno navedeno, da sta de- nar prejela, ker da je skorajda izpadel državni prispevek iz zakona 250 za tisk, iz katerega pa tudi Novi glas ni prejel skoraj ničesar. Gre torej za usklajeno po- razdelitev sredstev s strani vladajoče deželne politike in obeh krovnih orga- nizacij (SSO, SKGZ), ki so se pri delitvi denarja odločile tako, kot smo navedli. Edina novost je ta, da je goriški center Komel dobil nalogo, da se mora združiti z Glasbeno matico, a o tem pišejo sami na drugi strani. Pri tem početju gre za iz- jemno nevaren precedens, saj narodna manjšina tako ni več subjekt, ampak predmet vsiljenih izbir. Deželni odbor- nik za kulturo je torej zavzel to stališče in nakazal, da bo v prihodnje prišlo do vsiljenega združevanja tudi na področju založništva. Vse kaže, da mu ni nihče odločno oporekal, samo deželni pred- stavnik Slovenske skupnosti Igor Gabro- vec je to dejanje obžaloval, sam pa se itak glasovanja o porazdelitvi sredstev ni udeležil zaradi deontoloških razlogov, ker je namreč uslužbenec Novega Mata- jurja. Tega, da je taka poteza, kot jo je naredil sedaj odbornik, s privoljenjem politike ter seveda obeh krovnih organizacij, ne- varna, ni potrebno posebej poudarjati, kar kaže po eni strani na to, da se sloven- ska manjšina sama ni sposobna dogovo- riti o pomembnih stvareh, ki jo zadeva- jo, a tudi na to, kako malo taka odločitev upošteva bogastvo razvejenosti in plu- ralnosti, ki sta odliki, ne pa šibki točki naše narodne organiziranosti v Italiji. Za nas, tednik Novi glas, pomeni ta po- razdelitev javnega denarja seveda še eno skrb več, kaže pa tudi na to, kako malo posluha je za potrebe manjših, drugače mislečih, vseh tistih torej, ki si prizade- vamo za medijsko in drugo pluralnost v narodni skupnosti v Italiji. O solidarno- sti tokrat ne bi rekli nobene, ker je nikjer tudi ni. Da to načrtno počenja deželna vlada, ki smo jo volili tudi slovenski volilci, je zgodba zase, o kateri se premalo govori. Za nas, tednik Novi glas, ki že nekaj let nima nobenega razvoja, saj smo vse iz- datke znižali na minimalno raven samo zato, da bi preživeli, kaj šele, da bi lahko razmišljali o prihodnosti, pa je to seveda še en udarec, ki spet govori o tem, da niti v slovenski narodni manjšini niti na Deželi in ne v domovini Sloveniji ni iz- delanega nobenega načrta za ohranjanje in nemoteno delovanje pomembnih slovenskih ustanov v Italiji, kakršna go- tovo je naš Novi glas. Take poteze neizo- gibno vodijo v postopno ugašanje, ukin- janje našega tednika. N foto d.c. Od 28. do 30. avgusta na Opčinah Jubilejna Draga vabi! raga ni izčrpala svojega poslanstva, namena in naloge”, je dejal Sergij Pahor, predsednik Društva slovenskih izobražencev, ko je v četrtek, 23. julija, predstavil jubilejno, petdeseto izvedbo Študijskih dni Draga, ki bo od petka, 28., do nedelje, 30. avgusta v Parku Finžgarjevega doma na Opčinah (Dunajska cesta 35). “Živimo v informacijski družbi oziroma družbi znanja, ki Drago zahteva”, je ob isti priložnosti dejal Jernej Šček, ko je predstavil sobotni program debatnega foruma, ki bo po- svečen mlajšim intelektualnim in umetniškim silam naše narodne skupnosti. Citata dejansko kažeta na miselno interakcijo predstavni- kov sicer zelo različnih generacij, kar gotovo napoveduje Dragi jasno in trdno prihodnost. Polstoletna zgodovina Študijskih dni je bila res bogata: “Sa- mi ustanovitelji Drage si niso mogli predstavljati, da bi ta manifestacija postala tako pomembna v našem okolju in da bi sploh toliko časa trajala”, je uvodoma povedal Sergij Pahor. / str. 10 IG “D www.noviglas.eu Sedem tednov poletnega središča Srečanja 2015 v Gorici Manjšina se je zahvalila vel. Mirošiču Pravi mož na pravem mestu TRST di se, da nismo bili deležni sestanka med Slovenci. Taka složnost je res presenetlji- va…” Tako je hudomušno dejal slovenski veleposlanik v Rimu Iztok Mirošič, ki po petletnem obdobju za- pušča svoj položaj v italijanski prestonici, po krogu zahval in voščil, ki jih je bil de- ležen s strani predstav- nikov slovenskih manjšinskih ustanov na srečanju v ponedel- jek, 27. julija, na se- dežu generalnega kon- zulata RS v Trstu. Sestanek je bil nefor- malnega, celo prijatel- jskega značaja. Na njem se je naša narod- na skupnost zahvalila osebi za vse, kar je v svojem mandatu stori- la v prid našemu orga- niziranemu življenju: laskave ocene, ki so jih prisotni izrekli na se- stanku, ki ga je uvedla gostiteljica, generalna kon- zulka Ingrid Sergaš, niso bile priložnostne fraze, a ja- sno izrečene misli, ki temeljijo na preprostem dej- stvu: Iztok Mirošič je bil za našo manjšino pravi mož na pravem mestu. / str. 2 IG “Z Foto IG Svet okrog nas 30. julija 20152 Povejmo na glas Krčenje zdravstva brez pravega odpora Po obisku Julijane Bizjak Mlakar v Gorici Boris Pahor je čestital ministrici amejski pisatelj Boris Pa- hor je na portalu www. slomedia. it javno česti- tal ministrici za kulturo Julija- ni Bizjak Mlakar za izjave ob nedavnem obisku Gorice. Mi- nistrica je tedaj med drugim poudarila, da v matični domo- vini pogreša več narodne zave- sti, in menila, da bi jo lahko uvažali iz zamejstva. “Čutim lepo dolžnost, da mi- nistrici Julijani Bizjak Mlakar čestitam, ker prvič v vsem po- vojnem času slišim takšno iz- javo od katerega od predstav- nikov slovenske kulture ali mi- nistrstva, odkar je nastala slo- Z venska država”, je po poročan-ju portala poudaril Pahor. Kotje povedal, je v našem tedniku prebral, da je ministrica med obiskom Gorice med drugim dejala, da je vesela, da je spoz- nala njihovo delovanje, ki je pomembno za to, da se na tem prostoru ohranita slovenščina in slovenski narod. Hkrati je obžalovala, da v matični do- movini velikokrat ni tako močne zavesti. Ministrica je, kot jo je povzel Pahor, dodala, da bi jo morali uvažati iz za- mejstva, saj je Ljubljana pod pritiskom angleščine, identite- ta pa se izgublja. S 1. strani Pravi mož ... ega mnenja so bili Walter Bandelj, predsednik Sveta slovenskih organizacij, Ru- di Pavšič, predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze, Ivan Peterlin, predsednik Združenja slovenskih športnih društev v Ita- liji, Bogdan Kralj, ravnatelj Gla- sbene matice, Aleksander Koren, ki je zastopal odgovornega ured- nika Primorskega dnevnika Duška Udoviča, Stanka Čuk, predsednica Sklada Mitja Čuk, Milena Padovan, predsednica Glasbene matice, Breda Pahor, predsednica Slovenskega stalnega gledališča, Andrej Šik, ravnatelj Slovenskega deželnega gospodar- skega združenja, Devan Jagodic, ravnatelj Slovenskega raziskoval- nega inšituta in koordinator Na- rodne in študijske knjižnice, in Franc Fabec, predsednik Kmečke zveze. Vsak je gostu spregovoril z zornega kota organizacije, ki jo je zastopal. Predsednik SSO Bandelj je izrazil prepričanje, da bo Mi- rošiča težko nadomestiti, pred- sednik SKGZ pa je veleposlaniku in prisotnim ob ugotovitvi, da bi v manjšini potrebovali večjo složnost, zaupal skrb, da se vse- stranska razdalja med RS in manjšino veča. V dnevu se je ve- leposlanik sestal še s tržaškim županom Robertom Cosolini- jem, s prefektinjo Mario Adelaide Garufi in predsednico pokrajine Mario Tereso Basso Poropat. Ita- lijanske sogovornike je opozoril na spornost nedavno odobrene reforme krajevnih uprav: pre- pričan je, da nov zakon ne sme okrniti pravic slovenske manjšine. Iztok Mirošič je pred vrnitvijo v Rim obiskal še Sloven- sko knjižno središče na trgu Ober- dan. Svoj položaj je nastopil v času, ko je Italiji vladala desnosredinska T vlada. S sogovorni-ki je ta čas vztrajnogradil mozaik dia- loga, da bi iz- boljšal odnose med državama. Nenehno se je tudi soočal z manjšin- skim vprašanjem, kar je navsezadnje privedlo tudi do dobrih rezultatov: vzpostavitev de- lovnega omizja na italijanskem notranjem minstrstvu je po nje- govem mnenju dodatno sredstvo v komunikaciji na relaciji Rim- slovenska narodna skupnost. Prav tako je diplomat ponosen, da je bilo po petih letih spet mo- goče prirediti mešano omizje med FJK in RS. Zgovorno je tudi dejstvo, da je predsednik republi- ke Mattarella pred nedavnim sprejel predstavnike manjšine na Kvirinalu. Res je, da je finančna kriza v do- ločeni meri pogojevala tudi režim financiranja slovenske na- rodne skupnosti, “italijansko vla- do pa sem vselej opozarjal, da na manjšini ne gre varčevati”, je de- jal. Kljub temu da rimski mlini počasi meljejo (“obdobje petih let, kar sem ga preživel v Rimu, je kratek čas v primerjavi s tempom, ki ga zahteva italijanska birokra- cija”), se je splošno ozračje v od- nosu do Slovenije in slovenske manjšine v Italiji nedvomno iz- boljšalo: bodisi na politični ravni bodisi na ravni vladnih funkcio- narjev ni apriornega zavračevanja manjšinske tematike. Veter je za- pihal v pravo smer zlasti po sim- bolni in kulturni gesti treh pred- sednikov na Velikem trgu v Trstu pred petimi leti. Mirošič je zagovornik dialoga, ker ga v to sili služba, pa vendar tudi osebno prepričanje, da je potreb- no odnos osnovati na odprtejših temeljih evropskega kova. Italija je vendar drugi najpomembnejši partner za Slovenijo, “še veliko je neizkoriščenega potenciala v od- nosu med obema državama”, je opomnil. V rimskem okolju se je torej diplomat znal premikati; še toliko trpkejša je zato izzvenela njegova ugotovitev, da je glede slovenske manjšine v Italiji včasih imel več težav s slovenski- mi oblastmi v Ljubljani kot z ita- lijanskimi sogovorniki. “Slovenci v Italiji niste le proračunska po- stavka. Slovenija mora to razume- ti”, je podčrtal in dodal, da je po njegovem mnenju manjšina sub- jekt, ki bi včasih res potreboval večjo enotnost: nikakor pa ji ne bi smeli vsiljevati nalog zviška, sama bi morala o sebi odločati, sicer usklajeno s sogovornikom. Mirošič je razmišljal tudi o nedav- nih potezah dežele FJK: spojitve med Glasbeno matico in SCGV Emil Komel ni hotel komentirati. Ugotavljal je le, da “mora vsaka združitev temeljiti na prostovol- jni ravni”. V isti sapi pa je izpo- stavil vlogo, ki jo pri kovanju uso- de slovenske narodne skupnosti vendar ima dežela FJK (“Rim o manjšini odloča na podlagi mnenja, ki ga predhodno prejme od dežele”). Ob poudarku na po- e pred leti, se pravi na pričetku sedanje krize, so nekateri ugledni svetovni izve- denci napovedali, kaj vse se bo v tem novem obdobju dogajalo. Vendar ni bilo re- snejšega odziva: vsi tisti, ki jim je bila napove- dana krepitev moči, so molčali, ker so bili za- dovoljni. Vsi tisti pa, ki jim je bila prerokovana izguba moči in zniževanje življenjske ravni, so ravno tako molčali, ker nemara niso razumeli, kaj jih čaka. In če se osredotočimo na slednje, ki bi že kdaj morali dvigniti svoj glas, se znaj- demo v skupini velikanske večine, ki v tej krizi izgublja in to zanesljivo. In kakšna je ta napo- ved, ki se vsak dan bolj uresničuje? Da smo se znašli v obdobju, v katerem bodo vodilno vlo- go prevzeli veliki kapitali, ki bodo med dru- gim črpali svoje vire tudi iz razgrajevanja ozi- roma šibitve socialne države. Poenostavljeno povedano gre za vse manjše prispevke vsem tistim dejavnostim, ki neposredno ne pri- našajo ekonomske koristi, to so kultura, šol- stvo, skrb za ljudi v stiski in ostarele ter v prvi vrsti za zdravstvo, ki od vsega naštetega stane daleč največ. Tukaj bodo veliki kapitali dodat- no črpali, kar praktično pomeni in se že do- gaja, da bodo in so navedene dejavnosti pod nenehno zahtevo, naj bolje poslujejo, naj se povezujejo, naj ukinejo nepotrebna delovna mesta in naj - to je že nespodoben cinizem - končno prenehajo z razsipništvom in razme- tavanjem denarja, toliko bolj v zdravstvu. In že kar obsedeno ukvarjanje z zdravstvom, praktično z njegovim krčenjem, je ves čas na delu, pri čemer ni potrebno opozarjati, kaj to pomeni za občutek varnosti ljudi. Dobrine so- cialne države, med njimi zagotovljena skrb za visoko raven zdravstvenih uslug, se majejo ne glede na dejstvo, da so te dobrine eden naj- večjih dosežkov razvite civilizacije. Točno ta- ko: socialna država je v samem vrhu naše raz- vitosti in s tem našega ponosa. Ali pa temu ni več tako? Nedolgo tega je italijansko mini- strstvo za zdravstvo sklicalo predstavnike vseh Dežel in jim sporočilo, da je za tekoče leto 2015 nujno odvzeti od letnega proračuna za zdravstvo 2 milijardi in 350 milijonov evrov. Iz številk se razume, da se na državni ravni odloča o velikih vsotah, ki usodno vplivajo na razmere na teritoriju. In sedaj sledi prese- nečenje: pričakovati bi bilo, da bodo Deželni predstavniki znižanje prispevkov za zdravstvo zavrnili in se borili vsaj za omilitev izgube, to- da ne. Predlog ministrstva je bil sprejet, uprle so se mu le tri Dežele, ki so v znak protesta za- pustile srečanje, Ligurija, Lombardija in Vene- to. Seveda je bila novica o vsekakor pomem- bnem dogodku objavljena brez poudarka in v skrajno skromnem obsegu, kakor tudi dodat- no moti ugotovitev, da so se uprle le tiste Dežele, katerih predsedniki prihajajo iz opo- zicije. Še bolj žalostna pa je resnica, da je bilo ponovno oškodovano zdravstvo, od katerega živimo vsi in katerega odličnost vsi upra- vičeno pričakujemo. Ni prav, da uradna družba misli drugače. Janez Povše Ž ežela Furlanija Julijska krajina je odprla v Beo- gradu nov institucio- nalni urad, Hišo FJK, ki bo služila v reprezentančne na- mene in podjetnikom iz naše dežele, ki imajo gospodarske dejavnosti in interese v Srbiji ter tistim ustanovam, ki sode- D lujejo z beograjsko vlado.Uradu, ki ima sedež v poslopjubeograjske Trgovinske zborni- ce, je brezplačno nudila pro- store srbska vlada. Odprtje Hiše FJK dokazuje, da so odno- si med Furlanijo Julijsko kraji- no in Srbijo utečeni in dobri. Lani se je predsednica Debora Serracchiani mudila na uradnem obisku v tej bal- kanski državi. V minulih dneh je Farnesina izdala do- voljenje za podaljšanje do- govora o sodelovanju med Furlanijo Julijsko krajino in balkansko državo, ki je pred nedavnim zapadel. V tem ok- viru se je včeraj odvijal v srbski prestolnici posvet z naslovom Srbija in Italija: nova strategija sodelovanja v programskem obdobju 2014-2020, ki ga je organizirala Dežela FJK, Area Science Park (Ts), srbsko mini- strstvo za šolstvo in drugi. menu, ki ga politični dialog in gospodarstvo (tudi manjšinsko s SDGZ-jem in Kmečko zvezo) imata v meddržavnih odnosih, je Mirošič dejal, da je predvsem kul- tura najbolj učinkovita vizitka na relaciji Ljubljana-Trst-Rim: “Slo- venska kulturna promocija v Ita- liji je žal preveč krhka”, je ugota- vljal in zato pozdravil na- stop naše matične domo- vine na milanskem Expo- ju. Slovenska narodna skupnost lahko v tem vi- diku odigra ključno vlogo zaradi poznavanja obeh stvarnosti, manjšina in ves slovenski narod pa se bo- sta ohranila le v primeru, da bosta čim bolj vredno- tila odličnost, ki sta jo spo- sobni izkazovati na vseh ravneh, tudi medijski: ob pomenu, ki ga za sloven- sko manjšino ima Primor- ski dnevnik, je izpostavil vlogo in kakovost tudi drugih časopisov, našega Novega glasa in Novega Matajur- ja. Besede Iztoka Mirošiča so izzve- nele kot prisrčen izraz bližine člo- veka do okolja, ki mu ni bil nikoli tuj. “Nikoli se nisem imel le za golega funkcionarja, a za do- mačina, ki te kraje pozna”, je de- jal diplomat, rojen na Krasu. Prejeli smo Stališče Upravnega odbora šole Komel zvezi z izrednim pri- spevkom za delovanje SCGV Emil Komel bi želeli opozoriti javnost, da z deželnim odbornikom nismo nikoli načeli vprašanja ukinit- ve glasbene šole, prej nasprot- no. Beseda je tekla o večletnem nezadostnem financiranju red- nega delovanja, o reformi gla- sbenega šolstva, za kar smo predstavili tudi dodelan osnu- tek, in o sodelovanju z Glasbe- no matico, s katero potekajo V pogovori. V tej perspektivi smov letošnjem letu, zaradi po-slabšanja finančnega stanja, prosili izreden prispevek in obenem uvedli dopolnilno blagajno za redno zaposleno osebje. Glede odobrenega člena v re- balansu deželnega finančnega zakona se nam s pravnega vi- dika zdi sporno, da deželni za- kon pogojuje dodelitev držav- nega denarja šoli s samoukinit- vijo le-te, dočim je Center Ko- mel z Glasbeno matico izrecno omenjen in enakopravno opre- deljen v zaščitnem zakonu 38/2001, na osnovi katerega so nakazana državna sredstva za slovensko manjšino. Ne nazad- nje sta bili ravno na osnovi zaščitnega zakona obe glasbeni ustanovi enakopravno upošte- vani v pravkar izglasovanem zakonu o t. i. dobri šoli. Bese- dilo deželnega zakona je zato diskriminatorno bodisi zato, ker pogojuje samo eno šolo in jo v samem izhodišču postavlja v podrejen položaj, bodisi v od- nosu do vseh tistih primarnih organizacij - in teh ni malo -, ki so prejele izredne prispevke brez enostranske zahteve po sa- moukinitvi. UO SCGV Emil Komel Pod lipami Igor Omerza Pod lipe Kulturnega centra Lojze Bratuž se po dveh letih vrača Igor Omerza. Tudi leta 2013 je bil gost goriških večerov zadnje dni meseca julija, ko je predstavil knjigo JBTZ - čas poprej in dnevi pozneje. S slovensko pomladjo je tesno povezana tudi zadnja knjiga, ki jo je Omerza izdal pri Celovški Mohorjevi, in sicer Veliki in dolgi pohod Nove revije. Zajetna, 368 strani obsežna monografija podrobno opisuje nastajanje Nove revije in njeno izhajanje od prve do 57. pa vse do 95. številke leta 1990. Dogajanje skupine je pozorno nadzirala UDBA, nanjo pritiskala in jo zavirala. Knjiga razkriva številna neznana ozadja in ponuja doslej neobjavljene dokumente, izšla pa je ob 25- letnici prvih demokratičnih volitev v povojni Sloveniji. Omerza je slovenski politik in ekonomist, ki je v zadnjih letih zaslovel predvsem kot avtor uspešnic, ki črpajo svoje vsebine iz dokumentov UDBE, ki jih hranijo slovenski arhivi. V zadnjih mesecih je svoje raziskovanje usmeril v tematiko, ki se neposredno tiče zamejstva v Italiji, saj je v tiskarni njegova zadnja knjiga, posvečena Študijskim dnevom Draga in UDBI. Na goriškem večeru, ki bo v četrtek, 30. julija, ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž, bo Omerza spregovoril tudi o knjigi o Dragi, ki bo izšla v teh dneh pri Mladiki. Z gostom se bo pogovarjal glavni urednik založbe Marij Maver. 30. julija v Gorici Foto IG Furlanija Julijska krajina - Srbija Nova “Hiša FJK” v Beogradu MEDNARODNI ODNOSI Ravnatelj Primož Strani Za slovenske šole bi bil potreben poseben zakon POGOVOR red kratkim je parlament dokončno uzakonil šolsko reformo z nazivom “Dobra šola”, formalno je to zakon št. 107 z dne 13. julija 2015, ki ga sestavlja en člen in 212 odstavkov. Ta reforma se je napovedovala kot prelomni trenutek za ita- lijansko šolstvo, med postopkom spreje- manja v senatu in poslanski zbornici pa je bilo več protestov. Že z novim šolskim le- tom 2015/2016 bodo vstopila v veljavo prva določila, ki zadevajo zaposlovanje učnega osebja. Večji del reforme pa se bo začel v letu 2016. Za prvo oceno o novem šolskem zakonu in kako bodo njegova določila vplivala na šolsko stvarnost, smo se pogovorili s Pri- možem Stranijem, ravnateljem Državnega izobraževalnega zavoda (poklicnega zavo- da za industrijo) Jožef Stefan iz Trsta, ki je zadolžen tudi za DIZ Cankar, Vega, Zois iz Gorice. Kakšna je vaša splošna ocena o zakonu št. 107/2015? Rekel bi, da je v tem trenutku bolj težko oceniti ta zakon, ker določila v njem na- rekujejo vladi, da mora odobriti celo vrsto izvajalnih dekretov. Ko bomo imeli te de- krete, bomo lahko realno ocenili učinek zakona na organizacijo in strukturo šol- skega sistema. Odobritev zakona je v bi- stvu bolj marginalna v razmerju s tem, kar bo še prišlo. Kaj pričakujete, da bo začelo veljati že septembra? V bistvu bodo manjše spremembe, saj bo šolsko leto 2015/2016 prehodno obdobje. V tem trenutku ni še jasno, kako bo z ojačitvijo organika za avtonomijo, ki bo upošteval dosedanji obvezni seznam in okrepitev, da bodo šole lahko krile dodatne didaktične in organizacijske potrebe. Ne bo več vikarjev oziroma podravnateljev, ki bi bili oproščeni pouka, kar pa se ne tiče slovenskih šol, saj tega že sedaj nismo imeli zaradi nezadostnega števila dijakov. Za ita- lijanske višje šole pa bo to lahko problem, ki pa ga bodo ravnatelji lahko rešili, ker bo- do lahko do 10% učnega osebja v organiku prenesli specifične organizacijske funkcije. Druga pomembna zadeva za letošnje šolsko leto je izredni val zaposlovanja, za katerega je že neki načrt po deželah s ciljem, da se izčrpajo pokrajinske lestvice. Kje vidite pozitivno in kje negativno plat zakona? Pričakoval sem si bistveno več. Po pravici povedano in če upoštevamo vse šolske re- forme, ki so bile izpeljane v zadnjih letih, bi šola še najbolj potrebovala ureditev in si- stemizacijo dosedanjih sprememb. Med- tem pa imamo še dodatne spremembe in šele po osemnajstih mesecih naj bi se vse to uredilo v novem enotnem zakonskem besedilu za šolo. Žal je še vedno velik kaos, ker je več stvari še nedorečenih. Če upoštevamo enotno za- konsko besedilo iz leta 1994, ugotovimo, da so nekateri členi v veljavi, drugi so bili izbrisani in je potrebno vse skupaj upošte- vati z veliko opreznostjo. Nov zakon št. 107/2015 sicer predvideva rešitev tega pro- blema v osemnajstih mesecih, morda pa bi bilo bolje, če bi to potekalo vzporedno. Čudno zgleda, da se najprej uvajajo spre- membe, ki jih šele naknadno usklajujejo z obstoječimi zakonskimi besedili. Ravnatelji naj bi s tem zakonom imeli novo vlogo. Zadeva je bila medijsko nekoliko napihnje- na. Ravnatelj je že od leta 2001 odgovoren za marsikaj na šoli. Neposredno je odgovo- ren za učni uspeh dijakov, vodi sindikalne odnose in tako naprej. Dejansko pa je na podlagi zakonodaje omejen, ker nima pra- vih inštrumentov, da bi to lahko primerno izvajal. Nov zakon to le delno omili in po- stavlja ravnatelje v neljubo situacijo, ker bo- do s pomočjo t. i. skupine za evalvacijo mo- rali odločati o manjšem delu doklade za osebje glede na uspešnost posameznih čla- nov učnega kolektiva. To pa ni edini možni način, kako bi lahko vplivali na boljšo učin- kovitost šolske organizacije. Kakšni bi lahko bili drugi načini? Sistem kadrovanja, po katerem ravnatelj sam izbira profesorje, proti kateremu je bilo največ nasprotovanja, ostaja omejen. V Slo- veniji ravnatelj na podlagi potreb šole raz- piše mesta, pregleda življenjepise in se po- govori s kandidati, nato na osnovi prever- jenih kompetenc naredi izbiro. Pri nas pa bo seznam profesorjev oziroma učiteljev ostal zaprt. Spremenil se bo princip, ki bo prešel iz vrstnega reda lestvice v delno bolj prost sistem izbiranja, čeprav v okviru že določenega seznama učnega osebja. Je ta seznam na deželni ravni? Prvotno bo ta seznam na deželni ravni, na- to se bodo določili področni seznami, ki bodo vezani na pokrajinsko in pri večjih pokrajinah tudi na podpokrajinsko raven. Je pa vse to še potrebno določiti. Zakon tudi uvaja neke vrste meritorno- sti. Ali je že znano, kako naj bi to poteka- lo? V tem trenutku imamo že določila za (o) vrednotenje šolskega sistema za tri- letno obdobje, ki se začne s samoeval- vacijo šolskih ustanov, kar je že v teku. Prišlo naj bi še do zunanjega vredno- tenja šol na koncu triletja. Nov zakon uvaja sistem vrednotenja znotraj šol, ki je v bistvu neki bonus, o katerem odloča že omenjena skupina za vred- notenje. Kako bo sestavljena ta skupina za vred- notenje? V tej skupini bo ravnatelj, trije profe- sorji in dva starša za osnovno in nižjo srednjo ter eden od staršev in eden od dijakov za višjo šolo. Skupino bo do- polnjeval še zunanji član, ki ga bo do- ločil deželni šolski urad. Profesorji, starši in dijaki bodo preko volitev iz- brali svoje predstavnike v tej skupini. Zakon 107 predvideva tudi večje sode- lovanje šole z zunanjo družbo oziroma s podjetji. Kakšna je vaša ocena? Ta praksa je bila na raznih šolah že pri- sotna. Pri nas so to izvajali predvsem tehnični zavodi z izmenjavo šola-delo. V tem sklopu je po novem predvidenih 400 ur za tretji, četrti in peti letnik, kar pa odgovarja sedanjemu stanju. Za naše tehnične zavode ne bo večjih no- vosti, ker imamo že veliko izkušenj in do- bro prepleteno mrežo podjetij, s katerimi sodelujemo. Ali se za šolo obeta zmanjšanje organi- zacijskega bremena oziroma birokracije? Šola ostaja avtonomna, kot je bila doslej. Nov zakon pa omejuje nekatera birokratska bremena, ki so zadevala tajništva, kot npr. izračuni za upokojitev, ipd. Za to naj bi se- daj bili pristojni deželni šolski uradi. Za vse ostalo pa je šola center dogajanja, tako na didaktični kot na administrativni ravni. Pri sprejemanju zakona je bilo tudi spre- jeto načelo, da se bo v reformi upoštevala specifika slovenskih šol. Izrecno je to zapisano v treh oziroma štirih členih. Najbolj pomemben je tisti, ki pred- videva naknadni odlok v zvezi s problema- tikami slovenskih šol, kot je kadrovanje učnega osebja in ravnateljev. Pozitivno je to, da se bo odločalo na deželni ravni, ker zakon določa, da je za to pristojen urad za šole s slovenskim učnim jezikom. Žal pa vse to ne bo rešilo vseh težav, ki jih ima danes slovenska šola, ker bi za to po- trebovali poseben zakon. Imamo veliko po- dročij, na katerih je specifika slovenskih šol zelo očitna. Še najbolj izstopa vprašanje šte- vilčnosti. @JulijanCavdek P Svet in Slovenske Organizacije 30. julija 2015 3 V sklopu inštitucij, organov in agencij, ki delujejo v Evropski uniji imamo tudi štiri tako imenovane medinštitucionalne organe. Ti so Evropska šola za upravo, Evropski urad za izbor osebja, Skupina za odzivanje na računalniške grožnje in Urad za publikacije. Evropska šola za pravo deluje od leta 2005 in je namenjena vsem zaposlenim v sklopu Evropske unije. Taka dostopnost do tečajev, ki jih nudi ta šola, ima kot cilj širjenje skupnih vrednot, spodbujanje boljšega razumevanja med zaposlenimi ter lažje doseganje ekonomije obsega. Šola je namenjena usposabljanju osebja evropskih inštitucij na določenih specifičnih področjih. Evropski urad za izbor osebja (EPSO – http: //europa. eu/epso/index_sl. htm) je bil ustanovljen leta 2003. Zadolžen je za pripravo natečajev za zaposlovanje v vseh inštitucijah EU. Na tak način je zaposlovanje bistveno bolj učinkovito, kot če bi za to skrbela vsaka evropska ustanova posebej. Po ustanovitvi tega urada porabi EU za izbor osebja okoli 21 milijonov evrov letno. V prejšnjem obdobju, ko je vsaka inštitucija skrbela posebej za zaposlovanje, je bil strošek za 11% višji. Skupina za odzivanje na računalniške grožnje (CERT – www. cert. europa. eu) je, kot že samo ime pove, zadolžena za varnost računalniških sistemov, ki delujejo v inštitucijah EU. Koordinira ekipe za varnost informacijskih sistemov v posameznih evropskih ustanovah in sodeluje s podobnimi službami v državah članicah EU. Skupina deluje od leta 2012. Urad za publikacije je v bistvu založba EU (www. publications. europa. eu). Njegovo poslanstvo je tiskanje in distribucija vseh uradnih publikacij, ki nastanejo v papirnati ali digitalni obliki v sklopu EU. Vir: www. europa. eu EU slovarček: Medinstitucionalni organi Občini Repentabor in Sovodnje sta neposredno vključeni pri sprejemanju beguncev oziroma prosilcev za azil, ki v naše kraje prihajajo po t. i. balkanski poti. Na Repentabor so jih sprejeli 66, v Sovodnjah pa jih bo okoli 16. Tretja slovenska občina, v kateri so nastanjeni pribežniki, je Devin-Nabrežina. Kot je bilo že napovedano, bo v kratkem nekdanja kasarna orožnikov v Gabrjah sprejela do največ 18 pribežinikov. Tako namreč določa konvencija, ki so jo v prejšnjih dneh podpisali goriška prefektura, občina Sovodnje ob Soči in ustanova ICS (Consorzio Italiano di Solidarieta' – Ufficio rifugiati Onlus) iz Trsta. Izbira lokacije v Gabrjah je sad več mesečnega dogovarjanja med goriško prefekturo in občino Sovodnje ob Soči. Glavni razlog pa je v vse večjem navalu pribežnikov, ki prihajajo na Goriško preko t. i. balkanske poti. V tem času se je napolnil zbirni center v Gradišču in pribežniki se zbirajo ob Soči in v goriškem mestnem parku. To pa je predvsem s higienskega in zdravstvenega vidika precej sporno. Zaradi tega so se prefekture odločile za razpršeno obliko sprejemanja beguncev in v ta namen poiskale možne lokacije v državni lasti na območjih občin v deželi FJK. Med te spada tudi nekdanja kasarna orožnikov v Gabrjah. V teh sprejemnih zbirnih centrih bodo nastanjeni pribežniki, ki prosijo za azil. Naloga državnih oblasti pa je, da jih sprejme, registrira in nato ugotovi, ali izpolnjujejo pogoje za pridobitev statusa azilanta. Po pridobitvi tega se lahko prosto premikajo znotraj EU. Zgoraj omenjena konvencija velja za šest mesecev oziroma do konca leta in je obnovljiva. Ustanova ICS iz Trsta bo skrbela za oskrbo pribežnikov. Občina Sovodnje pa bo nudila pribežnikom razne načine udejstvovanja v sodelovanju z vaškimi društvi, za kar je občina že dobila deželni prispevek. Za tako vrsto sodelovanja naj bi izrazili pripravljenost ŠD Sovodnje in Rdeči križ, morda pa se bo opogumil še kdo. Marsikaterega domačina iz Gabrij pa je zaskrbelo zaradi varnosti. Več pomislekov je zadevalo tudi samo lokacijo, ki je precej izolirana in brez javnih storitev. Glede same varnosti so predstavniki oblasti dali določena zagotovila in obljubili povečano kontrolo. V sami konvenciji pa je navedeno, da bodo primere kršitve varnosti oziroma pravil sprejemnega centra kaznovali s preselitvijo kršitelja. Kljub temu da bo v sprejemnem centru v Gabrjah stalno nadzorstvo s strani usposobljenega osebja ustanove ICS, si bodo morali prosilci za azil postopoma sami organizirati bivanje. S prisotnostjo pribežnikov, ki prosijo za azil, se že nekaj mesecev sooča tudi občina Repentabor. Skoraj sedemdest jih je nameščenih na Fernetičih in za njihovo oskrbo skrbi prav tako ustanova ICS. delno so nastanjeni v kampingu, delno pa v prostorih hotela. Kot nam je povedal župan Marko Pisani, so pribežniki prav v teh dneh začeli izvajati določena družbeno-koristna dela. Okoli petnajst jih je namreč prostovoljno sprejelo predlog občinske uprave, opravilo tečaj varnosti in se usposobilo za čiščenje zelenja ob cestah. Gre za zelo pozitiven projekt, ki bo v obojestransko korist, pravi Pisani in navaja, da je pri tem občina tudi prejela deželni prispevek. Pribežniški val zajel Repentabor in Sovodnje ob Soči zadnji številki Novega glasa (št. 29 z dne 23.7.2015, str. 3) berem članek, v katerem se na sicer nejasen način nedavno sprejeta šolska reforma povezuje s poskusi, da bi v italijanske šolske programe uve- dli t. i. “teorijo spola”, po kateri “naj bi se spol ne določil po spočetju ozi- roma po naravni poti, temveč na po- dlagi vzgoje in vplivov okolja”. Povezovanje šolske reforme z omen- jeno teorijo me je nekoliko začudilo, saj sem zakonsko besedilo po poklic- ni dolžnosti kar natančno spremljal, pa njenega uvajanja nisem opazil. Po ponovnem branju zakonskega bese- dila potrjujem, da inkriminirani 16. člen (v resnici 16. odstavek 1. člena) “teorije spola” sploh ne omenja. Vzgoja k enakopravnosti med spolo- ma, preprečevanje spolnega nasilja in vseh diskriminacij pač ni “teorija spola”. Pa niti 2. odstavek 5. člena zakona 119/2013, na katerega se skli- cuje omenjeni 16. odstavek, ni v zve- zi s “teorijo spola”, saj le nekoliko natančneje opredeljuje boj proti spolnemu nasilju, zlasti nad ženska- mi. Vem, da je med sprejemanjem šolske reforme del parlamentarne opozicije povlekel na dan “teorijo spola“, vem tudi, da so s podobnimi argumenti nekateri operirali na nedavnem “družinskem prazniku” v Rimu, češ da je boj proti spolnemu nasilju le pretveza, za katero se skrivajo drugi nameni, vem pa tudi, da bi po tej lo- giki utegnili priti do absurdnega skle- pa, po katerem bi tisti, ki nasprotuje- jo “teoriji spola”, morali nasprotovati tudi enakopravnosti med spoloma in celo podpirati spolno nasilje! Zato sam raje mislim, da imajo besede še svoj pomen in da je domneve o zaro- tah bolje prepustiti drugim. Če je naš cilj oblikovati ljudi, ki mi- slijo s svojo glavo, bi bilo zato boljše, da bi se nepreverjenim trditvam izo- gibali, saj drugače tvegamo, da izgu- bimo na verodostojnosti in se nam bo zgodilo kot onemu pastirčku v znameniti Ezopovi basni, ki je dan za dnem strašil sovaščane z vpitjem “volk, volk”!, ko pa je nekega dne volk zares prišel iz gozda, pastirčku ni več nihče verjel in volk si je pri- voščil slastno kosilo. Tomaž Simčič V Prejeli smo Šolska reforma in teorija spola Nekdanja kasarna orožnikov v Gabrjah Foto Damj@n mporij solidarnosti je brez dvoma eden naj- bolj uspelih projek- tov, ki jih je goriška Karitas uresničila v zadnjih letih. S to izkušnjo je naredila ogromno dobrega za veliko ljudi v letih hudih gospo- darskih stisk. Brezplačno jim nudi hrano in osnovne življenjske potrebščine. Nekak obračun delovanja goriškega emporija, ki je na- stal pred štirimi leti in ima že bogato izkušnjo, ter tržiškega, ki so ga odprli 17. aprila letos, so pred nekaj tedni podali na posebni tiskovni konferenci zastopniki soudeleženih orga- nizacij, ki jih je na Goriškem kar nekaj. V palači Fundacije Goriške hranilnice v Gosposki ulici je predsednik te ustanove Gianluigi Chiozza pohvalil delo, ki so ga “v mreži” opravile različne ustanove. Država namreč očitno več ne zmore zadovoljevati vseh današnjih družbenih potreb, Fundacija pa je v zadnjih časih vedno bolj pripravljena priti na po- moč krajevnim upravam ne le na kulturnem, tem- več tudi na socialnem področju. Občinska odbor- nica Silvana Romano je podatek samo potrdila in dodala, da ima občina vedno manj sredstev za družbene posege. Predstavnik tržiške občinske uprave je podčrtal pomen tamkajšnjega emporija, ki “vrača dostojanstvo tistim, ki prejemajo po- moč”. Na tak način je mogoče izkoristiti vire, ki bi jih sicer ne mogli, je dodal predstavnik Rdečega križa. Sodelujejo namreč številni in zelo različni osebki. Pokrajinska odbornica Donatella Gironcoli je poudarila veliko učinkovitost goriškega empo- rija, ki se mu na trgovskem področju že izkušena Chiara Bertolini z vsem srcem posveča vrsto let. Povedala je še, da bi bilo potrebno še bolj pritisniti in prodreti v velike trgovske verige, kjer veliko tudi zametujejo; na tak način bi lahko znatno po- večali zaloge. Predsednik Karitas g. Paolo Zut- tion, ki se leta in leta bori v prvi vrsti za zadnje izmed zadnjih, je povedal, da v naših krajih vedno več ljudi pred trgovinami išče hrano v smetnjakih... “Zametovati hrano je nekaj od- vratnega”! In vendar v emporiju ne delijo sa- mo hrane: “Ljudje potrebujejo tudi odnose. Emporij naj postane kraj odnosov, ki ljudem pomagajo, da ne potrebujejo več emporija. Da- našnji človek potrebuje pomoč in oporo”! O goriškem emporiju je povedal, da je doslej izročil 841 izkaznic, od katerih je 450 aktivnih; to pomeni, da mesečno skrbijo za skoraj 1260 oseb. Vsak mesec darujejo blaga za približno 35 tisoč evrov, okrog tisoč vrečk kruha. V juniju letos so izročili 2760 paketov svežega sadja in zelenjave. Kar 55% uporabnikov je Italijanov, ostali so tujci oz. priseljenci. Posebno zadovoljen je Zuttion s tržiškim emporijem, ki ga upravlja združenje družin La Ginestra, saj je pristopilo lepo število prostovoljcev. Med uporabniki je kar 66% z itali- janskim državljanstvom, ostalo so tujci. Izdali so več kot 260 izkaznic, samo v juniju so razdelili 1130 litrov mleka, 1080 vrečk zelenjave, 1280 pa- ketov testenin itd. Goriški nadškof Carlo Redaelli je poudaril, da se ta posrečena izkušnja izredno sklada z duhom zad- nje papeževe enciklike Hvaljen bodi, ki veliko go- vori o delitvi darov z revnimi, o treznejšem življen- jskem slogu, soliranosti, družbeni odgovornosti, pravem poslanstvu zasebne lastnine. Članom Fun- dacije Goriške hranilnice je predlagal, da bi jeseni skupaj organizirali poglobljen posvet o encikliki, ki odpira nova obzorja. Chiara Bertolini je tiskovno konferenco sklenila s kratkim, a zelo zgovornim stavkom: “Odvržena hrana je kot ukradena na mizi revnih”. / DD E Kristjani in družba30. julija 20154 Pod Vršičem / Ob stoletnici začetka Soške fronte O pomenu Ruske kapelice kot simbola miru uska kapelica, ki spominja na tragične dogodke med prvo svetovno vojno, je v skoraj stoletju svojega obstoja po- stala simbol miru in prijateljstva med slovenskim in ruskim naro- dom, so poudarjali govorniki 26. julija, na spominski slovesnosti ob kapelici pod Vršičem. Ob tem so spomnili, da letos mi- neva sto let od začetka Soške fron- te, na kateri je umrlo več kot mi- lijon ljudi različnih narodnosti in veroizpovedi. Premier Miro Cerar, častni pokro- vitelj prireditve, je zato to slove- snost v spomin na ruske vojne ujetnike, ki jih je leta 1916 pri gradnji ceste čez Vršič zasul snežni plaz, posvetil vsem žrtvam Soške fronte. “Sporočilo kapelice je sporočilo miru”, je poudaril in dodal, da se je za mir treba truditi vsak dan in vedno znova, ta velika odgovor- nost pa je na nas vseh. Poudaril je, da bo kapelica, ki jo je označil za zgovorno pričo ene- ga tragičnih poglavij človeške zgo- dovine, ostala in nas tudi v pri- hodnje opominjala na naše dolžnosti. “Prisluhnimo ji ter bo- dimo enostavno to, kar smo in znamo biti, če se le potrudimo in sodelujemo: dobri ljudje. Če si bo- mo tega, ne glede na naše družbe- ne vloge in položaje, močno žele- li, bomo vedno znova našli tudi pot za dosego in ohranitev miru in sožitja”, je sklenil Cerar. Ruski premier Dmitrij Medvedjev, R najvišji predstavnik Rusije v zgo-dovini prireditve, pa je v nagovo-ru dejal, da dejstvo, da kapelica, “spomenik nesmiselnosti vojne” še živi, dokazuje, da iskrena čustva enotnosti slovanskega življa naših prednikov živijo še naprej, čeprav so se vmes zamen- jale države in družbeni sistemi. Ob tem je poudaril, da moramo ob slavni zgodovini, ki nas pove- zuje, razmišljati tudi o prihodno- sti. Dodal je, da se je sodelovanje med Slovenijo in Rusijo v zadnjih letih občutno okrepilo. “To ni sodelo- vanje, ki je odvisno od konjun- kture in politikov, ki odločajo, bi morali storiti vse, da bi se to na- daljevalo, ker si to vsi želimo”, je dejal. Nekdanji predsednik republike Milan Kučan je v imenu društva Slovenija-Rusija opozoril, da sta vojna in ravnovesje strahu v da- našnjih časih nesprejemljivi sred- stvi za reševanje sporov med državami. Mir je življenjski interes EU. Evropa mora po njegovih be- sedah dvigniti svoj glas za vzajem- no solidarnost in odgovornost, za mir in sodelovanje. Imamo pravico vedeti, kdo in za- kaj je ob zapletanju ukrajinske kri- ze sprejel odločitve o politiki kon- frontacije namesto dialoga. “Ni naloga politikov, da nam govori- jo, kako vojne še vedno obvladu- jejo svet in so znova možne tudi v našem prostoru. Naloga politi- kov je zagotavljati mir, varnost in zanesljivo prihodnost. Samo za to imajo mandat državljanov”, je svoj govor skle- nil Kučan. Letošnje slove- snosti so se sicer udeležili tudi številni drugi vi- soki predstavni- ki iz Slovenije in Rusije. Med nji- mi so predsed- nik republike Borut Pahor, predsednik DZ Milan Brglez, zunanji mini- ster Karl Erjavec, minister za go- spodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek, notranja mi- nistrica Vesna Györkös Žnidar ter delegacija ruske pravoslavne cer- kve pod vodstvom prvega name- stnika upravitelja moskovske pa- triarhije, škofa Voskresenskega Sa- ve. Slovesnosti pri kapelici je sledilo neformalno druženje s kulturnim programom v Kranjski Gori. Sprva je bilo predvideno, da se ga bosta udeležila tudi oba premier- ja, a ju zaradi varnostnih razlogov ni bilo. Ruski premier je imel na progra- mu še kosilo s slovenskim kole- gom, popoldne si je po napove- dih ogledal še nekaj slovenskih znamenitosti, zvečer pa je imel predvideno zasebno neformalno srečanje ob večerji s predsedni- kom republike Pahorjem. Uradne pogovore s slovenskim državnim vrhom je imel na programu v po- nedeljek, ko se je sešel s Cerarjem in Brglezom. O goriškem in tržiškem emporiju solidarnosti Vedno več ljudi išče hrano v smetnjakih GORICA Pozor predvsem mladoletniki! Policisti svarijo pred izsiljevanji z golimi posnetki preko spleta olicisti so letos prejeli več prijav izsiljevanja preko spleta in družbenih om- režij, kot so Facebook, Ask. fm, Twitter, Instagram. Oškodovanci so najpogosteje mladoletne ose- be. Ker med poletnimi počitnica- mi precej mladostnikov več časa preživlja na računalniku, so po- licisti pripravili napotke, kako se zavarovati pred tovrstnimi zlora- bami. Skupno vsem primerom, ki so jih obravnavali policisti, je, da žrtev najprej potrdi prijateljstvo preko družbenega omrežja neznani osebi, nato pa ta oseba, ki je lah- ko izmišljena z lažnim profilom, pošlje nekaj osebnih sporočil in predlaga, naj vsa njuna nadaljnja komunikacija poteka preko dru- gih spletnih omrežij za hitro ko- municiranje, predvsem preko storitev z video komunikacijo (npr. Skype). P V nekaj stikih se med žrtvijo inneznano osebo vzpostavi lažnozaupanje, nato pa neznanec oz. neznanka izkoristi žrtvine infor- macije in jo pripravi do tega, da pokaže svoje telo, v skrajnih pri- merih pride tudi do samozado- voljevanja pred spletno kamero. To početje posname in žrtvi takoj zatem predvaja. Temu sledijo zahteve, ki od žrtve bodisi terjajo še več podobnih spolnih aktiv- nosti bodisi zahtevajo denar v za- meno, da ne bodo goli posnetki žrtve objavljeni na spletu oz. po- sredovani po elektronski pošti znancem ali celo staršem. Če so žrtve mladoletne, gre za kaznivo dejanje prikazovanja, iz- delave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva, za kar je zagroženo od šestih mesecev do osem let zapora. Za izsiljevanje je zagroženih do pet let zapora, v posebej skrajnih primerih do osem let. Če pa so žrtve polnoletne osebe, pa poleg izsiljevanja lahko pride tudi do kaznivega dejanja neu- pravičenega slikovnega sneman- ja, za katerega je predvidena de- narna kazen ali do enega leta za- pora. Za kazniva dejanja na ško- do mladoletnih oseb je predvi- den pregon po uradni dolžnosti, medtem ko morajo odrasle žrtve neupravičeno slikovno snemanje naznaniti v roku treh mesecev in podati predlog za pregon. Žrtve so tako dečki kot deklice, skupna točka vseh pa je izko- riščanje zaupanja, nevednosti in naivnosti mladoletnih oseb, v nekaterih primerih tudi že pol- noletnih oseb, navajajo policisti. Zato policisti opozarjajo, da se morajo uporabniki spleta, družbenih omrežij, klepetalnic in forumov zavedati pravil, s ka- terimi bodo obvarovali svojo za- sebnost. Tako priporočajo, naj se uporabniki seznanijo z nastavit- vami zasebnosti, ki jih upravljav- ci družbenih omrežij nudijo, in jih tudi nastavijo tako, da bo nji- hova zasebnost varovana. Mnogi ponudniki večkrat spreminjajo nastavitve, ki omogočajo zaseb- nost, zato je priporočljivo sprot- no preverjati nastavitve. Prav tako naj se uporabniki sez- nanijo z možnostmi prijave na- dlegovanj upravljavcu družbenih omrežij ali mikroblogerskih plat- form ter z možnostjo in načinom blokiranja neželenih stikov. Večji nabor t. i. prijateljev, kon- taktov, kot jih uporabnik ima, večji je razlog za varovanje zaseb- nosti. Že zlasti v primerih, ko so med njimi osebe, ki jih uporab- nik osebno ne pozna, opozarjajo policisti. Uporabniki naj o sebi ali drugih ne dajejo nobenih osebnih po- datkov niti naj ne objavljajo svo- jih fotografij ali fotografij drugih. Komunikacijo, ki se začne na način, kot ga policisti opisujejo, naj prekinejo, stik pa blokirajo. Spletna kamera naj bo v času, ko se ne uporablja, izključena. Staršem svetujejo odgovor- no ravnanje z napravami, ki omogočajo njihovim otrokom obiskovanje sve- tovnega spleta. Starši in skrbniki naj otroke po- dučijo o varni rabi interne- ta. Skupaj naj raziskujejo, se učijo in pridobivajo iz- kušnje. Svojcem žrtve tovrstnega izsiljevanja svetujejo, naj je ne obsojajo, pač pa ji pri- sluhnejo in pomagajo. Pri- javo pa naj podajo na naj- bližjo policijsko postajo. Policisti še opozarjajo, da mora uporabnik pred ob- javo ali posredovanjem fo- tografij dobro premisliti, namreč kar je enkrat objavljeno na svetovnem spletu, je prak- tično nemogoče izbrisati. Zato naj ravna odgovorno in varno pri uporabi svetovnega spleta. foto dpd Kristjani in družba 30. julija 2015 5 Da ne pozabimo, kdo smo O identiteti Karitas poplavi informacij, poudarjanja spoštovanja načel drugih, prikazovanja vrlin in pomanjkljivosti drugih pozabljamo, kdo smo. Nemalokrat se zgodi, da so načela drugih poveličana do te mere, da se nam naša pristna in privzgojena načela zdijo pomanjkljiva, preskromna, da ne rečem nazadnjaška. Pri predstavitvi kakršnekoli dejavnosti je pomembna njena identiteta. Z mnogimi znanimi osebami ali idejami se ljudje, ki še iščejo svoj smisel, identificirajo. Lepo in prav, toda to je le izhodišče, če so nam ideje in delovanje drugih všeč, ga odobravamo, podpiramo, se mu pridružimo; najslabše možno pa je, da idejam drugih ne dodamo nič svojega. Vsak človek je edinstven in le v dialogu z drugimi lahko ustvarimo nekaj več, nekaj dobrega, pozitivnega, žal, pa tudi negativnega. Tokrat bi se rada dotaknila identitete Karitas, ki ni samoumevna in ji je potrebno slediti in jo krepiti. Ko včasih na kakšnem srečanju zastavimo vprašanje: “Na kaj pomislite ob besedi karitas”, se največ odgovorov glasi: “dobrodelnost, človekoljubje, pomoč, zbiranje darov”. Čeprav je vse to res, postanem ob teh odgovorih žalostna in se sprašujem: “A ne bi dobili enak odgovor, če bi to vprašanje postavili za druge humanitarne organizacije? ” Zavedam se, da niso za odgovore nič krivi vprašani, pač pa mi, ki s svojim delovanjem izpostavljamo le materialne zadeve. Na ta način se identiteta vernika, kristjana, sodelavca Karitas ali če hočete podoba Usmiljenega Samarijana izgublja. V zavesti ljudi okrog nas morda ostaja pridih telesnih del usmiljenja (lačne nasičevati, žejne napajati, popotnike sprejemati, nage oblačiti, bolnike obiskovati, jetnike reševati, mrliče pokopavati), malo manj pa smo prepoznavni po duhovnih delih usmiljenja (grešnike svariti, nevedne učiti, dvomljivcem prav svetovati, žalostne tolažiti, krivico voljno trpeti, žaljivcem odpustiti, za žive in mrtve Boga prositi). To seveda velja za vsakega kristjana, saj je Jezusova zapoved: “Ljubite V se med seboj! Kakor sem jaz vasljubil, se tudi vi med sebojljubite. Po tem bodo vsi spoznali, da ste moji učenci, ako boste imeli ljubezen med seboj”. (Prim. Jn 13,34-35) Največje, pravzaprav edino navodilo za identiteto krščanstva in posledično sodelavca Karitas. Kar nekajkrat sem že zapisala, da karitas ni sociala, temveč pastorala, saj tudi uči, vzgaja, vzpodbuja. Če bo v naših mislih edina motivacija, koliko ljudi je dalo svoj dar in kolikim ljudem smo pomagali, bomo svojo identiteto kaj kmalu zapravili. Če bomo za beleženje vsega tega največ skrbi posvetili aplikaciji, ki nam bo vsak trenutek omogočila neki podatek, bomo pozabili na človeka, in kdor pozabi na človeka, pozabi tudi na Boga. Človek ni številka. Nič nimam proti tehniki, je dragocen pripomoček, vendar Božja tehnika je drugačna. Pogled v oči, stisk roke, sočutje v srcu, to nas dela prepoznavne. To je naše poslanstvo, da stopimo v dialog z ljudmi okrog nas. Ob 20. mednarodni likovni koloniji Umetniki za karitas z naslovom “Tujec sem bil in ste me sprejeli”, smo praktično vstopili v dialog z umetniki, galeristi, obiskovalci razstav. V lanskem letu smo izbirali geslo kolonije; danes čutim, da je bil izbor preroški, kajti takrat so se komaj začele zgrinjati trume beguncev in migrantov v Evropo. Povod za to je bil obisk papeža Frančiška v Lampedusi. Zavedam se, da je problematika teh nesrečnih ljudi tako široka, da je na kratki rok nerešljiva, toda obračanje pogleda stran ali celo tekmovanje, kateri državi bo uspelo sprejeti najmanj beguncev, je na dolgi rok katastrofa. Bili smo z razstavo v Rimu, ob tem smo obiskali center Karitas za begunce. Izkušnje z organiziranostjo delovanja centra so vredne posnemanja, toda še bolj kot to me je nagovorilo srečanje z osebjem (večinoma prostovoljci), ki skrbi za te ljudi. Tu vlada dialog srca, dialog usmiljenja in tudi dialog pomoči, ki ni usmerjana samo v dajanje, temveč v duhu pastorale vzgaja, uči in pomaga na dolgi rok. Koliko mladih prihaja v ta center, da uči prišleke jezika, navad in načina življenja v novem okolju, to je dialog, ki ga današnji svet potrebuje. Premalo je poskrbeti le za streho nad glavo in topli obrok, glavna skrb mora postati spoštljiv dialog. Še posebej se mi je vtisnila v spomin razstava v DZ RS ali na MORS-u. Dejansko je Karitas vstopila v dialog z ljudmi, ki so kot institucija prvi poklicani, da izvajajo tovrstno pomoč. Kljub temu so bili skozi naše besede voljni prisluhniti Jezusovi zapovedi ljubezni do bližnjega, čemur je sledil tudi medsebojni pogovor o strahovih in pričakovanjih ob reševanju problematike tujcev in beguncev. Vsak dan znova sem vse bolj prepričana, da smo kristjani in posledično sodelavci Karitas v nenehnem družbenem preverjanju naših besed, predvsem pa dejanj. Ni vsaka kritika kristjanofobija, nemalokrat se je potrebno vprašati, ali smo resnične priče krščanske ljubezni ali s svojim obnašanjem in dejanji izražamo identiteto Cerkve. Ali je naša skrb za ljudi v stiski nesebična ali bomo izvajali le programe, ki jih finančno pokriva država? Ob večletnem delu z ljudmi v stiski spoznavam, da ljudje od nas pričakujejo več kot le materialno pomoč. Od nas je odvisno, ali smo jim sposobni dati tisto 'več'. Pričakujejo, da jim prisluhnemo, da se spustimo z njimi v spoštljiv dialog, da pričujemo krščansko ljubezen, ja, predvsem to. Še bolj kot to me vznemirja dejstvo, da to ne pričakujejo od nas le verni prejemniki pomoči, ki Kristusov nauk poznajo, temveč še bolj želijo z nami vzpostaviti dialog oddaljeni in tudi tisti, ki iščejo Boga. Nemalokrat se zgodi, da se želijo pogovarjati prav o veri, upanju in ljubezni. Ni lahko voditi dialog z ljudmi, ki so jim vzeli dostojanstvo, ki so izgubili upanje, ki so zaradi krivic postali sovražni do Cerkve in države. In prav tu je poligon našega dela v smislu duhovnih del usmiljenja: grešnike svariti, nevedne učiti…. Papež Frančišek nas pošilja na obrobja, v času moralne in gospodarske stiske je obrobij veliko in tudi priložnosti za dialog ogromno. Ali bomo znali izkoristiti in prinašati Boga med vse ljudi? Ali se bomo zaprli v skupino isto mislečih? Župnijska karitas ni edina, ki ima v župniji skrb za uboge; prava župnijska Karitas je motor, ki senzibilizira celotno župnijsko občestvo, da vidi, čuti in pomaga. Morda še nekaj besed o naših darovalcih. Da so darovi za pomoči potrebne dar 'uboge vdove' vemo že dolgo, pa vendar je veliko ljudi, ki niso nedeljniki ali tradicionalni pripadniki Cerkve, pa svoj dar za ljudi v stiski zaupajo prav Karitas. Zavedati se moramo, da tudi darovalci časa, znanja, materialnih dobrih postajajo naši sodelavci in na daljši rok prevzamejo identiteto darovalcev Karitas. Sledijo našim akcijam, sledijo našemu delu in kot večni idealist upam, da zaradi pozitivnih izkušenj začenjajo slediti tudi Njegovemu nauku. V strateški načrt Slovenske karitas smo zapisali, da je Karitas ljubeča skrb Cerkve za ljudi v stiski, glas revnih v družbi, predvsem pa v službi človekovega dostojanstva. To je naša identiteta, ki kliče po dialogu znotraj in zunaj Cerkve, ki kliče po dialogu z enako in drugače mislečimi, ki vodi k dialogu z Bogom. Jožica Ličen Sveti oče se je prijavil na Svetovni dan mladih (SDM) v Krakovu Papež Frančišek se je minulo nedeljo z dotikom elektronskega zaslona na tablici prvi prijavil na Svetovni dan mladih (SDM) v Krakovu ter molil za ugrabljene v Siriji. Po molitvi Angelovega češčenja na Trgu svetega Petra v Vatikanu in blagoslovu je dejal: “Dragi bratje in sestre, danes se začenja zbiranje prijav za 31. Svetovni dan mladih, ki bo prihodnje leto na Poljskem. Jaz sam sem hotel odpreti zbiranje prijav in zato sem povabil fanta in dekle, da se preko elektronske naprave prijavim kot romar”. Zatem se je dotaknil elektronske naprave in se s tem kot prvi prijavil na SDM v Krakovu. Tako se je začelo zbiranje prijav na svetovni dogodek mladih. “Ker bomo Svetovni dan mladih obhajali med letom Usmiljenja, bo to v nekem smislu jubilej mladih, ki so poklicani razmišljati o temi 'Blagor usmiljenim, kajti usmiljenje bodo dosegli' (Mt 5,7). Vabim mlade s vsega sveta, da bi živeli to romanje bodisi tako, da pridete v Krakov, bodisi da se tega trenutka milosti udeležite po vaših skupnostih”. Papež Frančišek je še spomnil na drugo obletnico, odkar so ugrabili patra Paola Dall'Oglia. “Odločno pozivam, da osvobodite tega cenjenega redovnika. Ob tem nikakor ne morem pozabiti v Siriji ugrabljenih pravoslavnih škofov, kakor tudi vseh drugih oseb, ki so bile na teh področjih spopadov ugrabljene. Spodbujam obnovitev prizadevanj odgovornih krajevnih in mednarodnih oblasti, da bo tem našim bratom kmalu povrnjena svoboda. Z vso ljubeznijo ter udeleženostjo pri njihovem trpljenju se jih želimo spomniti v molitvi in molimo vsi skupaj k Mariji”. Papež Frančišek je še spomnil, da je bil v nedeljo, 26. julija, god sv. Joahima in Ane ter s tem praznik vseh dedkov in babic. Zbrane vernike je povabil, naj zaploskajo vsem živim in tistim, ki nas gledajo iz nebes. Višarski dnevi mladih Na letošnjih Višarskih dnevih, ki bodo potekali od 31. julija do 2. avgusta, se bodo mladi odpravili po poteh slovenskih povojnih izseljencev v Špitalu in Lienzu pod vodstvom mag. Helene Jaklitsch in s pričevanjem zakoncev Starman. V drugem delu bodo spoznavali Ziljsko dolino, ki jo bodo predstavili domačinki in kulturni delavki Milka Kriegl in Pepca Druml, župnik Stanko Trap ter ravnateljica dvojezične ljudske šole Katarina Sticker. Višarski dnevi se bodo končali na Sv. Višarjah s 27. romanjem treh Slovenij, ko se bodo srečale matična, zamejska in izseljenska Slovenija. Tudi mladi bodo lahko prisluhnili predavanju tržaškega časnikarja in publicista Iva Jevnikarja. Sledila bosta slovesna sveta maša, ki jo bo skupaj z izseljenskimi duhovniki daroval nadškof msgr. Alojz Uran, in kratek kulturni program. Lepo vabljeni! Prispevek za Višarske dneve mladih (prevoz, nastanitev, hrano in goste) je 50 evrov. Prijave za Višarske dneve mladih: Rafaelova družba 01 438 30 50, rafaelova. druzba@siol. net 27. romanje treh Slovenij na Svete Višarje V nedeljo, 2. avgusta 2015, se bodo na Svetih Višarjah srečale matična, zamejska in izseljenska Slovenija. Ob 10.30 bodo udeleženci prisluhnili predavanju tržaškega časnikarja in publicista Iva Jevnikarja z naslovom 70 let po dogajanju, ki je spremenilo vse “tri Slovenije”. Ob 12.00 bo slovesna sveta maša, ki jo bo skupaj z izseljenskimi duhovniki daroval nadškof msgr. Alojz Uran. Ob 13.00 bo na ploščadi za cerkvijo kratek kulturni program. Ob letu posvečenega življenja bodo tako mašo kot kulturni program s petjem sooblikovale Marijine sestre. Dogodek organizirata Rafaelova družba in Zveza slovenskih izseljenskih duhovnikov v Evropi. Dragi rojaki, lepo vabljeni! Kratke (Peter Kovačič – Peršin, Znamenje, 2015) Odmevi tišine epričakovano nas je Peter Kovačič – Peršin za svoj 70. rojstni dan nagradil z zanimivo knjigo z naslovom Odmevi tišine. V njej je 28 zgodb, začenši z zgodbo O lepoti, konča pa se z zgodbo Prisluhniti tišini. Poglejmo nekaj zanimivih misli: “Vsaktero človeško usodo zaznamujejo danosti njegovega okolja in so odsev sočloveških bližin in odtuje- vanj... ” Srečanje s sočlove- kom ostane poseben trenu- tek podarjenosti, enako kot tudi srečanje z dogodkom, ki nas je zaznamoval ali pa na- govoril. Zgodbo O lepoti N končuje z vprašanjem: “Kaj jetorej lepota? Naše sanje, hre-penenje ali naša poguba? ” V sestavku Meditacija pravi: “Verniki so jo imeli za naj- višjo obliko molitve, svobo- domisleci pa za metodo do- seganja višjega jaza. ” V Doživetju enosti izpoveduje zanimivo misel: “Čim bolj je služil svojemu jazu, v tem večjo osamo je padel in vse hujša praznota je prevevala njegovo dušo. ” Avtor se zaustavi tudi ob smi- slu življenja. Tako modruje: “Strah je največji sovražnik življenja. Izvira iz zavesti, da je človek jezdna žival greha in da mu je poguba naložena že z rojstvom. Osvoboditev od strahu vodi k polnini življenja. ” “V našem medsebojnem srečanju pozabljamo, da je vse odvisno od pogle- da. Vsak pogled nudi svoje razgledišče” (O člo- veku). “Pozabljamo, da bi morali spremeniti vzo- rec svojega življenja, zato sreče ne boš našel v dru- gem, ampak v sebi” (O sreči). “Na naši poti sto- jijo mnogi kamni spoti- ke. Toda naše korake lah- ko vendarle ožarja nese- bična ljubezen, in če ji zvesto služiš, te vodi čez vse ovire” (O iskanju druge polovice). “Posre- dovati pomeni pričako- vati ugodnost, ljubiti pa dajati. ” “Zmotno je iska- la srečo v posredovanju in iz- polnjevanju želja. ” “Srečo boste našli v osvoboditvi od želja in pričakovanj. Šele on- kraj vseh zahtev se ljubezen razkrije kot luč, ki briše vse sence” (O zakonski zvezi). “Svet otrok je postal zrcalna podoba njihovih staršev” (O vzgoji). Kovačičeve zgodbe spadajo med meditativno literaturo in kdor jih bo prebral, ne da bi se ob posamezni zgodbi zaustavljal, mu bo knjiga po- vedala zelo malo. Srečal se bo z lepimi mislimi, morda celo koristnimi nasveti, prikrajšan pa bo za globino, ki jo imajo te meditativne zgodbe. V da- našnji hitrici imamo malo časa za osebno razmišljanje. Če pa si ga že vzamemo, smo vedno nagrajeni. Ob mislih, ki jih pisec podarja, se ob tem lahko pogovarjamo z Bogom in tako spoznavamo jasnino vsebine. Nekaj podobnega doživljamo tudi z branjem Sv. pisma. Tak način molitve se imenuje premišljevanje ali meditacija. V zgodovini člo- veštva ne bo nihče nikoli do- gnal, koliko je takšna oblika molitve pomenila za napre- dek človeštva pa tudi za do- brobit sveta. Ob meditaciji pride naše srce v Božjo bližino, tako človek začuti, da v njem ne deluje on, ampak da se z njim nekaj dogaja. Ob tem začutim, da je povezan z Bogom Če pa ob takšnem branju manj razmišljmo in se prepustimo Božji navzočno- sti, pa smo že pristali v mo- litvi tišine … Tokratne zgodbe v Ko- vačičevi knjigi Odmevi tišine nam omogočajo, da to lahko tudi sami doživimo. AK Goriška30. julija 20156 Maria Moschitz, Luciano Lister, Anna Wedam in Osvaldo Errath iz Kanalske doline V dolini pod Svetimi Višarjami naj slovenska pesem nikdar ne utihne! POD LIPAMI od lipami na dvorišču Kul- turnega centra Lojze Bra- tuž je 23. julija zavel veter iz Kanalske doline. Utrip sloven- skega življa v vaseh od Tablje do Trbiža so prinesli Žabničanka Maria Moschitz, oški časnikar Lu- ciano Lister, ukovška kulturna delavka Anna Wedam in ukovški zborovodja Osvald Errath. Bernard Spazzapan, ki je vodil in povezoval večer o slovenstvu pod Sv. Višarjami, je povedal, da pri- sotnost Slovencev v Kanalski do- lini sega v čase prvega naselje- vanja Slovencev v naših krajih. Leta 1846 je avstrijski zgodovinar Carl von Czoernig kot vodja et- nografskega in statističnega ura- da ugotovil, da je v Kanalski do- lini bilo približno šest tisoč pre- bivalcev, od katerih tri tisoč Slo- vencev in tri tisoč Nemcev; Itali- janov in Furlanov še ni bilo. Proti koncu 19. stoletja je bilo nekaj več Nemcev in manj Slovencev; leta 1910 je bilo v Kanalski dolini 10 Italijanov. Leta 1921 je število Italijanov naraslo, slovenska pri- sotnost pa se je začela zmanjševa- ti. Zadnji podatki so iz leta 1972, ko je po navedbah Salvatoreja Ve- nosija v Kanalski dolini bilo 1268 Slovencev in 530 Nemcev; za Ita- lijane ni natančnih podatkov, a bilo jih je največ, je dejal Spazza- pan. Za uvod je Maria Moschitz, pro- fesorica matematike in naravo- slovnih ved na trbiški srednji šoli, ki že dolgo sodeluje pri projektih za ohranjanje slovenskega izročila v Kanalski dolini, prebra- la odlomek v žabniško-ziljskem narečju o dvigovanju t. i. maje: gre za poseben običaj ob prazni- ku sv. Rešnjega Telesa. Zgodovino Kanalske doline je predstavil rojak iz Ovčje vasi Luciano Lister, član Združenja don Mario Čer- net, odbornik Sveta sloven- skih organizacij za videmsko pokrajino, od oktobra 2010 dopisnik iz Kanalske doline za petnajstdnevnik Dom ter sodelavec Radia Spazio 2 in Radia Trst A. “Danes je Ka- nalska dolina štirijezična”, je dejal. Zanjo je značilno, da ljudje poleg italijanščine go- vorijo slovensko, furlansko in nemško. Govori se ziljsko narečje prav tako kot v bližnji Ziljski dolini, ki jo od Ukev ločuje ena sama gora. V družinah, kjer se govori sloven- sko narečje, se večkrat govori tudi nemško, je dejal Lister. V prete- klosti je bila Kanalska dolina dol- go del dežele Koroške, kjer so go- vorili slovensko in nemško. Spa- dala je v dvojezični del te dežele. Tudi zaradi tega so v Kanalski do- lini morda bolj povezani z avstrij- sko Koroško kot s Slovenijo. Kanalska dolina se začenja sredi Tablje (Pontebba), kjer teče potok Pontebbana; na mostu je nek- danji mejnik z avstrijsko Koroško. Ta ločuje laško Tabljo od nemške: to velja še danes, ko še vedno ob- stajata dva zvonika. Nekdaj je v nemški Tablji prevladovala bolj koroška arhitektura, v bližnji laški bolj beneška. Pred prvo sve- tovno vojno je Kanalska dolina stoletja spadala pod avstrijsko ce- sarstvo, po vojni pa so jo vključili v Italijo. Pred vojno je bila kul- turna podoba te zemlje povsem različna v primerjavi z današnjo. V Kanalski dolini so lahko razli- kovali med pretežno slovensko govorečimi in pretežno nemško govorečimi vasmi. Slovani so se v dolino priselili v 7. stoletju. Na začetku so se uk- varjali s kmetijstvom. V krajih, kjer so ohranili značilnosti kmečkega življenja, se še vedno - P “več ali manj” - govori slo- vensko narečje. Prva slo- venska vas v Kanalski do- lini je Lipalja vas, “čeprav je danes tam ja ali ne pet oseb, ki še govorijo sloven- sko narečje”, je dejal Lister. Na začetku zaselka je iz- ključno nemški napis: tam sta zakonito zaščiteni le nemščina in furlanščina, čeprav je ob vratih vaške cerkve nagrobni kamen v slovenskem jeziku … Dru- ga slovenska vas v smeri Trbiž, “ki ostaja še najbolj zavedna v Kanalski doli- ni”, so Ukve: tam se med drugim mašuje dvojezično oz. 80% obreda je v slo- venskem jeziku. Najbolj slovenska vas v Kanalski dolini je nekoč bila Ovčja vas; da- nes to žal ni več. Petnajst odstot- kov ljudi morda še govori sloven- sko narečje in še te osebe so predvsem starejši. “Zaradi zgodo- vinskih dinamik je v javnosti kar težko slišati slovensko besedo tu- di v narečni obliki”, je dejal Li- ster. Ko je Kanalska dolina spada- la pod Avstrijo, je bil uradni jezik nemščina. Posamezni narodi so govorili različne občevalne jezi- ke, oblast je to na krajevni ravni dopuščala. To se je popolnoma ustavilo po prvi svetovni vojni, vzdušje je postalo bolj ostro z drugo svetovno vojno. Kraljevina Italija je v začetku dovolila itali- jansko-nemško dvojezičnost, to pa je veljalo samo štiri leta. V ta- kratnem občinskem svetu v Ovčji vasi se je dogajalo, da so nekateri odborniki posegali po slovensko in občino so po prefektovem ukazu zaprli. “Če je kdo vložil prošnjo za gradnjo hiše v sloven- skem jeziku, kratkomalo ni prejel odgovora”. Postopoma so ljudje začeli govoriti slovensko - in v do- ločeni meri tudi nemško - samo doma. Socialno strukturo so leta 1939 pretresle in močno zazna- movale t. i. opcije, katerih “po- sledice se čutijo še danes”. Veliko Kanalčanov je namreč izbralo nemško državljanstvo. Zadnja slovenska vas so Žab- nice: tam se še vedno mašuje v dvojezični obliki, “čeprav ne zelo redno”. Danes se slo- venska beseda morda še najbolj sliši v Uk- vah, v Žabnicah malo manj. “Pri nas ni kot v Trstu in Gorici: mi ni- mamo slovenskih šol, nimamo tovrstnih srečanj oz. jih imamo malo”. Kot mlad člo- vek Lister z ene strani opaža, “da se je odnos do manjšinskih jezikov izboljšal: starši in otroci so bolj za to. Z dru- ge strani pa, v primerjavi s prete- klostjo, se manjšinski jeziki govo- rijo manj. Nekoč se je bolj govo- rilo v manjšinskih jezikih, čeprav okolje ni bilo naklonjeno; danes je nasprotno: to ne vemo, koliko bo trajalo, preden se bo še kaj spremenilo”. Po njegovem mnenju se stanje postopoma iz- boljšuje, “vendar so procesi pre- cej dolgi”. Štirijezičnih tabel ni- majo: “Smerokazi bi morali biti v štirih jezikih, pa res ne vem, kdaj bomo imeli take napise”. Na avstrijskem Koroškem so po več letih sporov nekaj tabel le posta- vili... “Kot Slovenci imamo svoje ustanove: nekateri so včlanjeni v društvo Planika, drugi v Združen- je Černet. Vsekakor nas ni toliko, da bi imeli kakšno politično težo; če bi ne bili samo peščica, bi stva- ri morda bile boljše”, je še pove- dal mladi časnikar. Anna Wedam je članica izvršne- ga odbora SSO-ja za videmsko pokrajino, na zadnjih deželnih volitvah je kandidirala na listi Slovenske skupnosti, sicer pa ak- tivno sodeluje pri ohranjanju do- mačih verskih in kulturnih na- vad: na poseben način si prizade- va za uvedbo slovenščine v šolski sistem Kanalske doline. “Pouk slovenščine v Kanalski dolini je obstajal že v prvi polovici 19. sto- letja”, je dejala; slovenstvo so ohranjali župniki in mežnarji. Ko je bil namreč prepovedan in ukinjen pouk slovenščine v šolah, so ga nadaljevali pri poučevanju verouka. Vsi otroci, “naši starši in stari starši, so se učili slovenščino z molitvijo. Znali so moliti samo slovensko, vsi imajo doma molilne knjige”. Župniki so tudi danes temelj slo- venstva, čeprav so v preteklosti doživljali veliko nasprotovanj in pritiskov, da bi slovenščina izgi- nila iz Kanalske doline. “Vztrajno smo šli naprej”. Še vedno obsta- jajo tečaji slovenščine, “včasih je več otrok, včasih manj, otroci pa še vedno sodelujejo in se učijo slovenščino”. V šolah je vedno velik problem: “Kanalska dolina je štirijezična in prav bi bilo, da bi se otroci učili vseh štirih jezi- kov”. Za nemščino je malo bolje: v vrtcih in osnovnih šolah učitel- jice same prostovoljno učijo ta je- zik; na nižji šoli poučujejo nemščino sistematično, na liceju je več težav, na turističnem liceju pa je nemščina kurikularni pred- met. “Mnogo let se borimo, da bi poučevanje slo- venščine postalo sistemsko”. Gor- ska skupnost skrbi za kritje stroškov učitelji- ce, ki poučuje po vrtcih in osnov- nih šolah; v 5. ra- zredu pa se poučevanje slo- venščine preki- ne. “In to je ško- da”. Učiteljica je zelo pridna, uči peti, “nekaj se naučijo tudi tisti, ki niso iz sloven- skih družin”. Anna Wedam se je že večkrat obrnila do ministrov, konzulata, Ljubljane itd. “Vsi so nam dali lepe obljube, rekli, da smo zelo pridni, toda do sedaj se nič ne vidi. To je velika škoda”. Starši so za to, da se otroci učijo jezika, “ni pa sredstev, nihče nam ne pomaga”. V Ukvah se še dosti govori “slo- vensko narečje, naša špraha”. An- na Wedam je goriškemu občin- stvu na kratko predstavila dve knjigi nekdanjega župana Ales- sandra Omana, ki sta žal pošli in ju torej ni mogoče več najti, sta pa za njene rojake izjemno po- membni, “edinstveni”: ena vse- buje slike z besedami v knjižni slovenščini in različnih narečjih Kanalske doline, druga je slovar ukovškega narečja. Na predvečer ukovškega 'žegna', prejšnjo so- boto, 25. julija, pa so predstavili knjigo Na žegen! etnologinje Mojce Ravnik, ki v Ukvah že več časa raziskuje slovenske običaje. “Vsi naši običaji so povezani s slovenskim jezikom”, je pouda- rila Anna Wedam. “Običaj nima smisla, če se ne govori v do- mačem narečju”. Mladi “še po- slušajo in skušajo govoriti. Zato bi bilo zelo pomembno jih učiti domače narečje. Z njim se dosti bolj prepoznajo v domačem okolju. Ko bi znali narečje, bi se potem lažje učili tudi slovenščino”. Lister je poudaril, da sta Omanovi knjigi po- membni, ker ju je napi- sal Kanalčan in sta zato gotovo drugačni od drugih, tudi številnih knjig o Kanalski dolini, kamor “prihajajo profe- sorji iz Ljubljane, Ame- rike, Innsbrucka in nas 'raziskujejo'”... Osvald Errath v Ukvah vodi cerkveni pevski zbor, poleg tega z Anno Wedam vodi na Ra- diu Trst A oddajo o Slovencih v Kanalski dolini. Še kot “mlad fan- tič” je bil vedno navdušen nad klavirskimi tipkami, je začel pri- povedovati svojo zgodbo. Na cer- kvenem koru je igral harmonij, cerkvene pesmi se je učil kot sa- mouk, najprej je igral “samo z de- sno roko”. Kaj več ga je naučil Franc Sivec, dolgoletni organist in pevovodja cerkvenega pevske- ga zbora. Tako je pri 16 letih že začel učiti mlada dekleta, ko je prišel v Gorico; ob sobotah zvečer so pela pri maši. V go- riških letih ga je orgle v cerkvi sv. Ivana učil Maks Debenjak. Klavir ga je učil prof. Silvan Kerševan, pel pa je pri mešanem pevskem zboru Lojze Bratuž. Goriška leta hrani v hvaležnem spominu, saj se je tu, poleg glasbe, učil tudi slovenskega jezika. Leta 1978 je prvič spremljal cerkvene pevce in, ko organista ni bilo, je igral on. Zgodilo se je, da je moral med obredi igrati tudi na prvi po- gled, “to je bila moja največja šola”. Ustanovil je mladinski pev- ski zbor Ojstrnik, s katerim so ho- dili nastopat tudi na Cecilijanko ter reviji Koroška in Primorska poje. Leta 1987 se je zbor združil s pevskim zborom ob obnovljeni cerkvi; tako je začel igrati pogo- steje. O zgodovini cerkvenega petja v Ukvah je Errath povedal, da imajo na koru veliko starih pe- smaric, nekatere segajo v čas pred prvo svetovno vojno. Leta 1930 je prišel v Ukve za župnika Viktor Stanič, “poklical je svoje prijatel- je, to so bili pesnik in duhovnik Filip Terčelj, Virgil Šček, Lojze in Jožko Bratuž”. Lojze je dirigiral pevce, brat pa igral na harmonij in pel. Veliko so pomagali in učili peti v Ukvah. Še vedno hranijo stare pesmarice in zbirke iz prvih desetletij prejšnjega stoletja, ki so jih uporabljali še do pred nekaj le- ti. V preteklosti so peli tudi zahtev- nejše pesmi, danes pretežno enostav- nejše. V 35 letih de- lovanja na koru je Errath naštel 415 slovenskih pesmi, ki so bile pete v ukovški cerkvi: Ma- rijinih je 118, božičnih 40, evharističnih 75. “Vsak dan so peli druge pesmi”. Danes so se naučili tudi nekaj ita- lijanskih. Ponosno je Errath po- vedal, da na koru ima okrog 28 pevcev: pred tremi leti se je pri- družilo šest mladih fantov, med katerimi je tudi njegov sin. “Zelo dobri pevci so, imajo lepe glasove in se kar hitro naučijo”. Pred krat- kim so prišla še štiri dekleta. “Naj- starejše pevke imajo 78 let, najm- lajše pa 10”. Ob nedeljah hodijo v Ukve k maši (ob 9.15!) tudi ljudje iz Koroške, “verjetno nas radi prihajajo poslušat”! Nekdaj so ljudje več peli, po planinah, poljih, gostilnah, po maši. “Neka gospa mi je rekla: 'Utihnila bo pesem, utihnila bo vas'. Mislim, da bo prav tako”. In vendar še najdejo priložnosti, ko ob ra- zličnih praznikih pojejo. Preden so goriški gostje še odgo- vorili na nekaj vprašanj iz občin- stva, je Maria Moschitz na na- jlepši način sklenila večer: v zil- jskem narečju je prebrala odlo- mek o žegnu v Žabnicah, pravo poslastico za ljubitelje etnografi- je, in zapela staro žabniško pesem Rasti rasti rožmarin. Naj nikdar ne utihne! / DD (na portalu www.noviglas.eu najdete zvočni posnetek “Rasti rasti rožmarin”) Maria Moschitz Luciano Lister Anna Wedam Osvaldo Errath Goriška 30. julija 2015 7 Praznik sv. Ane Farna zavetnica je spet povezala več vasi PEVMA am sem jaz doma, kjer je sonce, kjer je vrt cvetoč, tam dom je moj”, so s srcem zapeli člani gla- sbene skupine Kitare za dušo Kul- turnega društva Slavec iz Solkana v petek, 24. julija, pod zvonikom v Pevmi, kjer so uvedli osrednji večer letošnjega vaškega praznika. Farna zavetnica sveta Ana je že spet povezala ljudi in jim sredi po- letja ponudila nekaj dni prijetnega druženja. Na petkovem sporedu tridnevne- ga praznika, ki sta ga priredila združenje Krajevna skupnost Pev- ma-Štmaver-Oslavje in Športno- kulturno društvo Naš prapor pod pokroviteljstvom goriške občinske uprave, s podporo Fundacije Cassa di Risparmio di Gorizia, v sodelo- vanju z župnijo sv. Mavra in Silve- stra in z Združenjem pri- delovalcev rebule z Oslavja ter z drugimi društvi, je predsednik Krajevne skupnosti Lo- vrenc Persoglia pozdravil zbrano množico, med uglednimi gosti predsed- nika Fundacije Cassa di Risparmio di Gorizia Gianluigija Chiozzo, občinska svetnika Maril- ko Koršič in Davida Pete- rina. V zadnjih letih je postala že lepa navada, da ob vaškem prazniku pripravljajo pri- kaz zanimivosti iz domačih krajev ali širšega okolja. Letos so si omi- slili - v spomin na grozote in žrtve, ki jih je povzročila prva svetovna vojna v naših krajih - dokumen- tarno razstavo z naslovom Vojna je uničila vse. Pevma, Štmaver, Oslavje, Solkan, 1915-1918. Na ogled je okrog 60 fotografij večje- ga formata s kratkimi podnapisi, zraven je še drugo gradivo, ki v sli- ki in besedi pripoveduje žalostno poglavje iz zgodovine naših kra- jev, ki jih je pred 100 leti povsem uničila prva svetovna vojna, je v predstavitvi povedal publicist in raziskovalec Vili Prinčič. Če so lani ponudili razstavo o tem, kako so omenjene vasi izgledale pred iz- bruhom vojne, sta letos prišla na vrsto uničenje in razdejanje, ki sta iznakazila njihov obraz. Pevma je izgubila lepo Teuffenbachovo pa- “T lačo, “ki je bila ponos vasi”, je de-jal Prinčič, izgubila je starodavnocerkev in cele predele zaselkov. Po vojni so cerkev zgradili tam, kjer stoji še danes, palače pa niso ob- novili; sploh pa je vas drugače raz- porejena. Posebno visok davek je plačalo Oslavje, “saj je frontna črta potekala skozi vas in je razde- lila oslavske zaselke”. Spodnji so bili v rokah avstro-ogrske armade, zgornji pa v italijanskih rokah. Dve leti in pol dolgi boji so “vse zbrisali z obličja zemlje”. Tam, kjer je bil osrednji del vasi Oslavje, je med vojno in po njej nastalo veli- ko italijansko vojaško pokopališče, tako da vasice s cerkvico niso ni- koli več obnovili. “Danes je na ti- stem mestu velik italijanski spo- menik štirim generalom”. Tudi Štmaver je vojna hudo prizadela. Na pobočjih Sabotina so potekali hudi boji in topovske granate niso nikomur prizanesle. Tudi ta vas je po vojni precej spremenila svoj vi- dez, pa čeprav manj kot Pevma in Oslavje. Največjo spremembo je pomenila preselitev porušene cer- kve z obrobja vasi, kjer je danes pokopališče, v nov kraj, sredi štmavrskih zaselkov. Nekaj foto- grafij na razstavi so organizatorji namenili Solkanu, “ki je bil in je še ostal trdno povezan z našimi tremi vasmi. Tudi Solkanu vojna ni prizanesla in je za sabo pustila pravo razdejanje”. Posebno poglavje zaslužijo naši ljudje, ki so se znašli v žarišču do- gajanja, je dejal Prinčič. Oblasti so izselile celotno prebivalstvo. Od tri do štiri leta so ljudje bili v be- gunstvu v raznih krajih Avstro- Ogrske ali pa Italije, od Piemonta do Sicilije. Zgodilo se je celo, da je nekaj članov iste družine bilo v Avstriji, nekaj v Italiji. Na razstavi so zato dodali tri kratka pričevanja oseb, ki so že pred leti, ko so bile še žive, zaupale peresu in papirju svoje zgodbe o odhodu v begun- stvo. Za razstavljene fotografije se je Prinčič zahvalil goriškemu Centru za arheološke in zgodovinske ra- ziskave, zlasti njegovemu predsed- niku Mariu Mutu, nato Društvu za zgodovinske raziskave Isonzo in posameznim zbiralcem; nekaj fo- tografij je prispevalo tudi društvo Soška fronta. Kot je že ustaljena navada, so drugi del razstave pre- pustili prijateljem iz Solkana. Ti so se vojni približali z bolj umet- niškim pristopom. Prispevali so rezbarske in klesarske umetnine s poudarkom na kamnu. Prisotne so umetniške stvaritve Mirana Brumata, ki je svoj ustvar- jalni naboj usmeril v pre- pletanje ročnih spretno- sti z vizualnimi prikazi iz časa prve svetovne vojne. Na ogled so tudi posebno zanimive predelane foto- grafije (in projekcije): del fotografije ponazarja ko- tiček današnje vasi, s fo- tomontažo je vrinjen utrinek s fotografije iste- ga izseka v času vojne ali po njej. Prijatelji iz Solka- na so prikazali tudi video projek- cijo okrog 30 fotografij, ki jih je Zdravko Gruden prinesel iz dunaj- skih arhivov. Razstava je na sedežu društva KS Pevma-Štmaver-Oslav- je ob pevmski cerkvi odprta do 2. avgusta med 17. in 19. uro, do konca leta pa po dogovoru. Jeseni si jo bodo lahko ogledale skupine šolarjev, na programu pa sta tudi predavanje in predstavitev knjige Vilija Prinčiča o beguncih. Gianluigi Chiozza, predsednik Fundacije, ki je s prispevkom omogočila razstavo, je povedal, da je podobnih pobud o t. i. “veliki vojni” mnogo, pevmska pa je po- sebno občutena, ker je vezana ne “lepo, močno in povezano skup- nost” sosednjih vasi. Nekatera pričevanja so dramatična: “Niso umrli samo ljudje, umrla je zem- lja, ki ni več sposobna roditi življenja, sprejemati semena in vo- de. Razstava, ki je mestoma gan- ljiva, je resnično vredna ogleda”. V imenu Rezbarsko intarzijskega in restavratorskega društva Solkan je predsednik Jožko Markič izrazil posebno veselje nad prijateljevan- jem z ljudmi iz Pevme, Štmavra in z Oslavja. Na letošnji razstavi so- delujejo z nekaj eksponati najsta- rejšega, 93 let starega člana, Franca Jerončiča, ki je bil v Pevmi tudi prisoten; čez nekaj mesecev bo med drugim izšla njegova knjiga o življenju med prvo svetovno voj- no. Miran Brumat je prispeval ne- kaj umetniških del v reliefu in multimedijske programe. Po pesmih, ki so jih zapeli člani skupine Kitare za dušo in za njimi člani Moškega pevskega zbora Štmaver pod vodstvom Nadje Ko- vic, se je Lovrenc Persoglia, tako kot že omenjenim, prisrčno zah- valil za sodelovanje še Centru za arheološke in zgodovinske razi- skave na Goriškem CRASG s pred- sednikom Mariom Mutom, Turi- stičnemu društvu Solkan s pred- stavnikom Brankom Belingarjem, Skupini za zgodovinske raziskave Soča in Kamnoseški skupini Manče. Za posebno pomoč se je zahvalil Miranu Brumatu, Zdrav- ku Grudnu in Viliju Prinčiču za koordinacijo razstave. Praznik v Pevmi se je nadaljeval s šagro, odličnimi jedmi na žaru in drugimi poslasticami, ter ob gla- sbi ansambla Pikapolonica. Dan kasneje je ples z ansamblom Hap- py day odpadel zaradi nenaklon- jenega vremena. V nedeljo se je praznik nadaljeval z jutranjo mašo in tradicionalno procesijo po vasi. Sledila sta ogled slik in nagraje- vanje natečaja V domačem vrtu cvetijo. Kot je že stara tradicija za sveto Ano, so domačini prinesli od doma svoje dobrote in jih delili z drugimi na prijetnem družab- nem srečanju. / DD (več fotografij na www. noviglas. eu) Obvestila Jus Vrh sporoča, da se lahko pre - bivalci Vrha včlanijo v organizacijo s pisno prošnjo, ki jo lahko naslo - vijo na Jus Vrh (Devetaki 26, 34070 Sovodnje ob Soči - GO), ali pa pustijo v poštnem nabiralniku Š. K. C. Danica. Feiglova knjižnica je v poletnem času, od 29. junija do 28. avgusta, odprta po naslednjem urniku: pon., sre., pet: od 8. do 16. ure; tor., čet.: od 11. do 19. ure. Zaprta bo od 10. do 14.8.2015. Društvo slovenskih upokojencev za Goriško sporoča, da bo dru - štveni urad na korzu Verdi 51 zaprt od 5. do konca avgusta. Za mo re - bitne informacije: 0481 532092. Štandreško dekanijsko romanje na Sv. Višarje bo v soboto, 22. av - gusta. Mašo ob 11. uri bo vodi nadškof Alojz Uran. Goriško-tržaško medškofijsko romanje na Barbano bo 31. avgusta. Mašo ob 11. uri bo vodil nadškof Marjan Turnšek. Mladinski dom vabi otroke od 10. do 14. leta na pripravo na šolo: ŠOLA ZA ŠALO (1. - 11. sep tem - ber), UVOD V SREDNJO (7. - 11. sep tember). Informacije na tel. 0481-280857, 366-6861441, e- mail: mladinskidom@libero. it Društvo slovenskih upokojencev za Goriško sporoča udeležencem piknika z izletom v Pesariis, da bo prvi avtobus odpeljal ob 7. uri v so - bo to, 1. avgusta, s trga Medaglie d'oro-z Goriščka, nato s postanki pri vagi pri pevmskem mostu, v Pod gori pri telovadnici, v Štan dre - žu pri lekarni in na Pilošču. Drugi av to bus bo odpeljal ob 7. uri iz Jamelj, Doberdoba in s postanki na Poljanah, v Sovodnjah pri cerkvi in lekarni ter v Štandrežu na Pilo - šču. Organizatorji priporočajo toč - nost. Prostih je še nekaj mest. Pisarna svetovalcev za delo išče vestnega kandidata/ko za uprav - ljanje osebja in vodenje plač. Zaželena je najmanj dvoletna iz - kušnja v tem sektorju. Zahteva se znanje slovenskega in angleškega jezika ter uporabe računalnika. Življenjepis pošljite na mail: info@consulenzelavoro. it Prispevke za Slovenski center za gla- sbeno vzgojo Emil Komel v spomin na ravnatelja prof. Silvana Kerševana lah- ko nakažete na bančni tekoči račun: Banca di Cividale (Via Kugy, 2, Gorica) IBAN IT 30 C 05484 12402 003 570 036 225; SWIFT CIVIIT2C s pripisom: za SKLAD SILVANA KERŠEVANA. Infor- macije na tajništvu SCGV Emil Komel, tel. št. 0481 532163 ali 0481 547569. Resna in odgovorna medicinska sestra nudi nego in pomoč starejšim osebam. Tel. štev. 00386 30 325 558. Varujem starejše, pomoči potrebne osebe, in sicer 24 ur ali pa samo čez dan ali varstvo ponoči. Sem človek dobrega srca in imam nekajletne izkušnje! Sem upokojenka, vse ostalo (vrednotnice) in vprašanja na štev. 040 621 424 (v poštev pride celotno primorsko in goriško območje). Urejena in zaupanja vredna 54- letna gospa išče delo za čiščenje vašega stanovanja, lahko tudi kuhanje kosila ali odhod v trgovino. Želela bi delati za izobražene, spoštljive in čustveno inteligentne osebe na območju Gorice. Lahko pokličete v dopoldanskem času na GSM: 041 787 506. Več malih oglasov bomo objavili prihodnjič. Čestitke Monica in Denis sta pred oltar stopila, že prve korake skupaj prehodila. Obilo sreče jima želi MePZ Rupa-Peč. V soboto, 25. julija, je bilo na Peči vroče in veselo! Monica in Denis sta stopila pred oltar in si obljubila večno zvestobo. Naj jima skupna življenjska pot prinese veliko sreče, zdravja, zadovoljstva in medsebojnega razumevanja ter obilo Božjega blagoslova! To jima iz srca želi Združenje cerkvenih pevskih zborov. Darovi Za Goriško Mohorjevo družbo: N. N. 150 evrov. RADIO SPAZIO Vrata proti vzhodu (od 31.7.2015 do 6.8.2015) Radijska postaja iz Vidma oddaja na ultrakratkem valu s frekvencami za Goriško 97.5, 91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7, 103.9 Mhz; za Kanalsko dolino 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz; na internetu www. radiospazio103. it. Slovenske oddaje so na sporedu vsak dan od 20.00 do 21.00. Spored: Petek, 31. julija (v studiu Niko Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki z naših kulturnih prireditev - Glasba iz studia 2. Sobota, 1. avgusta (vodi Ilaria Banchig): Okno v Benečijo: oddaja v slovenščini ter v benečanskem in rezijanskem narečju. Nedelja, 2. avgusta (vodi Ilaria Banchig): Okno v Benečijo: oddaja v benečanskem in rezijanskem narečju. Ponedeljek, 3. avgusta (v studiu Andrej Baucon): V poletje z narodno-zabavno in zabavno glasbo - Novice iz Slovenije - Humor. Torek, 4. avgusta (v studiu Matjaž Pintar): Utrinki v našem prostoru - Glasbena oddaja z Matjažem. Sreda, 5. avgusta (v studiu Danilo Čotar): Pogled v dušo in svet: Darwinova zgodba - Izbor melodij. Četrtek, 6. avgusta (v studiu Andrej Baucon): V poletje z vročo lahko glasbo - Zanimivosti iz sveta glasbe, filma in britanskega dvora - Humor. Lovrenc Persoglia Vili Prinčič Gianluigi Chiozza Jožko Markič MoPZ Štmaver Skupina Kitare za dušo iz Solkana (foto dpd) Z razstave “Vojna je uničila vse...” Kultura30. julija 20158 Videm / Koncert na Videmskem gradu Francesco De Gregori navdušil staro in mlado! sredo, 22. julija, je v iz- jemno soparnem polet- nem večeru Francesco De Gregori nagovoril publiko v Vidmu na gradu pred koncer- tom s kratkim: “Benvenuti-Do- brodošli! ”. Francesco De Gregori, italijanski kantavtor in verjetno eden iz- med najpomembnejših živečih italijanskih glasbenih ustvarjal- cev, je letos za prvo postojanko svojega toura izbral Videm. S koncertom na Videmskem gradu se je začel glasbeni tour, ki se bo nadaljeval vse do zad- njih dni v različnih italijanskih mestih. “Vivavoce” je plošča, ki je izšla novembra in je v krat- kem času postala ena izmed 5 najbolj prodanih plošč v Italiji. Pesmi iz albuma “Vivavoce” predstavljajo De Gregorijevih “28 življenjskih zgodb”. Na plošči so zbrane nove glasbe- ne priredbe nesmrtnih De Gre- gorijevih uspešnic, kot so Alice, Generale in La donna cannone. “To je glasbena plošča, ki sem jo imel v mislih že celo večnost”, pravi De Gregori. Poleg De Gre- gorijevega nastopa je publiko presenetila prisotnost umetni- kovega brata Luigija na odru. Brata De Gregori sta pod zvezd- natim nebom skupaj zaigrala pesem: “Il bandito e il campio- V ne”. To je pesem, ki jo je pel večlet italijanski kantavtor. Spesnilin uglasbil jo je sam brat Luigi. Brat De Gregorija, ki je tudi sam kantavtor, je zaradi Francescove slave moral spremeniti priimek De Gregori v materinega, Gre- chi. Po enkratnem duetu so se pesmi prelivale iz ene v drugo vse do zadnjega poklona De Gregorija publiki. In ko smo v Vidmu poslušalci zaslišali prve takte pesmi “Rim- mel”, so številni, ne glede na starost pohiteli pred oder. Mlajši pa so neprestano plesali. V rit- mu so se zibali tudi starejši, ki so vsako besedo izgovarjali pri sebi, ali pa jo zapeli na ves glas. Nekateri so, ne meneč se na začudene poglede so- sedov, stopili na sedež in s telefonskim zaslo- nom svetili levo in de- sno. Ko je zadonela znana me- lodija pesmi “La donna canno- ne” na klavirju, so se iz množice zaslišali kriki navdušenja. Li- rično besedilo in glasba te in drugih pesmi je razlog, da so De Gregorija večkrat glasbeni kriti- ki in poznavalci imenovali za pesnika. “Ni mi všeč, ko rečejo, da so mo- je pesmi poezije. Poezija je dru- go, in če natančno preberete pe- sem “La donna cannone” in od- mislite glasbo, je ena “boiata pazzesca”, saj nima nobenega smisla”, trdi sam umetnik. Toda kako ločiti besede pesmi od glasbe, ki jo ustvarja De Gre- gori? “E non c’e’ niente da capire”, poje kantavtor v novi po- skočnejši različici pesmi. Prav tako v glasbi rimskega umetnika ni česa razumeti in ničesar, kar bi bilo potrebno obrazložiti. In ravno v tem se skriva lepota De Gregorijevih pesmi. Glasbeni navdušenci, ki se dogodka v Vidmu niso mogli udeležiti, bo- do lahko umetnika poslušali 22. septembra v sosednji Veroni. Ivana Paljk minuli sezoni Slovenskega na- rodnega gledališča Nova Gorica, ki se je vila ob zgodbah ljubezni z vsemi njenimi odrešujočimi pa tudi pogubnimi odtenki in je v domači pro- dukciji ponudila v vpogled kar nekaj režijsko zanimivih in natančno izdela- nih uprizoritev del, vzetih iz klasične dramske literature pa tudi sodobnih av- torjev, ki so prav ob tem doživeli sloven- sko praizvedbo, je bilo tudi lepo število gostujočih predstav. Te so nedvomno dobrodošle, saj bogatijo domačo gleda- liško ponudbo in odstirajo zastor na poustvarjalnost drugih slovenskih pa tu- di tujih gledaliških hiš, s katerimi je ime- lo SNG Nova Gorica tudi v preteklosti dobre stike. Med temi pred- stavami sta bili dve, v kate- rih je utripalo svojevrstno umetniško srce. Ena je bila Britev, komorna gibalno - gledališka predstava oz. “duet za performerja in nje- gov karakter”. Vzniknila je v zamisli avtorjev Sebastjana Stariča, Boruta Bučinela in Marka Bratuša. Na oder jo je postavilo Gledališče Glej, ki že od nekdaj raziskuje ra- zlične izrazne možnosti v gledališki umetnosti; včasih so take predstave dobile predznak “eksperimental- ne”. Režijo uprizoritve skoraj brez besed je podpisal koreograf Sebastjan Starič, obenem si je seveda zamislil koreografi- jo, s katero je nastopajočega plesalca in igralca Boruta Bučinela pošteno “na- mučil”. Skoraj uro trajajoča predstava skuša s plesom, gledališko in meta-ple- sno gledališko izraznostjo odgovoriti na vprašanja, kakšno vlogo ima v današnji družbi moški, in sicer “pravi” moški, kdo je sploh pravi moški in ali obstaja tudi “nepravi moški” … Borut Bučinel je vse to prikazal z zelo zahtevnimi koreo- grafskimi gibi, ki terjajo izredno fizično kondicijo, zmogljivost, gibčnost in vzdržljivost. Pri tem se je še sam moral spopasti z mejami lastne moškosti in ka- rakterja. Vse pa je bilo prežeto s kar pre- cejšnjo mero humorja in avtoironije. V življenju pač mora človek včasih z malce humorja obravnavati sebe, svoje napake in hibe, pa še svet, ki ga obkroža, da lah- ko sploh preživi ob notranji in zunanji zmedi, s katero se mora ničkolikokrat spopasti. Škoda, da je to zanimivo odrsko stvaritev v mali dvorani Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica spremljala le peščica gledalcev, saj bi si Borut Bučinel že zaradi telesnega napora, ki ga je vložil v svoj nastop, zaslužil več publike. To so sicer res posebne, zelo svojevrstne umet- niške izpovedi, ob katerih uživajo zares le tisti, ki v gledališču nenehno iščejo nekaj novega, nevidenega. Veliko več gledalcev si je pa ogledalo predstavo Misterij buffo, s katero je v ve- liki dvorani SNG Nova Gorica gostovala SNG Drama Ljubljana, ki si s svojim zelo številnim ansamblom samih blestečih igralskih imen lahko privošči postaviti na oder marsikaj. V režiji Aleksandra Po- povskega so igralci Janez Škof (Eskim, Človek iz prihodnosti, Me- tuzalem), Silva Čušin (Igral- ka), Tadej Toš, kot gost, (Ženin, Adam, Propad), Bar- bara Cerar (Nevesta, Eva), Valter Dragan (Diktator, Bel- cebub), Bojan Emeršič (Re- vež), Klemen Janežič (Špe- kulant), Maša Derganc (Da- ma), Klemen Slakonja (Du- hovnik), Uroš Fürst (Poslov- než), Iva Babič (Profesorica) publiko zvabili k iskanju obljubljene dežele in hkrati opozorili, da bo to zelo za- pletena naloga, polna pre- grad in zapletov. Ob koncu te pustolovščine pa so, po režiserjevi želji, pravzaprav povabili v čudežni gledališki svet, kjer je marsikaj mo- goče. Režiser Popovski je ob odrski postavitvi sledil “zah- tevam” avtorja, ki je v prolo- gu k igri napisal, “v prihod- nje vsi, ki boste Misterij buffo igrali, uprizarjali, prebirali ali ponatiskovali, spremin- jajte vsebino – naredite vsebino igre sodobno, današnjo, trenutno”. Tekst je za proslavo prve obletnice oktobrske revolucije sestavil ruski avantgardni pesnik – eden največjih 20. stoletja, bistveno je prenovil ru- ski verz in pesniški jezik -, dramatik in prozaist Vladimir Majakovski (1893-1930; življenjsko nit si je sam pretrgal). Režiser Popovski je ob odr - ski postavitvi besedilo navezal na današnji čas, na samostojno dr žavo Slovenijo, ki se je pred dvema dese- tletjema odločila, da bo po dolgi utrujajoči plovbi v obljubljeno deželo odplula v drugo smer, a zdaj ji ni prav jasno, kam naj pluje dalje. Misterj buffo, delo, ki “zahteva temeljito refleksijo družbenega in političnega tre- nutka” in že v naslovu razkriva, da se na- vezuje na obliko srednjeveških misteri- jev, obenem pa jim z oznako buffo do- daja komično dimenzijo, je v slovenski jezik prestavila Tatjana Stanič, besedilo pa sta priredila sam režiser Aleksander Popovski, ki je vanj vpletel tudi odlomke del Čehova in Harmsa, in Jelena Mijo- vić, dramaturška sodelavka. Pri tem sta število nastopajočih drastično zmanjšala (v izvirniku jih je skoraj 80), tako da sta več oseb združila v nekaj smiselnih li- kov, ki predstavljajo preživele ljudi po vesoljnem potopu. Zemlja namreč pušča, ima luknjo in skoznjo šprica vo- da. S prstom jo maši revež, predstavnik delavstva, delavec, ki si edini zna poma- gati tudi v hudih situacijah, a žal mora vedno “služiti petičnežem”, ne da bi ni- koli užival njihovega izobilja. Voda na- rašča in vesoljni potop že grozi še zad- njim preživelim zemljanom. Zato se ti spravijo na Noetov gumenjak, da bi rešili življenje in da bi ob potopljenem cesar- stvu odveslali v iskanje novega sveta – obljubljene dežele, v kateri naj bi po Ma- jakovskem vladal komunizem. A že sam pisatelj je, kot rečeno, pustil za prihodnje rodove, ki bodo uprizarjali njegovo delo, prosto izbiro najprimernejšega konca. Na tem popotovanju preživeli plujejo tu- di skozi pekel, ki se izkaže za kar precej dolgočasnega in še malo ne tako strašlji- vega, kot je mučno življenje na zemlji, kjer se dogajajo grozne stvari. Tudi v raju ni nič tako “idiličnega”, Adam in Eva sta dve bolj žalostni figuri, pa tudi angeli ni- so nič boljši. Eno samo razočaranje! Režiser Popovski uvede v to “herojsko, epsko in satirično upodobitev naše do- be”, kot je delu, sestavljenemu iz šestih postaj, dal podnaslov sam avtor, z bur- kaškim prologom, ki ga z nabrito kome- dijantsko žilico izredno učinkovito izpel- je Janez Škof v vlogi povezovalca celote. Na kratko razkrije vsebino in predstavi posamezne like (igralce je v kostume, ki odražajo ironičen pristop, oblekla Jelena Proković). Ti v ozadju plešejo na glasbe- no spremljavo Foltina, ki z razigranim ritmom daje tempo prizorom, uokvirje- nim v iznajdljivo scenografijo Branka Hojnika. To z raznih vidikov za- nimivo delo (Darja Dominkuš opozarja, da le-to “udejanja vse zakonitosti verza Ma- jakovskega - v obliki, kot jo je gledališče čudovito spremenilo” /… / vanj je avtor “po- ložil veliko zametkov modernega gledali - ške ga jezika”) je pre- mierno zaživelo v od - lični interpretaciji iz- vrstnih igralcev, ki so ustvarili marsikateri igralski presežek, 23. maja 2013. Predstava traja 2 uri in 30 minut - vmes je krajši odmor -, a gledalcu mine čas kot blisk ob enkratnih igralskih interpretacijah. Človek bi moral imeti več parov oči, da bi lahko sočasno spremljal vse nastopa- joče in se “naslajal” ob njihovih gestah, gibih, mimiki … Prav nič čudnega ni, da se je predstava ovenčala z več nagra- dami: na Dnevih komedije je bila izbra- na za žlahtno komedijo, Maša Derganc je prejela nagrado za žlahtno komedi- jantko, za žlahtnega režiserja pa je bil izbran prav Aleksander Popovski, na Trendu 2014 je nagrada za ustvarjalce na vizualnih področjih kulture in za scenografijo Misterija buffa šla Branku Hojniku. Predstavo Misterij buffo, v izvedbi SNG Drama Ljubljana, ki “zahteva temeljito refleksijo družbenega in političnega trenutka” in je zato njegova vsebina zmeraj aktualna, je Slovensko stalno gledališče Trst vključilo v svoj program prihajajoče sezone 2015/16, tako da si jo bodo v tržaškem Kulturnem domu lahko ogledali abonenti, pa tudi pri- ložnostni gledalci. Iva Koršič V Letos jubilejna izvedba z naslovom Nad tabo/ti Ljubljanski grafični bienale letos praznuje 60 let neprekinjenega delovanja. Prvo mednarodno grafično razstavo so v ljubljanski Moderni galeriji odprli leta 1955, ob deseti izdaji se je preimenovala v bienale. Letošnji, 31. grafični bienale, ki bo vrata odprl konec avgusta, nosi naslov Nad tabo/ti. Ljubljanski grafični bienale je v specifičnih geopolitičnih okoliščinah nekdanje Jugoslavije postal edinstveno odprto in demokratično prizorišče za srečanja umetnikov z vsega sveta. Od samega začetka do konca 90. let minulega stoletja je bil samozavesten sledilec modernističnega univerzalizma, pod katerega okriljem so se poleg zvenečih imen z Zahoda predstavljali tudi umetniki iz nekdanje Vzhodne Evrope in v velikem številu tudi uradni umetniški predstavniki držav članic gibanja neuvrščenih. Bienale odtlej nenehno odraža razvoj in spremembe na področju grafične likovne umetnosti. V novem tisočletju je radikalno premaknil meje tega medija in na novo opredelil pojem grafike. Zadnji, 30. bienale leta 2013 se je posvetil naravi grafičnih procesov in prikazal načine, kako se sodobni umetniki odzivajo na sredstva in orodja sodobne komunikacije. Letošnji bienale bo potekal od 28. avgusta do 3. decembra, kuratorka je Nicola Lees. Njegov naslov Nad tabo/ti je prepisan z bežnega zapisa v kotu risbe Martina Kippenbergerja. Kot so zapisali v Mednarodnem grafičnem likovnem centru (MGLC), se zdi kot nerešena enačba ali domneva, ki nakazuje nestalnost podobe, ki jo je mogoče reproducirati. Bienale raziskuje, kako vizualni umetniki uporabljajo tehnike reproduciranja kot strategije za komunikacijo in pretok. Obenem preiskuje potencial tega, kar je mogoče v neskončnost kopirati, in se pri tem usmerja na nešteta možna razumevanja pojma reprodukcije. Gibljiva podoba je temeljna za sodobno informacijsko ekonomijo. Postavljanje podobe v gibanje, ko ta trči ob fiksne okvire tiskane ali označene površine, vzpostavi krhko ravnovesje sil med umetniškimi deli. Ta nestabilnost se kaže v zasnovi razstave, ki se skuša upreti linearnosti in sklenjenosti ter namesto tega s poudarjanjem nelogičnega in asociativnega zrcali ustvarjalni proces sodelujočih umetnikov, so še zapisali v MGLC. Osrednja razstava bienala Nad tabo/ti bo na ogled v MGLC, parku Tivoli, na Jakopičevem sprehajališču, v Narodni univerzitetni knjižnici in v Galeriji Kresija. Razstava nagrajenke prejšnjega bienala Marie Elene Gonzalez bo postavljena v Galeriji Cankarjevega doma, bienale pa bo ponudil še več spremljevalnih razstav. Gonzalezova je prejemnica osrednje nagrade grand prix za serijo del Govorica dreves, razstavljeno na 30. grafičnem bienalu v Ljubljani. Za letošnji bienale je nagrajeno serijo dopolnila z najnovejšo produkcijo, narejeno posebej za razstavo v Ljubljani. Gonzalezova je v osnovi kiparka, vendar svoje projekte inovativno širi tudi na področja grafike, komponirane glasbe in performansa. Ljubljanski grafični bienale Misterij buffo SNG Drama Ljubljana in Britev Gledališče Glej V iskanju obljubljene dežele in pravega moškega Prizor iz predstave Misterij buffo (foto Peter Uhan) Prizor iz predstave Britev Foto Tina Paljk Kultura 30. julija 2015 9 avid Bandelj je poz- nan kot pesnik in profesor slovenščine ter seveda kot zborovodja dveh goriških zborov, saj že vrsto let vodi Mladinski pev- ski zbor Emil Komel ter go- riški Mepz Lojze Bratuž. Z mladimi pevci glasbene šole Komel se je pred kratkim vrnil z napornega mednarodnega tek- movanja v Milazzu na Siciliji, kjer so prejeli srebrno priznanje. To je bil tudi razlog, zakaj smo ga po- vabili na razgovor. Najprej iskrene čestitke za lep dosežek. S kakšnimi občutki ste se vrnili s Sicilije? Občutki so bili seveda pisani, za zbor je bila to prva mednarodna izkušnja, skupina se je izjemno povezala, tekmovali smo z zbori iz celega sveta, spoznali različne pevske pristope, ne nazadnje uživali v čudoviti deželi, z bogato kulturo, sončnimi ljudmi in vrhunsko kulinariko. Najbolj pa se veselimo tega, da smo lahko sploh izvedli ta podvig, iz katerega bo zbor še rastel, saj se razvoj pona- vadi pozna po tek- movanju. Vemo, da ste na Sicilijo odšli ze- lo dobro pripra- vljeni, kot smo tudi slišali, da bi lahko prejeli tu- di višje ocene, kar je seveda od- visno od žirije. V bistvu dovolj pri- pravljen nisi niko- li, ker je nastop od- visen še od ra- zličnih življenjskih faktorjev, počutja, akustike odra, v našem primeru tudi kombinacije vročina – kli- ma, treme in tega, koliko je zbor prilagodljiv. Žirija ni imela lahke- ga dela, ker je bilo veliko zborov z različnimi pristopi. Zmagal je ruski ženski zbor Oza- renje, ki je pokazal veliko teh- nično pripravljenost, bogat zvok in muzikalnost. Odlično sta se uvrstila tudi dva slovenska zbora: dekliški zbor glasbene šole Koper in dekliški zbor Pueri cantores iz Tolmina. Pri našem zboru smo stavili na muzikalnost, za katero smo tudi bili pohvaljeni, teh- nična pripravljenost je še nekoli- D ko šibkejša, saj se fantje in dekleta stalno razvijajo, poleg tega pa je zbor tekmoval v kategoriji otroških in mladinskih zborov, ki mu je postala nekoliko tesna, saj ne zveni več kot mladinski zbor, pa tudi ne še kot odrasli. Zaradi tega smo pripravili raznolik pro- gram, kjer smo peli bodisi sklad- be za visoke glasove z nizkimi al- ti, bodisi skladbe za mešane gla- sove z ne preveč globokimi basi. Je pa barva zbora še taka, da se razvija in trenutno doživljamo precej delikatno fazo. Pomem- bno pa je, da smo na tekmovanju dobili še nekaj napotkov, kako nadaljevati delo. Ocene so nam- reč le relativna kombinacija oku- sa in znanja, kot vemo, ne morejo biti absolutne, lahko bi bile oce- ne višje, lahko pa bi bile tudi nižje, bistveno je, da zbor iz tek- movanja v tekmovanje raste in se razvija. Petindvajset otrok, petindvaj- set različnih svetov, ki se odpi- rajo svetu, bi lahko rekli za vaše pevke in pevce, saj so vsi najstniki. Kako ti uspe z njimi tako dobro delati, saj te imajo izjemno radi? Morda, ker jih imam rad tudi jaz … Ne vem, če dobro delam, vem le to, da veliko zahtevajo od me- ne, zato pa sem tudi sam do njih zahteven. Ali obratno, kakor vza- meš … Uspelo ti je najti tudi stik s starši, nekaj besed o tem. Naravno je, da ko delaš z mlado- letnimi, so v to delo vključeni tu- di starši. Hvala Bogu moram po- vedati, da čutim z njihove strani veliko podporo, saj bi brez njiho- ve zagnanosti tega podviga ne iz- vedli. Že na začetku leta so tudi starši stopili skupaj in vsak po svojih močeh prispevali k temu: od prevozov in iskanja sredstev, pa vse do režije zborovskih koreo- grafij in izdelave majic ter sprem- stva na Siciliji. Lahko si le želim, da bi tako sodelovanje trajalo. Sedaj si otrokom in njihovim staršem zaželel lep mesec od- diha, že pred jesenjo pa se bo- ste spet zbrali. Kakšne načrte imaš za zbor? To bo zelo odvisno od tega, kako bodo naši fantje (ki sestavljajo polovico zbora) prestali fazo mu- tacije, tu bo ključna izbira reper- toarja. V načrtu imamo že nekaj koncertov, dela ne manjka, mo- tivacije niti, idej je veliko. Radi bi posneli nekaj letošnjega progra- ma, študij novih skladb je itak ob- vezen, skratka, obetamo si še eno delovno sezono … Tisti, ki imamo otroke, ki po- jejo v različnih zborih, vemo, kaj to pomeni, saj gre za ve- liko odrekanja in veliko vaj, a se tudi zavedamo, kako le- po je, ker naši otroci odraščajo v zdravem okolju in se družijo ob glasbi. Tvoj komentar. Petje v zboru ni nikoli samo glasbeni moment, upam si reči, da je predvsem socialni. Mladi Komelovci se zelo radi srečujejo, so uigrana skupina in to je za najstnike zelo dra- goceno. Glasba, ki jo skupaj skušamo sooblikovati, pa je le dodana vrednost. Pevci in pev- ke so muzikalni, motivirani in nadarjeni, kot vsi najstniki pa so polni energije, ki jo je treba usmerjati. Upam si reči, da je zborovstvo življen- jska šola, saj te uči ekip- nega duha, poslušanja drugih, ponižnosti in odrekanja. In tudi čuta za lepo, kar ni zanemarljivo. Pri nas se večkrat krešejo mnenja o tem, kako po- membno je petje v zborov- skih sestavih, nekateri celo omalovažujejo to dejav- nost, zopet drugi so samo za ljudsko razsežnost, ne- kateri pa ste za iskanje ka- kovosti, ki jo seveda pre- verjate na tekmovanjih. Lani ste z zborom bili zlati v Zagorju na nekakšnem vseslovenskem prvenstvu, če ga smem tako imenova- ti, letos ste bili na prvem mednarodnem tekmovan- ju, kaj pa prihodnje leto? Čeprav se ne morem otresti misli, ki jo je menda izrekel Béla Bartók, in sicer, da so tekmovanja za kon- je, ne pa za glasbenike, je danda- nes pač tako, da predstavljajo edi- no možnost odprtega soočanja, primerjave in predvsem izmenja- ve s strokovnjaki in drugimi zbo- ri, saj se ponavadi na teh srečan- jih srečujejo zbori, ki iščejo kva- liteto v svojem izrazu in tehnični pripravljenosti, zato so tekmo- vanja nujno zlo. Kot sem že prej povedal, težko napovem, kaj bo naslednje leto. Želje in ideje bo treba uskladiti z dejanskim stan- Ko bil bi kamen bil bi srečen ker čutil bi brez bolečine ko bil drevo bi bil bi srečen ker v meni ne bilo boleče bi krvi ko bil bi ptica bil bi srečen ker ne bi me težila črna zemlja groba ko bil bi travnik bil bi srečen ker bi se spominjal le metuljev ko bil bi reka bil bi srečen ker bi nenehno zapuščal svoj izvir ko bil bi veter bil bi srečen ker zavel bi v vedno nov pričetek ko bil bi sonce bil bi srečen ker gledal bi življenje ki ga dajem tako pa človek sem ne kamen ne drevo ne ptica travnik reka veter in ne sonce človek ki ves čas hlepim po sreči a ne morem nikdar je doseči Janez Povše Zgornja pesem sodi v širok življenjski nabor pesmi, ki jih je pesnik, dramatik in esejist Janez Povše izdal pod pomenljivim naslovom Pesmi ob poti (Goriška Mohorjeva družba, 2014) . Nagovorila me je s svojim občečloveškim sporočilom kot tudi s precizno dodela- nim slogom. Četudi gre za sodobno poezijo, izpisano v povedih in sintagmah brez ločil, boste, cenjene ljubiteljice in ljubitelji bolj tradicionalno naravnane lirike, gotovo znali ceniti njeno vsebin- sko in slogovno izbrušenost. Asociacija s pesmijo S' io fossi foco pesnika Cecca Angiolierija je pri meni takojšnja, a nebistvena. Verzi italijanskega lirika so na- ravnani satirično, groteskno in celo blasfemno, medtem ko je Povšetova pesem povsem drugačna, rahločutna, pretresljivo blaga. Podobnost je le na ravni ponavljanja besedne sintagme ko bil bi... , občutje sveta in človeka pa je svečano slovesno. Pesnik se zateka v naravo, išče v njej zadoščenosti, skuša se poistovetiti z njenimi elementi. Besedišče na trenutke priklicuje Minattijevo Nekoga moraš imeti rad, saj omenja drevo, reko, kamen, veter, a pojavljajo se tudi metulji in sonce. Razkol med naravo in človekom je neiz- bežen, lirski subjekt se zaveda svoje človeškosti in brezplodnega koprnenja po sreči. Pesem je po obliki izrazito modernistična, brez ločil, zato pa pre- more paleto slogovnih posebnosti, značilnih za tovrstno verzno ustvarjalnost. To so, denimo, paralelizmi (ko bil bi ptica... / ko bil bi travnik... idr.; ker bi se spominjal... / ker bi nenehno za- puščal...) ali refren bil bi srečen. Nosilci sporočila so verzi tako pa človek sem ne kamen ne drevo / ne ptica travnik reka veter in ne sonce/... , slogovno opazni zaradi pestre rabe veznikov. Izpostavljeni veznik ne (ne kamen ne drevo / ne ptica) ustvarja mnogovezje (polisindeton), ki se prelije v brezvezje (asindeton) travnik veter reka in se naposled zaključi z dvojnim veznikom in ne sonce. V sklepnih verzih se torej zgosti, izkristalizira bistvo človeka - neutešljivo hrepenenje in nenehno iskanje sreče. Obenem se razrahljanost oblikovnih in stavčnih struktur razpira nastežaj v pahljačo neprecenljive umetniške svobode: gre za pa- radoks, ki skuša ujeti v pesniško izpoved občutje človekove ne- moči, minljivosti in ujetosti v večni krogotok neizpolnjenih hre- penenj. PIKA NA (PESM)I Majda Artač Sturman Janez Povše jem zbora, to pa bo treba videti sproti. Kako vam uspe pedagoško de- javnost v šoli usklajevati z gla- sbo in besednim ustvarjanjem, če o družini ne rečeva nobe- ne? Srečo imam, da je moja služba tu- di moj hobi, se pravi, da so delo v šoli, glasba in besedno ustvarjanje plati iste medal- je, ki zajema seveda tudi družino. Vse je del mene in vse razumem kot celoto. Če ti je nekaj všeč, pa to rad de- laš, ne glede na napor. Noči pa so tudi dovolj dolge … In za konec še to: Zakaj sploh počnete vse to? V današnji družbi namreč, kjer se vse bolj zdi, da je za kulturo in seveda tudi glasbo vse manj prostora, čeprav vemo, da je potre- ba po kulturi v tej suši so- dobnega konzumizma še kako velika. Po svoji skavtski formaciji sem prepričan, da je mla- dim treba nuditi kvalitet- no možnost preživljanja časa, v šoli pa tudi izven nje. Verjamem v to in se za to trudim. Mladi so sposobni in potrebujejo stalno spodbudo, da dajo vse od sebe, ker imajo ve- liko. Če jih bomo znali pravilno usmeriti, bodo premikali gore. In to na vseh ravneh: v šoli, pri športu, v kulturi, predv- sem pa v življenju. Take ljudi pa potrebujemo, da bodo nekoč vo- dili družbo, ne glede na zgled, ki ga dajejo tisti, ki jo zdaj vodijo, in vidimo, kam so nas pripeljali. De- lo z mladimi je namreč edina vredna dologoročna naložba za našo prihodnost. Jurij Paljk Foto Ožbej Černe Foto Christian Federici Na ogled tudi monumentalne bronaste skulpture Jakova Brdarja V sklopu Expoja 2015 v Milanu je bila v cerkvi Santa Maria presso San Satiro v bližini milanske stolnice v sklopu razstave Invariantni principi na ogled monumentalna bronasta skulptura Kristusa kiparja Jakova Brdarja. Sledil bo še drugi del razstave, ki bo združil več Brdarjevih umetnin, med njimi bo Kvadratura kroga, nastala posebej za Expo. Bronasti Kristus je bil v cerkvi Santa Maria presso San Satiro na ogled do 20. julija, slavnostno odprtje predstavitve kipa v tem sakralnem prostoru pa 6. julija. Drugi del razstave, ki bo poleg Kvadrature kroga združil skulpture Ona, On in Volk iz Gubbia, bo na drugi lokaciji v središču Milana na ogled v kasnejšem terminu. Motiv Križanega je za slehernega umetnika velik izziv. Brdar se je na delo, ki predstavlja vrhunec njegovega ustvarjalnega opusa, pripravljal vse življenje. Med modeliranjem Križanega, ki ga je ustvaril z mislijo na pokojno mater, je nemalokrat klečal. Pri tem si je kolena podprl s kosom gline, v katero so se odtisnili njihovi obrisi. Odtise kolen je odlil v bron in so bili razstavljeni ob skulpturi Kristusa. Jakov Brdar, kipar hrvaškega rodu, se je rodil leta leta 1949 v Livnu v BiH. Kiparstvo je študiral na likovni akademiji v Ljubljani, kjer je diplomiral pri Dragu Tršarju. Leta 1979 je končal podiplomski študij kiparstva. Med letoma 1980 in 1981 je živel in delal v Parizu. Sedaj živi in dela v Ljubljani. Brdar je avtor številnih javnih spomenikov v Sloveniji in tujini. Med drugim je naredil konjeniški spomenik Rudolfa Maistra in spomenik Jamesu Joycu v Ljubljani. V prestolnici njegova dela krasijo tudi Ključavničarsko ulico, Mesarski most in Petkovškovo nabrežje. Leta 1998 je prejel nagrado Prešernovega sklada za kiparstvo, leta 2010 je za svoje delo prejel nagrado Mestne občine Ljubljana. Brdarja že od nekdaj zanima človeško telo. Roke, s katerimi modelira, čuti kot orodje, merilo in kot čutni senzor celotnega organizma. Modelira s celimi dlanmi, z dolgimi potezami, ki puščajo za seboj sledi roke in grobe kosme gline. Likovna kritičarka Tatjana Pregl Kobe o njegovih delih pravi, da niso ne realistična in ne abstraktna, ne klasična in ne moderna v smislu danes uveljavljenih smeri, temveč da živijo svoje življenje: izkazujejo kiparja, ki v sebi nosi svojo izkušnjo sveta. Milan / Expo Pogovor / David Bandelj Upam si reči, da je petje v zboru še prej kot glasbeni predvsem socialni moment Tržaška30. julija 201510 S 1. strani Jubilejna Draga ... hranila se je namreč za- to, ker je v času ostala zvesta svojemu name- nu: “Draga je pobuda zamejskih Slovencev za skupni razmislek glede problemov skupne narave na področju družboslovja, poli- tike, verskega čutenja in filozo- fije”, je dejal predsednik DSI in podčrtal, da je Draga aktualen debatni forum za vse sredine, kjer Slovenci živijo: za matično domovino, za zamejstvo (ali za- mejstva) in pa za zdomstva. Čeprav so se snovalci Študijskih dni vedno otepali mitizacije ma- nifestacije (glede tega je bil Pa- hor na tiskovnem srečanju ja- sen), je del letošnjega programa sila razmer moral počastiti visok jubilej. Zato se naslov petkovega predavanja preprosto glasi Zakaj Draga? Na njem se bodo Andrej Capuder, Katica Cukjati, Tine Hribar in Sergij Pahor vprašali, O kaj je v preteklosti pomenilaDraga, ali je imela kakšno zaslu-go za demokratizacijo v Sloveniji in ali je prispevala h krepitvi kul- ture dialoga med Slovenci. Pre- davatelji se bodo zazrli tudi v se- danjost in se vprašali, kakšno vlogo imajo Študijki dnevi da- nes, kakšno vlogo pa naj odigra- jo jutri. O Dragi bo govor tudi na sobot- nem popoldnevu. Ob 16. uri bo- do predstavili knjigo Igorja Omerze z naslovom Karla. To ime je šifra, s katerim je Udba, tajna služba jugoslovanskega režima, poimenovala Drago. Omerza je namreč sestavil zgod- bo, ki govori o tem, kako so bili Študijski dnevi od samega začet- ka do osamosvojitve Slovenije predmet obravnave tedanjih slo- venskih oblasti. Gre za 25-letno obdobje, ki ga je slovenski proučevalec ‘strnil’ v okrog 700 strani. Tudi taka dolžina publi- kacije priča, da je bila Draga za marskikoga res zanimiva… Ob 17. uri pa bodo – kot uvodo- ma zapisano – voščili Dragi nje- ni mladi prijatelji in podporniki. Kot je na tiskovnem srečanju poudaril Jernej Šček, bodo na- stopajoči iznesli svoje misli v obliki moazika, ki bo pokazal tu- di izjemni umetniški in intelektualni potencial mladih iz Tržaške, Go- riške in Videmske. To bo hkrati priložnost, da bodo udeleženci do- godka z naslovom “Pet- deset delcev še ni celo- ta” aktualizirali po- men, ki ga Draga ima danes. Vedrina mlajših sil se bo nadaljevala ob 21. uri z nastopom gla- sbene skupine Beneške Korenine (BK) Evolu- tion. Skupino sestavlja- jo mladi slovenski Be- nečani, ki so lani izdali 3. album Norost skriv- nosti, skrivnost norosti skupaj z glasbeniki iz Nadiških in Terskih dolin ter Rezije. Nedeljska Draga se bo kot običaj- no začela s sveto mašo. Božjo da- ritev bo letos ob 8.30 daroval lju- bljanski nadškof in metropolit Stanislav Zore (pri maši bo pel zbor sv. Jernej z Opčin). Ob 10. uri pa bo Alenka Rebula spregovorila na temo Moč dvo- jine: preobrazba moškega in ženske za narodno rodovitnost. V letošnjem biltenu Drage (ki je v primerjavi s prejšnjimi boga- tejše vsebine) je to predavanje predstavljeno kot odgovor na da- nes izjemno aktualno temo o medspolnih razmerjih. ‘Moški in ženske smo drugačni, tako za- radi svoje narave kot zaradi družbene in kulturne zgodovi- ne, ki nas je ločila’, piše. Preda- vateljica bo prikazala nekatere vidike tega razdajanja in nerazu- mevanja, a tudi neizhojene poti, na katerih bomo lahko odkrili globljo povezanost moške in ženske moči. ‘Rodovi pred nami, ujeti v nasilje in boj za preživet- je, se niso mogli posvečati med- sebojnemu odkrivanju. Danes je dialog možen, a preizkuša našo velikodušnost, sposobnost od- puščanja in poravnave. Rodovit- nost, ki si jo želimo za narod in ki obnavlja skupnost, se začne v odnostih medsebojne podpore med spoloma. Naša sposobnost preobrazbe v plemenitejše obli- ke ljubezni je edina podlaga za a ogledu sem. Stopam po poti od Uskovnice proti Konjščici. Na pol poti se ustavim. Za smrekami ugledam preurejeno planšarijo za mladino. Spomin preleti 42 let. Vsako leto z mladimi na potepu v svetu gora. Kar nekajkrat nas gostila ta lesena koča. Zadnjič leta 2005. Vse je tako, kot je bilo. Med tem so bili še v svetu Mangrta, doline Soče, Bohinjskega jezera, v senci Storžiča in pohorskih gozdov. Vsako leto kje drugje. Čez teden dni se bo podala po tej poti mladina iz naše repentabrske župnije v starosti od 12 do 14 let. Cilj teden dni skupnega bivanja je, da bi se mladi iz istega kraja med seboj povezali in doživeli drugačne počitnice, in to v naravi in z duhovno vsebino. Danes je tega vedno manj, tako združevanja mladih iz istega kraja kot tudi z duhovno vsebino. Počitnice z versko vsebino ne pomenijo neke duhovne vaje ali podobno, pomeni le na življenjski način vključiti molitev in pogovor v vsakdanje življenje. Je enostavno tisti duhovni vidik, ki bi moral biti navzoč v družinah v vsakdanjem življenju. Po pričevanju mladih so redke družine, ki vsaj enkrat na dan molijo, še manj je tistih, ki dvignejo svojo misel k Bogu v zahvalo pred jedjo. Morda bi prav ta izkušnja lahko bila kot spodbuda v tej smeri. Mlad človek mora vero začutiti kot nekaj samoumevnega in spontanega v vsakdanjem življenju družine. To imajo jasno začrtano le še skavti na svojih taborih in tam kjer imajo oratorije ali podobno. Morda bi lahko društva s krščanskim navdihom tukaj veliko pripomogla. Konec junija so torej mladi iz Repentabra skupaj s svojim župnikom in enim očetom, Renatom, odrinili hribom naproti. Če bo vreme dopuščalo, smo želeli preživeti čim več časa v naravi. Tako smo že prvi dan vzeli pot pod noge in se povzpeli na Osojnico, skalnati vrh, od koder je eden najlepših pogledov na Blejsko jezero in okolico. Pot do naše koče pa je bila še dolga. Preko Pokljuke in Rudnega polja smo prišli v zavetje planšarije Uskovnice in Konjščice. Tam, kjer se cesta konča, smo pustili avtomobile in se z vso prtljago napotili še dvajset minut peš v kočo sredi pašnikov in gozdov. Šele tedaj smo začutili, da smo stopili v svet lepote in tišine. Na poti smo na pašniku srečali živino, zvečer pa smo prisluhnili tudi zvokom jelena. Naslednji dan smo se, potem, ko smo pozajtrkovali in vse uredili, odpravili na krožno pot po bližnjih planšarijah. Obhodili smo Praprotnico, Zajamnike, planino Šeh in Uskovnico. Kosilo nam je bila malica. Posebno nas je očarala planina Zajamniki. Veliko staj na planšarijah je večinoma spremenjenih v vikende in le ena ali dve sta še ostali svojemu namenu. Po nekaj urah hoje smo se pozno popoldne vrnili v našo kočo. Naslednji dan smo se zopet spustili v dolino. Naš cilj je bilo Blejsko jezero. Še prej pa smo se povzpeli z žičnico.. in se s poletnimi sankami spustili v dolino. Nekateri so bili tega vajeni in so kar zdrveli, drugi so bili zelo previdni. Kopanje v jezeru je bilo prijetno, saj je bila voda topla. Tako smo kar nekaj časa prebili v vodi. Po končanem kopanju, že v poznih popoldanskih urah, smo šli vsi še k Planincu na pizzo. Ta dan je bil bolj sproščen, naslednji dan pa je bil naporen. Vstali smo že ob 5. uri. Čakal nas je gorski cilj. Vstati je bilo težko. Vsi pa so kmalu opazili, kako prijetno je hoditi v jutranjem hladu. Skupaj smo šli mimo Konjščice v dolino Jezerc in studorsko sedlo. Tu smo se razdelili. Eni so šli po lažji poti do Vodnikove koče, drugi smo se usmerili proti Velikemu Draškemu vrhu. Pot po grebenu je bila strma in tudi plezati je bilo potrebno. Ni pa bilo nevarno, posebno za naše mlade, ki so preplezali že vse naše skale okoli Tabra. Ob poti so nas pozdravljale planike in encijani. Zato je bil občasen kratek počitek na zelenih tratah sredi gorskega cvetja še poseben dotik in doživljanje gorskega sveta. Po zadnjem travnatem grebenu smo končno po dobri uri in pol stopili na vrh Velikega Draškega vrha. Na ta vrh ni speljana nobena pot. Zato tukaj ne boš srečal množice planincev. Triglav z Kredarico in Planiko je na domeni roke. Julijci s Karavankami so kot krona. Bili smo sami. Tišina in mir. Spodaj na poti proti Triglavu pa kolone ljudi. Zares enkratno doživetje! Teden dni je hitro minil. Cilj skupnega bivanja je bil dosežen. K temu je pripomoglo tudi, da so morali skrbeti tudi za lastno preživetje. Sami so morali pripravljati večerjo, zajtrk in s tem načrtovati, kaj in kako kuhati, nato še pomivati in vse počistiti. Šele ko smo pospravili, se je začelo družabno veselje pozno v noč, vse tja do enajste ure. Iz dneva v dan so mladi manj uporabljali telefončke in se vedno bolj predajali skupnim igram okoli po travniku in zvečer v zavetju gorske koče. Seveda ni manjkal tudi duhovni program z vsakodnevnim razmišljanjem, umiritvijo, jutranjo in večerno molitvijo, zahvalo pred jedjo in po njej in skupnim bogoslužjem. Vse to je bilo povezano z igro, prijateljskim druženjem, skupnim delom in hojo po prelepem gorskem svetu. In prišel je zadnji dan. Skupno pospravljanje, kosilo in že smo otovorjeni s težkimi nahrbtniki šli še pol ure do naših prevoznih sredstev. Na poti smo lovili zadnje pogledi na vrhove, pozdravljali živino, ki se je pasla na naši poti in že nas je pot vodila v dolino. Z nami pa so šli spomini in doživetja, še posebej pa izkušnja, kako je v počitniško življenje možno tako preprosto vtkati tudi duhovnost. N etičen in pravičen narod, ki si ga vsi želimo’, piše v biltenu. Ob 15.30 bo na nedeljskem pro- gramu Drage slovesna izročitev četrte Peterlinove nagrade. Sergij Pahor je na novinarskem srečan- ju najavil prejemnika nagrade: letos bo to Zveza kulturne akcije ob 60-letnici ustanovitve. Orga- nizacija je nastala med rojaki v Argentini in v času prerasla v ustanovo, ki združuje slovenske kulturnike po celem svetu. Na- grado bo v imenu Zveze dvignila Katica Cukjati. Sledila bo pred- stavitev Rebulovega zbornika ob njegovi 90-letnici. Publikacijo bo predstavila prof. Marija Pirje- vec, ki je zbornik tudi uredila. Kot je na tiskovnem srečanju de- jal predsednik Slovenske prosve- te Marija Maver, bo na Dragi na voljo tudi zbornik lanskih Štu- dijskih dni. Sklepno predavanje letošnje ju- bilejne Drage (ob 16. uri) so pri- reditelji zaupali dr. Edvardu Ko- vaču. V predavanju z naslovom “Že danes je jutri ali slovenska prihodnost”, se bo filozof spreševal o dinamikah prihod- njega ‘slovenstva’ v času global- ne trgovine in gospodarstva, ve- likih podnebnih sprememb in vse večjem poenotenju svetovne civilizacije, ko usihajo posamez- ni jeziki in kulture. Dandanes živimo odločilne zgodovinske trenutke, ko izvirnost in ustvar- jalnost v majhnih rečeh ne omo- gočata samo nove vzorce življen- ja za preživetje, ampak zastavlja- ta z novo duhovnostjo okvirje novi civilizaciji. Z vsem našim biti smo Slovenci nedvomno njeni sotvorci… Letos so prereditelji izbrali za ge- slo Študijskih dni prisrčno misel p. Pedra Opeke, ki pravi: “Resni- ca, izrečena z ljubeznijo, nikdar ne rani. Je pot, ki vodi k spre- membi in napredku. ” In ‘Karla’ je na svoj način znala, zna in bo vselej znala ljubiti… Andrej Capuder Katica Cukjati Tine Hribar Alenka Rebula Edi Kovač Glasbena skupina Beneške Korenine (BK) Evolution Župnija Repentabor Ko spregovori šepet gozdov in odmev julijskih vrhov Tržaška 30. julija 2015 11 Obvestila Poletni seminar ZCPZ - Zveza cerkvenih pevskih zborov obvešča udeležence pevskega seminarja v Rogaški Slatini, da bo v nedeljo, 2.8., avtobus odpeljal z Opčin izpred linijske avtobusne postaje po vaškem krožišču v smeri Fernetiči ob 14. uri. Narodna in študijska knjižnica je v poletnih dneh, od 29. junija do 28. avgusta, odpr ta po naslednjem urniku: pon., sre., pet: od 8. do 16. ure; tor., čet.: od 11. do 19. ure; Oddelek za mlade bralce; pon., tor.: od 9. do 13.30; sre., čet., pet. od 13.30 do 18. ure; zaprto bo od 3. do 21. avgusta. Odsek za zgodovino in etnografijo: obisk po predhodnem dogovoru. Zaprto: od 10. do 14. avgusta 2015. Darovi Za rojansko glasilo Med nami daruje Iza Arbar 10 evrov. Za Slovensko Vincencijevo konferenco daruje L. F. 50 evrov. Sandra Poljšak, predsednica SKD Barkovlje ‘Naši otroci bodo še naprej živeli v slovenskem duhu’ POGOVOR lovensko kulturno društvo Barkovlje je danes neza- menljiv člen slovenske na- rodne skupnosti v tem mestnem predelu. O delovanju društva in še o marsičem smo se pogovorili s pred- sednico Sandro Poljšak, ki društvu predseduje že veli- ko let. Kakšno je danes stanje ‘slovenskega duha’ v Barkovljah? Pravijo, da je naše društvo med najbolj aktivnimi v mestu, in to nam je v veli- ko spodbudo. Stanje se je v letih precej spremenilo. Barkovljanov, ki so Sloven- ci, ni veliko: starejši se s težavo premikajo, nekate- rih žal več ni med nami, mladi pa se selijo drugam zaradi študija, ker iščejo de- lo, ali iz družinskih razlo- gov. Moram pa povedati, da, ko se vrnejo v Barkovlje k sorodnikom, pridejo tudi mimo društva. To pomeni, da jim ni vseeno, da so za- pustili domači kraj in do- mačine. ‘Slovenski duh’, kot ste ga imenovali, še ob- staja in s skupnimi močmi bomo zagotovili, da bodo naši otroci v tem duhu živeli še naprej. Poglejmo v zgodovino. Kako se je slovenska prisotnost raz- vijala, krepila in manjšala v Barkovljah? Ob priložnosti poimenovanja osnovne šole po Finžgarju je društvo izdalo zanimivo brošuro o Barkovljah in Barkovljanih. Ker je argument precej zajeten, se S točnih podatkov ne spomnim.Lahko pa povem, da so bile Bar-kovlje v preteklosti redko nasel- jeno področje, verjetno zaradi strmega pobočja. Cest ni bilo, bi- li so klanci. Iz zgodovinskih vi- rov lahko ugotovimo, da so se naši predniki naselili v Barko- vljah že v 14. stoletju. Barkovlje so potem postale vas, zgradili so železnico, dobili smo obalno ce- sto in Furlansko cesto, ki so jo naši predniki imenovali Bela ce- sta, kopališča, rasli so stanovan- jski bloki, vile, ustanavljali so podjetja. Iz ekonomskih razlogov se je k nam začelo seliti veliko tujcev in naša vas se je spreme- nila v predmestje. Slovenci smo bili in smo še in čeprav nas je malo, se naša prisotnost občuti v kulturnem in verskem življenju. Sedaj pa o preteklosti društva. Iz katerih vzgibov je nastalo Slovensko prosvetno društvo Barkovlje? Naši predniki so delovali v Pro- svetnem društvu Barkovlje. Takoj po osvoboditvi leta 1945 je bar- kovljansko društvo zopet zažive- lo, v 80. letih so ga poimenovali v Slovensko kulturno društvo Barkovlje. Tako se imenuje še danes. Društvo je bilo že ta- krat tesno povezano z osnov- no šolo in je leta 1982 odigra- lo važno vlogo pri poimeno- vanju šole po Finžgarju. Takrat sem jaz obiskovala četrti ra- zred. Spominjam se, da se je dan pred poimenovanjem vnel v šolskih prostorih požar. Barkovljani so s skupnimi močmi odnesli razstavni ma- terial v društvo in slavje se je odvijalo na najboljši način. Kako sta se društvo in nje- gova dejavnost v letih spre- minjala? Odkar aktivno sodelujem v društvu, moram povedati, da si vsi odborniki in marsikateri člani prizadevajo, da bi bili društveni prostori, notranji in zunanji, čim lepši, varni, čisti in udobni. Vsi delamo prostovol- jno, seveda, ker je prispevkov vedno manj. To občutimo v zad- njih letih, ko je prišlo do krize in denar na razpolago za kulturo žal primanjkuje. K sreči imamo dva pokrovitelja, ki nam pomagata in nas spodbujata, in sicer Zveza slovenskih kulturnih društev in Slovenska prosveta. Tudi Za- družna kraška banka podpira naše izredne pobude, od Dežele tudi nekaj dobimo. Zaradi skromnih sredstev moramo nu- diti take kulturne dogodke, ki pritegujejo veliko število ljudi. Stalno moramo biti na tekočem z novostmi, ki jih uvaja država in to delo je zamudno, odvečno in dolgočasno. Po drugi strani pa je priprava večerov vedno večji iz- ziv v pozitivnem smislu. In tu pridejo na dan kreativnost, do- mišljija, nove ideje. Spremenil se je tudi način obveščanja o do- godkih. Ni samo časopis ali ra- dio, je tudi sporočilo po tele- fončku, elektronska pošta, splet- na stran, ki jo pripravljam. Dela je še veliko, vse se zelo hitro spre- minja. Kdaj ste postali predsednica SKD Barkovlje in kaj vam ta iz- kušnja družbene in narodne angažiranosti pomeni? Ko se je nekdanji predsednik Ja- raški klan in noviciat sta se odpravila na potovalni tabor od 6. do 11. julija. V prvih štirih dneh so prehodili pot od Postojne do Ljubljane, zadnja dva dneva pa sta bila posvečena služenju. Deset fantov in deklet si je kot geslo tabora izbralo odgovornost. Vsak dan je bil po- svečen eni izmed odgovornosti, s katerimi se človek vsakodnevno sooča in jih sprejema: odgovornost do države in družbe, do družine, do življenjskega sopotnika, do nara- ve, do vere in do sebe. Vsak udeleženec je pri- pravil eno izmed tem in na svoj način pozval druge, naj razmišljajo o njej. Zvečer pa so vsi skupaj predstavili svoje misli in jih predeba- tirali. Prvi dan so se soočili z oblikami odgovornega državljanstva, h katerim vzgaja skavtizem, in razmišljali med “skavtsko” oziroma “neskavt- sko” vzgojo. Sledila je odgovornost do družine, ko so debatirali o tem, koliko so pri- pravljeni se odpovedati lastni svobodi v korist življenja v svoji bodoči družini. Tretji dan je tema bila osrediščena na naravo: koliko se čutijo odgovorni do nje in če se zavedajo, kakšne posledice ima- jo vsakodnevne izbire. Naposled so se poglo- bili še v odgovornost do partnerja – kako naša dejanja vplivajo na drugo osebo, vere – kako ji odgovorno slediti, in samega sebe – o prevzemanju odgovornosti in izbir. Duhov- nost so si klanovci zamislili, tako da so vsak dan prebrali kratek življenjepis godujočih svetnikov, med katerimi je bilo veliko mučencev. Skavti so se z velikimi in težkimi nahrbtniki na pot podali z Opčin zgodaj zjutraj. Z vla- kom so se od- peljali proti Postojni, na- kar so krenili čez Javornik, skozi Rakov Škocjan do Rakeka. Dru- gi dan so se povzpeli na Slivnico, od koder se po- gled razprostira na Cerkniško jezero. Prespali so v Begun- jah pri Cerknici. Tret- ji dan so se podali skozi sotesko Pekel, v kateri voda ustvarja šest slapov, pot pa so otežkočili hlodi dre- ves, ki so podlegla lanskemu žledu. Noč so skavti prebili v župnišču v Rakitni, od koder so naslednji dan štartali, da bi osvo- jili vrh Krim. S Krima so se spustili v dolino in dospeli na Ig, zadnjo postojanko pred pre- stolnico. Tako so kraški skavti zaključili po- tovalni del tabora kljub visokim temperatu- ram. Vse obroke so si pripravljali sami, raz- deljeni v potovalne skupnosti so si kuhali na manjših gorilnikih. Na dnevnem meniju so bile tako testenine kot rižote in krepke eno- lončnice, eno večerjo pa so si popestrili tudi s pripravo palačink. Čeprav so z Opčin krenili kot klan in noviciat, dve skupini, ki sta imeli sestanke ločeno, se je na taboru utrdila vez med vsemi člani, saj so se preko skupnih iz- kušenj, pri vsakdanjem težavnem premago- vanju poti z nahrbtnikom, živahnih večernih debatah in v igrivih trenutkih, bolje spoznali. Zelo so bili hvaležni vsem dobrim ljudem, ki so jim z veseljem nudili prenočišče, tako v župniščih kot pri posamez- nikih. V Ljubljani so se z avtobusom peljali v Sostro, kjer so pomagali na ora- toriju. Skupaj z mladimi anima- torji, ki so jih prisrčno sprejeli medse, so 120 osnovnošolcev spremljali na ka- tehezah in delavnicah. Popoldne pa so sami vodili eno izmed delavnic, na kateri so pred- stavili skavte, Slovensko zamejsko skavtsko oragnizacijo in nasploh Slovence v Italiji. Sle- dil je bolj razgiban del, na katerem so se z otroki igrali, se zabavali z bansi in peli. Zadnji dan tabora je bil obenem tudi zadnji dan ora- torija, zato so roverji in popotnice skupaj z ostalimi animatorji spremljali otroke na izle- tu. Pot je povezovala kapelice in znamenja v okolici Sostra, na poti pa so otroci razmišljali o svetem Dominiku Saviu, čigar življenje so spoznavali med tednom. Obogateni z mnogimi novimi izkušnjami in prijateljstvi, so se naposled z avtobusom vrni- li domov. Devinski galebi K godic odpovedal dolgoletnemu predsedništvu, ni bilo kreganja, kdo mu bo nasledil. Si lahko sa- mi predstavljate, zakaj... Opogu- mila sem se in se javila, da bi ra- da poskusila, če mi bo kdo po- magal in bil ob strani, vsaj na začetku. Vsi odborniki so to sto- rili. Jaz pa sem poslušala nasvete, opazovala in si nabirala izkušnje. Ni bilo lahko, ker sem po značaju bolj zaprta, vendar sem delavna, resna in natančna, z izkušnjami sem zrasla in letos sem bila izvol- jena za predsednico že trinajstič. Vem, da je vloga predsednika po- membna. Naj pa podčrtam, da je vse, kar smo opravili, rezultat do- brega teamskega dela. Ni vedno lahko uskladiti osebnega življen- ja z društvenim delovanjem in prav zaradi tega se vsem odbor- nikom iz srca zahvaljujem, da so tako požrtvovalni. Kdo pravzaprav zahaja v Bar- kovljansko društvo? Ali slo- venski ljudje še čutijo potrebo po tovrstnem društvenem druženju? Vse, kar smo doslej priredili, je bilo dobro obiskovano. Priredit- ve, ki jih ponujamo, so raznolike. Skušamo zadovoljiti vse. Včasih se zgodi, da je na teritoriju veliko drugih ponudb, takrat je manj obiskovalcev. Se pač tudi to do- gaja. Vsega ne moremo predvi- devati. K nam ne zahajajo samo Barkovljani. Marsikdo se spusti dol s Krasa ali se pripelje k nam iz mesta. Imamo srečo, da je pred društvom veliko igrišče, ki ga ob kulturnih večerih uporabljamo kot parkirišče. To je res dragoce- na stvar. V društvo zahajajo tudi mladi: od otrok do univerzitet- nih študentov. Vsem nekaj nudi- mo: pravljico, zborovsko srečan- je, predavanje, gledališče… To je zelo važno, ker so mladi naša pri- hodnost. Mogoče je kdo med mladimi, ki bo stopil v odbor. Delamo v to smer. Kako je potekala zadnja sezo- na društva in kaj snujete za prihodnjo? V zadnji sezoni smo se nadelali. Stalnice so že vrsto let pohod “Zoro Starec” po barkovljanskih klancih, procesija v čast Rožno- venske Matere božje, predbožični sejem, dan slovenske kulture, počastitev msgr. Škabarja, po ka- terem je poimenovan vrtiček pri pristanišču v Barkovljah, počasti- tev padlih, pokušnja domačega kruha in vina, vezenje svetoivan- skih venčkov. Organizirali smo tečaj angleščine in slovenščine. Za osnovnošolce in srednješolce je že četrto leto delovala gleda- liška delavnica v sodelovanju z društvi Slavko Škamperle od Sv. Ivana in Ivan Grbec iz Škednja. Otroci so imeli tudi pevske vaje v Glasbeni kambrci pod mentor- stvom Tine Renar, Ženska vokal- na skupina Barkovlje, ki je nasta- la leta 2013, pa je s svojim razno- likim repertoarjem marsikje na- stopala in žela veliko uspehov. Vodi jo Aleksandra Pertot. Pode- lili smo dve častni članstvi ugled- nima domačinoma: Marinki Per- tot in Vanji Lokar. Poleg vsega te- ga smo imeli še pre- davanja, gledališke predstave, pozdrav pomladi z opernimi pevci in še bi lahko naštevala. V prihod- nji sezoni tudi ne bomo počivali. Ne bom zopet vsega naštevala, kaj bomo ponudili članom in obiskovalcem. Rada bi pa poudarila, da bomo naslednje leto praznovali 10 let de- lovanja Glasbene kambrce. Kako se delovanje SKD Barkovlje veže na dejavnost Po- morskega kluba Si- rena in krajevne slo- venske osnovne šole? Kakšno vlogo pa ima pri društvenem dogajanju versko življenje v Barkovljah, ki ima na srečo še vedno tudi slovenski pečat? Naši člani so tudi člani Pomor- skega kluba Sirena. Odnosi so vedno bili dobri. Ko smo društvo preurejali, nam je Sire- na dala na razpolago dvorano za prireditve, da bi se kulturno življenje nadaljevalo. Za to smo jim zelo hvaležni. Osnovna šola in vrtec imata društvo na razpolago za božičnico, miklavževanje, pu- stovanje in zaključno prireditev. Združenje staršev, ki so ga usta- novili pred nekaj leti, je zelo ak- tivno in za malčke marsikaj or- ganizira. Osnovnošolci in učiteljice sodelujejo s pesmijo in poezijo pri počastitvi padlih na pokopališču, kjer je spome- nik. V našem statutu piše, da ima društvo odgovornost za ohran- janje tradicij. Prvo nedeljo v ok- tobru praznujemo rožnovensko Materbuažjo v spomin in zahva- lo za odpravo kolere, ki je razsa- jala v Barkovljah leta 1855. Pro- cesija je priljubljena in tudi zelo lepa, saj se deklice in dečki, pa tudi odrasli oblečejo v narodne noše, ki jih hranimo v društvu. Ob tem prazniku, pa tudi za Božič, Veliko noč, obhajilo in za praznik sv. Jerneja zadonijo gla- sovi barkovljanskega zbora. IG Kraški klan in noviciat SZSO na potovalnem taboru (Od)govorno na pot Foto Kajetan Kravos Videmska / Aktualno30. julija 201512 urizem je kjučnega pome- na pri razvoju teritorija in ovrednotenju slovenske manjšine. To je potrdila slovenska ministrica za kulturo Julijana Biz- jak Mlakar, ki je v ponedeljek, 20. julija, obiskala Benečijo skupno z delegacijo, ki so jo sestavljali Da- nilo Markočič, vodja kabineta, Sil- vester Gaberšček iz direktorata za kul- turno dediščino in generalna konzulka Republike Slovenije v Trstu, Ingrid Ser- gaš. Delegacijo je najprej sprejel na čedajski občini župan Stefa- no Balloch, katere- mu je ministrica izrazila željo, de bi skupno delali na kulturnem projektu. Govor je bil predvsem o muzeju lutk Vittoria Podrecce. Balloch je slovensko ministrico povabil na odprtje, ki bo v kratkem. Po obi- sku v Čedadu, kjer si je delegacija ogledala Longobardski tempelj in Krščanski muzej, se je v Špetru srečala s predstavniki slovenske manjšine na sedežu multimedij- skega muzeja Smo. Prisotna sta bi- la pokrajinska predsednika krov- nih organizacij, Luigia Negro za Slovensko kulturno gospodarsko zvezo in Riccardo Ruttar za Svet slovenskih organizacij, ter pred- sednica Inštituta za slovensko kul- turo Bruna Dorbolo in Miha Obit za KD Ivan Trinko. Vsi so soglasno podrpli željo mi- nistrice, da bi spodbudili razvoj turizma. Ruttar je podčrtal, de bi se na tak način lahko ustvarila no- va delovna mesta, ki bi pripomo- gla zaustaviti zapuščanje gorskih vasi in pridržati na teritoriju mla- de sile: večina mladih se uči slo- venski jezik na dvojezični šoli in ga naknadno poglablja na univer- zi. S svojim znanjem in raziskava- mi bi bogatili manjšinsko stvar- nost in skrbeli za ohranitev kul- turne dediščine (Ruttar je pouda- ril predvsem vlogo skupine mla- dih slavistov pri združenju Blan- kin). Pokrajinski predsednik SSO je poudaril tudi bogato delo zadruge Most, ki izdaja kulturno-verski petnajstdnevnik Dom, informa- cijski bilten o Slovencih v Italiji Slovit, ki je namenjen italijanski javnosti in politikom, knjige in CD-je. S tem v zvezi je Ruttar po- daril ministrici CD z nslovom “Naše vsakdanje besiede”, kjer so zbrane besede v italijanščini, v na- rečju in v slovenskem knjižnem jeziku, knjigo, ki je izšla v italijan- skem in slovenskem jeziku z na- slovom “Benečija - Ko se mala in velika zgodovina srečata” in dnev - nik o drugi svetovni vojni g. An- tona Cuffola. “Tako skrbimo za našo slovensko dušo in skušamo promovirati sebe tudi v Sloveniji, kjer poznajo premalo Slovence v Italiji in še posebno nas Bene - čane”, je dejal. “De bi razvili teritorij in z njim kulturo, bi bilo treba rešiti glavno težavo - je še dejal Ruttar -, ki je v tem, da so naši nasprotniki predv- sem naši ljudje, ki pravijo, da naše narečje nima nič skupnega s slo- venskim jezikom. Te osebe težko ločujejo med pojmoma narod- nost in državljanstvo. V resnici slovenske korenine in identiteta na jemljeta nič italijanskemu dr - žav ljanstvu, a ga bogatijo in ovred - notijo”. Dodal je, da, če še živijo slovenska kultura, duh in jezik, se moramo zahvaliti našim sloven- skim duhovnikom, in ome nil štiri zlatomašnike, zadnje beneške slo- venske duhovnike, ki so pred krat- kim praznovali jubilej v Špetru v objemu velikega števila ljudi. Tudi v Reziji je slovenska manj šina ogrožena, kar je skup- na usoda vseh malih narodov predvsem v obmejnih pasovih, kot je podčrtala ministri- ca. Luigia Negro je de- jala, da je kulturni tu- rizem v rezijanski do- lini “edina možnost, de se domači ljudje učijo in govorijo slo- venski knjižni jezik”. Miha Obit je omenil delo društva Ivan Trin- ko, Bruna Dorbolo pa Inštituta za slovensko kulturo. Med sre čanjem je bil govor tudi o deželni reformi krajevnih uprav, ki ogroža predvsem male gorske občine, med katerimi tudi barsko občino v Terskih dolinah, kjer so v popoldanskih urah ministrico sprejeli barski župan Guido Mar- chiol, občinska uprava, predsed- nik Centra za kulturne raziskave Viljem Černo, predsednik društva Naše vasi iz Tipane Marco Terno- vec in pokrajinska predsednica ZSKD Luisa Cher. T Zaskrbljujoča novica z avstrijske Koroške Z novim šolskim letom zapirajo vrata tri dvojezične šole novim šolskim letom je na območju veljavnosti zakona o manjšinskem šolstvu na avstrijskem Koroškem iz leta 1959 predvideno zaprtje dveh podružničnih dvojezičnih ljudskih šol v krajih Radiše in Medgorje ter male šole v kraju Srednje Trušnje, so za STA poja- snili na uradu vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu. Avstrijska Koroška zmanjševanje števila ljudskih šol utemeljuje na eni strani s prevelikim številom učiteljev, zaposlenih v ljudskih šolah, in s tem prila- ganjem števila učitel- jev drugim primerlji- vim zveznim deže - lam v Avstriji ter željo po dvigovanju kvali- tete na pedagoškem področju, predvsem v smislu nudenja širše dodatne ponud- be, ki jo vidijo v obli- ki šolskih centrov. Ob tem glede dvojezi čnega šolstva v Celovcu pojasnjuje- jo, da pri reorganiza- ciji šolske mreže upoštevajo manj šinski šolski zakon za Ko- roško. Dvojezično šolstvo na Koroškem ureja zakon o manjšinskem šol- stvu za avstrijsko Koroško iz leta 1959, kjer je med drugim do- ločeno območje, na katerem se mora poučevati dvojezično. Na tem območju je mogoče ustana- vljati ljudske šole, ki pa jih bodo z novim šolskim letom zamenja- le nove srednje šole. Da lahko otrok obiskuje dvoje- zični pouk, je potrebna prijava, Z ki jo poda vzgojni upravičenec.Otroku ni treba od doma prinestinikakršnega znanja slovenščine. Na območju veljavnega dvoje- zičnega šolstva so v letošnjem šolskem letu slovenščino pou - čevali na 66 ljudskih šolah, od te- ga je bilo šest podružničnih šol in 18 glavnih šolah. Delovali sta tudi dve dvojezični šoli izven vel- javnega dvojezičnega območja, in sicer v Celovcu. Od skupno 68 ljudskih šol so bile na 64 šolah prijave k dvojezičnemu pouku. Z novim šolskim letom bodo ta- ko z zaprtjem omenjenih treh šol možne prijave k dvojezičnem pouku na 63 ljudskih šolah - od tega na štirih podružničnih šolah - na območju veljavne dvo- jezičnosti ter na dveh izven tega območja v Celovcu, skupaj torej na 65 ljudskih šolah. Na uradu vlade za Slovence v za- mejstvu in po svetu so ob tem pojasnili, da trend vpisov k dvo- jezičnemu pouku na avstrijskem Koroškem v zadnjih letih narašča oziroma se ne zmanjšuje. Prijave k dvojezičnemu pouku so se po- večale tudi v letošnjem šolskem letu in sicer za 1,3 odstotka. Dvo- jezični pouk je obiskovalo 2240 učencev, kar predstavlja pri- bližno 45 odstotkov vseh učen- cev na območju dvojezičnosti. V uradu ob tem poudarjajo, da se morajo standardi za manjšin- sko šolstvo razlikovati od stan- dardov šolstva večinskega naro- da in da morajo biti predmet po- sebne obravnave. Prav tako je po navedbah urada pomembno, da je slovenska manjšina enakopraven sogovor- nik dr žavnim orga- nom pri obravnavan- ju tega vpra šanja in da pri tem ne prihaja do sprememb in znižanja že pridobljenih pravic brez njihovega sogla- sja. V tem smislu si bo Slovenija še naprej prizadevala za sloven- ski manj šini naklonje- ne rešitve na področju šolstva. Slo venija je tudi v rednih stikih z deželnim šolskim sve- tom za avstrijsko Koroško ter spodbuja poglabljanje sodelo- vanja med Visoko pedagoško šolo v Celovcu in Pedagoško fa- kulteto v Ljubljani na področju izobraževanja in izmenjave bo- dočih dvojezičnih učiteljev. Nadaljnji korak poskusov k zago- tavljanju višje kakovosti dvoje- zičnega pouka predstavljajo tudi izmenjave jezikovnih asistentov med avstrijsko Koroško in Slove- nijo, so za STA še pojasnili na uradu vlade za Slovence v zamej- stvu in po svetu. MARIJINE BOŽJE POTI PRI NAS (107) Mariza Perat Cerkev sv. Marije od Prikazanja v Strunjanu Cerkev so tako popravili. V tem času so jo tudi začeli imenovati z imenom Barcazza. K njeni ob- novi je znatno pripomogel že omenjeni kanonik Venerio, ki je z veliko ljubeznijo skrbel zanjo, medtem ko je nadzor- stvo nad cerkvico prevzel pi- ranski kapitelj, saj je cerkev spadala pod piransko župni- jo. Na strunjanski grič so zdaj prihajali maševat duhovniki iz Pirana. Prebivalci tega me- sta so na strunjansko cerkev bili navezani in so do Strun- janske Marije vedno gojili posebno pobožnost. Obveznosti, ki so bile določene za vzdrževanje cerkvice, pa se pozneje niso vsi držali. Tako je prišlo leta 1512, ko je cerkev bila v tako slabem stanju, da v njej niso več opravljali bogoslužja. Prav v tistem času pa se je v Piranu in okolici raz- nesel glas, da sta na strunjanskem griču v bližini cerkve dva čuvaja vinogradov, Peter Zagrebški in Janez Grandi iz Pirana, v noči med 14. in 15. av- gustom imela videnje. Piranski župnik g. Balsa- mino de Pretto je hotel zadevo razjasniti, zato se je skupaj z javnim notarjem 9. septembra istega leta podal k čuvaju Petru, ki je zelo bolan ležal doma, vendar pa je bil zdravega razuma in tudi govoril je lahko. Čuvaj Peter, bivajoč v Piranu, je pod prisego iz- povedal, da je v noči pred praznikom Marijinega Vnebovzetja skupaj s tovarišem Janezom Grandi- jem, ko sta na strunjanskem griču čuvala vino- grade, ob cerkvi ugledala plamen. Misleč, da se je tja prikradel kakšen tat, sta stekla proti cerkvi. Ta- krat pa sta ob cerkvenih vratih ugledala belo oblečeno ženo, ki si je z roko podpirala glavo. Ob njej je klečal bradat starec v sivi obleki in s prižga- no svečo v roki. Tedaj se je žena obrnila k starcu, dvignila dva prsta leve roke in rekla: “Joj, kako je podrta moja hiša!” Prestrašena čuvaja sta se pognala v beg, toda sve- tloba ju je obdajala tudi na begu in zaslišala sta glas: “Nikar ne bežita! Povejta pa župniku, naj to cerkev nemudoma da popraviti, sicer gorje Pira- nu!” Po teh besedah je prikazen izginila in čuvaja nista ničesar več ne videla ne slišala. Naslednjega dne, 10. septembra, sta v mestni hiši v Piranu župan Marco Novagerio in že omenjeni piranski župnik zaslišala še druge- ga čuvaja, Janeza Grandija. Ta je po- dal enako pričevanje kot nje- gov tovariš in je to pričevanje s prise- go potrdil. Župnik Balsami- no je pričevanji obeh vidcev takoj javil generalnemu vikarju v Kopru. Ta je določil, naj naslednjo nedeljo, 12. septem- bra, pri slovesni maši o tem dogodku takoj sezna- ni piranske vernike. Ti naj se nato skupaj z du- hovščino podajo v strunjansko cerkev, katero je treba takoj popraviti. Čez teden dni, 19. septembra, se je tako vršila pro- cesija, ki so se je poleg ljudstva udeležili predstav- niki cerkvenih in civilnih oblasti. Zatem je v cer- kvi bilo slovesno bogoslužje v čast Materi Božji. Ob tisti priložnosti so cerkev preimenovali v “Cer- kev sv. Marije od Prikazanja” (Santa Maria della Visione). Določili so, naj se spomin na čudežni dogodek vsako leto obhaja na praznik Marijinega Vnebovzetja. Odslej so v strunjansko svetišče vsa- ko nedeljo in praznik prihajali maševat duhovniki iz Pirana. / dalje Izid CD-ja nabožnih pesmi Te solbaške svete wuže po nes REZIJA ulturno združenje “Muzeo od tih rozajanskih judi” je v sodelovanju z Združenjem g. E. Blanchini (ki je kril finančne stroške) in župnijo sv. Karla Borromea s Solbice izdalo zbirko tradicionalnih pesmi, ki so še danes izredno priljubljene v Reziji. Izid CD-ja, ki nosi naslov “Te solbaške svete wuže po nes – Repertoar nabožnih pesmi v rezijanščini solbinše in rezijske skupnosti”, in zbirka besedil sodita v projekt “Naučimo se, odkrijmo in ohranimo naš jezik v šoli, doma in v cerkvi”, ki ga je finančno podprla dežela FJK. CD predstavlja majhen doprinos pri ohranjanju in ovrednotenju nekaterih nabožnih napevov in je hkrati spodbuda za to, da bi rešili pozabe nekatere pesmi, ki bogatijo krajevno narečje in spodbujajo prebivalce, da ga uporabljajo. Tradicionalne pesmi bodisi nabožne bodisi posvetne narave zrcalijo globoko dušo Rezijanov in predstavljajo obenem dragocen izraz jezikovne dediščine. Zato, da je ta tradicija na Solbici še živa, gre zahvala, poleg prebivalstvu, zlasti msgr. Gianniju Fuccaru, župniku pri sv. Karlu Borromeu v letih od 1965 do 1970. Verniki v tem kraju ob svečanih verskih slovesnostih tudi danes pojejo pesmi v italijanščini, v rezijanščini in latinščini, nekatere v skladu s tradicijo oglejskega patriarhata. Pri realizaciji Cd-ja sta poleg solbaških pevcev, ki bogatijo nedeljske svete maše, sodelovala priznani glasbenik in kulturni delavec Giovanni Floreani in skladatelj, muzikolog, zborovodja in izvedenec za oglejsko petje David Di Paoli Paulovich. Ta CD, ki je poklon rezijski skupnosti in vsem, ki se na splošno zanimjo za slovensko kulturo, dokazuje prisotnost teh starodavnih pesmi v Reziji tudi danes, v XXI. stoletju; obenem bo ta načrt pričal zanamcem o bogati in dragoceni verski kulturi rezijanske doline. Sandro Quaglia K Pričevanje čuvaja Petra Zagrebškega Pričevanje čuvaja Janeza Grandija Ministrica Julijana Bizjak Mlakar na obisku v Benečiji Spodbujati je treba predvsem turizem Slovenija 30. julija 2015 13 Izšla prva številka prenovljene revije Moja Slovenija Afera, ki ogroža dogovarjanje o državni meji in odnose s Hrvaško Pismo iz druge Gorice Ideologije vsakdanjega življenja zredno zanimivo je v bližnjih ali po- dobnih krajih opazovati razlike in po- dobnosti v malih stvareh, takšnih, ki na videz pomenijo zelo malo ali pa so tako vsakdanje, da jih niti ne opazimo, vendar v veliki meri krojijo mesto in (samo) zavest občanov, ki v njem živijo. Spomnim se pripovedovanja prijatelja, ki je pred nekim rojstnim dnevom šel v naj- večjo knjigarno v Novi Gorici, da bi za da- rilo kupil dobro, kvalitetno knjigo – kiča in spominkov imamo tako ali tako že vsi preveč. Poiskal je oddelek za humanistiko in nekoliko zgroženo ugotovil, da je od- delek le polica s približno šestimi knjiga- mi. Knjigarna je bila namreč skoraj pov- sem zasedena z otroškimi knjigami, kuha- ricami, knjigami za samopomoč in novo- dobno spiritualnostjo, če si pa v tej navlaki hotel dobiti karkoli vsaj približno inteli- gentnega, si mogoče izbrskal kakšno knjižico z izbranimi izjavami modrih ljudi o denarju ali uspehu. Na vprašanje, zakaj imajo tako slabo izbiro humanistične (ali katerekoli druge kvalitetne) literature pa je prodajalka odgovorila, da “tega itak nihče ne bi kupil”. Seveda, v Novi Gorici in njeni okolici stanuje približno trideset tisoč neizobraženih ignorantov, ki ne zna- jo drugega kot sanjati, kako bodo čim hi- treje, v samo 15 korakih postali uspešni menedžerji. Kar je seveda noro, predvsem če vza- memo v zakup dejstvo, da le kakšen kilometer stran, v tisti Gori- ci, ki leži na za- hodni strani meje, obstaja nebroj knjigarn z izredno kvalitetnim izbo- rom knjig, kjer lahko dobimo praktično vse in še več, kar bi nas ute- gnilo zanimati. Gorica je po svojih knjigarnah znana po Italiji daleč on- kraj meja svoje občine. Mesti pa imata tudi mnogo samoniklih podobnosti. Ena izmed teh je gotovo pre- govorna skreganost, predvsem med pred- stavniki istih scen in branž; ali pa izreden vpliv, ki ga ima lokalna politika na vsa- kodnevno življenje prebivalcev. Ti dve kvazidejstvi bi celo lahko izpeljali iz nekih družbenih in geografskih danosti, češ ma- jhni mesti, neprehodni, saj stojita ob meji, mesti, ki sta občutili vojno med prebivalci, državno propagando, pa še kaj bi lahko povlekli iz rokava. Gorici pa si delita še ne- kaj, kar nima zares nikakršnega empi- ričnega ali sociološkega upravičenja. To je neka izjava, ki se tako redno ponavlja, da je dobila status fakta: “V Gorici se nič ne dogaja”. Problem te izjave ni zgolj v tem, da ni re- snična, temveč je predvsem izrazito ško- dljiva. Mnogi tistih, ki obiskujemo dogod- ke, in tistih, ki dogodke tudi organiziramo, vemo, da je dogodkov čisto dovolj, vendar obiskovalcev ni. Še več, ravno pomanjkan- je obiskovalcev je največkrat krivo, da ni več dogodkov. Seveda ne trdim, da mora vsakdo, ne glede na svoje preference, obi- skati vsak dogodek zgolj zato, ker obstaja. Vendar preference v takšnem malem me- stu ne morejo biti Rolling Stonesi, ki bi vsak vikend igrali na Travniku ali Bevko- vem trgu – po možnosti zastonj. Naj bo jasno, ko govorim o pomanjkanju obiskovalcev, ne mislim zgolj na tiste pu- ste ljudi, ki ne poznajo niti ulic svojega mesta, kaj šele njegove zgodovine, in ki bi verjetno isto živeli tudi, če bi jih usoda po- ložila v zibko kakšnega drugega mesta, pa naj bo to Halle ali New York. Takim je iz- java, da se “v Gorici nič ne dogaja” zgolj prigoden izgovor. Ne, tu mislim predvsem na tiste ljudi, ki na takšen ali drugačen način v svojem življenju kažejo znake, da jih kaj zanima in da bi želeli čemu priso- stvovati. Nedvomno je dober primer pisa- teljica Maja Novak, ki v svoji kolumni v Mladini ne izgublja priložnosti, da (Novo) Goričane označuje kot neuke in mesto kot “kvaziurbano puščavo” na kulturnem po- dročju. In vendar, če se najprej dotaknemo slednjega, lahko zatrdim, da gospe nisem še srečal na nobenem goriškem dogodku, kaj šele, da bi ga – sposobna kot je – mo- goče celo organizirala. Glede tega, da so Novogoričani neuki, pa lahko odgovori- mo le s slovenskim rekom: povej mi s kom se družiš in povem ti, kdo si. Naj bo jasno tudi, da izjava “nič se ne do- gaja” ni omejena le na obe Gorici. To je postala tako rekoč uradna ideologija večine krajev in mest po Sloveniji in ne dvomim, da se s slovensko nacionalno mejo ne konča. Eno izmed mest, od katerega prebivalcev sem največkrat slišal to izjavo, je gotovo Ajdovščina. Ajdovščina ima vse in dosti več, kar lahko ima mesto s slabimi sedmi- mi tisočimi prebivalci. Ima prikupno staro jedro, ki se meša z modernimi in postmo- dernimi stavbami, ima neverjetne lokaci- je, ki bi se jih dalo izkoristiti za mnoge kul- turne in izobraževalne programe, stoji sre- di prelepe Vipavske doline, v vinorodnem okolišu, ima zelo solidno knjižnico in se- veda kulturni center, Hišo mladih, s pe- strim, zanimivim in kvalitetnim progra- mom. In lahko bi imela še več, če bi njeni prebivalci znali ceniti in izkoristiti njen potencial. In vendar, pa naj se tisti dan do- gaja karkoli, bo pravi Ajdovec moral za- trditi, da se “v Ajdovščini itak nič ne do- gaja”. In posledice so občutne. Oni dan, bil je četrtek in nekoliko je pihalo, sem večer preživel v tem mestecu. Poleg mene in nekaj slučajnežev je bilo mesto popol- noma izpraznjeno, puščobno, skorajda strašljivo. Večina je verjetno čemela doma in ponavljala frazo: “Itak se v Ajdovščini nič ne dogaja”. Maloprej sem napisal, da je ta izjava ideo- loška. In tega nisem mislil metaforično. Ideologija je namreč tista generalna ugo- tovitev – tista “vednost” – skozi katero ra- zumemo vse pojavnosti našega okolja, a nas zaradi svoje enostavnosti in enostran- skosti od tega okolja tudi odtujuje. Tako gospa iz knjigarne, ki meni, da so ljudje na Goriškem nepismeni, kot tudi vsi ti ljudje, ki sprejmejo kot dejstvo to, da se v njihovih krajih nič ne dogaja, so “ideo- loško zaslepljeni”, kar jim onemogoča, da se zavedajo, da ne obstaja neki faktičen pogled na lastno stvarnost, temveč da jo gradijo ravno s svojim odnosom do pro- stora. Tako kot izjava “vsi politiki so sko- rumpirani” v končni fazi ravno legitimira skorumpirane politike in izjava “vsak ka- pitalist je izkoriščevalec” ustvarja klimo, kjer sta cinizem in barbarizem zaželjena in čaščena človeška atributa. Na isti način izjavi o ignorantskih prebivalcih in dom- nevnem manku dogajanja imata posledi- ce na vsakdanje življenje nekega prostora, ne le v tem, da onemogočata vzpostavitev jasnih kategorij dobrega in slabega, kvali- tetnega in pogrošnega, temveč da onespo- sabljata prebivalce pred zaznavanjem pro- blemov in izzivov svojega mesta in konec koncev svoje lastne odgovornosti pri ustvarjanju skupnega prostora. Miha Kosovel I arkoli važnega se že dogaja ta čas v Sloveniji, najbrž ni ničesar pomembnejšega od vznemirjenja, ki nas navdaja ob škandalu, ki mu sicer ne poznamo izvo- ra, a slutimo, da bo lahko imel velikanske posledice za naše narodno občestvo. Gre seveda za razvpiti posnetek pogo- vora slovenskega člana mednarodne arbitraže za določitev državne meje med Slovenijo in Hrvaško in predstavnico slovenske vlade, o tem, kako vplivati na Arbitražno sodišče, da bi odločilo v prid Sloveniji. Za del politike in javnosti morda za- došča, da je vlada sprejela odstopa obeh domnevnih povzročiteljev afere, poslušala mnenja iz- vedencev o možnih avtorjih prisluško- vanja, premier Miro Cerar pa obsodil domnevno so- vražno delovanje hrvaške vlade zoper Slovenijo. Niti bese- de obsodbe ali zgražanja pa ni bilo slišati zaradi gonje, ki se je razplamtela na Hrvaškem proti Sloveniji, in v kateri brez izjeme sodelujejo vsi pomembni politiki, tudi Jadran- ka Kosor, ki se je tako rada pogosto srečevala s predsedni- kom Slovenije Borutom Pahorjem. Po izbruhu prisluško- valne afere pa se je zgodilo, da Jadranka Kosor zahteva pre- klic arbitražnega dogovarjanja o meji med državama, češ da je Slovenija pogovore zlorabila, Borut Pahor pa se sme- hlja in obnaša tako, kot da se v odnosih med državama ni nič spremenilo. Ponovil je tudi, da še vedno zaupa v dobre namene in iskrenost svoje nekdanje hrvaške sogovornice. Eno od ozadij zapleta pa najbrž tiči v dejstvu, da vlada pri- kriva dramatičnost celotnega primera in se spreneveda za- to, da ohrani obstoječo koalicijsko oblast. Glede domnev in dokazov o tem, da je zunanji minister Karel Erjavec sko- raj zanesljivo vedel za poizkuse lobiranja za slovenska sta- lišča o določitvi meje s Hrvaško, v mednarodni arbitražni komisiji, in o tem tudi govoril na lokalni TV postaji v Ve- lenju, so se ob izbruhu afere pojavile zahteve, da zunanji minister prevzame odgovornost za postopke in napake po- sameznikov in služb v njegovem resorju, pa tudi za svoje ravnanje v celotnem primeru, in odstopi. Karel Erjavec pa se ni odzval in odzival in tudi z dopusta, domnevno nekje v Franciji, ni prišel, kar bi dramatičnost odnosov s Hrvaško, ki je nastala po izbruhu afere, gotovo zahtevala. Premeteni Karel Erjavec se pač zaveda, da brez udeležbe ministrov iz stranke Desus, ki jo vodi, Miro Cerar ne more še naprej vo- diti koalicije oz. imeti v rokah izvršilno oblast v Sloveniji. Zato je tudi v sedanjih političnih razmerah, pa naj se raz- vijajo v še tako dramatično smer za Slovenijo, Karel Erjavec vsaj za politiko, ki je na oblasti in hoče na njej tudi ostati, pomembnejši od Mira Cerarja. Predsednik SDS Janez Janša je najprej na spletu zapisal, “kako je z afero očitno, da režim v Sloveniji prisluškuje sa- mo svojim državljanom”. Pozneje pa je Janez Janša dodal: “Če se v arbitražnem sporazumu res nakazuje dobra rešitev za Slovenijo, potem morajo v ospredje stopiti napori, da se ohrani in zavaruje, ostalo je manj pomembno”. Slovenski veleposlanik na Hrvaškem Vojko Volk opozarja, “da bo- do posledice zapletov glede arbitražnega sodišča za odno- se med Slovenijo in Hrvaško neprimerno hujše, kot je ta hip možno dojeti. Posledice bodo tudi za celotno balkan- sko soseščino, saj Slovenija in Hrvaška nista več zgled do- brososedskih odnosov”. Še bolj odločna in natančna pa je v svojih stališčih dr. Ve- rica Trstenjak, nekdanja evropska pravobranilka, so- delavka nekdanje Janševe vlade in sedanja profesorica pravne fakultete Univerze na Dunaju. Zatrjuje, “da bi pri nas morali razmisliti, kakšne strokovnjake imamo in koga pošiljamo v svet na najbolj odgovorne funkcije, kjer se odloča o usodi Slovenije. Veste, da sem bila proti arbitraži o določitvi meje. Moje stališče je bilo, dokler se ne dogovorimo o meji, pač blokirajmo vstop Hrvaške v EU. Enako pri varčevalcih stare Ljubljanske banke. Neizprosno, a koristno. Zato, ker sem ocenjevala, da bo Hrvaška težko držala dane obljube, ker seveda legi- timno skrbi zase in brani svoje interese. Tudi ko požre be- sede. Slovenija pa s svojo nedržavotvornostjo namesto, da brani, izgublja lastne interese in cilje”. Med drugimi dogodki iz tekoče kronike v preteklih dneh sporočamo, da je po daljših pripravah in pogovorih izšla prva številka Moje domovine, prenovljene revije za Slo- vence zunaj meja domovine. V prihodnje bo izhajala štiri- krat na leto, z eno številko pomladi, naslednjo poleti, novo jeseni in s četrto oz. zadnjo številko pozimi. Novo Slovenijo po novem dogovoru izdaja Domus, Založba in trgovina Brane Krajnik v Ljubljani. Prva številka prenovljene revije Moja Slovenija je izšla v nakladi 2.000 izvodov. Uvodne misli je publikaciji namenil Gorazd Žmavc, minister za Slo- vence v zamejstvu in po svetu. Pred kratkim je pričel delo- vati tudi nov spletni portal Slovenci. si, katerega namen je povezati prebivalce Slovenije s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Teh slednjih naj bi bilo skupaj okoli 500.000. V Sloveniji ob koncu poletja in ob pojavu velike prisluško- valne in politične afere, v kateri je še veliko neznank in to- rej negotovosti za politiko, lahko zanesljivo zatrdimo, da vlada Mira Cerarja ni tako trdna, kot se hvali. Ni pričela iz- vajati še nobene reforme in tudi besede reforma ne bo več uporabljala. Čedalje bolj očitno je, da bo tudi v pri- hodnje najbolj lojalen in pomemben zaveznik se- danje vlade ostal dobro plačan vrhnji sloj urad- ništva v javnem sektorju. V ljudskem in nekoliko zlorabljenem domačem jeziku bi lahko dejali, da gre za borce, resnične, a žal v mnogih primerih tu- di tiste izmišljene, torej zlagane. Božo Rustja, odgovorni urednik revije Ognjišče in natančen opazovalec življenjskih in splošnih raz- mer v Sloveniji, je v komentarju z naslovom Po po- lomu v ekonomiji so napadli družino, objavljenem v novi številki Ognjišča, tudi zapisal, “da je bil Ja- nez Stanovnik zaradi vprašanja o njegovi visoki po- kojnini ogorčen”. Tudi Svetlana Makarovič ni iz- dala, koliko znaša njena “zaslužna” pokojnina. Marca letos je bilo v Sloveniji izplačanih 24.834 t. i. borčevskih pokojnin, pri čemer je bilo 7.599 de- janskih borcev, 1.982 je bilo borcev invalidov, medtem ko je bila večina t. i. borčevskih pokojnin, bilo jih je kar 15.253, izplačana družinam borcev, katerih člani se dejansko niso nikoli borili. V Slo- veniji tudi iz tega, pa seveda še iz drugih primerov, vidimo, kako so se nekateri –imajo se za levičarje – prilepili na državne jasli in se tam dobro hranijo. Čas pa mineva in je za mnoge težak ali kar usoden. Najbolj pa zanika tiste, ki na visokih in dobro plačanih funkcijah prepričujejo javnost, da je kriza v Sloveniji rešena, da so glavne težave minile. Da to ni čisto res, kažejo tudi podatki, da je v Sloveniji brez dela še zmeraj tudi prek 500 pravnikov, 400 ekonomistov, 8o novinarjev in 450 mladih zdrav- nikov. Od leta 2007 pa do nedavnega se je iz Slo- venije odselilo okoli 40.000 pretežno Slovencev, ker niso videli prihodnosti v svoji domovini in je še zmeraj ne vidijo. Zato večina tudi ne razmišlja o vrnitvi. Marijan Drobež K Miro Cerar Aktualno30. julija 201514 NATUROPATSKI NASVETI (76)Erika Brajnik ZDRAVILNA MOČ NARAVE Narava nam lahko pomaga; vedno nam je in nam bo. Sami jo obračamo proti sebi in do nas posta- ne sovražna. Naravo je treba spoštovati, jo ceniti in občudovati. Mnogokrat sem se spraševala, zakaj Japonci toliko slikajo, zakaj imajo nenehno fotoaparat v rokah in slikajo vsako najmanjšo podrobnost. Oni svojo navado razlagajo nekako s tem, da je vredno ujeti enkratnost trenutka, nepo- novljive lepote, ki prvotno biva v naravi. Narava je lepa, celo tako, da nas očara, prevzame, prema- mi. Vsaka človeška kreacija je našla svoj prvi navdih v na- ravi. Zato je enkratnost tre- nutka vredno ujeti s fotogra- fijo, saj je ta trenutek nepo- novljiv, kot je neponovljiva in minljiva lepota. Obstaja pa tudi druge vrste lepota, ki ni zunanja in ni minljiva, ampak je notranja, duševna, je traj- na, trdna, večna in tesno povezana z zdravjem. Samo zdrav um lahko biva v zdravem telesu. Dru- ge možnosti ni, v nasprotnem primeru se telo ali um vdata. Za zdravje si moramo prizadevati z vsakdanjim delom, skrbjo za vadbo, intelektualnim naporom, pravilno prehrano, pri kateri so določeni zadržki nujni, in pravilno duševno držo, ki predpostavlja korektno držo do vsakega človeškega bitja. Duh se ne sme postarati, ne sme se naveličati življenja, vedno mora ostati bister, radoveden, vi- talen, mladosten. K temu veliko pripomore tudi prehrana, saj obsta- jajo določena živila, ki dobesedno uplenijo um. To so ogljikovi hidrati – če jih uživamo v popoldanskem in večernem času, sladkorji vseh vrst, tudi tisti »zdravi«, torej sad- je, in vsa živila z visokim glike- mičnim indeksom: banana in krompir v prvi vrsti. Oseba, ki je zdrava, izžareva svojo lepoto duše tudi na koži, laseh, iz oči, nasmeška in duševne predispozicije. Tisti, ki niso taki, ki so lepi, a niso zdravi, nimajo notran- jega veselja, lasje se mastijo, koža ni čista, na- smeška na obrazu ni oziroma je zaigran in ko bi najraje rekli NE, morajo prikimati. Taki ljudje plačujejo krvavo visok davek za do- ločen status, ki je vsekakor minljiv! Iščimo zdravje! www. saeka. si V Tolminu festival Metaldays 2015 Zelena reka, zeleni hribi... železni dnevi udi letos smo se odločili, da se bomo mi, mlada sovo- denjska metal-družinica, kot predstavništvo vseh mladih sovodenjskih metal-družinic, od- pravili v Tolmin na slavni Metal- days: najlepši festival me- tal in rock glasbe v Slove- niji in Evropi. Od 20. do 25. julija letos mala vasica spet ni bila več tiha: 15 000 "metal- heads", ljubiteljev metal glasbe, se je vrnilo na Tolminsko Sotočje. Do- mačini ne gledajo več začudeno teh ljudi, ki pri- hajajo iz celotne Evrope in govorijo najrazličnejše jezike, temveč jih z vesel- jem sprejmejo za teden dni v svoje življenje, saj jim to vsako leto poživi vsakdan in prinese tudi velik ekonomski dobiček. Med petnajsttisočimi smo bili tudi mi: pripravili smo si nahrbtnike, s seboj vzeli program festivala in po- nosno oblekli majčke z naslikani- mi pevci naših najljubših skupin. Najmlajši član družine je ostal do- ma pri noni, naš sinček pa je vzel svoje rdeče zvočno izolirane slušalke in si oblekel majčko Me- taldays 2014, na kateri piše, da pri- pada k “Young forces of Metal- days” (mlade sile festivala Metal- days). Preden smo sedli v avto, me je nagovoril: “Mama prosim, slikaj me, dokler je majica še čista! ”, ta- ko smo po slikah v raznih pozah, na soncu, v senci, z nono in z no- notom, končno šli na pot. Takoj je še strateško odločil, da bo malo za- dremal, da si “napolni baterije” - pred Šempetrom ga je pobralo in z možem sva končno uživala malo tišine pred hrupom festivala. Tudi letošnja "lineup" je bila zelo zanimiva. Na odru so se vrstile gla- T sbene skupine, ki so s svojimi pe-smimi ustvarile zgodovino rock inheavy metal glasbe, kot so Saxon, Accept, Queensryche, Adam Bomb in Anvil, a tudi novejši ban- di, ki so trenutno izredno prilju- bljeni kot Dream theater, Devin Townsend, Black Label Society, Arch Enemy in drugi. Med vsemi koncerti, ki so bili na sporedu prvi dan, je bil za nas zelo zanimiv nastop kanadske skupine Anvil, še posebno zato, ker smo si pred kratkim ogledali njihov avto- biografski dokumentarni film An- vil, the story of Anvil. V filmu je prikazano njihovo življenje izven glasbenega sveta. Skupina je na- stala že leta 1979 in je, čeprav ni nikoli dosegla svetovnega uspeha, s svojimi komadi navdihnila celo vrsto drugih znanih skupin. Leta 1984 so npr. nastopili na Super rock festivalu na Japonskem, sku- paj s Scorpions, Whitesnake, Bon Jovi in drugimi. Vse te skupine so imele bleščečo kariero, prodale so milijone plošč, le Anvil niso nikoli dosegli takega uspeha, da bi lahko živeli samo od prihodkov, ki jim jih je prinašala glasba. Člani sku- pine imajo povsem navadne po- klice: Lips Kudlow, pevec, dela v menzi, bobnar Robb Reiner pa je zidar. V dokumentarcu priznajo, da tudi če niso imeli sreče, uspešne kariere in denarja, vseeno ljubijo glasbo in koncerte. Ta veli- ka ljubezen in po- nižnost je razvidna v trenutku, ko stopijo na oder in se povsem predajo glasbi in nji- hovim fanom. Naš sinček je z navdušen- jem pričakoval nji- hov nastop. Po ple- skavici, ki je morala biti na vrsti pred koncertom, je skle- nil, da, ko bo velik, bo nadaljeval z očetovim poklicem, a bo tudi svetovno znan bobnar. Tako kot on, so tudi drugi v Tolminu z veseljem in spošto- vanjem spremljali njihov nastop, ki ni nikogar razočaral. Z Anvil so prvi dan kot "headli- ner" nastopili Saxon. Pevec Biff Byford je (čeprav ima možakar že 64 let) med koncertom, ki je trajal več kot eno uro in pol, zapel vse njihove največje uspešnice, vključno z najbolj znano Princess of the night, ki je povsem razburi- la občinstvo. Naslednji dan se je naš mladi metalhead odločil, da, čeprav je bil ponedeljkov večer su- per, bo tokrat raje ostal doma in pomagal noni s sestrico, ki pač ne more brez njega, in tako sva bila končno z možem SAMA!!! V torek je bil najpomembnejši band na sporedu Dream Theater. To je bil koncert, katerega sem jaz nestrpno pričakovala: moža sem prisilila, da sva se že veliko pred začetkom nastopa postavila čim bliže vhodu v prostore rezervirane za glasbenike in tam čakala prihod članov newyorške skupine. Poza- ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednik prof. Peter Černic Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385 Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks 0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks 0481 548276, e-mail uprava@noviglas.eu www.noviglas.eu TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it LETNA NAROČNINA: Italija 45 evrov, Slovenija 48 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493 PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov Bančni podatki: IBAN: IT 67 M 05484 12401 001570069280, SWIFT ali BIC koda: CIVIIT2C, naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA. OGLAŠEVANJE: Oglaševalska agencija Publistar, ul. Treppo 5/B – Videm. Tel. št. 0039 0432 299664 – Faks 0039 0432 512095 – E-mail info@publistarudine.com Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh. Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250 To številko smo poslali v tisk v torek, 28. julija, ob 14. uri. bila sem celo na večerjo, a končno sva dočakala njihov prihod. Kom- bi je parkiral in eden za drugim so izstopili: Mike Mangini (bobnar), John Myung (bas kitara), Jordan Rudes (klaviature) in James Labrie (pevec), a se sploh niso ozrli do nas. Potem pa je prišel ON - naj- boljši (in najbolj fascinanten) ki- tarist na svetu: John Petrucci. ON je drugačen od ostalih, saj se je ustavil pri nas, se nasmejal, nas le- po pozdravil in tako mi je uspelo, da sem se tudi jaz fotografirala z njim! Po njegovem odhodu sem še dobrih deset minut skakljala in se veselila kot zaljubljena najstni- ca! Dream Theater so nastopili teh- nično brezhibno kot vsakokrat. Z letošnjo turnejo praznujejo 30-let- nico njihove kariere in predstavlja- jo svojim fanom izredno zanimiv koncert: vsakokrat zaigrajo po eno pesem iz vsake nji- hove plošče. Na odru Me- taldays so imeli magični nastop: vsi prisotni so umirjeno uživali ob po- slušanju glasbenih spretno- sti vseh, še posebno pa Joh- na Petruccija – nič “crowd surfing” med koncertom Dream Theater! Tudi v sredo, 21. julija, tretji dan festivala, so se na odru vrstile različne slavne me- tal skupine: Death Angel iz ZDA, Sepultura iz Brazilije in Accept iz Nemčije, ki s svojo uspešnico Balls to the wall vsakič spomnijo svoje fane, kako zveni pravi "rock sound"! Letošnji festival je nudil svojim obiskovalcem še več možnosti za sprostitev kot običajno: na števil- nih stojnicah so domačini proda- jali svoja ročna dela, suho robo, med in druge domače proizvode. Drugje so bila na voljo najra- zličnejša oblačila, nakit in majčke s slikami vseh skupin, ki so nasto- pile na festivalu. V stojnicah s hrano so pekli pizzo, meso, ri- be, indijske jedi, pael- lo in tudi jedi za vega- ne in vegetarijance. Na plaži ob Soči je stal bar, kjer so se me- talheads lahko okrepčali po nama- kanju in osvežitvi v mrzlih vodah reke Soče. V Tolminskem muzeju so bile razsta- vljene najlepše foto- grafije iz lanskega fe- stivala, drugje po vasi pa so bile obešene še druge slike, ki so pri- kazovale prizore iz koncertov in zabave v kampu. Ponudba je bila res raznolika in ni nikogar razočarala, tako kot seznam skupin, ki so na- stopile v četrtek, 22. julija. Za lju- bitelje hard rock so imeli koncert Hardcore superstar, prelepa Alissa White-Gluz, pevka švedske skupi- ne Arch Enemy, pa je s svojimi pla- vimi lasmi in mogočnim glasom povsem očarala vse glasbene nav- dušence. Med njenim koncertom je bilo prisotnih zelo veliko ljudi, saj sta bila tudi kitarista Michael Amott in Jeff Loomis izredna. Zadnji dan je bila glavna skupina Eluveite s svojim švicarskim folk metalom. Z glasovi violin, flavt in kitar so nastopajoči ljudi peljali v severne pokrajine, v nedoločen čas, med vile, škrate in like pogan- skih bajk. Pred koncertom so se ustavili s svojimi fani, ki so mirno, v neskončni vrsti, čakali na avto- gram. S hitom King z zadnje plošče, komadom The call of the mountains (ki so ga tokrat zapeli v nemščini) in uspešnico Inis Mo- na so razveselili vse prisotne. Tako se je zaključil tudi letošnji Metaldays. Glasbeniki nadaljujejo s svojimi turnejami po Evropi, ne- kateri metalheads jim sledijo, dru- gi pa se, kot mi, zadovoljni, a zelo utrujeni, vračajo v vsakdanje življenje, starševske in službene odgovornosti. See you next year at Metaldays 2016!!! Katja Ferletič Več slik na www.noviglas.eu in na spodnji povezavi: Foto Bénédicte Duval Anvil (foto Manuel Demori) Arch Enemy (foto Manuel Demori) Black Label Society (foto Manuel Demori) Eluveitie (foto Manuel Demori) Aktualno 30. julija 2015 15 Včasih je žal treba iti tudi v “samoto” nakupovalnega središča (2) Življenje za nakupovanje trgovskih središčih se ljudje ponavadi ne sre ču - jejo. Četudi se, si izmen- jajo samo par besed, preveč je hrupa, preveč zmede naokoli in v nas, da bi stekel razgovor o čemerkoli. Besede izginjajo v odmevih nakupovanja. Tudi ljudje, ki sedijo pri mizah v edi- nem bifeju, molčijo, samo otrok joka in se punta, ker hoče sla- doled. Vpije, da je neznosno, saj je hrupa itak tako in tako pre- več. Opazujem ljudi okoli sebe, po oblekah sodim, da so iz nižjih slojev, da imajo, kljub šte- vilnim vrečkam v rokah, nizke dohodke in omejene možnosti za nakupovanje. Morda zahaja- jo sem po službi, za sprostitev. Opazujem jih, utrujeni so, zde- lani od vročine in nakupovanja, vsi so zaobljeni okoli bokov in trebuha. Čezmerno debeli. Opa žam, da so ljudje z nizkimi dohodki velikokrat predebeli. Sicer ne vem, zakaj, a predstav - ljam si, da je tega kriva nekako- vostna, poceni hrana. Nekoliko tudi obup. Če drugega ni, pa po- glejmo, kaj je v hladilniku. Ko gledam, me je strah teh zdela- nih, zamaščenih teles, ki se ko- maj premikajo. Nakupovanje je njihov šport, hrana edini smisel v življenju, ki jim je bilo že itak V ukradeno. Obup, ki ga dru žbaizkorišča in spreminja v po-trošništvo. Veliko nas je namreč takih, ki kupujemo, ko smo naj- bolj sami in najbolj obupani. Sama sem kar se da hitro pogle- dala v nekaj trgovin z obla - čili. Zatohel zrak, celo smrad, obleke, ki komaj zdr žijo en- kratno pranje. Ve čina tega, kar prodajajo za nižje cene, je zastarela, skoraj neuporabna, smešna. V C&A v Avstriji je iz- bira veliko kvalitetnejša. Spomnim se, da sem nekje na spletu prebrala, da spada Slovenija med tako imenova- ne drugorazredne države, ka- mor pošiljajo najslabše blago. Nutella ima tu več hidrogeni- ranih maščob, kava več kofei- na, sadje več pesticidov. Vi- dim, da tudi obleke, ki se pro- dajajo, niso tiste, kot na “za- hodu”. Ja, ker imamo še ved- no vzhod in zahod, Balkan in Evropo. In imamo vedno več ti- stih, ki so revni, in tistih, ki so neizmerno, ne človeško bogati. No pravzaprav je tistih, ki so res bogati, samo za peščico, a iz leta v leto so bogatejši, medtem ko srednji razred umira pod težo davčnih bremen in brezposel- nosti. In revni ljudje komaj sha- jajo do konca meseca. In za te revne ljudi je dobra tudi slaba hrana, odbleka iz mode, nekva- litetno blago. Za ljudi, ki živijo tam, kjer je še vedno Balkan. Sprašujem se, kam zavržejo oble ke, ki ne gredo v prodajo. Na misel mi pride, da jih je ver- jetno zelo veliko. Moda se stal- no menjuje, to zaradi prodaje in proizvodnje. Prodajati moramo, proizvajati in spet prodajati. Kar ne gre v prodajo, odvržemo, ker je to temelj naše nore potroš ni - ške družbe. Družbe, ki je že na robu propada. In ljudi, predv- sem tiste, ki nimajo drugega v življenju, je treba spodbujati k nakupovanju. Z glasbo, s hru- pom, ki briše zavest in omamlja, z reklamo, z zavajujočimi infor- macijami in brezizhodnimi trgovskimi centri, ki te dobesed- no požrejo v vrtinec hrupa in smradu. Kar se tiče hrane, podatki sploh ne rabijo komentarjev. Ena tret- jina hrane, ki jo proizvedemo v tako imenovanem razvitem sve- tu, gre v odpad. Zaradi norih za- konov, ki preprečujejo prodajo še pred dejanskim, resničnim iz- tekom roka uporabe. Take hra- ne trgovec ne sme podariti, pa četudi vsi vemo, koliko ljudi umira od lakote. In da na drugi strani oble primanjkuje vsega. Naša družba pa sloni na po- trošnji. Brez te potrošnje ni rasti. Solidarnost in darovi ne pri- našajo materialnega bogastva. Za dušo pa na borzi ni prostora. Pomislim, da je družba, ki je v prid neki namišljeni rasti in igram na borzi izmaličila člo- veške odnose, izbrisala usmil- jenje, medsebojno pomoč in prisilila ljudi, da ves prosti čas preživljajo v ječah, ki jim pravi- mo trgovski centri, hudo bolna. S to družbo, kjer se zapirajo bol- nišnice, trgovski centri, ki s slabo prehrano širijo bo- lezni in rastejo kot gobe po dežju, je nekaj hudo narobe. Slab zrak in hrup me dušita, žalostno gledam družino, ki sedi zraven mene v bifeju. Otroka sta utrujena, ne smejeta se, tečna sta in stalno se kremžita. Vsem je vroče, potni so in na obrazu jim bereš, da ne vedo, kam in kako. Starša, mlada, ko- majda sedita na neudob- nih plastičnih stolih. Tre- buh in stegna visijo ne- kam dol. K polnim vre - čam, ki so razporejene na tleh. Pomislim na gore in trav- nike, na moje gozdove. Pomi- slim na moje otroštvo, ko me je mama učila, kje rastejo jagode in kje šmarnice. Za te otroke so jagode zavite v plastično folijo, ki zakriva plesen na dnu, šmar- nice pa so iz plastike. Prav zato se ne znajo smejati in ne znajo plezati po drevesih. Okorni so že od mladih nog in čez nekaj let bodo imeli podobna stegna in trebuh kot starši. Sicer priz- nam, da tudi sama nisem pleza- la po drevesih. Niso mi dovolili. Ker sem se tudi sama rodila na začetku te nenaravne dobe na- kupovanja in potrošništva. A imela sem moči in dovolj znan- ja, da sem se uprla. In da sedaj živim med gozdovi, kjer so ja- gode resničnost. Spomnim se na Grčijo in na po- nižanje, ki je doletelo ta narod. Predvsem zato, ker niso proiz- vajali toliko, kot vladajoči lobiji in multinacionalke zahtevajo. In ker je šlo preveč denarja za ljudi, za pokojnine, za zdrav- stvo, za plače. Noro. Popolnoma noro. Ta svet, ki nagrajuje tiste- ga, ki največ potroši, ki je člove- ka vklenil v ječo dosmrtnega de- la in dosmrtnega nakupovanja. Ta družba, ki je popolnoma pre- lomila socialno pogodbo, na osnovi katere je nekoč nastala država. Ta družba, ki lahko raz- polaga z našim življenjem in z našimi prihranki. In nam v za- meno gradi ogromna, zatohla, trgovska središča. Da bomo ku- povali, da bo rasla proizvodnja, da bodo oni bogati, mi pa revni, turobni in bolni. Duši me, smrad mi sega že čez glavo. Mož se prikaže na vratih ene izmed trgovin. Ničesar ne bom kupil, na glas pove. Vsi se ozrejo. Vem, da sva čudaka...... / konec Suzi Pertot Vrhpoljski vinarji so se povezali Trta ljubi ta kraj et vrhpoljskih vinarjev je stopilo skupaj in sklenilo povrniti staro slavo kraju, katerega vino so nekoč pili na dunajskem dvoru. V zadnjih letih, ko nekoč zna- menita vipavska vinska klet doživlja težke čase, je vse več vi- pavskih vinarjev, ki svoje bla- govne znamke širijo na vse stra- ni sveta. Pri tem jim država ve- likokrat ne pomaga, saj biro- kratski in politični mlini melje- jo zelo počasi. Zelo znan je pri- mer Zmaga Petriča, znanega industrialca, ki je kupil zazidal- no parcelo na Planini, delno v ajdovski, delno v vipavski občini. Novo vinsko klet znane blagovne znamke Guerilla pa je lahko gradil samo na vipavskem delu parcele. Z ajdovsko biro- kracijo se namreč ni dalo dogo- voriti. V takih, za podjetnike nehva- ležnih razmerah so se v podjet- niško zelo živahni vasi Vrhpolje vinarji odločili, da stopijo sku- paj. Peterka Nejc Tomažič, Alojz Škrlj, Aleš Žvokelj, Martin Kra- pež in Bojan Škrlj iz vinarsko-tu- rističnega društva je sklenila partnerstvo in po tujih zgledih P ustanovila skupno znamko EnoVrhpolje. Tako bodo nastopaliskupaj in pospeševali prodajo vina. V veliko pomoč jim bo do- brih 200 tisočakov, ki so jih pri- dobili iz Evropskega kmetijske- ga sklada za razvoj podeželja. Ime Eno Vrhpolje pomeni enot- nost, enologijo, edinstvenost in trdno skupnost. Od nekdaj so bili v vasi na “vrhu polja” dobri kletarji. Obo- kane ali po domače velbane kamnite kleti so bile ponos mnogih domačij. Tradicionalni način gradnje kleti se je ohranil do danes, kletarstvo pa se je teh- nološko zelo izpopolnilo. Ra- zlične lege vinogradov in oseb- ni pečat posameznih vinarjev pa omogočajo raznoliko po- nudbo odličnih vin, ki so vse bolj cenjena. Vinarji dobro vedo, da niso sa- mo njihovi predniki oskrbovali državni dvor z vinom, ampak da so z vinom oskrbovali tudi grad Brdo, saj je pokojni predsednik države Janez Drnovšek imel rad vina iz vrhpoljske kleti Krapež. Danes resda rdečega oberfelder- ja, “vrhpoljca”, o katerem je sre- di 19. stoletja pisal duhovnik Matija Vrtovec, ne najdemo nik- jer več. Že leta 1899 so Dolen- jske novice na naslovnici pisale, da je to “fino boteljsko vino že bolj zgodovinsko in ga ne pride- luje skoraj nihče več”. Pet vinarjev, ki jih poznamo pod blagovnimi znamkami Vi- na Krapež, Monvi, Nafa, Kmeti- ja Tomažič in Žvokelj, prisega na tradicijo, ki sega že stoletja iz ro- da v rod. Kljub težavam – naj- večji pretres so doživeli po prvi svetovni vojni, saj so izgubili tradicionalne avstrijske trge, no- ve oblasti pa so jih skušale čim- bolj onemogočiti in potujčiti. “Vsak zase je odličen, skupaj pa smo izjemni”, so zapisali na svojo novo spletno stran www-eno-vrhpolje. si. Vodja projekta Branko To- mažič je po enem letu de- lovanja Enega Vrhpolja zelo zadovoljen. Četrtino sredstev so dali sami, tri četrtine pa so jih dobili iz Bruslja. Izdali so zgibanko v treh jezikih, bili na celi vrsti sejmov in degustacij, natisnili so plakate in or- ganizirali več prireditev. Tomažič priznava, da je za projekt bilo vloženega tu- di veliko dela. Dvanajst let so že povezani v društvo, ki je zaoralo ledi- no. “Težave imamo tudi zaradi omejitev vinske za- konodaje in davčnega pri- meža. A nekaj je treba sto- riti”, je povedal. Vinarstvo tesno povezujejo s tu- rizmom. Na tem področju so namreč Vrhpoljci v zadnjih de- setletjih naredili ogromno. Tako obujajo spomin na bitko, v ka- teri je burja pomagala cesarju Teodoziju premagati kristjane, in na spopad z jugoslovanskimi tanki v osamosvojitveni vojni. Največji zalogaj pa je bila posta- vitev mozaika Marka Ivan Rup- nika v župnijski cerkvi. Zname- niti slikar v Vrhpolju kajpada ni mogel mimo vinske simbolike – svatbo v Kani Galilejski je upo- dobil kar v vrhpoljski velbani kleti. Tino Mamić Poslednji muzej sodobne umetnosti Logje - najbolj zahodna slovenska vas ponedeljek, 20. julija, so v vasi Logje v Breginjskem kotu, na skrajnem zahodu Slovenije, odprli Poslednji muzej sodobne umetnosti. Poslednji zato, ker so Logje ena najzahodnejših, torej poslednjih vasi v Sloveniji. Poslednji zato, ker tudi sodobna umetnost dosega svoje robove. Poslednji tudi zato, ker bo muzej morda poslednja postaja umetniških del, ki jih je ustaril avtor projekta, kipar Damijan Kracina, domačin, ki že nekaj časa dela in živi v Ljubljani. Babičina hiša v kraju Logje mu daje v poletnih mesecih zavetišče za ustvarjanje in bivanje, sedaj pa se je odločil del te hiše nameniti Poslednjemu muzeju sodobne umetnosti in jo tako odpreti javnosti. Kustosinja-kuratorka muzeja je umetnostna zgodovinarka in novinarka V Klavdija Figelj.V Poslednjem muzeju sodobneumetnosti so razstavljena v glavnem dela Damjana Kracine, nekaj prostora pa bo tudi za druge ustvarjalce, predvsem pa bo odprt kot platforma za nove projekte, delavnice in predstavitve umetniških del v poletnih mesecih. Kracinova dela bodo razstavljena v maniri “kabineta čudes” – predhodnika današnjih muzejev, vsekakor bodo neke vrste čudesa “sodobne umetnosti” v kraju, kjer živi samo še nekaj deset prebivalcev. Skulpture, instalacije, slike, video in druga umetniška dela bodo postavljeni v dveh prostorih. V večini svojih del se avtor navezuje na naravo in je očaran nad biotsko raznovrstnostjo živalskega sveta in to na svojevrsten način vključuje v svojo umetnost. Ambientalna kiparska postavitev v vasi, ki je še obdana z neokrnjeno naravo, bo v teh krajih gotovo novost, za marsikoga prvi pristni stik s sodobno umetnostjo. Muzej je odprt od 20. julija do 4. avgusta, med 10. in 16. uro. V prvem letošnjem polletju je v Sloveniji nastalo eno novo naselje, to je naselje Marendol v občini Sevnica, ukinjene pa so bile tri ulice in skoraj 3000 hišnih številk, navajajo na republiškem statističnem uradu (Surs). V registru prostorskih enot, ki ga vodi in vzdržuje Geodetska uprava Slovenije, je bilo 1. julija evidentiranih 12 statističnih regij, 212 občin, 6036 naselij, 10.365 ulic in 549.347 hišnih številk. Največja po površini je bila občina Kočevje s 555 kvadratnimi kilometri, najmanjša pa občina Odranci s sedmimi kvadratnimi kilometri. Po številu naselij je bila največja občina Krško, ki ima 158 naselij. Po le eno naselje so imele občine Kobilje, Odranci, Trzin in nova občina Ankaran. Število statističnih regij in občin se v prvem letošnjem polletju v primerjavi s prejšnjim ni spremenilo. Število naselij se je povečalo za eno, in sicer za naselje Marendol v občini Sevnica, ukinjene pa so bile tri ulice, vse v občini Velenje (Kozakova ulica, Cesta na Selo in Bevče). V prvem polletju je bilo evidentiranih 5344 sprememb hišnih števi lk, kar je za 30 odstotkov več sprememb kot v prejšnjem polletju. Od tega jih je 2295 nastalo na novo, kar je 11 odstotkov manj kot v prejšnjem polletju, 2970 jih je bilo ukinjenih, kar je dvainpolkrat več kot v prejšnjem polletju. Preštevilčenih jih je bilo 79. Najopazneje se je število hišnih številk povečalo v občini Slovenska Bistrica, in to za 50. V prvem polletju eno novo naselje, ukinjenih skoraj 3000 hišnih številk Aktualno30. julija 201516 Damijana Cescutti, koordinatorka Srečanj 2015 Sproščeni dnevi v poletnem središču se iztekajo POGOVOR oletno središče v parku Za- voda Sv. Družine v Gorici ima dolgo tradicijo. Zadnjih nekaj let ga skupno organizirata Skupnost družin Sončnica in ŠZ Olympia, iz leta v leto pa se stvari spreminjajo, nam je povedala ko- ordinatorka Damijana Cescutti, ki že šesto leto vodi središče. Kdaj se je središče začelo in do kdaj bo trajalo? Začeli smo 15. junija, končali pa bomo 31. julija. Skupno je sedem tednov. Tu smo od 7.30 do 17. ure, letos prvič toliko. Nekateri starši so namreč lani spraševali, ali bi lahko podaljšali urnik. Poskusili smo. Mislim, da se je izkušnja dobro iz- tekla, čeprav so se starši, ki so nas lani spraševali o daljšem urniku, letos odločili za krajšega. Na vsak način smo dali možnost otrokom različne urnike: v center prihajajo med 7.30 in 9. uro, izstop pa je možen ob 13. uri (v tem primeru imajo samo eno malico), ob 14.30 (vključena sta malica in kosilo) ali pa ob 17. uri (dve malici in kosilo). Prva dva tedna je bilo otrok nekaj manj, sedaj pa se jih popoldne ustavi skoraj po- lovica. Koliko so stari otroci, ki obiskujejo vaše poletno središče? Najmlajši so se rodili leta 2012 in bodo torej stopili v otroški vrtec komaj septem- bra letos, najstarejši pa so se rodili leta 2005. Najmanjše starši vozijo k nam, da se na sproščen način vključijo v družbo otrok. Imamo tudi petošolce, ki bodo kmalu prestopili prag srednje šole in se čutijo še 'majhne', saj se pri nas še imajo lepo... Med njimi so tudi taki, o ka- terih že sedaj mislim, da bo- do čez deset let, če ne prej, dobri mini-animatorji in P potem animatorji.Nekaj številk?Prva dva tedna junija smo imeli sa- mo osnovnošolce, saj se vrtec konča ob koncu meseca. Prvi te- den po koncu pouka je bilo nekaj nad deset otrok, ker se morajo naj- prej odpočiti... Nekaj več se jih je nabralo v zadnjem tednu junija, ko jih je že bilo okrog 20. S prvim julijem so prispeli otroci iz vrtca. Skupno jih je manj kot lani, v glav- nem okrog 40. Tudi tu se stvari spreminjajo: ob ponedeljkih jih je okrog 28-30, ob petkih pa čez 40. Kako to? Letos smo opazili, da nekateri ne hodijo ves teden, ampak od torka dalje. Očitno imamo funkcijo 'var- stva' za starše, ki so poleti zaposle- ni in ne vedo, kaj bi z otroki. Veseli smo, če jim tako lahko pomaga- mo... Odkod pa prihajajo? V glavnem so iz Gorice, potem pa prihajajo iz različnih krajev od Šte- verjana prek Pevme, Vrha Sv. Mi- haela vse do Doberdoba. Deklica je prihajala iz Vipavske doline, nekdo še iz Nove Gorice. Prihajajo samo iz slovenskih šol? Ne, prihajajo tudi otroci, ki obisku- jejo italijanski vrtec in nameravajo prestopiti v slovenskega oz. evija Galeb, ki je namenjena večjim in manjšim zvedavim šolarjem in jo izdaja Zadruga No- vi Matajur – Čedad, ureja pa kot glavna urednica Alina Carli ob odgovornem uredniku Acetu Mermolji, se je od svojih bralcev poslovila z zajetno - 78 strani! - dvojno “počitniško številko”, da bi jo otroci lahko kar precej časa imeli v rokah ob koncu šolskega leta in ob njej še na- prej marsikaj lepega izvedeli in spoznali. V letošnjem letu je Galeb slavil 60-letni- co izdajanja in kot vselej skrbno sprem- ljal učno pot slovenskih šolarjev pri nas v zamejstvu in jim s svojimi prispevki širil obzorja na marsikaterem področju. Z literarnimi prispevki so spoznavali le- poto slovenskega jezika. Zgodb v nadal- jevanjih je bilo kar lepo število. Vse so doživele lep smiseln konec prav v dvojni številki, ki kar sama vabi v naravo. Zelen travnik, posut z rožicami, ki jih spreleta- vata metuljčka, je idiličen pogled v svo- bodo počitniških dni, ko se otroci lahko končno predajajo radostnim trenutkom življenja na prostem. Tudi Lovro in Tinka iz povesti Maje Furman sta se razveselila počitnic, čeprav je Lovra skrbelo, kdo bo njegov sošolec v prvem razredu, ker so ga starši vpisali v šolo v sosednjem kraju. Pa ga je vendarle našel: dečka, ki se je s starši preselil pred kratkim. Tudi Tinka se je poredno namuznila, saj je ta fan- tiček imel večjega brata … Tudi v njenem razredu bo prihodnje leto še luštno … Protagoniste in radoživo žoganje otrok na cvetočem travniku je ilustrirala Ivana Soban. Tudi palček Ušesnik se je lahko vrnil k svojemu prijatelju Vidu, da bi mu spet lahko prišepetaval najlepše pravlji- ce, saj je z ostalimi palčki premagal nočne more. Zgodbo je z dobršno mero domišljije, upoštevajoč črno-belo tehni- ko in boj med dobrim in zlom, imenitno razpletel Marko Gavrilovski. Ob sebi je imel čudovito ilustratorko Katerino Kalc, ki je enkratno upodobila čudežna bitja in opisane situacije. Robi Šabec se je s svojim mravljinčkom Mrovijem dotaknil cel kup tematik, tudi žgočih socialnih, ki bremenijo naš čas. Ob koncu pripo- vedi je ob drobnih junakih razložil po- men in zgodovinski okvir praznovanja prvega maja. Dunja Jogan je povedano izrazila v likovni obliki. Evelina Umek je hišo na koncu mesteca, ki je v začetku samevala, postavila v samo središče do- gajanja. Lepi Barbarin dom je postal zbi- rališče otrok, mamic in nonic, saj so se vsi radi zadrževali na njenem travniku pod košatim hrastom. Vrnila sta se tudi Albert in Albina s svojim skladoledar- skim vozičkom. Veselja ni bilo konca … Ilustracije toplih barv je kot vselej pridala Živa Pahor. Kar šest Galebovih strani so “zasedli” vitezi s svojimi turnirji. Iz pre- teklosti jih je spretno in z zgodovinskimi podatki podkrepljeno obudila Marjeta Zorec, njihove veščine pa z izvirnimi ilu- stracijami upodobila Dunja Jogan. Ob koncu je osvetlila zmagovalca viteških turnirjev Gašperja Lambergerja in na- tančno opisala viteško opremo in orožje. Ti njeni zapisi so bili in bodo zelo upo- rabni pri urah zgodovine. Privlačno do- polnilo pouka slovenskega jezika pa so Slikovite besedne zveze, ki jih je kar ne- kaj izbrskala Klarisa M. Jovanovič. Ta nje- na rubrika z večkrat šaljivimi ilustracija- mi Vena Dolenca je imeniten pripo- moček za bistroumne glavice, ki bodo taka rekla in besedne zveze lahko upo- rabljali v svojih spisih. Za konec je izbrala piko, v upanju, da ni nihče od Galebovih bralcev dobil črne pike ali da ni bil kak učenec učitelju na piki … Šolarje je v skrivnosti “skoraj” nevidnega sveta ma- lih žuželk, ob katerih se redkokdaj zau- stavimo, razen če nas nadležno in boleče ne oplazijo, je vodil Tomaž Pisanec ob ilustracijah Boštjana Plesničarja. Od bral- cev se je poslovil z opisom volkcev in nji- hovih ličink, ki so zelo požrešne na mra- vlje. Njegove zapise je vredno shraniti in jih pridno uporabljati pri urah naravo- slovja. Kdor pa nosi v sebi umetniško žilico, se bo tudi v tej dvojni Galebovi številki ustavil ob rubriki Srečanje z umetniki. Jasna Merku’ je bralcem pred- stavila likovnika Jožeta Cesarja, ki se je rodil v Trstu l. 1907 in tam umrl l. 1980. Veliko let je bil tudi scenograf Slovenske- ga stalnega gledališča Trst, katerega je bil – po vojni - soustanovitelj. Bil je učenec Avgusta Černigoja in je znan predvsem po svojih portretih. Prav tehniko portre- tiranja želi Merkujeva s svojo razlago in navodili približati malim risarjem. Brez poezije in njene izpovedne izrazno- sti bi bil literarni svet bolj pust, zato je s pesmimi postregel tudi Galeb, preden je odletel na zaslužene počitnice. Špela Ka- plja se je zasanjala v češnjevo drevo, na katerem dozori “poleti na tisoče rdečih srčkov”. Nežno ilustracijo v sinje modrih tonih je pričarala Mojca Cerjak. Prav tako nežne barve, v katerih prevladujejo od- tenki zelenkaste, je uporabila Anja Jerčič Jakob v ilustraciji morskih konjičkov, ki so zaljubljeni protagonisti pesmi Morski konjiček Jureta Jakoba. Čarobni stihi pod naslovom Morska zvezda so izšli izpod istega peresa in čopiča. Očitno oba lju- bita podmorske širjave. V razpoznavne eksplozivno žive barve pa je čopič krep- ko namočil Štefan Turk, ko je likovno prikazal pesmico Poročno potovanje. V njej Martina Legiša pripoveduje o Piki in Polončku, ki sta se poročila in za poto- vanje najela polža. Mojca Sekulič Fo je napisala in ilustrirala pesmico Strah, ka- tere junak je neustrašen mali galeb, ki se ne boji nevihte, skrije se pa pod ma- mino perut, ko ga požgečka s kleščica- mi rakovica. Medved in miška iz stri- pa Majde Koren in Bojana Jurca sta si za slovo izbrala primeren poklic: čuvaja in čuvajke plaže. Brez po- mišljanja sta iz vode rešila neprevid- nega zajčka. Stripu je kot vedno pri- ložena naloga za najmlajše. V dvojni številki so bralci lahko pre- brali še strip Počitniški biser Sandre Kump Crasnich, duhovito stripovsko zgodbico Ko-ko-krišna (piše jo Maša Ogrizek, riše pa Miha Ha), izpolnili Galebov kviz – prvošolčki pa vaje, na- menjene njim pod naslovom Vaja de- la mojstra, Ester Derganc in Chiare Se- pin - in prelistali kar osemnajst strani zapisov, pesmic, risbic, ki so jih Gale- bu poslali učenci raznih šol iz Tržaške. Med tem gradivom je tudi barvna fo- tografija o Izletu na Vojsko, kamor so se odpravili učenci OŠ P. Trubar - K. D. Kajuh Bazovica; učenci 2. in 3. ra- zreda te šole so za Galeba sestavili tudi simpatičen strip z naslovom Žiga Špaget. Vesele počitniške dni v tem izredno vročem poletju! IK R Deveta in deseta številka mladinske revije Galeb Na počitnice z zgodbicami in pesmicami! končujejo italijanski vrtec in so se že vpisali na slovensko osnovno šolo. Zanimivo je, da imamo tudi nekaj takih, ki ra- zumejo slovensko, pa ne spre- govorijo. Doma so očitno va- jeni govoriti italijansko; 100% razumejo slovensko, pa niso vajeni govoriti. Kaj bi povedala o de- javnostih središča? Imamo delavnice ročnih izdelkov, pri ka- terih uporabljamo v glavnem odpadni mate- rial. Otroci tudi vedno radi rišejo. Po kosilu jim pripo- vedujemo pravljice, na raz- polago imajo igralnico, vi- deosobo, potem pa je na programu seveda - šport, šport in šport! Od jutranje telovadbe prek družabnih iger do bazena. Po potrebi hodijo tudi v telovadnico Olympie na Drevored 20. septembra. V Zavodu Sv. Družine imamo dva baze- na, in to tudi zaradi vročine: večji otroci imajo na razpolago večjega, mali svojega, kjer so se v najto- plejših dneh lahko močili. Lani smo bili zaradi neprijaznih vre- menskih razmer v sedmih tednih v bazenu le trikrat, letos pa kar dva- krat na dan! Ven v glavnem nismo hodili. Zju- traj smo kvečjemu šli na sprehod kam v bližino, do Soče, več pa ne, saj smo imeli kar nekaj zelo vročih dne- vov. Prve dni julija smo bili na Travni- ku, kjer so se zbrala vsa goriška po- letna središča; ob 11.30 je bilo nez- nosno, v Zavod smo otroke odpel- jali s kombijem. Dne 13. julija pa je najmlajše otroke, ki so z anima- torji vadili v telovadnici, ne- pričakovano obiskala slovenska ministrica za kulturo Julijana Biz- jak Mlakar: sproščeno in prijazno je nagovorila animatorje in otroke ter izjavila, da je tak način druženja otrok v slovenskem okolju tudi v poletnih mesecih izredno po- memben. Že peto letos smo se pri nas srečali z otroki iz poletnega središča iz Ka- nala. Z nami so ostali ves dan. Obi- skali so nas tudi gasilci, ker je oče dveh naših fantov gasilec. Če v tem tednu ne bo požarov v okolici in bodo torej gasilci v kasarni, jih pojdemo obiskat. Nameravamo tudi si ogledati razstavo o minera- lih pri Madonnini. Kdo pa so animatorji? Zaradi urnika imamo dve izmeni. V glavnem smo trenerji pri Olym- pii. Maria Iussa je podkoordinator- ka, potem so tu še Maja Devetak, ki skrbi za delavnice, Gioia Inno- centi, ki skrbi za šport osnovnošol- cev z bratom Paolom, nato trener orodne telovadbe Miha Janežič, ki skrbi za športne dejavnosti otrok iz vrtca; ko smo v bazenu, nam po- maga še trener orodne telovadbe Matija Komel. Poleg teh imamo še osem “minianimatorjev”, ki se vrstijo; to so: Mojca Pintar, Vero- nika Devetak, Petra Crosatto, Sanja Vogrič, Anna Vitale, Jurij Devetak, Valerio Komic in Paolo Innocenti. Dela ne manjka. Je naporno voditi tako središče? Da, letos še posebno. Zaradi vročine smo morali namreč močno prilagoditi program dejav- nosti. Vajeni smo bili se zadrževati več ur na igrišču in po vrtu ali pa hoditi na sprehode; tokrat pa je med 10. in 17. uro skoraj nemo- goče biti na soncu. Še bazena sta v senci. Otroci so popoldne v delavnici, igralnici ali bazenih; nekatere sku- pinice otrok so si zgradile “baze” pod drevesi ob robu vrta. Tam si vedno izmišljajo kaj novega, letos imajo tudi svoj “bar”, kamor vabi- jo animatorje... So prav pridni! Poletna središča so v preteklosti trajala 3-4 tedne. V glavnem so otroci tam bili ves čas, vsaj tri tedne. Tako je bilo tudi možno pripraviti na koncu razstavo nji- hovih izdelkov. Zadnja leta tudi to ni možno, ker eni prihajajo, drugi gredo. Izdelke slikamo in jih bomo objavili v brošuri. Na koncu? Najlepša zahvala naj gre se- stram, ki so z nami zelo prijaz- ne, nam nudijo krasen prostor in so nam na razpolago za ka- terokoli našo potrebo. DD Damijana Cescutti Gasilci na obiskuObisk slovenske ministrice za kulturo Julijane Bizjak Mlakar v telovadnici