Posamezna številka 1 K.
štev. 101.
Poštnina plačana v gotovini.
V LjnDM v (em doe 5. mola 1921.
Leto M.
»SLOVENEC« velja
po pošti na tis atraal Jugoslavije in t LJubljani: sa oelo leto naprej. K 240-— aa pol leta „ ... 120 — sa četrt leta „ sa en mesec
60-— 20-—
• • M H •« .
Za Inozemstvo oeloietao K = Sobotna izdaja: =
Za oeio leto ..... Ji 40 —
sa Inozemstvo
55 —
Tnseratl:
Bnostolpna petltvrsta (59 mm široka In 3 mm visoka ali nje
prostor) za enkrat ... po K 6*— poslana Itd. . . po K 3'—
Pri večjem naročila popust
Najmanjši oglas 59/9mm KIS,
Izhaja vsak dan IzvzemSt ponedeljka In dneva po praz» niku ob 5. nri zjutraj.
Uredništvo je v Kopitarjevi ullol štev. 6/IIL iio. oplgi se ne vračajo; nelrcnlilrana pisma se ne sprejemajo. Oredn. telel. šiv. 50, npravn. štv. 328.		P	olitičen list za slovenski naroi	i.	Oprava je t Kopitarjevi al. 8. — Bačun poštne bran. ljubljanske št. 650 za naročnino ln št. 349 za oglase, avstr. la češke 24.797, ogr. 28.511, bosn.-aero, 7563.
5. m®i 1821.
»P redčasnoumrjem, umorila me je angleška oligarhija.« Povedal je Veliki Napoleon s temi besedami vsebino svojega življenja: boj proti Angliji. Kakor Filip II. vse Grke proti Perziji, tako je hotel združiti Napoleon celo Evropo proti Angliji, streti angleški imperializem in ustvariti iz Evrope zvezo narodov. V ta namen je hotel reformirati Nemčijo, zediniti Italijo, vpreči Rusijo v voz politike proti angleški oligarhiji. Ni se mu posrečilo in potek zgodovine v Evropi v 20. stoletju je čisto drugačen, kakor si ga je zamislil ta velikanski genij.
Ni res, da je bil za vojsko, bil je za mir; to je vedno poudarjal in vsak dan bolj vidimo, da je tudi mislil tako.
V pregnanstvu na samotni skali Sv. Helene je bival. Bolan je bil, želodčni rak. Ko je bil izgubil zavest, je od časa do časa globoko vzdihnil. Mirno je ležal, desnico izven postelje, brez znakov bolečine, kakor utopljen v globoke misli. 11 minut pred šesto uro zvečer 5. maja 1821, ko je solnce zahajalo, se mu je pojavila lahna pena na ustnicah in njegov duh je bil zapustil to zemljo. Par dni preje je bil govoril o tem, kakšno bo leto 1921. in kaj bo tedaj svet mislil o njem. Rekel je: »Naj bi bila tedaj Francija velika in močna in naj bi bilo delo mojega življenja boljše dokončano kakor
sem ga mogel končati jaz.---Nisem
hotel razrušiti nemškega cesarstva, hotel sem ga oživiti in ustvariti iz Nemčije in Francije veliko enoto, ki naj bi bila podlaga miru na svetu. V dosego tega cilja sem šel tudi v Rusijo. In velika nesreča je, da se mi namen v Rusiji ni posrečil. Ta država je tako ostala nespremenjena in bo prenovljeni Evropi vedno grozila, dokler ne pride revolucija tudi
tja, a v oblikah in grozotah, ki si jih niti predstavljati ne moremo: par dekretov v Kremlu bi bili dali svetu čisto drugo lice. Če bi ne bilo požara v Moskvi in bitke pri Water-loo, bi bil lahko zapustil dovršeno enakomerno kultivirano Evropo namesto te neumne in neodkritosrčne Svete aliance. Zedinil bi bil Italijo in Poljsko, navdal Nemčijo in Rusijo z duhom francoske revolucije in združil bi bil evropski kontinent v večjo enoto. Kdo ve, če bo vse to sto let po moji smrti izvršeno? Jaz bi bil moj načrt morebiti izvedel v desetih letih.«
In potem naprej: »Kar se v Evropi godi in se bo godilo v prihodnjem stoletju, je samo predigra velikanske borbe za o r i e n t.«
Kakor se je uresničilo njegovo proro-kovanje glede revolucije v Rusiji in glede brezuspešnih naporov ustvariti zvezo narodov, tako je že na obzorju boj za orient.
Pomemben kamen v oni krasno zasnovani stavbi o bodoči Evropi je bila tudi naša Ilirija. Zbudil je z njo Slovence in Hrvate in jim vdahnil življenje, ki ni zamrlo potem nikoli več. Hotel je dati Iliriji drugo in večjo obliko, razširiti njene meje naprej doli na Balkan ter tako nehotč združiti vse Jugoslovane. A Kremi je z drugimi načrti vred pokopal tudi tega. Uresničuje se šele sedaj, še ni uresničen. Nasledniki Napoleonovi v Parizu naj bi uvideli, da je najboljše, če vodijo balkansko politiko v njegovem duhu.
Bil je to duh velikan, eden največjih, kar jih je kdaj videl svet. Celo guverner Sv. Helene je rekel, ko je slišal o njegovi smrti: »Bil je največji sovražnik Anglije in tudi moj. A odpustim mu vse. Če umre tak velik mož, nas mora prevevati samo čut žalosti in bolečine.«
Šmartno pri Slovenjgradcu, 3. maja. SLS 2, soc, dem. 6, SKS 7, JDS 1 odb.
Št. Ilj pri Slovenjgradcu, 3. maja. SLS 11, SKS 2, soc. dem. 3 odb.
Janžev vrh, 3. maja. SLS 7, soc. dem. 7, SKS 1, izven strank 1 odb.
Št. Vid, 3. maja. SLS 7, SKS 9 odb.
Brezno, 3. maja. SLS 11, soc. dem. 5
odb.
Podgorje, 3. maja. SLS 12, soc. dem, 4 odb.
Remšnik, 3. maja. SLS od 16 odbornikov 10.
Št. Janž na V, Gor., 3. maja. SLS 10, SKS 6 odb.
Razbor, 3. maja. SLS 7, SKS 5, soc. dem. 2, JDS 2 odb.
Sv. Anton, 3. maja. SLS brez volitve nad polovico odbornikov.
Kaplja, 3. maja. SLS 2, JDS 4, SKS 10 odb. (brez volitve).
Sv. Primož, 3. maja. Soc. dem. 10 odb. (brez volitve).
Trbonje, 3. maja. SKS 16 odb. (brez i volitve).
Št. Ilj pod Taborom, 3. maja. Volilo 142, SLS 77 (9 odb.), SKS 65 (7 odb.).
Mislinje, 3. maja. Volilo 199, SLS 101 (8 odb.), JSDS 98 (8 odb.).
Sv. Martin na Paki, 3. maja. Volilo 248, SLS 160 (10 odb.), vse nasprotne stranke 88 (6 odb.).
Luče, 3. maja. SLS 16 odb.
Št. Dj pri Velenju, 3. maja. SLS 16 odbornikov.
KONČNI IZID V OKRAJU SLOVENJ-GRADEC.
Izid občinskih volitev v političnem okraju Slovenjgradec. Volilo je 40 občin 632 odbornikov. Dobili so: JDS 46, SLS 338, SKS 92, NSS 14, JSDS 142 odborni-ških mest. Volitve v dveh obmejnih občinah so bile vsled nedoločenih mej preložene.
CELJSKI OKRAJ.
Grajska Vas, 4. maja. Oddanih glasov 54, SLS 25 (5), SKS 29 (5 odbornikov).
Sv. Jurij ob Taboru, 4. maja. Oddanih glasov 345, SLS 142 (10), SKS 203 (14J.
Sv. Hieronim, 4. maja. Oddanih glasov 138, SLS 100 (11), SKS 38 (5 odbornikov).
Vransko, 4. maja. Oddanih glasov 168, SLS 49 (5), SKS 62 (6), JDS 57 (5 odbor.).
Braslovče, 4. maja. Oddanih glasov 346, SLS 167 (12), SKS 169 (12 odbornikov).
Polzela, 4. maja. Oddanih glasov 266, SLS 177 (12), JDS in Kmetsko-delavska zveza 89 glasov (4 odbornike).
Marija Reka, 4. maja. Oddanih glasov 76, SLS 31 (4), Gospodarska skupina 45 (6).
Prekopa, 4. maja. Vložena samo ena lista SKS.
Mozirje (trg), 4. maja. Volilnih upravičencev 122, oddanih glasov 113. Prva kandidatna lista pod imenom Rudolf Devet 74 (11 odbornikov), Narodno - gospodarska stranka 39 glasov (5 odbornikov).
Mozirje (okolica), 4. maja. Oddanih glasov 196, SLS 104 (13), Kmetsko-delavska obrtna stranka 93 (11 odbornikov).
Ljubno, 4. maja. Oddanih glasov C48, SLS 85 (8), Kmetsko-delavska zveza 163 glasov (16 odbornikov).
Kokarje, 4. maja. Oddanih glasov 147, SLS 93 (10), Nestrankarska kandidatna lista 54 glasov (6 odbornikov),
PTUJSKI OKRAJ.
Vodranci, 4. maja. Volilnih upravičencev 114, oddanih glasov 93, SKS 40 (4), SLS 53 glasov (6 odbornikov),
Frankovci, 4. maja. Volilnih upravičencev 118, oddanih glasov 108. Gospodarsko kmetska in delavska stranka 43 (6 odbor.), SLS 65 glasov (10 odbornikov).
Velika Nedelja, 4. maja. Volilnih upravičencev 136, oddanih glasov 105, JSDS 56 (9 odbor.), SLS 49 (7 odbornikov).
Hum, 4. maja. Oddanih glasov 86, SKS 28 (3), SLS 58 glasov (7 odbornikov).
Litmerk, 4. maja. Oddanih glasov 133, SKZ 92 (11), Krščanska kmetska delavska skupina 41 glasov (5 odbornikov).
Obrež, 4. maja. Oddanih glasov 176, Napredna gospodarska stranka 49 (4), Stranka delavcev in malih posestnikov 18 (2), SLS i09 (10 odbornikov).
Šalovci, 4. maja. Oddanih glasov 62, SLS 47 (8), JDS 15 (2),
Vitanj, 4. maja. Oddanih glasov 94, SKS 57 (10), SLS 37 (6 odbornikov).
Vičanci, 4. maja. Oddanih glasov 66', dosedanji občinski zastop 49 (12), Kmetska delavska zveza 17 (4).
Brebrovnik, 4. maja. Oddanih glasov 160, SLS 133 (13), JDS, SKS in Delavska stranka 27 (3).
Cvetkovci, 4. maja, Oddanih glasov 119, Neodvisna skupina 29 (4), SLS 29 (4),
Napredna gospodarska stranka 41 (8). * * «
Rajhcnburg, 4. maja. SLS 101 (11 odb.), Napredna gospodarska stranka in JDS 45 glasov (5 odbor.).
Kapele, 4. maja. SLS 76 (10 odbornikov), JSDS 52 (6 odbornikov).
Rigonci, 4. maja. SKS 10 odbornikov,
Videm, 4. maja. Oddanih glasov 221, SLS 114 (8 odbor.), soc. dem 71 (5 odbor.), SKS 36 (3 odbor.).
Laze, 4. maja. Oddanih glasov 79, SLS 39 (9 odbor.), SKS 31 (7 odbor.).
Dobje, 4. maja. SLS 16 odbornikov.
Imeno, 4. maja. SLS 46 (7 odbornikov), SKS 63 (9 odbornikov).
Veternik, 4. maja. SKS 10 odbornikov.
Gorica, 4. maja. SLS 10 odbornikov.
Pacinje, 3. maja. Volilo 170, SLS 86 (8 cdb.), SKS 84 (8 odb.).
Sv. Andraž v Slov. goricah, 3. maja Volilo 150, SLS 98 (11 odb.), SKS 52 (5 odbornikov).
^©mo&ratske SsžS © ob-čircskih volštvafa.
Maribor, 4. maja. (Izvirno) Ljubljansko :>Jutro« in mariborski »Tabor« sta prinesla danes naravnost izmišljene in fal--zificirane podatke o občinskih volitvah Prva laž: »Tabor« piše, da je bilo n. pv. ■» Št. Ilj u v Slov. goricah oddanih za to in to stranko po toliko glasov. V Št. 11 ju se občinske volitve sploh niso vršile, ker je bila vložena le lista SLS. — »Tabor« in »Jutro« poročata, da je bilo v Senarski izvoljenih 7 demokratov in 3 pristaši SLS. V občini sploh ni nobenega demokrata. Poleg liste SLS je bila vložena še lokalna lista. O Sv. Antonu v Slov. goricah pišejo, da je bilo izvoljenih 7 demokratov in 3 pristaši SLS. To je laž. Razun trgovca Tušaka ni v celi občini nobenega demokrata in naprednja-ka. Laž je, da je bila v Koreni izvoljena kompromisna lista. Res pa je, da sta bili dve listi in je SLS častno izšla iz boja. V Ribnici na Pohorju je dobila SLS 6 odbornikov, soc. dom. pa 10. Na Remšniku je od 16 odbornikov 10 SLS. Pri Sv. Antonu na Pohorju je izvoljenih nad polovico odbornikov SLS, enako v Kapti pri Arvešu. V Slov. Bistrici jo dobila SLS 7, liberalci 4, soc. demokrati 5 odbornikov.
Burna sala mariborskega mosttnsga sosvefta.
Maribor, 4. maja. (Izv.) Demokrati so v Mariboru vložili priziv proti občinskim volitvam. Računali so, da dobijo najmanj 16 odbornikov. V tem smislu so poročafi tudi deželni vladi. Ker so dobili samo 7 odbornikov, so užaljeni in se hočejo nad Marib orčani maščevati s tem, da so vložili ugovor proti izidu obč. volitev. Vladni komisar Poljancc jim je šel sedaj že drugič na roko. Prvič ko je dirimiral v prilog demokrata in Sokola Irgoliča glede mestne hranilnico, in sedaj zopet, ko je hotel p»i-kriti demokratski ugovor proti obč. volitvam ter je sklical zopet sejo mestnega sosveta. V tej seji so hoteli demokrati spraviti pod streho še razne svoje delikatne reči. Zastopnik SLS dr. Lcskovar je začetkom seje ugovarjal proti sklicanju sosveta, ker žc imamo zakonito izvoljeni občinski zastop in je predlagal, da se seja zaključi in da sosvetovalci zapuste dvorano. Soc. dem. zastopnik Eržen jc interpeliral vladnega komisarja, ali hoče pri vladi posredovati, da se bo kmalu konstituiral novi občinski svet. Socialist učitelj Grčar jc stavil h dr. Leskovarjcvemu predlogu šc dodatni predlog, naj občinski sosvet ostane tako dolgo v veijavi, dokler so volitre ne potrdijo ali ovržejo, vendar pa soglaša » .t«m, da sosvet nima ničesar vač sklepali,
Sippi H2
OKRAJ LJUBLJANSKA OKOLICA.
Šmartno pri Litiji, 3. maja. SLS 14 odbornikov, združeni naprotniki (demokrati, narodni socialisti, socialni demokrati, samostojni in komunisti) 10 odbornikov.
Želimlje, 3. maja. SLS 77 (7 odb.), SKS 111 (9 odb.).
Črni vrh, 3. maja. SLS vseh 16 odbornikov.
Iska loka, 3. maja. Volilo 80, SLS 38 (5 odb.), SKS 42 (5 odb.).
Bka vas, 3. maja. Volilo 78, SLS 51 (10 odb.), SKS 27 (6 odb.).
Lipljenje, 3. maja. Kompromisna lista: SLS 5 odbornikov, SKS 11 odbornikov.
Log, 3. maja. Volilo 99, SLS 39 (6 odbor.), komunisti 6 odbornikov, SKS 4 odbornike.
Podgorica, 3. maja. SLS 10 odbornikov, SKS 3 odbornike, JSDS 3 odbornike.
Borovnica, 3. maja. SLS 136 (8 odb.), komunisti 78 (4 odb.), SKS 69 (4 odb.). Preserje, 3. maja. SLS 9 odb., SKS 15
odb,
Račna, 3. maja. SLS 16 odb. (brez volitve).
Rudnik, 3. maja. SLS 9 odb., SKS 7
odb.
Studenec-Ig, 3. maja. SLS 6 odb., SKS 10 odb.
Šmartno pod šmarno goro, 3. maja. SLS 5 odb., soc. dem. 8 odb., SKS 3 odb. Tomišelj, 3. maja. SLS 6 odb., SKS 10
odb.
Vrbljenje, 3. maja. SKS 10 odb. (brez volitve).
Slivnica, 3. maja. SKS 16 odb. (brez volitve).
Borovnica, 3. maja. SLS 136 (8 odb.), komunisti 78 (4 odb.), SKS 69 (4 odb.). Polica, 3. maja. SLS vse odbornike.
KONČNI IZID V LJUBLJANSKI OKOLICI.
LDU Ljubljana, 4. maja. Včeraj so se izvršile občinske volitve v okrajnem glavarstvu ljubljanska okolica. Volilo je 36 občin 622 odbornikov. Dobili so: JDS 15, SLS 295, SKS 203, NSS 8, JSDS 65 in komunisti 36 odborniških mest.
OKRAJ LITIJA.
Žalna, 3. maja. Volilo 136, SLS 82 (10 odb.), SKS 54 (6 odb.).
Višnja gora, 3. maja. SLS 32, JDS 32 glasov.
Leskovec, 3. maja. SLS 89 (vse odbornike).
* * *
Radovljica, 3. maja. SLS 6, SKS 3, Obrtna stranka 2, NSS 5 odbornikov.
Mošnje, 3. maja. SLS 85, SKS 49, Gospodarska stranka 70 glasov.
Vodice, 4. maja. Volilnih upravičencev 409, oddanih glasov 312, SLS 135 (10 odbornikov), Skupina malih posestnikov, kočarjev in delavcev 112 glasov (9 odbornikov), SKS 65 glasov (5 odbornikov).
Trata, 4. maja. SLS 186 (14 odb,), JDS 132 (10 odb.).
Tržič, 4. maja. Gospodarska stranka (demokrati, narodni socialisti in samostojni) 125 (7 odb.), SLS (Delavska zveza 119 [6 odb.], Obrtna zveza 75 [4 odb.]) 194 (10 odb.), soc. dem. 143 (7 odb.).
OKRAJ SLOVENJGRADEC.
Šoštanj, 3. maja. Združene narodne stranke 9 odb., soc. dem. 7 odb.
Okolica Šoštanj, 3. maja. SLS 173 (13 odb.), soc. dem. 147 (11 odb.).
Topolščica, 3. maja. SLS 112 (8 odb.), SKS 63 (4 odb.), soc. dem. 62 (4 odb.).
Sv. Florjan pri Šoštanju, 3. maja. SLS 25 (4 odb.), JDS 33 (6 odb.), SKS 36 (6 odbornikov).
Vuzenica, 3. maja. Soc. dem. 6 odb., mali obrtniki 3, SKS 7 odbornikov.
Vuhred, 3. maja. SKS 2, JDS 1, NSS 3, soc. dem. 4 odb.
Legen, 3. maja. SLS 11 odb., soc. dem. 5 odb.
Ribnica na Pohorju, 3. maja. SLS 6, soc. dem. 10 odb.
Stari trg, 3. maja. SLS 10, soc. dem. 6
odb.
Sv. Florjan, 3. maja. SLS 10, JDS 6
odb.
Škale, 3. maja. SLS 7, soc. dem. 7, SKS 2 odb.
Goluva buka, 3. maja, SLS 9, SKS 4, soc. dem. 3 odb.
Razvila se je burna debata. Zastopnic SLS Žebot je odločno ugovarjal, da se drznejo demokrati po porazu šc vlagati zavlače-valni rekurz proti volitvam. Našteval je demokratom njihove grehe, ki so jih zagrešili pri magistratnem gospodarstvu ter je v imenu mariborskih davkoplačevalcev ugovarjal, da bi še nadalje v Mariboru vladal po*'icajdemokratski sistem. Izjavil je; »Razveljavite vol'tve, tudi mi soglašamo s tem, ali nikar ne zavlačujte. Nove volitve pa naj se vrše na podlagi novih vo-livnih imenikov.« Ker je govornik ostro napadaj demokratsko stranko radi njenega zavlačevanja, mu je vladni komisar dal ukor in mu odvzel besedo. Nastalo je velikansko razburjenje. Večina je protestirala. Kričalo se je vsevprek. Ko je zopet nastal mir, se je vršilo glasovanje in je bil predlog dr. Leskovarja sprejet s 13 proti 8 glasovom. Naio se je vladni komisar vdal zahtevi sosvetnikov SLS in izjavil, da do rešitve rekurza ne bo več sklical seje.
v seji konstituante dne 27. aprila 1921.
Eden glavnih vzrokov nezadovoljnosti v državi.
Gospodje! Mi iščemo tukaj vzroke ne-radovoljstva med našim ljudstvom. Jaz Vam tu hočem navesti na kratko nekaj razlogov kot kmet, ki živim in delam med kmetskim ljudstvom.
Naj pričnem z enim glavnih virov ta-kozvanega srbofobstva. Obžalujem, da gospoda vojnega ministra ni tukaj. Kadar namreč pridejo naši vojaki domov, se vedno pritožujejo, kako da so zapostavljeni, kako jih srce boli, ko vedno čujejo: »Šta si ti došao, švabo?« (Živahni ugovori. Medklici: Istina!) Oprostite, gospodje, jaz hočem govoriti čisto odkritosrčno. Mi moramo priti do tega, da bomo videli, kje so glavni razlogi za nezadovoljstvo med našim narodom.
Gospodje, pred par dnevi sem obiskal naše fante pri kraljevi gardi. Razgovarjal sem se z nekaterimi in jih vprašal, kako jim gre. Pa so mi žalostni odmajali, da jim ne gre dobro. (Splošno začudenje in ugovori.) Vprašal sem jih: Zakaj vam ne gre dobro? Ali nimate dosti hrane? — Imamo dosti. — Pa kaj je? Ali nimate perila in primerne postelje? — Imamo. — Pa kaj je torej? — Povemo Vam: Vsakih pet minut imajo za nas psovko: Šta si ti došao, švabo? — Šta ti švaba! — To boli našega vojaka v srce in jaz bi prosil vso merodajne faktorje, naj v korist duševnega ujedinjenja našega naroda posvetijo največjo pozornost temu, da se bo z vojaki v armadi res bratsko postopalo. (Poslanec Milan Pribičevič: Povejte Vašim fantom, da to ni bilo nič. Ko sem jaz leta 1914. prestopil iz avstrijske vojske v srbsko, so tudi meni rekli: švaba.) Gospod poslanec, jaz sem to našim fantom tudi rekel. Bodite prepričani, da mi tako delamo, ker delamo v korist države. To je naša dolžnost. Tu Vam povem zaradi tega, da boste vedeli, kaj bi morali storiti merodajni faktorji, da bi se take stvari ne dogajale več.
Neizplačane rekvizicije.
Našemu slovenskemu kmetu so rekvi-rirali za koroško fronto vozove, konje in opremo. Toda do danes noben kmet r.i dobil za to nikake odškodnine. Blago je prevzemala vojaška uprava in civilna uprava. Kmetje so imeli mnogo škode. Mnogr kmetov ni dobilo nazaj niti svojih konj. (Medklici.) Toda jaz sem mnenja, da država ni za to tukaj, da odjemlje kmetu blago, ne da bi mu za to kaj plačala, ampak zato, da kmeta in njegove pravice ščiti.
Predsednik dr. Ivan R i b a r : Gospod poslanec, izvolite završiti!
Poslanec Ivan B r o d a r : Bom takoj končal. Kadar pridem domov in se sesta-nem s kmeti, mi pravijo: »Kdaj bomo pa dobili obljubljeno odškodnino?« Ako bi ne bila vojaška in civilna uprava obljubljala, da se bo plačala odškodnina, ako kdo ne dobi konja, voza ali opreme nazaj, Jospod-je, bi bil naš položaj mnogo lažji. Če bi bili rekli našemu kmetu: »Ne dobite ničesar, to je državna potreba«, bi bila stvar končana. Naš kmet bi potem ničesar ne zahteval. Toda če država kaj obljubi, mora obljubo brezpogojno držati. Zato sem jaz stavil že dvakrat tozadevno pismeno vprašanje na gospoda vojnega ministra. Prvikrat sem dobil nepovoljen odgovor, drugikrat pa sploh nikakega. Seveda laka stvar ne more ugodno vplivati na razpoloženje ljudstva do države.
Pol ure daleč od mojega sela je neka revna vdova, ki ima kajžo in redi troje goved. Tudi ona je dala konja za koroško fronto, pa je konj poginil. S solznimi očmi je prišla k meni in me prosila, naj ji izpo-slujem odškodnino, da bo mogla kupiti drugo žival in obdelovati svojo zemljo. Dve leti je že minulo, odkar se je to zgo-dilOi a omenjena vdova ni dobila niti pare.
Gospodje, če se take stvari dogajajo, s« s tem silno otežkočuje naše delo, da pri-
dobivamo simpatije za našo državo. (Ugovori in medklici.)
Tudi dotična vojaška naredba, ki je zahtevala, da se v svrho popisa mora pri-gnati vsa živina in vsi konji iz celega okraja na eno mesto, je naše ljudstvo zelo ozlo-voljila. Na Hrvatskem je prišlo celo do ra-buke. Torej tudi hrvatski kmet je tukaj čutil, da naša uprava ni bila dobra.
Dobra uprava bo odstranila nezadovoljnost.
Odobravam govor gospoda Trumbiča, ki je o teh stvareh stvarno in obširno govoril v naši zbornici in navedel dejstva, ki
so povzročila nezadovoljnost našega ljudstva. Jaz sem Vam skušal danes navesti stvarne razloge za nezadovoljnost našega ljudstva v Sloveniji.
Ko smo se ujedinili, Vi gospodje sami ne veste, s kakim veseljem je naš kmet ta dogodek pozdravil, kako je s solznimi očmi proslavljal združitev Srbov, Hrvatov in Slovencev v eno državo. Želel sem Vam razložiti, zakaj se je to razpoloženje tako hitro preobrnilo. Iščimo vzrokov za nezadovoljnost v stvarnih razlogih, skuyaimo odpraviti povode za nezadovoljnost in naše ljudstvo bo zadovoljno.
Predsednik dr. Ivan Rib ar: Gospod poslanec, prosim, da končate! Bratje Srbi, spoznavajte nas po osebnem občevanju, ne iz belgrajskega časopisja!
Poslanec Ivan B r o d a r : Končujem. Naj naglasim še enkrat vodilno misel svojega govora: med slovenskimi kmeti in srbskimi kmeti ne obstoji nikak razlog za medsebojno nesporazumevanje. Tovariši srbskega plemena, pridite v Slovenijo in spoznali boste na licu mesta našega kmeta in naše ljudstvo. Kadar pa boste čitali časopisje tu v Belgradu, pa imejte vedno pred očmi to misel, da imate pred seboj ljudi, ki Vam hočejo skaliti pravo sliko o našem narodu ter Vas napolniti s predsodki proti njemu. Svetovna vojska je pokazala, kako grozovito se je v Evropi maščevalo obrekovanje, s katerim so polnili ušesa in glavo svojim bralcem madžarski in nemški časopisi. Varujte se predsodkov! Čim več avtonomije bodete dali našim pokrajinam, tem i iskreneje bomo peli pesem: »Slovenec, | Srb, Hrvat na uvijek brat i brat!« (Odo-! bravanje in ploskanje. Govorniku čestitajo.)
Hal lb«* z Nevnfllot
LDU Belgrad, 4. maja. (Presbiro) Po vesteh iz Berlina se zdi, da bo nemška . vlada kapitulirala in sprejela zavezniške i predloge, preden se prične zasedba ruhr-| skega ozemlja. Nemški veleindustrijci so uvideli, da bo ruhrska kotlina' v resnici j zasedena, če Nemčija ne bi popustila in iz-| vajajo pritisk na vlado, da bi opustila svojo trdovratno zadržanje. Nemški industrijci se boje za svoje interese, ker bi bili znatno oškodovani, če zavezniki izvedejo svojo namero. Misli se, da bo vsled njihovega pritiska vlada gotovo sprejela zavezniške pogoje in tudi zavezniške zahteve glede dolgov in modalitet plačevanja.
LDU Belgrad, 4. maja. Presbiro javlja j iz Pariza: \Vashingtonska vest javlja, da je Hughes izjavil francoskemu poslaniku, da Zedinjene države niso naklonjene takim zavezniškim ukrepom, katerih rezultat bi bil gospodarsko uničenje Nemčije. Po drugi vesti pa se zdi, da je izjavil Hughes francoskemu poslaniku, da Zedinjene države ne nameravajo zavzeti nikakega stališča, ki ne bi bilo v skladu s stališčem zaveznikov. Washingtonska vlada bo v interesu miru prosila, naj bi se sporazum z Nemčijo dosegel brez nasilne zasedbe ruhrskega ozemlja. Zedinjene države ne bodo intervenirale poprej, dokler jih zavezniki ne naprosijo za to.
LDU London, 3. maja. (Reuter,) Vrhovni svet je končal svojo sejo ob 21-30. Ker pa velik del tehničnih del še ni dovršen, je mogoče, da bo v ponedeljek še ena seja.
LDU Berlin, 4. maja. (DKU) Kakor poročajo listi, zadržanje državne vlade napram noti Hardingovi na včerajšnji seji kabineta še ni bilo določeno. Kabinet se bo danes še enkrat bavil s položajem. K današnjemu posvetovanju bodo povabljeni voditelji vladnih strank. Desničarski listi pišejo o neizogibni potrebi hitre preobrazbe vlade, češ, da sedanja vlada m kos položaju.
LDU London, 3. maja. (Reuter.) Iz Pa-1 riza pozvana reparacijska komisija dospe jutri v London in bo poslala Nemčiji protokol, glede katerega se mora odgovoriti do 12. maja opolnoči.
V Š5<PSf?3.
LDU Opole, 3. maja. (Wolff.) Poljsko vstaško gibanje podaja po poročilih, dospelih do današnjega večera, to sliko: Razen nekaterih mest so malone vsi kraji ! osrednjih in južnih okrožij v oblasti oboro-i ženih poljskih vstašev. Tudi v okrožjih Lublincu, Velikih Strelcah in Tarnovvicah je največ krajev v poljskih rokah. Želez-. niški promet v Gornji Šleziji je popolnoma ustavljen. Vzdržuje se samo omejen nihalni
promet v severnih okrožjih. Iz Rybnika in Pštine še ni nobenih natančnejših poročil, vendar je tudi ondi položaj prejkone jako resen. Medzavezniški čete so preiskale več zasedenih krajev, Vstaši so večinoma mladi ljudje, oboroženi z različnim orožjem. Imeli so tudi tovorne avtomobile, težke strojnice in metalce min.
Nemiri v Paitsstml.
LDU London, 3. maja. (Reuter) Po poročilu kolonijalnega ministrstva je prišlo v židovskem delu Jaffe med židovskimi komunisti in arabskimi delavci do spopada. Nekatere trgovine so bile oplenjene. Nemiri so se prihodnji dan ponovili, vsled česar so morale stopiti v akcijo čete in oklopni avtomobili. Trideset Židov in deset Arabcev je bilo usmrčenih, 142 zidov in 37 Arabcev pa ranjenih 68 oseb je bilo aretiranih. Sedaj vlada mir.
LDU Jeruzalem, 4. maja. (Reuter) Tukaj se je proglasilo obsedno stanje.
BSffie i
-f Velik napredek SLS. Do današnjega dne so nam znani izidi občinskih volitev v 167 občinah. Od teh je SLS dobila 82 popolnoma v svoje roke, kjer ima absolutno večino nad vsemi drugimi strankami skupaj, v 29 občinah pa ima relativno večino. Kar se tiče posameznih okrajev, je v celoti znan izid v ljubljanski okolici in v slo-venjegraškem okraju na Štajerskem. V ljubljanski okolici, ki je bila dozdaj trdnjava Samostojne kmetske stranke, je SLS dobila 295 odbornikov, JDS 15, SKS 203, NSS 8, JDSDS 65, komunisti 36, torej je dobila naša stranka 46% vseh odbornikov; napredek nasproti volitvam v konstituanto znaša 5 %. V slovenjegraškem okraju jc dobila SLS 338 odbornikov, JDS 46, SKS 92, NSS 14, JSDS 142, torej je dobila SLS 53% % vseh odbornikov, napredek nasproti volitvam v konstituanto znaša 23%. Iz ostalih okrajev slika še ni celotna, povsod pa se kaže, da je SLS od zadnjih volitev znatno napredovala, dočim JDS sploh ne pride resno v poštev, kajti edini kraj, kjer se ponaša z zmago, je Kamnik, kjer je od 24 odbornikov dobila 10, kar je dozdaj njen največji in edini uspeh v voliv-nem boju za občine. Tako Jugoslovanska demokratska stranka nima absolutno v rokah nobene občine v Sloveniji, Samostojna kmetska stranka pa, ki se je bahala, da je večina kmetskega ljudstva v njenem taboru, se bo po vseh znakih izkazala kot znatna manišina. Vobče zmagujejo stranke s socialnim in anticentralističnim programom, dočim kopni liberalizem kakor zgodnji sneg, njegov samostojni privesek pa po svojem kratkotrajnem uspehu pri volitvah v konstituanto rapidno pada, ker je bil zgrajen na demagogiji in ga je ljudstvo po njegovih kravjih kupčijah z belgrajskimi centralističnimi bankokrati spoznalo v njegovi pravi podobi. Po občinskih volitvah bomo lahko rekli, da je liberalizmu v Sloveniji za vedno odklenkalo in da ista usoda v kratkem čaka samostojne, ki itak niso nič drugega kakor preoblečeni liberalbur-žuji. Demokrati se seveda nočejo kar tako udati v svojo usodo in bi radi javnost, zlasti pa centralno vlado, preslepili s tem, da jemljejo zdaj za merilo volitve za časa Šušteršičevega glavarjevanja in primerjajo današnje rezultate z rezultati pred desetimi leti. To je seveda otročje, kajti takrat je bil volivni red čisto drugačen in se tedanje razmere s sedanjimi sploh ne dajo primerjati. Od volitev v konstituanto Slovenska ljudska stranka čedalje bolj napreduje in ljudstvo se orientira zopet po njenih, v tolikih bojih preizkušenih načelih. Centralizem pa je že danes obsojen in liberalizem si s »samostojnimi« vred lahko izračuna na prste, kdaj bo ostal za njim samo le spomin.
IV
—	Škoija Loka. V torek dne 3. maja so se vršile pri nas občinske volitve, pri katerih je zmagala kandidatna lista SLS, Dobili smo 14 odbornikov, liberalci pa 10. V tem volivnem boju so loški in izvenloški policajdemokrati hoteli na vsak način zmagati. Vso svojo kapitalistično artiljerijo so spravili v boj, celo Joškovčev avtomobil so rekvirirali. Najpodlejša sredstva kot podkupovanje, denuciacije, terorizem in denar so slpali ti ; zlati« kanoni po mestu — in vendar so cilj zgrešili — župan jim je šel po vodi. Zastonj je sestavljal Maruščnikov pisar svoja povelja, ki kažejo vso njegovo »inteligenco«, zastonj je skakal šolnik Za-hrastnik, da, še Joškovčevi milijoni niso pomagali — zavedni škofjeloški volivci so značajno in odločno povedali to, da jim nikdar Maruščnik in ne Jerala županil ne bo. Demokratsko in sokolsko podrtijo pa lahko obenem fotografira umetni fotograf Blaz-nik in razgrne na ogled pred kavarno, kjer je liberalni generalni štab tako žalostno končal svoje operacijo. Živeli zavedni volivci SLS.
—	Šmartno pri Litiji. Občinske volitve so se končale z zmago SLS, katera je dobila 65 glasov večine nad »združenimi
gospodarskimi strankami za pravično gospodarstvo občine«, pod katero firmo so se skrivali liberalci, socialisti in slabo-stojneži. Nič ni pomagalo, čeprav so vozili svoje pristaše na volišče, kljub temu je dobila SLS 14 odbornikov. Liberalno-sa-mostojna-socialistična zmes pa 10 odbornikov. S tem je pokazalo naše ljudstvo, da v šmartinski občini ni tal za centraliste in liberalno-socialistične slabostojniške preroke, ki bi radi še naprej slepili naše ljud-stY?'. ^ast zav®dnim volivcem SLS, ki so prišli na volišče in pripomogli k zmagi krščansko mislečega ljudstva. — in k zmagi za avtonomijo Slovenije.
—	Obupen poraz samostojnežev na Jezici. Po dveletnem boju, ki so ga uganjali naši samostojneži s sredstvi, ki jih mora obsojati vsak dostojen človek, so doživeli obupen poraz. Še tik do volitev so si obetali absolutno večino, češ, da je 80 odstotkov volivcev njihovih. Včerajšnje volitve pa so ravno nasprotno dokazale, namreč, da jih za silo životari še svojih 25 odstotkov, kajti izmed 16 odbornikov so dobili štiri in med temi sta nič več in nič manj samo dva gostilničarja. Velika poparjenost in potrtost vlada zato danes v njihovih zredčenih vrstah. Naj bodo prepričani, da so z ostudnimi obrekovanji »zavržene klerikalne stranke« po svojih listih dosegli ravno nasprotno, kar so želeli. Pametni in pošteni kmetje, kakor tudi delavci, ki so pri zadnjih volitvah zapeljani oddali kroglice vaši stranki, so izprevideli, da v vaših vrstah ni zanje mesta.
—	Domžale. Danes zvečer ob 6. uri priredi dramatičen odsek »Razora« v Domžalah v Društvenem domu komedijo »Navadni človek«. Na Ljudskem odru v Ljubljani je žela ta predstava obilo hvale. Vlak gre z državnega kolodvora ob dveh popoldan. Med potjo in pri predstavi svira iz prijaznosti celotni trnovski dijaški orkester, Ob 10. uri zvečer je lahko že vsak doma. Ljubljančani, napravite s tem lep majniški izlet!
—	P. n, naročnikom v Nemški Avstriji sporočamo, da smo se obrnili na dunajski poštno-hranilnični urad s prošnjo, naj naroči podrejenim uradom, posebno na Koroškem, da neovirano sprejemajo denarna plačila po položnicah prejšnje izdaje,
—	»Kar imamo, — vse prodamo, da za vince dajemo.« Pomlad je tu, in se bliža poletje — čas slavnosti, cerkvenih in svetnih, birm, novih maš, jubilejev, slavnostnih prireditev vsake vrste. Stara navada je, da se slavnostni prostor okpasi z mlaji. Sempatje se fantje kar skušajo med seboj, kie bo stalo več mlajev in bolj visokih. — Vse prav in lepo. Manj lfipo,(je pa to, kar pride za tem. Kaj neki pride? pijača, in nič kot pijača! Vse, pa prav vse se mora zapiti. Tudi en vinar se ne sme za kaj koristnega porabiti. »Vse prodamo, kar imamo, da za vince dajemo.« To je slovenska himna — hočemo reči: himna slovenske lahkomiselnosti, zapravljivosti, razuzdanosti, himna gmotne in nravne pro-palosti mnogih. Kdaj bodo že naši fantje imeli smisla za kaj višjega in boljšega, kakor za to, kar samo grlo žgečka in trebuh polni? Je nekaj takih fantov, a premalo jih je. Kar se sliši o popivanju, plesu in njih posledicah, to mora človeku zagreniti veselje nad sicer lepimi slavnostmi. V neki gorenjski župniji so lani zapili na mlajih celih 13.000 K. Pomislite, kaj bi se dalo s tem denarjem napraviti ali koliko revežem pomagati. Napravimo že enkrat konec tej nesrečni razvadi. Mlaji naj se ne darujejo fantom, marveč cerkvi. Iz skupščine bi se fantom mogla dati kaka odškodnina ali jim napraviti kako razvedrilo. Če pa na ta način ne gre, je bolje, da je pri slavnostih manj vnanjega nakita, zato pa manj greha, manj pijanosti in nečistosti.
»Sveta vojska«.
—	li Novega mesta. Občinske volitve so zbudile tudi Dolenjce k živahremu gibanju. Povsod se opaža odločnost naših v trdem boju ojeklenelih mož. Niti deževno vreme, ki je te dni tiščalo ljudi le okrog ognjišča, ui moglo preprečiti lepo uspelih naših shodov in predavanj. V nedeljo nam je g. kaplan Gornik v Šmihelu v poljudnih in razumljivih besedah opisal kulturni boj, ki se razvija tudi pri nas. O isti stvari nam je govoril tudi g. Radešček, Iti nam je v jedrnatem govoru ob-jasnil delovanje tajnih podzemeljskih sil, ki ru-jejo proti katoliški veri in Cerkvi le zato, ker je ona edino prava zaSčitnica vseh -zatiranih in slabih. Liberalizem teži svobodnemu izkoriščanju človeka, kar pa ravno katoliška vera zabranjuje. Končno je g. Radešček omenil, na kakšen denunciant-ski način ga je eden aktivnih slovenskih ministrov spravil ob službo v Belgradu in opisal izdajalsko politiko samostojnežev v Belgradu, kateri so že tolikokrat bili ožigosani kot sovražniki kmeta in slovenskega ljudstva sploh. Tudi na sestanku zaupnikov je g. Radešček poročal v kratkih potezah o političnem položaju v Belgradu in povdarjal važnost sedanjih občinskih volitev v boju za avtonomijo. Gosp. Radešček, kot bivši prostovoljec v srbski vojski, je postal žrtev brezvestne denunci-jacije političnih nasprotnikov, češ, da je nezdružljivo z uradniškim položajem biti dopisnik i klerikalnih: listov, dočim njegovi bivši tovariši v uradu še danes dopisujejo v najrazličnejše liste z vednostjo svojih predpostavljenih. Tej dvojni meri bo treba napraviti enkrat za vselej konec I Na ta slučaj pa opozarjamo tudi naše gg. poslance.
—	Reška jugoslovanska stranka (Zagreb, Ga-jeva ulica 12/1.) prosi vse begunce iz Reke in Pri-inorja, kateri so vsled italijanske okupacije imeli škodo, da se takoj javijo, da se pravočasno napravijo koraki «a povrnitev škode. Vsak posameznik Ima pravico ne samo na direktno storjeno škodo in tatvino, nego tudi ua škodo, katera je vsled tega nastala.
Stev. 101.
SLOVENEC, dti6 5. maja 1921,
S'raw 3
—	Udeležnikom za obisk kmetijske razstave T Pragi, ki so se priglasili za skupno potovanje, je treba v i d i r a n i h potnih 1 is t o v, na kar so ponovno opozarja. Podrobnosti o vožnji s posebnim vlakom se bodo pravočasno naznanile. Kolikor je znano, odide vlak iz Belgrada dne 9. t. m. zvečer.
—	Krapinske Toplico. Na mnogobrojne upi te saopčuje kupalištna uprava, da jo kupalište otvo-reno od dne 1. svibnja. Do 15. jena te od 1. septembra cijene su kod stanova za 25 % snižene. — Od 1. juna do konca sezone opčiti če do postaje Zabok i trg Rogatac Autoomnibus kao i prije rata. — P. n. kupalištnim gostima stoji za i/lete posebni auto na razpolaganje. — Izletnici i gosti, koji žele sa vlastitim autom ovamo d oči, mogli se ovdje u slučaju potrebe opskrbiti sa benzinom i uljem, osini toga im stoje tri garaže i radiona za manje popravke ua razpolaganje. — Kupalištna glazba kon-certira počam od i. Ima dva puta dnevno. — Izvrstna je obskrba u kupalištnim gostionania osi-gurana. Svi gg. liječnici te državni i gradski na-mještenici uživaju znatne popuste kod stana, knpka i pristojba. Sve naručbo za stanove kao i za kola uioraju se pravodobno i u vlastitoin interesu ku-palištnoj upravi predati. — Strani državljani tre-baju za doputovanje ovamo samo visum od jugo-slavenskog zastupstva. — Cijenici i razjašnjenja šal ju se na zahtjev.
—	Na Kitajsko sta hotela. Poročali smo že o begu mladih dijakov Franja Omerze in Otokarja Bajca Listi so takrat pisali, da sta najbrže utonila, ker so našli na bregu Drave prevrnjen čoln. Njih starši pa nam poročajo, da rta se pred par dnevi vrnila s potovanja. Prišla sta že do Gjevgje-lija, zadnje naše obmejne postaje pri Solunu. Tu pa ju je ustavil orožnik in ker sta bila brez potnega lista, ju je prijel in odposlali so jih domov.
—	Ker jo žalil poslanca Ivana Stanovnika, se je moral pred okrajnim sodiščem zagovarjati bivši odgovorni urednik »Kmetijskega lista/ gosp. Alojzij Jamnik pri okrajnem sodišču v Ljubljani. Jamnik se je zagovarjal, da inkriminiranega članka ni bral. Zastopnik g. poslanca Stanovnika, dr. Stanovnik je zahteval, naj se Jamnik strogo kaznuje. Zaradi napadov na poslanca Stanovnika, ki se redno pojavljajo, je bil Jamnik že trikrat obsojen; list se jo imuniziral, ker je prevzel odgovorno uredništvo poslanec SKS Jakob Kušaj; iz Notranjih Goric. Jamnik je bil obsojen zaradi zanemarjenja uredniške dolžnosti lia 200 kron globe, oziroma na 20 dni zapora.
—	Naredba glede na cenzuro pisem z dne 13. januarja 1919 se je razveljavila.
—	Smrt med invalidi. Na drž. zdravilišču za bolne na pljučih v Golniku so v kratkih presledkih umrli sledeči invalidi: Ivan Kragoljnik, doma iz Celja; Anton Rome iz D. M. v Polju; Anton Turk iz Polhovega gradca in Boris Kukar, stud. jur. iz Ljubljane. N. p. v m.!
—	Jugoslovanski savez naravnih mineralnih vrelcev. V soboto, 30. aprila t. 1., je zboroval v hotelu »Union« v Celju »Savez naravnih mineralnih vrelcev« pod predsedstvom sedanjega predsednika ravnatelja Cirila Dolenca iz Rogaške Slatine. Sklepalo se je o zelo nujnih vprašanjih te važne industrijske panoge in sklenilo takoj odposlati v Belgrad kot delegata vseh udruženih vrelskih podjetij lastnika Kraljevega vrelca v Kostrivnici g. Fr. Kupnika, ki je b0'0ri tej seji izvoljen za podpredsednika saveza. Sklenilo se je tudi skupno in sporazumno delovanje s »Savezom kopališč in zdravilišč kraljevine SHS« v Zagrebu in v najkrajšem času v ta namen sklicati enketo o zadevah, ki ogrožajo obstoj mineralnih vrelcev in pa tudi kopališč.
—	Hud razgrajač je France Preklet s Prapretna pri Sv. Primožu. Preklet je prišel nekega večera v Osolnikovo gostilno*' in je vprašal gostilničarko, kje da je mož. Ko mu je žena odgovorila, da moža ni doma, je Preklet pričel razbijati kozarce in je povzročil 734 K škode. Razbijal je celo uro. Ko je prišel gostilničar ob 8. uri zvečer domov, je skočil Preklet proti njemu in ga udaril z roko po obrazu.
•m
S
Nov list v Celovcu izhaja pod naslovom »Deutsches Siidland«, eine alpenland, Monatsschrift. Izdaja ga »Karntner Lands-mannschait«. V prvi številki navaja svoj program: Zunanje politično bo »D, S.« organ, v katerem bodo imela mejna vprašanja alpskih dežel svoje poklicano zastopstvo, in kjer se bodo stalno obravnavale: Južna Tirolska, Kanalska ter Mežiška dolina in Južna Štajerska; — organ »za« zgubljena ozemlja —, Vsestranski g. prof. M. Dr. Wutte se jezi, da se Mežiški dolini ni priznal plebiscit, dasi je ondi do 20 odstotkov prebivalstva z nemškim občeval-nim jezikom, češ ida je v coni B bilo le 8.5 odstotkov slovenskega prebivalstva. — Neka »Mežiščanka« pa piše; Mi sužnji prosimo iskreno, da se nas ne pozabi. Roke in noge imamo zvezane, usta zamašena, a srce naše nam bije za našo ljubo zemljo Koroško — Dr. Battorych (Budimpešta) opisuje v »D. S.« ustavno vprašanje Jugoslavije. Svoj članek konča: Srbi in Hrvatje so si biii vedno smrtni sovražniki, a teh dvoje let, ki sta jih morala preživeti oba naroda v državni skupnosti, je vznetilo staro sovraštvo do plapolajočih plamenov. — Tudi »Koroško pismo« je zastopano v »D. S.« — Neki Jos. Friedrich Perko-nig protestira slovesno proti pisavi jugoslovanskega časopisja, ki da skuiša pred vsem svetom očrniti in okriviti koroško javnost v človeškem in političnem oziru na ta način, da hoče koroškim Slovencem sistematično pripomoči do nezaslužene mučeniške slave, s tem pa vplivati na najvišji svet, ker še ni potrjen izid glasovanja.
Vse nemške sile v govorih, pisavi in dejanjih so na delu. Ali smo jim mi kos — mi s svojim delom doma, v Belgradu in
v — Parizu? — Dvomim! — »Klagenfurt. Zeitung« se jezi v št. 76 na »Slovenca« radi nekega članka o državnih mejah na Koroškem, na koje se je opozorila iz stra-tegičnih ozirov tudi Italija. Temu nasproti pravi člankar: Dočim se nima Italija od Avstrije, in če bi sc ta priklopila Nemčiji, tudi od te ničesar bati, preže Jugoslovani za tem, kako bi popravili rapallsko škodo. — Ker je Nemcem na tem, da obdrže Italijo na svoji strani, hite, da store kar mogoče proti nam in slikajo Jugoslavijo kot največjo sovražnico Italije. »Slovenčev« članek priobčuje »K. Z.« dobesedno,
»Deutscher Schutzbund.« (s sedežem v Berlinu) bo imel glavno skupščino v Celovcu o Binkoštih. V št. 82 piše »Klg. Ztg,«, da pride 1500 gostov iz Nemčije.
Melioracijske podpore za — plebiscit. »Karntner Tagblatt« poroča v št. 81, da je devolilo finančno ministrstvo povodom glasovanja (torej v agitaeijske namene) za razne melioracijske svrhe planin, cest, potov itd. vsoto 987.000 IC za cono A. Navedena številka »K. T.« prinaša razdelilni načrt te vsote.
Aretacija nagega kandidata.
V Sv. Lovreču Pazenatičkem v Istri so orožniki aretirali kandidata Jugoslovanske narodne stranke Tomo Heraka, ker so našli pri njem dva revolverja. V zaporu so mu zvezali noge z verigo, tako da je moral vso noč ležati na vlažnih in mrzlih tleh. Drugi dan so ga odvedli v Poreč v zapor, njegovi ženi so pa rekli, da ga ne bodo izpustili, dokler ne bodo volitve v parlament končane.
Preganjanje slovenskega jezika v cerkvi.
Tržaški škof Bartolomasi je izpočetka skušal biti tudi Slovencem pravičen. Zdaj so ga pa njegovi italijanski svetovalci tako zapleli v svoje mreže, da je storil korak, ki ga morajo vsi pravično čuteči ljudje najostreje obsojati. Odpravil je slovensko službo božjo, pridigo in krščanski nauk pri Sv. Antonu starem, kjer se je slovensko bogoslužje od pamtiveka vršilo. Odslej naj bi Slovenci imeli službo božjo v svojem jeziku samo še pri Sv. Antonu novem, pri Sv. Vincencu in pri Sv. Jakobu, dočim je vseh cerkva in cerkvic v Trstu 12. Pri škofu jo bila slovenska deputacija, da mu dokaže krivičnost njegove odredbe. Gosp. škof se je izgovarjal na različne načine, samo pravega ni zadel, ker ga ni.. Gosp. škof meni, da je v Trstu samo 10.000 Slovencev, to pa ne drži .Sploh pa ne pride vpoštev absu-lutno število, temveč dejstvo, da na splošno v Trstu hodi v cerkev najmanj toliko Slovencev kot Italijanov, če ne več, ker so Italijani po veliki večini versko brezbrižni, ce niso naravnost cerkvi sovražni. Tako n. pr hodi k slovenski službi božji pri Sv. Antonu novem okolu 300 Slovencev, dočim se istočasne službe božje pri Sv. Justu udeležuje kakih 20 Italijanov! Potem je menil škof, da slovenski verniki itak lahko hodijo k novemu Sv. Antonu. Tudi to je slab argument, ker ravno v okolišu starega Sv. Antona živi veliko slovenskih služkinj, ki ne morejo tako daleč hoditi k slovenski pridigi in krščanskem nauku, ker jim tega ne dopuščajo stanovske dolžnosti. V obče pa je slovenska služba božja ravno tukaj tako starodavna, da je že iz tega stališča ne gre tako lahkomiselno odpravljati. Gospod škof je tudi verjel, da je bolje, če se čuti razžaljenih 300 slovenskih župljanov nego da protestira 5000 drugojezičnih. Kakšno pravico pa imajo Lahi, da se čutijo razžaljene? Saj imajo svojo službo božjo povsod, tudi pri starem Sv. Antonu in še k "■ej ne hodijo. Če so pa užaljeni fašisti in framasoni, bi se škof za to ne smel brigati, če hoče braniti interese vere, ne pa dozdevnih interesov laškega nacionalizma. Slednjič je škof menil, da po tržaški okolici tudi Italijani nimajo povsod svoje službe božje. Če je nimajo, je ne potrebujejo, ker sploh v cerkev ne hodijo, če bi jo pa zahtevali, bi jim je nihče ne kratil, niti bi to mogel, škof Bartolomasi se je udal terorju svojih zagrizenih svetovalcev in laške ulice in to v zadevi, kjer bi bil čisto lahko uspešno branil pravice svojih slovenskih vernikov. Zato se očitku skrajne krivičnosti ne bo mogel ubraniti, ako ne prekliče svoje odredbe, ki je v škodo verskih interesov samih in jemlje Slovencem vero v pravičnost cerkvenih poglavarjev, ki bi jih morali najbolj ščititi.
Brez svojega duhovnika,
Fašisti so pregnali hrvatskega župnika iz Sv. Lovreča Pazenatičkega. Škof je poslal takoj italijanskega duhovnika. Sedaj imajo v župniji, ki šteje 85 odstotkov Jugoslovanov, kar dva dušna pastirja, ki ne razumeta hrvatskega jezika. Uvedena je italijanska pridiga, ki je nihče ne razume. Tako govori novi župnik stenam namesto ljudem.
Kronika laških nasilstev.
Oblasti so zapovedale, da si morajo trgovci v Postojni in Sežani nabaviti ali sa-molaške ali dvojezične napise. — V Mu-nah pri Podgradu so suspendirali od učiteljske službe g. Bo?« Rrnčiča. — Pri Sv.
Ivanu pri Trstu so fašistovski banditi ponoči iskali g. nadučitelja Grmeka, — Učitelja Jakoba Vojniča iz Sv. Katarine pri Pičnu so fašisti odvedli v Pulj in ga hočejo prisiliti, da se tako dolgo ne vrne na mesto svojega službovanja, dokler ne bodo končane volitve. — V pazinjski okolici hodijo fašisti po vaseh in groze kmetom, da tistim, ki ne bi volili za italijanski nacionalni blok, požgo hiše.	,
lj Umrla je dne 3. maja gospa Marija Jeglič, 72 let stara. Pogreb bo danes ob " uri popoldne.
lj Pomladansko javno telovadbo na Rakovniku pri Ljubljani priredi Dijaško orlovsko okrožje v nedeljo 8. t. m. ob 4. uri popoldne. Spored obsega mnogo novih točk: frencoske vaje, moreško in več drugih še ne proizvajanih novosti.
lj Pevsko društvo Ljubljana. Danes ob 11. uri pevska vaja za mešani zber. — Pridite točno in vsi.
l(j Odpri roko, odpri srce! V težkem pomanjkanju se nahaja visokošolska omladina! Vsepovsod razprožajoči se strup korupcije je razmajal že itak trhla tla današnjega družabnega življenja. Mladina, ki se v teh groznih časih pripravlja na vstop v javno življenje, se mora boriti z ogromnimi tež-kočami, boriti se mora za svoj lastni obstoj, medtem ko mora ravno vsled tega zanemarjati svojo glavno dolžnost — študij. Zato jo razumljiv naš obupni klic po pomoči in slišati ga mora vsa javnost. Zato se vršita 7. in 8. t. m. cvetlična dneva v korist s Podpornemu društvu Jugosl. akademikov v Ljubljani, nakar izrecno opozarjamo in prosimo, da se vsakdo odzove po svoji moči našemu klicu v teh dneh. Dne 8. maja se vrši v Narodnem gledališču tudi dramska predstava »Borba«, koje čisti dobiček je ravnotako namenjen Podpornemu društvu in zato se enkrat apeliramo na vso javnost, da se zave našega obupnega položaja in nam ob tej priliki priskoči na pomoč. — Podporno društvo jugoslovanskih akademikov v Ljubljani.
lj Mladeniči, ki se zanimajo za krščansko prosvetno organizacijo, se vabijo na sestanek, ki se vrši v dvorani na porti frančiškanskeea samostana v petek, dne 6. t. m. ob 8. uri zvečer.
lj Z nožem ranil je Florijan Vončina na Glavnem trgu ob pol 6. uri zvečer pleskarja Ivana Kušarja na desni roki. Ku-šarja je detektiv Hauptmann peljal v bolnišnico. Vončino so pa na policijskem ravnateljstvu kaznovali z 8 dnevnim zaporom, ker je bil pijan in se bo moral še pred sodiščem zagovarjati.
lj Zamenjan dežnik. V nedeljo zvečer (dne 1. maja) je pri predavanju v muzeju nekdo pomotoma zamenjal dežnik. Dotični gospod se prosi, da prinese istega v muzej k vratarju g. Šenku, kjer dobi svojega.
lj Preizkušene kroje po najnovejši modi za krojače in živilje razpošilja natančno po meri kons. učni zavod za krojenja S. Potočnik, Šclenburgova ulica 6, Ljubljana. Treba poslati samo mero in dobi se natančni kroj.
POSKUSEN NAPAD NA MINISTRA DRAŠKOVIČA, LDU Belgrad, 4. maja. (ZNU) Minister za notranje stvari Milorad Draškovič ie bil sinoči na demokratski zabavi pri »Kolar-cu«. Okoli 23. ure 30 min. ponoči je minister zapustil zabavo in hotel oditi domov. Ko jc sedel v svoj avtomobil, ki je bil odprt, in ko je hotel avtomobil odpeljati, je naglo priskočil k avtomobilu neznan mladenič in naperil revolver na ministra. Ker pa je bil kraj dobro razsvetljen, je minister Draškovič še pravočasno opazil napadalca ter je imel še toliko časa, da ga je udaril z dežnikom po roki, v kateri je držal revolver. V tem trenutku se je avtomobil tudi odpeljal. Napadalec je porabil ta trenutek in pobegnil skozi Pozorišno ulico. Napadalca ni nihče zasledoval, ker v trenutku napada na vsem trgu ni bilo nikogar. Minister Draškovič se je medtem vrnil domov, kamor sta kasneje došla upravnik mesta in načelnik mestnega okraja, katerima je minister opisal napadalca. Po ministrovih podatkih je bil napadalec mlad in rdečkast človek, popolnoma korektno oblečen. Policijsko zasledovanje, ki je bilo takoj nato odrejeno, je ostalo brez uspeha.
NEMŠKO-ČEŠKE TRGOVINSKE ZVEZE.
Praga, 4, maja. (Izv.) »Miinchner Zeitung« javlja, da bo češkoslovaški poslanik v Berlinu dr. Tusar šel koncem maja na potovanje po južni Nemčiji z namenom, da obnovi trgovske zveze Nemčije z Češkoslovaško.
REKTOR PRAŠKE UNIVERZE PROTI BREZVERSTVU. Praga, 4. maja. (Izv.) Ob priliki debate o ločitvi cerkve od države v državnem socialnem odseku je rektor praške univerze prof. Marež v repliki na izvajanja govornikov, ki so nastopili za ločitev cerkve od države, dejal, da se p.i tem gibanju vlada ne sme držati pasivno, kajti vsak brezverec je za državo škodljiv in nevaren človek.
PROSTA TRGOVINA S PAPIRJEM. Praga, 4. maja. (Izv.) Z vladnim odlokom je razpuščena papirna centrala in je dovoljena prosta trgovina s papirjem.
ČEŠKOSLOVAŠKA IN OGRSKA. Praga, 4. maja. (Izv.) V političnih krogih pričakujejo, da bo ogrska vlada pri če-hoslovaški storila potrebne korake, da bi se trgovsko-politična pogajanja, ki so se svoj čas vršila v Brucku, zopet nadaljevala. Zda se, da češka vlada temu ne bo nasprotovala, pač pa bo zahtevala, da se ogrska vlada izjavi proti Habsuržanom v smislu zahtev male .entente.
ŠOLSKA NARODNA STATISTIKA NA!
ČEŠKEM.
Praga, 4. maja. (Izv.) Po uradnih po* datkih je v šolskem letu 1920/21 od na meščanskih šolah vpisanih gojencev 71 % če« ške narodnosti, 25 % nemške, 1.8 % ma-žarske, 1.7% Judov in 0.3?ž Rusinov.
NEMŠKA VLADA ODSTOPI.
LDU Berlin, 4. maja. (DKU) Kakor se govori v parlamentarnih krogih, odstopi Fehrenbachov kabinet, in sicer vsled tega, ker nota Ameriki ni imela uspeha. Sedaj gre le še za to, kdaj vlada odstopi. Po hodnikih državnega zbora se šepeče, da pride v novo vlado poslanec Spessemann, in sicer kot državni kancelar ali pa kot minister zunanjih poslov.
LONDONSKA KONFERENCA IN AMERIKA.
LDU Belgrad, 4. maja. Presbiro javlja iz Pariza: Vrhovni svet je soglasno sklenil, . da obvesti Zedinjene države o uspehih londonske konference in da da washing-tonski vladi na znanje, da bi, če bi želela ponovno biti zastopana v vrhovnem svetu, v reparacijski komisiji in poslaniški konferenci, zavezniki z največjim zadovolj-stvom sprejeli ameriškega zastopnika.
CerfevsnS vestnih.
c Marijino družbo radovljiško dekanije no" bodo imele za binkoštni ponedeljek določenega shoda na Brezjah, ker so no more izvršiti, kakor bi bilo potrebno. — Dekan Lavrič.
c Sestanek predstojništev ljubljanskih kongre-gaeij se zaradi koncerta s ponedeljka, 9., preloži na torek 10. maja (ob 8. uri zvečer v Jugoslovanski tiskarni).
c Stoletnica rojstvo. Dno 17. maja bo minilo sto let, kar jc bil rojen župnik Kncipp, oče naravnega zdravilstva s pomočjo mrzle vode. Worishofen na Bavarskem bo ta dan primerno proslavil spomin svetovnoznanega župnika.
c Socialisti in kulturni boj v Nem8ki Avstriji. Predlog, ki so ga stavili socialni demokratje, po katerem naj bi biii cerkveni zastopniki izključeni iz šolskega sveta, je propadel.
c Mladi K-nezi na francoskih šolah. VpraSa-nje, ali naj sc pripusti, da sc kineška mladina šola v zavodih na Francoskem in v Združenih državah Severne Amerike, je bilo zadnji čas na dnevnem redu prizadetih držav. Francija je privolila in preseljevanje se jc že pričelo 5000 kineških diiakov se bo podalo v Franciio še to leto in francoska vlada je še celo prevzela del prevoznih stroškov, pa bo tudi skrbela, da sc bo dijaštvo samo preživljalo za časa študij. Francoskemu kleru se nudi lepa prilika, dn pokaže svojo dušnopastirsko vnemo, kajti ti mladeniči so še pogani. To bo tembolj nujna naloga francoske duhovščine, ker se ic neka protestantska družba že oglasila, da bo ustanovila v Parizu in drugod centrale za socialno delo med temi dijaki.
©rlovs&š
Dijaško orlovsko okrožje ima v nedeljo dne 8. t. m. ob 4. uri popoldne svojo javno telovadbo na Rakovniku. Vabimo vse bratske odseke in krožke, da pohito polnoštevilno ta dan na Rakovnik.
©išaški vesfeik.
! d Danica. V petek 6. t. m. točno ob 8. nri zvečer se vrši v dvorani akad. doma Miklošičeva cesta redeu mesečen občni zbor Danice s sledečim dnevnim redom: 1. Citanje zapisnika. 2. Na-; govor predsednika. 3. Poročilo odbornikov. 4. Slučajnosti Pozivam vse tovariše in tovarišice, da se občnega zbora brezpogojno in polnoštevilno ude- > leže in sicer z društvenimi trakovi! Gg. starešini in tov Zarjani se uljudno vabijo.
Prosveta.
pr Matični koncert. Cenjeno občinstvo, ki si jo dalo rezervirati vstopnico za ponedeljkov Matični koncert, opozarjamo, naj pride ponje najkasneje do petka zvečer. Ker je povpraševanje po vstopnicah veliko, se bodo do petka nedvignjene vstopnice oddalo drugim udeležnikom.	(k)
BORZA.
Zagreb, 4. maja. (Izvirno) Budimpešta 66—68 (08—69), Berlin 2i4.50—215.50 (213.50—215), Italija 678 (670—678), New Yorl< (kabel) 136—138 (139—140.50), Pariz 10.90—11 (10.65—10.95), Praga 103.25—194 (182.50—193.50), Curih 24.50—25.50 (24.50-25), nemške marko 215 (210), lire 670 (660) blago, dolarji 135—136 (137.50—138), francoski franki 10.25 (10.45), češkoslovaške krone 193—195 (193), nemškoavstrijske krone 23.50— 24.50 (22.50—23), leii 217-222 (218-220), napo-leondori 476—478 (482—484), carski rublji 65—70. (V oklepaju kurzi prejšnjega dne.)
Dunaj, 4. maja. (Izvirno) Zagreb 427.75— 431.75 (441.50—445.50), Berlin 924—930 (949—955), Budimpešta 276.50—279.50 (286.50—289.50), Milan 2965-2985 (2940—2960), Praga 811-847 (852-858), Nevv York 608—612 (603-607), Pariz 4830— 4870 (4780—4820), Curih 10.700—10.750 (10.725— 10.775).
g Podpisana Zveza naznanja, da se na splošno željo vsled občinskih volitev na Štajerskem in vsled carinske konference v Belgradu napovedana seja širšega odbora v petek dne 6, maja t. L nc vrši. Datum kdnj sc vrši nadomestna seja bo pruvočasno objavljen, pismeno in v časopisih. — Zveza trg. gremijev in zadrug za Slovenijo. (k)
g Razpis dobave tapetniškega materi-jala. Ravnateljstvo državne železnice v Sarajevu razpisuje dobavo raznega tapetniškega materijala t. j. blaga (štofa), vrvi, prem (franže) in tepibov za salonske vozove. Kolkovanim ponudbam jc priložiti vzorce ponujenih vrst materijala. Navesti je poedine cene. Zapečatene ponudbe z napisom »Ponuda za tapetarski materijal broj 11961, jc poslati oferlalni komisiji ravnateljstva državnih železnic v Sarajevu do 25. maja t. 1. do 12. ure. Interesenti morajo prositi za detajli ran spisek materijala in vpogledati normalne vzorce vsak delavnik od 10. do 12. ure pri upravi materijala, soba št. 95, II, gori navedenega ravnateljstva.
Ziatorcg
Dokazano Je, da jc importlrano, inozemsko milo mnogo dražje, kakor domaČe
zategadel rabite o soo Jih potrebščinah edlnole to milo. Glaono zasfopstoo proz mariborske tooarne mila, prej C. Bros o rciariboru, za KRHIl JSHO:
R. Blinc III DRIIG, Lfnbl|ana, iosposoeiska cesta šfiau. 7.

Za dvakratno objavo v tedna se
računa 8 kron.)
BARVNI TRAKOVI. ČRNILA. Bar Fran, Ljubljana, Cankar, nabr, 3
FOTOGRAFSKI ATELIJEs Grab;ec Franjo, Miklošičeva c. 6,
JAVNA SKLADIŠČA »Balkan«, L Ljublj. javno sklad., Dunajska c. 33. (Tel. 366.) KLEPARJI Kom T„ Poljanska cesta 8. Rcsnžgar k Smerkol, Flor. ul. 13,
KNJIGARNE Jugoslov. knjigarna, Pred škofijo.
liporocalo se siedeie domače tvrdke:
KNJIGOVEZNICE
Knjigoveznica K. T. D., Kopitarjeva ulica št. 6,
KONFEKCIJSKE TRGOVINE Olup Josip, Pod Trančo.
LEKARNE »Pri Mariji Pomagaj«, Resi), c. L
MEHANIČNA DELAVNICA za pisalne stroje. Bar Fran, Ljubljana, Cankar, nabr. 5
MODNI SALONI Gofzl Marija, Židovska ul. 8 in 7.
MODNI SALON ZA OBLEKE: Rodič Zdenka, Gradišče 8/B, I. n
PISALNI STROJI.
Bar Fran, Ljubljana, Cankar, nabr. 5
RAZMNOŽEV. APARATI. Bar Fran, Ljubljana, Cankar, nabr. 5
ŠPEDICIJSKA PODJETJA »Balkan«, Dunaj. c. 33. (Tel 366.) Uher F- & A., Selenburgova ulica 4. (Tel. 117.)
Botro Mlinarico
izvcžbano tudi v drugih poslih, iSčc boljša dru žir.a na deželi. — Ponudbe pod „ Dobra plača" poštnoležeče, Studenec-ig pr Ljubljani. _i
enonndstropna, se zamenja za pri-JUj tlično, eventuelno proda po ugodni ceni v predmestju Ljubljane, skoraj nova, vodovod v hiši. — Pismene ponudbe na upravo tega lista pod »Zamena 1594.*
in
se razpisuje v Smledniku. (Gorenjsko). Plača z draginjsko doklado letno 2.400 K. Vžitek njive in gozda. Prosto in lepo stanovanje in prosta žitna bira. Voditi treba društveno petje in tamburaški zbor. Sprejme se le cecilijancc z dobrimi spričevali. Nastop s užbe t. julija. Župnijski urad v Smledniku.
Unrfrfnn rnhn z elektr. lučjo išče ursd MCjKIhU oUlJu nik. Eventualno s hrano' Naslov v upravi pod „Soba 1618".
1600 K nonrade s "srsJlTJis:
veniji v najem posestvo s hišo, oziroma stanovanje z dvema sobama, hlevom in vrtom. Naslov pove uprava lista pod številko 1572._
Sprejme se v vseh kontorskih poslih lzvežbana
pisarniška moč
zmožna slov., hrv. in nemškega jezika. Ponudbe s prepisi spričeval in zahtevki na upravništvo tega lista pod šifro »Dobra moc« štev. 1585.
Mestni stavbenik
JAROSLAV BREUER
Ljubljana, Vojaška ulica 16 a
(za prejšnjo belgijsko vojašnico) izvršuje vse podtalne in visoke stavbe ter izdeluje
tozadevne načrte. Brzojav; Breuerstavba. — Int. tel. št. 447.
Szolren.
Več pove Czechak, Ljubljana, Vojvode Mišiča cesta štev. 23.
DELOVODJA
se sprejme za novo podjetje za izdelovanje ovokoles in otroških vozičkov pri tvrdki
F. BčtTJEL, Ljubljana, Stari trg 28, Več rabljenih
Iei ofroSbili oazami
v dobrem stanu se ceno proda. Ljubljana, Korlovska cesta 4. Ogleda se lahko vsak dan od 12.-2. ure popoldan.
itinm ia
v Bethovnovi ul. v Ljubljani prosta davka z vsem komfortom naprodaj za K 1,750.000. Na leto nosi K 30.000. Vprašati: Šterk,1 Zagreb, Ilica 71.
kraste, lišaje odstranjuje pri človeku in živalih MafSoEmazilo, ki je brez duha in ne maže perila. 1 lonček za 1 osebo po pošti 15 kron pri TO.MitOC!, lekarna Ljubljana, Slovenija.
		
		
		■hI
SPE3ICIJSKA IVmmth V
na »AECEttU
izvršuje najhitreje vse v to stroko spadajoče posle, tudi ocarlnjenje.
Kupim
večje posestvo
v prijaznem kraju blizu železniške postaje, najraje na Gorenjskem. — Ponudbe s popisom posestva, kraja in navedbo cene na upravo ,Slovenca" pod „fl. H." 1599.
Prostovoljna javna dražba
7 barelov sikativa
se vrši v sredo, dne 11. maja 1921 ob 9. nri zjntraj v skladišču tvrdke »Promet« v Ljubljani, Rimska cesta 24.
Dražbeni pogoji so na vpogled do navedenega dne ob običajnih uradnih urah v mestnem ekspeditu, Mestni trg 27/111.
Mestni magistrat ljubljanski, dne 2. maja 1921.
D
_	O
a
□ i □
□ □
O □
□ □ □ □ □ □ □ □
B
Priznano najboljši cement je
splitski cement
znamka „TITJlNa. Dobavlja ga franko vsako želez, postajo
ANTON KALAN, Škofja Loka.
■II i l i I li lil I M—
............................
predvojno ' kvalitetno blago
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiimiiiiiiiiiili
Gosposvetska c. n
SOBNO SLIKARSTVO Košak Ivan, Bleiweisova cesta 15. Zuran Martin, Mestni trg 12.
STAVBENA PODJETJA
Bren Pavel, mestni stavbenik,
Novo mesto—Gradac, Treo Viljem, arhitekt, mestni stavbenik, Gosposvetska cesta 10. Jakob Vodopivec, Zagorje ob Savi.
TRGOV. Z URAMI IJN ZLATNINO Černe Lud., VVolfova ulica 3. Pakiž Ivan, Stari trg št. 20.
(Za dvakratno obiavo v tedna se računa S kron.)
TRGOV. Z DE2N. IN SOLNCN. MikuŠ L., Mestni trg 13.
TRGOVINE Z ŽELEZNINO IN CEMENTOM. Erjavec & Turk pri »zlati lopati«
Valvazorjev trg št. 7. Sušnik Alojzij, Zaloška cesta "M,
ZALOGA POHIŠTVA. F. Fajdiga sin, Sv. Petra cesta 17. ZALOGA VOLNENIH IN SVILENIH SIT.
Schoster Anton, Stritarjeva ul. 7.
i, Prešernova ulica 9.
Maivežja zaloga Szgofiovif enih ožažek za gospode, dečke in otroke. Biago za obleke in plašče. Obleke po meri s® zflofovijo točno po naročilu.
onfekcija za dame. ,
^------------------------------------ni »lina-------- I um mil il__I________^^^
Večje industrijsko podjetje sprejme pod ugodnimi pogoji
KNJIGOVODJO
z večletno prakso, ki je obenem samostojen korespondent v slove-iščini in nemščini. Reflektira se samo na prvovrstno moč. — Obširne ponudbe pod „Prima moč 7776" na upravo tega listu.
□□onaaaaannnnnDnaaaonn.aanann
D
ZA BIRMAMCE
vseh vrst obleke v zalogi.
Velika izbira modnih in športnih oblek za gospode lastnega izdelka. — Angleško sukno. — Lister.
Znižane cene!	Zahtevajte vzorce!
Schwab & Bizjak
I. kranjska razpošiljalna Ljubljana, Dvorni trg štev. 3.
Lastni modni atelje.
Potrebno in koristno je
da brez odloga potrdite sprejem denarja, ki Vam prihaja iz Amerike po našem posredovanju potom kr. poštno-čekovnega urada.
Pazite, da boste naznanili pošiljatelju natančni znesek, ki ste ga sprejeli, in dan, ko Vam je bil izplačan.
Radi mnogih pritožb ameriških rojakov o nesprejemu denarja v stari domovini in vsled nepotrebnega preiskovanja pri nas ter po poštah Vas to prosimo.
Enake pritožbe so se po strogi preiskavi dosedaj izkazale skoraj v vsakem slučaju kot neopravičene. Večkrat se dobe ljudje, ki posebno sorodnikom radi prikrivajo sprejem poslanega denarja, češ, bo raje še poslal, ker bo mislil, da smo v potrebi. V resnici pa dosežejo nasprotno. Ko se po oficijelni preiskavi pošiljatelj prepriča, da je bil denar pravilno izplačan, izgubi spoštovanje in zaupanje ter mnogokrat dolgo traja, predno se odloči poslati zopet kaki denar.
Konečno se obračamo še na one rojake in rojakinje, ki vsled malomarnega poslovanja nekaterih posredovalcev čakajo po več mesecev na poslani denar, da priporočajo svojim sorodnikom v Ameriki pošiljati denar potom naše banke.
ToCna postrežba — to je vedno bilo in bo ostalo naše geslo.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street New York, N. Y.
Kapital: K 20,000.000.
SLOVENSKA ESKOMPTNR BfiNKR
Rezerve okrog K 6,000.000.
INTERESNA SKUPNOST S HRVATSKO ESKOMPT- I KIRI 1RNR SFI FNRflPGO\?R (IMCR STFV 1 IZVRŠUJE VSE BANČNE TRANSAKCIJE NAJ-NO BANKO IN SRBSKO BANKO V ZAORKRII LJUDLjniin, OLLUIDUKVIUVH ULIVH O I L V.	___ KULANTNEJE
NO BANKO IN SRBSKO BANKO V ZAGREBU
DENARNE VLOGE — NAKUP IN PRODAJA: EFEKTOV, DEVIZ, VALUT — ESKOMPT MENIC, TERJATEV, FAKTUR — AKREDITIVI
KULANTNEJE
BORZA =====
izdaj« konzorcij »Sloveneac,
Odgovorni urednik Mihael Aloškerc v Ljubljani,
Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.